“V motel med Ribnico in Kočevjem naj bi naselili azilante.” Informacija, ki je kvišku dvignila vso ribniško javnost. Foto AP K OBVEZNI IZVOD Pogovor: Benedikt Roman RADONIČ \ Foto AP Fička sta vzela 1 noč in voda. Mladenki sta zgrešili cesto in zapeljali pod vodno gladino. 4 Živemu človeku se pa res vse zgodi! Foto Arhiv PGD Ribnica 3. /I -y GLASILO OBČINE RIBNICA 30. APRIL 2001, letnik V jp , »'•RIBN.iS’HMALA CORä 1941 13,5J941- LETA SO SETU SPOPADU Z {TAU JANŠKU OKUPATORJEM StOVfNSK' RODOLJUBE H A N-ILEGALNE OPGAN-ZAC?JE Tl G E ; - 60 let pozneje - Dobre tri kilometre iz Ribnice na vrhu Male gore je od 1.19% sredi gozda v skalo vzidana spominska plošča, ki priča o pomembnem dogodku iz naše preteklosti. Uradna slovenska zgodovina je pol stoletja poveličevala 22. julij 1941 kot začetek vstaje; spominska plošča pa, katere začetni del vsebuje gornji naslov, nas pouči, da se je prvi oboroženi spopad z okupatorjem začel dobra dva meseca prej. Trinajstega maja 1941 m prelazu iz Ribnice v Struge italijanski vojaki in domači orožniki obkolijo leseno gozdarsko kočo, v kateri se skrivajo trije borci - člani tajne primorske protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Bili so slovenski begunci in v Italiji že pred vojno obsojeni na smrt. Eden od njih, Anton Majnik, je že nekaj let bival v Ribnici, kjer sije kot učitelj, kapelnik sokolske godbe na pihala ter aktivni član dramske skupine in pevskega zbora pridobil veliko priljubljenosti in ugleda med Ribničani. Druga dva, Danilo Zelen in Ferdo Kravanja, sta polegšenekaterihtigrovcev prihajala k njemu na obisk in se v prvih dneh okupacije znašlav Ribnici. Vsi trije so se umaknili v ilegalo in se usodnega 13- maja, opremljeni z orožjem, znašli v omenjeni gozdarski koči, ki jo je v dopoldanskem času obkolilo 34 italijanskih vojakov ter karabinjerjev in trije orožniki. Že na začetku spopada je bil eden od orožnikov ranjen v trebuh, potem so Italijani dobili okrepitev in kočo zasuli z minami in bombami. V tej bitki je bil Danilo Zelen, ki seje že osemnajstleten aktivno vključil v boj za osvoboditev Primorske izpod fašizma, ubit, Ferdo Kravanja težko ranjen, Anton Majnik pa ujet in vklenjen. Kratek povzetek spopada je takle: Trojica članov TIGR, zabarikadirana v koči sredi gozda, seje proti dvanajstkrat močnejšemu sovražniku upirala kar nekaj ur. Pa tudi po končanem spopadu so Italijani doživeli popoln neuspeh. Majnik jim jena poti proti Ribnici vklenjen ušel, kovač v Strugah mu je prepilil okove in bilje rešen. Kravanja je čez slabega pol leta z lažno identifikacijo in zastražen pobegnil iz bolnišnice v Ljubljani. Oba kmalu postaneta pomembnapartizana. Pni oboroženi spopad z okupatorjem v začetku druge svetovne vojne na Slovenskem in njena prva žrtev kličeta naše uradno zgodovinopisje k resnemu razmisleku, kateri datum bo ostal določen kot dan dejanskega upora: 22. julij ali 13- maj 1941. Druga - nedorečena stvar je nadaljnja usoda in smrt Antona Majnika, kijebilkotpedagogin vsestranski prosvetni delavec med ljudmi zelo cenjen. Po oboroženem uporu in srečni rešitvi je imel velik vpliv zlasti na mlade v Ribniški dolini. Partizani so mu sprva zaupali tudi posebne zadolžitve, pozneje pa gospodarsko področje. Med drugim se je, zaradi znanja italijanskega jezika in siceršnjih sposobnosti, leta 1942po nalogu O F pogajal z italijanskim oficirjem, proti-fašistom Ugom Vittorinijem iz garnizije v Ribnici; ta je kasneje prestopil k partizanom, kot piše Borut Rutar l. 1996 v brošuri Tigrovci v prvem spopadu...Majnikova nenadna, presenetljiva smrt pa je posebno žgala vojno preživele in po osvoboditvi zapostavljene, pozabljene člane TIGR. Eden od partizanskih komandirjev je po vojni raziskovalMajnikovo smrt. Alojz Zidar iz Kopra v Sobotni prilogi Dela 11.11.1995piše: Majnikova sestra mi je zapisala: »Šla sem v Ribnico obiskat brata. Ko so me terencipripeljali v bazo in ko me je brat zagledal, me je objel in šepnil na uho: Ne smeš povedati, dasibilatigrovka. Če te bodo vprašali, reci ne!« Avtor članka nadalje ugotavlja, da je bilo partijo strah, da tigrovci, povezani z ribniškimi sokoli, prevzamejo prvenstvo v uporu na Ribniškem. Partija naj bi zato o njih namerno širila laž, da so angleškišpijoni. Ko je l. 1995 Vinko Knol, ribniški partizan in spomeničar, v Delu javno potrdil, daje Majnik postal nezaželen v najvišjih partijskih krogih in da ga je treba po njihovem odstraniti, so ljudje glede Majnikove smrti postali zbegani. Še posebej, ker stari Ribničanje štejejo Knolove za zelo poštene in njihov član ne bi bil pripravljen podpisati neresnice. Zadnji dan Majnikovega življenja je potekal v noči med 21. in 22. novembrom 1943- Uradni zapis pravi, da je padel sredi ribniškega trga pod streli Nemcev in domobrancev, ki so tisto noč nenapovedano prišli iz Kočevja v Ribnico. Starejši pa se spominjajo, kako so se ljudje že med vojno pogovarjali o »likvidatorjih«, to je bil izraz, ki ga preprosti takrat niti razumeli niso. Slišali so tudi za člane varnostno obveščevalne službe. Eden od ribniških terencev, pravijo, da mu gre brezpogojno zaupati, je po vojni v ožji družbi povedal, kako so se usodne noči pri njem zglasili trije član i VOS-a in mu med drugim zaupali, kakšno nalogo morajo opraviti tisto noč. Po izjavah nekaterih tržanov je tiste noči počil en sam zaglušen strel, kar pomeni, daje bil oddan čisto od blizu, drugega streljanja ali rafalov pa takrat v Ribnici niso slišali. Očividci, ki so drugi dan šli mimo mrtvega Majnika na trgu, se spominjajo krvave rane na glavi, po ostalem telesu pa na angleški uniformi, kijojenosilpokojni, ni bilo krvavih sledi. Brez pravih in otipljivih dokazov bo Majnikova smrt najbrž za vedno ostala skrivnost. Starejši ljudje, ki še kaj vedo, neradi govorijo, ker se nočejo javno izpostavljati. Brez imen in brez prepričljivih in preverjenih trditev se resnica počasi izgublja v temnopreteklost. Le dvom ostaja. JanezDebeljak Danih Zelen (1907 - 1941) Ferdo Kravanja (1912 - 1944) Anton Majnik (1905 - 1943) Rib'nska suortasta pamet n. U našo brihtno Rib'nco grjem usak dan kaj küpt al pa s polož'ncam' plačat. Pridem damu, so pa spjet drüge. Pa grjem spjet nezaj u Rib'nco, grjem op zid', nezaj pa op drüg' stran' in kounem. Pa me ankrat upraša an muošk', zekaj se jezim. Prav’m, ne Uržahovo öarou'nco. Ona je vs'ga zmuožna, je kriva, de imam toku uosko cajsto. Ankrat najs'm vrjeu, pa s'm ji otpustu. Pa prau: »Pa s' tü-da ti t'ku nevum'n, de tu v'rjames? Uržah so gorjansk' Janez'. Ad'n naj b' biu Janes, tadrüg'm je pa mau drgač imje.« Zepumnu s'm s' s'mu prve dvaj črke Ja ..., drüge s'm pa pozabu. Če praumo dvakrat ja, so pa hrvaška jaja. Nerparvu so vso cajsto pu metra višje nesul' in zvaljal. Pol pa spj’t ponižal. Vso tisto ropotijo pa prač odfural'. Pol so bli na cajst' pa prev'sok' želajzn' pokrov'. So muogli pa še tistu ponižat. Nuotr pa tjače smrdliuna, pa se ponaula kar anu ze drüg'm; vse tu pa košta! Ze use taku srajne pa plačujemo mi, pokuorn' faran' al pa občan', davk ne pridnost. Ot starga kozuca in drvar’nce. Če b'l s' biu prid’n, več imaš, več buoš plačou, pa usaku lajtu več. Z našga brihtn'ga majsta pridem damu. Žjana prau, de so me po telefon' klical' an bogat iz Rib'nce. Če b' pršu najkaj elektriko porihtat. Prav'm: »Ti so jaku premuožn’, muorem jit preč. Doma popokam taško z rj'št'ngo in otfrčim s kolj'sam. Pridem, potrkam. »Naprej!« Grj’m nuot'r, pozdrav'm: »Dob'r naš dan!« Pravjo, de tükej se ne da ugasn't, tam se najkaj bliska, u sosejdn' suobi pa smrdi po gum'. Prau’m, de buom popravu. Uon grje nezaj usuobo-bil je še an mošk'. Pa se majnta, de žjenskam naj ze zeupat. Uona zine tüd, kar njab smajla. Še ne vaj, kdaj in kej, pa sva na kahl'. Žje sama rib'nška pajs'm poje: »Jest brihtne s'm glavje...« Prou zetu smo sposobn' samu mošk', zetu pa imamo tüd dvaj glavje. Tlac'm u aržete in tüd' posldšam. Misl'm s’, če b' me vidu, de poslušam, b' m' kakšno zebrisou, če misl'm še lajtas poštimat. Sumlivu se m' je zdajlu nihavu govorajne. B'l slabu sliš'm, pa najs'm biu gviš'n, deje rjeku ze dvaj glavje. Pol s'm pa zegrabu in u pu ure use zrihtou. Ga pokličem, m' pokažem, pruobava... prau: »Hitru s' zrihtou.« Puol s'm se pa kar malu nevümn’ga nerj'du, pa praum, zekaj imamo dvaj glavje, če s’m prou zestuopu. Prau: »Če b jest duobru mislu z ano glavo, b se vuozu z avtotam, ne s kolj'sam. Če b pa še z driigo in malu ogolfou, b imu pa fab'rko, kuk’r imava midva... Praum: »KukT ima kdu srj'čo. Jest njač'm b't bogat. Puol b' m' pa betuonsk’ cajgu p’rvezal ze vrat, kuk'r so ga ‘Tili-ji’, in ga vrgli u p... Al pa pojuoči Troha, kje rat dostgov-uru, seje ud’ru u zj'mlo, pa pada najnga smrajkavu listje.« Puol pa prav'm: »Grj'm damu.« Rjače: »Najmam p'r sjap dnarja, de b t’ plačou. Se buoma kdej vidla u oštariji, pa buoma kej spila?!« Tüd kofjeta m' najso dal. Pol s' misl'm: »U oštarijo ne grjem, duobra dajla pa u nebj'sa pomagajo... (Konec) Jože Pakiž Aprila PIŠEMO: MED DOGODKI MESECA: Kostna moka, nafta in azilanti - idealna podoba juga! Tudi samoprispevek bi bil ena izmed možnosti, mar ne? Športna dvorana prepotratna za današnje čase? POGOVOR Roman Benedikt Radonič GOSPODARSTVO 0 razvojnih smernicah v JV regiji KULTURNE DROBTINICE 10 Vstopite v svet pravljične domišljije! Razstava Marije Lucije Stupica odprta le še do 6 maja! PORODILE SO SE MISLI Zgovoren molk 13 IN MEMORIAM na strani 13 Ivan Bančič, Franc Oberstar, Marija Adamič ZABAVNE STRANI na straneh 14 in 15 OBVEŠČAMO Uveljavljanje odškodnin zaradi vojnega in povojnega nasilja 16 Javna dražba za prodajo stavbnega zemljišča Natečaj za vpis predšolskih otrokvVrtec Ribnica 0 taksi za obremenjevanj e pitne vode Podaljšanje rok za izdelavo prostorskega plana Registracija traktorjev OKO VIDI, UHO SU$I Imidž Ribnice kot ene izmed najvarnejših občin v zeleni deželi, se naglo ruši. V nekaj dneh zapored so se kar vrstile kraje in vlomi, v, recimo, LD Dolenja vas, lokale, celo OŠ. Tod naokoli se menda celo zadržuje neka nova kriminalna združba, medtem ko so nekateri dolgoprsteži že stari znanci kriminalistov in policije. Dobro bi bilo, da so zato oči na pecljih in da ste bolj pozorni na kakšno nenavadno dogajanje v svoji bližini - če se že nočete izpostavljati kot morebitna priča, poskrbite vsaj za svojo, če se le da, pa tudi sosedovo lastnino. 22 22 22 22 23 ZAPOSLOVANJE Za urejanje kadrovskih vprašanj imate na voljo kadrovsko agencijo ODMEEEVI Prižnico ne zlorabljam za linčanje faranov! Lisica, gospodarica kmečkega dvorišča 24 26 KULTURA DUHA Skromen obisk in skromen dar 29 OD VRTCA DO ŠOLE Mladi raziskovali zgodovino Cenetove gostilne 30 ŠPORTNI UTRINKI Tudi avtomatsko strelišče imamo! 32 Katarina Rajh dosegla do sedaj najboljšo plavalno uvrstitev 3 2 o ii T D Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041 -536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.100 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091, 8369 765 Izid naslednje številke: 28. maj 2001 Rok za oddajo gradiva za naslednjo številko: 12. maj 2001 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. 5E PUHTI OCZ '3r* TlOZvVOPU Kostna moka, nafta in azilanti - IDEALNA PODOBA JUGA! Peticija, ki sojo dan potem, ko je bila v javnost 10. aprila s POP TV, 11. aprila pa še z RTV SLO posredovana informacija o tem, da naj bi se v motel med Kočevjem in Ribnico naselili azilanti, proti naselitvi podpisale vse KS, je bila pričakovana, hitra in ostra. Nihče jim ne more očitati ksenofobičnega strahu pred tujci, ampak gre tu bolj zato, da država res nima občutka za pravo mero in ne vodi uravnotežene regionalne politike. Motel Jasnica naj bi bil primeren za azilante? Foto AP POBUDA PROTI ZAČASNI ALI TRAJNI NASELITVI ILEGALNIH PRIBEŽNIKOV Spoštovani gospod župan! Televizija Slovenija je včeraj, dne 11. aprila 2001, v oddaji Dnevnik ob 19,30 seznanila javnost, da bo motel na kočevsko-ribniškem območju namenila začasni naselitvi ilegalnih pribežnikov. Med prebivalci naše občine, ki jim je znano, daje na tem območju le motel Jasnica, sta se pojavila nemir in nezaupanje do lokalne in državne oblasti, še zlasti, ker so seznanjeni, da je potrebno za naselitev ilegalnih pribežnikov soglasje lokalne skupnosti. Informacijo o nameravani naselitvi ilegalnih pribežnikov smo preverili na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer je gospod Miha Molan, pristojen za reševanje tovrstne problematike, pojasnil, da pogovori o naselitvi v motel še potekajo in da ima MNZ ponudbo lastnikov motela. Prebivalci krajevnih skupnosti Ribnica, Dolenja vas, Sveti Gregor, Velike Poljane, lovski družini Ribnica in Dolenja vas ostro nasprotujemo naselitvi ilegalnih pribežnikov na območje, kije od občinske meje oddaljeno le slabih 100 m. Ravnanje lastnikov Motela Jasnica in Ministrstva za notranje zadeve ocenjujemo kot skrajno nekorektno, saj menimo, da bi morali biti pristojni organi in prebivalci ter širša javnost tega območja o nameravani naselitvi obveščeni s strani ministrstva, in ne preko sredstev javnega obveščanja. Zahtevamo, da nas o kakršnemkoli nadaljnjem ravnanju v zvezi z nameravano naselitvijo temeljito, natančno in nemudoma obvestite. Sprašujemo se, ali so taki ukrepi edina "razvojna vzpodbuda" temu vsekakor demografsko ogroženemu območju. Ribnica, 12.4. 2001 KRAJEVNA SKUPNOST RIBNICA KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJA VAS KRAJEVNA SKUPNOST SVETI GREGOR KRAJEVNA SKUPNOST VELIKE POLJANE LOVSKA DRUŽINA DOLENJA VAS LOVSKA DRUŽINA RIBNICA Ribnica in Kočevska sta se že pred časom vdali v usodo odmaknjene periferije in sprejeli drugorazredno vlogo nerazvitega in ekonomsko, politično ter družbeno nepomembnega juga. Koliko sije za tak odnos kriva sama lokalna oblast, je zgodba, ki sejo bo kdaj pisalo na drugih straneh...Ta geografsko največji zaokroženi del Slovenije, a demografsko zanemarljiv, dejansko postaja jug, kije zabeležen v vseh teoretskih knjigah kot tisti, ki caplja za razvitim severom oz. v našem primeru za "belim centrom z obljubljanskimi priveski". Tja se namešča ponavadi vse, kar ne sodi v razviti del, in tako j e bila pred kratkim, presenečenje!!!, pred Kočevjem odkrita skrita zaloga kostne moke. Kmalu po ekološki nesreči v skladišču naftnih derivatov v Ortneku nas je Center za blagovne rezerve sezannil z zamislijo, da Ortnek postane eden izmed petih največjih hraniteljev te dragocene, a sila nevarne snovi. Občanom pa prekipi, ko se jim poskuša v bližino podtakniti še prebežnike, ki, mimogrede, v vseh teh peripetijah za ribniško-kočevski konec torej sploh niso jabolko spora oz. negodovanj. Čeprav je javno znano, da teh ubogih ljudi, ki si iščejo primerno zatočišče, v Sloveniji nihče noče. Zakaj bi jih torej morali sprejeti tu, se sprašujejo občani. Krajevne skupnosti in lovski družini so zato proti začasni ali trajni naselitvi ilegalnih prebežnikov v te kraje, medtem ko se o morebitnih ukrepih, kolikor bo ministrstvo vztrajalo v nameri, še ne govori. Ministrstvo pa je na kopico novinarskih vprašanj odgovorilo le, da "kar zadeva nastanitve azilantov po posameznih lokacijah. Ministrstvo za notranje zadeve ne bo posredovalo izjav, dokler ne bodo končani dogovori z lokalnimi skupnostmi. Ko bodo pogodbe podpisane, bomo o tem pravočasno obvestili javnost." Prizadete skupnosti dvomijo v korektnost oblasti in želijo, da so obveščene o vsakršnem nadaljnjem poteku, saj so za dogovore med ministrstvom za notranje zadeve in lastniki motela Jasnica izvedele šele preko medijev. Prav tako so skupnosti pooblastile ribniškega župana, daje javni protest že 12. aprila posredoval pristojnemu ministrstvu, "občina pa bo izrabila tudi vse zakonite možnosti, da bi preprečila namestitev tujcev v svoji bližini", je na priložnostni novinarski konferenci dejal župan Jože Tanko. Odločno seje opredelil proti prehodnemu domu za tujce in menil, da so bile nekatere lokalne skupnosti s to namero dobro seznanjene, saj naj bi bilo očitno, da so ti razgovori potekali že dlje časa, vendar so vse te informacije namenoma obšle Ribnico. Hkrati trdi, da bi se morali upoštevati interesi lokalne skupnosti, ki potezi ministrstva ostro nasprotuje, saj objekt, ki sicer v celoti leži v kočevski občini, a je od občinske meje oddaljen le 100 metrov, neposredno bolj ogroža ribniško prebivalstvo. Slednje se zaveda, kako veliko obremenitev za prostor bi pomenil tak dom za tujce, kije ponavadi odprtega tipa, in v protestnem pismu predstavniki skupnosti sprašujejo državo, ali j e tak ukrep res edina "razvojna" spodbuda, kijo država zmore dati temu demografsko ogroženemu področju. Komaj nekaj mesecev pred tem smo namignili, da se nekaj takšnega utegne zgoditi, ker j e bil podoben poskus ministrstva že pred leti, v času kosovske krize, ko je hotelo za potrebe beguncev dobiti nekdanji begunski center v bivši "Kasarni". Odpor Občine je bil takrat premočen in tudi na zadnjo pisno pobudo o sprejetju azilantov, kijo je minister Rado Bohinc 6. februaqa razposlal županom vseh slovenskih občin, je bil odgovor enak. Občina Ribnica ne razpolaga z objekti in tudi ne z razpoložljivimi prostori, v katere bi ilegalne imigrante lahko naselila oz. ne želi postati "trajna deponija", kot seje izrazil na novinarski konferenci župan. Alenka Pahiilje Žogica obvisela v zraku. Župnija ni pripravljena prevzeti Doma za ostarele. TUDI SAMOPRISPEVEK BI BIL ENA IZMED MOŽNOSTI, MAR NE? "Dom za ostarele bi bil Damoklejev meč, ki bi visel nad menoj!," je dejal župnik Maks Ipavec, kojezbesedami pospremil odločitev župnijskega sveta, da se projekta gradnje Doma za ostarele, kot je sedaj zastavljen, ne loti kot njegov nosilec. Če bi bila zagotovljena vsaj tretjina sredstev od 300 milijonov, kolikorjih je predvidenih za gradnjo doma, ki bi sprejel okrog 60 varovancev, bi bila zamisel veliko bolj sprejemljiva, meni. Tako paje občina trenutno pripravljena le podariti zemljišče ter plačati komunalno ureditev le-tega, prav tako pa pomagati pri pridobivanju sponzorskih in donatorskih sredstev. Občutno premalo v primerjavi s tem, kar bi moral postoriti župnijski svet, če bi sprejel vlogo nosilca. Zbiranje denarja preko nedeljske pušice in ostalih denarnih nabirk ne bi zadoščalo, finančni načrt pa je sploh nejasen, dodaja župnik Maks Ipavec. Zaveda se, da nemška in slovenska Karitas svoj delež denarja pogojujeta ravno s tem, da bi bil ta dom last župnije ali domače Karitas, toda "ponavadi ne prispevajo več kot 10 milijonov tolarjev". Zanemarljivo malo glede na vsaj še nadaljnjih 290 milijonov SIT, kolikor bi bilo potrebnih. Na srečanju z županom, ki ga je župnijski svet 20. marca povabil medse, da jim podrobneje razloži svojo vizijo izgradnje, ni bilo prepričljivih argumentov, je dejal župnik, saj se ne ve, kdo bi bil koordinator del, kdo bi prevzel odgovornost za gradnjo in navsezadnje, kdo bi z domom sploh upravljal in na kakšen način. Župan Jože Tanko je bil nad dvomom in strahom, ki ga je lokalna župnija izrazila na obeh dosedanjih razgovorih, razočaran. "Precej lepih besed o potrebnosti, a nobene prave volje in poguma za sodelovanje.Vsi bi, samo da ne bi," je komentiral sestanek. Razočaran je bil toliko bolj zato, ker seje sodelovanje s Karitas zdaj res že kazalo kot zadnja bilka, na katero bi še lahko obesili upanje na dom. Ob lanskem razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je občini spodletelo in ni bila uvrščena v prioritetni plan. Tudi skupini vplivnih ribniških politikov ni uspelo pridobiti naklonjenosti in podpore za projekt, ravno tako se za soinvestiranje niso odločili bančniki, ponavlja zgodbo brez trenutnega razpleta župan mnogim, ki se s pisnimi in z ustnimi vprašanji obračajo nanj. Korak naprej, pa pravi, je vendarle dosežen. Zaradi zapletov je spremenjena zasnova doma. Namesto objekta za 200-240 oseb bi zgradili od 3 do 5 manjših in zaključenih bivalnih sklopov s 40-60 posteljami v posamezni enoti. Vsaka bivalna enota bi nudila uporabnikom doma ves potrebni standard.Tak način omogoča tudi gradnjo po fazah, pravi župan, in pričakuje, da bo občina do konca leta pridobila tudi gradbeno dovoljenje. Šele takrat se bo začel izdelovati finančni načrt. Dejstvo, da slednjega še ni, pa ni edina ovira za nepripravljenost domače župnije, da bi v celoti prevzela odgovornost za dom. Župnik Ipavec se namreč.čudi, kako občina ne razume in ne vidi, da ima župnija že sama s seboj preveč dela. Po Plečnikovih zvonikih in novih zvonovih je treba urediti še notranjost župnijske cerkve, obnoviti elektrifikacijo, osvežiti pleskarijo, restavrirati lesene in pozlačene oltarje v šestih podružnicah...in vse to za borih 2 mio SIT, kolikor jim jih je letos ponovno namenila občina iz proračuna, pravi. Vse breme sloni "na nedeljnikih, ki hodijo k maši, ter darovih faranov. Bržkone bi moral biti tudi dom počitka zgrajen iz istega vira, pa čeprav naj bi bil namenjen vsem-vernim in nevernim, dodaja župnik. "Najbolj poštena rešitev bi zato bil samoprispevek.” Župan odgovarja, da je občina o tej možnosti razmišljala že ob prijavi na razpis in če se bo pokazala potreba, bo občinskemu svetu tudi predlagal to zamisel. Razprava o tem, kako priti do doma, je vse bolj podobna vročemu kostanju, ki leti iz rok v roke. Župnik pravi, da ne bi želel, da ga ima kdorkoli za zaviratelja gradnje. Za tak dom je pripravljen zastaviti svojo dobro besedo in darovati kakšno nabirko, želi pa ostati pri svojem osnovnem poslanstvu - ne pri gradnji, marveč duhovni os- krbi faranov. Ve za očitke, ki so mu jih nekateri občani navrgli, češ da bi s pokroviteljstvom nad domom za še živeče človeške duše storil morda več kot z rednim vzdrževanjem sakralnih objektov, a jih zavrača s trditvijo, daje dom vprašanje tako laikov kot vernikov. Svojo pozornost bi raje preusmeril vgradnjo mladinskega pastoralnega centra, v njem pa bi mladim ponudil raznovrstne aktivnosti, ki bi jim nudile razvoj in druženje. Toda za to najverjetneje ne bo več časa, meni. "Če bi bil še pet let tukaj, bi se tega nujnega projekta lotil, a verjetno bom prej odšel na manjšo župnijo, ki ne bo toliko bremenila mojega zdravja," pravi Ipavec, ki ima hudo obliko sladkorne bolezni in o odhodu razmišlja že kar nekaj let. Kako pa bo nastajal dom za ostarele, ki naj bi bil tudi "odlična razvojna priložnost, saj bi poleg zaposlitev nudil tudi boljšo izrabo kadrovskih in drugih kapacitet v zdravstvenem domu", je zdaj še preuranjeno reči. Kot tudi to, ali bo tistih pet milijonov tolarjev, ki so jih ribniške občanke v obliki odpovedi denacionalizacijskim obveznicam že lani namenile za dom, končno porabljenih zanj kot pomemben in vsega posnemanja vreden dar. Alenka Pahulje Obnova prigoriškega zadrževalnika se bo začela v poletnih mesecih GLINENA PREPROGA IN DODATNA BETONSKA PREGRADA NAJ BI ZAGOTOVILI NEPREPUSTNOST Strokovnjaki na pregradi Foto A P Projekt sanacije zadrževalnika v Prigorici se naj bi letos dejansko začel izvajati, saj gaje 18. aprila v Ljubljani kot ustreznega sprejela tudi revizijska komisija. Projektant, Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, bo sicer moral do 10. maja sicer vnesti določene manjše popravke, vendar naj bi se v poletnih mesecih že začela prva obnovitvena dela. Najprej se bo s pomočjo glinene preproge zagotovilo boljše tesnjenje gornjega dela pregrade, ob njenem vznožju pa se bodo vgrajevale še dodatne betonske pregrade. Izvajalec, ki bo izbran na javni razpis, naj bi na razdalji vsakih 0, 5 metrov izdelal vrtine, le-te pa napolnil z betonom, da bi preprečevale prece- janje vode. Analize tal in pregrade v zimskem času so namreč pokazale, daje slednja sestavljena iz dolomitskega drobljenca, ki je preveč prepustna kamenina, saj vsebuje premalo drobnega nasipnega materiala. Preveč prepustno je tudi dno pregrade. Prva faza obnove zadrževalnika, ki naj bi bila končana do jeseni oz. še do časa bolj intenzivnih padavin, bo stala 182 milijonov tolarjev, stroške pa bo krilo Ministrstvo za okolje in prostor, je povedal Lado Mate, ki se je kot predstavnik lokalne skupnosti udeležil sestanka revizijske komisije. Obnova naj bi se nadaljevala v prihodnjem letu, ko je predvidena tudi preureditev objektov na pregradi: izdelal naj bi se nov sistem dviganja in spuščanja zapornic, uredila struga Ribnice v delu Prigorice in Dolenje vasi ter preuredil alarmni sistem obveščanja. A. Pahulje :>!tx! irioci zn /%<:;> ixi >1 OvXO ^>0«J Rodbine Čihal, Pirker, Gril, Klun, Podboj, Pelc in Novak domače okolje prepoznava kot tipično ribniške, z razvejanim družinskim zaledjem in bogato tradicijo. A že zven njihov priimkov koga lahko spomni na povsem drugo deželo. Češko. Vsaj 15 ribniških družin bi svoje korenine lahko našlo tamkaj in pri svojem iskanju sprejelo roko pomoči, ki jim jo ponujata češko veleposlaništvo in konzulat. Vsa razmišljanja so privrela na svetlo ob neki, ne povsem naključni priložnosti, ko se je v Ljubljani zbralo 50 družin, ravno tako potomcev Čehov, ki živijo v naši prestolnici. Zato, da so vsaj izvedeli drug za drugega. Ta trenutek je izkoristil tudi naš rojak, Benedikt Roman Radonič, častni konzul češke republike in veleposlanici namignil, da tudi sam prihaja iz kraja, kjer je kar "lepa bera" čeških priimkov. Porodila se je zamisel o povezavi te "češke družine", najprej pa bo seveda treba vzpodbuditi zanimanje pri tistih Ribničanih, ki še čutijo neko navezanost na deželo svojih čeških prednikov, da bi te sledi tudi odkrivali. SIEDIVODUO ONKRAJ ZELENE DEŽELE, NA ČEŠKO... BENEDIKT ROMAN RADONIČ, častni konzul češke republike Razmišljate, da bi ustanovili kar društvo tistih, ki se svojih čeških korenin še zavedajo, ali jim želite bolj pomagati pri odkrivanju le-teh? "Ne ravno društvo, ker v Sloveniji že obstaja podobno, Društvo češko-slovenskega prijateljstva, katerega predsednik je znani športni delavec in bivši smučarski skakalec Branko Dolhar. Tudi ne bi radi ustvarjali neke dvotirnosti in bi zato bilo bolje izbrati obliko, kije bolj v veljavi na zahodu, kjer se tisti s sorodnimi interesi povezujejo v neke asociacije, vezane na geografsko področje. Tako bi skupaj s češkimi prijatelji iskali sorodnike in druge zanimive podatke, hkrati pa skrbeli, da se že obstoječe vezi poglobijo in čim dlje ohranijo. Sam sem bil že nekajkrat naprošen, da poskusim najti sorodnike, a sem bil zaradi takratnih "svinčenih časov" le delno uspešen. Pomagal sem na primer nekemu Ribničanu, ki je na Češkem iskal svojo babico. Zeto dolgo sem jo iskat in jo končno odkril v kraju Ladja na Moravskem. Žal, teden dni po njeni smrti, preminula pa je, ko je bila stara polnih 95 let! S tem člankom bi želeli vsaj spodbuditi zan- imanje med tistimi Ribničani, ki v sebi še čutijo češko kri, in nato organizirati srečanje z njeno ekscelenco Jano Hybaškovo, veleposlanico češke republike v Sloveniji. Navzoči bi bili tudi predstavniki konzulata, dogovarjali pa bi se o tem, kako poživiti sedanje stike oz. obnoviti vezi." Bržkone jim bo treba najprej pojasniti, s kakšno deželo so sploh v sorodu. Še bolj pa je zanimivo, kdo so bili tisti, ki so prihajali v naše kraje. S čim so se ukvarjali, kakšne zapuščine smo deležni? "Iskanje zaslužka jih je prisililo, da so prihajali v naše kraje. Ribniška dolina je bila bogata s kakovostnim lesom in kot taka primerno izhodišče za uvajanje raznih obrtnih dejavnosti. Semkaj so prihajali ljudje različnih poklicev, od izučenih delavcev do mojstrov, inženirjev in drugih. Nastajale so mešane družine, ki so sčasoma izgubile stik s svojo domovino. Upam, da bo sedaj drugače. V Slovenijo redno prihajajo češki turisti, naši pivci pa tudi dobro poznajo odlična češka piva iz znanih pivovarn v Plznu, Budejovicah in Brnu." Govoriva izključno o Češki, ali gre za celotno področje, ki je bilo nekdaj imenovano Češkoslovaška? "Skoraj izključno, ker je v Sloveniji, v primerjavi s številnimi češkimi priseljenci, moč najti izjemno malo Slovakov." Sicer pa precej Čehov leži pokopanih na slovenskih tleh. "Da, žal jih je zelo veliko padlo v času /. sv. v. Pred petimi leti smo se slovenski in češki predstavniki z Vaclavom Havlom na čelu prevažati nad Trento in si ogledovali področje soške fronte ter presenečeni odkrivali vrsto imen padlih vojakov, zapisanih v kapelicah. V Sežani smo odkrili eno največjih pokopališč s 3.000 padlimi češkimi vojaki. Dogovorili smo se, da bomo poskušali pokopališča urediti. Tako bo za njimi lahko ostala neka sled, ki seje v mnogih primerih izgubila tudi zato, ker so bdi nekateri njihovi priimki ponemčeni." In ko bodo, ali če bodo Ribničani, ki naj bi se zavedali svojih čeških korenin, začeli le-te iskati tam onkraj naše zelene dežele, s kakšno državo bi se srečali? Kakšna je Češka danes? "Danes je Češka samostojna država, z 10 milijoni prebivalcev, ki živijo na enem najlepših predelov Evrope. Država je v naravnih danostih precej podobna Sloveniji in tudi tam domujejo pridni in delavni ljudje. Praga, kot glavno mesto, je turistično sploh izredno zanimiva, in po vseh neprijetnostih, ki jih je doživljala, zdaj sije v vsem svojem blišču. Vsi, ki nam je bilo dano preživeti tam nekaj tet, smo se v Pragi vselej dobro počutili. Menjava blaga s češko republiko narašča, pa tudi sicer med državama ni večjih odprtih vprašanj. Prav tako sem prepričan, da bi Čehi z veseljem sprejeli Ribničane, ki bi se odpravili iskat svoje korenine, saj so tudi sami raztreseni po vsem svetu. Ravno zaradi tega dejstva sta medsebojna povezava in poznanstva zelo pomembna." Svoje niti želi v to zgodbo vtkati častni konzul Radonič tudi zato, ker prihaja iz Ribnice, iz poznane ribniške rodbine, čeprav je po očetovi strani Dalmatinec s Hvara. Domača hiša, kjer seje nekdaj trgovalo z vinom, še stoji na Kolodvorski ulici, čeprav v njej ne biva nihče več. Zdaj postaja podrtija, pravi konzul, ki še ni prepričan, kaj bi z njo in alibi ga življenje iz Portoroža, kjer biva, še lahko zaneslo v prvotni dom. Zdaj se bori še za zadnje metre zemlje, ki mu je bila z nacionalizacijo odvzeta. Tudi pokoj, v katerem je od leta 1996, ni miren, saj je leto poprej prevzel dolžnost, kije dana le redkim: preko poslovnih poznanstev, ki so ga vezala na Češko, je bil na podlagi ustreznih priporočil izbran za visoko funkcijo-častnega konzula. Ne bom prva, ki bo to vprašala, vendarle res: kako ste zajadrali v diplomatske vode in to ravno v navezo s češko republiko? "Vsa zgodba se je začela že leta 1963., ko sem šel na prvo službeno potovanje v Prago. Bil sem za- poslen v znanem podjetju Tehnoimpex, ki se je ukvarjalo z zunanjo trgovino. Skoraj 17 let smo v tedanji češkoslovaški republiki kupovali stroje in opremo za naše tovarne, osebna in tovorna vozila, glasbila, kemikalije in drugo. Čehi pa so radi kupovali pohištvo in Elanove smuči, ki so še vedno eden najbolj atraktivnih slovenskih izdelkov. Kasneje sta se trgovskemu sodelovanju pridružili še kultura in prosveta. Na podlagi vseh teh poslovnih vezi so se sklepala tudi poznanstva. Relativno veliko stikov sem imel po osamosvojitvi tudi s češko ambasado, in tako mi je njegova ekscelenca, veleposlanik Peter Kypr ob nekem svojem obisku v Sloveniji ponudil delo častnega konzula. Začeli so se obsežni pogovori na češkem ministrstvu za zunanje zadeve in ustrezno šolanje. Nato sem dobil pisno potrdilo, s katerim me je takratni minister pooblastil za opravljanje konzularnih dolžnosti. Potem, ko sem opravil še potrebne pogovore na slovenskem zunanjem ministrstvu, se je moje delo konzula s prvim decembrom 1995pričelo." Ni bilo samo delo tisto, ki Vas je vezalo s Češko, saj ste tam navsezadnje celo živeli dolgih 10 let. Bila je Vaš drugi dom in Vašemu sinu, denimo, celo ostala dom. "10 let sem preživel tamkaj, drži, bi! pa sem direktor predstavništva Intertradea v Pragi. Kasneje sem delal še za Imos, ki je bila prva mešana, češkoslovaško-jugoslovanska firma. Lahko rečem samo to, da imam na tisti čas lepe spomine. Spoznal sem celo paleto ljudi in imel tako priložnost spoznati G. Busha, H. Kohla in M. Thatcher. Hkrati sem bil priča zgodovinskih dogajanj na Tac/a vskem trgu, ko je prišlo do razdružitve držav in je kol simbolno znamenje ob polnoči ugasnila polovica vseh lučk na priložnostnem zemljevidu. Novembra 1989. sem opazoval tudi dogajanje na praški Narodni ulici, ko so policisti pretepali študente...Spominjam se tudi dogodka, ko smo se vračali z nekega ruskega sejma in so nas Rusi opazovali z daljnogledi, pri kontroli pasošev pa mi še zažugali s: "Ti si Titov špijon! Pojdi domov in povej rojakom, da smo Rusi dobri ljudje!" Vsa ostala leta pa sem preživel v Portorožu, kamor sem se dejansko preselil že leta 1961. Tamkaj, v moji hiši, je sedaj tudi konzulat. Na Vilfanovi 9, tik nad hotelom Bernardin." Čemu konzulat ravno v Portorožu, in ne v prestolnici? In za kakšne konkretne zadeve ste zadolženi pri svojem delu, glede na to, da gre za častno in neplačano funkcijo? "Portorož je obmorsko letoviško mesto, kamor zahaja veliko čeških turistov, in ker je konzulat navsezadnje njihov servis, je lokacija najprimernejša. Konzul ima številne zadolžitve in vrsto protokolarnih obveznosti. Poskrbeti mora za ustrezno zdravstveno pomoč v primeru prometnih ali drugih nesreč. Pripravlja dokumentacijo za prevoz umrlih čeških državljanov v njihovo domovino. Seznanja češke in druge državljane z možnostmi navezave poslovnih stikov s češko republiko. Zeto pogosto se udeležuje tudi raznih prireditev širom po Sloveniji, ki jih prirejajo gostujoči češki umetniki in drugi." V Vaši lasti ostaja tudi domačija na Kolodvorski ulici, za katero še vedno urejate vse potrebne dokumente, da Vam bo povrnjena s celotnim pripadajočim posestvom. In kaj se bo potem zgodilo s hišo nekdaj priznane Radoničeve rodovine? "Ribniška hiša postaja podrtija in z bratom Borom, ki živi v Avstraliji, se še nisva opredelila, kaj bova storila z njo. Prizadevava si najti kakšno pametno rešitev, ki bi hišo s poslovnimi prostori obudila v življenje. Oba sva prepričana, da bi bila Ribnica lahko zanimiva tudi za kakšne poslovne ljudi." Radoniči so bili tod okoli poznani kot gostoljubna družina, ki se je, seveda, vsi spominjajo po vinu. Kakšna pa je Ribnica ostala Vam v spominu in kako seje odvijala Vaša pot? "Glede našega nekdanjega življenja v teh krajih in tej hiši lahko rečem, da so mi v spominu ostali mnogi žalostni trenutki. Tu sem doživel začetek druge svetovne vojne in živo se še spominjam, kako sem na Jorasovem ovinku zagleda! prihajati italijanske okupacijske vojake, vozeč se po prašni cesti. Od doma so nas najprej pognali Italijani, kasneje Nemci, nato še domobranci in partizani. Naša hiša je bila namreč za tiste čase precej dobro urejena in kot laka primerna za nastanitev. Osvoboditev nam je vsem prinesla olajšanje in tudi šolska leta so se spet začeta. 1948. sem iz Ribnice odšel v Ljubljano. Na odločitev, kam in kako naprej, pa so v pretežni meri vplivate nepravične nacionalizacije. Po končani gimnaziji v Ljubljani nisem v Ribnici videl nikakršne prihodnosti in sem tako nadaljeval s študijem ekonomije. Sledili so vojaščina, prvo delovno mesto v Kopru, rojstvo hčerke, zaposlitev v Ljubljani ter rojstvo dvojčkov-Bena in Bore. Potem je sledil še en pomemben dogodek. Tedanji direktor Intertradea me je nagovoril, da sem leta 1977 odšel na predstavništvo v Prago. Tam je naša družina resnično zaživela kot prava družina, dokler se ni leta 1989 naše življenje povsem preokreni-lo. Sin se mi je v prometni nesreči smrtno ponesrečil in je tako od dvojčkov ostal te še eden, Bom, ki živi v Pragi in je direktor vodilne češkefirme na področju turističnih uslug. Hčerka Ina pa opravlja delo zaprisežene sodne prevajalke za češki jezik in se je konec minulega leta odselila v London." Kot član ambasade uživate konzularno imuniteto, ste spoštovan človek. Še povsem sveži so utrinki z nedavne poti v Anglijo, kjer ste se udeležili slovesnosti ob 10. obletnici angleško-slovenskega prijateljstva in po pripovedovanju izjemno uživali na visokem sprejemu v angleškem parlamentu... Ves čas svojega življenja ste veliko potovali, ponujalo se Vam je več priložnosti kot večini... .pa vendarle sam zase trdim, da sem le poprečen državljan. Nikoli nisem imel nedosegljivih ciljev, Nadaljevanje na strani 8 >eoy%or>o«ci o ivm vm ^ Nadaljevanje s strani 7 saj sem se zavedal razpona med svojimi željami in trenutnimi danostmi. To življenjsko vodilo se je izkazalo kot uspešno. In-da- veliko sem prepotoval. Poslovno sem obiskal vse evropske dežele, razen Finske. Prepotoval sem Avstralijo, Argentino in Severno Ameriko, saj tam živi moje sorodstvo. Predvsem pa moram reči, da so mi vse te poti prinesle kup novih poznanstev, znanj in bogate izkušnje. Navadil sem se prilagajati ljudem in okolici in odkriva! nove vrednote. Na popotovanjih pa mi je večkrat zelo koristilo tudi dejstvo, da sem član ljubljanskega Rotary kluba, saj velja načelo, da si rotarijanci, kjerkoli že smo, radi pomagamo med seboj." Konzula poleg pestrosti izkušenj, ki si jih je pridobil s potovanji in življenjem na tujem, odlikuje dragocena vrlina-dober pripovedovalec je. Neusahljiv vir zgodovinskega spomina. Njegovo vez z Ribnico pa bi mu kdo prisodil že zaradi njegove šegavosti, ker pri-tiče menda mnogim tistim, ki so ribniške krvi. Pogosto se na poti od Portoroža do Ljubljane, Prage in Dunaja, ko ureja konzularne zadeve, ustavlja v naših krajih. Ni samo skrb za posestvo tista, ki ga veže. Tu ima sorodstvo in njegov korak pogosto zaide v Oražmovo hišo na križišču. Ostala rodbina je večidel poseljena po Argentini, brat v Avstraliji, nekateri v Kaliforniji, on pa je gotovo naj starejši član, ki še živi v Evropi. In to on, Roman Benedikt Radonič, za katerega je stric Oražem, pokojni zdravnik, dejal, da je zdravstveni fenomen. Preživel je namreč kot nedonošenček, rojen s sedmimi meseci, kar je bila takrat takšna redkost, daje primer opisan celo v Zdravstvenem vestniku. Taistemu možu so ribniške korenine in pojoča govorica koristile tudi, ko je naposled romal na Češko. Še učenje jezika mu ni povzročalo težav, zakaj: "Če si Ribničan, znaš že pol češčine!" Fotografirala in pogovarjala sem se Alenka Pahulje m ml Wl O Z 3 O > o z o Nezakonita uplenitev divje mačke bo Milana Koziča stala 70.000 tolarjev, je odločilo okrožno državno tožilstvo v Kočevju. Ta znesek naj bi nakazal v korist ZD Ribnica, za nakup ultrazvočnega aparata, v nasprotnem primeru tožilstvo ne bo odložilo kazenskega pregona. Nič ni pomagalo dejstvo, da se g. Koziču niti sanjalo ni, kaj rovari po njegovem kokošnjaku in mori kokoši. Reagiral je v strahu in obupu (kot bi verjetno večina) in jo s kamnom pokončal, potem pa se z mačko odpravil k Stanetu Lavriču. "Ubil sem nekega hudiča s črnim repom," mu je dejal, in g. Lavrič je zanimivo zgodbico objavil tudi v januarskem Rešetu. Pri vsem tem pa ga je, tako trdi M. Kozič, pozabil opozoriti, da je divja mačka zaščitena žival in da bi bilo bolje zgodbo zamolčati, kot pa jo obelodaniti. Zakaj za zakon ni pomembno, ali ti kdo krade ali mori, s plenilcem ali tatom pač ne smeš osebno obračunavati, le v samoobrambi. ŠPORTNA DVORANA x prepotratna za današnje «ase? Nekaterim proračunskim porabnikom, pa tudi drugi, manj zainteresirani javnosti, se zdi 500 milijonov tolarjev draga obnova dvorane pretiran zalogaj v primerjavi s tem, kaj bi bilo treba v naši občini še postoriti. Obnovo sicer zagovarjajo, a bi ji letno namenjali manj denarja, da bi se preostanek lahko porabil za ostale tekoče pomembne stvari. Bi lahko torej obnova dvorane potekala finančno manj potratno? Župan: »Občinski svet občine Ribnica je na začetku tega mandata sprejel srednjeročni plan investicij, s katerim je postavil smernice za pripravo letnih načrtov-proračunov-in za delo vseh organov v tem obdobju. Športna dvorana je v teh načrtih opredeljena kot ena od prioritet, torej kot ena izmed tekoče najpomembnejših stvari. Ta dvorana je tudi osrednji (edini) športni objekt na velikem področju med Ljubljano in Kolpo, v katerem se lahko odvijajo športne in druge velike prireditve. Je pa objekt v zelo slabem stanju, kar je razvidno iz inšpekcijskih zapisnikov in predvsem iz statičnega poročila, kije bilo sestavni del prijave na ministrstvo za šolstvo in šport. Prav tako so bile v objektu izmerjene povečane količine radona. Dvorano je torej potrebno obnoviti in s tem se velika večina strinja. Že večkrat pa je bila javnost seznanjena tudi z načinom dograditve in adaptacije objekta ter z vzroki, zakaj smo se tako odločili. Vendar mislim, da je prav, če na kratko ponovim vzroke: -osnovna šola potrebuje po normativih ministrstva za šolstvo in šport dodatni vadbeni prostor; -zagotavlja se dodatna vadbena površina za vrtec; -dvorana naj bi zagotovila možnost organiziranja mednarodnih tekem; -predvsem za velike prireditve je potrebno zagotoviti predpisano varnost; -zagotoviti je potrebno prostore za delo športnih društev kot ključnih animatorjev rekreativnega in tekmovalnega športa ter zdravega načina življenja; -s spremembo vhoda se zagotavlja varnost in red na šolskem dvorišču in predvsem ob velikih prireditvah se poveča prometna propustnost in prometna varnost; -objektje dotrajan. Naš cilj pa je, da zaradi razširitve in obnove ne okrnemo šolskih in tekmovalnih programov v nobeni fazi obnove. Zato smo za rekonstrukcijo načrtovali fazni pristop. V l.fazi se bo izvedla dozidava objekta, v drugi fazi načrtujemo poseg v obstoječo dvorano, ki bo najdražji in najzahtevnejši, v tretjifazi pa še ureditev okolice. Glede na zastavljene cilje in vrednosti posameznih faz kaj bistveno drugačen pristop ni mogoč in tudi ne racionalen. Se pa lahko zgodi, da se predvsem zaradi omejenih finančnih virov izvajanje posameznih faz časovno zamakne in da se podaljša tudi čas izgradnje.« NOVOGRADNJE znamenje razvoja? V ribniški občini novogradenj, ki bi odpirale mesto tudi navzven, da se bi lahko (po vzoru Kočevja) širile nove poslovne, trgovske...dejavnosti, praktično ni. Ribnica potemtakem ni perspektivna za vlagatelje, in bi verjetno morala biti Občina tista, ki bi ta proces spodbudila, če drugega ne, vsaj z razvojnim načrtom, ki bi opredeljeval Ribnico v prihodnje. Tega trenutno nima in zdi se, daje obsojena na spalno naselje. Župan: »Ne strinjam se z vašo trditvijo. Ribnica je v zadnjih desetih letih preživeta izjemno težko obdobje in se je z ekonomskega dna dvignila med srednje uspešne slovenske občine. Čeprav res ni kakšnih posebej pompoznih otvoritev, pa lahko damo priznanje vsem, ki so ohranili pri življenju Inles, prav tako tistim, ki so oživili industrijsko cono Riko, in to izključno s programi, ki ustvarjajo novo vrednost, pa tudi vsem tistim, ki postavljajo na noge proizvodne programe v eni od obrtnih con ali pa doma. Ribnica ni nikoli slovela po pompoznih in megalomanskih projektih. Več ali manj se je vse naredilo bolj na tiho in predvsem preudarno. Kljub vsemu pa se tudi v Ribnici gradijo in obnavljajo gospodarski objekti, napoveduje pa se še nekaj večjih investicij v proizvodne objekte. Vsekakor pa obstajajo še neizkoriščene možnosti za razvoj v industrijskih conah v Prigorici in Jurjeviči. Občina se sicer vključuje v iskanje novih investitorjev in pomaga vzpostavljati kontakte, vendar so le podjetniki tisti, ki se odločajo in prevzemajo odgovornost. Prostorske možnosti že obstajajo, še nekaj dodatnih možnosti pa bo zagotovljenih z novim prostorskim načrtom, ki je pravkar v proceduri.« O skladnem regionalnem razvoju JV REGIJA NAJVEČJA V SLOVENIJI Ribnica in Novo mesto najbolj razviti občini, in zato neupravičeni do dodatnih razvojnih sredstev JV regijo sestavlja 16 občin: Novo mesto, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč, Osilnica, Semič, Sodražica, Ribnica, Šentjernej, Škocjan, Trebnje in Žužemberk. Skupna površina znaša 2685 km2 in je največja regija (13,2% površine Slovenije). Več kot polovica regije ima status demografsko ogroženega območja, na katerem živi preko 30% prebivalcev. Samo dve občini (Novo mesto in Ribnica) nista opredeljeni kot področje s posebnimi razvojnimi problemi. Vseh 16 občin je potrdilo Podjetniški center Novo mesto, d.o.o., kot Regionalno razvojno agencijo, zadolženo za pripravo regionalnega razvojnega programa. V marcu je bil že sestanek Programskega odbora za pripravo Regionalnega razvojnega programa za JV Slovenijo, v katerem so župani vseh občin, predstavniki nekaj večjih podjetji iz regije in predstavniki ministrstev, Gospodarske zbornice ter Obrtne zbornice, skupaj 32 članov. Programski odbor bo spremljal in potrjeval delo projektnih skupin, ki bodo razdeljena na podskupine: GOSPODARSTVO (velika, srednja in mala podjetja, kmetijstvo, turizem), OKOLJE IN PROSTOR (varovanje okolja, prostorsko planiranje, infrastruktura), DRUŽBENO PODROČJE (vzgoja, izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo in socialno varstvo, kultura in šport). Tako naj bi v okviru teh delovnih skupin v letu 2001 nastal regionalni razvojni program, v katerega je vključena tudi Ribnica. Zato ste vabljeni vsi, ki želite, imate ideje (podjetja, posamezniki...), da s svojimi predlogi sodelujete pri pripravi tega razvojnega programa. Predloge lahko sporočite pisno, telefonsko ali z obiskom na našem naslov. SREDSTVA ZA RAZVOJ OBMOČIJ S POSEBNIMI RAZVOJNIMI PROBLEMI V letu 2000 so podjetniki, med drugimi razpisi, lahko izkoristili tudi sredstva, ki so bila namenjena za projekte iz naslova skladnega regional- nega razvoja in ohranjanja poseljenosti slovenskega podeželja. Ta razpis predstavljam zato, ker seje v njem prepletal nov način dodeljevanja razvojnih spodbud, in sicer: »po starem« za demografsko ogrožena področja (Uradni list RS, št. 19/99) in »po novem« razvojno omejevana področja (Uradni list 59/00). Tudi v letu 2001 Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja predvideva razpise po obeh načinih, zato navajam področja, kot so zapisana v Uradnem listu RS, št. 19/99. Območja, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji, so v občini Ribnica: Breže, Bukovec pri Poljanah, Črnec, Črni Potok pri V. Laščah, Dane, Dolenje Podpoljane, Finkovo, Gašpino-vo, Gorenje Podpoljane, Gorenji Lazi, Graben, Hojče, Hrovača, Hudi Konec, Jelendol, Kot pri Rakitnici, Makoše, Marolče, Ortnek, Perovo, Praproče, Pugled pri Karlovici, Pusti Hrib, Rigelj pri Ortneku, Sv. Gregor, Škrajnek, Velike Poljane, Vintarji, Vrh pri Poljanah, Zadolje, Za-puže pri Ribnici, Zlati Rep, Grčarske Ravne, Jelenov Žleb. V prihodnjih letih pa pričakujemo v celoti prehod na nov način, v katerem so označeni pogoji za pridobitev statusa in naštete občine s posebnimi razvojnimi problemi. V Uredbi, Uradni list 59/00, so ta področja opredeljena za obdobje 2000 do 2006: L Za ekonomsko šibko področje se štejejo občine, v katerih je v letu 1997 znašala bruto osnova za dohodnino na prebivalca manj kot 80% državnega povprečja ali kjer je bil indeks rasti prebivalstva v obdobju 1999/1991 pod 96. 2. Za območja s strukturnimi problemi se štejejo občine, v katerih je stopnja registrirane brezposelnosti v prvem polletju 1999 za več kot 20% presegla državno povprečje. 3. Za območja s strukturnimi problemi se štejejo tudi občine, v katerih je delež aktivnega prebivalstva v kmetijstvu od skupnega števila prebivalstva v oktobru mesecu 1999 presegal za več kot 20% državno povprečje. 4. Za območja z omejenimi dejavniki se štejejo občine, kjer delež površine z omejenimi dejavniki presega 50% površine in kjer je bil indeks rasti prebivalstva v obdobju 1999/1991 pod 96. Piše Janez Mate 5. Za razvojno omejevana obmejna območja se štejejo občine ob mejah z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, če leži več kot polovica površine v desetkilometrskem obmejnem pasu in je bil indeks rasti prebivalstva v obdobju 1999/1991 pod 96. (Opomba: Sicer so v 2. členu Uredbe letnice zamenjane z obdobji zadnjih treh let, indeks upadanja rasti prebivalstva pa z obdobjem zadnjih desetih let). Glede na to, da se bo določen plasma državnega denarja (pa tudi sredstev, ki jih je mogoče pridobivati iz določenih predpristopnih pomoči Evropske unije), razporejal na nov način, vas vabim, da si natančneje ogledate Uredbe iz omenjenih Uradnih listov in v bodoče glede na svoje potrebe spremljate razpise, obvestila ipd., ki vas bodo opozarjali na možnosti črpanja teh sredstev. Vse potencialne investitorje v malem gospodarstvu tudi opozarjam, da se bliža čas, ko bo potrjen državni proračun, kak mesec dni po tem pa bodo sledili (tako je bilo v letu 2000) razpisi za ugodnejša posojila podjetnikom iz naslovov Sklada za malo gospodarstvo, Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, posebej velja omeniti tudi sredstva SAPARD, ki bodo namenjena področju turizma, in ostalih državnih virov. Zato morate v primeru večjih investicij (predvsem gradbenih...) v teh mesecih zagotoviti vso potrebno dokumentacijo in se na te razpise ustrezno pripraviti. Če želite, da vam informacije o teh razpisih pošiljam na vaš naslov, me, prosim, obvestite o vrsti investicije in vrsti finančnih državnih pomoči, ki bi jih želeli, da vas bom lahko obveščal o teh razpisih. Sicer bom razpise - kot doslej - objavljal tudi v vašem časopisu, (kar pa največkrat predstavlja določen časovni zamik, tako da se navadno zamudi prvi razpisni rok). Tudi za vse ostale informacije smo vam na razpolago na našem naslovu: Področni center za razvoj gospodarstva, d.o.o., Škrabčev trg 40, Ribnica, telefon: 8369-331, GSM: 041/436-233. Področni center za razvoj gospodarstvu, d.o.o., Ribnica V spodnji tabeli so naštete občine, ki jih pokriva Področni center za razvoj gospodarstva, d.o.o., Ribnica. Z X so označena področja, kamor po novi uredbi spadajo občine. Bruto osnova za dohodnino v letu ‘97 manj kot 80%, index rasti preb. pod 96 Registrirana brezposelnost v prvem poletju ‘99 presega za 20% državno povprečje Delež aktiv, prebivalstva v kmetij, državno povprečje presega za 20% Delež površine omejenih dejavn. presega 50% površine občine + index pod 96 Če je več kot polovica občine v 10 km pasu z Italijo, Avstrijo, Madž.in Hrvaško EKONOM. ŠIBKA STRUKT. PROBLEMI STRUKT. + KMET. OMEJENE DEJAV. OMEJENE D. + MEJA RIBNICA LOŠKI POTOK X X X X X SODRAŽICA X VELIKE LAŠČE X X DOBREPOLJE X O S F»<> az>iixii^«ic»i« r i.i; ■ r i>* RIBNICA ZAŽIVELA V GLASBENEM DUHU VSTOPILI SMO V SVET PRAVUIČNE DOMIŠLJIJE V Galeriji Miklova hiša že od 30. marca s svojimi 94 ilustracijami gostuje uveljavljena in priznana akademska slikarka Marija Lucija Stupica. Ilustracije njenih zadnjih dvajsetih let ustvarjanja, ki oblikujejo razstavo, so bile namensko izbrane prav za ribniško galerijo. Njihovo odprtje je privabilo precejšnje število obiskovalcev, v svet domišljije pa jih je s spremno besedo popeljala kustodinja Nadja Zgonik, ki meni, da so ilustracije M.L. Stupica polne vznemirjenja in hrepenenja po tem, da bi se človek dokopal do skrivnosti in spoznanj, ki ponavadi ždijo v oddaljenih in težko dostopnih krajih. Kustodinja Nadja Zgonik (levo) in avtorica, akademska slikarka Marija Lucija Stupica Glede na to, da Marija Lucija Stupica besedila pravljic in zgodb opremlja s sliko, ki pogosto snuje novo zgodbo, in so le-te večinoma namenjene otrokom in mladini, je v ustvarjanju potrebna tudi izrazita tenkočutnost. Pravljica je namreč po mnenju Bettelheima abecednik, iz katerega se otrok uči razbirati svojo duševnost v jeziku podob, katerega edinega tudi razume, še preden doseže intelektualno zrelost. Razstava, ki sodi med najbolj kakovostne galerijske postavitve zadnjih nekaj mesecev, je vsekakor vredna ogleda, zato je ne spreglejte in se po galerijskih prostorih sprehodite še v teh nekaj dneh, saj bo razstava odprta le še do 6. maja. Že štiri leta se učenci dolenjskih glasbenih šol srečujejo na revijah, da bi predstavili svoj talent in pridobljeno znanje. Tako so se leta poprej družili v Novem mestu, Kočevju in Brežicah, 5. aprila letos pa se je glasbena druščina zbrala v dvorani centra Ideal v Ribnici. In če so se taisti učenci le nekaj dni poprej videvali v napetem vzdušju na slovenskem glasbenem tekmovanju, so tokrat lahko svoje nekaj minutne programe predstavili bolj sproščeno, je navzoče in sodelujoče nagovorila ravnateljica ribniške glasbene šole Bernarda Kogovšek. Uvodni, muzikalno zelo blagodejen in privlačen je bil nastop godalnega orkestra domače glasbene šole, ki je, najpogostejše v ožji sestavi, že postal nepogrešljiva instrumentalna stalnica naših prireditev. V nadaljnjem programu so se na odru zvrstili še učenci iz glasbenih šol Črnomelj, Brežice, Kočevje, Krško, Novo mesto, Sevnica in Trebnje, revijo pa je zaključila Ribnica. Prisotne je pozdravil tudi ribniški župan Jože Tanko ter omenil, da glasbena šola, tudi s pomočjo občine, že leto in pol domuje v povsem obnovljenih prostorih na Kolodvorski ulici, trenutno pa potekajo še zadnja zaključna dela in urejanje okolice. Sicer pa je zanimanje za glasbeno izobraževanje v ribniški glasbeni šoli, ki združuje tudi učence iz Sodražice, Loškega Potoka in Velikih Lašč, tolikšno, da že presega določene normative. AP Foto Foto TONI Ribničanki z bronasto plaketo 30. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije je za nami. Iz dolenjske regije se ga je udeležilo 38 tekmovalcev. Glasbena šola Ribnica je imela na tekmovanju dve učenki: Evo Zakrajšek, klavir L A- kategorija in Sašo Jamnik, flavta L C- kategorija. Obe sta osvojili bronasti plaketi. Veliko dodatnega dela je bilo potrebno, vendar ne zaman. Bilo je nagrajeno. Morda ne s tako žlahtno kovino, kot si jo na tihem vsak želi, vendar ob tako velikem številu tekmovalcev-360 jih je bilo-in tako dobro pripravljenem programu vseh, tudi žirije niso imele lahkega dela, saj je bilo treba z minimalnimi razlikami le razvrstiti to množico dobrih učencev-glasbenikov v neko zaporedje lepih dosežkov. Osvojenih plaket smo iskreno veseli, zato čestitamo obema tekmovalkama, Evi in Saši, ter njunima požrtvovalnima mentoricama: prof. Izabeli Vlašič in Metki Priteržnik. Ravnateljica: Bernarda Kogovšek Foto Metka Lesar Tekst in foto A P 85 0 13 Biti tisto, kar smo, in postati tisto. 13 kar smo zmožni postati - to je edini 5» N cilj življenja. S Robert Louis Stevenson i Osvežena razstava suhe robe in lončarstva v ribniškem muzeju Muzejski prostor je za sedaj prazen. Pripravlja pa se že nova postavitev. Tudi kotiček za črno kuhinjo. Foto AP Težišče vsega obiska v našem muzeju je razstava suhe robe in lončarstva. Po njej sprašuje največ obiskovalcev, po njej je naš muzej znan. Pa ni znan zaradi tega, ker bi bila postavitev tako enkratna, ampak zato, ker ni nikjer drugje v Sloveniji na enem mestu zbranih toliko predmetov domače obrti. Obrti, ki je značilna za naš konec dežele, po kateri je Ribničan postal "po cajl'm svajt' znan”. Štirideset let smo obiskovalcem kazali depojsko postavitev predmetov. Levo in desno po prostoru so bile razvrščene neme priče nečesa, na kar naj bi bili Ribničani že dolga stoletja ponosni. Nekaj, kar naj bi bilo del vseh nas. Pa vendar ni bilo zaznati, da bi Ribnica čutila kakšno povezanost in odgovornost do te skupne preteklosti. Tudi tu je obveljalo, da je denar sveta vladar. In suha roba si ga ni zaslužila. In vendar se premika. Še to pomlad se nam obeta osvežitev stare postavitve. Nova bo za obiskovalčeve oči prijaznejša in bolj privlačna. Z obnovo samega prostora in z nekaj oblikovalskimi potezami bo suha roba dobila nekaj duše, in predmeti ne bodo ostali le predmeti, ampak zgodbe naših dedov. To naj bo prvi korak k tistemu, kar bi si ta del naše preteklosti že zdavnaj zaslužil in kar je že dolgo, predolgo na papirju. Vika Centa, Muzej Miklova hiša Gospodovalen gospodar zna biti mora družine, kot j e bil tudi Petelin v veseloigri Poslednji mož. Takšnega pa je treba ukrotiti in v tej solidarnostni navezi so se znašli žena, njena bodoča zeta, hčeri in sin. To je srž gledališke igre, s katero so se letos na oder postavili amaterski igralci KUD Sv. Gregor: Metod Jaklič, Brigita Škulj, Tina Rigler, Helena Škulj, Peter Adamič, Jože Škulj, Peter Levstek, Marija Perovšek in Stanko Oblak. Lahkotno, igrivo, humorno, v smislu komentarjev: "No, to rabimo!" Vsekakor igra, ki že v svoji biti pritiče miselnosti podeželskega okolja . Ne glede na to, da jo je strokovna poznavalka označila kot preživelo in bi po njenem potrebovala več sodobnih primesi, je igra nasmejala obiskovalce, ki enkrat na leto, ko gostuje gregorsko gledališče, vedno napolnijo dvorano. Predvsem pa je vsakokratnemu režiserju in organizacijskemu gonilu te skupinice, Metodu Jakliču, uspelo v gledališke vrste pritegniti mlade. Sv. Gregorje že nekaj let edini iz domačih logov, ki redno vsakoletno pre- drami ljubitelje amaterskega gledališča. Vsake toliko časa se jim ob bok postavijo mladi iz VED Hrovača, še kako pa se pogreša tudi ribniška_ igralska skupina, kije nekdaj kraljevala na ribniških odrih. BEREM, TOREJ VEM. Marca smo najbolj posegali po naslednjih knjigah: Odrasli: 1. Aleksandra Marinina, 1GRANATUJEM POLJU, ruska kriminalka 2. Colin Dexter, TIHI SVETNICHOLASA QUINNA, angleška kriminalka 3. Tomaž Sršen, 111 NAJBOLJŠIH GOSTILN IN RESTAVRACIJ V SLOVENIJI, strokovna literatura 4. Mirjam Pressler, PRASKE NA LAKU, nemški roman 5. Bernardo Atxaga, TO NEO, baskovski roman 6. Vendelina Ilc, KUHARICA SESTRE VENDELINE: slovenska meščanska kuhinja 7. Zlatko Mihaljčič, POSLOVNO KOMUNICIRANJE, učbenik 8. Zlatko Mihaljčič, POSLOVNO KOMUNICIRANJE, delovni zvezek Mladina: 1. Nicole Plüss, LEBDENJE, mladinski angleški roman 2. Chris Wooding, VI HARiyO NEBO, pion. angleška kratka prozak 3 delih 3. David Beibin, UDARCI.jNENADNASMRT, mladinskaanglešlš kriminalka 4. Samantha Alexander/KON.JUŠNICAIIOLLYWELL. MAŠ^EVA^JE, pion. angleški roma 5. Knister, MALA ČAROVNICA LILI. ZAČARANI CIRKUS, ^trošjia literatura 6. David Belbin, UDARCI. PROSILA JE ZA TO, mladinska angleška kriminalka 7. Svetlana Makarovič,ČTJK NA PALJCLtrtroškaliferatura 8. ArnoldLobel.REGECiNJKVAKEC.KONEGPOBERTVSBDOBRO, otroška literatura 9. Marija Vogrič, ZA ŠUS PROD&MJVtATERTšIovenski mladinski roman ■ >■ inji.evsK»!*! aiiximmjL^ire^e ll'VICMni-* «I <>yVX/>lX/INJ 3!T m«‘*.1^0*5 < UREDIMO NASO DOLINO! Turistična zveza Slovenije vsako leto v okviru svojega delovanja izvaja obsežen projekt z imenom Moja dežela -lepa in gostoljubna. Projekt je namenjen urejanju bivalnega okolja, podeželja, okolici gospodarskih poslopij, nabrežij potokov, ( jezer, rek in morja, gozdnega prostora, okolici cest in železniških prog. Akcije potekajo celo leto - ponavadi se pričnejo s pomladanskim urejanjem okolja. Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je podarila narava. Naša naloga je, da "njene darove" ne zapravimo in da te lepote ohranimo tudi za prihodnje rodove. Temeljno načelo, ki ga propagira TZS, se glasi: Vsak človek naj ureja okolje, predvsem svojega, za širše pa se organizirajo skupne akcije raznih društev, organizacij in posameznikov. Za veliko čast si lahko štejemo, da je državna komisija leta 1998 podelila Ribnici priznanje za urejenost na vseslovenskem nivoju. To pa ne pomeni, daje vse tako, kot je treba, in da nam ni več potrebno skrbeti za urejenost kraja. Priznanje mora biti vzpodbuda za še večjo skrb, da tako ostane tudi v bodoče. V ribniški občini poskušamo temu projektu dati globlji pomen. Že nekaj let organiziramo akcijo s sloganom UREJENA RIBNIŠKA DOLINA. Z izborom najlepše urejene hiše, domačije in vasi poskušamo spodbuditi čimveč ljudi, da posebno pozornost posvetijo urejanju svoje oklice. Nosilec je Občina Ribnica v sodelovanju s Turistično-informacijskim centrom in Kmetijsko svetovalno službo. Vsako leto se oblikuje strokovna komisija, ki na podlagi ogledov oceni najbolj urejene stanovanjske hiše, domačije in vasi. Problem, s katerim se komisija sooča, je "neprijavljanje". Vsako leto komisija ugotovi, da se veliko število lepih hiš in domačij ni prijavilo za sodelovanje. Zato pozivamo vse, ki imate radi svoje dvorišče in vrt ter urejanju svoje okolice namenjate veliko pozornosti, da v času razpisa (objavljen bo v drugi polovici junija) zberete pogum in se prijavite za sodelovanje na natečaju za izbor najlepše hiše in domačije. Samo veliko število prijav nam bo omogočilo pravi izbor. Do takrat pa veliko sreče pri urejanju in vzdrževanju našega okolja! Lejla Kratina, TIC Ribnica Ribnica in svet. Ribnica in izseljenci. GLASBENI MOSTOVI VEZNA NIT MED RIBNICO IN ŠVEDSKO Na največjem turističnem sejmu v Skandinaviji, tam, kjerješe Slovenija kot ponudnica svojih storitev skorajda premajhna za predstavitev, je bilo posebno mesto namen-jeno-Ribnici! Naveza s Švedsko je bila namreč tista, ki je ribniškega župana marca popeljala v Göteborg, saj je bil obisk načrtovan v sklopu projekta sester Budja, Glasbeni mostovi. V obliki video predstavitve so ga posnele že lani, v njem pa so poskušale povezati švedsko mesto Land-skrona, od koder imenovane slovenske rojakinje prihajajo, ter Ribnico. Sloveniji so se namreč prvič predstavile na srečanju izseljencev v našem kraju, navezale stike z občino in ji tovrstno sodelovanje zato tudi prvi ponudile, čeprav je njihova rojstna občina Ljutomer. Projekt z všečno vsebino je bil sedaj premierno predstavljen na turističnem sejmu, ribniški župan pa seje odzval tudi povabilu župana mesta Landskrona in se na vljudnostnem srečanju z njim pogovarjal o možnostih za razširitev kulturnega in morebiti celo gospodarskega sodelovanja. Mesti sta si sicer precej različni, saj je Landskrona mesto z 38.000 prebivalci, znano po svoji ladjedelniški dejavnosti, postaja pa tudi švedsko športno središče. Podobni sta si kvečjemu po težavah v prestrukturiranju, ki pa jih je Landskrona, za razliko od Ribnice, zelo uspešno prestala, je dejal župan. Največja ovira zna vendarle biti predvsem velika geografska razdalja med njima, čeprav bi jo Ribnica sčasoma morala premagati, da bi presegla svojo samozadostnost in v svoj razvoj vsaj poskusila bolj načrtno vključiti rojake poslovneže, ki so iz te doline odšli po svetu. Sestre Budja so vzorčen in praktičen primer te naveze. S svojim projektom in zavzetostjo so naredile prvi korak in kot posrednice pravzaprav zastavile pogovor med občinama. Tudi če bo obisk ostal zgolj vljudnostnega značaja, bilo je vredno poskusiti in se svetu vsaj pokazati. AP Foto Zvone Podvinski VAM JE POGLED KAJ UŠEL NA STRAN? FICKA NI VEC. 3. aprila ob 15. uri smo bili novinarji klicani na kraj dogajanja. Zakaj zgodilo seje! Po dolgih letih dogovarjanja je bil iz Žlebiča končno odpeljan znameniti fičko, ki je kazil okolico in buril duhove, saj je stal tik ob glavni cesti Ljubljana-Kočevje. Vendar na zemlji njegovega lastnika, tako da so bila vsa posredovanja občinskih služb, policije, komunale in tudi Borisa Zupanca neuspešna. Lastnik je šele dan poprej dejansko pristal na odvoz. Na hišna vrata je namreč potrkala občinska inšpektorica, ki ima za izhodišče tudi občinski odlok s sankcijami. Tako se bodo morale ekološko pereče zadeve sedaj hitreje reševati. Seveda brez obveščanja občanov ne bo šlo. Sčasoma naj bi bilo vse več podobnih akcij, je dejal Boris Zupanc, ki je starega fička ponosno odpeljal na svojo kočevsko deponijo, kjer hrani že okrog 650 vozil in bi se rad potegoval za koncesijo odvoza vozil iz celotne ribniške občine. Trenutno pa občina nima niti lokacije, kjer bi stara, nerabna vozila zbirala. Začasna je le v Goriči vasi, pri propadajočem objektu nekdanjega Eurotransa, vendar gre za vozila neznanih lastnikov oz. tistih, ki jih Komunala ali kdo drug pripelje s težje dostopnih krajev, nato jih podjetje Dinos odpelje na svojo deponijo, je dejal direktor Komunale. Glede na to, daje odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili precej poostren, je odvoz dotrajanega vozila bolje naročiti Komunali, Dinosu ali pa občinskemu oddelku za okolje in prostor. V tem primeru boste kot lastnik vozila morali za odvoz plačati 1800 tolarjev, če pa ga boste raje odpeljali v gozd ali na očem bolj skrite kraje, in odgovorni sčasoma le odkrijejo, kaj ste si drznili storiti, pa bo treba plačati še kazen. V primeru, da lastnik ni znan, celotne stroške krije občina. Če je staro, je staro, in vlečna vrv je popustila. Čemu neki?je pogledal Borisov partner. Motorje razpadel. Treba je bilo poskusiti znova. Vse skupaj je trajalo le nekaj minut, a dovolj, da se je 50 metrov niže zgodila prometna nesreča. K sreči, nikomur nič hudega, a vsakdo, ki jo je videl, je pripomnil: nevarno, nevarno. Gre za prvi odcep, ki iz ribniške smeri vodi v Žlebič in je napoti večini voznikov, ki tik pred ravnino "pohodijo"plin in spregledajo, da nekdo po tej poti še sili domov. Foto A P Dogajanje opazovala A. Pahulje IN MEMORIAM ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata, tasta in svaka IVANA BANČIČA iz Rakitnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala njegovemu zdravniku dr. Kolencu in osebju ZD Ribnica. Hvala tudi župniku za opravljen obred, pevcem PD Lončar in članom ribiške družine Ribnica za opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega FRANCA OBERSTARJA iz Goriče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi naše dobre mame in stare mame MARIJE ADAMIČ Marjančne mame z Velikih Poljan 9 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, ki gaje imela tako rada, sveče in svete maše, g.župniku A. Masniku za lepo opravljen obred in tople tolažilne besede, ministrantom in pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Posebna zahvala zdravnikom in osebju Oddelka za abdominalno kirurgijo Kliničnega centra, še posebej prof.dr. V. Peganu in g. J. Kmetu. Hvala tudi dr. A. Žagar in osebju ZD Ribnica. Njeni: sin Janez, hčerki Marija in Ivanka ter vnuki Vesna, Primož in Uroš. Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Ta latinski pregovor smo morali bivši gimnazijci, ki se spogledujemo z Abrahamom, znati povedati tudi po latinsko. Za tolažbo novodobnim gimnazijcem: ni bil samo ta, bila jih je cela stran v knjigi Besedna umetnost. Marsikaterega po tridesetih, štiridesetih letih še vedno znamo povedati, torej tudi učenje na pamet ni tako ničvredno. Slovenska pregovora: "Molk je zlato."" Kdor molči, devetim odgovori," sta vrednostno zelo relativna. Prvemu moramo dodati še okoliščine: kadar imaš veliko povedati, vendar se premagaš (ne opravljaš, obrekuješ, ne vpadaš v besedo drugemu govorniku, tudi če se z njegovimi izjavami ne strinjaš...). Če pa molčiš takrat, ko bi bilo dobro, da bi spregovoril, pa se v današnjem času razume, da se strinjaš s tem, kar se dela, govori, piše. Da je molk dobra obramba, vedo tudi odvetniki, ki priporočajo svojim klientom, da se v težkih primerih branijo z molkom. Molk v nekaterih primerih prav pričakujemo. Če se starši ali vzgojitelji odločijo, da otroku resno povejo, daje njegovo ravnanje napačno, pričakujejo, da bo otrok molče poslušal, kar mu želijo povedati. Če se otrok med tem oglasi le s kakšno besedo, ki izraža aktivno poslušanje, ga že obsodimo, da "mule odgovarja", in ton "pridige" se avtomatično zviša. Molk ima tudi moč zdravilne terapije odnosov med ljudmi. Zakonci tako preživljajo tihe tedne večkrat na leto, ne samo v prostem času. Življenje teče naprej, le malo več listkov je po mizi ali omari. Tak sistem so uporabljali tudi že naši pradedki in prababice, pogovarjali se niso tudi štiri leta skupaj. V tem času so se jim rodili štirje otroci, torej vse je delovalo normalno. Z ločitvijo zakona niso dajali služiti gospodu pravosodnemu, obljuba "zvestoba do groba" je bila za njih vrednota. V molk se zavijejo nekateri ljudje, ki preživljajo globoko žalost ob nesrečah ali smrti svojih ljubljenih sorodnikov. Takšno stanje je lahko tudi posledica razočaranja, ki ga posameznik doživi zaradi zavrnitve v okolju, za katero se prekomerno razdaja. Ta čustva je potrebno izživeti, čas celi rane. Zelo humano pa je, če takim ljudem stopi naproti čuteč človek z bogato notranjostjo in sposobnostjo sočustvovanja, ki pomaga ubesediti žgočo bolečino duše. Med sosedi je molk pogosto posledica spora zaradi napačno razumljene meje, lajanja sosedovega psa ali obiska sosedovih kokoši, ki najraje opravijo veliko potrebo na tujem dvorišču in jim gliste na drugi njivi bolj teknejo kot na domači. Če ta molk nadomesti psovka in preklinjanje ob srečanju sosedov, je ta grda ribniška navada še najmanjše zlo. Jana Lampe FOTO SMESNICE Pred eami je mesec ljubezni! Že prejšnji mesec smo ugotavljali, da čas neizmerno hiti oz. drvi, tako da tokrat nima smisla izgubljati besed s tem pojmom. Zime je bilo letos le za vzorec, pomladjo prišla neslišno in žeje pred vrati poletje. Poletje, čas dopustov, počitka... Še W prej pa mesec ljubezni. Mesec, v ta katerega stopamo z jutrišnjim gg dnem, je res nekaj posebnega. Mi-S mo je aprilska melanholija, pom-X ladna utrujenost (nekateri jo čutijo r vse leto) in vse se dokončno prebu- 7 di- Prebudijo se polja, travniki, ki se M bohotijo v vseh možnih barvah, z vonjem po cvetju, skratka, čas, ko življenje zaigra znano pesem veselja, prebujenih čustev. Marsikoga maj popelje v ljubezenske dogodivščine, seveda, ljubezenske v abstraktnem pomenu. Ljubezen ni samo čutenje nasprotnega spola, temveč obstaja ničkoliko ljubezni do stvari, kijih imamo radi. S tem hočem povedati, da v tem času čustva bolj delujejo kot v ostalih mesecih, čemur botruje vreme. Vse se nam nenadoma zdi lepše, vsako stvar čutimo bolj doživeto. Seveda v tem mesecu tudi bolj išče- mo in potrebujemo tesnejše stike z naravo, ljudmi in ostalimi dejavniki, ki so nam blizu. Vsak ljubljeni predmet je središče nekega raja in ravno v tem času, bolj kot kdaj koli iščemo ta raj, ki se v naravi že sam ponuja. Ob tem ne morem mimo DANTEJA, ki je v svojih delih dejal: »Ljubezen! Ta beseda mi zveni tako čudovito, da menim: vse, kar izvira iz ljubezni, mora biti prav tako čudovito.« Naj vas ta misel spremlja v naslednjem mesecu in naj se vam ne dogodi LA FONTAINEOV izrek: »Ljubezen, ljubezen, kadar nas imaš v oblasti, lahko z gotovostjo rečemo: Zbogom, razsodnost.« Ostanite razsodni, pomagajte drug drugemu, prisluhnite sosedu, ljudem v stiski in ostanite naši prijatelji, ne samo v mesecu maju, temveč skozi vse leto. Vzljubite tudi ostale stvari, kot ste ta časopis, saj je pošte že peto leto iz meseca v mesec več. Le tako naprej in nič nazaj. Velja?... (Brez dvoma!) Marko Modrej Pravilna rešitev 3. številke Rešeta je: POMLADNI VETER Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: Vse nagrade tokrat poklanja PIVOVARNA UNION. 1. nagrado paket plastenk MULTI SOLE prejme: MARJAN ANDOLŠEK, Velike poljane 37, 1316 ORTNEK 2. nagrado - paket plastenk ledenega čaja prejmeta: LUCIJA in ALJOŠA KOUS, Prijateljev trg 5, 1310 Ribnica 3. nagrado-paket plastenk SOLA ORANŽADE prejme: JAN TOMŠIČ, Trubarjeva 12, 1310 Ribnica 4. nagrado - paket plastenk SOLA ORANŽADE prejme: MILENA ABRAHAMSBERG, Ljubljanska c. 13, 1310 Ribnica 5. nagrado - mali paket plastenk ledenega čaja prejme: SEBASTJAN KOČEVAR, Merharjeva ulica 2,1310 Ribnica Izžrebanim nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po polti. Vsak izmed vas ima doma verjetno kakšno fotografijo, ob kateri ste se že ničkolikokrat nasmejali. In zakaj bi se smejali le doma? Pošljite nam jo in mi jo bomo pokazali ostalim. Izbrali bomo najzanimivejše, najbolj smešne, najbolj posrečene fotografije, jih ocenili, vsakič nekaj objavili in nagradili z barvnim foto filmom. Shranili jih bomo do decembra 2001, ko bomo na sklepni prireditvi Ribniški pušeljc 2001 vse zanimive fotografije tudi razstavili. Najboljši oz. najbolj posrečeni fotografiji oz. lastniku pa bomo podelili lep, predvsem pa funkcionalen fotoaparat, ki ga poklanja ekskluzivni sponzor akcije Foto Toni. Odzivi so vidni! Imate boljše? Pošljite jih! 3-2-1-AKCIJA! Na svojo željo lahko ostanete anonimni. Ob prevzemu nagrade pa si pridržujemo pravico objaviti zmagovalca v decembrski oz. januarski številki Rešeta. MAIIA! Fotoaparat znamke BRAUN trend zoom 70 C-AF Ekskluzivni sponzor akcije FOTO TONI Fotografijo pošilja Nejc Kromar s Trubarjeve ulice, kdo pa je zlezel v škatlo iz puzzlov, pa bog si ga vedi! Da je spanec, čeprav na trdi klopi, boljši kot žganec na koncu trnka dolge ribiške palice, so dokazali krapi, ki se za vabo sploh niso zmenili. Fotografija pa je last Franca Oražma iz Dolenje vasi. Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej M a | s k i kx> i z . Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le ena je pravilna. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano z mesecem majem. 1. Dramska skupina KUD Sv. Gregor je v mesecu aprilu 5x odigrala veseloigro v treh dejanjih, ki se imenuje... B - Pot v Slemena M - Poslednji mož C - Veseli Gregorjanci 2. 1. maja je državni praznik v večini evropskih držav. Pri nas je 1. maj... A-praznik dela J-dan tulipanov S-dan ljubezni 3. 3. maja je mednarodni dan, Id v tiskanih medijih pomeni veliko. To je... D - dan rumenega tiska J - dan svobode tiska E - cajtng dan 4. 20. maja je za medije še en pomemben dan. Ta se imenuje... F - dan odgovornih urednikov E - nedelja množičnih občil G - dan virtualnih novic 12. Ko je v Ribniški dolini ura 12 oz. poldne, je v Alžiriji...Koliko? N - 11 I- 12 P-14 IPnwäOm© neBIhz® mo(p5l3i)© m® 3® ph psiSljte v faawrtö (n@|k@3®aj]© dl® D S. iKn®|(a 2©® L Mots) (piiwfctai) mliiiftzaiM)] Ib®im® Q2ior©b®l]a S D©(pab m®.»J 10 11 12 5. Jupiter je vladar leta 2001. Po zadnjih odkritjih znanstvenikov kroži okrog njega... S - 17 lun T - 12 lun R - 9 lun ka-poNi 6. STR je kratica za... K - Svobodni turizem Ribnice C - Slovenski turistični radio L- srednje topli radiator 7. V petek, 4. maja, goduje zaščitnik gasilcev. To je... O - gasilec Samo L - sv. Florjan V - Gašper 8. Na naslovnici prejšnje številke Rešeta so bili na fotografijah vsi našteti možje. Kdo je bil v sredini ? U - mag. Brane Kozina L - Marko Pogorevc Z - grof Drakula 9. V Rešetu največkrat omenjeno podjetje, ki tudi oglašuje v našem časopisu, je... ® 4-Lr Inles R - Motoman Robotec 10. Na območju PP Ribnica so policisti lansko leto obravnavali 277 prekrškov, in sicer... Z - vožnje pod vplivom alkohola A- prekoračitve hitrosti H - neuporabe varnostnih pasov KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:______________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__ Ime in priimek: Ulica:___________ Pošta:___________ Tel.:__________ 11. Od februarja je novi predsednik Triatlon kluba Ribnica.... N - Boštjan Schönlieb I - Damijan Žepič M - Drago Milinovič V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpol-4) nite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. i Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, | Škrabčevtrg40,1310 RIBNICA, najkasneje do 12. maja 2001. irviv^iJLS a m/w$i OrevfESITTILO e^orvioci 9 Uveljavljanje odškodnin zaradi vojnega in povojnega nasilja Državni zbor RS je v zadnjih treh mesecih sprejel dva zakona, ki urejata odškodnine zaradi vojnega in povojnega nasilja, in sicer Spremembe zakona o popravi krivic ter Zakon o skladu za poplačilo odškodnine žrtev vojnega in povojnega nasilja. Ključni del Spremembe zakona o popravi krivic je podaljšanje roka, do katerega lahko vlagatelji uveljavljajo odškodnine kot žrtve političnega zapornika ali po vojni pobite osebe. Ta rok se po-daljšujedo31.12.2001. S sprejetim zakonom se štejejo za pravočasne tudi tiste vloge, ki so bile po starem zakonu vložene prepozno. To pomeni, da tistim, ki so že vložili svoje zahtevke po maju 1998 in seje v postopku ugotovilo, da so jih vložili prepozno, le-teh ni potrebno še enkrat vlagati. Zakon o skladu za poplačilo odškodnine žrtev vojnega in povojnega nasilja omogoča, da bodo tisti upravičenci, ki so prejeli sklep ali odločbo o statusu žrtve vojnega in povojnega nasilja, lahko uveljavili odškodnino. Do sedaj odškodnin ni bilo možno uveljavljati. Odškodnine bo izplačal posebni proračunski sklad Republike Slovenije, in sicer za: • izgubo življenja bližnjega, katerega smrt je neposredna posledica dejanja v zvezi z vojni- mi in povojnimi dogodki, se izplača slehernemu upravičencu za pretrpljeno negmotno škodo v znesku 200.000 tolarjev, razen za žrtve vojne za Slovenijo; • izgubo življenja bližnjega iz prejšnjega odstavka se upravičencem po zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 odmeri v višini štirikratnega zneska odškodnine iz prejšnjega; • taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike po 35.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja; • izgnance in internirance po 25.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja, • prisilne mobilizirance po 20.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja, • begunce in delovne deportirance po 12.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja. Sklad za poplačilo žrtvam vojnega in povojnega nasilja bo izplačeval odškodnine na podlagi izdanih sklepov ali odločb pristojnih komisij, ki jih bo pridobil po uradni dolžnosti, kar pomeni, da tistim, ki so že prejeli sklepe ali odločbe, ni potrebno vlagati prošenj na navedeni Sklad, da bi se jim izplačala odškodnina. Upravičenci lahko pridobijo natančnejše informacije na naslednjih naslovih: Ministrstvo za pravosodje Sektor za popravo krivic Oddelek za izvajanje zakona o popravi krivic Župančičeva 3, Ljubljana Komisija za popravo krivic Tivolska 40 1000 Ljubljana Ker se v stranki Nova Slovenija zavedamo, da so upravičenci do .odškodnine pretežno starejše osebe, ki se težko spoznajo na zakonodajo, smo se odločili, da vam bomo v postopkih urejanja pravic strokovno pomagali. Zato se lahko občani Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka obrnete na mag. Janeza Drobniča, Poslanska pisarna Nove Slovenije, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica. Uradne ure v poslanski pisarni so vsak ponedeljek med 10. in 13 uro. Poslanec v DZ man. Janez Drobnič V vednost; Glede uveljavljanja odškodnin zaradi vojnega in povojnega nasilja se lahko pozanimate tudi pri Jožetu Tanku, Poslanska pisarna SDS, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica (ali na naslovu: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3). MARCA PRI RIBNIŠKIH GASI1CIH Meseca marca smo imeli dvakrat gasilske vaje. Prvič smo s svojo opremo in znanjem pomagali pri izvedbi zaključka tečaja za nižje gasilske častnike, ki ga je organizirala Gasilska zveza Ribnica za člane gasilskih društev iz gasilskih zvez Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Na tem tečaju je bil tudi član PGD Ribnica, trije člani pa smo bili predavatelji. Na drugih vajah smo čas posvetili urejanju opreme in pranju vozil. Pomerili smo si tudi nove delovne obleke, saj smo jih nabavili 19. Primerne so za gašenje v naravi ali za druga opravila, kijih opravljamo. Dvakrat smo prevažali v prometnih nesrečah poškodovana vozila. Prvič iz Nemške vasi in drugič od "Vahtnice", ta je na meji med občinama Ribnica in Velike Lašče. Enkrat smo reševali osebni avto iz vode, ko je le-ta v Rakitnici zapeljal s ceste. Na srečo sta dekleti izplavali iz potopljenega vozila in jima razen mokrih oblek ni bilo nič. S pomočjo vitla, ki ga imamo na vozilu, smo potopljeni avto izvlekli na suho in ga odpeljali lastniku. V pomoč pri delu so nam bili tudi bližnji sosedje, ki so tudi z dogodkom senanili Center za obveščanje -112. Klicani smo bili tudi v Gorenjo vas, kjer naj bi gorel dimnik. Na mestu je bilo ugotovljeno, da ni gorelo v dimniku. Zaradi nizkega tlaka se je močno kadilo iz štedilnika. Prezračili in pregledali smo prostore in dimnik od tal do vrha. Gospodar je napolnil jeklenke z zrakom in opravil servis gasilnih aparatov. Vse to je bilo uporabljeno pri zaključku tečaja za nižje gasilske častnike. Da bi zmanjšali porabo goriva za ogrevanje, smo dali v kotlovnico montirati avtomatiko, ki sama - glede na zunanjo temperaturo nastavlja temperaturo ogrevalne vode. Letos bomo zamenjali tudi vse ventile na radiatorjih. Namesto starih bomo dali ter-mostatske. Tako se v vsakem prostoru nastavi želena temperatura, prihranek goriva pa je velik. Ker smo pooblaščeni za meritve hidrantov, smo to delo opravili v vrtcu v Ribnici. O izvajanju meritev je bil izdan zapisnik. Vse organizacije, ki imajo vgrajeno hidrantno omrežje, so dolžne, da dajo tega vsako leto v pregled pooblaščeni ustanovi, ki ima državno koncesijo za opravljanje tega dela. Mirno in varno vam želijo gasilci! Predsednik PGD Ribnica Matjaž Virant Foto arhiv PGD Ribnica Iz Centra za obveščanje smo bili zaprošeni, da opravimo ogled, če je ob cesti Ljubljana - Kočevje v Prigorici res privezan pes. Občan je namreč sporočil na center, da je na tem mestu že dva dni privezan pes. Po ogledu smo ugotovili, da pri mostu nasproti Dolenje vasi res leži pes, verjetno ga je zbil avtomobil. O tem smo obvestili Center za obveščanje, Policijo Ribnica in radio Univox. pohištvo po naročilu popravila in obnova pohištva dobava, montaža notranjih vrat montaža zaščite v vozila izdelava embalaže ANDREJ ŠILC S.p. svetovanie Cesta na Ugar TEL.: 01 836 08 30 1310 Ribnica GSM: 041 694 871 " PRONEKO Computers Proneko d.o.o. Končno zares ugodne cene računalniške opreme. Računalništvo in umetnost z roko v roki. www.proneko.si Pekarna jA FRAM ^ Ta dobri kruhek ^ 50 spekle zlate roke in babičin recept KVM Grafika d.o.o. pet barvni offset tisk, toplotni tisk iz folije KVM Software d.o.o. programi za trgovine in podjetja, projektiranje in izvajanje računalniških omrežij, prodaja in servisiranje računalniške opreme 1310 Ribnica, Lepovče 42 tel.: 01/8361-980, fax: 01/8361-981 E-mail grafika: grafika@kvm.si E-mail Software: Software© kvm.si podjetjcr^H^ Up-] Ep©] ffaUSUTEZEICHEN WDBÜTEZIICHEII —š. id INLES d.d.,1310 RIBNICA, Kolodvorska 22, tel.: 01 83 77 162, fax: 01 83 77 331, e-mail: info@inles.si Naš program zajema: • Lesena okna in vrata • Aluminij/les okna • PVC okna in vrata • Aluminij okna in vrata • Notranja vrata Standardnih izvedb ali po naročilu: - izvenstandardne dimenzije, izvedbe in oblike lesenih, PVC, alu/les in alu oken - 5 vrst lesa: jelka/smreka, bor, hrast, meranti, macesen - izbira med toplotno, zvočno izolativnimi in varnostnimi stekli - ornamentna, vitraž in fuzija stekla - izbira BIO zaščitnih premazov po barvni karti INLES ® inles «E GOSTINSTVO - TVR1ZEM PVGEL) Alqja Pugelj a.p. Lepovče 33,1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-688 GSM: 031/780-697 n Prihaja Sas družinskih praznovanj • sneto obhajilo - birma -poroka - rojstni dnevi -obletnice V našem lokdUi vam nudimo pogostitev po vašem naročilu. Vsakega slav\jenca/ko čaka tudi darilo. Za ueqje skupine nudimo popust. Cimprqj nas pokličite Pridite, ne bo vam žal. V pričakovanju vašega klica vas prisrčno pozdravljamo! Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Vam nudi: • očala na recept tudi brez doplačilo • okvirji, stekla, dodatki • športna sončna očala s kvalitetnimi stekli in antireflebnim slojem, Id odbija bleščanje in varuje vaše oči • tekočine za leče BAUSH & LOMB (za vse mehke kontaktne leče v eni steklenički) POTRCßUICTC ZAŠČITO PR€D ŠKODLJIVIMI UV ZDRKI? Delovni čas: ponedeljek od 81 -121,1 S^-ZO1 torek, četrtek od 8‘-12‘,16‘-18‘ sreda, petek od S11- 14k, 16‘ - IB1 soboto od ^-IZ1 BSmMM, NEPREMIČNINE Franc TANKO s.,. Del. čas: od 10 -17, sob. 10-13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - RIBNICA - Dolenja vas, starejša stanovanjska hiša, potrebna obnove, vel. pare. 608 m2, voda, d, cena 3,9 mio SITali 37.000 DEM. - RIBNICA - Jurjeviča stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19,4 mio ST ali 179.000 DEM. - KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša velikost parcele 1395 m2, el., voda takoj vseljiva možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (188.000 DEM). - SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m2, trgovina in gosp. poslopje, vel. pare. 608 m2, zemljišče 162 m2, Mas. ogrevanje, el, voda Cena za stan. hišo in posl. prostor 12.3 mio SIT ali 117.000 DEM^cena za gosp. poslopje 6.8 mio ST ali 65.000 DEM. - KOČEVJE - center, star. stan hiša (vila), skandinavski način gradnje, skupna površina 380 m2, vel. para 1000 m2, primerna za reprezentančni objekt ali poslovni prostor, cena 24,4 mk) SIT (240.000 DEM). - RIBNICA - Grič, dvostanovanjska hiša, dim. 12,5 x 8,5 m, vel. pare. 880 m2, 2 garaži, CK SAT, tel, el, voda kompletno dograjena oprema po dogovom, cena 24,18 mio ST (240.000 DEM). Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km od morja na hrvaški obali. - SODRAŽICA - LOŠKI POTOK starejša stan. hiša, 3 etaže, vel. pare. 500 m2, takoj vseljiva el, voda cena 8,6 mio ST ali 80.000 DEM. KOČEVJE - Mestni log - starejša stan. hiša potrebna obnove, možnost nadomestne gradnje, vei. pare. 1031 m2, dobra lokacija cena 6,5 mk) ST ali 59.500 DEM. - KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt (gostinski lokal) in še stanovanjski objekt (posebej), na ugodni lokaciji, vel. pare. 1651 m2, vseljivo takoj, tei, CK cena 48,6 mio ST ali 440.000 DEM. STANOVANJA: - RIBNICA - center, trosobno stanovanje 67,01 m2, III. nadstropje, Mas. ogrevanje, KT, tel, (vrt), cena 8.4 mio ST ali 79.500 DEM, vseljivo v enem meseca - SODRAŽICA - center, trosobno, 79,69 m2, III. nadstropje, lepo urejeno, plinsko ogrevanje, SAT TV, cena 10,2 mio ST ali 95.000 DEM. - RIBNICA - center, dvosobno stanovanje 60,84 m2, IV. nads, KT, cena 8,8 mM ST ali 80.000 DEM. VIKENDI: - ORTNEK - bivalni vikend 5 x 4 m in gradbena parcela ca 1342 m2 z začeto novogradnjo (prva plošča 10 x 12 m) s popolno gradbeno dokumentacijo, lepa lokacija, možna zamenjava za enosobno stan. v Ljubljani, cena 10,6 mio ST ali 99.500 DEM. KOLPA - Ribjek, vikend • brunarica, novejša, na lepi in mirni lokaciji, vel. pare. 171 m2, el, voda, takoj vseljra, cena 3,4 mio SIT ali 31.500 DEM. POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt IV podaljšana faza, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio ST ali 890.000 DEM) - RIBNICA • Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinsMm lokalom in gospodarsMm poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare.J 884 m2, CK cena 19,4 mio ST ali 179.000 DEM. - KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objeM (gostinski lokal) in še stanovanjski objekt (posebej), na ugodni lokaciji, vet para 1651 m2, vseljivo takoj, tel, CK cena 48,6 mio ST ali 440.000 DEM. PARCELE: - PUAVA GORICA • nad gostilno Čot, gradbena parcela vel. 1298 m2, dokumentacija delno urejena, cena za m2 7.500 ST ali 75 DEM. - RIBNICA - Hrastje, 2 zazidljivi gradbeni parceli, cca 900 m2, z delno urejeno dokumentacijo, gradnja je možna takoj, cena 2.860 ST ali 26 DEM/m2. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, poslovni prostor - nov v nadstropju za mimo dejavnost oddamo, vel. 45 m2, CK voda el, tel, dokumentacija urejena cena po dogovoru. - RIBNICA - strogi center, posl. prostor, 45,48 m2, z vso infrastrukturo, oddamo. Dok urejena cena 48.100 ST ali 450 DEM mesečno, vseljivo takoj. - DOLENJA VAS - center, frizersM salon v obratovanju z urejeno dok. oddamo, vet 25 m2, cena 19.000 SIT mesečno (odkup opreme - dogovor). KUPIMO STANOVANJA: • RIBNICA - Prijateljev trg, za znanega kupca kupimo garsonjero in enosobno stanovanje, gotovinsko plačilo. Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje! PASSAT LIMUZINA IN VARIANT LETNIK 2001 POMLADANSKA AKCIJA Popust 275.000,00 SIT za POLO LIMUZINA in VARIANT! Pestra ponudba vozil letnik 2000 z mamljivim prihrankom! To pa še ni vse, zato nas kar hitro obiščite. Ponudba vozil in modelov je omejena RANDEU I S A Mahovnik 2, 1330 Kočevje tel.:893-11-36, 895-14-88, fax: 895-52-40 E-mail: mojca.randelj@porsche.si FEGRO0 Fegro, d.o.o.. Cesta na Ugar 8, 1310 Ribnita Tel.: 01/8369-810 Fax: 01/8369-811 • Železnina • Gradbeni material • Kmetijska mehnaizatija in rezervni deli • Razkladanje z dvigalom možnost dostave na dam UGODim POnUDBfl KROUSKO KLEPARSKIH IZDELKOV: žlebovi, kljuke, odtočne cevi (pocinkane, bakrene, alu.), ostali materiali DELOVIH CHS: ponedeljek - petek: od T"30 do 18" soboto: od T“" do 12" Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax: 01/8360 657 GSM:041 761-769 SAT s,p., elektrosistemi MONTAŽA IN SERVIS ANTEN ▲ POP (SAT 500 kanalov) -rx/ RTV (izboljšava ali dograditev) KLIMATSKIH NAPRAV ülYORK* (Poslovni prostori in stanovanjske hiše) UGODNE CENE, PRIZNANI PROIZVAJALCI Nemška vas 3,1310 RIBNICA GSM: 040 258-924 041 202-749 Prodaja in montaža stavbnega pohištva: - PVC, les, ALU. oken - PVC, les, ALU. vrat različnih proizvajalcev (INLES, INTERALTA) Svetujemo pri nakupu in vgradnji stavbnega pohištva! AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET OBVESTILO Na podlagi sklepa Sveta Agencije Republike Slovenije za plačilni promet št. 00-14/01 z dne 19.02.2001, bo ekspozitura RIBNICA glede na proces migracije prenehala s poslovanjem 30. 6. 2001. Računi pravnih oseb bodo preneseni v podružnico Kočevje ali v poslovne banke AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET PODRUŽNICA KOČEVJE DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA! SPREJEinHtnO REZERUHEIJE Zfl ZRKLJUtERE DRUŽBE, OBIEIRIEE, POROHE DELOVNI CAS: GOSTILNA: MESARIJA: • pon.:od9h-15h • tor., sre., čet: od a” - 22' • pet, sob-od 9h - 24h • ned.: od 10h - 15h • Tel.: 83 62 621 • Tel.: 83 62126 • pon. - pet.: od7h-19M0 • sob-od7l,-13h • ned.:od8h-11h Pooblaščena trgovina v Ribnici tehnounion MARIJA MARKELJ, S.p. Gornje Lepovče 86,1310 Ribnica KELOmat H El Casco Nobel Nobel Industrier AKCIJA - 15% POPUST ZA OTROŠKA GORSKA KOLESA V TRGOVINI TEHNOUNION V RIBNICI VAM NUDIMO AKUSTIKO SONY IN SHARP - VRHUNSKI PROIZVODI, VISOKA TEHNOLOGIJA. VELIKA IZBIRA GLASBENIH STOLPOV, VIDEOREKORDERJEV, DVD, PLAY STATION Z. NUDIMO VAM APARATE CANDY, MIELE, BUČO, CASC0-SYNTEK0, ŠVEDSKI UK ZA PARKET, MIKROVALOVNE PEČICE. MIKROVALOVNA PEČICA SHARP ZA SAMO 23.062 SIT GLASBENI STOLP SHARP (3 X CD, DVOJNI KASETOFON, RADIO! 37.040 SIT - PRODAJA GSM APARATOV DRUŽBE MOBITEL (M0BIREGUA, M0BIKVAKAČ, MOBISUVEC, M0BI ČUK NOVI - 14.900,00 SIT). - MOŽNOST PLAČILA S KARTICAMI ALI NA 5 OBROKOV S ČEKI POKLIČITE aa 61 714! SONY SHARP» BLANCO Mlele Cjajujjf flvpmia PAN TRGOVINA ZIMZLEN Babič Stane, s.p. Knafljev trg 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8363 - 348 TRGOVINA BREG Breg 22 1310 Ribnica Jel:. 01/ 8361 379 UGODNE CENE, BOGATA PONUDBA... A SPLOH VESTE, KAJ STE ZAMUDILI, ČE MIMO TRGOVINE PAN STE ZAVILI ? ODGOVOR: NASLEDNJIČ ZAVIJTE K NAM, KER PRI NAS VSE, PA SE POCENI, BOSTE DOBILI! ČISTILNI SEIVISSUKOPLESIIAIBIYO TTL: 81/83 (1 581, MOB.: 08W/MH88, GSM: 841/60-188 Nudimo vam: - polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov, PVC talnih oblog, vinflex, pluta, laminatov, parketov z brušenjem in lakiranjem - pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, opažev, žlebov - obnovitev fasad - redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov - globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur - obnovitev marmorja in teraca ploščic (kristalizacija) UGODNE CENE NAŠIH STORITEV OPTIK JANEZ POZNIČ, sp. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL: 01/83 60 367 Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h sobota zaprto NAROČNIK OGLASA JE DOLŽAN: 6. člen Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS št. 36/00) določa, da mora naročnik oglasa ob naročilu zagotoviti ustrezne listine o identiteti: - za pravne osebe: fotokopijo izpisa iz sodnega registra, odločbo o izpolnjevanju pogojev. - za samostojnega podjetnika oz. zasebnika: fotokopijo priglasitvenega lista in obrtno dovoljenje. Slikopleskarstvo 'BOJC Peter Bojc,S4>. Humec 24, 1331 Dolenja vas, tel.: 01 8634-533 GSM: 041 712 103 POMLADNA AKCIJA! IBIZA od 1.792.422,00 SIT CORDOBA od 1.903.244,00 SIT CORDOBA VARIO od 1.948.483,00 SIT Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT _ 1310 Ribnica, Slovenija ■-—* ■— 1 1 * Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure MOTOMAN Robotizacija in avtorriaftzc^ija V industriji 31^ il' *: PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI SVETOVANJE PROJEKTIRANJE RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME IZVEDBA, ŠOLANJE in VZDRŽEVANJE V POVEZAVI Z RENOMIRANIMi EVROPSKIMI FIRMAMI VAM NUDIMO KOMPLEKSNE REŠITVE: , - - _• ■ ____________________ 1.0 PODROČJE ROBOTIZACIJE JAPONSKI ROBOTI - MOTOMAN - YASKAWA NOSILNOSTI od 3 kg do 200 kg POKRIVAJO CELOVITO PODROČJE UPORABE: • Obločno varjenje • Uporovno varjenje • Strega • Brušenje • Poliranje • Paietiranje NAŠE REFERENCE DOMA IN V TUJINI 2,0 PODROČJE MONTAŽNIH UNIJ NA OSNOVI TRANSFER. MIH PALETNIH SISTEMOV • Montažne postaje • Postaje za CNC - 3 osno Orbitalno kovičenje • Merilne in testne postaje • Postaje za označevanje izdelkov TPV-ARSEO, Novo mesto CIMOS, Koper REVOZ, Novo mesto ISKRAEMECO, Kranj KIG Kovmskaindustnja Ig GORENJE d.d. Ga ECIA ČESA. Francija ZEUNASTAERKER, Italija PERI, Nemčija BERTRAND FAURE, Nemčija, Poljska SITECH - VW, Nemčija, Poljska HENRICH GILLET, Nemčija EBERSPAECHER, Nemčija KINO IDEAL Kolodvorska 9/a MAJ 2001 MESEC ZA FILMSKE SLADOKUSCE Sobota, 5. maj, ob 22. uri Road tri p ameriška komedija Sobota, 12. maj, ob 22. uri Scary - film, da te kap ameriška nora komedija Sobota, 19. maj, ob 22. uri Rdeči planet ameriški ZF film Sobota, 26. maj, ob 22. uri Prežeči tiger in skriti zmaj ameriško - kitajski spektakel mali OCLASI V Hrovači (k.o. Goriča vas) so v celoti ali posamezno naprodaj njivske, travniške in gozdne parcele, v skupni izmeri ca 12,5 ha. Prednost imajo mejaši in najboljši ponudniki. Informacije na tel.: 01 524 86 40. —— ODKLENEM VAŠ MOBITEL, TAKO DA DELUJE NA VSEH OMREŽJIH! Informacije na tel.: 041 / 402 779 (Jože). Odkupim originalne CD- plošče različnih izvajalcev. GSM: 041 / 650 299. Prodam bio jedilni krompir. Možna dostava na dom. Tel.: 041 / 589 450. Na otoku Pašman oddam počitniško prikolico za 5 oseb (50 m od morja, na plaži mivka). Tel.: 041 / 902 328. Prodam dve postelji iz smrekovega lesa (90 x 190 cm, z jogijema). Cena: 35.000 SIT. Vse še nerabljeno. Tel.: 8362 356. Prodam 150 kosov betonskih zidakov. TeL: 5413 589 oz. 8362 315. Prodam video domofon. Tel.: 8360 521 oz. 041 / 200 066 oz. 040 / 315 984. V___________________________________V NOVOST V REŠETU V tem letu namenjamo več pozornosti in prostora tudi podjetnikom in lastnikom poslovnih prostorov in lokalov. Vabimo vse, ki imate trgovino, gostinski lokal, pisarno oz. opravljate storitveno dejavnost, da nam pošljete urnik obratovalnega časa, uradnih ur ipd. Vabljeni ste prav vsi, tako večji poslovni centri, ki imate sedež podjetja izven naše občine, pogoj je le, daje lokal v občini Ribmca. Obratovalne čase bomo objavljali vsak mesec BREZPLAČNO; če želite objaviti oglas ali svoj obratovalni čas podkrepiti z logotipom podjetja, lokala, vam računamo oglas po veljavnem ceniku. Torej, vabljeni k sodelovanju in obveščanju vaših cenjenih gostov in potrošnikov. Vaše podatke bomo objavljali sproti. Vse dodatne informacije dobite na tel. številki: 041 / 536 889. Svojo ponudbo pošljite preko e - pošte: reseto@ribnica.si, oz. po faksu: 8369 765 ali 8369 817. Vabljeni!!! Zahvale in čestitke CENIK Za objavo zahval in čestitk, ki jih na časopis naslovijo fizične osebe, Rešeto zaračunava: 5.200.00 SIT za zakup 1/8 časopisnega prostora, 9.750.00 SIT za zakup 1/4 časopisnega prostora. V ceno ni vštet 19% DDV. S t o t v c t « r i f v e Frizerski studio "FANTAZIJA" Delovni čas: • ponedeljek od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure • torek od 8. do 13. ure • sreda, četrtek, petek od 13. do 19. ure • sobota od 8. do 13. ure tel.: 031/810 758 Pustno društvo Goriča vas se najlepše zahvaljuje vsem donatorjem pustnih prireditev 2001: Občina Ribnica - generalni pokrovitelj Pivovarna Union - generalni sponzor Turistično društvo Ribnica, RTV Slovenija, Radio ZELENI VAL, RIKO hiše, Bistro PAP, Tesarstvo Oražem, 1TS Sopor, Petek transport, Tanko, d.o.o., MKG Kočevje, Restavracija Krona, Foto Toni, Jaka, d.o.o., Gostinstvo - turizem Pugelj, Petek, d.o.o., Joras center, Inotherm, d.o.o., KGZ Ribnica, Ybar-Andoljšek Barbara, s.p., M.l. Koving, d.o.o., Tiskarna LINEAR, R-Contact, R-Kanal, Komunalno podjetje Ribnica, Point, Mizarstvo in transport Bojc, s.p., Pekarna Djordjevski, Pekarna ŽITO, Železnina FEGRO, Anis trend. Bistro Ulčar, Lamelirnica Zobec, TEPI A - Ilc Tone, s.p., Gozdar commerce, d.o.o., Okrepčevalnica Tanko, Grad-plesk Košorog M,, s.p., Frizerski salon Lady - Kozina M., s.p., Gostilna Mihelič, Gornik Janko, s.p., Filles, Frizerski salon Fantazija - Klun Karmen, s.p. O ■i'V' EST E I./V Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 01.07.1999 Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN, ki bo v torek, dne 15.05.2001, s pričetkom ob 12. uri, v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3. I) Predmet prodaje stavbno zemljišče pare. št. 1674/1, pot v izmeri 6 a 33 m2' k.o. Velike Poljane. II) izklicna cena znaša 1.150.192,65 SIT. Najnižji znesek višanja je 30.000,00 SIT. III) Varščino v višini 10 % izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva sklenitve pogodbe. IV) S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica št.: 51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh pojavni dražbi. V) Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe z dokazilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI) Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. Vil) Davek na promet nepremičnin in stroške notarskega zapisa plača kupec. Vlil) Ogled nepremičnine je možen na kraju samem. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 837 20 27. OBČINA RIBNICA VJ2TEC JHÖVICA Datum vpisa je : od 3. do 15. maja 2001, od 7. do 15. ure. Vpisno mesto je: UPRAVA VRTCA Kontaktna oseba je: Darja Šilc • Vlogo za vpis otroka v vrtec dobite v upravi Vrtca. Izpolnjeno vrnete do 15.05.2001. • Prav tako potrdite vloge, kijih Vrtec že ima v evidenci, in jih do navedenega roka ustrezno dopolnite glede na določila 11. člena Pravil o sprejemu otrok v vrtec in o plačevanju programov za predšolske otroke. VRTEC RIBNICA OBJAVUA NATEČAJ ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V DNEVNI PROGRAM VRTCA Andreja Hojč ravnateljica KOMUNALA RIBNICA, D.O.O., BREŽE IB, 1310 RIBNICA obvešča: TAKSA ZA OBREMENJEVANJE PITNE VODE ZA LETO 2001 Uredba o taksi za obremenjevanje vode je bila objavljena v Ur. 1 .RS št. 4 1 /95,44/95 in 8/96. Uredba določa višino, način obračunavanja, odmere in odplačevanje takse za obremenjevanje vode. Zavezanci plačila takse za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v kanalizacijo so izvajalci javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju lokalne skupnosti. Višino takse določa Vlada Republike Slovenije. Taksa je prihodek državnega proračuna, razen če zavezanec za plačilo takse uveljavlja oprostitev ali zmanjšanje njenega plačila skladno z določili Uredbe. Merilo izračuna takse za uporabnike je količina porabljene pitne vode. Podatke o porabi posreduje zavezancu Javno podjetje Hydro vod Kočevje. Za tiste uporabnike, ki jih Javno podjetje Hydrovod Kočevje ne oskrbuje s pitno vodo, se zaračunava taksa za obremenjevanje vode na podlagi pavšala, izračunanega na podlagi celotne porabe pitne vode za gospodinjstva na območju občine Ribnica. V letu 2001 je izračunan pavšal na podlagi porabe pitne vode v letu 2000 in znaša 60 m' na osebo za celo leto. Višina izračunane enote za m’ porabljene vode je za leto 2001 43,95 SIT + DDV. Direktor ' Jože Zakra jšek OBVESTILO o podaljšanju roka za izdelavo sprememb in dopolnitev dolgoročnega ter srednjeročnega prostorskega plana občine Ribnica Geodetski zavod Slovenije je Občino seznanil z razlogi, ki so vplivali na podaljšanje pogodbenega roka (pogodba je bila podpisana 26.7. 1999) za izdelavo prostorskega plana. Načrtovane investicije po takrat veljavnem planu bo treba uskladiti z novimi strokovnimi podlagami ministrstev in pristojnih služb, na podaljšanje pa je vplivala tudi čakalna doba za nekatere predhodne strokovne smernice, dolga tudi 10 mesecev-do avgusta 2000. Tega Geodetski zavod pri pripravi prostorskega plana ni mogel predvideti in upoštevati, piše v svoji obrazložitvi. Večje spremembe pri opredelitvah do predlogov o posegih, ki jih je do februarja 2001 prispelo 150, predstavljajo tudi novo obvezno izhodišče, določeno s spremembami prostorskega plana RS, ki določa, da bo potrebno vsak predlog preverjati skozi vse, v 6. točki tega plana določene pogoje in izdelati strokovno podlago za vsa naselja. Plan RS namreč določa, daje vsako povečanje stavbnih zemljišč potrebno ustrezno utemeljiti kot obvezno izhodišče RS. V Gostišču Pugelj je 7. aprila potekal državni kviz "Mladi in kmetijstvo". In zakaj seje to dogajalo ravno v Ribnici? Kerje ribniška ekipa lani zmagala v Lipici. Dolžnost zmagovalca pa je, da naslednje leto sam organizira tekmovanje. Intakojetudi bilo. V kvizu je sodelovalo 11 ekip, zmagovalcev regijskih tekmovanj, in lanska ekipa zmagovalka. Teme, na katere so odgovarjali, so bile: Ekološko kmetijstvo. Varnost in varovanje zdravja na malih kmetijskih in kmetijsko-goz-darskih obratih, Uspešna turistična kmetija in Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Tekmovanje seje pričelo s pisnim delom, nadaljevalo pa se je z odgovarjanjem pred glasnimi navijači (Štajerci in Posavci so s seboj pripeljali navijače). Tekmovanje je bilo razdeljeno v 5 krogov. Konec vsakega kroga so najslabše ekipe odpadle. Tako so v petem krogu ostale le še tri: Ribnica, Krško in Sveti Jurij ob Ščavnici. In pomislite! Ponovno so zmagali Ribničani. In to kljub temu, da na domačih tleh ni bilo - razen organizatorjev - nikogar, ki bi se udeležil tekmovanja na državni ravni. Udeleženci so se po tekmovanju zabavali pozno v noč z ansamblom Odmev. Drugo leto bo tekmovanje potekalo v Krškem. Kmetijska svetovalna služba Ribnica Vladka Turk, univ. dipl. inž. kmet. Državni kviz "Mladi in kmetijstvo" RIBNIČANI PONOVNO ZMAGOVALCI In še to: V ribniški ekipi so tekmovali: Irena in Jože Andolšek z Velikih Poljan in Ema Adamič z Grabna. Ter postali zmagovalci. Eoto Irena Šilc REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA RIBNICA Gorenjska cesta 9, 1310 Ribnica Telefon: 061/8362-103; Fax: 061/8362-207 REGISTRACIJA TRAKTORJEV V Uradnem listu RS, št. 61 /2000, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa, ki je pričel veljati 7. 7. 2000. Ta med drugim ukinja obvezo tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov ( v nadaljnjem besedilu traktorji), starejših od 12 let, vsakih šest mesecev. V skladu z navodilom MNZ - Urada za upravne notranje zadeve - št. 0302-13/05-226/62-2000, z dne 6. 7. 2000, pa so morali traktorji starejši od 12 let, za katere je že bil opravljen tehnični pregled na šest mesecev pred uveljavitvijo zakona, ponovno na tehnični pregled, pri čemer je bila podaljšana veljavnost prometnega dovoljenja za eno leto, in ne za 6 mesecev. Vse lastnike traktorjev obveščamo, da bomo v bodoče organizirali tehnične preglede traktorjev na terenu le enkrat letno, in sicer konec aprila oziroma v začetku maja po posebnem razporedu, tako kot so bili organizirani v preteklosti, pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev zakona. To bo v praksi pomenilo naslednje: Lastniki traktorjev, ki so opravili tehnični pregled oziroma registracijo traktorjev oktobra oziroma v začetku novembra 2000 in jim registracija velja do oktobra oziroma novembra 2001, bodo morali opraviti tehnični pregled oziroma podaljšanje registracije na sedežu AMZS - tehnični bazi v Kočevju, ker v jesenskem času tehničnih pregledov traktorjev na terenu ne bomo več organizirali. Lahko pa izkoristijo drugo možnost: Kljub temu, da jim tehnični pregled oziroma registracija velja do konca oktobra oziroma začetka novembra 2001, naj opravijo tehnični pre- gled, organiziran na terenu konec aprila oziroma v začetku maja 2001, ki velja eno leto, in zamenjajo obstoječo zavarovalno polico, veljavno še pol leta, za drugo - z veljavnostjo enega leta. S tem bi tudi ti lastniki traktorjev lahko v vseh naslednjih letih opravljali tehnične preglede in podaljšanje registracije na terenu, ki bo organizirano enkrat letno, kot je bilo to običajno v preteklosti. Vsi lastniki traktorjev, ki jeseni niso opravili tehničnega pregleda, letos opravijo tehnični pregled in podaljšajo registracijo brez posebnosti. Vse te lastnike traktorjev bodo obiskali zavarovalni agenti na domu in jim v primeru takšne odločitve zamenjali zavarovalne police (z ustreznim doplačilom). Seveda bo ta možnost dana tudi ob tehničnih pregledih na terenu. Tem lastnikom traktorjev bo AMZS -Tehnična baza v Kočevju tudi nudila 20 % popusta pri ceni tehničnega pregleda. RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV (MAJ 2001) V ponedeljek, 7. maja 2001, od 10. do 12. ure v HROVAČI, pred gostilno »Andoljšek«, za naselja RIBNICA, BUKOVICA, HROVAČA in ZADOLJE. V ponedeljek, 7. maja 2001, od 14. do 16. ure v GORIČI VASI, pred gasilnim domom, za naselja NEMŠKA VAS, OTAVICE in GORIČA VAS. V torek, 8. maja 2001, od 8. do 12. ure v JURJEVIČI, pred gasilnim domom, za naselja JURJEVIČA, KOT, RAVNI DOL, LIPOVŠČICA, BREZE in SAJEVEC. V torek, 8. maja 2001, od 14. do 16. ure v DOLENJIH LAZIH, za naselja BREG, DOLENJI LAZI in ZAPUŽE. V sredo, 9. maja 2001, od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure v DOLENJI VASI, pred okrepčevalnico »Humbi« na Humcu, za naselja Krajevne skupnosti DOLENJA VAS. CENA TEHNIČNEGA PREGLEDA, TISKOVIN IN TAKSA: TRAKTOR 4.500,00 SIT TRAKTORSKA PRIKOLICA 3.500,00 SIT MOTORNO KOLO 2.270,00 SIT PROMETNO DOVOLJENJE 270,00 SIT UPRAVNA TAKSA 750,00 SIT (Lastniki traktorjev, ki so opravili tehnični pregled jeseni lanskega leta, imajo pri tehničnem pregledu 20% popusta.) NAČELNIK Janez HENIGMAN, univ.dipl.org. po pooblastilu Stanislav Kromar, dipl. up.org. o ei./vsio :z*ivvorsj ai «*ra vvVOT IP Ribnica, d.o.o., vam lahko pomaga pri urejanju kadrovskih vprašanj Sodelavci so ključni za uspešno poslovanje Usposobljeni in ustrezni kadri so najpomembnejši poslovni vir in dejavnik uspešnosti vsakega podjetja. Lahko imate izdelek ali storitev, ki je v konjunkturi, lahko ste zelo dobro tehnično opremljeni in dobro organizirani, vendar so za pravi poslovni uspeh nujno potrebni predvsem ustrezni in pravi ljudje na pravih delovnih mestih. Se ukvarjate z mislijo, kako ustvariti ali izbrati ekipo pridnih, podjetnih, inovativnih in aktivnih sodelavcev, prvovrstnih strokovnjakov ali vodilnih kadrov, ki bodo vaše podjetje popeljali v nove uspehe? Morda potrebujete za zaposlitev dobre nove delavce, delavce za začasna pogodbena dela ali študente in dijake za občasna dela? Rešitev vam ponujamo v družbi IP Ribnica, d.o.o., agenciji za zaposlovanje in posredovanje delovne sile kot tudi za posredovanje dela študentom in dijakom. Za izvajanje teh storitev smo specialistično strokovno usposobljeni in imamo pridobljeni koncesiji Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, in sicer za: • dejavnost zaposlovanja in posredovanja delovne sile - Agencija za kadre • dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom - Študentski servis IP Za vas poiščemo in izberemo kadre za manj zahtevna kot tudi za vodstvena delovna mesta, lahko za delovno razmerje, pogodbeno delo ali za delo preko napotnic dijakov in študentov. Naše sodelovanje vam pomaga zagotoviti optimalne rešitve. V novih dejavnostih IP se ukvarjamo zlasti s sledečimi področji dela človeških virov: Posredovanje dela za brezposelne osebe in osebe, Id želijo novo zaposlitev Vsem, ki želijo zaposlitev ali kakršnokoli spremembo v sedanji zaposlitvi, nudimo možnosti ---------------------------------------------- posredovanja zaposlitve bodisi v našem okolju ali v sosednjih občinah. Zaposlitev posredujemo tudi invalidom in osebam s posebnimi potrebami (invalidna mladina). Svetujemo in organiziramo usposabljanje, izobraževanje, prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, prilagoditev delovnih mest... s ciljem, da oseba dobi ustrezno zaposlitev, da učinkovito opravlja delo in da se izkoristi možnosti subvencioniranja državnih sredstev Aktivne politike zaposlovanja, kijih nudi Zavod za zaposlovanje ali jih omogočajo zakoni, pravilniki ter javni razpisi. Posredovanje pogodbenega dela ter dela študentov in dijakov Opravljanje dela preko pogodbenega dela ter dela študentov in dijakov je lahko optimalna rešitev v primerih občasnih del ali v primerih npr. sezonskega nihanja obsega dela, občasnih del, enkratnega dela, projektnih del ipd. Načrtovanje in razvoj človeških virov Pomen načrtovanja človeških virov za poslovanje je čedalje večji, saj omogoča ohranitev konkurenčne prednosti v tržnem prostoru. Družbam nudimo usmeritve ali izdelavo strateškega načrtovanja človeških virov in izdelavo posameznih planov kadrov. Administrativne aktivnosti v procesu zaposlitve delavca Izvedemo postopke izbire kadrov ter izdelamo vso potrebno dokumentacijo ob zaposlitvi delavca (priprava pogodb o zaposlitvi in drugih dokumentov pri sklenitvi delovnega razmerja). Delodajalcu svetujemo in po želji zanj tudi izvedemo postopke pridobitve subvencij, pomoči, povračila stroškov, prispevkov.., ki jih nudi država s programi Aktivne politike zaposlovanja. Svetovanje pri razvoju, nagrajevanju, motiviranju kadrov Nudimo storitve svetovanja pri razvoju - napredovanju, nagrajevanju, motiviranju kadrov na osnovi najnovejših strokovnih spoznanj ter zakonskih in pogodbenih (splošna kolektivna pogodba, panožne pogodbe) normativov. Sodelujemo lahko na celotnem kadrovskem področju ali samo na posameznem področju. Kadrovski leasing Delodajalcem nudimo tudi možnost, daje kader v delovnem razmerju v naši družbi, delo pa opravlja pri njem. S tem se delodajalec izogne vseh administrativnih aktivnosti, ki so povezane z delovnim razmerjem. Svetovanje s področja delovno - pravne in pokojninsko-invalidske zakonodaje, zakonodaje o brezposelnosti Zakonodaja, ki ureja delovna razmerja, plače, invalidsko problematiko, pokojninsko-invalidsko zavarovanje, je dokaj obsežna in se še vedno spreminja. Vse spremembe in tolmačenja redno spremljamo in lahko svetujemo v konkretnih primerih. Banka kadrovskih podatkov Pripravljamo banko kadrovskih podatkov, o potrebnih in razpoložljivih kadrih, o ponudbi in povpraševanju in vas vabimo k sodelovanju. Prilagamo kratek vprašalnik, ki ga lahko izpolnite kot fizična oseba, ki išče zaposlitev ali jo želi spremeniti. Vprašalnik lahko dobite tudi na internetnem naslovu in ga nam lahko posredujete po e-meil pošti. Zagotavljamo vam seveda tajnost vaših osebnih podatkov. Dodatne informacije: IP Ribnica, d.o.o., Merhar-jeva 3, 1310 Ribnica, tel.: 83-69-423 ali 424 Fax.: 83-69-420, E-mail: info@ip-ribnica.si. ali na Področnem centru za razvoj gospodarstva, d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40, tel: 83-69-331 ali GSM 041/436-233. Veselimo se vašega sodelovanja z nami. Nevenka Lesar VPRAŠALNIK Ime in priimek:_____________________________________________________________________________ EMŠO_______________________________________________Davčna št.:____________________________________ Naslov:_______________________________________________________________,_________________tel/GSM: Poklicna/strokovna izobrazba:_________;___________________________________________________________ Posebna/dodatna znanja:___________________________________________________________________________ Trenutna zaposlitev in DM:________________________________________________________________ Želena zaposlitev:________________________________________________________________________________ Kraj in datum:____________________________ Podpis: Izpolnjen vprašalnik pošljete ali osebno prinesete na naslov: IP Ribnica, d.o.o. - KA Merharjeva3 1310 RIBNICA Vprašalnik dobite tudi na naši spletni strani http://www.ip-ribnica.si, in nam ga lahko pošljete po e-mail pošti. Sprejema se zakon o medijih Legalizira se obstoječe stanje, zato ni pričakovati nobenih sprememb. Zakon o medijih spada med ključne zakone, kijih bo letos obravnaval in sprejemal državni zbor. Nekateri pomembni zakoni, ki uravnavajo neodvisni nadzor nad delovanjem posameznih delov družbe, so že sprejeti. Med te sodita predvsem Zakon o računskem sodišču in Zakon o revidiranju. Ta dva zakona sta bistveno posegla v neodvisnost nadzorov predvsem na področju javnih financ ter izdaji revizijskih poročil. Zakon o medijih je v zaključni fazi sprejemanja in obravnava občutljivo področje oblikovanja in prenosa informacij v javnost. Prav to pa je izjemno pomembno za delovanje katerega koli sistema in katerekoli družbe. Način posredovanja informacij in njihova vsebina namreč bistveno vplivata na odnos javnosti do vseh dogodkov. Zato je izredno pomembno, da so mediji odprti, da ponudijo dovolj široko paleto pogledov, komentarjev in novic in da imamo uporabniki medijskega trga možnost presoje in izbire med informacijami. Možnost izbire pa je ena ključnih pridobitev demokracije. Mediji naj bi torej opravili vlogo četrte veje oblasti. Ta naj bi zagotavljala javni interes in predvsem oblasti gledala pod prste. Vendar prepogosto ugotavljamo, da so mediji sestavni del oblasti in da izjemno filtrirano, selektivno in zamaskirano obravnavajo njene probleme in napake. Popolnoma drugačen, brez zavor in tolerance, pa je pristop do predstavitve težav in problemov opozicije. Vzrok tega pa niso novinarji, ki svoje delo opravljajo večinoma strokovno in profesionalno, ampak lastniki največjih medijev, ki imajo svoje poreklo v ustrezno oddaljeni preteklosti, ter njihovi, večinoma »politično« delegirani, uredniki. S predlogom zakona so nezadovoljni skoraj vsi -nacionalni mediji, lokalni in komercialni mediji, novinarji in novinarski sindikati, opozicija... Poslanski skupini SDS in NSi sta v vseh obravnavah vložili večje število predlogov za dopolnitve ali spremembe posameznih rešitev v zakonu, vendar jih glasovalni stroj koalicije ni sprejel. S svojimi predlogi smo želeli doseči: - ustanovitev sklada za medije, s katerim bi vzpodbudili nastanek novih ali razvoj obstoječih tiskanih in audiovizualnih medijev (radia in televizije) ter izboljšali pestrost oziroma raznovrstnost informacij in pogledov. S tem bi se bistveno povečala ponudba in kvaliteta informacij ter možnost izbire in odločitve, predvsem pa boljši nadzor nad vsemi, ki sodelujejo v javnih procesih; - depolitizacijo uredništev, saj je nespodobno, da lahko naloge glavnih urednikov opravljajo funkcionarji političnih strank, kar povzroča vsem dvom v neodvisnost medijev; - da tudi lokalni in regionalni tiskani mediji, ki opravljajo izjemno pomembno nalogo informiranja ha zaokroženih ožjih delih države, lahko pridobijo sredstva iz sklada za medije; - da se tudi na področju distribucije tiskanih medijev zagotovi konkurenca, saj ima Delo s svojo mrežo kioskov popoln monopol in lahko vpliva na dostopnost in trženje konkurenčnega tiskanega medija. Vendar kaže, da bomo morali na spremembe še počakati. Do takrat pa se bomo veselili vsakod- nevnih »neodvisnih« novic in uživali v gg državotvornih »dobrotah«, ki bodo padale od mize Vi vladajoče koalicije. n! Jože Tanko, SDS Janez Drobnič, mag., NSi, poslanec DZ poslanec DZ ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov Občanom in občankam, delovnim ljudem ter svojim članom in simpatizerjem ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE 27. april, dan upora, in 1. maj, praznik dela. Združena lista socialnih demokratov Območni odbor Ribnica 5 IZ POSLANČEVE ZAPISNIEE Ukrepi vladne koalicije ogrožajo družino Piše: mag. Janez Drobnič, poslanec Državnega zbora Vladna koalicija na čelu zLDSže vdecembru močno zarezala vpokojnine,-začuda so upokojenci ob tem dejanju povsem obnemeli, čepravto pomeni na letni ravni realno zmanjšanje skorajda za eno celo pokojnino,-sedaj pa ji je napoti celo družina. Drugačesi ni mogoče razlagati novih pravnih predpisov, ki bistveno posegajo vživljenje slovenskih družin. Država ima na področju družinske politike v zadnjem času vse manj posluha za družinske probleme, kar se kaže tudi z izločitvijo univerzalnega otroškega dodatka iz zakona o višini otroškega dodatka. Otroški dodatek postaja socialna pomoč, zato bo 93.000 otrok tudi v prihodnje brez otroškega dodatka. Če bi bil sprejet predlog Nove Slovenije, bi bili upravičeni do otroškega dodatka tudi ti otroci, seveda v najnižjem znesku, dosedanji prejemniki pa bi ostali na istem, kot je sedaj. Seveda boste v »neodvisnih časopisih« brali povsem drugo razlago, in sicer, kako je država z zakonom ohranila visoko raven otroških dodatkov. Poudariti je potrebno, da že osem let velja resolucija o univerzalnem otroškem dodatku (tj. otroški dodatek za vsakega otroka), ki jo je sprejela Drnovškova vlada, in Zakon o družinskih prejemkih, ki tudi daje pravico do univerzalnega otroškega dodatka. Mimogrede navajam, da je znašal povprečni otroški dodatek v letu 1955 več kot 20 % povprečne plače, danes pa jo znaša manj kot 10 %!!! Z novim Pravilnikom o spremembah pravilnika o obratovalnem času, ki gaje sprejela ministrica za gospodarstvo, delodajalcem dopušča popolno svobodo glede odločanja o obratovalnem času trgovin. Nedeljsko delo v trgovinah bo najbolj prizadelo ženske, ki so povečini zaposlene v tej dejavnosti, posledice pa bodo čutili vsi družinski člani. Končni rezultat bo negativen tudi za delodajalce, saj se bodo povečali materialni stroški in stroški delovne sile; kupna moč prebivalstva namreč ostaja ista. Ministrica je iz urejanja povsem izključila socialne partnerje (delodajalce in delojemalce), posegla v avtonomnost lokalnih skupnosti in povzročila še večjo centralizacijo Slovenije. Liberalna odločitev odpiralnega časa j e bila izvedena brez kakršnegakoli pridobivanja mnenj lokalnih skupnosti, kar ni v skladu ne z Evropsko listino o lokalni samoupravi in tudi ne z Zakonom o lokalni samoupravi. Velja omeniti tudi druge ukrepe, kijih je velika Drnovškova koalicija pripravila in gredo v škodo družini. Realno znižanje pokojnin, ki ji sedaj botruje še visoka inflacija, z enakim učinkom kot znižanje, posega v socialnoekonomski položaj družin. Začuda društva upokojencev ostajajo nema in gluha; tihi so v DESUS-u in ZLSD, kijih vedno skrbijo najnižji sloji. Kdaj bodo naši državljani spoznali, da dejansko politiko ustvarjajo dejanja, ne pa prazne obljube in besede? Se še spomnite volilnih gesel, kako je Drnovšek garant, da se pokojnine ne bodo zmanjšale? V proračunu RS se glede na lansko leto drastično omejujejo sredstva za prehrano (samo 43 % lanskega zneska) in prevoz dijakov v šolo. Se bodo v bodoče lahko šolali samo še otroci premožnih družin? V postopku sprejemanja so še drugi zakoni, ki na takšen ali drugačen način posegajo v socialnoekonomski položaj družine. V stranki Nova Slovenija smo nasprotovali takšnim odločitvam. Morda porečete, drage bralke in bralci, da so takšni vladni ukrepi potrebni zaradi problemov, kijih imamo v javnih financah. Če je tako,potem ni umestna zgodba o uspehu. Če pa imamo zgodbo o uspehu, zakaj ni finančnih sredstev za te namene, ko j e denar celo za podvajanja pravic tistih, ki so že privili-girani z izjemnimi dajatvami države? In kaj porečete za državne denarje, ki se zgubljajo v propadlih podjetjih? Lep zgled imamo nazadnje v Peku, kjer je poniknilo nekaj milijard državnega denarja in, verjemite, še nekaj se ga bo izgubilo. Inflacija pa raste... ><> ■ ■ ■■ rxj.i<>«i PRIŽNICE NE ZL Tako me je namreč v prejšnji številki I (26.marec) obsodil anonimni pisec, prižnice, da bi se kosal z menoj. Tudi v ribniški cerkvi ni več prižnice, ampak le ambon, od koder pa še nisem nobenega farana linčal, ampak od tam oznanjam le resnico, za katero sem pripravljen iti tudi v ječo, kot je npr. med vojno moral biti zaradi resnice zaprt tedanji ribniški župnik Stanko Erzar, ki so ga leta 1951 ubili blizu Jezerskega. Ker sem rojen 1. 1951, sem moral kar dolgo dobo resnično tiho prenašati vse tiste, ki so ugonabljali demokratičnega duha in pristajali le na materijo in kvečjemu še na Marksa, Stalina in Lenina. Dobrih deset let pa skupaj s tem anonimnežem in seveda z vsemi drugimi Slovenci in Slovenkami diham demokracijo, kije pri nas v pubertetni dobi. V ustnih oznanilih, ki sem jih prebral v župnijski cerkvi, sem želel odgovoriti lena izzivg. Eve, ki gaje zapisala v Rešetu, gotovo najbolj razširjenemu glasilu v naši občini. Gospa Peruškova zvonjenje iz lin naših; zvonikov primerja s hrupom, ki ga povzročajo drugi tehnični izumi in smo jim v vsakdanjem življenju izpostavljeni. Zvonjenje pa nikakor ni hrupno obveščanje in kristjani bomo nadaljevali tisočletno tradicijo zvonjenja, ki nas vabi k sveti maši, k molitvi ali k mrliču. Zgolj za »naglušne stanovalce«; ki jih omenja g. Eva, pa res nismo mogli kupiti novih zvonov. Da se na tem mestu res tnalo pobaham - na Gorenjskem celo pri nekaterih podružnicah kupujejo tako mogočne zvonove, kot smo jih dobili v Ribnici. Če mi kdo ne verjame, naj si gre ogledat zvonove podružne cerkve v Vogljah pri Šenčurju. Skupaj s Prešernom vemo, da nas pred smrtjo res ne bo obvarovala gladka koža in niti kupi zlata. Tudi mrliško zvonjenje ne bo dovolj za rešitev duše. To pa še ne pomeni, da se moramo kristjani zvonjenju ob pogrebih izogniti. ORABUAM ZA LINČANJE FARANOV! ii številki Rešeta Sicer pa nas običajno najbolj oblegajo glede zvon-pisec, ki nima jenja ob pogrebih tisti, ki so bolj odäaljeni od cerkve jenja ob pogrebih tisti, ki so bolj oddaljeni od cerkve in krščanstva in jim ni toliko do maše, pridige ali molitve, ampak želijo le zvonjenje, petje in sviranje na trobento. Pozunanjenega krščanstva je preveč in tega duhovniki ne bomo nikoli odobravali. Moj odgovorg. Evi Perušek vnaši cerkvi ni bil žaljiv ali ponižujoč. V primeru, da bi odgovoril v Rešetu (kot sedaj), bi moj odgovor lahko brali vsi občani (nad 10.000 prebivalcev). V cerkvi pa je moj odgovor (in ne linčanje!) poslušalo ca 1300 faranov. Torej, če hočem uporabiti razne možnosti demokracije, bom odslej namesto ambona v cerkvi redno uporabljal še občinsko glasilo Rešeto, radio Univox, R-kanal in sploh vse medije, kjer se lahko svobodno izražamo. V cerkvi torej ni bila linčana g. Eva, ker se v odgovoru še zdaleč nisem hotel maščevati, ampak sem samo odgovoril na njen komentar o zvonjenju. Kdor od prebivalcev naše občine bi rad zvedel kaj več o zvonjenju, pa naj pride v župnišče in sem se vedno pripravljen pogovarjati. Nove zvonove smo že dvakrat korigirali in jim delno znižali glasnost. Pri tem so sodelovali najboljši strokovnjaki in seveda tudi sam direktor livarne iz Passaua g. Ferner. Omenjeni direktor se je zelo čudil in bil kar žalosten, ko sem mu povedal, kakšne težave imam z nekaterimi farani, ki se tako pritožujejo nad novimi zvonovi. V drugih župnijah ni naletel na tako negativne izjave. Sam bi za sklep ponovil Prešernovo bodico, usmerjeno na Jerneja Kopitarja in na vse, ki ne poznajo stvari, ki jo kritizirajo: »LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR!« Maks Ipavec Liska, gospodarica kmečkega dvorišča Kdo me ne pozna, mene, mogočno žival z dolgim repom in zvito naravo? Kraljujem v gozdu, na polju in v zadnjem času še na kmečkih dvoriščih. Ščiti me pravični zakon št. 25 z davnega leta 1976. To je bilo takrat, ko smo poznali še bratstvo in enotnost pa avnojske sklepe in enoumje. ,» •! Da sem »brihtna«, ni dvoma, saj sedaj po 25 letih še bolj, nemoteno širim svoje kraljestvo. Lovci so moji prijatelji in zaščitniki. Budno me čuvajo, da si. Hum malo divjad. Seveda so za pogin male divjadi krivi kmetje, ki kosijo travnike in orjejo njive. Sama tu pa tam pospravim kakšnega zajčka, ptiča, srnico... Skoraj bi pozabila: kmetje mi nastavljajo kokoši, tako nebogljene in nezaščitene. V Hrovači pri Gornikovih sem jih pomorila preko 200. Bile so tako vabljive, na njih pa je pisalo »LOVOPUST«. Vse po zakonu, ni kaj! Hvaležna sem državi Sloveniji, ki je napravila vakcinacijo, tako da je moj zarod zdrav in vesel. Bila sem zaščitena kot redka živalska vrsta, pa čeprav samo 1 mesec. Bili pa so slabi časi. Lovci so me lovili zaradi krzna in to s puško.. Sedaj pa je to vse prepovedano. Slišim, da pripravljajo nov zakon o lovu, zato predlagam, da ribniškim kmetom država prepove kmetovanje, izseli vasi, prepove delo v goz- du! Tako mi bo uspelo to, česar ni Turkom pred 500 leti. Sem kmet iz Hrovače. Delo na kmetiji je moj osnovni poklic. Veliko sem investiral, zgradil hlev, dokupil zemljo, sledim modernemu kmetovanju. Redil sem do 40 glav živine. Ekonomika me je prisilila, da sem sproti prilagajal delo na kmetiji. Organiziral sem si dopolnilno dejavnost na kmetiji in to vse zato, da bi kot kmet preživel. Živinorejo sem preusmeril na pridelavo ekološko pridelanih jajc, zato sem v ta namen nabavil jato preko 300 kom. nesnic. Lisica mi jih je pomorila preko 200. Utrpel sem veliko gospodarsko škodo. Zahtevek za povračilo škode, storjene po lisicah, sem poslal na sledeče naslove: Lovska družina Ribnica, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Lovsko zvezo Slovenije, republiški lovski inšpektorat, sindikat slovenske kmečke zveze, upravno enoto Ribnica. Razen lovske družine Ribnica mi ni po letu dni odgovoril nihče. Silili so me v tožbo, se delali nevedne, odnos do kmeta je bil do kraja aroganten in poniževalen. Pripravlja se nov zakon o lovu, katerega sprejetje zavira lovski lobi! Mar drugi stavek ustave RS ne govori o svetosti lastnine, pa tudi kmetove? Predlagatelji regijskega parka Kočevje - Ribnica naj se zamislijo, da tu živimo ljudje, ki hočemo delati in tu živeti. Če bo treba, bomo zgradili nov tabor pri Sveti Ani ali obudili vaške straže. Franc Petek ■MAJDA, HVALA Ti ZA NESEBIČNO POMOČ!« jMMMf jr M igj Redkokdaj se zgodi, da bi kdo javno pohvalil delo z ljudmi, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč, zato smo na Centru za socialno delo Ribnica veseli javne zahvale naši negovalki Majdi Lušin, kije med drugimi občani skrbela tudi za Alojza Skopca. Ker pa gospod Skopec na koncu zahvale sprašuje, zakaj smo mu jo vzeli, se mi zdi primerno, da na to odgovorim. Program gospodinjske nege in pomoči starejšim, bolnim in invalidnim na domu se v občini Ribnica izvaja preko Centra za socialno delo Ribnica že od junija 1993. Program smo prva leta izvajali samo s pomočjo negovalk, zaposlenih preko javnih del. Prav zaradi zahtev Zavoda za zaposlovanje, da se v javnih delih zaposluje delavca le za dve leti, kasneje, in to še vedno velja, pa le za dobo enega leta, je prihajalo pri tem programu do težav zaradi neprestanih menjav zaposlenih. Občina Ribnica je že leta 1996 razumela naše težave in predvsem težave uporabnikov nege na domu, saj so se morali oni in Center neprestano prilagajati na nove negovalce. Tako smo že tistega leta redno zaposlili dve negovalki. Ker pa so potrebe po negi na domu še naraščale, smo morali dva negovalca še vedno zaposlovati preko javnih del s pomočjo Zavoda za zaposlovanje. Negovalka Lušinova je bila v programu »Gospodinjska nega in pomoč starejšim, bolnim in invalidnim na domu« zaposlena preko javnih del od novembra 1997. Po dveh letih smo ji na posebno prošnjo zaradi specifike njenega dela na terenu v sodelovanju s svetovalcem Urada za delo v Ribnici omogočili, da se ji je delo preko javnih del še podaljšalo. V letu 2000 imenovana ni imela nobenih možnosti več za tako delo, ker so se pogoji zaposlovanja preko javnih del bistveno zaostrili. Ker pa je šla redno zaposlena negovalka na porodniški dopust, smo Lušinovo sprejeli v delovno razmerje za določen čas nadomeščanja porodniške. Žal seje njeno delovno razmerje sedaj izteklo. Omeniti pa moram, da imamo na navedenem programu zaposlene druge negovalce, ki so po naših merilih in tudi po odzivih uporabnikov tudi zelo prizadevni, zanesljivi in toplo človeški. Bili bi krivični, če ne bi pohvalili prav vseh, ki delajo ali so delali v programu gospodinjske nege in pomoči starejšim, bolnim in invalidnim na domu. Na tem mestu se jim javno zahvaljujem za vse delo, prizadevanja, za drobne usluge našim uporabnikom, za to, da so za po terenu uporabljali lastne avtomobile, za to, da so delo dobro opravljali kljub zelo slabo plačanemu delu (prekojavnih del), za spoznanja, daje med nami še veliko ljudi, ki so pripravljeni delati z ljudmi na človeški, prijateljski, potrpežljiv, nesebičen način... Majda Vrh Rešeto HUMANOST All PROFESIONALIZEM? Pisanje v več številkah občinskega glasila Rešeta me je večkrat presenetilo, saj nisem od svojega gasilskega kolege pričakoval, da bo poniževal oziroma zapostavljal delo gasilskega sektorja Dolenja vas. Vsa prostovoljna gasilska društva, v nadaljnjem besedilu PGD, dobro sodelujejo z Gasilsko zvezo Ribnica. Pristop članstva v PGD je prostovoljen, pa tudi delo v PGD je prostovoljno - udarniško - brezplačno! Gasilci moramo skrbeti za požarno varnost v kraju, kjer PGD deluje, gasiti požare in reševati ljudi, živali in premoženje. Reševati ob naravnih nesrečah, kot so: poplave, potresi, snegolom, žled, vetrolom itd. To delo je urejeno z ustavo, zakoni in predpisi. Ker imajo PGD veliko predvidenih del in nalog, je za to delo potrebno veliko orodja in opreme. PGD so denarna sredstva za nabavo orodja in opreme večidel, če ne v celoti, zbirala od vaščanov, sponzorjev in z organiziranjem veselic. Privilegirano je bilo, oziroma hoče biti samo PGD Ribnica. Saj so se skoraj vsa sredstva od SIS-a trošila za gradnjo gasilskega doma v Ribnici. Ko pa je bil dom zgrajen, pa za orodje in opremo. V samostojni državi Sloveniji pa sredstva iz zaščite in reševanja kar nekaj let. Zbirali so denar za nabavo vozila za reševanje ob prometnih nesrečah. Ampak seveda vedo zakaj, saj država za reševanje ob prometnih nesrečah in v primeru razlitja nevarnih snovi da društvu letno okoli 5 mio. tolarjev - to imajo za poslovno skrivnost. Na podeželju pa se PGD naprezajo za nabavo najosnovnejšega orodja in opreme. Večidel denarja GZ Ribnica prispeva občina Ribnica za požarno varnost občanov. Ta sredstva pa so namenjena prav vsem PGD v GZ Ribnica za vzdrževanje vozil, njihovo registracijo, za goriva, maziva, zavarovanja vozil,: domov. članstva - orodja in opreme. Plačuje se še elektrika in kurilno olje za ogrevanje domov itd. Da so gasilci usposobljeni, pa tudi tečaje. Gasilci smo potrebni vsakemu občanu prej ali slej! Vsak nas potrebuje. Sprašujem se, s kakšno moralno pravico lahko PGD Ribnica izstavlja predračune za požarno varovanje, kot je bil novoletni ognjemet. Pa naj bo cena taka, malo višja ali pa precej nižja. Pa tudi za druge prireditve, kjer je organizator Občina. Med tako vprašanje spada tudi gašenje smetišča v Mali gori, za katerega je PGD Ribnica izstavila račun Komunalnemu podjetju Ribnica. Načelno pravilo je, če nekomu daš nekaj sredstev, moraš zato nadomestna poiskati nekje drugje - od davkoplačevalcev ??? Gasilci gasilskega sektorja Dolenja vas nudimo požarno varnost ljudem v kraju, izposojo miz itd. brezplačno ali za simbolično ceno. Te usluge nudimo klubom, društvom ali katerikoli organizaciji, ki deluje na prostovoljni in neprofitni osnovi. V letu 2000 in 2001 smo v Ribnici varovali pri zaporah na križiščih ter v mestu, da se je neovirano pomikal pustni karneval. Da, relacijo ceste Jelendol - Kočevska Reka sem zapisal namerno! Pisati drugo - resnično relacijo nisem hotel zaradi višjih interesov. Važno pa je le to, daje avto cisterna PGD Dolenja vas vozila vodo, ki so jo potrebovali pri utrdbi cestišča. PGD Dolenja vasje bilo podizvajalec del, izvajalec pa PGD Ribnica. To pa je bilo dolžno plačati stroške v zakonitem roku od dneva, ko je prejelo obvestilo, koliko delaje bilo opravljenega z AC. Nas ne zanima, kdaj je PGD Ribnica dobilo plačano storitev od naročnika. Glede računa pa takole: v denarnem poslovanju imajo blagajniki blok - blagajniški prejemek, drugi blok pa je blagajniški izdatek. Takp da glede računa ne bi smelo biti spora. PGD Dolenja vas je na svoj skromni zaslužek resnično čakalo dobri dve leti. Pri podizvajalcih je tako zaslužek manjši, pa še tega čakaj in bodi vesel, da si delo imel, si lahko marsikdo misli! Najlepša ti hvala. Slovensko reklo za primer, če kdo koga ni videl daljše obdobje, se glasi: „Videl te nisem že sedem laških let." To pa je vedno pomenilo za tistega, ki nekaj pričakuje, da se mu čas vleče. Tistemu, ki pa mora nekaj dati, pa čas beži. Zato se g. Matjažu Virantu opravičujem za slabih pet let, ki sem jih preveč zapisal v članku glasila Rešeto. Pravilno pa je dobri dve leti. Sprašujem se, zakaj tako pridni in vzgledni dela, ki ga prevzamejo, ne dokončajo sami ?! Ali nimate radi denarja, ki bi vam prišel prav za nabavo zračne blazine za reševanje?! Morda seje pri požarnem varovanju novoletnega koncerta posnela z mleka smetana, za čiščenje pa je ostalo samo posneto mleko! Za PGD, katerega predsednik se krepko oprijema cenika Gasilske zveze Slovenije za storitve gasilcev z gasilsko tehniko, pa trdim, da ni več PGD - prostovoljno gasilsko društvo, pač pa to lahko razumemo kot ( PGD ) - profitno gasilsko društvo. Morda se bo v Ribnici med občani ustvarilo tako mišljenje: ko bom gasilce potreboval, jih bom plačal, prispeval jim ne bom pa nič. Kot davkoplačevalec se večkrat vprašam, ali je tako ravnanje pravilno ali napačno.-To v presojo bralcem! Upam, da sem bil s svojim opisom dovolj natančen, tako da bo vsebina tega članka razumljiva vsakemu bralcu. Poudarjam, da moje pisanje ni zlonamerno in z njim nočem žaliti nobenega bralca glasila Rešeto. Izraziti hočem samo resnico o delu PGD, da ne bo nekdo poveličevan, drugi pa oblaten (to velja za PGD). France Videnol Dolenja ms INLESOVI »DOBRONAMERNI« NADZORNIKI V februarski številki občinskega glasila REŠETO je urednica objavila zelo zanimiv in podučen intervju s predsednikom nadzornega sveta Inles d.d. g. Branetom Ambrožičem. Ker so meni, pa še nekaterim, objavljeni deli pogovora nerazumljivi, oziroma nelogični, se jih želim dotakniti: - G. Ambrožič poskuša najprej nekako zanikati, da se bo Inles oz. delež države in SRD-a prodal; pravi: »Moram reči, da izjava, ki jo je dala članica uprave SRD za časopis, ne zadeva prodaje Inlesa konkretno... Ta informacija je zato povsem nerelevantna, ker ni bil mišljen noben konkreten strateški partner. ... se pa ga bo zanj iskalo...« Kasneje pa le potrdi namen prodaje in iskanje strateškega partnerja, ko izjavi: »O strateškem partnerju se seveda že razpravlja, ...takšna družba kot je Inles, pa bo težko našla strateškega partnerja v Sloveniji... Prodaja Inlesa tujemu strateškemu partnerju ni edina perspektiva, je pa zaželena...« Ob razumevanju »strateški partner« ne gre za prodajo, pač pa podjetje s strateškim partnerjem enakovredno sodeluje pri poslovanju (prodaji, razvoju); nobeno podjetje ni v podrejenem položaju pri poslovanju. Če pa je namen prodaje Inlesa, potem to pomeni...? - Dalje g. Ambrožič navaja: »Pred leti je bila firma zadolžena za ca 30 mio DEM... Tekoča izguba je znašala 5 mio DEM... V podjetje je bilo investiranih 6 mio DEM... Problem je še vedno zadolženost, kije trenutno nekje med 15 in 20 mio (milijoni) DEM... Družba zopet pridobiva na ugledu na trgu in tudi delnica bo postopoma pridobila večjo vrednost...« Torej ob navedenih številkah lahko pomislim, da je Inles d.d. »jama« brez dna, kamor se vlaga davkoplačevalski denar brez pravih rezultatov. Kako družba pridobiva na ugledu pa žal po moje kažejo Inlesove delnice, ki kotirajo na borzi izredno nizko in za njih skoraj ni povpraševanja. - Predsednik nadzornega sveta, ki naj bi ščitil interese delničarjev, pa v primeru Inles d.d. »dobronamerno« opravičuje nizko vrednost delnic na borzi kot »popolnoma irelevantno« -to je nepomembno. Pričakovali bi (ali smo), da bi od uprave strokovno utemeljeno terjal rezultate, kot to počno vsi (odgovorni!) nadzorni sveti velikih tržno in poslovno uspešnih podjetij. Velja tudi omeniti (ali opozoriti), da delničarji lahko uveljavljajo odškodninsko odgovornost članov nadzornega sveta. Kajti nadzor vodenja poslov družbe mora biti stalen in tekoč. Pod drobnogledom je uprava, ne pa drugo vodilno osebje in zaposleni. - Nerazumljiv mi je tudi odgovor o nakupu večinskega deleža firme LESCO, ki je sedaj v 92-procentni Inlesovi lasti. Prav tako je nedoumljivo razumeti objavljeno trditev o vrednosti blagovnih znamk »INLES« in »ISARHOLZ«. Za blagovno znamko »Inles« se iz odgovora g. Ambrožiča ne more ugotoviti niti približne ocene njene vrednosti, za blagovno znamko »Isarholz« pa pravi: »Ocena 5 mio DEM, kolikor naj bi bila vredna blagovna znamka »Isarholz«, je bila korektna. Če bi jo sedaj vrednotili, bi bila njena vrednost kvečjemu višja.« Kakšna so merila za takšno razlikovanje o vrednosti blagovnih znamk? Če je cena blagovne znamke »Isarholz« (po)znana in je bila (leta 1998) vredna 5 mio DEM, sprašujem, ali je Inles d.d. to znamko kupil ali prodal? In: čigava je ta znamka? -Na vprašanjeo problemih med drugim pojasni:»... in Inles je še vedno zelo socialna firma. Odstotek bolniških v Inlesu je okrog 14 %...« Istočasno pa ugotovi: »Inles ima za to panogo precej dobre pogoje«... Kateri so dobri delovni pogoji, pa ne pove. Meni je dobro - pa ne samo meni - znano, kako morajo Inlesovi delavci »strumno stati ob strojih v samo predpisanih uniformah«, čeprav pogosto nimajo dela, sicer pa so materialno kaznovani. Nič ni povedanega o motiviranosti zaposlenih ali boljših rezultatih poslovanja!? - Odgovor, ki pa največ ali pa vse pove, pa je, da člane nadzornega sveta in člane uprave še ne »zanima« nakup Inlesovih delnic, kljub izpeljanim »učinkovitim strateškim potezam in zgodovinsko ambicioznim in vizionarskim načrtom Inlesovega vodstva. In prav nezanimanje nadzornega sveta in upravnih članov je še najbolj streznilo preproste delavce v proizvodnji z mislijo: »Če oni tam zgoraj ne kupujejo ali zaupajo v Inlesove delnice, kako naj zaupamo mi ali jih celo za slabe plače kupujemo?« Resnično skromno prepričljivo in zaupljivo! Stanka Hitij Hočevar C l s s s c n *1^ K1_J UTU l SPOZNANJE II. del Bojana je zopet hodila na predavanja, zopetje delala v bolnici, vse je bilo tako kot nekoč. In vendar je bilo vse tako zelo drugače. Uroša ni več videvala tako pogosto, ni je več spremljal na poti domov, ni ga bilo več k njej. Letu in tam je slišala kakšne novice o njem. Pa tudi to je že prebolela, tako kot tisto vročino takoj po dogodku. Končno pa, kaj ju je sploh še vezalo, kaj sta še imela skupnega? Tudi odmeva ni bilo več, le prepad je še ostal. Zdelosejije, dase je celo poglobil, dajebrezdna. Tam nekje daleč, globoko, je za-M slutila praznoto in zdelo seji j e, da prihaja iz nje same; prihaja y prav od tam nekje, kjer bi mogla, kjer bi morala biti tista mala kepica celic, tista, kije sedaj že bogve kje. In iz te praznote so se u, počasi kot meglice nad jezerom dvigale besede, dvigale so se M misli; le kdo jih je spregovoril tako milo in očitajoče, le kdo? *| Človek jim mora prisluhniti, čeprav tega noče, čeprav ne priz-Sv na, ne more priznati, da ranijo njegovo sebičnost, r Iz te praznote so kipele in hkrati donele v njej; zopet so bile besede, zopet misli, kot poprej že stokrat prekleti odmevi. Vsaka stvar, ki jo je videla, vsakastvar, kij o je slišala, vsaka stvar..., vsaka stvar je budila v njenem razklanem srcu nove in nove besede, misli... Bojana je postajala vedno bolj nemirna, nikjer ni imela obstanka. Ni imela obstanka v svoji sobi, v sobi, kjer jo je vse spominjalo na..., v sobi, kjer je morala poslušati besede iz nastale praznine. "Zakaj siga poslušala, zakaj, saj te je sedaj tako ali tako pustil?" Vedno znova so prihajale besede, brez konca, kot neusahljiv studenec so vrele na dan iz praznote v njej: "Nikoli več ne bo tako, kotje bilo. Le kaj si mislila, ko si popustila svojemufantu, da je ubil tisto komaj začeto življenje...? Ubila si bitje, ki se ni moglo braniti, bitje, kišezavekatiniznalo..." Sprehajala seje po mestu, sprehajala seje po parku. "Dovolj mi je te razburjenosti, sita sem tega notranjega glasu, ne, ne potrebujem ga..., "je mislila pri sebi. A glej, srečevala je mlade mamice z otroškimi vozički in zopet se je oglasil tisti nebodigatreba, glas, ki jo je spremljal vsepovsod, z njo je hodil vse od tistega trenutka, ko je v njej zazijala praznina. In zopet drugič, ko je gledala otroke, kako se igrajo, kako veselo in razposajeno skačejo, kličejo svoje mame..., zopet seje nezadržno oglasilo očitanje. In Bojana ni bila več Bojana. Prižigala je cigareto za cigareto, ugašalajih komaj prižgane, bilaje brez miru, sama vase zaprta, misli so ji begale zdaj sem zdaj tja: "Lahko bi bila srečna kot toliko drugih mamic na svetu, veselila bi se lahko vsakega otrokovega giba, saj bi se gibal del mene same, lahko bi koprnela v osrečujočem strahu zanj... O, otroci! Mogoče nikoli več ne bom mogla imeti otrok. Ne, ne, saj to ni mogoče. Saj toje vendar moj poklic, imeti otroke, oh, saj to je najlepše, kar lahko dosežem..." Zunanji svet je ni več zanimal. Le toliko muje še prisluhnila, da je izvedela, kako so Uroša kaznovali zaradi tiste nesreče s kolesom, le toliko muje prisluhnila. Kot plaha senca seje plazila na predavanja, kot gluha megla je hodila na sprehode, brez pozdrava je prihajala v bolnico na delo in odhajala z njega zopet domov. Opravljalaje nočno službopri bolnikih; tudi zanje je bila gluha in slepa. "Mojpoklic, o, otroci, ki nikoli ne boste moji, oh, praznina v meni, o, Uroš, kaj si storil z mano in me nato pustil? Bil je zakon, da so te kaznovali za karambol. Zame ni zakona, zame ni kazni, ni odpuščanja, zameni sreče, ni otrok, meni ostaja le praznota, oh, praznina; kako prazno je moje življenje..." Vzela je stekleničko z bencinom, ki so ga uporabljali za razkuževanje in čiščenje, vzela je injekcijo, vzela iz omare in se sesedla na stol. Roke so se ji tresle, tresla se jepo celem životu, tresel seje glas iz praznine, tresel seje, udarjajoč ob stene prepada: "Ne nori! Še ena neumnost, ne, ne smeš si vbrizgati bencina v žilo, ne, ne...!"; spokojnost noči, ki je dihala v bolnici, je zmotil tlesk injekcije, kijepadla iz tresočih se rok na tla... Prišelje dežurni zdravnik na nočni obhod; videti je bilo, kot bi ga kdo poslal; videljo je, vse, kar je sledilo, je potekalo kakor po naprej pripavljenem scenariju, vse bolnišnično osebje je delovalo kot ura; z roko v roki so se borili za življenje, kije ugašalo... JL VREDNO JE BITI MATI Materinski dan, ki ga kristjani praznujemo v povezanosti s praznikom angelovega oznanjenja Mariji in ssporočilom, da bo postala mati Božjemu sinu, spet dobiva domovinsko pravico v naši javnosti. To se še posebej pozna v krajih, kjer se starši veselijo vsakega novega življenja in ga z ljubeznijo sprejemajo. Zagotovo je Dolenja vas tisti kraj, ki močno izstopa iz slovenskega povprečja. V programu, kije trajal dobro uro in pred polno dvorano DC-16, so nastopili: MPZ Lončar pod vodstvom Toneta Petka, cerkveni otroški pevski zbor, ki ga vodi France Trdan, otroški pevski zbor OŠ Dolenja vas z zborovodkinjo Lili Rus, solistka Petra Stopar, igralska skupina KUD "France Zbašnik", ki jo vodi režiser Drago Milinovič, otroška folklorna skupina, vodja Zalka Gorše, in glasbena Tako so letos v prepolni dvorani osnovne šole otroci in mladi iz Dolenje vasi in okoliških krajev v povezavi s kulturnim društvom "France Zbašnik" pripravili lep večer, ki je bil posvečen materam. S pesmijo, plesom in kratko igro so razveselili vse navzoče. Mlada povezovalca Melita in Tomaž sta v veznem tekstu posebej poudarila veličino matere, ki je drugačna od drugih ljudi. Ima nekaj več na svojem obrazu, to je solzo, včasih žalostno in trpečo, spet drugič radostno in srečno, kot je pač človeško življenje. In s to svojo solzo je mati skoraj popolna, čeprav, kot sam Bog odgovori angelu, ni bila solza prvotno v njegovem načrtu. skupina iz Prigorice "Nori Maček". Ves večerje izzvenel v misel, da se splača biti mati in da je rojstvo otroka najlepši čudež, saj je prav ta otrok sončni žarek vsake družine in vsake skupnosti. Prav na enak način je nekaj dni prej pohvalil odprtost teh krajev za sprejemanje novega življenja tudi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, kije podelil zakrament sv. birme kar 64 mladim fantom in dekletom iz 7. in 8. razreda, kar je za župnijo, ki šteje le 1900 prebivalcev, zelo veliko. Franci Frantar KRIZ JE LESTEV DO NEBES S tem sporočilom angleškega pregovora je na cvetno nedeljo (8.4.2001) pri večerni maši v župnijski cerkvi potekal križev pot, ki so ga pripravili mladi iz ribniške župnije. Besedilo križevega pota v verzih je pripravila Berta Golob. Že v samem uvodu je podala sporočilo te postne pobožnosti: "Ko stopamo na križevpot, pred nami hodi naš Gospod. Molče trpi, za nas trpi Ta človek z licem večnosti. Ta Bog, kije od vekomaj In nam je vsem namenil raj. Ta Božji Sin, ki bo umrl, Da bi nam vrata vanj odprl. Mi smo jih z grehom zapahn ili In pravo smer in pot zgrešili. ’ Mladi, ki se sicer vse leto zbirajo pri mladinskih srečanjih v župnišču, so ob besedilu posamezne postaje uprizorili, kot bi se križev pot dogajal na jeruzalem- skih ulicah. Ob praktičnih spodbudah kaplana Janeza Bernota so naštudirali vsako postajo, ki je prinašala določeno resnico iz človeškega življenja. Ribniška cerkev je tako v času tega križevega pota postala Kalvarija v Jeruzalemu, kjer je pred skoraj 2000 leti daroval življenje na križu naš Odrešenik Jezus. Morda bo mladim, ki so polni energije in iznajdljivosti, uspelo v prihodnje predstaviti celo poročilo o Jezusovem trpljenju, ki so ga zapisali štirje evangelisti. Tako bomo dramo Jezusovega križevega pota še bolj osebno sprejeli v svoje življenje. TRPLJENJE IN KRIŽ STA NAMREČ ZASAJENA NA VRTU NAŠEGA ŽIVLJENJA. VELIKA NOČ PA TA VRT S TRPLJENJEM IN KRIŽEM SPREMENI V ZMAGO-SLAVJE ŽIVLJENJA. Aleluja! Maks Ipavec VAROVANCI VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA RIBNICA NA OBISKU V MIKLOVI HIŠI Ob dnevu knjige smo se odpravili v Miklovo hišo, kjer smo bili dogovorjeni za ogled knjižnice. Ob 9. uri nas je voznik kombija Janez Levstek pripeljal pred knjižnico, kjer nas je ljubeznivo sprejela direktorica Vesna Horžen. Tam nas je že čakala knjižničarka Anica Mohar in nas povedla v sobo. Najprej nam je povedala nekaj o knjižnici, nato pa nas je povabila k sodelovanju v kvizu. Varovanci so se razdelili v dve skupini - fantje so bili sloni, dekleta pa miške. Za vsak pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje so dobili deset točk. Vprašanja so se nanašala na živalski svet in naši varovanci so pokazali kar precejšnje znanje o živalih. Za eno točko so zmagali fantje in dobili glavno nagrado, vendar tudi dekleta niso ostala praznih rok. Po kvizu nas je knjižničarka popeljala po knjižnici in nam razložila, kaj vse se sme tu početi. Med drugim so varovanci izvedeli, da imajo člani knjižnice na voljo tudi računalnik in danes skoraj nepogrešljivi internet. Prav tako so bili deležni tudi povabila, naj se večkrat ustavijo v knjižnici in vzamejo kakšno knjigo. Za konec smo si izbrali nekaj video kaset in revij, povrh vsega pa je knjižničarka imela že pripravljeno knjigo posebej za našo slepo varovanko in je tako osrečila tudi njo. Tako je ura v knjižnici kar zdrvela, mi pa smo se odpravili na kosilo. Najlepša hvala vsem knjižničarkam, posebno Anici Mohar, za njihov trud in dobro voljo. Saj tudi sami vemo, da se z dobro voljo rodita veselje in odprtost, s tem pa je tudi lažje narediti korak bližje k sočloveku in sprejeti njegovo drugačnost. Tekst infoto Nanča Mohar-Opeka • V Miklovi hiši mi je bilo lepo. Knjižničarka namje pokazala knjižnico, kije zelo velika, kjer je veliko knjig in revij. Prebrala nam je knjigo o čarovnici. Imeti smo tudi kviz. Andrej • Knjižničarka namje pokazala knjige o živalih. Bito mi je zelo lepo. Še bi prišla v knjižnico. Marija • Miklova hiša mi je zelo všeč, saj imajo veliko knjig, revij in računalnik. S knjižničarko smo odšli v majhen prostor, kjer smo se pogovarjali, imeli smo kviz, pogledali pa smo si tudi knjige o živalih in rastlinah. Prebrala nam je tudi zgodbico. Dobre volje smo bdi, nato nas je Nanča odpeljala. Janez je vse posnel s kamero. Bernarda 10 let Župnijske Karitas v Ribnici Skromen obisk in skromen dar S prehodom v demokracijo in z nastankom naše države so se tudi kristjanom v katoliški Cerkvi v Sloveniji začele odpirati možnosti za karitativno delo. Prva velika spodbuda za nastanek Slovenskega, Škofijskega in mnogih Župnijskih Karitas so bile katastrofalne poplave vSIovenijil. 1990. Tedaj se je v mnogih župnijah začela zbirati pomoč za ljudi, ki so ob tej naravni ujmi utrpeli veliko škodo. Druga velika spodbuda za nastanek teh dobrodelnih ustanovvžupnijah je bilo veliko število beguncev, ki so zaradi strahotnih razmervojne morije na Balkanu pribežali v Slovenijo. V Ribnici so člani Župnijske Karitas ob sodelovanju Centra za socialno delo in z ribniško občino veliko pomagali pri naselitvi beguncev v begunskem centru bivših Kasarn. Beguncev sicer ni več, a karitativno delo bo ostalo, dokler bomo v župniji in občini imeli družine in posameznike, ki so na robu preživetja. Člani ribniške Župnijske Karitas že nekaj let lepo sodelujejo s karitativnimi delavci iz župnije Dolenja vas. Vsako leto za god sv. Miklavža in takoj po veliki noči obiščejo starejše in bolne v Domu počitka v Kočevju in nekateri tudi v Ponikvah. Zadnja leta večkrat razdeljujejo pomoč v obliki pakiranih živil družinam v stiski. Čedalje več družin, ki so v veliki stiski, prosi za plačilo nekaterih položnic. Seveda je tukaj možna zloraba, zato, farani, takoj sporočite vse nepravilnosti v župnišče! Goljufanje na področju razdeljevanja pomoči, ko nekdo samo izigrava člane Župnijske Karitas, je velik greh tudi pred celotno družbo! Župnijska Karitas je seveda čisto odvisna od dobrote velikodušnih ljudi, ki pajih je vedno manj. Preko Radia Univox enkrat na leto vabimo ljudi dobre volje, naj pomagajo z denarjem družinam v stiski. Vsem, četudi bolj maloštevilnim dobrotnikom, Bog plačaj! V župnijski cerkvi v Ribnici je tudi poseben nabiralnik za potrebe Župnijske Karitas, a se bolj redki odločijo in spustijo v nabiralnik svoj denarni dar. Kako imajo ljudje čedalje manj čuta za medsebojno pomoč, smo ugotovili 31. marca letos, ko smo imeli sveto mašo v zahvalo za desetletno delo Župnijske Karitas. Člani iz Ribnice in Dolenje vasi so pripravili doživeto sodelovanje pri bogoslužju. Po sv. maši pa so mladi zaigrali Jezusovo priliko o usmiljenem Samarijanu, ki jo je za sedanji čas priredila in zrežirala Urška Tekavec. Moški pevski zbor pod vodstvom organista Lojzeta Osvalda je zapel nekaj večno živih pesmi. Pridružila se je še pevska skupina "Trenutek", pod vodstvom Marjane Klun, ki je s pesmijo vabila k delom ljubezni do bližnjega. V program, ki gaje za to obletnico pripravila tajnica Župnijske Karitas ga. Dragica Petelin, so se vključili še otroci glasbene šole Ribnica, ki so z instrumenti povečali doživetje in zbranost v cerkvi. Pričakovali smo večjo udeležbo faranov pri sv. maši in programu, ki je bil pripravljen za deseto obletnico dobrodelne ustanove Župnijske Karitas Ribnica in Dolenja vas. Zaradi skromnega obiska seje zbralo zares malo prostovoljnih denarnih darov za potrebe karitativnega delovanja v občini - samo 25.000 SIT! Iz proračuna pa je pred kratkim ribniška občina nakazala naši Župnijski Karitas še 100.00 SIT. Naj sklenem z arabskim pregovorom: "PODVIZAJ SE STORITI DOBRO, KADAR LAH KO, KER ZMERAJ NE BOŠ MOGEL!" Tekst in foto Maks Ipavec v is n <■ "%/>e n i n 3* <><■ x/ >,i >■ /A, cio MlÄDOSTNIKI - MODA IN OBLAČENJE Pri nas mladih je oblačenje zelo pomembno. Z obleko pokažeš, kakšen si, okus, družbeno lestvico itd. Na oblačenje najbolj vplivajo prijatelji, sošolci, veliko pa tudi razne modne revije, ki jih na našem trgu ne primanjku-je.V Ribnico pridejo najbolj "in" stvari z zamudo. Sicer pa tudi iz prestolnice mode pridejo stvari v Ljubljano z zamudo. Ne morem reči, da zaostajamo za tri mesece, toda za nekaj tednov že.Verjetno je za to kriva oddaljenost. Nekateri lastniki trgovin pa se tudi ne pozanimajo in naročijo blago šele takrat, ko je po njem veliko povpraševanje.V otroštvu so nas večino oblačili starši oz. mame, ki so nas oblačile po svojem okusu. Kar nam velikokrat ni bilo preveč všeč, in so stvari dostikrat pristale v omari. Z leti se to spremeni. Sedaj se oblačimo sami, po svojem okusu. Na naš stil oblačenja najbolj vplivajo naši sovrstniki.Po njih se večinoma zgledujemo in njihovo mnenje je najpomembnejše, največ velja. Ali pa se oblačenja "učimo" od starejših sester, bratov.Velikokrat sploh ne upoštevamo mnen-' ja svojih staršev, ki pa tudi nimajo tako slabega okusa. Sicer pa pravijo, da se moda vrača. Kar spomnite se, dragi starši in odrasli, hlač na zvonec, pepita vzorcev, črt... Ali niste v mladosti nosili tega? Ali niste bili tudi vi mladi? In če ste vse to "dali skozi", bi nam verjetno lahko pomagali, svetovali! Pomislite na to, ko se boste naslednjič prerekali glede tega, kaj naj oblečemo. Tjaša Kogoj, 8. a Novinarski krožek, OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica CENEIOVO GOSTILNO JE POGUBIL NEIZPROSEN ČAS Ribniško kulturno dediščino v pisno obliko strnili tudi osnovnošolci Turistični podmladek na ribniški osnovni šoli se je lani proslavil z opisovanjem pustnih šeg na Ribniškem, letos pa seje lotil preučevanja pomembnega dela ribniške pretelosti in izdelal raiskovalno nalogo o Gostilni" Pri Cenetu". Vseslovenski projekt, ki se drži načela, da turizmu pomaga le lastna glava, je tokrat namreč razpisal temo Turizem in dediščina. Na 22 straneh lahko tako najdemo ključne podatke, ki pričajo o tem, da Cenetovi "niso bili le podjetni gostilničarji, ampaktudizačetniki in soustanovitelji ribniškega kulturnega dogajanja" (Gostilna "Pri Cenetu ", raziskovalna naloga, str. 7, Ribnica, šolsko leto 2000/2001). Domen Peček, Jana Rus, Karin Žnidaršič, Monika Andoljšek, Tjaša Arko, Anja Gorše, Ana Govže in Anja Pirnat so s pomočjo mentoric Milke Jamnik in Damijane Arko ter seveda Cenetovih: Andreje, Nataše in Darinke Podboj, brskali po zgodovinskem spominu in beležili pričevanja. O tem, da so bile v Cenetovi hiši prve narodne veselice v ribniškem trgu, ko seje začel po letu 1860 narod prebujati. Pa tudi o tem, daje bil Cene razgledan, trden in zaveden Slovenec, v katerega prostorih seje leta 1870 slovesno odprla tudi čitalnica. »Oče Cene je umrl na Svetih Treh kraljev dan, leta 1889. Pogreb je bil tako veličasten, da Ribnica dolgo ni videla enakega. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje izkazat zadnjo čast vrlemu Cenetu,« pišejo mladi na strani 6. In potem razkrijejo vse tiste vrline, ki so bile odlika tedanjega časa, predvsem pa priznanega gostilničarja: »CENE KRČMAR Ljudje so hodili k njemu v krčmo kakor čebele v panj. Gosposkih in kmečkih gostov noben dan ni manjkalo. BiH pa so tudi postreženi z okusno jedjo in zdravo pijačo... Gosti so pa radi zahajati v hišo tudi zaradi tega, kerje bil Cene zmerom veselega srca. Usedel se je za mizo in znal ljudi tako kratkočasiti, da se ni dalo iti stran od njega. Marsikatero ribniško je povedal gostom v veselje. Tudi zapelje zelo rad. Kot krčmar se je vedel enako vljudno do gospoda kakor do kmeta. Gosta je znal nagovoriti v nemškem jeziku, prav tako mu je gladko teklo kočevsko narečje. Po šolskih stopnicah spet odmeva zborovsko petje V petek, 23. marca, so se v prvem nadstropju OŠ Ribnica zbrali pevci otroškega in mladinskega zbora. V nedeljo je bil materinski dan, zato so na nastop povabili tudi svoje mamice. Najprej je zapel otroški zbor, nato pa sta nastopila kar oba s pesmijo Mamica je kakor zarja ter ganila starše in učiteljice. Mladinski zbor je zapel pesmice Vse naše pravljice, Pa se sliš' in angleško pesem Can’t help falling in love. Za konec pa še Abraham ima sedem sinov, ki ni bila na pogramu, a jo je zahtevalo močno ploskanje. Ravnateljica je vesela, da ima šola spet pevska zbora, zanju se lahko zahvalimo zborovodkinji Nataši Arko. Za dekoracijo so poskrbeli učenci in ga.Bernarda Arko, program pa sta povezovali učenki Maruša But in Špela Zobec iz 5. r. Zbora sta prejela veliko pohval. Ana Radovič, 6.b OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica Vir: Raziskovalna naloga .Gostilna pri Cenetu ” Hiša je zdaj naprodaj. Kupoprodajna pogodba med sorodniki in podjetnikom Trdanom je tik pred podpisom. Zadnje dejanje naj bi bilo sklenjeno konec meseca. Muzej bo iz vlažne in propadajoče gostilne shranil predmete, ki so vredni ogleda širše javnosti, knjižnici pa se kljub veliki želji v njene prostore ne bo dano preseliti. Novi lastnik menda namerava obdržati gostilniško dejavnost, v ponudbo pa vključiti še kakšne druge aktivnosti, morda tudi tiste, ki bi pritegnile mladino, saj se že dlje časa rada zadržuje poleg hišnih zidov in se navdušuje nad prostornim parkiriščem. Cenetovo gostilno so obiskovali te pošteni ljudje, največ moški. Pijanci in pretepači so se je ogibali, ker so vedeli, kakšne navade so pri hiši. Med božjo službo se nikdar ni točilo in ob postnih dnevih ni bilo mesnih jedi. Godbe in plesa Cene nikoli ni maral v svoji hiši. Dejalje: »Pri tem je dosti greha, pa malo izkupička, plesa ne trpim, pa je.« Kljub temu, da seje tako strogo pazilo na mir in red, pa Cenetova gostilna nikoli ni bila prazna. Cenetova hiša je imela vseskozi sloves poštene gostilne.« (str.7) Leto 1994 je bilo za Cenetovo gostilno prelomno. Takrat so se njena vrata zaprla, saj je umrl še njen zadnji gostilničar, Andrej Podboj, so zapisali učenci. Po nalogi sem se sprehajala A. Pahulje IGRAJMO SE Z LUTKO Igra z lutko sodi med govorne igre. Otrok prek nje uporablja jezik za izražanje svojih misli in občutkov, se ustvarjalno izraža in razvija svoje govorne sposobnosti, se identificira z vlogami. Posebnost lutke je, da otrok prevzame neko čustvo, ki ga v igri z lutko nadzoruje. V otrokovi domišljiji lutka živi in ga z nobenim logičnim dokazom ne moremo prepričati v nasprotno. V igri z lutko sprošča čustva, domišljijo in tudi govorno ustvarjalnost. V otrokovi igri lutke zaživijo v vsej pestrosti, z njimi otroci sprostijo svoje težave, veselje in pričakovanja. V pogovoru z lutkami so sproščeni, zaupljivi in svobodni. Otroci lažje zaupajo lutki kot bi sicer nam, kadar jih kaj povprašamo. Ko otrokovo vedenje opozarja, da se z njim kaj dogaja, mu lutka omogoči, da se laže izrazi. Tihi in zadržani otroci najdejo v igri z lutko svojega sogovornika in zaupnika. Svoji lutki otrok pove vse, kar vidi, sliši in doživi. Preko igre z lutko lahko spreminja realnost po svoji volji, predvsem tisto, pri čemer ne more neposredno sodelovati. Otrok z lutko postopoma razume svet okoli sebe, se nanj navaja in ga obvladuje. Lutka je tudi terapevtsko sredstvo - vzgaja in zdravi. Lutki n svet je svet STARŠI VEDNO ZNOVA PRESENEČAJO jo. Lutka je brez animatorja samo prazna forma. Najbolj preproste lutke so lahko kar naši prsti, ki se pogovarjajo, smejijo in plešejo. Svet lutk in možnosti njihove uporabe je zelo širok. In čeprav nimamo ravno na pretek časa, Za doseganje ustrezne ravni predšolske vzgoje vvrtcujezelo pomembna vloga staršev. Le-ti sodelujejo pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in oddelku. Zagotovljeno jim je tudi stalno informiranje tersistematičnoseznanjanjez njihovimi pravicami in odgovornostmi. da bi izkusili vse ponujeno, je tisti, ki si ga vzamemo za otroka, zelo dragocen. Beseda, ki jo izgovori lutka, ima pogosto večjo vrednost kot beseda vzgojitelja ali starša. V skupini SRNE smo izdelali lutke. Najprej so bile to prstne, potem na paličicah, kuhalnicah in še druge iz različnih odpadnih materialov. Z njimi smo se pogovarjali, si izmišljali zgodbe, plesali, se potolažili... K sodelovanju smo povabili tudi starše, da doma skupaj z otrokom izdelajo lutko. S tem smo želeli: - da tudi starši doživijo vrtec kot okolje, ki jim nudi možnost vključevanja v dejavnosti, - da z izdelavo lutke pokažejo svojo in otrokovo ustvarjalnost, - da izrazijo domišljijo z razmišljanjem in ustvarjanjem, - da se preko igre medsebojno povežejo starši in otroci. Lutka ni odličen vzgojni pripomoček samo v vrtcu, ampak tudi doma. Poznamo toliko različnih lutk, da jih zlahka naredimo s svojim otrokom in se mu tako približamo. Pohvala otrokom in njihovim staršem, saj so bile njihove lutke zelo izvirne, stilizirane in poetične. Z njimi smo pripravili razstavo, potem pa jih bomo uporabili še za igro. Pripravila: Olga Grebenc, vzgojiteljica Fotografirala: Simona Petek IZ UREDNIŠTVA Gradivo za objavo zbiramo do 11. maja v uredništvu Rešeta, Skrabčevtrg 40. Tel.: 8369 765 (Občina, tel.: 837 20 23) Fax: 8369 765 (Rešeto) ali 8361 091 (Občina) E-pošta: reseto@ribnica.si Zaželene so diskete (Word za Win., pisava Times New Roman CE, velikost-12) in fotografije, pri katerih obvezno pripišite avtorja. Gradivo oddajajte v navedenem roku. 1. Pisma bralcev: Dolžina naj ne presega 30 vrstic (1 vrstica=60 znakov). Ostalo po dogovoru z uredništvom. 2. Odgovori Dolžina ne sme biti daljša od teksta, na katerega je odgovor podan. Replik ne bomo objavljali. 3. Ostali teksti: Dolžina ne sme presegati 45 vrstic (1 stran A4 format). Vse morebitne daljše tekste objavimo le po poprejšnjem dogovoru z uredništvom. Obvezno se podpišite s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko in lastnoročnim podpisom. Ime, priimek in kraj bodo objavljeni, vsi ostali podatki pa zadržani v uredništvu. Anonimnih vsebin ne objavljamo! Teksti naj ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja. V naši skupini "RAČKE", mala šola, so otroci zelo nesproščeni pri govorni komunikaciji, tako med odraslimi kot z vrstniki, ki niso iz naše skupine. Zelo jih veseli nastopanje in igra po vlogah. Zato smo se odločili, da bomo sodelovali v kulturnem abonmaju vrtca in smo s tem seznanili tudi starše. K sodelovanju smo povabili mamico Darjo Benčina, za katero smo vedeli, daje napisala že precej igric za svoje učence in so jih le-ti uspešno odigrali v šoli. Eno od teh igric smo si ogledali tudi mi v OŠ Videm, kjer je takrat poučevala. Na našo prošnjo seje rada odzvala in napisala igrico z naslovom: ŽIVALSKA ZGODBA. Vsebina zgodbe je bila otrokom takoj všeč in smo vsi skupaj kar nekaj časa živeli z njo. Skupaj z otroki smo oblikovali sceno, otroci so prinesli nekaj rekvizitov od doma, v kabinetu smo skupaj poiskali kostume za igralce, prav tako male ritmične instrumente, s katerimi so posamezniki spremljali nastopajoče živali. Demokratično smo porazdelili tudi vloge. Končno je prišel dolgo pričakovani dan, ko smo otrokom iz vsega vrtca Živalsko zgodbo tudi zaigrali. Gledalci so bili navdušeni, veselo so se nasmejali smešnim prizorom v igrici. Upam,da smo tako tudi mi malce polepšali velikonočne praznike našim najmlajšim, za nas, male šolarje, pa je bilo to neko novo doživetje, ki se ga bomo vsi še dolgo spominjali. V mesecu maju bodo otroci to igrico zaigrali tudi svojim staršem. Vsi skupaj, otroci in vzgojiteljici iz skupine RAČKE, se zahvaljujemo Janjini mamici za sodelovanje in ji želimo še veliko uspehov in ustvarjalnosti pri njenem pisanju. Tekst in foto: vzg. Metka Meden in Jana Topolnik ariois oE rxj ■ .1.r i i *>,i«s; TUDI AVTOMATSKO STRELIŠČE IMAMO! Namesto da z zračno puško streljate vrabce, se raje vpišite v strelski klub Strelski klub Ribnica je nova športna pridobitev kraja. V svoje vrste bo poskušal pritegniti tudi mladino in ji s tem ponuditi novo panogo udejstvovanja. Prostor v TVD Partizanu, katerega vhodje z igrišča, je klubu v najem odstopila Športna zveza in ob slovesnem odprtju avtomatskega strelišča za zračno orožje, ki je bilo 30. marca, je bila podpisana tudi najemna pogodba. Vadba, ki naj bi bila predvidoma dnevno, v popoldanskih urah, je primerna za vse starostne kategorije, če pa je redna, lahko pripelje k večji stopnji vztrajnosti in koncentracije, je povedala predsednica kluba Jasmina Kovač. Sama se s streljanjem ukvarja že od srednješolskega obdobja, medtem ko bo organizirana vadba potekala pod budnim očesom trenerja Janeza Mrkuna, ki ima na tem področju že 25-letne izkušnje. Klub, ki trenutno združuje 15 članov, se bo povezal tudi s strelskim klubom MORS-a, sčasoma pa si bo nabiral tudi tekmovalne izkušnje. Ribniški strelski klub se je sicer registriral že lanskega decembra, a do tedaj zapuščen prostor jim je bil ponuden šele februarja, nato je bilo treba strniti svoje vrste in le-tega tudi povsem obnoviti in popraviti. Streljati je moč z dvema strelnima zračnima puškama, na voljo pa so tudi 4 kompleti avtomatov (puška in pištola). Streljanje nikjer ni množičen šport, čeprav je v Celju in Ljubljani precej razvit, je dejala Kovačeva. Vendar ribniški strelski klub upa, da se bo tudi tu razvila vsaj strelska šola, pri čemer bi s spodbujanjem svojih učencev za ta šport lahko precej pomagala domača osnovna šola. AP Foto Foto TONI PLAVALCI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU, VELIKONOČNEM MITINGU in POKALU »JEŽEK« Kranj, 17.-18. marec 2001 Državno prvenstvo za ml. dečke in ml. deklice Za naslov državnega prvaka v štirinajstih disciplinah seje potegovalo 253 najmlajših plavalcev iz vseh devetnajstih slovenskih klubov. Ribniški plavalni klub je zastopalo šest tekmovalcev: dve deklici in štirje dečki. Skupaj so izvedli 31 posamičnih startov in dve moški štafeti. Pri deklicah je Katarini Rajh (91) uspelo dvakrat plavati v finalni skupini, na 50m hrbtno je zasedla 11. mesto s časom 0:45,21, in na 50m prosto 13. mesto s časom 0:41,80. Druga naša deklica Keyla Andoljšek (92) je na 50m prsno zasedla 18. mesto s časom 0:52,66 in na 100m prsno prav tako 18. mesto s časom 1:57,94.SamoJeranko(89)je prav tako zasedel dve 18. mesti, in sicer na 50m prsno 0:44,58 in 100 prsno 1:38,58. Na 50m delfin je Toni Valčič (89) zasedel 31. mesto s časom 0:42,79 in na 100m mešano 38. mesto s časom 1:31,54 ter na 50m prosto 31. mesto s časom 0:35,70. Dobre uvrstitve je dosegel tudi Rok Polajžar (91), kije dosegel 46. mesto na 50m prosto s časom 0:37,94. Pri Roku velja omeniti, daje med letniki 91 in mlajšimi dosegel tretji najboljši čas prvenstva. Nastopil je še Nejc Lovšin (90), kije predvsem izboljšal svoje osebne čase in med 31 štafetami pripomogel k 16. mestu naše štafete na 4 x 50 prosto. V končni ekipni razvrstitvi smo zasedli 14. mesto in tako prehiteli kar nekaj klubov z daljšo plavalno tradicijo. Celje, 7. april 2001 Velikonočni plavalni miting Velikonočnega plavalnega mitinga v Celju seje udeležilo 280 plavalcev iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Ribniški plavalni klub je nastopil z desetimi tekmovalci in izvedel 36 startov. Katarina Rajh (91) je osvojila 8. mesto na 50m hrbtno s časom 0:44,82 in to je do sedaj najboljša dosežena Zgoraj se kaže nova strelska druščina, spodaj pa je že pri strehi Bili smo eni redkih, ki smo se sploh potrudili in prišli opazovat mlade plavalce pri njihovem treningu, je dejal Drago. Bilo nam je v veselje, pravimo mi. Foto A P uvrstitev naših tekmovalcev. Dobro so se odrezali tudi ostali, saj je Keyla Andoljšek zasedla 12. mesto na 50m prsno s časom 0:50,98 in 15. mesto na 100m mešano s časom 1:55,67. Samo Jeranko 89 je osvojil 14. mesto na 50m prsno s časom 0:43,96 in 33. mesto na 50m prosto s časom 0:34,21. Rok Polajžer (91) je osvojil 59.mesto s časom 0:37,48. V disciplini 50m prosto, ki velja za kraljico plavalnih disciplin, je nastopilo 129 tekmovalcev. V štafeti 4x50m mešano v postavi Rajh (91), Andoljšek (92), Polajžer (91), Jeranko (89) je zasedeno 7. mesto s časom 2:59,07. Za Ribnico so nastopili še Rebeka Babnik, Sara Oražem, Špela Zupančič, Jon Lušin, Mark Klarič in Sebastjan Kočevar. Ljubljana, 14. april 2001 Pokal »Ježek« Tekmovanje seje odvijalo v bazenu Tivoli. Organizatorje bil plavalni klub OBETAJOČI ŠPORTNI DOSEŽKI MLADIH ČLANOV TŠD GRIČ Kar nekaj časa je zorela in v lanskem letu dokončno dobila svojo podobo ideja oTuris-tičnem športnem društvu Grič, v katerem se združujejo vsi tisti prebivalci Griča pa tudi bližnje okolice, ki jim je kaj do ohranjanja in promoviranja lepot našega ribniškega konca in prelepih izletniških točk, kijih ponuja, predvsem pa do ravnanja po načelu: »Zdrav duh v zdravem telesu« - in to ne čisto navaden, am-pakkartekmovalni duh. Krona lanskoletnega dogajanja v TŠD Grič je bilo nedvomno odprtje večnamenskega športnega igrišča, ki je postalo zbirališče tamkajšnjih mladih po letih in po srcu. Zaradi urejene reflektorske razsvetljave in stranske tribune igrišče popestri tudi marsikatero večerno urico, zlasti med vikendi in šolskimi počitnicami. Vsa pohvala občini Ribnica, domačinom in donatorjem oz. sponzorjem, ki so s prostovoljnim delom in prispevki pripomogli k postavitvi objekta! Smisel in športno naravnanost društva so že takoj na začetku še najbolj zares vzeli osnovnošolci, ki so pod vodstvom g. A. Pelaja začeli z organiziranim športnim treningom. Prva disciplina, v kateri so se preizkušali 4-6-krat tedensko, je bil tek. Napredek je postal kmalu očiten in tako je veljalo pridobljene sposobnosti preizkusiti tudi na kakšni »zaresni tekmi«. Ker na našem dolenjskem koncu ni bilo dovolj pravšnjih priložnosti, so pod pazduho vzeli »šila in kopita« (beri: športne copate in osvežilni napitek) in se odpravili na Primorsko in Notran- Ljubljana in ga namenil prav najmlajšim plavalcem. Je predvsem razvedrilnega značaja in ob koncu zimske sezone pomeni srečanje, druženje in medsebojno spoznavanje ter populariziranje plavalnega športa. Nastopilo je 27 klubov: iz Bosne in Hercegovine (Sarajevo, Tuzla, Zenica), Hrvaške ( Poreč, Pula, Reka, Rovinj, Sisek, Zagreb) in Slovenije (Celje, Jesenice, Kamnik, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Radovljica, Ravne, Trbovlje in Ribnica). Skupno se gaje udeležilo 547 plavalcev. Vsi so plavali vse najkrajše discipline (25m, 50m) in vse stile, če so se jih seveda že naučili. Za plavalni klub iz Ribnice so nastopili Nik Rus (93), Kristjan Obranovič (92), Rok Polajžar (91), Blaž Oražem (92), Tamara Pucer (91), Maja Je-ranko (91), Nastja Pucelj (91), Ines Topolovec (92), Janja Starc (92), Nika Zobec (92), Keyla Andoljšek (92) in Katarina Rajh (91). Letošnja plavalna sezona se končuje predčasno, ker dograjujejo in obnavljajo športni center, zato smo se v plavalnem klubu odločili, da bomo naše plavalce vozili v Ljubljano in jim tako zagotovili kontinuirano vadbo. Še zahvala našim pokroviteljem, ki so omogočili, da smo se udeležili vseh tekem. Ti so bili: Y- bar Andoljšek, Športna zveza Ribnica, Foto TONI, Avant in R- kanal. Drago Marjanovič Jasno postaja, da si mlada ekipa postavlja vedno višje cilje in da namerava vztrajati na začrtani poti kljub številnim šolskim in obšolskim obveznostim, ki jih že ima. Prav presenetljivo prijetno je dejstvo, da so vsi TŠD-jevci dobri in vestni učenci, njihov razpoznavni znak pa je tudi iskreno medsebojno prijateljstvo. Če vsemu skupaj pridamo še pretanjen trenerjev občutek za sposobnosti in potrebe vsakega izmed njih, v prihodnosti težko napovemo kaj drugega kot vzpon na njihovi športni poti. jsko, kjer so bili pod okriljem Filipidesa organizirani Teki šolske mladine za pokal Sobote. Prireditev je obsegala 12 tekov skozi celo šolsko leto, za končno uvrstitev pa je bila nujna udeležba na vsaj sedmih. In je šlo: dokaz je osvojen pokal prireditelja, kot priznanje klubu in trenerju za udeležbo in dosežke, zlata medalja v končnem seštevku rezultatov pri tekih dečkov letnika 88 okoli vratu Alberta Pelaja (kot rezultat 4 prvih in 3 drugih mest), zlata medalja za posamezni tek dečkov letnika 91 okoli vratu Nejca Henigmana in številne druge dobre uvrstitve na prireditvi. Otroci so množično zastopali TŠD Grič tudi na tradicionalnem Ribniškem teku in v svoji kategoriji zopet posegli po dveh svetlih odličjih: Albert Pelaj po zlatem in Lovrenc Oražem po srebrnem. Zgledi vlečejo in vse več šolarjev seje prihajalo preizkušat na društvene treninge. Ti pa so zaradi močne želje po vidnejših rezultatih tudi v drugih športnih disciplinah postajali vse resnejši in intenzivnejši. Kot povsod, je tudi tu selekcija naredila svoje, in ostali so najvztrajnejši in najperspektivnejši. Z jesensko-zimsko sezono so se v bazenu v Ribnici pričeli plavalni treningi, blaga zima je ponudila smučarsko-tekaških užitkov sicer le za ščepec, z letošnjo pomladjo pa seje pričela še sezona kolesarjenja. Ker znajo otroci hitro sešteti, koliko je ena plus ena plus ena, prisotnost triatlona v naši dolini pa tudi ni neznanka, saj se ponaša z odličnimi triatlonci, so se ob moralni in zlasti finančni podpori svojih staršev in ob nesebičnem razdajanju svojega prostega časa, energije, potrpežljivosti in športnega znanja svojega trenerja A. Pelaja nekateri med njimi odločili, da se bodo preizkusili tudi na tem področju. Triatlonska sezona se letos sicer še ni začela, pač pa je mlada ekipa že doživela svoj prvi skupni duatlon, in sicer na tekmi 1. aprila letos v avstrijskem St. Veitu, v sklopu prireditev World-Peace-Sports. »Ženski del« ekipe, kije trenutno zaobsežen v eni sami tekmovalki, Lindi Pelaj (1990), seje odlično odrezal: srebro v kategoriji letnika 89 in 90. Vse pohvale veljajo tudi »moškemu« delu, ki je v kategoriji letnikov 87 in 88 osvojil bron po zaslugi Lovrenca Oražma, četrto mesto z Albertom Pelajem, odlično peto mesto Tadeja Osvalda in prav tako dobro sedmo mesto Gregorja Merharja. Veselje ob uspehu je žal nekoliko zagrenil neljubi dogodek »sabotaž« v menjalnem prostoru tekmovalcev, ki so žal prizadele tudi člane naše ekipe. L. Oražem je ostal brez števca na kolesu, A. Pelaj pa je zaradi snete verige na kolesu ob menjavi izgubil skoraj minuto dragocenega časa. Resnici na ljubo, od avstrijskih gostiteljev tega res ne bi pričakovali! A šport je šport in športno je potrebno prenesti tudi nizke udarce. Seveda pa tako kot povsod drugod tudi v športu velja, daje za malo denarja malo muzike. Kot že povedano, je trenutno celotno finančno breme za opremo, prevoze in Startnine tekmovalcev na plečih staršev, sajjeTŠD Grič mlado društvo, ki za tovrstne namene še nima lastnih sredstev. Vsakršna finančna spodbuda donatorjev bi zato mladim entuziastom prav gotovo vlila dodatnega elana. »Iz malega raste veliko!« in »Kar se Janezek nauči, to Janez zna!«, naj bosta pregovora v zaključek in razmislek zgornjim vrsticam. Le korajžno naprej, TŠD-jevci! Tekst in foto O. P. Rešeto NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETA BO IZŠLA 28. MAJA. GRADIVO ZBIRAMO DO 12. MAJA. V krogu mladih ribniških planincev Planinski krožek na OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici poteka ob torkih, ob 17. uri (v 1. nadstropju, nad kuhinjo). Vodita ga mentorja planinskih skupin Ciril Zbačnik in Zdenka Mihelič, kije tudi vodnica PZS. KAJ MISLUO MLADI PLANINCI o planinskem krožku? • Pri planinskem krožku se naučimo veliko novega o gorah, življenju v njih, o obnašanju, cvetju, živalih, o nevarnosti v gorah, prvi pomoči, zdravilih... • Pri krožku se vedno zabavamo. • Komaj že čakam na kakšen pohod in tabor! • Smo dobra družba! • V razredu imamo tudi lep zemljevid Slovenije! • Vedno je veliko presenečenj. • Imamo dosti zabave! • Luštno nam je! • Dobro je, ker gremo v hribe prespat! • Lahko bi bilo več pohodov. • Vsako leto se še kaj dodatnega naučimo. • Gremo se dosti igric! • Upamo, da se vidimo na taboru in da pridete tudi vi (da ne bo odpadel)! Radovedni, nadebudni, razigrani - takšni so bili planinčki, ko jih je ujelo tudi oko fotoaparata. Druge mentorice, Zdenke Mihelič, pa takrat ni bilo z njimi in smo jo tako, ker se “sika”, prilepili v gornji kotiček, /n zdaj je druščina popolna! Foto A P * • NAMEN PLANINSKEGA KROŽKA je vključiti mlade v akcijo Mladi planinec, ki je namenjena otrokom in mladostnikom, ki obiskujejo OŠ in bi radi zahajali v gore pod vodstvom usposobljenih odraslih. Cilji akcije Mladi planinec so: • omogočiti otrokom celoletno obiskovanje in spoznavanje gora v spremstvu usposobljenih odraslih, • vključiti v akcijo tudi otroke in mladostnike z drugačnimi in posebnimi potrebami, ki jim gore lahko obogatijo vsakdanjik, • zagotoviti enakopravno vključevanje v akcijo otrokom in mladostnikom znotraj planinskih društev in v krogu družine, • povezati vse (organizirane) dejavnosti, namenjene osnovnošolcem, pod okrilje skupne akcije s prepoznavno celostno podobo, logotipom in geslom. Te dejavnosti so: redna celoletna srečanja planinske skupine po programu, ki ga sprejme Mladinska komisija, izleti, pohodi, ture, tabori, orientacijska tekmovanja, državno tekmovanje Mladina in gore... • seznaniti udeležence akcije in njihove izvajalce z glavnimi poudarki gorništva, ki obsegajo različne oblike gibanja v vseh letnih časih, raziskovanje ter doživljanje gorskega sveta, • omogočiti posameznim starostnim skupinam otrok in mladostnikov takšno identifikacijo s posameznimi deli akcije, dajo bodo ponotranjile in nadgrajevale v razmeroma dolgem časovnem obdobju, • omogočiti mehko prestopnost med posameznimi stopnjami za vse, ki se kasneje vključujejo v akcijo ali pa jo po krajšem premoru nada ljujejo, • povezanost z akcijo Ciciban planinec ter programom Krpan. Gremo skupaj varno v gore! Mentorja: Zdenka Mihelič in Ciril Zbačnik Februarski planinski dnevnik.... 8.2.2001 Pohod ob kulturnem prazniku na Mestni vrh: Udeležili smo se ga nekateri člani PD Ribnica, ki smo želeli slovenski kulturni praznik obeležiti aktivno. Po grajski poti smo se povzpeli najprej na Livoldski vrh, nato pa še na Fridrihštajn. Na tem delu poti smo doživeli enkratno srečanje z medvedom v živo (brez nevarnosti, saj je mrcina tekla v svoji smeri stran od nas). Bil je prbližno 50 m oddaljen od nas, značilno sivo-rjave barve, težak pribl. 100 kg. Domačini pravijo, daje tam njegovo domovanje. Nato seje del skupine odpravil proti Ledeni jami, najbolj zagnani pa še na Mestni vrh. Pri Ledeni jami smo se srečali z jamarji, ki so po vrvi lezli vanjo. Našo poučenost so obogatili z nekaterimi pomembnimi podatki o jami, kije res izjemna in je svetovna znamenitost. Ob koči Pri Jelenovem studencu smo se planinci spet sestali, srečali še nekatere »naše« in se udeležili kulturnega programa, ki so ga ob prazniku pripravili kočevski planinci. V dolino smo se vrnili blatni, a zadovoljni zaradi novih vtisov. 17.2.2001 Na ta dan pa je bil realiziran pohod iz letošnjega programa društva - pohod na KUM (1219 m). Dan je bil bogat s planinskimi, zgodovinskimi, kulturnimi doživetji, saj same hoje ni bilo več kot za 3 - 4 ure. Ogledali pa smo si še GEOSS v vasici Spodnja Slivna pri Litiji, VAŠKO SITULO v vasi Klenik, fosilno morsko obalo in grad Bogenšperk. Seveda smo osvojili KUM, ki ni bil najbolj prijazen z razgledom, in zasavsko Sv. goro ter pot do Lavričeve koče na Gradišču. Pohod je vodil Jože Andoljšek, ki zna vodenje obogatiti z zanimivimi podatki. Manjkalo ni tudi dobre volje, le skupina bi bila lahko večja, manjkajoči člani so se prikrajšali za mnoga lepa doživetja. ČLANI PD RIBNICA PLAN POHODOV MAJ Datum: SOBOTA, 12. 5. 2001 Kam: na BLEGOŠ (1562 m) Zahtevnost: MANJ ZAHTEVNA Datum: SOBOTA, 26. 5. 2001 Kam: na SNEŽNIK (1797 m) - iz Leskove doline Zahtevnost: MANJ ZAHTEVNA Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijava, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz...) NOVIČKA Mladinski odsek PD Ribnica ima novega načelnika! 16. marca 2001 je v vodstvu mladinskega odseka Zdenko Mihelič zamenjal Gregor Češarek. Vso srečo in veliko uspehov mu želimo! Planinske novičke zbrala in uredila Zdenka Mihelič Strelski klub Ribnica vabi vse občane, ne glede na spol in starost, da se včlanijo v klub. Članarina znaša 4.000 SIT na leto. Urnik treningov: ponedeljek: od 19. do 21. ure torek: od 18. do 20. ure sreda: od 19. do 21. ure četrtek: od 18. do 20. ure petek: od 19. do 21. ure sobota in nedelja: po dogovoru. 1 \ i IM Zadnja na grmadi v Ribnici, 11, maja 1701 ponatis zgodbe izpred 300 let I 7 7 i i? 7Z /-U cWJ~ »,/'» rM a i- '■ "7 /A/7 . v. < ,'!yJ V v /> , C 7;7 ■ , 7 '7 I k J ’7. t' V .ZC 7* ' ,n ■ 7, y'it«t ^> 1 / s x t l tV ^ 1 * ‘ F V f ^ ( t/r 6 s,. Letošnjo pomlad poteka natanko 300 let, odkar je bila v Ribnici sojena, obsojena in pokončana zadnja čarovnica v našem kraju. Ne vemo, koliko je bilo v Ribnici justificiranih žrtev in tudi ne vemo, ali je bila leta 1701 res zadnja. O tej sodbi in obsodbi se nam je ohranil natančen sodni zapisnik, ki obsega 27 v nemščini v gotici pisanih listov. Ti so danes shranjeni v Državnem arhivu Slovenije. Pripomniti je treba, da številnih smrtnih obsodb ni izrekel ribniški graščak, ampak nalašč za to sestavljen »krvavi sodni zbor« s sodnikom in prisedniki ter zastopnikom deželne sodnije, kakor je določal takratni urbar. Ribniška občina namerava ta del zgodovine pobliže predstaviti svojim občanom pa tudi širši javnosti. Zato seje skupaj z založništvom Mohorjeve družbe odločila izdati okrog 300 strani obsegajočo knjigo, ki bo v celoti obravnavala čarovniško obdobje in razmere, v katerih je živel ribniški človek pred 300 leti. - Kaj ima pri tem Mohorjeva družba? Marina Češarkova, leta 1701 obtožena čarovništva, je bila rojena v ribniškem trgu. Njen oče, Mikula Gnidica imenovan, naj bi bil gospodar Miklove hiše. Znani dobrepoljski pisatelj Fran Jaklič (1868-1937) seje leta 1899 poročil z Ivanko Arkovo Miklovo iz Ribnice. Preko nje seje dodobra seznanil z usodo nesrečnice, ki je bila 200 let prej doma iz te hiše. Jakličeva pisateljska domišljija je na osnovi natančnega poznavanja žitja in bitja Ribniške doline ustvarila 17 poglavij dolgo povest z naslovom Zadnja na grmadi, kije leta 1924 izhajala v takrami reviji Mladika, leta 1925 pa je izšel ponatis v Mohorjevi knjižnici. Zato namerava Mohorjeva družba po 76 letih to Jakličevo povest ponatisniti in jo izdati skupaj z zgodovinsko razlago. Strokovno bo ta del naše zgodovine, to justično sramoto in pravno zablodo, pred katero sije kultura dolgo časa sramežljivo zatiskala svoje oči, obdelal zgodovinar dr. Matevž Košir. Knjiga bo bogato ilustrirana s ponatisom originalnega zapisnika in številnimi čarovniškimi ilustracijami domačih avtorjev, kot so J.W.Valvasor, H. Smrekar in drugi, ter s posnetki slikovnega materiala iz nekaterih evropskih čarovniških muzejev. Ker bo poglavitni del pravde zoper čarovnice preveden ne samo v slovenski, ampak tudi v nemški in angleški jezik, skupaj s podnaslovi ilustracij, bo knjiga vabljiva tako za domačega bralca ali kot darilo za prijatelje, znance in poslovne partnerje v tujini. Dragi bralci! Dopolnite svojo knjižnico z delom zanimive, čeprav za današnji čas nerazumljive preteklosti. Janez Debeljak Odreži in pošlji na naslov: Občina Ribnica, odd, računovodstvo, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Najpozneje do 31. maja 2001. Naročilnica Priimek in ime:............. Ulica in hišna številka:.... Številka in naslov pošte:... Naročam:............izvod-ov knjige H.3. po ceni 4.000,00 SIT (vključno z DDV). Podpis: Knjigo, ki bo izšla oktobra 2001, boste skupaj z računom prejeli po pošti na vaš naslov.