Novičar iz domačih in tujih dežel.
Koroško. — Pešpolk grof Khevenhliller št. 7., ki ima svoj naborni okraj na Koroškem, praznoval bode meseca junija t. 1. dvestoletnico svojega obstanka. Prvotni naborni okraj temu polku je bil iz početka na-Moravskem, a uže leta 1817. odredila se mu je za naborni okraj Koroška. Mestni zastop Celovški je sklenil, da mu bo čestital pri tej priliki župan v imenu glavnega mesta.
Rim. — Iz Rima se poroča o strašni nezgodi, 23. t. m. ob 7. uri zjutraj je počil strahovit, g:omu podoben strel. Prebivalstvo je bilo vse zbegano v prvem trenotku
------    136    ------
ko ni še vedelo, kaj pomenja ta pok. Kmalu se je pa zvedelo, da se je vnel smodnik v smodniškem in dina-mitnem skladišči blizu Pozzo Pantabo pri Porta Pertese ter se razletelo skladišče v zrak. Brž po nesreči so prišli na dotični prostor kralj in ministri. Eksplozija je bila tako silna, da so se porušile vse hiše en kilometer daleč na okoli. Ranjenih je bilo nad 120 ljudi, med njimi veliko vojakov, največ pa dečkov. Stala je namreč tam prav blizu kmetijska šola, tako zvana „Vigna santa'\ Ranjence so prepeljali takoj v bolnico „Consolazione". Celo na kraljevih vozovih so jih vozili vanjo. Tudi mrtvih je bilo nekoliko. V zahodnem delu mesta so popokale šipe pri mnogih poslopjih, tako na pr. so se „Monte Citorio", kjer so bile šipe po cel palec debele, razletela na drobne kosce. Tudi v Vatikanu se je razdrobilo veliko šip, poškodovane so jako slike na steklo, med njimi tudi one jako dragocene na tako zvanih »kraljevih stopnicah", katere je podaril papežu Piju IX. bavarski kralj Maksimilijan.
Kako je nastala ta nesrečaf ni še znano. Med govoricami, ki lahko vznemirjajo lahkovrno ljudstvo, širi se tudi ona, po kateri bi bila ta nezgoda le predigra — strašnem prizorom, ki se bodo vršili dne   1. majnika t. K
Naš knezoškof dr. Missia je ravno ta čas, ko se je to zgodilo, bral sv. mašo v cerkvi AH' Arima pri glavnem oltarji. Vsled močnega stresa zdrobile so se šipe nad altarjem ter usule po oltarji, tako da je moral naš knezoškof iti k drugemu oltarju nadaljevat sveto opravilo.
Berlin. — Feldmaršal grof M o 11 k e je umrl nagle smrti za kapjo dne 24. t. m. Popoludne je bil še v gosposki zbornici, zvečer je pil čaj pri svojem nečaku in adjutantu pl. Moltkeji, kjer je stanoval, in ob 10. uri zvečer je bil uže mrtev. Kakor se iz Berlina poroča, bil je grof Moltke v 3 minutah zdrav in mrtev.
Grof Moltke se je porodil dne 26. oktobra 1800. L v Parhinu na Meklenburg-Šverinskem. Leta 1819. je nastopil kot kadet v Kopenhagenu vojaško svojo karijero. Deset let kasneje ga pa uže vidimo poročnika v pruski armadi, kjer   se   je tako   dobro vedel, da je bi uže leta
¦v
1832. poklican v generalni štab. Cez tri leta kasneje je popotoval po Orijentu, seznanil se tam s sultanom Meh-metom in vsled dobljenega dopusta ostal pri njem do njegove smrti ter mu pomagal reorganizovati turška vojsko. Leta 1839. se je vrnil spet v domovino ali kmalu odpotoval v Rim, kjer je pa le malo časa bival. Potem se vrne spet domov, vstopi v generalni štab, reorgani-zuje in zboljšava vojinske razmere, snuje vojne načrte* in glejj! leta 1866. smo poskusiti morali mi Avstrijci, kaj mož vse zna, 1. 1870. pa Francozi. V grofovski stan je bil Moltke povzdignen dne 28. oktobra 1870. 1., in dne 16.*junija 1871. 1. imenoval ga je cesar za generalnega feldmaršala. Moltke je bil največji nepresežni vojskovodja sedanjega veka, in njegova je zasluga, da je Nem* čija zedinjena. Pri vsej slavi pa in pri vseh uspehih ostal je Moltke jako skromen. Zato so ga pa ne le silno čislali vsi, ampak tudi ljubilo ga je vse, česar n. pr. o ^Bismarcku ne moremo reči.