Stev. 49.
Poštnina	pavšalirana.
PosuanneKna številka stane 80 vloorjjew.
Uredništvo in upravništvo v Velikovc«^ List izhaja vsak torek in petek. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, detrtle• io S K. TTimmMmirii'niÉWi-i—Tr ~riM ihtti it—nniim—nr i r
Yeiïkovec, 25. junija 1920.
Cer.e inseratoin: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Koroški Slovenci svojemu vladarju Aleksandru.
Slovenci obhajamo te dni velik narodni praznik. Na naših tleh se mudi prestolonaslednik — regent Aleksander, ki v imenu Svojega starega in bolnega očeta, čestitljivega kralja Petra, izvršuje v naši državi vse vladarske pravice.
On je naš, ker je naše krvi, ker je sin našega naroda, ker je demokrat, ki enako ceni in ljubi ves svoj narod, od preprostega kmetica pa do prvega ministra.
Prišel je k nam, da natančneje spozna nas in našo domovino, da se osebno prepriča o naših težnjah in potrebah.
Prišel je k nam kot naš osvoboditelj. Korošci se prav dobro zavedamo, da se imamo posebno Njemu in Njegovi hrabri armadi zahvaliti, da smo danes svobodni državljani v svobodni Jugoslaviji. Zato pa nam je neskončno žal, da ga ne moremo že danes kot svojega rešitelja pozdraviti na svobodnih koroških tleh. Trdno pa smo uverjeni, da ni več daleč čas, ko bo svobodna vsa Koroška, koder prebivajo Slovenci, in ko bo naš ljubljeni vladar zasedel prestol na Gosposvetskem polju.
Trdni v tej veri, iskreno pozdravljamo Korošci svojega vladarja:
Bog živi našega prestolonaslednika — regenta Aleksandra!
Občni zbor Koroške kmetske zveze v Celovcu.
Dne 5. junija se je vršil v Celovcu občni zbor kmetske zveze. Na zborovanje je prišlo precejšnje število kmetov iz zgornje Koroške in iz cone B Zborovanje je otvoril predsednik Krasnig in je takoj podal besedo državnemu tajniku dr. Steinvvenderju, ki je izvajal sledeče: Naše stanje je brezupno (trostlos). Naše zadnje u-panje je kmetski stan (kmetje), ki bi nas mogel še rešiti. Ali kakor vidimo, nas tudi ta ne bo mogel rešiti, ker nam je, kakor je znano, državna u-prava naložila tako visoke davke, da bodo popolnoma uničili tudi kmetski stan. Krivi smo si vsega sami in prav imajo drugi narodi, ki nam pravijo, da smo „trotlni" in nas smatrajo za nedorastle otroke, t.dina dobrota, ki vlada pri tej „MilWirtschafti" je, da nas je postavila antanta pod kuratelo, kakor mladoletne otroke. Nehati moramo beračiti pri naši vladi, kajti ta sama nima nič, in če nam kaj da, moramo tako sami vse nazaj plačati.
Poslanec Kgger je govoril „über die Ursachen des Zusammenbruches" v Nemški Avstriji.
Poslanec, svetnik Schumy se je strašansko jezil na državno upravo,
ki ne more dati ljudstvu drugega kakor „sozialistisehe und revolutionare Gesetze" in na „Vermögensabgabe", ki bo popolnoma uničila kmetski stan. Kmet bo moral dati državi vse nazaj, kar si je tekom let v potu svojega obraza prislužil (Seveda je ta gospod mislil pri tem tudi na svojo mošnjo, ki si jo je pošteno napolnil ravno na račun kmetov). Prav na rahlo je tudi poagitiral za priklopitev cone B k Nemški Avstriji, pa ko je videl, da ga vsi grdo gledajo, je takoj nehal in začel mlatiti zopet po vladi, ki je menda kriva, da bo šlo v Avstriji vse v franže. Po celem njegovem govoru soditi, bi bilo najbolje, da vse pogine, samo da ostanejo on in jugoslovanske zaloge živil.
Tako modrujejo med seboj ljudje v coni B. „Karntner Lausmannschaft", letaki in brošure, ki so namenjeni za cono A, pa pripovedujejo, da teče tam v blaženi Avstriji le med in mleko. Nemci in Slovenci so prepametni, da bi verjeli take laži. Kdor je pa nem-čur, ta je že od rojstva tako zabit in trapast, da bi prav gotovo verjel, da so v Celovcu sneli z neba solnce, ga razsekali na drobne kose ter da delajo zdaj iz njega cekine.
I -i. .vAftnn .■.sfl.u»mfj««r-ita::aUB
Širite povsod „Korošca"!
Nemška Avstrija nas prosi kruha.
V „Oesterreichische Rundschau" se neki dr. Max Sökal bridko pritožuje, da je mirovna konferenca Nemško Avstrijo gospodarsko popolnoma uničila. Nam Jugoslovanom pa očita, da nimamo srca, ker se ne usmilimo Nemške Avstrije, posebno še Dunaja in drugih mest, ki umirajo od lakote. Ta je pa lepa 1 Ali ni dovolj, da smo stoletja stradali kot psi in delali kot črna živina, da so se mogli Dunajčani in druga gospoda valjati v masti?! Ali ni dovolj, da so avstrijski rabeljni gonili nas, naše očete, brate in sinove na bojišče, kjer smo morali krvaveti in umirati, da bi rešili Avstrijo strašne kazni božje? Ne, vse to še ni dovolj! £e so tepci na svetu, ki zahtevajo od nas, naj stradamo nadalje še sedaj, ko nas je Jugoslavija rešila avstrijskega jarma, naj delamo še nadalje kot črna živina, da bo mogla avstrijska gospoda na naše stroške cele noči s polnim trebuhom rajati. Koroški kmetje kažemo Nemški Avstriji fige, rekoč: „Viš Benetke, stara grešnica!"
Kaj pišejo nemški listi?
Freie Stim m en, štev. 136, pišejo 18. junija, da so madjarski re-
Stran 2.
,KOROŠEC", dne 25. junija 1920.
Stev. 49.
volucijonarji pobegnili pravočasno „nach Oesterreich, das als Zufluchts-ort für alles umstiirzlcrische Rauber-, Diebs- und Mördergesindel einen euro-paischen Ruf erlangt hat", da je torej Avstrija po celem svetu znano pribežališče vseh revolucionarjev, roparjev, tatov, morilcev. Pravi se, da otroci in norci resnico govorijo. Ne vemo, kam se računijo Štimce. Pregovor pa pravi, da ghha vkup štriha. Kakšno moko i m aj o v A v str i j i ?
V istih Štimcah toži mlinar Anton Fasching, da pri najboljši volji ne more mleti boljše moke iz zrnja, ki je že v magacinih pokvarjeno in pomešano s kamenjem, peskom, žreblji, patronami, podganskimi in mišjimi odpadki, ostanki repe itd. Velikovški nemšku-tarji so si baje hitro naročili cel vagon take moke, solange der Vorrat reicht.
Kako je lep vojaški stan!
Dunajski list „Reichspost" piše, da so avstrijski žolnirji iz neke kasarne hoteli ukrasti 30 strojnih pušk in 100 zabojev patronov. Dunajski minister je poslal majorja Metzgerja tja, toda Soldatenrat ga je prijel in vtaknil v luknjo. Imenitna disciplina, kaj ne?
Velikovški okraj.
Rikarja vas. Naše žensko društvo je imelo dne 6. t. m. po maši svoj prvi sestanek. Govorila sta gg. Polcer in Wu-tej. Udeležba je bila velika. Nemčurji in nemčurke so jo takoj od začetka odku-rili. Pa ravno njim bi bilo najbolj treba dobrih nasvetov. Takih barab se nič ne prime! — To velja tudi za vsevedno in nad vse modro Ravčevo Lenko, ki že ves čas brusi svoj jezik ob poštenih Slovencih. Kdo bi si pač mislil, da je mogla zrasti v našem paradižu tudi taka nemčurka. V Mlinčah ima svoji sestrici po „duhu", Urapnico in Rušinjo. Zadnji se toži po celovških štokih cukra in kofeta. Malo le potrpite še, ženske. Po vojni ni nikjer toliko vsega, da bi samo v shrambe
PODLISTEK.
lezlo. To pa vsak ve, da je v Jugoslaviji še najbolje. Če se vam pa tako toži po Avstriji, da ne morete živeti brez nje, kar naznanite nam, preskrbimo ' am potne liste. Drugače pa jezik za zobe!
Pliberk. Dne 15. junija j i bila ot-vorjena tukaj šolska kuhinja ameriške pomožne akcije. Vsak dan dobi kosilu 80 otrok.
Pliberk. V „Koroško Korošcem" pere nekdo črevljarja Hiabetza. Imamo vsaj enkrat potrdilo, v katero branšo spada. Imamo pa še drug dokaz. Hlabetz je plačan agitator za širjenje letakov. Zato je pa tudi umevno, zakaj se zavzema za njega Oslovska Trompeta. Hlabetz pa naj bo prepričan, tia bo tudi zanj bila ura. Če si pa upa, naj toži! Imamo dokaze v rokah. Ne bili bi se tegti dotikali, ker pa Oslovska Trompeta ne da miru, nam ne preostaja drugega.
Pliberk. Poglavar pliberških nem-škutarjev dr. Herbst se hvali, da ga je celovška komisija postavila za „auf-passerja" črez Slovence. Revček gotovo trpi na „GröBenwahnsinnu. Medice, cura te ipse!
Pliberk. Pri Žel. Kapli so ujeli hlapca Snedca, uslužbenega pri stavbeniku Glavarju. Ja, ja, gliha vkup štriha! Sčasoma bomo imeli čast videti „pravi obraz" gospe Glavarjeve. D »sedaj je nosila izborno masko. Za Snedcem pridejo pa še drugi iz njenega kroga. Kaj neki poreče g. DolinŠek k vsemu temu?
Suha. Dne 29. t. m. se otvori na Suhi nova šola na Gradu. Ob pol treh popoldne blagoslovljenie šole, potem slavnostni govor. Nato bodo šolsRi otroci iz Žvabeka igrali tri kratke igre. Vmes deklamacije suških šolarjev. Svira salonski orkester iz Pliberka in pojejo pevci iz Libelič. Prihitite od blizu in daleč na to izredno slavnost!
Grebinj. Kakor smo z veseljem pričakovali našega shoda, tako smo ga tudi veselo končali. Že na vse zgodaj zjutraj so začeli prihajati vozovi od vseh strani, da je bilo naše nemčurje kar strah in groza. Na shodu se nam je
Pavliha na Koroškem.
Smolo pa imam, smolo! Prav brezskrbno sem preživel par tednov na Koroškem, daleč od svoje „boljše polovice", ki je ostala doma, tam nekje bli/.u Dunaja. Zdelo se mi je, da sem po dolgem času zopet enkrat „ledig und frei". Lahko si torej mislite, kako sem se prestrašil, ko s. m prejel od svoje žene to-le pismo:
Dragi Pavliha!
Tako sem jezna in žalostna, da bi najrajši umrla. Kako sem te prosila, da bodi pameten, pa vse zastonj. Bolj ko si star, bolj si neumen. Še slabši si kakor Tirolci. Tebe ne bo nikdar več pamet srečala. Medtem ko moram jaz noč in dan delati fn stradati, da se mi kar koža lupi, posedaš ti po gostilnah z mladimi gospodičnami, ki ti prebirajo svoje pesmi. Vidiš, Pavliha, kakšen si! Sam hudir me je premotil, da sem te vzela. Ko sem
brala tvoje zadnje pismo, bi bila najrajši skočila v Donavo. i'o bi bilo najbolje, saj pri nas v Avstriji ni več mogoče živeti. Zrnje tako lepo kaže in tako sem se že veselila, da bomo imeli vsaj za silo kruha, pa je prišel
v ponedeljek eden od komisije in je izračunal, koliko zrnja bomo pridelali, koliko ga smem obdržati doma in koliko ga moram oddati. Kar jokala sem od jeze. Sklenila sem, da bom vse prodala in da se preselim v Jugoslavijo. To veš, da je moj grunt vreden najmanj 03.000 K Pa veš, koliko mi ponujajo zanj? Samo 4) do 50.(00 K. Nihče noče več dati, ker pride v kratkem oddaja premoženja, in veš, kaj sem sklenila? Preselila se bova v Jugoslavijo, dobila bova tam domovinsko pravico, potem mi pa Nemška Avstrija ne sme vzeti grunta. Včeraj sva se skregali z gospo Schnell-zugswitwe. Očitala mi je, da ni lepo od tebe, da se norce delaš, iz tistih Korošcev, ki hočejo glasovati za Nemško Avstrijo. Kako pa pridemo mi do tega, je rekla, da moramo stradati, medtem ko imajo tam doli vsega za-
najbolj dopadlo to, da so govorili skoraj sami domači možje in dekleta. Nato smo imeli na šolskem dvorišču domačo zabavo. Imeli smo se prav luštno. Na vrsti je bila igra, godba, petje in ples. Nam fantom pa je bila najbolj všeč tista dečia iz Velikovca v narodni noši, ki nam ie povedala resnico tako po domače. Sicer smo pa malo dvomili, da bi nas imele dečle tako rade. Zakaj so pa potem tako hitro odšle? Slovenski fantje iz Grebinja.
Grebinj. Zahvaljujem se tem potom vsem, ki so mi v moji nesreči kaj dobrega storili, zlasti pa g. učitelju Sardoču, ki mi je prvi poklical zdravnika. Res je, da so me prišli obiskat tudi Nemci, p3 ti niso imeli zame drugih besed ko: Schau, ciaB du zuin deutschen Doktor kommst. Se pač splošno vidi, da je čista prijaznost in dobrotljivost doma le pri Slovencih. Kličem vam še enkrat: srčna hvala. Juri Straser.
Rinkole. Z dnem 15. t. m. smo do-biii tudi pri nas poštnega sela. Pošto dobivamo trikrat na teden, in sicer iz Pliberka. Zahvaljujemo se tem potom vsem, ki so nam pripomogli do lastne poŠte, posebno še krajevnemu odboru N. S. in obč. odboru na Blatu. Rinkoljani.
Prevalje (Konec).
Imamo dovolj inteligence, toda na žalost moram priznati, da se je v zadnjem času na polju izobrazbe prav malo storilo. Prepričan sem, da bi letaki, ki prihajajo črez mejo, ne imeli pri tukajšnjem ljudstvu prav nobenega vpliva in prav nič bi se nam ne bilo treba jeziti črez tako nacionalistično agitacijo, če bi se bilo v tem pogledu bolj delovalo. Kdor razume stvar, oziroma namen te agitacije, ima lahko pred seboj cele kupe letakov, pa se ga ne bodo prijeli. Kdor pa ne razume stvari, pa dobi tak letak v roke, ga prečita in se nahaja, če je politično nerazsoden in zaslepljen, kmalu v nekakem mučnem razinišljevanju. Kmalu je na sredi tehtnice in končno zleze s svojim razmišljanjem tudi že črez mejo.
Očitalo se mi je, zakaj ne podučim tega ali onega folksverovca, ki hujska proti Slovencem in agitira za Nemško Avstrijo. Jaz naj se torej postavim pred te ljudi in jih učim, jaz s svojo dvorazredno ljudskošolsko izobrazbo, poleg tega pa še v državni službi ? Kaj pa delajo gg. uradniki s svojo visokošolsko izobrazbo ? Ali res nikdo ne sme imeti koristi od njihove izobrazbe? Vsi ti gospodje bi se
dosti? Če bi prišli pod Avstrijo, bi nam morali dati vsaj polovico od tega, kar pridelajo! Veš, takrat me je pa tako jeza zgrabila, da res ne veni, kaj sem ji vse rekla. Pa ti bom ■ že vse povedala, ko pridem. V ne-! deljo zvečer se pripeljem v Sinčo vas. 1 Glej, da skomandiraš, da bom dobila I bele kave, ko pridem v Velikovec; nisem je že pila, kar si odšel na Koroško, ker ne morem dobiti sladkorja, čeprav sem ponujala 100 K za 1 kilo. Perilo in pa tisto letno obleko ti bom prinesla s sabo. Sicer sem pa neumna, da tako skrbim zate. Če si ti takšen, bom pa še jaz takšna!
Torej, da ne boš pozabil: v nedeljo zvečer se pripeljem! Na svidenje!
Špel ca.
Na, zdaj pa imam hudiča v go-mašnah ! Pa kaj bi si belil glavo, bo že kako! Samo to se bojim, da bi kdo mojih znancev v svoji brezmejni : omejenosti ne omenil vpričo moje ta stare, da smo parkrat polumpali, ko je še rii bilo tukaj Torej v nedeljo I ! Korajža velja !	Pavliha.
Ster. 49
»KOROŠEC", dne 25. junija r«20.
Stran 3.
morali postaviti kot učitelji med narod in ga vzgajati tako, dg se ga bo bolj vpoštevalo, kot se ga vpošteva dandanes. Z zakotno politiko se tega ne doseže, pa tudi z nepotrebnim zabavljanjem ne, to si moramo zapomniti. Doseči kaj. je mogoče le potom izobrazbe.
Predavanj ni bilo! Mi socijalisti smo napravili tupatam k;,k shod, na katerem pa tudi ni bilo mogoče obdelati vseh predmetov. Zato je nesmiselno, dolžiti sedaj socijaHste, če se agitira za Nemško Avstrijo. Shodov se pa ravno tisti, ki bi jih najbolj potrebovali, niti udeležili niso. Imeli bi bili priliko slfšati marsikaj neprijetnega za svojo vest. To mislim, da mi lahko pri pozna vsak, ki se je udeležil naših shodov. Če je pa tupatam nered vsled nacionalističnih elementov, se vsega tega vendar ne more meni podtikati. Upam, da se v tem razumemo. Če bomo delali vsi za blagor ljudstva na podlagi resnice, ne bo med nami nobenega nesporazuma več.
Karl Salomon.
Boroveijskï okraj.
Bilčovs. Na praznik sv. Rešnjcga Telesa smo v proslavo praznika prvič izobesili nove slovenske trobojnice. Na cerkvenem stolpu, skoro čisto na vrhu, je plapolala 6 m dolga zastava, da se je videla daleč p> R».žu, tnalo krajša ie visela na šoli. Nad 2.000 K se je nabralo za zastave, precej biaga je še ostalo, porabi se za večje in manjše trobojnice. Za tak praznik se spodobijo zastave in kakšne naj izobesimo, če ne slovenskih? Pa zakaj jih nismo naročili žele po glasovanju, ko bomo vsaj vedeli, kje smo ? Mi že zdaj vemo, kje smo. Mi te naše zemlje ne smatramo več za sporno ozemlje, o katerem še ni gotovo, ali je naše ali bo nemško. To je naša zemlja, naša slovenska in jugoslovanska zemlja, do katere Nemci nimajo nobene pravice. Če bomo morali še glasovati in pokazati, da je belo res belo in ne črno, da je naša zemlia res naša in ne nemška, je to za nas samo formalnost, ki jo imamo še izpolniti, dejansko pa je to že danes naša zemlja in bo tudi naša ostala. Mi si ne lastimo tuje zemlje, a kar je naše, je nesporno naše. Zato tudi ne trpimo nobenega izzivanja. Na omenjeni praznik so nas nekateri ljudje z onstran Drave, s Podgorij in Dragožič hoteli izzivati s plavicami Nekateri ljudje shvenske krvi, ki bi pa radi veljali za Nemce, nekatere „žive laži", kakor je nekdo imenoval nemškutarje Še sraki se ne poda pavovo perje, še manj Slovencu plavica. Če so si jo Nemci izbrali za sv?jo rožo, da ž njo kažejo svoje nemštvo, je to njihova stvar. Ce se Slovenec s plavico izdaja za Nemca, je to brezmejno smešno in bedasto. Vsak pristen Nemec bi se moral takemu človeku smejati. Vsakdo naj ostane, kakor ga je Bog ustvaril. Če so zgoraj omenjeni „plavičarji" morali sramotno oditi prej, kakor so mislili in nameravali, naj sami sebi pripišejo. Če se sami ne zavedajo, kako smešno vlogo igrajo, je treba, da jim kdo drugi pokaže. To sramoto, ki so si jo nakopali s svojimi plavicami, bi si bili lahko prihranili. Sicer pa je plavico nositi, kot staropruski in vsenemški simbol, tudi po postavi prepovedano.
Borovlje. Ker so me razkričali za nemčnrja, darujem v znamenje, da sem trden Slovenec, 40 K za Malgajev Spomenik. Pavlič Šimon, p. d. Lesjak, Gora 11.
Kotmaraves, Minilo ie že leto dni, odkar so nas rešili naši jugoslo-
vanski bratje. Težko smo jih čakali, saj smo vedeli, da pride z njimi zlata svo-b >da. Za nas, ki smo ostali zvesti svoji zemlji in svojemu domačemu jeziku, je b.l to dan nepopisnega veselja, ko smo zagledali prihajati slovenske čete. Drugače pa je bilo to za naše nasprotnike. Ti ljudje, ki se sramujejo slovenske matere in slovenskega jezika, so v prvem strahu in trepetu pričakovali, da jim S ovc-nci porežejo nosove in ušesa ali p i iztaknejo oči. Takoj so odstranili znake odpadnosti: nemške napise. Ko so pa spoznali, da Slovenci niso taki grozodeici, kakor so jih prej slikali folksverovci, ki so sami ropali povsod, k::mor so prišii, se jim je zopet začel dvigati pobešeni grebenČek. Tudi pri „Jugu" so imeli neki nemški obrazec nad vrati. V prvem strahu so ga takoj z; brisali, kakor še mnogi drugi. Ko so pa videli, da je Vse skozi laž, kar so pravili Nemci, so si napravili zopet nov nemški napis, da bi s tem pokazali, da se nič več ne bojijo in .da so še zmirai neumni kakor prej. Fridla pa Nemka! Bog se usmili! Kaj bi rekel stari Jug. ko bi videl kako sladka Fridla razbija nekdaj tako mogočno slovensko hišo. Sama ciganija, bi rekel, se vlači okoli hiše, povrhu pa še nemškutarji. Če bi si Fridla namestu nemških verzov kupila kako šnajclo aii birtoh, bi storila gotovo mnogo bolje. O, le čakaj! Na dan glasovanja ti bomo pokazali, da smo Slovenci sami gospodarji svoje zemlje, in bomo tudi na veke ostali tja do Go-sposvetskega polja. Mi se ne bojimo nemškutarjev in tudi ciganov ne!
Bistrica v Rožu. Časopisi poročajo o nemčurski predrznosti ob Vrbskem jezeru. Ne samo tam, tudi v prekrasni, popolnoma slovenski Rožni dolini so začeli rasti nemškutarjem rožički. Tako so se zadnje praznike hoteli v Bistrici v Rožu vsi, sicer maloštevilni, nemčurji iz Roža zbrati, da bi tu demonstrirali in delali propagando za, Avstrijo. Ker pa mirnim domačinom ta nemškutarska predrznost že preseda, zato so domači fantje in možje poskrbeli za dostojen sprejem. Ko so nemčurji za to zvedeli, je jim zlezlo takoj srce v hlače. Poskrili so se kakor zajci. Siovenskim fantom in možem vsa čast za možati nastop! Tako postopanje je najboljše zdravilo za nem-čurske rogovileže. Obžalovati se mora le, da se nekateri Nemci in nemčurji skrivajo za internacijonalo ter poskušajo od tam svojo srečo. Slovenski delavci, pometite že vendar eijkrat s temi nem-čurskimi kričači. Ne dajte se zapeljevati, ampak bodite to, kar ste slovenski delavci!
Horce. Pretekli teden je mislil iti v Celovec na uro gledat Škant Pavel, pd. Hvolar. Ker mu tajen prehod za tihotapce najbrž ni bil dobro znan, se je začel sprehajati ob Krki gor in dol. Pri tem mučnem opravku ga sreča orož-niška patrulja. Kaj storiti? Glavico ima brihtno, takoj jo je pogruntal. Začel je mahati z rokami in klicati: „Volej, na, na!" Orožnikom je potem povedal, da se je izgubil „volej" in da služi v sosedni vasi. To jim je bilo pa premalo in zato so ga gnali k dotičnemu kmetu. Pa groza! Kmet ga na noben način in : hotel priznati za svojega hlapca. Na 1 postaji je potem povedal orožnikom, da je hotel iti v Nemško Avstrijo po cukra.
Upamo, da ne pojde nikdar več h Krki „voleje" klicat, če noče postati sam „volej".
Dnevne vesti.
Njegovo kr. Vis. Prestolonaslednik Regent Aleksander pride v Maribor na praznik sv. Petra in Pavla (okrog 11. ure dop.) Korošci, poliitimo ta dan v Maribor, da pozdravimo vladarja, ki je kri naše krvi! Ta dan bo yozil tudi na progi Grab-šianj—Maribor posebni vlak. Odhod iz Grabštanja ob 7., prihod v Maribor ob 10. Iz Maribora pa se bo vračal proti Grab-štanju ob x/2 4. popoldne.
v o p ^H^^B^HBB
V nedeljo, dne 4. julija, na predvečer praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda naj na vseh gričih, hribih in gorah pričajo kresovi, kako neizmerno je naše veselje, da smo se za vse veke otresli avstrijskega jarma. Fantje in dekleta, pa tudi možje in žene, potrudite se, da bodo naši sovražniki vedeli, kako zelo se Korošci veselimo svoje svobode 1
Žitara vas. Žensko društvo ponovi na dan Sv. Petra in Pavla, to je dne 29. junija 1920 točno ob 72 3. uri. popoldne (po starem času) v društvenem domu v Žitari vasi „Krivoprisežnika". Ljubitelje dobre in poštene zabave vabimo k obilni udeležbi.
Bistrica v Rožu. Posnemajte! Gospa Marija del Fabro je darovala Jugoslovanski Matici 50 K kot del dobička od domače veselice.
Iz naše uprave. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 17. 6. 1920 štev. 10161 odredila, da se začasno, in sicer do izvršitve plebiscita, uprava občin Legerbuch in Labud izloči iz delokroga okrajnega -glavarstva Slovenji-gradec ter priklopi upravi okr. glavarstva Velikovec.
Št. Vid v Podjuni. Žensko društvo priredi dne 27. t, m igro „Dve materi" in burko „Berite Novice". K obilni udeležbi vabi odbor.
Obrtniški izlet na Koroško, ki je bil prvotno določen- za 27., 28. in 29. junija, se mora preložiti zaradi re-gentovega obiska v Slovenijo. „Vseslovenski obrtniški tabor" torej začasno odpade, ostane pa na našem programu do izvršitve. Priprave za ta velevažni obrtniški shod se vodijo naprej in se bo čas shoda pravočasno objavil. Občeslovensko obrtno društvo v Celju.
Borovlje. Narodni svet v Borovljah se s tem najtopleje zahvaljuje neimenovanemu darovalcu zneska 500 K agi-tacijskemu odboru v svrho uspešnega delovanja za plebiscit z zatrdilom, da se bo isti uporabil le v določeni namen. Sledili posamezniki in zmaga bo sijajna.
Borovlje. Neimenovan narodnjak
je iz veselja na pridobitvi izgubljene
ovce daroval v propagandne namene
„Narodnemu svetu" v Borovljah 20 K.
Iskrena mu hvala! !----
V pondeljek, 26. 6. 1920. gostuje
„Ljudski oder"
i iz Ljubljane v telovadnici mešč. šole v Velikovcu. Uprizori se burka v treh dejanjih: „Pri belem konjičku". Začetek ob V» 9- zvečer.
Stran 4.
KOROŠEC", dne 25. junija 1920.
Stev. 49.
Na preddan sv. ClrilafjingfMetoda v nedeljo 4. julija
narodno romanje
k Mariji v Dolini, žel. postaja Grab-štanj ob Krki.
Vozil bo posebni vlak od Spodnjega Dravograda. Cena polovična. Vlak iz Železne Kaple ima zvezo. Prihod v Grabštanj ob 8. uri (novi čas.) Odhod vlakov iz posameznih postaj se naznarni pravočasno. Ob Va 9- uri
velika manifestacija,
obstoječa iz obhoda z Najsvetejšim, slovesno sv. mašo in govori gg. Dr. Medved, Dr. Rož-rnan, Arnuš in Dr. Čemer. —
Med obhodom in posameznimi govori svira godba. —
Vrli pevci iz Šmihela ob Krki bodo razveselili udeležence s krasnimi narodnimi in umetnimi pesmimi. —
Iskreno povabljena pevska, izobraževalna in druga društva. — Za krepčilo bo zadostno preskrbljeno. —
Popoldne se uprizori: „Vstajenju naproti".
Pokaži, slovensko ljudstvo, s sijajno udeležbo, da plameni tvoje srce v gorki ljubezni, kot velikanski kres, za svetinje, ki sta jih nam prinesla sv. blagovestnika Ciril in Metod.
Okoličani, pripeljite se na okrašenih vozovih, v narodnih nošah, z napisi in zastavami !	Pripravljalni odbor.
Sprejem dijakov v „Dijaški dom" y Yelikovcu.
S prihodnjim šolskim letom so bodo na novo sprejemali gojenci v „Dijaški dom", kjer bodo imeli stanovanje, hrano in postrežbo. Sprejemali se bodo gimnazijci, 1. 2. in 3. razred, učiteljiščniki 1. in 2. letnik, meščanski šolarji le izjemoma, če bo še prostora.
Mesečno mora prispevati vsak dijak 200 K in se naj pošljejo prošnje za sprejem najkasneje do 15. julija na vodstvo „Dijaškega doma" v Velikovcu.
Komur bi pa premoženjske razmere ne dopuščale prispevati celotne vsote, naj priloži še ubožno spričevalo in naj se izjavi, koliko bi mogel plačevati.
Gojenci kmetskih starišev naj pripeljejo po možnosti živila, ki se jim bodo vračunala.
Želi se: 200 kg krompirja, 60 kg rži, 50 kg pšenice, 50 kg aide, 15 kg fižola, 30 kg ječmena, 30 kg (jegličev) 12 kg masti.
Vsak dijak naj prinese s seboj: 5 srajc, 5 spodnjih hlač, 6 žepnih rut, 4 obrisače, 2 servijeti, 5 parov nogavic, 1 plevnico (brez slame) 4 posteljne rjuhe, 2 odeji, 1 blazino (polšter) 1 skledo za umivanje, najmanj 2 obleki in 2 para čevljev.
Dijaki velikovškega okraja naj pripeljejo tudi posteljo s seboj.
Vodstvo „Dijaškega doma-'
Glasbe ;ia Matica Vrbskuni jezeru, Natančen spored
Ljubljanska Glasbena Matica pride na Koroško.
Dne 28. junija t. 1. priredi ljubljanska Glasbena Matica pod osebnim vodstvom g. prof. Hubada koncert v Borovljah Sodeluje črez 160 pevcev in pevk. Začetek ob 7. uri zvečer.
Iz Borovelj se napoti dne 29. junija" na Otok ob kjer priredi tega dne koncert, se bo naznanil po plakatih.
Veliko cigaretnega papirja
Gnilih" ima v zalogi in ga razpošilja tudi jjVJUlUU na debelo po zelo nizki ceni trgovina s papirjem Jožef Vajncerl, Pliberk.
Primešaj krmi Mastinl
"Enkrat na teden primeša[ kriri pest praška" Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krn ila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola, da krmo
popolnoma prebavi. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 3050 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 12 K 50 v._
[pekarna Trnkóezy I Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža.
pekarijo ali gostilno?
Kdo da
v najem	_
Pripravljen sem tudi otvoriti na novo pekarijo v kakem večjem kraju na Slov. Koroškem. Ponudbe na- Narodni svet, Velikovec.
Prodam stružnico (Hobel-
'n ce'° mizarsko orodje. Ponudbe na: Ud lift ƒ Klement Grafenauer, Vetrinj.
m-Za ovčjo volno
plačuje najvišjo ceno edino le
J. Oswald, Velikovec, kavarna Spari.
Zamenja pa za volno tudi razno blago za moške in ženske obleke in perilo.
Podpiratje Jugoslovansko Matico!
Ženitvena ponudba.
žeiita v svrlio poznejše ženitve seznaniti z izobraženima gospodičnama čiste preteklosti. Na premoženje se ne gieda, pač pa na pridnost in poštenost. Starost 17—25 let. Resne ponudbe pod „Mlado življenje" in „Pridno dekle", poštnoležeče Pliberk.
Mlad sedlarski pomočnik
išče službe. Naslov pove upravništvo.
Proda se
1209 m3 stoječega mešanega iglastega lesa,
ki se nahaja na poses!vu Davida Egger v Dobajni pri Hodišah nad Hodiškim jezerum na Koroškem.
Pismene ponudbe je vložiti nav upravo posestva Davida Egger, Inž. Mirko Šušteršič v Rožeku, Koroško, do 25. junija 1.1. Natančna pojasnila daje imenovani upravitelj. _____
Najlepše letovišče
Jugoslovanski Koroški je
M
Izvrstna oskrba. Pojasnila daje ravnateljstvo hotela „Klopinjsko jezero"

Izvrstne klobase iSfceS.
prekaieno meso se dobi po najnižjih cenah pri Karlu Pilih, Velikovec, Zg. poštna ulica.
IZ i fhïirïr»n tiobro in pošteno, staro 30-45 ivuuai ICU, let _ mesečna plača 100 K, išče orožniška postaja Majernik ob Vrbskem jez., p. Ve-trinje. Ponudbe na upravo „Korošca".
Šivalni stroj,
Kapll.
dobro ohranjen, kupi g. Rožica Klavora v Žel.
Miroslav Nabergoj, Maribor
Gosposka ulica 14, uhod Tkalska ulica (Webergasse)
zaloga manufakturnega blaga.
Velik izbor batista, cefirja, platna za srajce in rjuhe, sukanca, bombaževiiie, nogavic itd.
Tovarniške cene.	Samo na debelo!	Direkten uvoz.




-44-


Vabilo
na subskripcijo delnic.

w
Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400 — nominale pod sledečimi pogoji:
1.	Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadeta na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700'—.
Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Maribor», ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti In Velikovcu.
2.	Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850'— novim delničarjem.
3.	Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920.
4.	Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnem» zakladu.
5.	Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska so povrnejo 5 % obresti do 30. junija 1920.
6.	Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od 1. do vštetega 30. junija 1920.
7.	Dodelitev delnic si pridrži upravni svet.

HM»
Upravni svet Mariborske eskomptne banke.


ladaln » UonaitrolJI. — Uradniki I. MH|{«rl. — Tl»lt»n fc*. 'r.nMi<>uu< Vni(U»veo