Kronika. = Amerika priznala SHS. Svetovni brzojav je javil dne 11. t. m. vest, ki mora razveseliti vsakega iskrenega Jugoslovatm. V letih od mobilizacije naprej se je naše ljudstvo politiško takb razvilo, in se ie njegova pozornost tako obrnila na zunanjc poiitiške dogodke, da je takoj vsakdo občutil bodisi v ražumu bodisi intuitivno, da so Zedinjene države araeriške napravik naši pravični stvari neprecenijivo uslugo s tcm, da so v toplih besedah poncvile svoja opetovana obetanja od lani, ko sino ne več v duši, pač pa še fonnalno bili Avstrijci, in s tem, da so izrečno in predvsem svetom priznale kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev k 61 d r ž a v o . ki obstoja po volji svojega naroda in s pritrjevanjem drugih velikili iiarodov. Zaedno sSrbiiz. bivše kraljevine smosedajtudiHrvatiinSlovenci priznanikotdrž a v n i n a r o d. — Slovensko vseučillšče v Ljubljans. Listi poročajo, da s prihodnjim šol. letom otvorijo v Ljubljanl /iovensko vseučilišče. in sicer za enkrat bogoslovno, mndroslovno in pravslavno fakulteto. Obenem otvflijo tudi tehniško visoko šolo. = Jngoslovanski dijaki ter obisk vseučUišča in tehnike v Pragl. Minister-pos.lanik Ivan Hribar v Pragi je na intervcncijo poverjeništva za uk in bogočastje brzojavil, da jugoslovanski visokošolci mo:cjo biti sprejeti rsa vseučijišče v Pragl .tehniki naj se pa olirnejo na tehniko v lirno, ker je praška- tehnika že prenapolnjena. Medicincem so se dovolile ugodno'.i. ki jih uživajo, odnosno ki jih bcdocventualno deležni češki niedicinci. = »Jiigoslovansko podporno dra^tvo«. Listi poročajb, da se bosta dosld Ujčeni podporni dni^tvi hrvatskih in srb- sifih visokošolcev na zagrebškem vseučilišču združiii v enotno društvo pod nasio- voin »Jugoslovansko podporno društvo«. = Vellkovec za združitev z Jugoslavijo. Dežeirm viada je piejeia iz veiikovca dopis, ki luzkrinkuje demonstracije Neincev v Velikovcu ob prihodu ameriške koaiisije. Nemci so s sladkorjem, kavo in enakimi stvarmi podkupovali nezavedne Slovence, da so z njimi vred denionstrirali. Ko bi komisija prišia kako ncdeljo dopoldne v Velikovec, bi nc slišaia niti besede nem-kega. Ves pošteni Velikovec prosi deželno vlado, da ničesar ne opusti, da pride Velikovec pod Jugoslavljo. = Za slovenske visokošolce. Slovensko tajništvo Narodnega Vječa v Zagrcbu spoioča, da se morejo oni jugoslovanski visokošolci, ki so bill izključeni iz nemških visokih šol, že sedaj brez izgube semestra vpisati na zagrebški univerzi. -- Kolturno delovanjje tržašikh Slovencev. Iz Trsta nam pišejo: Vara se, kdor niisli, da so v sedanjih najhujših časili tržaški Siovenci položili roke križem in resignirano čakajo, kaj jim prir.ese usoda. Tržaška agilnost, tolikokrat preizkušena, ne miruje niti v teh časih, ampak se udejstvuje na vsakem poliu, tako tudi na kulturnem. Sloveusko gledališče v Trstu deluje redno. Dne 6. t. m. popoldne smo imeli otroško predstavo »Krojač in njegova sreča.« Tgro je spisal in predstavo vodil ii-itelj tovariš Josip R i b i č i č. Pevski zbor, šola in orkester »Glasbene Maticc« vztrajno delujejo, tudi »Kolo« ima redne pcvske vaje. Duša obeh je naš tovariš Karel i\1 a h k o t a. Z ozirom na šolski pouk storimo, kar je v sedanjih izredtiih in tcžkih razmerah sploh mog^če. Naša ljubezen gori z visokim plamenom! = Protest dijaštva. Olasom Dun. kor. urada javlja »Neues Wiener Tagblatt«: Včeraj, 11. t. m., se je vršilo tukaj zborovanje visokošolcev, ki so jih izgnali iz du~ najskih visokih šol. Bilo je zbranih okolo 2OfK3 dijakov in dijakinj. Po daljšem razp.avljar.ju so sklenili vložiti protest proti ukrepu državnega urada za uk, s katerim se inozemci tuje narodnosti, in proti odloku akademičnega senata, s katerim se jugoslovanski dijaki zaradi inariborskih nemšklh izgredov izključijo iz dunajskih visokih šol. Dijaštvo zahteva ustanovitev \'isokošolskega odseka, ki naj bo sestavijen na p.dlagi spiosne, enake, tajne in di rektne proporcionalne volilne pravice. l)aije zaliteva, da kompetentne oblasti do 14. t. m. prekličejo odredbe izključitve ir> naznanijo, kaj menijo ukreniti glede usta* novitve visokošolskega odseka. — Dunaj ski listi javljajo: Zaradi ninogih vprašanj ¦Jijakov je rektor vseučilišča objavil oglas Łot pojasnilo določb medicinskega in niodrosiovnega dekanata glede predčasne potrditve semestra inozemskini nenemškim dljakom. V tein oglasu se javlja: Odredba krlede predčasne potrditve semesua. ima satno narncn, napraviti mesto nemškoavstrijskim dijakom, ki se vrnejo iz ujetništva, v piedmetih, za katere ni dovolj velikih prostorov na razpolaganje. Ni bilo nameravano, oškodovati prizadete dijake, kar izhaja že iz tega, da se jim bo tečaj polnoveljavno potrdil. Kar se tiče vpisovanja v prihodnji tečaj, bo državni urad za pouk o tem odredil. — Organizadja nižjlh duhovnikov __ Hrvatskeai. Danes, ko se zbiiajo vsi narodni kio^i, da čim bolje zastopajo svoje stanovske interese in urede svojc inaterialno staiišče, so se zbrali tudi zastopniki katoliškega klera iz vse države SHS na zaupnem .-.estanku, da se posvetujejo o cerkvenih iu stanovskih razmerah v katoiiški cerkvi. Olavna točka je bila sanacija ^ocialnih krivic. pod katerimi trpi vsa nižja duhovščina v Jugoslaviji. V tern oziru je bila sprejeta cela vrsta resolucij, kl bodo služile za smernice delovanja celotnega nižjega klera SliS. = Za samostojno hrvatsko evangeisko cerkev. Osješki »Jug« priobčuje čla»ek, v katerem se poteza za osnutje samostojne hrvatske evangelske cerkve. Na Hrvatskem je do 40.000 evangelikov, ki so naseljeni večinoma v Srijemu, v bivši vojn' krajini. Te cerkvene občine so bile v ferkvenih stvareh deloma priključene du'tajskemu evangelskenm senioratu. = Iz začasne ustave kraijestva Srkov, Hrvatov in Slovencev. Clen 15.: Svoboda vesti je neomejena. Vse vere so •svobodne in stoje pod varstvom zakona, v kolikor ne nasprotujejo obstoječim zakonom, javneniu redu in nravnosti. — Člen 17.: Nauk je svoboden, v kolikor njegovo izvrševanje ne krži javnega reda innravnosti. Ljudskošolska izobrazba je obvezna '" v javnih ljudskih šolah brezplačna. -^len 18.: Vsak državljan ima pravico. da v niejah zakona pove svojo urisel: v govoru, pismeno. v tisku ali slikah. Tisk je svoboden. — Clen 121.: Za veroizpovedi nripada notranja uprava njihovim duhovnitn oblastem. Duhovne oblasti stoje j)od nadzorstvom verskega niinis.ra. -— Clen 122.: Vse javne in zasebne šole in drugi izobraževaini zavodi so pod nadzorstvoin državne oblasti. — Clen 123.: Dobrodelni zavodi in ustanove za. prosveto in drufee dobie namene, ki jih v živijenju ali ob smrti osnujejo zasebni ljudje s svojim Imetjem ali zakladi, bodo mogli obstojati samo, ako jih bo državna oblast zakonitim potorn odobrila. Toda imetje teh zavodov se ne more smatrati kot državno iinetje in '.e hc ihoie porabiti za nič drugega, nego za tisto, za kar je namenjeno in kakor je namenjeno. Samo, ako se s časotn zaraui izpremenjenih družabnih in drugih razmer pokaže, da to ni mogoče, se rnore to imetje m odobritvi zakonodajne oblasti in na predlog upravitelja dotičnega imetja porabiti v druge podobne namene. — Olen 124.: Vsak ie dolžan, da služi v vojski. = Za analfabete v Bosni in Hercegovini. Narodna vlada za Bosno in Hercegovino je izdala okrožnico, v kateri pozivlia vse učne zavode, kakor tudi posamez;ie učitelje in učiteljice, naj otvore kar največ tečajev za analfabete. V Bosni je danes pribiižno WD odstotkov anaifabetov, ker je bivša avstro-ogrska uprava sistematično ovirala razvoj šolstva. Še poslednje leto je bilo 70 odstotkov šoloobveznih otrok brez šolskega pouka. = Šolske kuhhije. Kuhinje v dunajskih šolskili poslopjili, ki so za vojne služile vojaškim narnenom, bo dunajska občina preuredila v šolske kuhinje, kjer bodo ubožnim otrokom kuhali juho in se bodo deklice praktično vadile v kuhi. — Izgnani dijaki. K dejstvu, da so izgnali jugoslovanske dijake z dunajskega vseučilišča, pripominja »Arbeiter Zeitun^'« to-le: »Ta izgon dijakov se je izvršil kot povrnitev za mariborske dogodke. Kot tnoramo te obsoditi, tako se inora.no npreti tudi sklepu voditeljev visoke šole. ki se hoče maščevati nad onimi, ki tega niso zakrivili. Posledice so jasne. Jugoslovanski obiastniki bodo izvajali nove povrnitve na ondotnih Nemcih in nemških napravah. Takb se vedno huje pritisne vijak. ki smo se ga priučili v štiriletni vojni. Ali ni v krogu akademskih osebnosti nobene>ra, ki bi opozoril r.a to? Mi moremo to komaj verjeti in na vsak način jako obžalovati.« = Polkovnik Milan Pribičevlč, ki smo ga omenili v 29. štev. lanskega letnika svojega lista, namerava stopiti v pokoj, da se popolnoma posveti politiškemu delu. Kot vojak je izvršil svojo nalogo, ker jo doseženo zedinjene SHS. = Kino in šolska miadina. V Brnu je pregledalo učiteljstvo kinematografske _iime in ugotovilo število šolskih otrok, ki kino obiskujejo. Od 3300 otrok v 95 srednjih in višjih razredih je hodila polovica sernintja v kino, tretjina pogostonia ali pa redno in ie šestina še ni bila nikoli v njein. \ ideli so pa v kinu: geografske siikc 1656 krat, siike iz - industrije in telinike 1353 krat, raučenje živali 9HS krat, pijance i350 krat, prešestvovanje 1120 krat, otroS.e so zavrgli 163 krat, ustrelili so 1224 ijudi, zastiupiii 625, zadavili tudi 625, obglaviii 420, zudušili 336, zabodli 647, utopili 704, niučili 203, sežgali 23, živo zazidali 4, 207 se jih je razbiio; dalje: Plen i645*krat, tatvino 1179 krat, požig in uinor 1171 krat, samoumor 795 krat, detektivnih romanov 1225 krat. Ceio v 250 od poiicije oregledanih kriminalnih romanili vidimo 97 umorov, 45 samournorov, 51 prešestev, 16 slik, kako navajajo k odpeljevanju, 22 ženskih razbojništev, 176 tatvin, 25 vlačug, 35 pijancev in celo armado detektivov. Tako zastiupljajo mladino! = Potitik in pisatelj dr. Ante Radič umrl. Dne 10. t. m. je v Zagrebu nenadorna umrl politik in pisatelj dr. Ante Radič, brat znanega voditelja > Seljačke pučke stranke«, Stjepana Radiča. Dr. Ante Radič je bil ustanovitelj te stranke in njen prvl vodja. Pozneje ga je izpodrinil v vodstvu njegov mlajši, toda agilnejši in brezobzirnejši brat Stjepan. Ante se je nato držal v politiki bolj v ozadju. == Itaiijani proti uašini šolaoi. Iz Trsta nam poročajo: Vodstva ljudskili šol v Juiijski Benečiji so prejela sledečl ukaz: »Najvišje poveljstvo kialjevske italijanske vojske naznanja z odlokom dne 12. januarja 1919, št. 758, slcdeče: 1. Poučevaiije verouka v ljudsklh šolah se iina vršiti kot dosedaj; oproščeni tega pouka so san:o otroci, katerih starši izjavijo šolskemu voditelju ustno ali pismeno, da te,:a ne želc. — 2. Zgodovinski in zemljepisni pouk se mora nanašati na zemljepis in zgodovin.o Italije namesto na bivšo Avstro-ogrsko monarhijo. V prvi vrsti se ima poučevati zemljepis okraja, kjer se nahaja šola, dotične dežele ter bližnjih krajev kraljestva. Zgodovinski pouk naj obsega dogodke iz časov osvoboditvc italijanskega naroda. — 3. Nemški jezikovni pouk na ljudskih ^olah s slovenskim ali hrvatskim učnirn iezikom je nadbmestlti z italijanskim. — Učitelji ljudskih šol bodo morali tekom meseca februarja 1919 predložiti okr. Sol. nadzorniku potreben učni načrt, v katereiii navajajo svoje preuloge glede izvedenja gornje odrcdbe z ozirom na okolščine in potiebščine šole ter sposobnosti učencev. — iz Ratec na Oorenjskem nam pižejo: Itaiijani ne puste več otrok v zasedenem ctelu šolskega okoliša Rateče v slovensko šolo. Silijo jili v nemško šoio v BeLi peči, kjer jih poučujejo tudi italijansko. to je dokaz, kako blizu si stoje nemški in icaiijanski interesi. = Promocije sub Auspiciis — odpravIjene. Kdor je prejšnje čase v Avstriji vse šole dovrsil z odliko, je dobil ob promociji za doktorja od cesarja zlat prstan z briljanti in s cesarjevim imenom; ta dar mu je izročil cesaiski namestnik. Sedaj so to odpravili in ne nameravajo nič podobnega uvesti. — Kurzi za učitelje — vojne maturante. Ceškoslovaško naučno minististvo pripravlja posebne kurze za učitelje — vojne maturante, ker je uvidelo nujno in neodložljivo potrebo takih kurzov. Ali bi ne bili tudi pri nas potrebni? = Tečaj za anaifabete. Dne 15. t. m. otvorijo v Mostaru tečaj za analiabete. = Otvoritev belgrajskega vseučilišča. Senat belgrajskega vseučilišča je na seji dne 12. t. m. sklenil, da se začne vpisovanje dijakov dne 3. marca. Modroslovna iakulteta bo v poslopju starega vseučilišča, tehniška in juridična fakulteta pa v drugih poslopjili. = Ceška politiška visoka šola. Olasom dunajskega kor. urada poroča praški »Narod«, da nameravajo v prihodnjih dnch preosnovati češko politiško visoko šolo, ki bo v bodoče najbrže obstajala iz šestih oddelkov, od katerih je eden namenjen diplomaciji. dnigi pa žunialistiki.