Črniški
Dragi Marijini otroci!
Hf nate že kaj zemljepisja ? Najbrž bi mi brez po-^greška našteli vse evropske države? Tudi na karti bi mi pokazali njih lego in obseg. O mali švicarski državi bi mi povedali, da inia visoke gore, veliko lepih jezer, bleščeče se ledenike, lepe planine. Švicarji so dobri in prijazni Ijudje. Vere niso vsi naše. Tisti, ki so katoličani, so pa zelo vneti.
Nekega neprijaznega pomladnega večera lcta 1905. sta potovala dva mlada rokodelska pomočnika v Švici iz Apencela v Glarus. Ravno sta se nahajala na nekem nevarnem kraju, pa tega najbrž nista še opazila. Videla sta križ ob poti in poleg njega malo kapelico s podobo Matere božje. Taka znamenja so v Švici večkrat postavljena ob cestah, kjer se je zgodila kaka uesreča, kjer je kak plaz zasul človeka ali kaj po-dobnega.
»O, tukaj je pa lepo!« je vzklikiiil eden izmed teh mladeničev. »Tukaj smo še na katoliškili tleli. Saraa sva. Nihče naju ne moti. Ali ne bo prav, če tukaj od-moliva svojo večerno inolitev?«
»Seveda bi bilo prav!« reče drugi. »Pa čas je žc tudi, da prideva pod streho. Vreine je viharno, nebc oblačno. Kmalu nastopi popolna tema, in nobene hiše ne bova videla v okolici.«
»Tam na planini,« odvrne prvi, ?je planšarska koča. Tam gotovo najdeva prenočišče. Odmoliva svoje molitve in kočo bova še prav lahko dosegla.s
Poklekneta in pobožno opravita večemo molitev. Ko. končata, vstaneta, da poiščeta kočo. Vihar je pa pbstajal res vedno silnejši. Pihalo je in piskalo, kakor bi hotelo odnesti vse s seboj. Kar naenkrat se pojavi ravnb pred mladeničema grozno bobnenje in šumenje, Vsa ptestrašena obstaneta. Silovit plaz se je utrgal visoko v gori in z neznansko brzino drvel dol. Vse je podiral in pobiral s seboj, kar je dosegel. Podrl in pobral je tudi planinsko kočo in z grozovitim ropotom je grmel v dolino.
Popotnika sta ostrmela od začudenja in bila pre-strašena. Ko bi ne bila opravila molitve, bi bila tisti čas že v koči in s kočo vred pokončana. Molitev ju je rešila telesne smrti.
Koliko ljudi pa reši molitev večne smrti? Saj veste iž 'katekizma, da je molitev potrebna vsem lju-dem, ki se pameti zavedajo. Stvari pa, ki so nam, po-triebije, ne smemo prepuščati slučaju, marveč moramo določiti red in čas, kako naj jih izvrŠimo.
Hrana je tudi potrebna našemu telesu, da se ohra-nimo pri moči. Pa glejte, kako imamo lepo določeno, kdaj in kolikokrat na dan naj jemo. Tudi z molitvija mora biti tako! Posebno dva časa sta zato prav pri-metna, naroreč jutro in večer. Prejšnji mesec smo se raenili o svoji jutranji molitvi, ta mesee pa hpčemo obniiti  pozornost na   večerno   molitev.
Otroci božji! Najprej skrbite, da boste liodili redno ob določeni uri spat. Za vse, za mlade in stare, velja: Zgo.da j spat, zgodaj vstat! Dobra mamica bp že vedela. katera ura je za vas prava. Le ubogajte jo!
Zdaj pa k zadnjemu važnemu opravilu dneva! Dan gre h kraju. Veliko dobrot šte sprejeli t tem času od Boga. Prav bo torej, da se mu dostojno zahvalite. •>Moj Gospod in moj Bog! Molim Te in zalrvalim za vse dobrote, ki si mi jih tudi danes %kazal na duši in: telesu.«
''¦'. Potem pa pomislite, kako ste te božje dobrote po-rabili. Izprašajte si doiro vest! Pfemislite vsa svoja dela preteklega dne. Pokličite si v spomin vse ure dneva. vsa opravila, vse ošebe, s katerinii ste prišli skupaj in poglejte, kaj je bilo pregrešno.
iNe pozabite še posebe pregledati, kako je bilo t« dan z grehom, ki ste sklenili zjutraj pri jutranji mri-litvi, da se ga boste ta dan še prav posebno varovali. Če ste bili nesrečni, da ste ga storili, ne smete izgubiti poguma. Zmolite kako pokoro in sklenite, da se boste z božjo pomočjo jutri še zvesteje vojskovali proti temu vkoreninjenemu grehu.
Izpraševanje vesti vedno zaključimo z dobrim. srčnim kesanjem. To naj pride prav res iz srca, Le počasi in s premislekom ga molite! Iz ljubezni do Boga obžalujte svoje grehe. Potem bo vaše kesanje po-polno. Po njem dobite odpuščanje tudi smrtnih grehov. če bi bili tako nesrečni, da bi jih bili storili. Otroci božji! Naučiie se dobrega kesanja in obujajie ga večkrat!
To je jedro večerne molitve. Poteni pomoliino še pesmico >O Jezus, blagoslovi me...« Priporočimo se Mariji in sv. Jožefu! Poškropimo z blagoslovljeno vodo sebe in posteljo in skušajmo v svetih mislih zaspati.
Po dobro opravljeni večerni molitvi nam bo gotovo noč lahka.
Ker sido pa Marijini otroci, bo prav, da vsak večer poljubimo sliko Marijino in jo prosimo:
Z ljubim Sinom slednji čas                    M
Marija blagoslavljaj nas!                        fl