134 Kako se morejo napraviti, kolikor se da, pravične kazenske razsodbe. Kako se morejo napraviti, kolikor se da, pravične kazenske razsodbe. Spisuje dr. Fran Oblak. (Dalje.) Gotovo, da bi se v pregledih, ki bi se imeli prav urejeni priložiti kazenskim pravdam, in od predsednika sodnikov govoriti Kako se morejo napraviti, kolikor se da, pravične kazenske razsodbe. 135 porotnikom, ne smelo govoriti le v številkah, ampak z živo besedo, in da bi se pri tem moralo vselej kazati na dotične številke, ki se imajo navajati pri vsakem slučaji. Taki pregledi naj se (za vsako kazensko zadevo posebej) vročijo pri začetku konečne obravnave: 1. državnemu pravd-niku, 2. zatožencu, 3. njegovemu zagovorniku, 4. in porotnikom (tudi namestnikom) vsakemu v njegovem jeziku. Taki pregledi bi imeli namen omogočiti, da bi uže pred začetkom konečne obravnave dobila zadeva prej omenjeno konkretno lice in da bi se uže pri sami napovedi zapisnikarja o konečni obravnavi (§-a 239., 311. k. pr. r.) cela zadeva sama predstavila sodnikom (s. ex professo, — porotnikom), ki bi si lahko prečitali pregled uže pred končano obravnavo v prid miru svoje vesti. Taki pregledi bi omogočili, da bi se državni pravdniki varovali proti zapovedi §-a 3. k. pr. r. glede katerekoli dejanske resnice in iz kateregakoli vzroka zavijati zadevo v namen, da bi se kak zatoženec oprostil zatožbe, ali pa obsodil po krivem. V namen, da bi se taki pregledi prav uredili, predlagam torej: 1. papir, na kateri bi se imeli pisati zapisniki, naj bode ves črtan in v začetku vsake črte naj bo pred vsako črto od začetka do konca papirja tiskana tekoča arabiška številka. Na tak papir je lahko brez vsacega truda zapisnikarja, da celo v njegovo olajšavo, pisati vsakoršno povedbo priče in vsakošen izrek izvedencev. S tem pa je jako olajšan pregled zapisnika samega, v kolikor se kdaj v pregledu navaja: navajala bi se po tem predlogu kaka odločilna okolščina tako: „štev. zapisnika . . . (v dnevniku), — črta štev. . ." (v zapisniku samem). Kolika zamuda časa se pri sedanjih kazenskih pravdah godi, kjer se navaja le številka zapisnika (Journal Nro.), in mora človek cel (včasih prav dolg) zapisnik prečitati, preden naleti na iskano okolščino! To pa vse ne izključuje resnice, da „incivile et inhu-manum est judicare, nisi tota . . . perlecta*. 2. Kazenska pravda pa ne obstoji iz samih zapisnikov, ki jih piše preiskovalni sodnik in naprošeni sodnik, ampak misliti je tudi na priloge zapisnikom, ki so včasih same po sebi mnogobrojne, ali tudi če niso mnogobrojne, so pa prav dolge. 136 Kako se morejo napraviti, kolikor se da, pravične kazenske razsodbe. Glede prilog k zapisnikom je še posebej omeniti, da so ali j a vna pisma, ali privatna pisma, in glede javnih pisem je omeniti, da državna oblast zamore ukazati, da v bodoče se pišejo na črtan papir, kakoršnega omenjam sub 1. za zapisnike, in to bi jako služilo v namen verjetnosti vseh javnih pisem, glede 'citiranja v pisanih pregledih pa lahkobnosti pregledov samih. Kaka okolščina, ki bi se nahajala v teh pismih, bi se navajala takole: „zapisnik št. (Journal Nro.) . . ., priloga št. . . črta št. . ." Koliki zamudi časa bi se ognili tudi tukaj, kakor sem uže rekel pri zapisnikih, če bi se tako priloge in posamezne okolščine navajale! Glede privatnih pisem, katera se po pravici lahko ne morejo vkleniti v črtane, tiskane papirje, je omeniti le, da ona bi se navajala le tako: „zapisnika št. . ., priloga št . ." Tukaj je uže treba potrpeti in prečitati vse privatno pismo, naj bo še tako dolgo. Kazenska pravda se tako s samimi številkami lahko razloži in, če kdo hoče številkam slediti, lahko v naglici vso kazenska stvar nujno in varno pregleda, kazenski spisi sami pa bi varovali, da bi se pri tem ne mogla goditi kaka zlobna prevara, ki se more vsakemu lahko in na kratko s samimi številkami v obraz očitati. Pregledi, o katerih govorim, bi premagali težavo mnogo-jezičnosti vsake države (jaz govorim za stvar, ki je povsodi ena in ista), bi omogočili med drugim, da bi se predsednik obravnave stvarno in objektivno lahko držal in tudi moral držati zadeve, ker državni pravdnik, zatoženec in vsak porotnik bi koj izpoznal kak nedostatek in taki pregledi bi nepotrebne na-pravljati, ali vsaj za mnogo prestrigli konečne govore zatoževalca (drž. pravdnika) in zagovornika, katerim bi pa še mnogo ostalo, da bi ugovarjali ali proti kakovosti izjav samega pregleda, proti veljavnosti v njem omenjenih informacij občinskih in drugih po-litiških gosposk, ki bi se dale tako resnici na ljubo rektifikovati in da bi razgovarjali še druge okolnosti, ker sodniki (naj si bodo sodniki ex professo ali pa ljudski sodniki-porotniki) bi znali uže vredno oceniti vsak govor in bi se ne dajali v svojem prepričanji omajati po retorični sili kateregakoli govornika, ker edin namen pregleda je, da se resnica nek al j ena predstavi duhu, da, celo očem vsakovrstnega sodnika- Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 137 Do zdaj sem govoril še le o prvotnih pismih (zapisnik, priloge etc), ki bi imela biti podlaga pregledov; kako se imajo pregledi sami osnovati (tudi če prvotna pisma ne bi bila sestavljena po mojem predlogu) imam še povedati. (Dalje prihodnjič).