Sen. Mariangela Bastico gostja Slovencev v Demokratski stranki Pl Ii s-' V Gorici se začenja neizprosen boj proti tigrastim komarjem /^23 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 19. MAJA 2009 št. 117(19.516) leto LXV. Kakšni bodo učinki Fiatove strategije? Dušan Udovič Napad »avtonomnih« sindikalistov Cobas na sindikalnega predstavnika kovinarskega sindikata CGIL Giannija Ri-naldinija pred turinsko tovarno Fiat je alarmanten znak, ki ga nihče ne bi smel podcenjevati. Spomniti se je treba na podoben poskus obračuna s sindikalnim voditeljem Lucianom Lamo konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja: sledilo mu je obdobje poskusov razkroja sindikalnega gibanja, družbene destabilizacije in terorizma, ki je v okoliščinah zaostrenih socialnih kofliktov poskušal najti plodna tla. Zavest o tem, kaj se je dogajalo takrat, in koliko je državo in družbo v celoti stalo dolgo obdobje terorizma, je tokrat pripomogla k temu, da je sindikat CGIL doživel skoraj splošno solidarnost, ravnanje Cobasov pa obsodbo, ki jo zasluži. Vendar odgovor ne more ostati pri tem. Vprašanje je, kakšne realne učinke bodo imeli veliki Fiatovi načrti na globalnem trgu. Ni dvoma, da je poslovna povezava turinske-ga avtomobilskega koncerna z ameriškim Chryslerjem in nemškim Oplom širokopote-zen podvig, pri katerem odigrava pomembno vlogo Fiatov tehnološki in v prihodnost usmerjeni razvojni potencial. To je tista dodana vrednost, na kateri sloni operacija, vendar so še kako pomembne tudi druge njene plati. Arhitekt Fiatove operacije na globalnem trgu Sergio Marchionne je v Nemčiji pravkar hitel zagotavljati, da zaradi spajanja z Oplom ne bodo zaprli nobene od nemških tovarn. Tako kot na poroko Fiat-Chrysler Obama, nad operacijo v Nemčiji bdi Merklova, ki ji ne more biti vseeno, ali bo spajanje Fiata z Oplom povod za naraščanje brezposelnosti in posledičnih socialnih kofliktov. Vse kaže, da brez bolečih posegov ne bo šlo, o čemer priča množica prodajnih predstavništev avtomobilov v Ameriki, ki so jih morali zapreti, ker avtomobili v času krize ne najdejo dovolj kupcev. Toda družba Fiat bo morala pojasniti posledice svojih operacij predvsem v Italiji, kjer obstaja utemeljena zaskrbljenost, da bo zaprtih več njenih tovarn, zlasti na z delovnimi mesti že tako osiromašenem jugu države. Glede tega, za Italijo ključnega vprašanja, doslej razen splošnih zagotovil ni bilo jasne besede, ne s strani Fiata ne s strani vlade. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Za obrambnega ministra komisariat ZN za begunce ni vreden piškavega oreha UNHCR ostro odgovoril ministru Ignaziu La Russi Minniti (Demokratska stranka): Italija tvega mednarodno izolacijo šrilanka - Ubile so vodjo tigrov Velupillaija Prabhakarana Vladne sile po 37 letih vojne premagale tamilske tigre KOLOMBO - Šrilanška vojska je ubila vodjo tamilskih tigrov Velu-pillaija Prabhakarana, medtem ko je poskušal zbežati pred vladnimi sila- mi. Pred tem je šrilanška vojska včeraj poročala o smrti še več visokih predstavnikov upornikov. Po končanju spopadov je vojska tudi že raz- glasila zmago. S tem naj bi se končal 37 let trajajoči upor na otoku jugovzhodno od Indije. Na 29. strani RIM - Italijanski obrambni minister Ignazio La Russa je v preteklih dneh napadel Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), ki je kritiziral vračanje nezakonitih priseljencev v Libijo. »Ta organizacija pomeni manj kot piškav oreh«, je dejal, njegovo glasnico v Italiji Lauro Boldrini pa je označil za »nečloveško ali kriminalno«. Visoki komisar Antonio Guterres je včeraj kratko in odločno povedal, da so takšni napadi neutemeljeni in nesprejemljivi. La Russa se je Boldrinijevi potem delno opravičil, sicer pa je dejal, da Italija ne bo spremenila svoje politike do ilegalnih priseljencev. Odgovorni za varnost pri Demokratski stranki Marco Minniti je opozoril, da Italija s takšnim nastopanjem in ravnanjem tvega vse večjo mednarodno izolacijo. Na 28. strani SSk predstavila Dorfmanna in Pahorja Na 3. strani Tondov odbor s paketom proti krizi Na 4. strani Občina Trst ima nov pravilnik o osmicah Na 7. strani Mladi neozaveščeni o spolnih boleznih Na 7. strani Iz Doberdoba za otroke v Nikaragvi Na 25. strani videm - Predlog za nacionalni spomenik bazovica - Shod »Oče, si kdaj ubijal?« Tudi to je bil Topli vrh VIDEM - Predlog, da bi Topli vrh (Porzus) postal nacionalni spomenik razdvaja zgodovinarje. Alessandra Kersevan, odlična poznavalka ozadja in okoliščin tragičnega pokola, je prepričana, da si spomenik na planšariji nad Čenebolo ne zasluži takšnega priznanja. Po njenem bi šlo v tem primeru tudi za pravno priznanje povojnega rovarjenja tajne organizacije gladio proti Benečanom. Nekoliko drugače razmišlja Alberto Buvoli, predsednik furlanskega inštituta za odporniško gibanje. O pokolu v zahodni Benečiji so bile napisane številne zgodovinske knjige, nekaj je tudi osebnih pričevanj. Pier Paolo Pasolini je ubitemu bratu Guidu posvetil poezijo, rimski kantavtor Francesco De Gregori pa stricu, ki so ga tudi ubili garibaldin-ci, otožno pesem. Zelo doživeto je pričevanje Vittoria Jurija, ki ga je v knjigi Ritorno a Las Hurdes objavil njegov sin Franco, istrski politik in priznani karikaturist. »Če me imaš rad, ne sprašuj me, če sem koga ubil,« je nekoč Vittorio Juri odgovoril sinu, ki je očeta spraševal, čemu tako stroga zaporna kazen za dogajanja na Toplem vrhu. Na 2. strani Proti vrtanju predorov v dolini Glinščice BAZOVICA - Pri bazovskem ka-lu je bila včeraj popoldne prijetna, a odločna demonstracija proti gradnji hitre železnice v dolini Glinščice. Do dogodka je prišlo po neuradnih poteh, kot je spletna skupnost Facebook, brez pravega organizacijskega odbora. Kakih dvesto ljudi je miroljubno izrazilo svojo zaskrbljenost nad načrtom, ki bi lahko hudo iznakazil tukajšnje okolje. Protestniki so h kalu simbolično privedli konje in druge živali. V petek pa je bilo predhodno srečanje v Domju, kjer so spregovorili predstavniki odborov NO TAV iz raznih italijanskih dežel. Na 6. strani OBUTVE. USNJENA IN ŠPORTNA OBLAČILA, PROSTI ČAS Velika promocijska prodaja do 31.05.2009 Urnik: 8.30-12.30 / 15.30-18.30 ob ponedeljkih odprto od 10 do 80% po?*' & TRST-KorzoSaba, 26 Tel./Fax040 636038 2 Torek, 19. maja 2009 ALPE-JADRAN bruselj - Pripombe Slovenije na Rehnov predlog o reševanju mejnega spora s Hrvaško Požar v komisiji preprečil predajo slovenskega odgovora Žbogar ob robu ministrskega zasedanja kolege iz EU seznanjal s slovenskimi stališči Umrl novinar Anse / BRUSELJ - Slovenija bo pisni odgovor komisarju za širitev Olliju Rehnu predala danes, saj ji je to včeraj preprečil požar, ki je popolnoma omrtvil delovanje Evropske komisije. Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je sicer včeraj kolegom pojasnjeval slovenska stališča in pripombe. Na vprašanje, kako se njegovi sogovorniki odzivajo na slovenske pripombe, je minister Žbogar odgovoril: "V glavnem poslušajo, sprejemajo in si želijo, da bi našli neko rešitev." Minister ni želel imenovati ministrov, s katerimi je govoril, dejal je le, da so stališča pojasnili "vsem tistim, ki jih to posebno zanima in ki to morajo vedeti". Člani predsedujočega tria EU v sestavi Francije, Češke in Švedske so sicer na tej točki, ko je Hrvaška Rehnov predlog sprejela, Slovenija pa predlaga dopolnila, danes po besedah ministra Žbogarja menili, da s pogovori o Rehnovi pobudi velja nadaljevati - da je stvar že tako daleč, da velja vložiti še dodatne napore, da se najdejo kompromisne rešitve. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če hrvaška stran po dodatnih pogovorih ne bo sprejela slovenskih dopolnil, je minister Žbogar odgovoril: "Bomo videli, ko bomo sedli skupaj. Ne bi hotel nič napovedovati. Mislim, da je prav, da najprej počakamo, da vsaka stran pojasni svoje stališče in potem naprej iščemo rešitve skupaj." Kaj več o nadaljevanju tega procesa pa bo po ministrovih besedah znanega šele po srečanju slovenskega in hrvaškega ministra s komisarjem Rehnom. Kdaj bo srečanje, še ni znano, a naj ne bi bilo ta teden. V češkem predsedstvu EU so napovedali, da tudi srečanja predsedujočega tria EU v sestavi Francije, Češke in Švedske na temo Hrvaške in Slovenije še ne bo v prihodnjem tednu dni. Švedska ministrica za evropske zadeve Cecilia Mallmstrom je včeraj odločno zavrnila pisanje nekaterih hrvaških medijev, da naj bi prihodnja predsedujoča EU Švedska razmišljala o možnosti odvzema pravice glasovanja Sloveniji v EU zaradi Hrvaške. "Seveda ne. Nisem prebrala tega članka, ampak nikakor ne. To ni način delovanja v EU. Usedemo se in pogovarjamo in poskušamo najti kompromise. Če se ne strinjamo, se pogovarjamo še malo dlje," je dejala Malmstromova. "Te govorice - ne vem sicer, od kod prihajajo - so popolnoma napačne. To je proti vsemu, za kar se zavzema EU," je poudarila. Švedska po mi-nistričinih besedah nima nikakršnega načrta B za primer, če se Rehnova pobuda izjalovi, temveč močno upa, da bo Rehnov predlog, ki ga je Hrvaška že sprejela, izhodišče za rešitev problema. O vprašanju odvzema glasovalne pravice Sloveniji je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU vodja slovenske diplomacije Žbogar govoril s švedskim kolegom Carlom Bildtom. "Evropska ministrica je že odgovorila na to. Tako približno in še bolj jasno je odgovoril tudi švedski minister," je Žbogar pojasnil Bildtov odziv na te navedbe in dodal, da "ni nujno, da verjamemo vse, kar piše v hrvaških časopisih, ker so to verjetno kakšne pobožne želje, ki pa so zelo daleč od realnosti." O možnosti odvzema glasovalne pravice Sloveniji je že sredi aprila pisal hrvaški časnik Večernji list. "Julija predsedovanje EU prevzema Švedska, ki je izrazito naklonjena širitvi, in prihodnji predsedujoči Svetu EU Carl Bildt je neposredno, a jasno, že nakazal možnost uveljavitve 'suspenzivne klavzule', torej odvzema glasovalne pravice Sloveniji," je pisal časnik. V sobotni spletni izjavi je o tem ponovno pisal še en hrvaški časnik, Novi list, ki je to možnost omenil kot del enega od scenarijev razpleta slovensko-hrvaškega problema. (STA) Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar (levo) med pogovorom s finskim kolegom Alexandrom Stubbom ansa TRST - V starosti 85 let je umrl novinar Vladimir Mihelj, ki se je rodil v Zagrebu v slovenski družini. Znotraj osrednje državne tiskovne agencije Ansa je Mihelj opravil zelo uspešno in briljantno poklicno kariero, ki je dosegla vrhunec z imenovanjem za tajnika osrednjega rimskega uredništva agencije. Mihelj je živel in delal v Rimu, po upokojitvi pa se je preselil v Devin. Pred nekaj leti ga je močno prizadela smrt hčerke Darie, ki je bila tudi novinarka. Mihelj se je v svoji dolgi poklicni karieri ukvarjal predvsem z zunanjo politiko. V Sloveniji dražji vsi naftni derivati LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov so od danes višje. Cena za liter neos-vinčenega 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,037 evra na 1,047 evra, 98-oktanski bencin pa se bo podražil za 0,044 evra na 1,078 evra za liter. Za liter dizelskega goriva bo treba odšteti 1,012 evra oziroma 0,022 evra več. obletnica - Šestdesetletnica oddajanja prvega primorskega radia Radio Koper Capodistria želi obdržati primat na Primorskem KOPER - Radio Koper Capodistria ostaja kljub poplavi konkurenčnih radijskih postaj najbolj poslušani radio na Primorskem, so na novinarski konferenci ob 60-letnici oddajanja prvega primorskega radia včeraj v Kopru poudarili njegovi ustvarjalci. Ključ do uspeha je hitra in verodostojna informacija ter kakovosten program, dodajajo. "Naš cilj je, da tako televizijski kot radijski program obdržita osrednjo vlogo v primorskem prostoru," pravi direktor Radia Koper Capostria Dra-gomir Mikelič. Zaradi globalizacije in padca meje je danes to še težje kot nekdaj, poudarja. Prizadevali si bodo za boljše pokrivanje čezmejnega prostora in se še bolj usmerili v kakovost. V 23 občinah od Bovca do Pirana posluša Radio Koper Capodistria čez 21 odstotkov, v ožji primorski regiji pa skoraj četrtina vseh poslušalcev, kar je edinstven primer v Sloveniji, našteva odgovorna urednica slovenskega programa Maja Ki-rar. Letno naredijo približno 21.000 minut prispevkov. "Temelj našega radia je informativni program, kar pomeni hitro in kre- dibilno informacijo," je prepričana Kirarjeva. Ena od pomembnejših usmeritev radia je čezmejno sodelovanje z italijanskimi in hrvaškimi mediji, povezovanje prebivalcev obmejnih delov Italije, Slovenije in Hrvaške ter odprtost za manjšinska in obmejna vprašanja, pojasnjujeta odgovorni urednik italijanskega programa Aljoša Curavic in direktor radijskega in televizijskega programa v italijanskem jeziku Antonio Rocco. Radio Koper Capodistria sodeluje v številnih čezmejnih projektih. V soboto pripravljajo v počastitev 60. obletnice na radiu dan odprtih vrat, 29. maja bodo organizirali koncert z mednarodno zasedbo, prihodnji teden pa bo v sodelovanju z Univerzo na Primorskem potekal mednarodni simpozij o manjšinskem položaju na obmejnih območjih. Osrednji dogodek praznovanja bo jesenski koncert italijanskega kantavtorja Eugenia Finardija, ki se bo poklonil ruskemu pesniku Vladimir-ju Visockemu. (STA) zgodovina - Ali si Topli vrh-Porzus zasluži naziv nacionalnega spomenika? Pokol na planšariji, ki še danes razdvaja Alessandra Kersevan: S tem bi se legitimiralo povojno rovarjanje gladia proti Benečanom - Alberto Buvoli: Drugače zastavljen predlog bi lahko bil sprejemljiv VIDEM - Spomenik pod Toplim vrhom (Porzus) v Benečiji, kjer so februarja 1945 partizani garibaldinskih enot pobili večjo skupino t.i. osopovcev, katoliško in prozahodno usmerjenih partizanov, bo najbrž v kratkem postal nacionalni spomenik. Pobuda, ki jo je uradno sprožila videmska Pokrajina, uživa široko politično podporo, kot dokazuje nedavna razprava v poslanski kulturni komisiji. Da bi obeležje nad beneško vasjo Čenebola postalo državni spomenik soglašajo tako v desni, kot v levi sredini, čeprav s precej različnimi motivacijami. Marsikdo na desnici bi želel s tem še enkrat postaviti na zatožno klop ga-ribaldince, komuniste in pravzaprav tudi slovenske oziroma jugoslovanske partizane. V levi sredini upajo, da bo ta tragedija z državnim priznanjem izgubila dosedanji politični naboj, Topli vrh pa vendarle postal zgodovinski kraj. In zakaj ne, tudi obeležje sprave, kot so se opredelili nekateri že pokojni protagonisti teh tragičnih dogajanj. Sodišča v Lucci in Firencah so ugotovila sodno resnico ter kaznovala izvršitelje in politične »naročnike« (vi-demska federacija KPI) pokola. Vsa zadeva, kot ugotavlja furlanska zgodovinarka Alessandra Kersevan, pa je dosti bolj zapletena, kot piše v sodnih razsodbah. Sodniki namreč po njenem mnenju sploh niso upoštevali posebno težkega zgodovinskega okvira tragične zime 1944-1945 in tudi ne odnosov, ki jih je brigada Osoppo vzdrževala tako s fašisti, kot z nacisti. O teh odnosih so pred sodniki pričali tudi mnogi vidni fašistični kolovodje, kot je bil Junio Valerio Borghese. Na procesu v Lucci so sodniki obsodili le izvršitelje pokola, kar ni zadovoljilo odvetnikov Osoppa, ki so Alessandra Kersevan na prizivnem procesu v Firencah zahtevali in dosegli obsodbo tudi partizanskih komandantov (med njimi je bil Giovannija Padoana-Vannija, ki je bil v Lucci oproščen) in voditeljev videmske federacije KPI. »To so še danes odprta zgodovinska vprašanja, Porzus pa je takoj po koncu vojne postal ideološki konstrukt za politično deligitimiranje furlanskega partizanskega gibanja, da ne govorimo o gladiu in o vsem hudem, ki so ga zaradi tega dogodka pretrpeli Beneški Slovenci,« pravi Kersevanova. V t.i. prvi republiki so vsi poskusi, da bi spomenik na planšariji pod Toplim Vrhom postal nacionalni spomenik, padli v vodo, ker je bila antifašistična zavest v Italiji in tudi pri nas še vedno močno prisotna. Danes pa žal ni več tako. Furlanska zgodovinarka je prepričana, da sodi vse to v kampanjo za enačenje partizanov in Salojske republike, tako da bo tako imenovana sprava na koncu le navidezna. »Na platnico knjige o pokolu, ki sem jo izdala leta 1995, sem natisnila simbol tajne organizacije gladio. Takrat so me napadli z desne in leve, zgodba o gladiu pa nikakor ni zaključena. Kot dokazuje dejstvo, da ima združenje nekdanjih pripadnikov te tajne polvojaške organizacije uradni se- dež prav na planšariji, na kateri je vklesano spominsko obeležje za padle oso-povce,« pravi Alessandra Kersevan. Furlanski inštitut za odporniško gibanje predloga o nacionalnem spomeniku uradno še ni ocenil, njegov vodja Alberto Buvoli pa meni, da je bil pokol na planšariji nad Čenebolo najbolj tragična zgodba v zgodovini furlanskega odporništva. »Svetla točka našega partizanstva je bila gotovo partizanska republika Ampezzo, ki je v najhujši vojni vihri ukinila smrtno kazen in uvedla volilno pravico za ženske. To je bila res napredna in civilno gledano plemenita izkušnja, Porzus je bil njeno nasprotje, kar so nekateri, kot vemo, vseskozi izkoriščali v politične namene«. Za Buvolija so bistvene motivacije, na katerih bo slonela utemeljitev nacionalnega spomenika. Predsednik vi-demske pokrajinske uprave Pietro Fon-tanini je v uradni prošnji, ki jo je poslal v Rim, napisal, da so se osopovci uprli tistim, ki so nasilno načrtovali, da bi Furlanija postala sovjetska republika v sklopu Jugoslavije. Takšna utemeljitev se Buvoliju zdi popolnoma skregana z zgodovinsko resnico. »Fontanini očitno ne pozna dogajanj, njegova stališča so naravnost sramotna,« meni voditelj furlanske zgodovinske ustanove. Tiste, ki bodo odločali o nacionalnem spomeniku, Buvoli poziva, naj si preberejo stališča duhovnika in komandanta osopovcev Alda Morettija-Lina. Predlagal je, da bi na pročelju planšarije, kjer je bil izvršen pokol, vklesali tablo, ki spominja na trpljenje, ki ga je fašizem povzročil narodnim manjšinam. Morettijev predlog je romal v pozabo. Najbrž bi bilo koristno, da bi ga danes kdo obudil. Sandor Tence topli vrh - Očetovo pričevanje v knjigi Franca Jurija »Draga sinova, če me imata rada, ne sprašujta, če sem koga ubil« VIDEM - O pokolu pod Toplim vrhom so bile napisane številne zgodovinske knjige, malo pa je osebnih pričevanj. Najbolj znani so verzi, ki jih je bratu Guidu (po zajetju na planšariji so ga ubili v kraju Bosco Romagno) posvetil Pier Paolo Pasolini. Zelo doživeto osebno in tudi politično pričevanje o teh dogodkih lahko preberemo v knjigi Franca Jurija Ri-torno a Las Hurdes. V poglavju Porzus avtor govori o svojem očetu Vittoriu Juriju, ki je bil zaradi Toplega vrha obsojen na dosmrtno ječo in nato deležen amnestije. Jurija, ki se je zaradi tega po voj- ni zatekel v Jugoslavijo, je pokol v zahodni Benečiji zaznamoval za vse življenje. Pisati o trpkih doživetjih svojega očeta nikakor ni lahko. Francu Juriju je uspelo, da je kljub naravni čustveni navezanosti na očeta in njegove izkušenje uspel ohraniti neko zgodovinsko in obenem generacijsko distanco do tragičnih vojnih in povojnih dogajanj. Pri tem mu je zelo pomagal oče, ki se ni izmikal svoji odgovornosti in jih tudi ni nikoli opravičeval. Prej nasprotno. »Oče, si med vojno kdaj koga ubil?« i sinova, če me imata rada, ne spra- Franco Juri šujta tega. Nikoli več. Pravi Vittorio sinovoma Aureliu in Francu. S.T. / ALPE-JADRAN Torek, 19. maja 2009 3 volitve - Kandidat SVP za evropski parlament Herbert Dorfmann gost stranke SSk Problemi manjšin so problemi Evrope Predstavitev Borisa Pahorja in Dorfmanna - Še prej srečanje na sedežu deželnega sveta TRST - Evropska unija si mora še bolj prizadevati za zaščito manjšinskih narodnostnih skupnosti. Čeravno je zaščita manjšin med temeljnimi pogoji za vstop držav v evropsko družino, se morajo manjšine vsekakor vselej boriti za lastne pravice. Zato je nujno to vprašanje obravnavati tudi v evropskem parlamentu, ker so problemi manjšin problemi Evrope. To sta poudarila načelnik kandidatne liste za evropske volitve Južno tirolske ljudske stranke SVP Herbert Dorfmann in kandidat stranke Slovenske skupnosti za evropski parlament Boris Pahor, ki ju je včeraj dopoldne na tiskovni konferenci predstavil javnosti deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Dorfmann je 40-letni agronom in župan občine Velturno-Feldt-hurns pri Bocnu in so ga Južni Tirolci izbrali na strankinih primarnih volitvah. S tem si je skoraj že zagotovil sedež v evropskem parlamentu. Stranka nemške manjšine v Italiji SVP je tudi tokrat sklenila volilni sporazum s SSk, Boris Pahor pa bo na tej osnovi kandidiral na listi SVP. Še pred tem je bilo na sedežu deželnega sveta srečanje z deželnim svetnikom SSk Igorjem Gabrovcem in tržaškimi ter goriškimi županskimi kandidati oz.kandidatkami SSk na upravnih volitvah. Terpin je uvodoma poudaril dolgoletno sodelovanje med SSk in SVP, ki je vselej pomagal slovenski manjšini, predvsem v zvezi z zaščitnim zakonom. Za manjšinske pravice se je v evropskem parlamentu boril Michl Ebner, njegovo delo pa bo nedvomno nadaljeval Dorfmann. Temu je v čast,. da lahko kandidira skupaj s Pahorjem, kot je sam povedal. SVP je bil vselej proti fašizmu in nacizmu, je dejal Dorfmann, in bil v tem smislu vedno uspešen v boju za pravice manjšin, tako na Južnem Tirolskem, kjer je še živa skrajna desnica, kot v Evropi. V Italiji je v zvezi s fašističnim početjem v teh krajih velika ignoranca, je povedal Pahor in poudaril pomen ohranjanja identitete. V Italiji je vlogo obrambe identitete žal prevzela levica, je menil Pahor, toda v preteklosti niso ločevali med nacionalizmom in narodno zavestjo. Zdaj sama levica pravi, da je nacionalizem premoščen in da se Slovenci za ohranjanje identitete sami getizirajo, medtem ko bi se morali odpreti, je dodal Pahor, po mnenju katerega je to velika napaka levice. Isto napako delajo levičarski Slovenci, ker je manjšina tako zlomljena. Kar zadeva Evropo, uveljavljanje manjšinskih pravic ni le problem slovenske manjšine, ampak EU, je še povedal Pahor, ker ne sme obstajati le Evropa ekonomije, temveč tudi Evropa manjšin. A.G. Na sedežu deželnega sveta je bilo srečanje s tržaškimi in goriškimi kandidati SSk na upravnih volitvah kroma slovenija Vratuša: Odprite fojbe LJUBLJANA - Veteran jugoslovanske in slovenske politike Anton Vratuša je na spominski svečanosti borcev NOB na Poljani nad Prevaljami govoril tudi o fojbah. Omenil je natolcevanja in laži, ki z italijanske strani redno padajo na t.i. slovenske barbare. Pozval je slovensko vlado, naj zahteva, da se pod mednarodnim nadzorom končno odpre kraške jame v Istri in v Julijski krajini. Z namenom, da se identificira žrtve in se jih pokoplje s potrebno spoštljivostjo v skupnem grobu. Vratuša je prepričan, da bi s tem ustavili zlovešče krokarje v Italiji ter ustvarili pogoje za zdrave odnose, ki si jih oba naroda želita. Na Poljani na Koroškem so se v maju 1945 bili zadnji krvavi boji na slovenskem ozemlju v drugi svetovni vojni. Komunisti si prizadevajo za prekoračitev 4-odstotnega volilnega praga za Evropo MILJE - Komunistična lista se močno trudi, da bi 6. in 7. junija na vsedržavni ravni prekoračila 4-odsto-tni volilni prag, ki bi ji zajamčil pravico do zastopstva v evropskem parlamentu. Lista je sad zavezništva med Komunistično prenovo, Stranko italijanskih komunistov in še nekaterih levičarskih gibanj. Njihovi predstavniki, kot pravijo, so oblikovali izrazito protikapitalistični volilni program. Volilni prag se jim vsekakor zdi proti-demokratičen, za kar nosijo krivdo tako v desni sredini, kot v Demokratski stranki, ki je v parlamentu z Wal-terjem Veltronijem pristala na takšno nesprejemljivo »rešitev«. Slovenski kandidat na komunistični listi je deželni vodja Mavrične levice Igor Kocijančič, ki je na včerajšnjem srečanju v Miljah predstavil svoj volilni program. Navzoč je bil Alberto Burgio, ki se tudi poteguje za mandat v evropskem parlamentu. Kocijančič in Burgio sta podprla vsedržavno demonstracijo sindikata kovinarskih delavcev Fiom, ki bo v petek pred sedežem družbe Fincantieri v Trstu. Komunistična kandidata za Strasbourg sta izpostavila, da tudi sedanja ekonomska in družbena kriza, kot vedno, hudo prizadene predvsem nižje sloje, mlade, prekerne delavce in upokojence. V Mavrični levici so prepričani, da tako v Rimu, kot na deželni ravni, pristojne oblasti preveč podcenjujejo to krizo. Igor Kocijančič govori na sinočnjem predvolilnem shodu komunistov v Miljah kroma hrvaška - Po še neuradnih rezultatih po nedeljskih krajevnih volitvah HDZ ostaja najmočnejša stranka Opozicijska SDP kljub zmagi v treh največjih mestih ni uresničila začrtanega cilja, da bi prehitela HDZ - Sanader že proglasil zmago, zadovljen pa je tudi Milanovic ZAGREB - Čeprav je na nedeljskih lokalnih volitvah v treh največjih hrvaških mestih opozicijska SDP osvojila več glasov kot vladajoča HDZ, socialdemokrati niso uresničili začrtanega cilja, da bi postali najmočnejša hrvaška stranka. Po nedokončnih izidih je HDZ namreč dobila več mandatov v večini izmed 20 županij, 126 mestih in 427 občinah. Volivci na Hrvaškem so lahko v nedeljo prvič neposredno izbirali vodje županij in občin ter župane. V številnih primerih pa bo za dokončno odločitev potreben drugi krog volitev, ki bo 31. maja. Tako v prvem krogu niso izvolili županov Zagreba, Splita, Osijeka, Dubrovnika, Siska in Vukovarja ter župa-nijskih voditeljev v polovici izmed 20 županij. SDP je zadržala župane na Reki, v Pulju, Koprivnici in Požegi, HDZ pa v Zadru, Krapini, Virovitici in Go-spicu. HDZ pa je dobila večino članov v 14 županijskih skupščinah ter približno v polovici mestnih in občinskih sve- Ivo Sanader tov. SDP je zmagala v petih županijah, s čimer je ponovila rezultat s prejšnjih lokalnih volitev leta 2005. Med najbolj zanimivimi so bile volitve v Zagrebu in Splitu. V drugem krogu se bosta za položaj župana hrvaške prestolnice potegovala kandidat SDP, sicer že trikrat zapored izvoljeni župan, Milan Bandic, ki je dobil dobrih 48 odstotkov glasov, ter neodvisni kandidat in profesor na zagrebški pravni fakulteti Josip Kregar, za katerega je glasovalo 23 odstotkov volivcev. SDP je do- ZORAN Milanovič bila tudi večino v zagrebškem mestnem svetu, a ne tako prepričljive kot pred štirimi leti. V Splitu se bosta v drugem krogu za županski položaj potegovala neodvisni kandidat in lastnik trgovske verige Zeljko Kerum ter socialdemokrat in nekdanji direktor hrvaške policije Ran-ko Ostojic. HDZ se je poslovila od tekme za prvega splitskega moža, saj je njihov kandidat, dosedanji župan, kot tretji dobil občutno manj glasov kot prva dva. Kerumova lista je dobila največ gla- sov tudi na volitvah v splitski mestni svet, sledi pa ji SDP. Nedeljske lokalne volitve so pokazale, da se je ustavil trend nižanja volilne udeležbe, ki so ga zaznavali od 90. let minulega stoletja dalje. Do 16. ure je bila udeležba za štiri odstotke višja kot leta 2005, je poudarila državna volilna komisija. Današnji Večernji list pa ocenjuje, da so prav neposredne volitve kandidatov vplivale na povečanje interesa državljanov za obisk volišč, saj so se med kandidati pojavili novi obrazi. HDZ se je v vseh večjih mestih odrezala zelo slabo, ker nima niti približno tako močnih osebnosti, kot so Vojko Obersnel na Reki, Bandic v Zagrebu ali Ostojic in Kerum v Splitu, v Osijeku svojih kandidatov sploh ni imela. Na ta način je vladajoča stranka plačala davek politiki, v kateri lahko blesti le eden, Ivo Sanader, medtem ko morajo biti vsi ostali ali njegova senca ali v njegovi senci," še ocenjuje Večernji list. Sanader je na sedežu HDZ včeraj že objavil tudi volilno zmago na nedeljskih lokalnih volitvah. V zvezi s tem je izpostavil, da so potekale v neugodnih okoliščinah za HDZ, predvsem glede na gospodarsko krizo, slovensko blokado hrvaških pogajanj z EU ter glede na "domnevne afere in časovno absolutno nesprejemljive presoje proti Bra-nimirju Glavašu," ki ga je sodišče devet dni pred volitvami obsodilo na deset let zapora zaradi vojnih zločinov med hrvaško osamosvojitveno vojno (19911995). Dodal je, da je zmaga HDZ rezultat dobre politike vladne koalicije na državni ravni. "Če bi bile danes parlamentarne volitve, bi HDZ in njene partnerke dobile več kot leta 2007," je še izjavil predsednik HDZ. Predsednik SDP Zoran Milanovic pa je v nedeljo zvečer izjavil, da so socialdemokrati lahko zadovoljni z volilnimi rezultati in podporo državljanov. "Čakata nas še dva tedna prizadevanj in prepričevanja volivcev, da je SDP boljša izbira," je dejal Milanovic. (STA) 4 Torek, 19. maja 2009 GOSPODARSTVO kriza - Zakonski predlog bo prišel danes v komisijo deželnega sveta Tondov odbor pripravil mini manever za 400 milijonov Refinanciranje rotacijskih skladov in dotacije za mala in srednja podjetja delodajalci - Na četrtkovi letni skupščini Confindustrie Emma Marcegaglia bo vlado pozvala, naj stori več proti krizi TRST - Tondov deželni odbor pripravlja »mini manever« v vrednosti 400 milijonov evrov za boj z gospodarsko krizo. Zakonski osnutek, ki je bil izpopolnjen včeraj na dveh ločenih sestankih, z večinsko koalicijo in z opozicijo, bo odbor danes poslal v deželni svet, kjer ga bodo najprej obravnavali v pristojni komisiji. Kot je povedal predsednik četrte komisije deželnega sveta, Alessandro Colaut-ti, sestavljajo manever tri faze: prva predvideva emisijo obveznic v vrednosti 150 milijonov evrov, druga refinanciranje (z 200 milijoni) vseh rotacijskih skladov, ki so skoraj izčrpani, tretja faza pa dotacijo v vrednosti 50 milijonov evrov za neposredno podporo sistema malih in srednjih podjetij v Furlaniji-Julijski krajini. Včerajšnji srečanji sta bili očitno uspešni, čeprav je naravno, da ima opozicija svoje pomisleke. Vendar so bili ukrepi zastavljeni dokaj složno, kajti skupni cilj je čim bolj učinkovito odzivanje na krizo, ki od lanskega oktobra pesti tudi našo deželo. Po izračunih predstavnikov Tondove koalicije bi lahko kreditna linija v vrednosti 50 milijonov evrov za mala in srednja podjetja ustvarila investicije za približno 1,2 milijarde evrov, in to po zaslugi mnogokratnega učinka. Omenjenih 400 milijonov evrov ne bo vpisanih v deželni proračun, saj gre za denar, ki ga država dolguje deželi, katere ga torej le anticipira. Predsednik četrte svetniške komisije je vsekakor prepričan, da je zakonsko besedilo dobro in ustrezno za boj s težko gospodarsko krizo, kateri se ni uspela izogniti niti Furlanija-Julijska krajina. Zato je Colautti včeraj izrazil upanje, da bo ukrep doživel ustrezno podporo v deželnem svetu oziroma da se bo okrog njega ustvaril čim širši konsenz, kar je v splošnem interesu. Posebno poglavje pri spodbujanju gospodarstva pa so vlaganja v prometne infrastrukture, o katerih je v soboto v Vidmu - na posvetu z naslovom Transport v FJK v perspektivi enotne evropske infrastrukture -govoril deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi. Ta je opozoril, da se Furlanija-Julijska krajina ne sme zreducirati samo na prostor, prek katerega tečejo veliko prometnice, ampak da mora tako visoka koncentracija raznih koridorjev ustvarjati priložnosti za deželni družbeni in gospodarski sistem. RIM - Pogum - to je tisto, kar podjetniki vsak dan vlagajo v tržne izzive, in tisto, kar mora pokazati vlada pri svojih odločitvah, tudi nepriljubljenih, s katerimi bi državi omogočili izhod iz najtežje gospodarske krize po letu 1929. Depresija, ki je sicer domnevno že pokazala svojo najtemnejšo plat, a je daleč od konca in bo za seboj še za dolgo pustila težke posledice. To bo v grobih obrisih sporočilo, ki ga bo Emma Marcegaglia naslovila na vlado in na premiera Berlusconija, ko bo v četrtek sedel v prvi vrsti avditorija Parco della Musica v Rimu, kjer se bodo na generalni skupščini 2009 zbrali italijanski industrijci. Predsednica Confindu-strie bo vlado pozvala, naj naredi več, naj končno odpre resnično sezono strukturnih reform, katerih pomanjkanje je dolga leta paraliziralo državo in jo obsodilo na znatno nižje stopnje gospodarske rasti kot v konkurenčnih državah. Torej tudi pred izbruhom krize, ob kateri industrijci priznavajo evropskim in svetovnim vladam, da so se nanjo hitro odzvale. Toda zdaj je potrebno narediti več, zato da bomo pripravljeni, ko bo gospodarstvo spet oživelo, bo opozorila Mar-cegaglia. Pozvala bo k odvrnitvi pozornosti s konsenza in k osredotočenju na realno gospodarstvo, ki ga predstavljajo podjetja, ki konkurirajo, odjemalci, ki plačujejo storitve, potrošniki, ki kupujejo proizvode; to je stroj, ki proizvaja bogastvo in ki ne more imeti na plečih drža-vo-zavoro. V tem smislu je treba krčiti in racionalizirati proračunsko porabo, odpraviti potrato, reformirati skrbstveni sistem, zavreti tisto, kar so industrijci večkrat označili kot »občinski etatizem«, in začeti novo sezono liberalizacij. V približno uro trajajočem govoru se Marcegaglia ne bo izognila niti sindikata, ki ga bo pozvala k odgovornosti v industrijskih odnosih, od katere je usodno odvisna konkurenčnost italijanskega sistema. Ob tem bo obžalovala, da je največji italijanski sindikat, Cgil, zavrnil reformo pogajalskega modela, zato ga bo pozvala k premisleku in k odgovornemu ravnanju pri pogalaksih platgformah. Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia arhiv banke - Po neuradnih virih Nadzorniki sprejeli odstop predsednika uprave NLB Draško Veselinovič je vodenje banke prevzel 1. februarja sojila Infond Holdingu, ki je večinski lastnik Pivovarne Laško in z Laškim tudi polovice Mercatorja, sam Infond Holding pa prek povezanih podjetij obvladuje prvi mož Laškega Boško Šrot. Kot je takrat pojasnil Veselinovič, se je za odstop odločil v dobro banke, ker želi zaščititi interese institucije in prispevati k umiritvi razmer, in ne zato, ker bi storil kaj narobe. Nadzorniki NLB bi bili morali o razrešitvi Veseli-noviča odločali že na seji konec aprila, do katere pa zaradi težav pri zagotavljanju sklepčnosti ni prišlo. Skupščina delničarjev NLB bo predvidoma 30. junija. (STA) LJUBLJANA - Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) je včeraj sprejel odstop predsednika uprave banke Draška Veselinoviča, je STA neuradno izvedela iz virov blizu NLB še med trajanjem seje. Veselinovič je vodenje NLB prevzel 1. februarja, že sam postopek njegovega imenovanja na čelo NLB brez javnega razpisa pa je v politiki sprožil številne polemike. Tudi Banka Slovenije je tedaj menila, da je bil postopek izbire začet prepozno in izpeljan neustrezno. Veselinovič je 21. aprila ponudil odstop, in sicer zaradi reprogramiranja 130 milijonov evrov vrednega po- banke - Skupščina delničarjev Banka Koper ustvarila lani skoraj 28 milijonov evrov čistega dobička KOPER - Delničarji Banke Koper so na včerajšnji skupščini potrdili vse predlagane sklepe uprave in nadzornikov, med njimi tudi sklep o prenosu lanskega bilančnega dobička v zakonske in statutarne rezerve, so sporočili iz banke. Upravi in nadzornemu svetu je skupščina za lansko leto podelila razrešnico, potem ko je sprejela poročilo nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila za leto 2008 in podala pozitivno mnenje k poročilu revizijske hiše Ernst & Young za poslovno leto 2008. Delničarji so sprejeli tudi poročilo o notranjem revidiranju za leto 2008 z mnenjem nadzornega sveta. Skupščina je sprejela predlog uprave in nadzornega sveta o ugotovitvi bilančnega dobička banke za poslovno leto 2008. Celotni čisti dobiček iz leta 2008, ki je znašal 27,77 milijona evrov, je banka v skladu s statutom razporedila v zakonske in statutarne rezerve. Glede na to, da ni nerazporejenega dobička prejšnjih let, znaša bilančni dobiček nič evrov, so ugotovili na skupščini. Delničarji so se seznanili z odstopnimi izjavami članov nadzornega sveta Andreja Lovšina, Janka Kosmine, Marjana Babiča in Giuseppeja Cuccureseja. Za člane nadzornega sveta so izvolili Laszla Toroka, Boruta Bratino in Roberta Civallerija, ki bodo v nadzornem svetu do izteka štiriletnega mandata preostalih članov nadzornega sveta, torej do junija 2010. Nadzorni svet bo odslej deloval v sestavi šestih članov. (STA) pristanišča - Velik odziv v Münchnu Trst, Reka in za jadransko TRST - Kot smo že poročali, so se tri severno-jadranska pristanišča, Trst, Reka in Koper, predstavila na enem najpomembnejših logističnih sejmov na svetu, Transport in logistika 2009 v Munchnu, kot skupna alternativa severnoevropskim pristaniščem. V nabito polni dvorani munchenskega sejmišča so predsednika pristaniških oblasti v Trstu in na Reki, Claudio Boniciolli in Bojan Hlača. ter predsednik uprave Luke Koper Robert Časar govorili o velikem, še neizkoriščenem potencialu jadranske poti, ki postaja danes, ob splošnem zmanjševanju stroškov, vse bolj privlačna. To je verjetno tudi razlog nepričakovano velikega števila udeležencev na predstavitvi treh pristanišč. Vsi trije govorci so namreč poudarili, da je potrebno tovor najprej pripeljati skozi Otrantska vrata, potem pa bo že zdrava konkurenca med pristanišči poskrbela za porazdelitev tega tovora. Danes, ko svetovna recesija zahteva od vseh udeležencev v logistični verigi zmanjševanje stroškov, se vse več tujih partnerjev zanima za možnost preusmeritve blagovnih tokov na Jadransko morje. Ladijska linija z Daljnega vzhoda je namreč do Kopra oz. Trsta za šest dni krajša od plovbe do severnoevropskih pristanišč. Za Severni Jadran pa so zanimive tudi linije z Bližnjega in Srednjega vzhoda ter iz Severne Afrike. Poleg ugodne geografske lege so Trst, Reka in Ko- EVRO 1,3494 $ -0,18 Koper alternativo per zanimivi tudi zaradi načrtovanih infrastrukturnih investicij. Vsi trije predsedniki so se strinjali, da se je potrebno pripraviti na obdobje po krizi, zato vsa tri pristanišča načrtujejo precejšnje povečanje kapacitet. Na munchenskem sejmu so se predstavile tudi Slovenske železnice in SŽ - Centralne delavnice. Prikazale so svojo logistično ponudbo v mednarodnem tovornem prometu, razvojne načrte in konkurenčne prednosti na križišču petega in desetega vseevropskega koridorja. Na sejmu, ki poteka vsaki dve leti, je sodelovalo 1760 razstavljalcev iz 55 držav. Kot so sporočili iz SŽ, je bila na sejmu veliko pozornosti deležna predstavitev projekta vlaka za prevoz kontejnerjev iz Ljubljane do Istambula. Kljub krizi je bilo na sejmu čutiti optimizem, saj združenja v prometu in raziskovalne ustanove po svetu ocenjujejo, da je dno krize že bilo doseženo, in napovedujejo, da bo gospodarstvo začelo kmalu okrevati. Letošnji obseg tovornega transporta se je v Evropi v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za več kot 30 odstotkov, na slovenskih železnicah pa za 25 odstotkov. V SŽ zato pospešeno uvajajo nove storitve in povečujejo kakovost storitev, zlasti v prometu z Avstrijo, Češko, Slovaško, Hrvaško, BiH, Nemčijo in Turčijo. Cilj je čas prevoza, ki bo krajši, kot bi bil prevoz iste pošiljke po cesti. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. maja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 18.5. 15.5. ameriški dolar japonski jen 1,3494 129,28 92124 1,3518 128,67 9 2271 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 43,3415 64,6230 43,5280 66,7690 II lUlJjISa 1 ULilJCI danska krona hntan^U'! ti int 7,4455 0,88250 ¡JU,/ uw 7,4465 0,89050 l-"l 1 La1 OISI 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ UyOOZJU 10,6049 8,7785 10,6372 88170 1 1UI VCjISa ISI Ul Id češka krona 26,920 15115 27,028 1,5023 jVIUCHjISI 11 al lis. estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 284 15 15,6466 289,40 1 1 ICtULO 1 OlSI 1U1 II 1 L poljski zlot H^nsnch rlrvlar 4,4680 1,5779 4,4795 1,5894 ISa 1 laUjISI UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi 1,7776 1,9558 1,7924 1 9558 uuiuai jisi icv romunski lev lit/*\\/CKi litac 4,1735 3,4528 4,2000 3,4528 IILUVjISI IILaO latvijski lats nra7lMCKI fAal 0,7091 2 8217 0,7095 2,8330 Ul a ¿.lilo ISI 1 Cal islandska krona ti iril^a lira 290,00 2,0981 290,00 2 1249 Luijisa lila hrvaška kuna 7,3785 7,4026 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 18. maja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesece 12 mesecev LIBOR (USD) 0,31625 LIBOR (EUR) 0,81063 LIBOR (CHF) 0,785 1,3125 1,2425 1,445 1,61125 1,60625 EURIBOR (EUR) 0,816 1,244 1,442 1,602 ■ ZLATO J L^ | (999,99 %%) za kg ^^^^^^ ■ 21.760,95 € -305,79 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. maja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,48 imtitdci idr»da 7 1« +1,65 +0 14 KRKA I I IKA KOPER 66,50 +2,99 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,04 161,85 +0,29 +1,21 TELEKOM SLOVENIJE 265,73 167,66 +1,15 +2,96 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 32,02 DELO PRODAJA - CTni +0,44 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ictd a bcm7 1 A q-> _i_n c/1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,24 h/11 IMnTCCT +0,39 KOMPAS MTS NIKA 12,80 -9,99 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 42,45 11,44 -0,33 +2,88 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 245,11 +1,61 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 17,83 +0,73 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 18. maja 2009 +°,98 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,318 5,135 13 95 +2,57 +1,99 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,24 +0,29 +5,14 BCA IVIPS BCA POP MILANO EDISON 1,328 4,78 0,9795 +4,32 +6,28 +1 50 EDISON ENEL ENI 4,2775 16 73 +2,39 +1 95 FIAT FINMECCANICA 7,56 1034 +3,77 FINI VIECCANICA GENERALI IFIL 15,71 +2,58 +3,15 INTESA SAN PAOLO L OTTOMATICA 2,58 1491 +4,03 LOI IOIVIAIICA LUXOTT1CA MEDIASET 15,79 +0,40 +2,73 MEDIASE T MEDIOBANCA PARMAtAT 4,22 8,135 +0,36 +0,68 PARTIALA! PIRELLI e C PRYSMIAN 1,707 0,2825 +3,52 +3,67 +3 16 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,64 17,54 +2,57 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,0925 5,12 -2,14 +8,07 TENARIS TERNA 1,012 10,27 +4,98 +3,11 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,60 0,37 +2,26 +3,79 UNICREDIT 9,62 1,80 +2,29 +12,92 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 1 1 ■ 59,11 $ +0,14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.030,63 982,02 +1,53 +1,89 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.815,77 953,81 +0,87 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.899,33 567,05 +0,58 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 261,27 1.656,65 +0,89 +1 03 Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 12.329,27 2.000,31 +7,04 +0,56 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.504,08 1.732,36 +2,85 +3 11 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 909,71 920,84 4.851,96 4.446,45 4.446,45 +3,04 -0,01 +2,42 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.245,39 1.994,03 +2,26 +2,41 +1 77 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 899,50 2.422,74 -0,19 +2,48 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex Mubaj 9.038,69 2.176,98 17.022,91 2.652,78 14.284,21 +2,44 +1,73 +1,38 +0,28 +17,34 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 19. maja 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT Študenti v črnini Miro Kocjan V nedeljo so imeli na Hrvaškem upravne volitve. Pa kljub temu politične. Tudi zavoljo naporov, da bi Hrvaška kar najhitreje postala članica Evropske unije. No, te volitve so bile zlasti zanimive, ker so tokrat prvič volili predsednike regij, pa tudi župane, neposredno. Marsikje je to tudi evropska novost, ki tem bolj zasluži pozornost, ker so takšne volitve imeli v državi, ki sicer zasluži spoštovanje, ne spada pa v evropski vrh, je pa v jugozahodnim delu celine le pomembna. To je razvidno že iz politične in diplomatske bitke, ki se že kar dolgo bije med to državo in Slovenijo. Seveda je tudi Slovenija pomembna država, toda tokrat volitev niso imeli, njena mednarodna teža pa je v tem, da pokriva spet del srednjeevropskega področja, ki je nadvse zanimivo in z nesporno vzgonsko močjo. Par besed o hrvaških volitvah pa moram le še napisati, oziroma spet navesti, vsaj kar zadeva Istro in Kvarner. Nosilci dosedanjega upravljanja so bili zvečine uspešni, kljub temu pa se bo kaka novost le porodila. Tako je bil na primer na Reki Vojko Obersnel potrjen na mestu župana, podobno pa prej ko slej velja tudi za predsednika dežele. V Pulju pa prav tako najbrž ne bo vprašanje zamenjave pri vodstvu občine, zanimivo pa bo videti, kako se bo končal dvoboj za mesto predsednika dežele. Položaj Ivana Jakovčiča je dokaj trden, toda v drugem krogu ga čaka Plinio Cuccurin, bogataš, ki ima glavno besedo tudi v tobačni tovarni v Rovinju in se je najavljal kot nekak Berlusconi, češ denar nimam, vendar bom skrbel za blagostanje državljanov zlasti v času recesije, ki ga žal živimo. Jakovčič je v prvem krogu dobil 47 odstotkov glasov, Cuccurin pa 23. Obvelja naj torej rek, čeprav je v politiki sila vprašljiv, »Zmaga boljšemu«. Tudi v Istri pa bodo volitve prej ko slej razkrile vrsto imenskih novosti v posameznih občinah, zlasti manjših. Vrh vsega volilnega dogajanja pa je seveda dvoboj med Hrvaško demokratsko skupnostjo in socialno demokracijo. Ta se je v zadnjem obdobju kadrovsko okrepila posebno z mladimi kadri, ker je za njeno dejavnost še kako pomembno. Tako imenovane »starostne« menjave so zmeraj še kako potrebne. Pri socialnih demokratih je na sploh kakih 20 odstotkov novih predstavnikov. Italijansko časopisje v Istri in na Reki kar pogosto prinaša branja vredne kolumne znanih avtorjev. Ena izmed zadnjih zadeva, preprosto rečeno, fašizem opozarjajoč, da so na našem na pol balkanskem področju vse bolj pogosti pojavi, ki odsevajo fašistična hotenja. Avtor omenja vrsto držav, in sicer Italijo, Avstrijo, Hrvaško, tudi Slovenijo vse do Srbije, češ, zmeraj več je primerov brutalnega odnosa denimo do partizanskih in sploh naprednih spomenikov, hkrati pa izstopa ugotovitev, da odločne demokratične reakcije ni ali pa je sila šibka. Primerjalno avtor omenja stanje po prvi svetovni vojni, ko sta se pojavila fašizem in nacizem prav zahvaljujoč demokratični majavosti. Svarilo je zlasti nujno na tem našem področju, ki je brez dvoma že geografsko na kritični evropski poziciji. Odnosi med Slovenijo in Hrvaško še vedno zasedajo vidna mesta v medijih. Časniki objavljajo slovenski odgovor na predlog Ollija Rehna, pri čemer zlasti italijansko časopisje na Hrvaškem poudarja stališče slovenskega predsednika Turka, da evropski predstavnik navsezadnje ni posredoval dokončnega predloga, pa tudi, da bi še kako ustrezalo, če bi Zagreb resnično prisluhnil slovenskim stališčem. »La voce del popolo« med drugim objavlja svojevrstno oceno Zmaga Jelinčiča, da bi v Evropi ločeno od Hrvaške obravnavali področji Istre in Dalmacije. Neizbežno pa je tudi ponovno poročanje, da je hrvaški predsednik vlade Sanader opozoril, da so Slovenijo vključili v Evropsko unijo, ne da bi zahtevali rešitev mejnih vprašanj. Javnosti namenjajo tudi razmeroma dolgo poročilo o mednarodnem sestanku v Gorici, kjer so imeli uvodno mednarodno zasedanje o mejah in okolju. Italijanski zunanji minister Frattini je med drugim najavil, da se bo 25. tega meseca sestal z evropskim komisarjem Rehnom v zvezi z evropskim širitvenim problemom. O odnosih med Slovenijo in Hrvaško je bil Frattini izjemno diplomatski, ko je rekel, »da od blizu spremljajo slovenske zahteve, hkrati pa utemeljene hrvaške ambicije za vključitev v Evropi«. Višek diplomatskega izrazoslovja pa je pokazal s trditvijo, da (Italija) naklonjeno gleda na bruseljsko »mediacijo«, pa čeprav ne izključuje, da bo uspela. Z ustreznim poudarkom pa občila pišejo, da imajo hrvaški študenti svoj prav, ko že nekaj časa javno protestirajo za nov odnos do študija in šolskih ustanov. To je odkrito izjavil minister za znanost, vzgojo in šport Dragan Primorac, vendar je zahteval, da bi bilo treba proteste bolje precizirati. Ministrstvo je že pripravilo vrsto predlogov, tako na primer, da bi bilo od prihodnjega šolskega leta brezplačna tudi srednja šola, razen tega pa bi brez plačila dijaki lahko dobivali tudi potrebno literaturo. Bistveno bo, da bo, če se bo sabor strinjal, obvezno obiskovati tudi srednjo šolo. Predlogi predvidevajo tudi vrsto ugodnosti za univerzitetni študij (med njimi življenjske razmere študenta). Primorac je ponosno naglasil, da so to izjemne ugodnosti, najbrž prve v Evropi. Pričakuje pa natančnejše zahteve v zvezi z vseučiliščem. Zdi pa se, da so študenti to vprašanje (denimo brezplačen univerzitetni študij) za vse uvrščali na prvo mesto, in ker vlada še ni dala odgovora, če pa je, je le na pol pozitiven, zato pa so v Pulju priredili »javni univerzitetni pogreb«. Protestniki so se oblekli dobesedno v črno in tako korakali po mestu. Šolske razmere so te dni, vendar v drugačnem tonu, na dnevnem redu tudi po vsej Sloveniji. Občila obsežno poročajo o že tradicionalnih plesih, ki jih dijaki prirejajo po mestih. Istra ni zaostala. Kvadrilje so napolnile in se izkazale na glavnih trgih (Koper je najbrž prednjačil, saj ima tudi vrsto šolskih ustanov) in, ob občudovanju občanov, tudi številnih tujcev. V Sloveniji so množični dijaški ples četvorko, ki jo prirejajo absolventi srednjih šol, imeli v 24 mestih. Od 20. do 24. maja bo palasport v Žatiki v Poreču gostitelj »World Dance Masters 2009« (svetovna plesna prireditev), na kateri bo nastopilo reci in piši 3.200 plesalcev iz 25 držav. Ta množični in elitni ples (pomlad je izjemno primeren čas) financira neposredno Evropska unija. Seveda je vstopnina nujna, znaša pa 77 kun na osebo za en dan. V Pulju pa je zavladala zaskrbljenost v zvezi s sidrišči v obmorskem kraju »Bunarina«. Sidrišče je organiziralo že pred 45 leti podjetje Uljanik, namenilo pa ga je zaposlenim in domačinom, zdaj pa se je pojavila pri lastnikih čolnov bojazen, da bodo sidrišča sproti oddajali tujcem. Puljčani menijo, da je to področje bilo že od začetka namenjeno domačinom. Vsaj na koncu pa zasluži mesto kulturna novica. V Umagu so v Klubu »Fulvia Tomizze« odprli bogato foto razstavo Gianfranca Abramija, ki prikazuje istrske zgodovinske že antične posebnosti začenši s cerkvami in kapelicami. Gre za foto razčlembe med drugim kar 520 cerkva. Avtor meni, da so to »istrska odkritja«. Pa še malce polpretekle zgodovine: tudi letos je slovesno odpotovala iz Umaga za Beograd nekdaj znana Titova štafeta ob državnikovem rojstnem dne- BOGATIMO SVOJ JEZIK Zelo radi imajo naši pisci glagol sprožiti. Največkrat zapišejo, da je kdo sprožil alarm, in to ob vseh mogočih nezgodah ali neprilikah, čeprav nimajo na voljo nobene alarmne naprave, ki bi jo res lahko sprožili. V hribih planinci pokličejo pomoč po prenosnem telefonu, kadar se znajdejo v težavah, zaidejo v napačno smer ali se izgubijo. Tudi ob drugih nezgodah ponesrečencem navadno pomaga navaden telefon. Alarmne naprave, so se sprožile med vojno med zračnimi bombnimi napadi in zatulile so sirene, ki so opozarjale ljudi, naj se zatečejo v zaklonišča. Kljub temu, da sem na to že nekajkrat opozorila, še vedno skoraj vsak dan berem ali slišim, da je kdo sprožil alarm, večkrat tudi, ko pokliče tel. št. 113 ali policijo, ker sumi, da se je zgodilo kaj hudega, ker morda kdo nekaj dni ni odgovoril na telefonski klic. Brala pa sem tudi, da je nekdo sprožil oster protinapad. Namesto sprožiti bi morali uporabiti glagol preiti, nasprotnik je torej prešel v protinapad. To je lahko bojni ali pa tudi samo besedni spopad. Lepo bi bilo, če bi pozabili na našo krilatico »sprožiti alarm« in pogledali v Šlenčev slovar, kaj piše o alarmu. Na prvem mestu je alarm - klic k orožju, takoj potem pa zgled: dare, suonare allarme (dati, zatrobiti alarm). Potem najdemo še zračni alarm in lažni preplah. Nič takega, kar berem vsak dan, da je namreč kdo sprožil alarm brez alarmne naprave. Je pa glagol sprožiti zelo široko uporaben v različnih zvezah in pomenih. Najprej moram zapisati, da sprožimo alarmno napravo, da se sproži živalim nastavljena past, da se sproži puška, lahko tudi po nesreči, da lovec pomeri in sproži. Sproži se tudi plaz v gorah, kdor uporablja lok pa sproži (izstreli) puščico. Sprožijo, streljajo ali izstrelijo pa puščice tudi satiriki in pisci epigramov, seveda samo besedne. Še več možnosti rabe tega glagola nam ponuja ekspresivni govor. Mednarodni spor lahko sproži vojno, sporna odločitev pa nasprotovanje, kar Šlenc prevede provocare opposizione). O problemu se je sprožila (začela) živahna razprava. Igra je sprožila (vzbudila, povzročila) pri gledalcih veselo razpoloženje. Kljub zelo široki možnosti rabe glagola sprožiti, pa nam ga SP včasih odsvetuje. Namesto v publicističnem je- ziku zelo pogosto zapisane zveze sprožiti akcijo, nam priporoča dati pobudo za akcijo ali začeti akcijo. Odsvetuje nam pa: na sestanku sprožiti vprašanje reorganizacije in namesto tega predlaga: začeti razpravljati o reorganizaciji. Pri elektriki poznamo sprožiti impulz; v pravu: sprožiti postopek, proces, pravdo; v kemiji: sprožiti (kemično) reakcijo. Šlenc zapiše še sprožiti ofenzivo iz vojaške terminologije. Poleg tega pa še sprožiti pretep (appiccare una zuffa), ki ga v drugih slovarjih nisem zasledila. Na koncu naj omenim še sproži-lec, na katerega pritisnemo, kadar želimo sprožiti kak mehanizem. Pri puški je sprožilec v ital. grilletto, pri fotografskem aparatu pa se s sprožilcem (ital. scatto) sproži zaklop. Lelja Rehar Sancin bardo - Od novembra deluje sekcija Glasbene matice Gojenci le nekaj mesecev po odprtju sekcije že uspešno izvedli prvi koncert Davide Clodig (skrajno desno) z nekaterimi od gojencev sekcije Glasbene matice v Bardu nm BARDO - V Bardu v Terski dolini deluje od novembra lani sekcija Glasbene matice, za odprtje katere so si v Benečiji že dolgo prizadevali. Glasbena šola je takoj privabila številne mlade, ki jim je glasba pri srcu. Nadarjeni gojenci razredov kitare, klavirja in diatonične harmonike pa so v soboto prvič nastopili na koncertu in tako pokazali, kaj vse so se v teh mesecih naučili. 17 mladih glasbenikov je pohvalil Igor Cerno, ki je skupaj z vodjo špetrske Glasbene matice Davidom Clodigom med najbolj zaslužnimi za ustanovitev sekcije v Bardu, ki uživa veliko podporo tudi s strani Inštituta za slovensko kulturo. »Vsaka nota naj predstavlja novo upanje za lepšo prihodnost v naši dolini,« je zaželel Cerno, ki je tudi poudaril, da so dobri rezul- tati, ki jih je v zelo kratkem času dosegla Glasbena matica tudi sad dela župnika Ren-za Calligara. Cerno pa se je zahvalil. tudi občinski upravi, ki sta jo na koncertu zastopala župan Claudio Noacco in podžupan Guido Marchiol. Ta je namreč takoj podprla ustanovitev glasbene šole in ji brezplačno nudi svoje prostore v centru Stolberg. (NM) avstrija - NSKS ob 54. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe Opomin Avstriji in poziv Sloveniji glede 7. člena ADP CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je ob letošnji 54. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe, s katero se je 15. maja 1955 ponovno vzpostavila neodvisna in demokratična Avstrija, v njenem 7. členu pa so koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom zagotovljene neodtujljive manjšinske pravice (mdr. do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku, do osnovnega pouka v slovenskem jeziku, do uradnega statusa slovenskega jezika in dvojezičnih topografskih napisov na dvojezičnem ozemlju, do enakega upoštevanja v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah ter prepoved dejavnosti organizacij, ki merijo na to, da bi slovenskemu prebivalstvu odvzele njegov značaj in narodne pravice), vnovič opozoril avstrijsko in mednarodno javnost, da bistvena poglavja pogodbe še vedno niso uresničena. Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) v NSKS tudi izrecno opozarja na negativno tradicijo in zavlačevanje, še posebno pri urejanju problematike dvojezičnih topografskih napisov ter uradnega statusa jezika. Tako tudi 54 let po podpisu ADP pri avstrijskih oblasteh ni zaznati volje, da bi iz lastnih nagibov uresničile pravice, ki jih slovenski narodni skupnosti zagotavlja ADP, in tozadevne razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča. ZNP NSKS pri tem navaja odgovor zveznega kanclerja Wernerja Faymanna na poslansko vprašanje v avstrijskem parlamentu in mu očita, da vztraja pri načrtu po izničenju 7. člena ADP z novim ustavnim zako- nom. NSKS nadalje izraža veliko zaskrbljenost, ker se zvezna vlada za dosego ustavne večine očitno dogovarja s skrajno desnima, populističnima in zunaj ustavnega loka delujočima strankama FPO ter BZO. Krovna organizacija koroških Slovencev ob 54. obletnici podpisa ADP pa tudi znova in z vso odločnostjo opozarja Republiko Slovenijo na njeno pravico ter dolžnost (5. člen ustave), da kot država zaščitnica skrbi za varstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem ter za dosledno izvajanje zajamčenih pravic iz 7. člena ADP in iz drugih mednarodnih konvencij. NSKS zato v izjavi poziva Republiko Slovenijo, da v soglasju s slovensko mednarodnopravno doktrino notificira nasledstvo glede ADP in da kot država zaščitnica poleg uporabe vseh diplomatskih sredstev za varstvo slovenske narodne skupnosti v odnosu do pristojnih avstrijskih oblasti po potrebi - po zgledu Avstrije in Južnih Tirol-cev - postavi trajne kršitve mednarodnopravno zajamčenih pravic slovenske narodne skupnosti tudi na dnevni red kake mednarodne organizacije ali ustanove. Ob tem NSKS pričakuje, da bosta Odbor za zunanjo politiko in Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu DZ sprejela jasne tozadevne opredelitve, na katerih naj sloni in se tudi izvaja slovenska zunanja politika v ožjem ter širšem pomenu, še piše v izjavi ZNP NSKS za javnost. Ivan Lukan 6 Torek, 19. maja 2009 2 3 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ŠOLSTVO - V Nabrežini srečanje koordinacije Slovencev v DS o reformi višješolskega sistema Prevladuje negotovost tudi glede slovenskih šol Osrednja gostja je bila senatorka Mariangela Bastico - Vprašanje učnih smeri na slovenskih šolah V olitve 2009 Reforma višjih srednjih šol je bila sicer preložena na šolsko leto 2010/2011, glede njenega izvajanja pa še vedno vlada velika negotovost, glavno zaskrbljenost pa predstavljajo napovedano krčenje tedenskega števila učnih ur na 32 ur za tehnične zavode in na 30 ur za liceje, znižanje števila učnih smeri od današnjih 920 na okoli dvajset in napoved, da bo spremenjen režim začel takoj veljati že v prvem in drugem razredu, medtem ko bi dijaki tretjih razredov sledili pouku še po starem sistemu, a s skrčenim številom ur. Zaskrbljenost vlada tudi za šole s slovenskim učnim jezikom, kjer tako krčenje tedenskega urnika zaradi njene specifike (pouka enega jezika več) sploh ne pride v poštev, vendar do zdaj ni še nobenega določila, ki bi zagotavljalo to specifiko. Tako je na včerajšnjem popoldanskem javnem srečanju koordinacije Slovencev v Demokratski stranki v dvorani Igo Gruden v Nabrežini dejala senatorka Mariangela Bastico, članica oddelka DS za šolstvo in nekdanja podmini-strica za šolstvo v vladi Romana Prodija. Basticova, ki se je v spremstvu senatorke Tamare Blažina dopoldne mudila na dvojezični večstopenjski šoli v Špetru, zvečer pa je sodelovala na javnem srečanju DS na tržaški Pomorski postaji, je orisala glavne značilnosti reforme in poudarila predvsem negotovost, ki vlada na tem področju, saj pravilnikov, kče izvzamemo osnutek o tehničnih zavodih, zaenkrat v bistvu še ni. Glede slovenskih šol tudi ni znano, koliko manevrskega prostora je na razpolago glede učnih smeri, npr. umetnostnega ali tehnološkega liceja, je Basticova dejala v odgovor na vprašanje vodje Urada za slovenske šole Tomaža Simčiča, medtem ko je profesorici liceja Slomšek Marizi Škerk glede zadolženosti šol dejala, da bo DS zahtevala, naj država sanira ta položaj in naj odpravi vse obvezne stroške, ki bremenijo šole. Furlanija-Julijska krajina pa bi kot avtonomna dežela lahko imela več pristojnosti na področju šolstva, čeprav vedno v okviru vsedržavnega šolskega sistema, je senatorka DS dejala deželnemu svetniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu. Nabrežinsko srečanje pa je predstavljalo priložnost za razpravo o tem, kako naj se slovenske višje srednje šole soočijo z napovedanimi spremembami (jeseni bodo morale predstaviti svojo vzgojno-iz-obraževalno ponudbo), predvsem v zvezi z vprašanjem izbire učnih smeri oz. s tem, katere smeri potrebujemo, dalje z vprašanjem izginotja pedagoškega in družboslovnega liceja in ustanovitve humanističnega liceja, možnosti ustanovitve glasbenega liceja in vpisovanja slovenskih dijakov na italijanske šole, na kar je uvodoma opozorila senatorka Tamara Blažina, ki je omenila tudi možnost koriščenja višješolske ponudbe v Sloveniji. Razprava se je razvila zlasti potem ko sta prizorišče zapustili obe senatorki in je srečanje v bistvu izgubilo pridih formalnosti. V razpravo, ki jo je vodil Livio Semolič, so se oglasile ravnateljice Mihaela Pirih, Milena Padovan in Loredana Guštin, njihova upokojena kolegica Stanka Čuk, profesorici Mariza Škerk in Tamara Petaros, vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu FJK Tomaž Sim-čič, tajnik goriškega Sindikata slovenske šole Joško Prinčič in načelnica komisije za šolstvo pri Svetu slovenskih organizacij Jelka Cvelbar. Pogovor se je sukal predvsem okoli (ne)možnosti ustanovitve glasbenega ali umetnostnega liceja, pa tudi okoli potrebe po analizi položaja in pripravi strokovnega načrta za potrebe teritorija, predvsem pa o potrebi po oblikovanju skupnih stališč. O tem morajo razpravljati - in odločati - vsi forumi, ki se v okviru organizacij slovenske manjšine ukvarjajo s šolstvom, vezni člen pa morajo biti ravnatelji, je bilo slišati. Koordinacijsko vlogo v tem smislu so prisotni poverili ravnateljicama Mihaeli Pirih in Mileni Padovan. Ivan Žerjal Glede reforme višjih srednjih šol še vedno vlada velika negotovost, pravi senatorka Mariangela Bastico (na levi ob senatorki Tamari Blažina) kroma ¡hi Pri Domju predstavitev dolinske občanske liste V hotelu Sonia pri Domju se bo danes ob 13. uri predstavila javnosti krajevna občanska lista, ki podpira župansko kandidatko Fulvio Premolin. Nosilka liste za občinski svet je dosedanja občinska odbornica Laura Stravisi. Lista Skupaj-Insieme v petek v Saležu Zgoniška lista Skupaj-Insieme bo predstavila javnosti kandidata za župansko mesto Mirka Sardoča, kandidate za mesto občinskega svetnika ter upravni program in sicer dne v petek, 22.maja. Predstavitev bo v prostorih občinske knjižnice v Sa-ležu s pričetkom ob 18.00 uri. Volitve prvič na soboto Bližnje evropske in občinske volitve bodo prvič tudi na soboto in sicer 6. junija od 15. do 22. ure. Volitve bodo tudi dan kasneje (nedelja, 7.6.) do 22. bazovica - Včeraj popoldne dobro obiskana demonstracija pri kalu Proti gradnji hitre železnice Bojazen, da bi železnica popolnoma iznakazila dolino Glinščice: nekaj podobnega se je že zgodilo v Mugellu - V prijetnem ozračju »protestirale« tudi živali Demonstracijo so zaznamovali lepo vreme, glasba in živali kroma občinske volitve - Podpora županji Fulvii Premolin »Kandidati Demokratske stranke zaslužijo zaupanje volilcev« Skupina kandidatov dolinske sekcije Demokratske stranke kroma Demokratska stranka dolinske občine je prepričana, da ima dober volilni program in da so njeni predstavniki v občinskem odboru in svetu pet let dobro delali. To je na včerajšnji predstavitvi kandidatne liste za občinski svet poudaril tajnik občinske sekcije Emilio Coretti (tudi on kandidira), ki je posebej izpostavil delo občinskih upraviteljev Alenke Vazzi in Antonia Ghersinicha. Demokrati so ena od štirih strank, ki podpirajo ponovno kandidaturo županje Fulvie Premolin. Corettti je na vrh programa svoje stranke postavil vsestranske napore za boljšo kvaliteto življenja občank in občanov dolinske občine, skrb za zaščito okolja, promocijo lokalnih pridelkov ter načrt za toponomastiko, ki bo spoštljiva do lokalne zgodovine in tradicij. Kandidati DS za dolinsko občinsko skupščino so na listi razporejeni po abecednem vrstnem redu. Coretti je prepričan, da gre za kvalitetne kandidature. V sončnem vremenu je kakih dvesto ljudi včeraj pri bazovskem kalu uprizorilo slikovito demonstracijo proti gradnji hitre železnice. Protestniki iz vzhodnokraških vasi, dolinske občine in Trsta so se zbrali, da bi skupaj izrazili svoje nasprotovanje in zaskrbljenost zaradi načrta, ki bi lahko po njihovem iznakazil predvsem dolino Glinščice. Dogodka ni priredil organiziran odbor, temveč skupina mlajših domačinov, katerim se je pridružilo kar nekaj somišljenikov. Včeraj je bilo pri kalu od 150 do 200 ljudi. Protest so zaznamovali balkanska glasba in živali (konji, psi in celo ribica), ki so se simbolično postavile proti hitrim vlakom in v bran teritorija. Demonstracija je povsem uspela, glede na dejstvo, da so jo pobudniki napovedali skoraj samo na internetu. V spletni skupnosti Facebo-ok se je v skupino »Proti železnici v dolini Glinščice« do včeraj vpisalo nič manj kot 830 ljudi. Na spletu piše, da »nekdo hoče preluknjati in uničiti zadnji kos ozemlja, ki nam ostaja (...) Okolje je naše, ne dopustimo, da nam ga uničijo.« Skupino je ustanovil Pa-dričar Andrej Rismondo, ki je včeraj poudaril, da je bila demonstracija zelo prijetna in uspešna ter da krajani zavračajo hitro železnico. Med protestniki je bil tudi znani novinar Paolo Rumiz. Predhodni dogodek je bil v petek v domu A. Ukmar - Miro v Dom-ju, kjer so se zbrali predstavniki odborov NO TAV iz Doline Susa, Ales-sandrie, Trenta in Bocna, Toskane in Furlanije. Govor je bil med drugim o posegih, ki so povsem iznakazili okolje v toskanskem Mugellu: 4. marca letos je prvostopenjsko sodišče v Firencah zaradi povzročene škode obsodilo 27 ljudi (vključno z vodstvom konzorcija Cavet, ki je imel v zakupu dela) in določilo 150 milijonov evrov odškodnine. Izrečene kazni znašajo od tri mesece do pet let zapora. Obsodbe zadevajo nezakonito odlaganje odpadnih materialov, medtem ko so bili obtoženci glede suma kvarjenja tekočih voda in zasebnih vodnjakov oproščeni. (af) / TRST Torek, 19. maja 2009 7 tržaški občinski svet - Odobren nov pravilnik Osmice v Trstu in okolici imajo sedaj »enako dostojanstvo« Pobudo za posodobitev pravilnika sta dala svetnika Ukmar (DS) in Giorgi (FI) »Diskriminacije« med osmicami v tržaški občini in v drugih okoliških občinah je od sinoči konec. Mestna skupščina je soglasno odobrila odlok o novem pravilniku o osmicah, ki je dejansko »poenotil« položaj osmic v tržaški pokrajini. Predlog o novem pravilniku sta dala občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar in njegov kolega iz vrst Forze Italia Lorenzo Giorgi. Že dejstvo, da sta odlok spodbudila občinska svetnika, je dokaj neobičajna; še redkeje pa se dogaja, da isti predlog podpreta predstavnik opozicije in svetnik iz vrst večine. Prav to skupno opozicijsko-večinsko zavzemanje za posodobitev pravilnika o osmicah, pa je bilo porok za uspeh. Vse, kar se je v zvezi z osmicami dogajalo na tržaški občini, je bilo tako rekoč bliskovito. V začetku prejšnjega tedna je občinski odbor pozitivno ocenil predlog; konec tedna je podobno mnenje izrekla tudi občinska komisija za kmetijstvo. Sinoči se je pozitivni krog sklenil z dokončno odobritvijo. Ukmar se je v uvodnem posegu zahvalil kolegu Giorgiju za podporo; prav tako odbornikoma Marini Vlach in Pao-lu Rovisu in tehničnim uradom, ki so uredili pravilnik. Ta je bil potreben, ker se je v zadnjih letih v osmicah marsikaj spremenilo. V prvi vrsti uživanje vina, ki se je - po uvedbi novih zakonskih pravil o cestni varnosti - precej znižalo. Prodajno obdobje bo zato neposredno odvisno od količine vina na prodaj: po en dan za vsakih 40 litrov vina (prej 60 litrov). Osmi-ce bodo odprte največ mesec dni, vinogradnik pa bo lahko porazdelil odprtje v več terminov skozi celo leto, a vsakič bo moralo odprtje trajati vsaj teden dni. Za količine večje od 15 hektolitrov bo vinogradnik lahko koristil daljše odprtje (dodatni mesec). Novost zadeva tudi prodajo hlad- SODIŠČE - Sum Ali so dokaz proti Loritu ponaredili? Sredi včerajšnje sodne obravnave o domnevnih skritih poslih med nekdanjim načelnikom goriških kriminalistov Carlom Loritom in tržaškimi razpečevalci je prišlo do nepričakovanega zasuka. Izvedenec obrambe je zatrdil, da je eden izmed dokazov ponarejen. Po njegovih domnevah naj bi nekdo spremenil zvočni zapis videoposnetka, ki naj bi dokazoval, da je Lorito jemal kokain. Iz-vedenčeva obtožba je huda, saj je primerljiva z domnevo o manipuliranju ploščice, zaradi katere je preiskava o atentatorju »unabomberju« v slepi ulici. Navedbe izvedenca bodo obravnavali sodniki. Maurizio Ferrara, nekdanji vodja policijskega komisariata v Lignanu, je včeraj zanikal navedbe, da je policija v Lignanu nadzorovala nočni lokal Babylon, ker naj bi v njem prodajali kokain. Nekdanji lastnik lokala ter istoimenske diskoteke v Trstu Fabio Novacco in ribič Andrea Sau-ro sta na zatožni klopi zaradi suma razpečevanja, Lorito pa je osumljen, da ju je ščitil. 8. junija bo govoril Diego Deste, glavni Loritov obtoževalec. Meje so zastražene Na Fernetičih je finančna straža odkrila več nepravilnosti. V madžarskem kombiju je bilo za 23 tisoč evrov zlata, 3,5 kg srebra in 20 nabojev. Neprijavljen tovor so zasegli, tako kot 12 tisoč evrov v gotovini, ki jih je prevažal srbski podjetnik iz Trsta: vsote nad 10 tisoč evri je treba pred prehodom meje prijaviti. ne hrane v osmici. Ta bo lahko lastne proizvodnje ali živilske proizvodnje drugih proizvajalcev, ki pa morajo biti izključno iz Furlanije-Julijske krajine. Tako se ovrednotijo deželni živilski proizvodi. Ukmar je ob koncu svojega posega omenil osmičarski obračun lanskega leta: v tržaški občini je delovalo 19 osmic, v katerih so iztočili 584 hektolitrov vina. Giorgi je poudaril, da sodijo osmi-ce v tradicijo, ki jo je treba obnavljati, a tudi prilagoditi sodobnemu času. Zato je bila potrebna uvedba novosti o trajanju osmic upoštevajoč količino vina. Po njegovem odlok služi za »parifika-cijo« osmic v tržaški občini in ostali pokrajini. Svetnik UDC Roberto Sasco je obeležil osmice kot »naše kulturno in družbeno bogastvo« ter se zahvalil Uk-marju in Giorgiju, ker sta se za to bogastvo konkretno zavzela. Podobno je menil tudi predstavnik Rovisove liste Emiliano Edera. Ob tako široki politični podpori je bilo glasovanje le še gola formalnost: vseh 35 prisotnih svetnikov je odlok Ukmar-Giorgi podprlo. M.K. Osmice v tržaški občini so od sinoči »enake« osmicam v drugih občinah tržaške pokrajine SV. ANTON - Zaključila se je tradicionalna potujoča prireditev trgovcev Zastor nad Trgom Evropa Nagradili so najlepšo italijansko oz. evropsko stojnico in pa najbolj izvirno - Kraje v noči na nedeljo BURLO - Študija Mladi in spolno prenosljive bolezni Gonoreja, papiloma virusi, genitalni herpes, glivične okužbe, okužba s HIV, sramne uši, klamidijske okužbe, trihomoniaza, virusni hepatitis ... Ali današnja mladina ve, za kaj gre? Ali ve, da so to spolno prenosljive bolezni? Po podatkih večletne študije, ki so jo izvedli raziskovalci ginekološkega oddelka tržaške otroške bolnišnice Burlo (v laboratoriju za analizo vaginalnih tamponov so analizirali 15 tisoč primerov), so mladi danes spolno zelo aktivni, istočasno pa izredno slabo ozaveščeni o nevšečnostih oz. nevarnostih, ki jih predstavlja nezaščiteno in nepazljivo spolno življenje. Samo v zadnjih treh letih so se morali raziskovalci Burla soočiti z neverjetno mladinsko ignoranco. Tri tisoč pacientov ni vedelo za spolno prenosljive bolezni in posledično tudi za to, kako se jih prenaša. Na podlagi običajnih zdravniških pregledov, so ugotovili, da je 10 odstotkov vprašanih mladoletnikov imelo prvi spolni odnos že pred 15. letom starosti, ne da bi pri tem poznalo morebitne posledice. Mnogi namreč zmotno mislijo, da je edina spolno prenosljiva bolezen okužba z virusom HIV in da ta zadeva le narkomane; prav tako so prepričani, da kontracepcijska tabletka obvaruje pred boleznimi in da nista okužbi s hepatitisom B in C vezani na spolne odnose. Po podatkih, ki so jih objavili v Burlu, so bakterijske infekcije danes vse bolj razširjene, med najbolj razširjene spolno prenosljive bolezni pa so se uvrstile klamidijske okužbe. Klamidije so zelo majhne bakterije, ki lahko pri moških in ženskah povzročijo vnetje sečnice in jajcevodov, med najpogostejšimi posledicami pa je neplodnost. Omembe vredni so tudi sledeči podatki: 629 deklet na 1000 (t.j. 61%) ne uporablja nikakršnega kontracepcijskega sredstva (beri kondom, tablete, spermicide, diafragmo, ipd.) in samo 88 (t.j. 9%) pa redno uporablja kondom ali diafragmo. V Burlu so prepričani, da bomo samo s primerno informacijo lahko v prihodnje preprečili dodatno širitev tovrstnih bolezni. Za to pa je nedvomno potrebna reorganizacija zdravniških storitev, ki pa zahtevajo primerno politično in finančno podporo. Potujoče stojnice iz vse Evrope, ki so pretekle dni krasile Trg sv. Antona, Ponte-rošo, kanal in Borzni trg, so se sinoči poslovile od tržaške publike. Zaključila se je namreč 9. izvedba priljubljene prireditev trgovcev Piazza Europa - Trg Evrope. Mimoidoči so se lahko sprehodili mimo 140 stojnic, ki so ponujale najrazličnejše obrtne izdelke, nakit, porcelan, obleke, igrače in seveda vsakovrstno hrano, od slaščic in ko-lačev, do sirov, suhomesnatih proizvodov in posušenih zelišč. Najmlajši pa so se lahko izživljali v manjšem zabaviščnem parku v Ulici Santa Caterina. Včeraj je posebna komisija proglasila najlepšo italijansko oziroma evropsko stojnico. Med italijanskimi razstavljavci je bila najlepša stojnica podjetja Favonia Mare, ki je ponujala sicilsko tuno in slastne morske konzerve, med evropskimi konkurenti pa se je na sam vrh povzpela angleška stojnica Miller s prekrasnim in dragocenim porcelanom. Nagradili pa so tudi najbolj izvirno evropsko stojnico, ki je bila bolgarska Deshew s svojimi omamnimi dišavami. Prav tako zanimivo pa je bila predstavitev umetniškega spominka za Trst, ki so si ga zamislili študenti šole za dizajn NABA iz Milana. Vsa dela bodo junija predstavili v muzeju burje v Ul. Belpoggio. Na koncu pa še neprijetna opazka. V noči na nedeljo so tatovi obiskali marsikatero stojnico, tako da so razočarani razstavljavci že napovedali, da jih prihodnjič v Trst ne bo. DOLINSKA OBČINA - Prijateljsko sodelovanje Starejši občani Ilirske Bistrice gostje dolinske sekcije VZPI-ANPI Prejšnji teden je na povabilo sekcije VZPI-ANPI za Dolino-Mač-kolje-Prebeneg obiskala naše kraje večja skupina občanov iz Ilirske Bistrice. Skupino, ki obiskuje Univerzo za 3. življenjsko obdobje, vodi prof. Marica Gabršnik, bivša ravnateljica osemletke v Jelšanah. Nadvse prijetno človeško srečanje je nastalo ob nedavnem obisku članov sekcije VZPI-ANPI v Jelšanah, kjer so počastili 65 letnico nemškega napada na Istrski odred in junaško smrt komandirja in prvoborca Ljubomirja Sancina-Stoja-na iz Doline. Goste iz Ilirske Bistrice je na županstvu v Dolini sprejela županja Ful-via Premolin, nato so si ogledali lokalna spominska obeležja, vključno z Rižar-no. Obiskali so tudi tri obrate v dolinski obrni coni in sicer tiskarno Graphart, podjetje Betonfer in novo torklo družine Parovel. Svoj obisk so sklenili v Prebenegu, kjer so jih sprejeli domači člani VZPI-ANPI, pozdravil pa jih je predsednik sekcije Drago Slavec. Na dolinskem županstvu je goste pozdravila županja Fulvia Premolin kroma 8 Torek, 19. maja 2009 TRST / BAZOVICA - V športnem centru Zarja Fantje so »vasovali«, vendar na koncertu Moška vokalna skupina Lipa je v goste povabila tri sorodne skupine V ne tako oddaljenih časih, ko ljudje niso preživljali pomladanskih večerov pred televizorjem in ko vaško jedro ni bilo središče avtomobilskega prometa, so se fantje srečevali na trgu, skupaj peli in se družili sredi večerne idile, ki nam jo posredujejo spomini starejših vaščanov. Fantje pojejo še danes in petje je ohranilo svojo družabno in družbeno vlogo v nekoliko spremenjenih razmerah, s posodobljeno, bolj koncertno usmerjeno obliko nastopanja, ki jo že peto leto predstavlja revija moških vokalnih skupin in zborov Fantje pojejo na vasi. Mladi pevci se še navdušujejo za ljudske in ponarodele slovenske pesmi in z veseljem nadaljujejo svoje nastope tudi na družabnostih po koncertu, ko se v sproščenem zaporedju bolj improviziranih pevskih točk med seboj tesneje povezujejo. Tako je bilo tudi v soboto zvečer v dvorani Športnega centra Zarja v Bazovici, kamor je moška vokalna skupina Lipa povabila tri sorodne pevske skupine in jih prijateljsko sprejela v pevskem slogu na začetku revije. Gobčeva Zapojmo pe- sem je zvenela namreč kot dobrodošlica pevcem in precej številni publiki, kateri so domači pevci zagnano zapeli svoj sentimentalno naravnani, uvodni spored pod vodstvom Anastazije Purič in ob spremljavi mladega kitarista Janoša Ju-rinčiča. Večer so obarvale tipične vasoval-ske teme, ljubezen mladih src, vino, lovske in ribiške pesmi. Slovenska pesem je prisrčno in ponosno zazvenela tudi s petjem koroških pevcev iz stoletnega društva v Bilčovsu. Predstavnik moškega pevskega zbora Bilka je na začetku nastopa poudaril, kako vse sodelujoče zbore druži skrb za ohranitev slovenske besede in petja in kako sami pristopajo k tej dejavnosti z vsem srcem in dušo. To so tudi dokazali s svojim ubranim, sporočilnim izvajanjem pesmi iz klasične slovenske zborovske literature, a tudi iz domače zakladnice. Sledil je nastop pevcev idrijskega noneta Vasovalci, ki se sami, skromno označujejo kot navdušeni amaterji in so svoje veselje do pevske dejavnosti izrazi- Sobotni koncert je sodil v okvir praznovanj ob 110-letnici vaškega društva kroma li z zaupnim izvajanjem dopadljivih ljudskih in umetnih motivov. Večer je sklenila uveljavljena vokalna skupina Goldinar, ki združuje mlade pevce s Pivškega in Postojnskega. Dobitniki zlatega priznanja na letošnjem mednarodnem zborovskem tekmovanju v Bratislavi so prepričali tudi občinstvo revije z raznolikim programom, ki se je pričel pri slovenski literaturi, je zaživel z ritmičnim impulzom rezijanske tradicije in se je zaključil v čustvenem tonu hrvaške popevke. Zbor je uravnovešen skupinski zvok in dobro izoblikovane izvedbe nadgradil s pristno doživetim pristopom, ki je zagotovil pevcem prepričan aplavz in prednost dodatka pred skupno izvedbo Vrabčeve Zdravlji-ce. Ob koncu je vse nastopajoče pozdravila predsednica društva Lipa Tatjana Križmančič, ki je uokvirila dogodek v praznovanja ob 110-letnici vaškega društva. Za sklepni pozdrav in zahvalo so ponovno stopili na oder vsi zborovodje in mentorji skupin: Anastazija Purič, Marjan Gasser, Rado Erznožnik in Dominik Jurc. (ROP) briščiki - Cheerdance Millenium S »čudežno« Alico zaključek letošnje sezone Plesno-navijaško društvo Cheerdance Millenium je v soboto pri Bri-ščikih priredilo akademijo ob koncu sezone. Nastopili so vsi člani društva od otrok do tekmovalk, ki so se aprila udeležile svetovnega prvenstva na Floridi. Nastop je v telovadnico Ervatti privabil lepo število gledalcev, sklenil pa ga je skrbno pripravljeni muzikal, ki ga je navdihnila pripoved Alica v čudežni deželi. Večer je povezoval Jari Jarc, na njem pa so tudi prebrali dopis duše Cheerdance Milleniuma Petre Križmančič, ki se zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti sobotne prireditve. Gropajsko društvo bo sicer v naslednjih tednih še naprej zelo dejavno. Ze konec tedna se bo namreč več plesnih sestavov udeležilo državnega prvenstva v Cesenaticu, julija pa bodo nekateri člani nastopili na evropskem prvenstvu, ki bo na Švedskem. (p. v.) ŠOLSTVO - Boljunec Pomladni dan tudi v vrtcu Miškolin Včeraj se je v Furlaniji-Julijski krajini začel niz šestih srečanj v okviru Pomladnega dne, v okviru katerih sodeluje enajst šol različnih stopenj iz FJK (šest iz videmske, tri iz tržaške ter po ena iz goriške in pordenonske pokrajine), med katerimi je tudi Otroški vrtec Miškolin iz Boršta, ki ima svoje začasne prostore v stavbi vrtca Kekec v Bo-ljuncu, kjer bo srečanje v četrtek. Pomladni dan je pobuda, ki je namenjena vsem šolam iz Evrope in drugod. Učitelji naj bi rezervirali enega ali več dni na šolskem koledarju za razpravo, interaktivne dejavnosti in premislek o različnih evropskih temah. Pomladni dan ponuja mladim državljanom možnost, da Evropi predstavijo svoja mnenja in stališča. V letu 2009 se Pomladni dan pridružuje Evropskemu letu ustvarjalnosti in inovacij v želji, da bi čim več šol okusilo ustvarjalnost in inovacije evropskih dimenzij. Šole, ki pristopijo k pobudi, ter učitelji in njihovi razredi imajo dostop do polnega paketa dejavnosti, natečajev, gradiv, orodij in storitev, ki se nahajajo na spletnem portalu http://www.springday2009.net. Udeležba pri projektu omogoča šolam sodelovanje pri spletnih dejavnostih, ki so lahko dopolnilo k učnim uram, posvečenim Evropi, uporabo IKT za komunikacijo v resničnih situacijah in uporabo različnih učnih okolij ter možnost obiska znane osebnosti, ki se z učenci pogovori o zadevah, povezanih z vodilno temo leta 2009, torej z ustvarjalnostjo in inovacijami. Niz pobud v FJK prireja območna enota Državne agencije za razvoj šolske avtonomije. Kot že rečeno, je med šolami tržaške pokrajine, ki so pristopile k pobudi, tudi slovenski vrtec Miškolin iz Boršta, ki bo v četrtek popoldne na svojem boljunskem sedežu (Boljunec 473) ob 14.30 gostil srečanje, na katerem bodo, poleg ravnateljice Ksenije Dobrila, vzgojiteljic in malčkov, prisotne tudi Lucia Tomada Magris, funkcionarka Evropskega parlamenta, direktorica območne enote Državne agencije za razvoj šolske avtonomije Alessandra Missana in dolinska občinska odbornica za šolstvo Alenka Vazzi. Lucia Tomada Magris pa bo na Tržaškem že v dopoldanskih urah, kjer se bo v prostorih večstopenjskega zavoda Campi Elisi udeležila praznovanja ob Pomladnem dnevu z začetkom ob 10. uri. V okviru srečanja bodo predstavili tudi dejavnosti te šole, med katerimi je treba omeniti didaktične dejavnosti v angleškem jeziku, ki jih učenci nekaterih razredov šole Cam-pi Elisi opravljajo skupaj z vrstniki dveh šol iz Slovenije, in sicer OŠ Vodnik iz Ljubljane in OŠ Preserje. SESLJAN - Vzgojni projekt V jaslih pripravili vrtnarsko delavnico Z najmlajšimi so veselo delali tudi odrasli V okviru vzgojnega projekta za šolsko leto 2008/2009 je v občinskih jaslih K. Štrekelj v Sesljanu v soboto, 9. maja potekalo vrtnarsko dopoldne. Pobude so se udeležili skoraj vsi starši s svojimi malčki, ki obiskujejo jasli. Vzgojiteljice in koordinatorka Zadruge La Quercia iz Trsta, ki za Občino Devin Nabrežina upravlja jasli v Sesljanu, so vodile dejavnosti in navzočim nudile navodila in nasvete za ureditev gradic. Najprej so očetje s pomočjo motik in drugega vrtnarskega orodja skopali ter zrahljali zemljo, v katero so nato skupaj s svojimi otroki posadili razne okrasne rastline in dišavnice, da bi tudi najmlajši lahko spoznali različne vonjave rastlin, ki uspevajo na našem teritoriju. Delavnica na temo vrtnarstva je potekala v vedrem in prijetnem vzdušju tako za starše in njihove otroke kot za osebje, ki je zaposleno v jaslih. Skupina švedskih učiteljic na obisku Od včeraj se na Tržaškem mudi skupina trinajstih učiteljic iz kraja Gavle na Švedskem, ki se zanimajo za delo z otroki v starostni dobi od devetih do trinajstih let. Obisk je eden od sadov desetletnega sodelovanja med Licejem Franceta Prešerna iz Trsta in gimnazijo Vasaskolan iz Gavleja, v okviru katerega se je ravno pred nedavnim pri tržaških dijakih mudila večja skupina švedskih vrstnikov, dijaki liceja Prešeren pa v teh dneh vračajo obisk. Švedske učiteljice si bodo ogledale potek pouka na treh šolah: na Osnovni šoli Franceta Bevka na Opčinah, na katinarski podružnici Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda in na italijanskem večstopenjskem zavodu Iqbal Masih. Na OŠ Bevk in NSŠ Sv. Cirila in Metoda se bodo švedske gostje mudile danes dopoldne. Opensko šolo bodo obiskale že v jutranjih urah, nato bodo pozno dopoldne prisostvovale nekaterim lekcijam na katinarskem oddelku svetoi-vanske srednje šole, medtem ko bo popoldan namenjen obisku Krasa, točneje Devina, Briščikov in Repentabra (včeraj popoldne so si ogledale Trst). Jutrišnji dan bo namenjen obisku zavoda Iqbal Masih: učiteljice, ki jih bo med drugim sprejel ravnatelj Andrea Avon, bodo najprej prisostvovale nekaterim lekcijam na OŠ Sandro Pertini, pozneje pa še delavnicam na bližnji NSŠ Francesco Rismondo (na tej šoli bo z novim šolskim letom stekel tudi pouk slovenskega jezika). Popoldne bodo obiskale Glinščico in Bazovico. / TRST Četrtek, 21. maja 2009 9 Boljunec: v Prešernovem gledališču večer z Davom Karničarjem V gledališču F. Prešeren v Boljuncu bo drevi z začetkom ob 20.30 nadvse zanimiv večer. Mladinski dom in SKD F. Prešeren bosta gostila Dava Karničarja, športnika svetovnega slovesa, ki se je udeležil neštetih plezalnih odprav na vrhove po vsem svetu, zaslovel pa je kot ekstremni smučar, ki je kot prvi Slovenec prismučal z najvišjega vrha sveta, Everesta. Pobliže ga bomo spoznali na predavanju, ki nosi naslov »S smučmi z najvišjih vrhov sveta« ter s projekcijo fotografij podoživljali njegove neverjetne izkušnje. Karničarja bo predstavil naš alpinist ter načelnik in inštruktor pri alpinističnem odseku SPDT Erik Švab. Večer sta gmotno podprla Zadružna kraška banka in podjetje Electric Rebula. Vabilo na predstavitev pesniške zbirke Sulla strada de casa - Domov grede Predstavitev dvojezične zbirke Claudia Grisancicha Predstavitev dvojezične pesniške zbirke Domov grede - Sulla strada de casa pesnika Claudia Grisancicha (Založništvo tržaškega tiska) bo zanimiva priložnost, da prisostvujemo srečanju med pesniki, ki živijo in ustvarjajo v istem prostoru, vendar ga opazujejo ter opisujejo v različnih jezikih in z drugačnih zornih kotov. V pogovoru o poeziji, ki nastaja pri nas, o njenem prehajanju iz enega jezika v drugi, pa tudi o konkretnih vprašanjih, ki zadevajo prevajanje poezije se bodo soočali prof. Marija Cenda Klinc, slavistka, dolgoletna sodelavka pri tržaških založbah kot jezikovna svetovalka in lektorica, pesniki Claudio Grisancich, Marko Kravos, ki je prevedel poezije v omenjeni zbirki ter Ace Mermolja, ki bo spregovoril tudi v vlogi glavnega urednika ZTT-ja. Srečanje bo danes, ob 17.30, v dvorani zavarovalnice Generali na Trgu Duca degli Abruzzi 1. SOCIALA - Skupen projekt Solidarnost na vasi S staranjem prebivalstva se postopno veča število ostarelih, med katerimi je mnogo ljudi z zdravstvenimi in socialnimi težavami, osamljenih in takih, ki se s težavo premikajo. K sreči pa so na teritoriju prisotni tudi bolj ali manj priletni prebivalci, ki jih zgoraj navedene težave niso prizadele in lahko v duhu solidarnosti priskočijo na pomoč svojim vrstnikom v stiski. Z željo, da bi uresničili solidarnostno mrežo, ki bi povezala ostarele in mlajše občane, je nastal projekt Solidarnost na vasi - Paesi solidali. Pri njem sodelujeta socialna služba Okraja 1.1 in zadruga La Quercia, finančno pa ga je podprla služba za enake možnosti Dežele FJK. Cilj projekta je, da bi v sklopu posameznih vaških skupnosti v občinah Devin-Nabrežina, Re-pentabor, Zgonik ostarelim omogočili nadaljnje bivanje na njihovih domovih, a tudi pomagali sorodnikom socialno šibkejših oseb ter pripomogli k uskladitvi njihovega delovnega časa in potreb. Pri projektu lahko sodeluje vsakdo. Kako? Tako da starejši osebi na primer pripravi obrok, jo pospremi v trgovino, ali ji dela družbo. V sklopu projekta je predviden tudi ustrezni sklad za povračilo stroškov. Javnost bodo s projektom seznanili tudi v sklopu raznih dogodkov, ki jih prirejajo omenjene občine (npr. Praznik vina v Zgoniku, Poletni večeri pod zvezdami v Nabrežini, Kraška ohcet v Repentabru). Ozaveščanje in spodbujanje pa bo steklo že v teh dneh. V četrtek, 21. maja, bo v restavraciji Sardoč v Prečniku Praznik ostarelih. Med 15. in 19. uro bodo spregovorili o Solidarnosti na vasi, na sporedu pa bodo tudi tombolada, glasba in druge oblike zabave.Podrobnejše informacije o projektu Solidarnost na vasi nudijo tudi telefonsko v uradu za socialno službo občin 1.1 (040 2017385), ob sredah med 9. ter 11. uro pa tudi vodja projekta, socialni delavec Dejan Fur-lanič (zadruga La Quercia, 040 2907151 in 345 6552673). (pd) Včeraj danes Danes, TOREK, 19. maja 2009 PETER Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 15.03 - Luna vzide ob 2.34 in zatone ob 14.53 Jutri, SREDA, 20. maja 2009 BERNARDIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,2 stopinje C, zračni tlak 1017 mb raste, veter 12 km na uro severo-zahod-nik, vlaga 72-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,9 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. maja 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Giulia 1 - 040/635368, Oširek S. Var-dabasso 1 (bivša ul. Zorutti) -040/766643, Žavlje - Ul. Flavia 39/C -040/232253, Zgonik - Božje polje -040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša ul. Zorutti), Korzo Italia 14, Žavlje -Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje -040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 - 040/631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ààk Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«. ARISTON - 16.00, 21.00 »Che - Guer- riglia«; 18.30 »Che - L'argentino«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.15, 20.00, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »17 again -Ritorno al liceo«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »San Valentino di sangue«; 17.30, 20.00, 22.20 »Star Trek«; 15.55, 18.00, 22.20 »X - men, le origini«; 20.00 »State of play«; 16.05 »Hannah Montana - The movie«. FELLINI - 17.00 »Il topino Despereaux«; 18.30, 20.20, 22.00 »Lezioni d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 17.35, 19.50, 21.50 »Il sangue dei vinti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00, 20.00 »Co-raline«; 19.30, 21.40 »Stari, rad te imam«; 17.00, 19.00, 21.00 »Še enkrat 17«; 17.20 »Možje X na začetku: Wolverine«; 16.00 »Pošasti proti Nezem-ljanom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »17 again, ritorno al liceo«; Dvorana 3: 16.30 »Hannah Montana: The mo-vie«; 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 18.30, 20.30 »Ge-nerazione 1000 euro«; 22.15 »Gran Torino«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 2: 18.30, 21.15 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 20.00, 22.15 »Star Trek«; 17.15 »Earth - La nostra terra«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »San Valentino di sangue«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »17 again - Ritorno al liceo«; Ki-nemax d'Autore: 17.45, 20.00, 22.00 »Tutta colpa di Giuda«. 9 Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA iz Križa vabimo ob 40-letnici poimenovanja naše šole na prireditev, ki bo v petek, 22. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v domu A. Sirka. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzio-ne.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na raz- polago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Naravoslovni »Živijo Ke-kec« v Kranjski Gori od 14. do 20. junija (od 1. do 5.raz.), Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 21. do 26. junija (od 4.razreda dalje), Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta) slovenščina in jahanje, Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta), Kraso-slovni »Netopir« v Postojni od 05. do 10. julija (od 7. do 12 leta), Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 12. do 17. julija (od 3. razreda dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 19. do 25. julija optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 26. julija do 01. avgusta optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 23. do 28. avgusta (od 8. do 17. leta), Delavnico »Mišk@« v Trstu od 31. avgusta do 04. septembra (od 3. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. [TU Osmice DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040299442. OSMICO so odprli Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Ga-brovcu 27. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 -208726. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Vabljeni! 0 Prireditve MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN KD FRANCE PREŠEREN vabita na predavanje ekstremnega alpinističnega smučarja Dava Karničarja »S smučmi z najvišjih vrhov sveta« danes, 19. maja, ob 20.30, v gledališču France Prešeren v Boljuncu. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na predstavitev dvojezične zbirke Claudia Grisancicha, ki bo danes, 19. maja, ob 17.30, v Salone degli Incon-tri, Circolo Aziendale Generali, Trg Duca degli Abruzzi 1 (7. nadstropje). Poleg avtorja bodo na predstavitvi prisotni tudi prevajalec Marko Kravos, prof. Marija Cenda Klinc in glavni urednik ZTT-ja Ace Mermolja. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 20. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi v četrtek, 21. maja, ob 18. uri, v Ul. S. Francesco 20, na otvoritev »Skupinske razstave Likovnega krožka Slovenskega kulturnega kluba«. Predstavil jo bo Matej Susič, glasbeni utrinek Janoš Jurinčič (kitara). Razstavljajo: Roberta Busechian, Sara Kos, Tina Kralj, Neža Kravos, Irina Lisjak, Taja Luxa, Valentina Oblak, Iva Pertot. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Repentabru prirejajo igrico »Rdeča kapica v Deželi branja« v režiji Lučke Susič, ki bo v četrtek, 21. maja, ob 20. uri v kulturnem domu na Co-lu. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert ob 105-letnici ustanovitve, ki bo v soboto 23. maja v Športnem centru Ervatti pri Briščikih s priče tkom ob 20.uri. Na večeru bomo predstavili zgoščenko »Na odru«. Uvodne skladbe bo zaigral Mladinski orkester društva. OBČINA REPENTABOR vabi v soboto, 23. maja, ob 19. uri, v Kraško hišo v Repnu, na uradno otvoritev občinskega praznika. Sodeluje Slovenski lovski pevski zbor Doberdob, odprtje razstave del Društva likovnikov Logatec, zvečer ples z ansamblom Modri Val. V nedeljo, 24. maja, obuditev praznovanja Binkošti: ob 9.30 slovesna maša na Tabru; ob 10.30 pohod po vaseh Re-pentabra v sodelovanju s krajevnimi organizacijami in Razvojnim društvom Repentabor (Slo), zbirališče pred cerkvijo na Tabru; ob 19. uri po-vorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repenrabr-ska mladina, zvečer ples z ansamblom Kraški kvintet. Vsak dan možnost poskusa jezdenja konja. Urnik razstave v galeriji kraške hiše: sobota, 23. maja, 18.00-22.00; nedelja, 24. maja, 11.0012.30 in 15.00-22.00; sobota, 30. maja, 16.00-19.00; nedelja, 31. maja, 11.00-12.30 in 15.00-17.00. SKD LI PA iz Bazovice, ob 110-letnici, vabi v soboto, 23. maja, ob 20.30 v ba-zovski dom na otvoritev razstave »Ba-zovski kotički Štefana Turka«. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. MARTINA - PROSEK vabi v nedeljo, 24. maja, ob 17. uri, na koncert v proseško cerkev. Nastopata prof. Polona Gantar (orgle) in Miran Božič (ustne orglice). Vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 24. maja, ob 18.uri, v Marijin dom v Rojanu (ul.Cordaroli, 29), na muzikal »Moje pesmi, moje sanje« v izvedbi Otroškega pevskega zbora A.M.Slomšek iz Bazovice. Po znanem filmu »The sound of music« (Tutti insieme appassionatamente) ga je piriredila in zrežirala Zdenka Kavčič Križmančič. SKD PRIMOREC vabi na celovečerni koncert MePZ Fran Venturini-Domjo v nedeljo, 24. maja, ob 19. uri, v cerkvi sv. Andreja v Trebčah. ZDRUŽENJE AMICI DELL'HOSPICE PINETA ONLUS v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina organizira dobrodelno prodajno razstavo slik in fotografij, izkupiček katere je namenjen za opremo oddelka rakastih bolnikov v Nabrežini. Razstava bo odprta do nedelje, 24. maja, med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro, v Kamnarski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini. Vljudno vabljeni! GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi do 28. maja na razstavo »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Proseška ul. 131). Prispevki V spomin na drago gospo Justo Cibic darujejo Marina, Elena in Tamara Prašelj 50,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na Marijo Guzzi darujeta Marta in Srečko 30,00 evrov za ribiški muzej v Križu. V spomin na Marijo Guzzi daruje Tad-deo z družino 20,00 evrov za ribiški muzej v Križu. V spomin na Juštino Cibic daruje Slavi-ca Husu 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor s Proseka. V spomin na Darkota Starca in na Zor-ko Gerlanc darujejo Sonja, Egon in Marko 30,00 evrov za KD Prosek -Kontovel in 30,00 evrov za ŽPZ Pro-sek - Kontovel. V spomin na Milko Doljak por. Budin daruje družina 100,00 evrov za Skupnost Družina - Opčine, 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 100,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. V spomin na sestro Milko Doljak por. Budin daruje brat Gabrijel 50,00 evrov za Shinkai Karate Klub - Zgonik, 50,00 evrov za MPZ Rdeča zvezda -Devin, 50,00 evrov za ŠK Kras in 50,00 evrov za cerkev v Zgoniku. V spomin na padle hrabre tovariše darujeta Claudia in Miro 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Darkota Starca darujejo Sonja, Igor in Ardemia 100,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Darkota Starca darujeta Pepi in Ida Regent 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na drago Rozo Grgič Križ-mančič daruje Marija Grgič (Zelceto-va) 10,00 evrov za AŠD Zarja. t V Trstu je 14. maja preminil časnikar, ekonomist in naš strokovni sodelavec dr. Egidij Vršaj Pogreb bo v sredo, 20. maja. Od 12. ure dalje bo ležal v mrliški vežici v ulici Costalunga, ob 13. pa bo pogrebna maša v župnijski cerkvi na Opčinah. Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček t V nedeljo je zaspala naša mama in nona Krasulja Simoniti vd. Suhadolc Žalostno vest sporočajo Peter in Tanja, Ivana in Francesco, Mitja in Matjaž. Pokojna bo ležala v petek, 22. maja v ulici Costalunga, od 12.25 do 12.55. Sledil bo pogreb z mašo ob 13.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, 19. maja 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob smrti drage mame izrekamo Petru in družini občuteno sožalje. TFS Stu ledi Dragi Krasulji Suhadolc pošiljajo poslednji pozdrav Irena, Majda, Ženka ter Tatjana in Joško Ob izgubi drage mame Krasulje Si-moniti vd. Suhadolc izrekamo Petru in družini iskreno sožalje. Odbor SPDT Ob izgubi drage Devane Pizziga izreka svojcem iskreno sožalje SKD Primorsko - Mačkolje Nasvidenje tovarišica in prijateljica Devana. Hvala za vse, Škedenjci krožka SKP J. Canciani, krožka Falisca in Ljudskega doma Z. Perello 10 Torek, 19. maja 2009 TRST OBČINA REPENTABOR OBČINSKI PRAZNIK REPEN SOBOTA, 23. MAJA 2009 18.00 ODPRTJE KIOSKOV 19.00 V KRAŠKI HIŠI V REPNU: URADNA OTVORITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA SODELUJE SLOVENSKI LOVSKI PEVSKI ZBOR DOBERDOB ODPRTJE RAZSTAVE DEL DRUŠTVA LIKOVNIKOV LOGATEC 20.30 - 00.30 PLES Z ANSAMBLOM "MODRI VAL" NEDELJA, 24. MAJA 2009 OBUDITEV PRAZNOVANJA B1NKOŠTI SLOVESNA SV.MAŠA NA TABRU POHOD PO VASEH REPENTABRA V SODELOVANJU S KRAJEVNIMI ORGANIZACIJAMI IN RAZVOJNIM DRUŠTVOM REPENTABOR (SLO) ZBIRALIŠČE PRED CERKVIJO NA TABRU PRIHOD POHODNIKOV NA TRG V REPNU IN DRUŽABNOST ODPRTJE KIOSKOV POVORKA REPENTABRSKIH FANTOV OB SPREMLJAVI GODBE NA PIHALA PRIHOD POVORKE NA TRG IN PLES, KI GA OTVORI REPENTABRSKA MLADINA 19.30 - 00.00 PLES Z ANSAMBLOM " KRAŠKI KVINTET" 9.30 10.30 13.30 17.00 19.00 Vsak dan možnost poskusa jezdenja konja Razstava v galeriji kraške hiše v Repnu bo odprta v soboto ,23. maja 2009 od 18.00 do 22.00 v nedeljo, 24. maja 2009 od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00 v soboto, 30. maja 2009 od 16.00 do 19.00 v nedeljo, 31. maja 2009 od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 iiimir rnMm-^m Po motivih komedije Caria Coldonija: Impresarij iz Smirne (1759) Režiser: Eduard Miller Imenitna komedija o tržnosti umetnosti ali tržni umetnosti... Igrajo: Vladimir Jure, Danijel Malalan, Violetta Tomič/Nikla Petruška Panizon, Polona Vetrih, Romeo Crebenšek, Lara Komar, Primož Forte, Maja Blagovič, Jose. ČETRTEK, 21. maja ob 19.30 RED K (italijanski nadnapisi in varstvo otrok) PETEK, 22. maja ob 20.30 RED T (italijanski nadnapisi) • NEDELJA, 24. maja ob 16.00 RED C (varstvo otrok) Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE inf Založništvo tržaškega tiska vabi na predstavitev dvojezične pesniške zbirke Sulla strada de časa Domov grede Claudia Grisancicha s prevodi Marka Kravosa DANES, ob 17.30 v dvorani zavarovalnice Generali trg Duca degli Abruzzi, 1 Ob avtorju bodo spregovorili prof. Marija Cenda, Marko Kravos in Ace Mermolja M Izleti SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija, z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maj a na info@skdevin.it ali tel. št.: 340-2232538 in 335-7720105. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Op-čine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 0402171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. TPPZ P. TOMAŽIČ v sodelovanju s turistično agencijo Adriatica organizira od 30. maja do 2. junija izlet v Auschwitz, Birkenau in Mathausen. Na razpolago so še štiri mesta. Informacije na telefonsko številko 380-3584580. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča udeležence izleta v Umbrijo, da bo avtobus startal v soboto, 30. maja, ob 6. uri iz pilošča pri domu A.Budal v Štandrežu in ob 6.30 iz Sesljana. Za informacije Tamara 3403447695. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo v torek, 2. junija, na romanje na Zasavsko Sveto Goro in v Vače, kjer imajo božji grob iz stekla. Avtobus bo odpotoval: s trga Oberdan ob 6.35, iz Sesljana ob 6.50, iz Sv. Križa ob 6.55, s Proseka ob 7. uri in z Opčin ob 7.10. Za vpis in dodatne informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 347-9322123. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040-228050. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 339-8161633 (Marjuča). H Čestitke Ob zaključku triletnega študija arhitekture čestitamo naši od-bornici ERIKI KOŠUTA in ji voščimo veliko dobre volje ter vztrajnosti pri nadaljnjem študiju. SKD Vesna. Draga NADIJA ZOBEC, danes 50. rojstni dan slaviš, a vsak dan lepša se nam zdiš. Tople so tvoje roke, srce polno je dobrote, lepo se imej, veliko se smej, naj sreča te nikdar ne zapusti, to ti iz srca želi Miki, Maja, Ivan, Barbara, Anica in Adelka. Privekala je KLARA, srečnima staršema Viktoriji in Dariju čestitamo, nona Roži, Gracijela in Robi. --- Danes praznujeta Nadia in Ljubo 25. obletnico poroke Še mnogo skupnih srečnih dni jima želijo vsi domači - Danes slavi 50. rojstni dan naša draga Nadija Zobec Vse najboljše ji želimo Miki, Maja in Ivan 3 Obvestila PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na poskusne vadbe v maju: ob torkih ob 19. ali ob 20. uri, ob petkih pa ob 18.30 ali ob 19.30. Tel.: 349-6483822. OBČINA ZGONIK sporoča, da se bo na županstvu v Zgoniku danes, 19. maja, ob 20. uri v prvem sklicanju, vršila redna seja občinskega sveta za razpravo sledečega dnevnega reda na javnem zasedanju: odobritev zapisnika predhodne seje Občinskega sveta z dne 21. aprila 2009; poročilo Župana, priporočila in vprašanja, odobritev obračuna poslovanja za finančno dobo 2008 in zadevnih prilog. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je za danes, 19. maja, ob 15.15, predviden odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Cankarjevem domu (ob 18. uri), ob 65. obletnici delovanja Partizanskega zbora iz Ljubljane. V torek, 26. maja bo redna pevska vaja. V soboto, 30. maja ob 4. uri (zjutraj) odhod avtobusa iz Padrič za izlet na Poljsko. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 20. maja, ob 20.uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Ljudskem domu v Trebčah. PRVO SREČANJE ŠIVILJSKEGA TEČAJA bo potekalo v sredo, 20. maja, ob 19. uri v prostorih SKD V. Vodnik. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA-ONLUS vabi na predavanje »Onkološke bolezni: zdravljenje na domu ali v bolnici oz. ho-spicu« v sredo, 20. maja, ob 17. uri v galerijo Narodnega doma, ul. Filzi 14 v Trstu. Predaval bo dr. onkolog Simon Spazzapan. Vljudno vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 21. maja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Mavrična ribica«, avtor Marcus Pfi-ster. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v četrtek, 21. maja, ob 16. uri v društvene prostore na štadjon 1. Maj. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, dve konferenci na temo »Vesolje v nas«. V petek, 22. maja, ob 20. uri, bo inženir Dario An-derle predaval »O ozvezdjih in planetih v človeku«. V soboto, 23. maja, ob 20. uri, pa bo doktor Sergio Maria Francardo, antropozofski zdravnik, govoril o odnosih med planeti, kovinami in organi v človeku. Rezervacija je obvezna. Tel. št.: 040-280533 ali 339-7809778. Vabljeni. SKD PRIMOREC vabi na predstavo kriminalke roberta Thomasa »Krvava uganka za osem žensk« v petek, 22. maja, ob 20. uri, v Ljudski dom v Trebče, izvaja gledališka skupina MOSP, prevod in odrska priredba Helena Pertot, režija Lučka Susič, kostumi Julija Berdon. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 23. maja, v dvorani Igo Gruden - Nabreži-na, št.89, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Sledila bo družabnost. NORDIJSKA HOJA-SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bodo srečanja nadaljevala še v soboto, 23. in v nedeljo, 24. maja. Zbirno mesto v Na-brežini pred društvom v soboto ob 8.30, v nedeljo pa ob 9. uri. Tel.: 3496483822. TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki se bo odvijal v soboto, 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure. Tečaj bo zaobjemal pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 040-220155 (Livio). OBČINA REPENTABOR sporoča, da se bo dne 25. maja, ob 18. uri, na re-pentabrskem občinskem sedežu sestal občinski svet s sledečim dnevnim redom: odobritev zapisnika seje občinskega sveta z dne 22.12.2008, odobritev zapisnika seje občinskega sveta z dne 23.3.2009, odobritev poslovnega obračuna 2008, dodelitev pristojbine svetnikov korist potre-sencem iz Abrucov, županova sporočila. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač- l.it - www.teaterssg.it nik 2009« v otroškem vrtcu na Pro-seku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah. SLOVENSKI KULTURNI KLUB obvešča, da zapade termin za oddajo literarnih, likovnih in fotografskih prispevkov za natečaj v ponedeljek, 25. maja. Dodatne informacije dobite na tel. številki 040-370846, v Ulici Donizetti 3, v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. POLETNA CENTRA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 1-3 let in 3-6 let se bosta odvijala od 29. junija do 11. septembra. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Na-brežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017370. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico, s Turističnim društvom Škocjan ter s SKD Primorec, vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Vi-viani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.gui-tarfestivalslo.net. AŠD POLET IN ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 3385889958 (tudi sms) ali na naslovu: marinaandrej@alice.it. POLETNI CENTER V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 6-12 let se bo odvijal od 15. junija do 31. julija. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teori-čne in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni -/ pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Mira-marski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040-422696, email: tpkcntsirena@libero.it. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska pro-sveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI V ORGANIZACIJI SLOV. DIJAŠKEGA DOMA S.KOSOVEL se bo odvijala od 19. do 27. julija. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. KD PRIMAVERA-POMLAD IN KD AGORA ZOE vabita v nedeljo, 24. maja, od 9. do 18. ure, na sprehod v naravo v Nabrežini in okolici za boljše spoznavanje skrivnosti in koristnosti šipka in žajblja, divji rastlini v rojstnem in naravnem okolju. Za prijave in informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-4437922. L. Mali oglasi NA PADRIČAH SE JE IZGUBIL golden retriever svetle barve. Star je 4 mesece in sliši na ime Kora. Nosi ovratnico rdeče barve z belimi srčki. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. 338-4997501 ali 339-1077589. IZGUBIL SEM črno volneno ogrinjalo v obliki trikotnika, izgubljeno v Dolini, pri telovadnici ali v Trstu v okolici ulice Della Guardia ali ulice San Sergio v soboto, 9. maja, pozno zvečer. Najditelju gre nagrada. Tel. 3355762814. IZGUBILA SE JE 7-mesečna zlata prinašalka. Poštenega najditelja čaka nagrada v višini 700,00 evrov. Tel. 335-5291181. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. KUPIM dve stari kraški kamniti kon-zoli-medjona; tel. 335-7235518. ODDAM V NAJEM študentom z enoletno pogodbo opremljeno trosobno stanovanje pri Sv. Ivanu v bližini stad-jona 1. Maj. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 040-274995 ali 3475469662. PRODAM nissan almera 1.400 ccm, klimatiziran. Tel. št.: 347-2101770. PRODAM prikolico taber 360, na prostoru v Bijeli Uvali (Poreč), cena 2.000 evrov. Tel. št.: 335-5702863. PRODAM na novo vezene naramne rute s čipkami za kraško nošo. Tel. 040299820. V NEPOSREDNI BLIŽINI TRŽAŠKE UNIVERZE dajem v najem veliko opremljeno samostojno sobo (v stanovanju skupaj s študentko medicine), prosto od 1. julija dalje. Informacije na tel. št. 335-8146256. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo za pomoč bolnim in starejšim osebam (24 ur dnevno) ali za pospravljanje in pomoč pri likanju. Klicati na tel. št. 347-8601614. a Poslovni oglasi MIZARSTVO izdelki in popravila po naročilu. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31373087 TRGOVINA POHIŠTVA IŠČE dinamičnega prodajalca/ko s polovičnim ali polnim delovnim urnikom. Tel. 347-7866436 V KRIŽU ODPIRAMO gostilno-pizzerijo. Iščemo izkušene osebe za delo v kuhinji, v pizzeriji ter za strežbo. Tel. 348-9234060 ali 340-7908707 Anketa: Kod od aktivnih v »hiši slavnih«? / 13 Na Opčinah nagrajevanje Primorskega smučarskega pokala Sovodnje še v boju za napredovanje, Zarja Gaja brez možnosti >/20 Gajine tenisačice čez prvo ■ oviro Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika KOŠARKA - Po zmagi v Benetkah Cilj je izpolnjen Jadran dokazal, da se je mogoče obdržati v zahtevni državni C1-ligi tudi le s slovenskimi igralci i Saša t f • v« v Vujacic 'A Slovenski košarkar moštva Los Angeles Lakers se je po zmagi proti Houstonu z 89:70 uvrstil v konferenčni finale na Zahodu, v njem pa se bo pomeril z Den-verjem. Vujačič je v 20 minutah za zmagovito zasedbo dosegel devet točk, tri skoke in dve podaji. Izpadel pa je branilec naslova Boston. Valentino Rossi Motociklistični as je v Le Mansu padel kot začetnik. Asfalt je bil moker, toda niti ni vozil hitro, dirko pa je v nadaljevanju končal na zadnjem mestu i Hristo Zlatanov Itaijanski reprezentant bolgarskega porekla je z dvema servisoma v zadnjih dveh akcijah 5. seta »podaril« svoji Piacenzi naslov prvaka v boju proti Trentu Jadranovi košarkarji so si v nedeljo z zmago v Benetkah zagotovili obstanek v državni C-ligi, v kateri bodo v prihodnji sezoni naš edini predstavnik. Po nekaj letih Borove vladavine si je združena ekipa spet prisvojila naslov najvišje postavljene ekipe med Slovenci v Italiji, najbolj popularna je tako in tako že vse od svojega nastanka. Uspeh ni od muh, saj so ga dosegli z ekipo, ki vendarle ni bistveno drugačna od tiste, ki je iz te lige (po podobnem obstanku v sezoni 2005/2006) izpadla leta 2007 in je glede na igralski kader, prava slovenska reprezentanca. Skratka, Jadran je dokazal, da se je mogoče obdržati v tej že zelo zahtevni ligi s slovenskimi igralci in nizkim proračunom, kar je priznanje za klub, hkrati pa za vso našo košarko. Upajmo zdaj, da bo odbornikom uspelo obdržati vse najboljše igralce in mogoče pridobiti še kakega. Če bi bili izpadli, bi bilo to veliko težje. Na 14. strani POGLED Z VEJE Topless bar in sanje Marij Cuk_ Rado pozna največ vicev med ljudmi tega sveta, a v soboto ni povedal nobenega, ostal je odprtih zaprepaščenih oči, ko je naše nogometno moštvo ponudilo pravi spektakel izpiljene tehnike in taktike. Za kaj je šlo? Za tekmo med tržaškim sedežem RAI in regionalnim sedežem TV Slovenije v Kopru. Spremljala jo je množica naših navijačev: Boris, Marko, Loredana, Šušta pa še Niki in Peter si nista izgubila zakuske, ki je bila še boljša od tekme same, torej vrhunec nad vrhunci. Zraven sta bila še dva zelo zainteresirana gledalca, ki slišita na priimek Kocman, Vojko in Goran, saj bi rada okrepila Kras v elitni ligi. Imela sta kaj videti - obilne trebuhe in kratko sapo, oboje si lahko Kneževič le sanja. Da ne govorimo o razvpitih nogometnih prvoligaških zvezdah, ki se zadnje čase ponašajo bolj z muhavostjo kot pa z virtuoz-nostjo, zaradi katere so mastno plačani. Po igrišču le hodijo in tavajo, kot mi je zatrdil Andrej, ki si je po dopoldanskem garanju v Repnu zvečer ogledal še tekmo Milana proti Udineseju. Nič čudnega, da je Milan osvojil 'zero tituli', Interpa se zasluženo ponaša z naslovom državnega prvaka, a naj mi Mourin-ho ne zameri, s takim moštvom in igralskim kadrom bi naslov osvojil tudi Bidussi, za Petra Verča in še koga (a ne za Pri-morje) najboljši trener na svetu. In še prav ima, Peter namreč. Prej ali slej nam bo moralo pri-kapljati v glave: italijansko nogometno prvenstvo je povprečno, moštva predvajajo slabo igro, tekmovanje izstopa le zaradi je-zikavosti in polemik. Bolj kot dogajanje na igrišču izstopa ples, dunajski valček, valček trenerjev, ljudi s kovčki, v katerih pa ni spodnjic in srajc, ampak denar. Podobno je s kolesarsko krožno dirko po Italiji. Giro še zdaleč ne dosega francoskepent-lje. Kolesarji so si namreč v nedeljo privoščili rekreacijsko turistično vožnjo po Milanu, med katero so lahko občudovali mestne znamenitosti, včeraj pa so zaradi 'utrujenosti' počivali. Šlo je za pravo stavko, za protestni shod, češ da je bila začrtana tekmovalna proga prenevarna. Gledalci so karavano izžvižga-li, a s kolesarji-sindikalisti vendarle niso obračunali, kot se je to zgodilo na shodu CGIL v podporo zaposlenim pri turinskem avtomobilskem podjetju. Prihodnjič naj prireditelji dirke cest in ulic ne premažejo z asfaltno prevleko, ampak naj postavijo žametne preproge in polno cvetja, tistega pravega, makovega, ki ga premnogi športniki še preveč ljubijo... Pa še kak topless bar ne bi škodil ob progi. Tako, zaradi vsestranskega adrenalina, tudi intelektualnega, ki ga ta čas spodbuja med Tržačani kavarna z zgoraj brez. Brez vsega, res brez vsega tam zgoraj na vratu! Tega smo v mestu vajeni, zato se nimamo čemu čuditi. Čudimo se lahko le zvezdam in soncu, oblakom in luni, dežju in brstenju zelenih trav, ki še vedno vztrajajo, že stoletja in tisočletja nam oblikujejo dneve in noči. Kako da se še niso naveličali človeka je prava uganka, mazohistično početje. A vedno tli brljivka upanja, da bodo nastopili boljši časi. To je tudi vera navijačev. Zakaj bi sicer še naprej navijali na primer za Triestino, ki ne bo nikoli videla prvoliga-škega raja. Ali pa? Človek se mora hraniti tudi z iluzijami in sanjami. Z drugim v teh časih suhih krav itak ne razpolaga. Deželna kotalkarska smetana na Pikelcu /^21 360° Boštjan Milič VSE NAJBOLJŠE ! ŠPORT ZA VSAKOGAR Juventus je dva kroga pred koncem odstavil trenerja Claudia Ranieri-ja. Novica je presenetljiva, saj so ga še do zadnjega kroga branili pred kritikami. Na 22. strani 12 Četrtek, 21. maja 2009 ALPE-JADRAN / odbojka - Zoran Jerončič o finalu Al-lige med Trentom in Piacenzo »Posnetke zadnjih treh nizov bi morali kazati mladim odbojkarjem!« Zoran Jerončič je sezono začel na klopi slovenskega ženskega prvoligaša Hita iz Nove Gorice. Zaradi nesoglasij z eno izmed igralk kluba - o »aferi« so slovenski mediji obširno poročali - je sodelovanje z novo-goriškim klubom predčasno prekinil, a ni ostal dolgo križem rok, saj je v drugem delu sezone treniral mlade C-ligaše Olympie. V Novi Gorici so se že kesali prekinitve sodelovanja z njim, tako da sam Jerončič ne izključuje možnosti, da bi se pod določenimi pogoji lahko v Novo Gorico vrnil že v naslednji sezoni. Jerončič zelo rad kroži po apeninskem polotoku in spremlja vsa najbolj odmevna dogajanja v svetu odbojke. Vse informacije (tehnika, taktika, programi treningov, predavanja in seminarji ter številne slike) zadnje čase posreduje odbojkarskim navdušencem preko svoje spletne strani www.zoranvolleyart.si, ki jo stalno nadgrajuje. Pred dnevi je na primer svoje povedal o pitju alkohola, kajenju in žvečenju žvečilnega gumija pri športnikih. Jerončič si je z zanimanjem ogledal odločilno peto tekmo končnice za naslov med Trentom in Pia-cenzo. Po petih setih res nepozabno lepe igre so slavili gostje iz Piacenze, ki bodo tako v naslednji sezoni prvič v zgodovini kluba drese oplemenitili s »scudettom«: »Tekmi sem sledil preko tv ekrana, kar je s trenerskega vidika celo bolje. Strokovni komentarji so zelo dobri, tako da postane skoraj vsaka tekma pravi seminar. Kot večina sem bil tudi sam pred tekmo prepričan, da bo Trento zmagal 3:0 in po dveh nizih je vse kazalo, da bo res tako. S tretjim nizom pa se je vse spremenilo. Menim, da zadnje tri nize tekme mora vsak ljubitelj odbojke shraniti in jih kazati mladim. Videli smo res vse, ne samo napade, a tudi odlične servise, bloke in zlasti obrambe. Mislili smo, da je moderna odbojka preveč fizična, a ko nastopi adrenalin, značilen za take tekme, postanejo ubranljivi tudi neverjetno močni napadi Marshalla, Zlatanova in Kaziyskija. Včeraj (v nedeljo, op.p.) je bila prava lekcija moderne odbojke. A treba nekaj reči tudi o trenerju Lorenzettiju. Vsega tega brez njega ne bi bilo, saj je bila med rednim delom Piacenza šele peta. On je najzaslužnejši za naslov Piacenze. Trener Trenta Stojčev je doslej vedno igral z isto postavo, v finalu pa je zasledoval Lorenzettija Zoran Jerončič kroma in preveč spreminjal postavo, tudi na koncu odločilnega petega niza.« Prvič v zgodovini A-lige je osvojila naslov petouvrščena ekipa... »Ne leto. Prvič: že oktobra je Loren-zetti ostal brez Guillerma Falasce, prvega korektorja španske reprezentance. Zamenjal naj bi ga Pampel, a Lorenzetti se je odločil, da ga bo na korektorskem mestu nadomestil Marshall. Drugič: v treh sezonah v Pia-cenzi je Lorenzetti zamenjal tri libere. Po Sergiu in našemu Maniaju je letos v tej vlogi igral Durante, ki je bil doslej vedno napadalec. Kljub poškodbam in tej tvegani potezi mu je uspelo. Mislim, da se bomo zdaj vsi trenerji morali nekoliko zgledovati prav po Lorenzettiju. On je pripeljal v odbojkarski svet nekaj novega, kot je Doug Beal na OI v Seulu leta 1988 uvedel strogo specializacijo v odbojki. Lorenzetti je to stvar dvajset let kasneje postavil na glavo. Piacenza je vselej presenetila zato. Italijani so znani po zelo dobri obdelavi podatkov. Do potankosti vedo, kaj bo kdo naredil v določeni situaciji. Lorenzetti pa je vsak set spreminjal postavo, nihče ni vedel, v kateri vlogi bo kdo igral, in tako v bistvu nobena priprava tekme ni veliko veljala. Prav zato sem se veselil zmage Piacenze. Po novem tudi ni več potrebno, da si visok dva metra. Bravo je »eksplodiral« in igral, čeprav je visok okrog 190 centimetrov.« Na trenutke je Piacenza sprejemala s štirimi sprejemalci, kar je tudi »stara novost«. »Proti tako močnim servisom nimaš druge izbire. Pred leti je Messaggero v Ra-venni sprejemal z dvema igralcema, na trenutke pa je sprejemal še Gardini. Danes pa rečemo 16-letniku: bomo pa libera imeli in center gre na klop. Lorenzetti je uvedel še neko novost. Zamenjal je tradicionalno postavitev podajalec-napadalec-center-korektor, on pa je zadnjih pet-šest tekem zraven podajalca postavil centra Bjelico, tako da bi v sprejemu nekoliko razbremenil Zla-tanova. Tudi to je novost. Oziroma na tako postavitev smo v zadnjih dvajsetih letih čisto pozabili. Prav zato bo zdaj Lorenzetti postal cilj analize številnih trenerjev in športnih delavcev.« Tehnični komentator Zorzi je med tekmo komentiral, da visoke žoge niso več tako visoke, kot so bile pred leti. »Morda res, ampak na tej tekmi smo videli, kako nekateri igralci še vedo, kako napadati visoke žoge. Zlatanov in Kaziyski sta na najboljši način izkoristila visoke žoge, tudi s tem, da sta upočasnila udarec ali pa »si pomagala« z blokom. Visoko žogo je najtežje udariti, saj imaš pred sabo dobro postavljen blok. Mi smo morda pozabili učiti mlade, kako se udari visoko žogo. Zlatanov je bil živ primer, kako se napada počasne žoge. S fizičnega vidika je bil Trento močnejši, a Bravo je simbol tega, kako se lahko tudi nižji igralec s tehniko prebije do samega vrha.« Poudariti je treba, da je napet finale stalno potekal v zelo športnem duhu. Odbojka torej ostaja dogodek, kateremu lahko sledijo družine. »To je zelo pomembno, da lahko nekam greš uživat in sproščeno ploskaš, da se navijači objemajo in skupaj spremljajo dogodek, v obdobju, ko se na drugih športnih prizoriščih govori o izpadih rasizma in stalnih incidentih. Ne vem, ali je za to »kriva« mreža, ki preprečuje fizični kontakt. Nekoč je bila tudi košarka univerzitetni šport za "pametne"ljudje. A tej tradiciji se je zadnje čase nekoliko izneverila in prihaja tudi tam do neljubih dogodkov. Žal mi je le, da tekem ne predvaja državna mreža, tako da dogodka ne vidi milijone ljudi.« (I. F.) A-LIGA DAN POTEM Milan »zero tituli«, a tudi Inter samo »un titulo« Dimitrij KriZman Tako so na milanskem stadionu Meazza proslavljali 17. Interjev naslov prvaka ansa Če se boste v naslednjih dneh sprehajali skozi ozke uličice, po mojem skromnem mnenju, najlepše vasice v bližnji okolici, boste morda naleteli na tamkajšnjo prelestno dekle v majčki z napisom "Mou" in pripisom "Zero tituli". Ne vem, če je to znak starosti ali zgolj modrosti, toda očitno obstajajo dekleta, ki raje obožujejo šarmantne trenerje kot polovico stare nogometaše. Edino nekaj me pri tem moti. Še pred nekaj leti je ista oseba svojemu fantu in podpisanemu na tekmah Triestine na vse pretege težila, ker sva po njenem mnenju premalo in premlačno navijala. Kdaj bo sledil naslednji obisk tekem Triestine? Ko bo tudi na Roccu vedril šarmanten trener? Če je glede šarmantnosti trenerskega kadra Triestina brez moči, je vsaj glede (bivših) predsednikov močno pred Interjem. Berem, da je Moratti naslov proslavljal v slogu ultrasov. Verjamem, toda mislim, da ni in nikoli ne bo plesal v samih spodnjicah, kot je to počel mitični Amilcare Berti v Lucci. Gremo naprej. Potem ko je Inter prvi scudetto poštene dobe zmagal z ogromnim naskokom ter naslednjega (to se pravi lanskega) z dokajšnjo mero sreče in težav, je letos ponovno pokazal dokajšnjo premoč nad tekmeci. Premoč, ki je na državnem nivoju morda celo večja, kot kaže razlika, ki loči zasledovalce od črno-modrih. Pri tem ne gre zanemariti, da ima Inter nekoliko mlajšo ekipo kot glavna dva potencialna tekmeca za naslove v naslednjih letih, predvsem pa se pri Milanu in Juventusu v bolj ali manj kratkem času obeta še nadaljnji osip igralcev (nekdanje) visoke kakovosti. Da je povprečni nivo močno padel kaže zelo preprosto dejstvo: naenkrat se je tik za petami drugega mesta na lestvici znašla Fiorentina, ki v Evropi, kljub konstantnemu nastopanju, pomeni zelo malo; nedaleč pa je konec koncev tudi Genoa. Genovežani so se pa tja povzpeli najbolj po zaslugi dveh igralcev: Milita, ki je lani izpadel iz prve španske lige, in Thiaga Motte, ki so ga v Španiji odpisali. Nenazadnje, pokazatelj kam leze apeninski žogobrc, je tudi B liga: po raznih Cittadellah, Albinoleffejih, Sas-suolih, bomo v prihodnje v njej videli še Gallipoli. Ena taka eksotična ekipa deluje simpatično, dve tudi, ko se jih nabere štiri ali več, je nekaj narobe. Težav za italijanski nogomet najbrž še ni konec. Prvenstvo, ki že itak ne premore ravno velikega števila zvezdnikov mednarodnega formata, če pri tem odmislim tiste pred-upokojenske, ki jih novači Milan, bo ostal prikrajšan še za katero ime. Sumim, da je Ibrahimovič eden teh, novi galaktični načrti Real Madrida pa bodo gotovo spravili v proda-jalsko skušnjavo tudi Milan. Glej slučaj igralci iz A lige niso zanimivi za klube kotManchester United ali Barcelona, ki organizacijsko ali tehnično predstavljajo evropski vrh - in glej slučaj, se bosta ravno ti dve ekipi srečali v finalu Lige prvakov. Koliko je od tega vrha oddaljen Inter? (dimkrizman@gmail.com) košarka - Hladna prha po lepi zmagi v Rivi del Garda Navijač razgrajal, AcegasAps za kazen jutri spet v Pordenonu Po prvi tekmi finala prenapetež ogrožal sodnika - Danes priziv kluba Tržaški AcegasAps je poskrbel še za eno prvovrstno presenečenje: v prvi tekmi finala končnice za prestop v B-1-ligo je na tujem premagal Rivo del Garda in prevzel vlogo favorita za napredovanje. Serija pa vsekakor še zdaleč ni zaključena, saj se igra na tri zmage in bo prvouvrščeni iz regularnega dela imel še priložnost, da obrne izid v lastno korist. Tudi v Rivi del Garda pa so se »izkazali« tržaški navijači, zaradi katerih - kot kaže - bo moral AcegasAps jutrišnjo domačo tekmo, zaradi diskvalifikacije tržaškega igrišča, znova igrati v Pordenonu in plačati 600 evrov kazni. Eden od privržencev tržaškega kluba je namreč - tako piše v sporočilu disciplinske komisije- prejel za roko sodnika. Tržaški klub je včeraj vložil priziv, ki ga bo disciplinska komisija državne košarkarske zveze preučila danes zjutraj. Te črne sence pa nikakor ne morejo zatemniti prestižne zmage, za katero gre zasluga tako trenerju Ber-nardiju, ki je znal zelo dobro upravljati osmerico igralcev, s katerimi tačas razpolaga (Cigliani še vedno miruje). Stopnjevanje forme je doseglo višek prav v tem odločilnem obdobju, o čemer priča visok odstotek realizacije (63% iz igre, 78 % pri prostih metih). Izid in strelci: Cartiere Riva del Garda - AcegasAps 84:91 (24:18; 40:44; 59:70) Cartiere Riva del Garda: Cisse 18, Borgan 9, Scodavolpe 14, Pastori 8, Samoggia 16, Pignatti 15, Giroldi 2, Di Stazio 2, Di Salvatore, Bum-bli. ACEGASAPS: Marisi 6, Lenardon 18, Benevelli 10, Di Gioia 17, Pigato 15, Gennari 7, Spanghero 10, Bocc-hini 8, Zurch, Coronica. (M.O.) Triestina bo zdaj sama odločala o svoji usodi V soboto se je rokometno-nogometni dvoboj med Trstom in Ancono zaključil z neodločenim izidom. Medtem ko so bili pri brcanju boljši Tržačani, saj je Triestina premagala Ancono z 1:0, so se z rokami bolje izkazali igralci Ancone, ki so prisilili tržaške rokometaše na tretjo in odločilno tekmo. A vrnimo se na nogomet. V 40. krogu je dokončno izpadel iz boja za končnico Albinoleffe, tako da ostaja v igri za štiri mesta le še šest ekip. Eno mesto je sicer že oddano Livornu, ki je naredil veliko uslugo Triestini s tem, da je zmagal v Modeni proti Sassuo-lu, tako da se v resnici pet ekip bori za preostala tri razpoložljiva mesta. Sicer so sinoči odigrali še eno tekmo, ki bi lahko bila bistvenega pomena za končni razplet tik pod vrhom, saj sta si stala nasproti Grosseto in Brescia. Ne glede na končni izid te tekme (Grosseto je zmagal z 2:1 in znova prehitel tržaško moštvo) pa je zdaj Triestina znova v polnem teku za končnico. Obstaja celo možnost, sicer z maloverjetno kombinacijo izidov, da bi Tržačanom zadostovale štiri točke za uvrstitev v končnico. Po drugi strani je Triestina s šestimi točkami gotova uvrstitve v končnico. Prehitela bi namreč Empoli in gotovo vsaj eno ekipo od trojice Grosseto - Brescia - Sassuolo. V naslednjem krogu je namreč na sporedu tekma Sassuolo - Brescia, kar pomeni, da vsaj ena od dveh ekip ne bo osvojila celotnega izkupička. Prav zato ima Triestina celo možnost, da se prebije do petega mesta. (I.F.) SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH Carlijeva Itala končala na na 7. mestu Nogomet Udinese je v soboto z 2:1 premagal Milan in tako vknjižil že šesto zaporedno zmago. Gre za nov klubski rekord, ob tem da omogoča Furlanom, da so še v boju za uvrstitev v evropsko ligo, nekdanji pokal Uefa. Vratar furlanskega prvoligaša Samirja Handanoviča je premagal šele Ambrosini v sodnikovem podaljšku, drugače pa je bil Koprčan vedno na mestu (ocena 6,5). V B-ligi je Frosino-ne zadihal. V Vicenzi je slavil z 1:0 (odločil je Eder) in z novimi tremi točkami se povzpel na 50 točk, kar pa ne zagotavlja obstanka, saj ima 18. uvrščena Pisa le tri točke manj. Zlatko Dedič je igral 68 minut in svojo nalogo zadostno opravil (ocena 6). V taboru Mantove pa se bo- do morali za obstanek še bolj potiti, saj imajo na lestvici 48 točk, kar je posledica neodločenega izida (1:1) na domači tekmi proti Em-poliju, ki je z Lodijem izenačil v 92. minuti. Jasmin Handanovič si je prav tako prislužil zadostno oceno (6). V 2.diviziji je Itala San Marco zaključila prvenstvo z domačim porazom proti vsekakor bolj motivirane,mu Pro Vercelliju, ki se je še boril za obstanek. Gostje so zmagali z golom Altobellija, sinom nekdanjega slavnega napadalca Interja »Spil-la«. Alen Carli ni igral, saj je na prejšnji tekmi staknil poškodbo mišice. Kljub porazu je prvenstvo Itale več kot pozitivno, saj so ciljali na obstanek, prvenstvo pa zaključili na sedmem mestu. DRŽAVNE LIGE Nogomet A-liga IZIDI 36. KROGA: Bologna - Lecce 2:1, Fiorentina - Sampdoria 1:0, Genoa - Chievo 2:2, Inter - Siena 3:0, Juventus - Atalanta 2:2, Napoli - Torino 1:2, Palermo - Lazio 2:0, Reggina - Cagliari 2:1, Roma - Catania 4:3, Udinese - Milan 2:1; VRSTNI RED: Inter 81, Milan 71, Juventus 68, Fiorentina 67, Genoa 62, Roma 57, Palermo 554, Udinese 54, Cagliari 50, Lazio 47, Atalanta 46, Sampdoria 44, Siena in Napoli 43, Catania 40, Chievo 37, Bologna 33, Reggina 30, Lecce 29. 2. divizija IZIDI 34. KROGA: Alessandria - Olbia 2:0, Alghero - Sudtirol 2:1, Canavese - Carpenedolo 2:2, Como -Ivrea 1:1, Itala - Pro Vercelli 0:1, Mezzo-corona - Valenzana 0:1, Pavia - Samboni-facese 2:1, Rodengo - Pizzighettone 1:0, Varese - Montichiari 2:1; VRSTNI RED: Varese in Alessandria 61, Como 56, Rodengo 55, Olbia 54, Sambonifacese 53, Itala 50, Canavese 44, Ivrea 43, Mezzocorona 42, Pro Vercelli in Pavia 40, Alghero in Mon-tichiari 38, Sudtirol in Valenzana 36, Car-penedolo 33, Pizzighettone 29; KONČNE ODLOČITVE: napreduje Varese, za napredovanje Olbia - Alessandria in Rodengo - Como. V D-ligo Pizzighettone, za obstanek Carpenedolo - Montichiari in Valenzana - Sudtirol. Vaterpolo A2-liga IZIDI 20. KROGA: Como -Quinto 10:9, Padova - Pallanuoto Trieste 6:6, Imperia - Torino 81 11:8, Modena -Arenzano 17:11, Bologna - Bergamo Alta 11:12, Camogli - Chiavari 10:6; VRSTNI RED: Imperia 54, Camogli 47, Como 37, Bergamo Alta 32, Quinto 31, Padova in Torino 81 27, Chiavari 26, Pall. Trieste 24, Modena 21, Bologna 20, Arenzano 3. / ŠPORT Torek, 19. maja 2009 13 ANKETA - Koga bi uvrstili v »hišo slavnih«? Romanova daleč pred vsemi, a z relativno večino Predlagali smo še Černica, Budina, Carlija in Bogatčevo Imajo vsi športi enako težo? Koliko na oceno o kakovosti kateregakoli uspeha vplivajo različne komponente: konkurenca, odmevnost, pripadnost olimpijskim zvrstem? Vprašanje je kompleksno. Anketa na spletni strani našega dnevnika (ponujena v presojo tudi pripadnikom interesne skupine Prijatelji športa na Primorskem dnevniku po facebooku) z vprašanjem »Koga od teh aktivnih športnikov bi uvrstil v »hišo slavnih«, ki je ponujala v izbiro Tanjo Romano, Mateja Černica, Jana Budina, Alena Carlija in Matejo Bogatec, ga seveda ne more razrešiti. V prvi vrsti, ker nima seveda nobene znanstvene osnove, drugič, ker je bila namenoma postavljena nekoliko dvoumno. Gre, morda, le za prikaz percepcije, ko na gumb pritisneš brez prevelikega predhodnega razmišljanja. Rezultat je znan. Skoraj polovica se je opredelila za Poletovo kotal-karsko šampionko Tanjo Romano. Odgovor je takorekoč ... »pravilen«. Kdo drug, razen nje, ki je po mnenju velike večine strokovnjakov najboljša kotalkarica vseh časov, nesporno zasluži mesto med nesmrtniki? Pa vendar dobra polovica ni glasovala zanjo. Če odmislimo odstotek »osebnih fansov«, ki jih ima vsako izmed predlaganih imen, si lahko predstavljamo, da je na odločitev vplivalo več faktorjev. Kdor se je na »facebooku« opredelili za Mateja Černica, je na primer poudaril, da je steber državne odbojkarske reprezentance dobitinik olimpijske medalje, to je priznanja, o katerem sanja vsak športnik. Glasove za Budina in Carlija lahko razumemo tudi kot glas za »težo« športa (zato smo ju tudi uvrstili na seznam), se pravi košarke in nogometa. Oba sta namreč odlična igralca, ne pa vrhunska. Mateja Bogatec pa ima navsezadnje v svoji vitrini kristalni globus, kar ni od muh. Od muh ni niti odstotek tistih, ki jim ni bilo všeč nobeno od predlaganih ime. Smo na koga pozabili, je že nehal nastopati ali se mora športnik, vreden »hiše slavnih«, šele roditi? Tanja Romano MATEJ ČERNIC TANJA ROMANO JAN BUDIN ALEN CARLI MATEJA BOGATEC NIHČE OD TEH kroma 46 - 23% 89 - 45% Ii - 6% n 4 - 2% 19 -12% 29 - 15% ŠPORT ZA VSAKOGAR Kaj pa pivo po teku ali tekmi? Nadaljevanju Alkohol in šport (2. del) Okus piva po fizičnem naporu je velikokrat prijeten. Po naporu pa mora telo okrevati. Če po obremenitvi pijemo alkohol, je ta proces daljši. Alkohol, ki ga zaužijemo po naporu, se zelo hitro absorbira in ima bolj izražene učinke, tudi stranske. Težava je lahko še posebno, če nas čaka še vožnja domov. Alkohol po naporu učinkuje zelo negativno na rehidracijo, na nadomeščanje izgubljenih telesnih tekočin. Ker z znojenjem izgubljamo tudi sol, jo moramo nadomestiti, drugače rehi-dracija ni uspešna. Alkoholne pijače pa ne vsebujejo soli. Rehidracija s pijačo, ki vsebuje štiri odstotke alkohola ali več, je nezadostna. Zato po naporu priporočajo nizkoalkoholno pivo (z največ dvema odstotkoma alkohola) ali mešanico običajnega piva s sladkorno pijačo, s čimer lahko zadostimo tudi potrebam po sladkorjih - ogljikovih hidratih. Priporočljivejše je torej pivo z limonado, zraven pa slani krekerji ali bobi palčke (te vsebujejo sol). Vino in žgane pijače sploh niso primerne. Alkohol, ki ga zaužijemo po tekmi, prav tako negativno vpliva na obnovo glikogenskih zalog. Študija je pokazala, da alkohol verjetno neposredno ne zmanjšuje polnjenja gliko- genskih zalog. Negativen vpliv pitja alkohola na obnovo glikogena po naporu je torej povezan s tem, da športniki, ko uživajo alkoholne pijače, ne jedo dovolj. Prav tako je vnos hrane po pretiranem pitju manjši naslednji dan, ko zaradi mačka ne jedo dovolj. Pri naporu se v telesu nalagajo odpadne snovi (mlečna kislina), zaradi katerih čutimo bolečino. Če zaužijemo alkohol, se razgradnja mlečne kisline prepreči. Jetra namreč dajo prednost alkoholu in tako mlečna kislina ostaja in je vzrok bolečin. Alkohol ima tudi dolgoročne učinke (npr. putika - vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline). Zato je športnikova osebna odločitev, ali bo pil alkohol ali ne. Alkohol ni nujna sestava prehrane. Zanj velja enako kot za večino hranil: zmerna uporaba ni dokazano škodljiva. Alkoholne pijače so sicer visoko energijska, vendar prazna hrana z majhno vsebnostjo mikrohra-nil. Izjema je po študijah sodeč rdeče vino, katerega pitje v zmernih količinah (1 do 2 kozarca na dan) ugodno vpliva na zdravje. Kadar pa bi radi proslavili svoj ali tuj športni uspeh s pitjem alkohola, pojejte prej obrok, ki je bogat s sladkorji in vsebuje tudi nekaj beljakovin. www.primorski.eu VSE NAJBOLJŠE Danes praznuje mnogo športnikov, med katerimi košarkarja Kevin Garnett in Sani Bečirovič ter nogometaš Andrea Pirlo. 19. maja sta se sicer rodila tudi črnski voditelj med segrega-cijo v ZDA Malcom X in vodja Rdečih Kmerov Pol Pot. Če smo že pri nekdanjih voditeljih, se velja spomniti prejšnjega papeža Janeza Pavla II, ki bi rojstni dan praznoval včeraj. Med včerajšnjimi slavljenci pa sta tudi trenutno najboljši slovenski napadalec Milivoje Novakovič in Mladi-nina tekmovalka Dana Tenze. Dve slavji bosta tudi v četrtek. 21. maja namreč praznujeta tržaška športna novinarka Micol Brusaferro in Slo-gina odbojkarica Fanika Starec. Pri Slogi bo veselo tudi v nedeljo 24. maja. Takrat bo namreč za leto manj mlajši Danilo Riolino, čigar Sloga Tabor je v nedeljo uspešno začela boje za napredovanje. Med športniki, ki praznujejo ta teden, najdemo tudi srbskega tenisača Novaka Djokoviča, ki bo praznoval v petek. 22. maja je bil rojen tudi vrhunski nogometaš in neslavno propadli George Best, ki je znan po izjavi: »Potrosil sem veliko denarja za ženske, alkohol in drage avtomobile. Ostalo sem preprosto zapravil.« (P. V.) 360 STOPINJ Boštjan Mil »V Avstraliji je bilo prav lepo« »Bilo je prav lepo!« Tako je Boštjan Milič ocenil šestmesečno izkušnjo v Avstraliji. Iz dežele kengurujev se je vrnil po novem letu. Tam je najprej obiskoval tečaj angleščine, nato pa tri mesece opravljal prakso. 23-letni Boštjan (24 let bo dopolnil 5. avgusta) se je po vrnitvi spet pridružil rokometni ekipi Alabarda, kjer igra že nekaj let. Letos je z ekipo nastopal v B-ligi, iz katere pa so že matematično izpadli. Boštjan, ki igra v vlogi levega krila, meni, da sta na izpad vplivala dva dejavnika: »Veliko je bilo poškodb, obenem pa se z novimi soigralci nismo ujeli,« je pojasnil. Z rokometom se ukvarja od 2. razreda višje srednje šole (začel je pri Krasu), pred tem pa je igral namizni tenis. Za zeleno mizo je osvo- jil tudi 2. mesto na državnem prvenstvu v dvojicah (ekipno). Ob rokometu Boštjan zaključuje študij (specializacija) na ekonomski fakulteti v Trstu, igra saksofon pri nabrežinski godbi in je blagajnik mladinskega odseka KD Rdeča zvezda. Stan: prost Ostali športi: namizni tenis, tenis Moj mentor: nimam mentorjev Ostale dejavnosti in konjički: Godbeno društvo Nabrežina, KD Rdeča Zvezda - mladinski odsek Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Il piccolo, Il sole 24 ore; English24; TG1; The Simpsons ; Spletna stran: www.siol.net Knjiga na nočni oma- rici: Financial shock Najljubša glasba: vsa glasba Najljubši film: Animal house Moj lokal: Gostilna Gu-štin Najljubša jed: ljubljanski zrezek Najljubša pijača: pivo Cenim/sovražim: iskrenost/lenobo Najljubši športnik: Ivano Balic Najljubša osebnost: John Maynard Keynes Najljubše počitnice: Ostrava Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... hokejist na ledu Moja himna: Vstajenje Primorske Moj vrstni red: prijatelji, denar, ljubezen, šport. ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV FRANCOSKI FIZIK IN FILOZOF (BLAISE) ZGODNJA POMLADANSKA CVETICA FR. DESNIČ. ORGANIZAC. CERKVENO PREKLETSTVO SKANDINAVSKI DROBIŽ DOLGOREPA TROPSKA PAPIGA ORAZIO ORAZI BERI ŠPORTNO PRILOGO PD MOČNA TRENUTNA SVETLOBA NERODNEŽ BEN NICHOLSON INDUSTRIJSKA RASTLINA HRAM ŽENSKA, KI NOSI NAOČNIKE AM. PEVEC KING COLE IRENA TAVČAR LJUBKOVALNO MOŠKO IME NOGOMETAŠ PRIMORJA (MITJA) FILOZOFSKA SMER V STARI GRČIJI ITALIJANSKO MESTO OB JADRANSKEM MORJU SLIKARSKI ČOPIČ TRMASTA ŽIVAL MESTO NA KITAJSKEM ANG. REŽISER RUSSELL SHAKESPEAROV JUNAK PEŠČENA OBALA IZRASTEK NA GLAVI RENE CLAIR TEKOČINA V ŽILAH FRAZA, IZREK NIKOLA TESLA LETOVIŠČE PRI KOPRU ČLOVEK V POZNI STAROSTI 14 Torek, 19. maja 2009 KOŠARKA / MOŠKA C-LIGA - 2. krog play-outa Jadran Mark zmagal in dosegel obstanek Srečanje proti Venezii je bilo vseskozi zelo izenačeno - Coco spet v ospredju Med posamezniki sta se na gostovanju izkazali Slavec, S. Ferfoglia (na sliki), Coco in Malalan kroma Gemini Venezia - Jadran Mark 72:81 (26:25, 39:42, 57:58) JADRAN: Oberdan 6 (6:6, 0:0, 0:0), K. Ferfoglia 9 (0:0, 3:5, 1:1), S. Ferfoglia 14 (4:4, 5:9, 0:1), Coco 15 (0:0, 3:5, 3:3), Sosič 8 (0:2, 1:3, 2:3), Slavec 9 (0:0, 0:1, 3:4), Franco 6 (-, /, 2:4), Marusič 2 (0:0, 1:3, 0:0), Malalan 12 (0:3, 6:7, 0:0), Semec n.v. TRENER: Popovič. Jadran Mark bo v naslednji sezoni še med tretjeligaši, saj si je v nedeljo na drugi tekme 2. kroga play-outa zagotovil obstanek v državni C-ligi. Tudi na gostovanju so Popovičevi fantje po izenačeni tekmi upravičili vlogo favorita ter z dobrim odstotkom doseženih metov (11:16 za 3T in 30:50 skupno) in konstantno igro premagali trdoživo Venezio. Jadranovci so začeli zelo prepričljivo v napadu, neučinkovito pa igrali v obrambi. Kljub odličnemu metu za tri točke (7:7) so prvi del srečanja zaključili s točko zaostanka (26:25). V drugi in tretji četrtini pa sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, tako da nobena izmed dveh ni povedla za več kot pet točk. Prvo večjo prednost (+ 6) so si Popovičevi varovanci priigrali šele dve minuti pred koncem tekme. Pomemben doprinos je v tem delu tekme prispeval mladi Saša Malalan s šestimi točkami. S kolektivno obrambo, preciznim izvajanjem prostih metov kapetana Oberdana in skoki Franca pa je v končnici prevladala združena ekipa in še dodatno povečala prednost na maksimalnih devet točk. Gostitelji so tokrat sicer presenetili z agresivno igro in vztrajnostjo, saj so se vse do konca borili in upali v preobrat. Med posamezniki so v napadu tokrat izstopali predvsem Slavec (v 1. četrtini), v nadaljevanju pa Coco, Saša Ferfoglia in Malalan, vsi ostali igralci pa so čez celo tekmo dopolnjevali. Popovič: »Dva obraza play-outa« Slavec: »Vsak je prispeval svoje« Boban Popovič, trener: Seveda sem z izidom zelo zadovoljen. Kažeta pa se dve obdobju play-outa: proti Oderzu nismo bili v optimalni formi. S psihološkega vidika smo bili razočarani, ker nismo dosegli 9. mesta. Istočasno smo se še razšli z Madonio, kar je vplivalo na igro. Poudariti pa moram, da je bil Oderzo nasprotno v optimalni formi. V nadaljevanju proti Venezi pa je na prvi tekmi vplival psihološki pritisk, po zmagi na domačem igrišču pa je bilo v nedeljo lažje. Dokazali smo, da lahko igramo kot ekipa, obenem pa, da imamo take igralce, ki lahko izstopajo. Menim, da je v finalnih tekmah bil to Coco, ki je vlival pozitivno energijo in bil zanesljiv v odločilnih trenutkih. Generalna pohvala pa gre seveda ekipi.« Christian Slavec, igralec: »Tokrat smo na tekmo prišli s pravo mentaliteto. Ko smo stisnili v obrambi, smo prišli na varnih osem točk in do končne zmage. V končnici sta se izkazala Malalan in Coco, menim pa, da je bila to ekipna zmaga, saj je vsakdo nekaj prispeval. O obstanku pa takole: decembra je malokdo verjel, da bomo dosegli obstanek, po novem letu pa je prihod Petra So-siča in najbrž sprememba v naših glavah omogočila, da smo prišli do zaželjenega obstanka.« BOR IN BREG Kralj v Angliji, Krašovec in Klarica najbrž še v Dolini Bor in Breg bosta v prihodnji sezoni igrala v deželni košarkarski C-li-gi. Bor, ki je dokaj nepričakovano izpadel iz državne lige, ima sicer še vedno možnost, da vloži prošnjo za ponovno vključitev v C1-ligo, ali se bodo odločili za ta korak (ki ni le formalen, saj utegne gospodarska kriza odpihniti marsikateri samo na budgetu osnovna klub) pa bo znano šele po četrtkovi seji odbora. Ker se v klubu nagibajo k pomladiti igralskega kadra, pa je seveda vprašanje, kaj je bolj smisleno, še odprto. Kakorkoli že, pri Boru ne bodo demobilizirali. V četrtek naj bi med drugim tudi padla odločitev o tem, ali bo Andrea Mura še naprej trener moštva. Individualne pogovore z igralci so že odpravili, eden od zastavonošev ekipe, to je Ivan Kralj, pa je že sporočil, da ga v prihodnji sezoni ne bo, ker odhaja na študijsko izpopolnjevanje v Anglijo. Nekaj starejših igralcev bo zagotovo ostalo, tako da se jim za obstanek vsekakor ne bo treba bati. V ekipo pa bodo vključili še nekaj mladih, ki so v minuli sezoni pokazali napredek in resnost v nižjih in mladinskih kategorijah. Ni izključeno, da se bo Bor začel spogledovati tudi s kakšnim košarkarjem iz sosednje Slovenije. Pravilnik deželnih lig mu to dopušča. Načrte seveda že kujejo tudi v Dolini, kjer so se letos z napredovanjem iz D v C-ligo veselili velikega uspeha. Trener Tomo Krašovec in »zvezdnik« Elvis Klarica sta izrazila pripravljenost, da ostaneta. Tudi zato, ker jima je načelnik košarkarskega odseka Boris Salvi zagotovil, da bo ekipa kakovostna. Obdržati želijo tudi vse druge najboljše igralce, ekipo pa bi radi dopolnili s centrom in krilom z dobrim metom, nam je povedal Salvi. C INGELCA Play-out San Daniele (Ellero 17, Rove-re 15, De Clara 13) je z vodo v grlu pokazal pravo lice in uspel podaljšati svojo sezono za teden dni. Po porazu na prvi tekmi doma je namreč v Vicenzi v nedeljo zmagal s 64:74, tako da bo svojo usodo ponovno krojil pred domačo publiko v soboto zvečer ob 19.30. Mladi Veneti (Acco 10, Davanzo, Gaiatto in Serena 9) so torej zapravili edinstveno priložnost za rešitev pred svojimi privrženci, do odločilne tretje tekme pa jih čaka ne-lahka naloga, da zberejo spet dovolj moči za nov podvig. Play-off Pred nami je veliki finale (prva tekma v nedeljo ob 18. uri v pokrajini Treviso), kamor sta se Roncade in Pordenon uvrstila z gladkim 2:0 v polfinalni seriji. Veneti so sredi prejšnjega tedna ne brez težav plenili tudi v Padovi (63:67) s po 16 točkami Menegona in Salesa in 15 koši Visentina. V vrstah domačih se je zadnji predal čvrsti krilni igralec Crosato (letnik 1985, 19 točk in 15 skokov), ki se je letos sploh profiliral kot eden najboljših posameznikov prvenstva, pa čeprav nima izrazitih tehničnih vrlin (zlasti ne izstopa v metu iz razdalje). V Padovi so vsekakor že s prebojem v polfinale lahko povsem zadovoljni. Drugi finalist je torej Drvari-čev Pordenon, ki je brez prednosti domačega igrišča že v dveh dvobojih izločil izčrpane Caorle. Prejšnjo sredo v Pordenonu so domači ponovno prevladali po zaslugi obrambe in s koši Cipolle (19), Gonza (16), Piaz-ze (14) in Griona (12). Caorle (Tomasini 23, Mase 14, Bonoli 13) preprosto niso stopile v končnico v pravi formi, tako da je Pordenon ta čas najbrž res najbolj primeren izzivalec armade iz Roncad, ki je pred finalno serijo vsekakor izrazitfavorit. Furlanski košarkarji se bodo skušali zoperstaviti s centimetri (poleg zanesljivih Gonza in Griona je tu še neizkoriščeni potencial Collado-na) in organizacijo v obrambni fazi. Poleg zgoraj že omenjenih strelcev pa znata biti v vrstah gospodarjev rednega dela (trije porazi v dosedanjih 34 nastopih) odločilna zlasti med sabo odlično uigrana veterana Vettori in Casonato, ki sta bila skupaj že glavna akterja epopeje Oderza (iz C1 v B1 ligo) ob prelomu tisočletja. JADRAN - Na gostovanju v Benetkah Navijači šesti mož Številni simpatizerji so z avtobusom spremljali ekipi v Benetke - Po zmagi so obstanek glasno proslavljali med kanali V Benetke so se jadranovci odpravili z avtobusom v družbi glasnih navijačev, ki so tokrat predstavljali dodatno gonilno silo iz tribun beneške telovadnice. Povpraševanje po organiziranem gostovanju je bilo tako, da je moralo Jadrano-vo vodstvo celo predčasno prekiniti rezervacije mest v avtobusu. Med navijači, ki so spremljali ekipo od Trsta vse do beneških kanalov, je bilo kar nekaj ljubiteljev košarke, mladih nadebudnih košarkarjev in takih, ki se v spomin na mlada leta radi vračajo na Jadranove tekme. Igor Škerl: Na gostovanju v Benetkah smo bili navijači šesti in morda celo sedmi mož na igrišču. Vzdušje v telovadnici Geminija je bilo nepopisno, popolnoma različno kot smo bili vajeni na Ju-dovcu, kjer je večkrat primanjkovala toplina domače publike. Ravno domače igrišče, katero morda ne gre imenovati tako, je bilo letos kočljiv problem. Če bi igrali v Briščikih, bi nekatere tekme doživele drugačen razplet. Upam, da bo vodstvo društva v naslednji sezoni dobilo ustrezno rešitev oz. primernejšo lokacijo. Bruno Rupel: Po daljšem času sem spet doživel tisto pravo navijaško vzdušje, ki se sem ga pogrešal iz daljnega leta 1982, ko je Jadran gostoval v Reg-gio Emili. Ko smo v zadnjih trenutkih razumeli, da nas nasprotnik ne bo dohitel, smo začeli prepevati »Kaj nam pa morejo...«. Publika ima precejšen vpliv na tako pomebnih srečanjih. Letos so se ja- dranovci v drugem delu borirli na sredini lestvice, kjer o uvrstitvi v končnico za napredovanje ali nazadovanje so odločale le malenkosti, med temi tudi doprinos publike. Vsekakor si v prihodnji sezoni želim potrditev celotne postave in vodstva ekipe, kar bo že tako velik uspeh. Če se bo slednje odločilo za kako morebitno spremembo, naj bo ta premišljena. Marino Marsič: Kot prvo bi rad čestital celotni ekipi in vosdtvu društva, saj smo po napeti končnici uspeli obržati vsaj eno ekipo v državni C-ligi. Na gostova- nje v Benetke sem se odpravil v spomin na „stare čase", ko sem v zgodnjih osemdesetih spremljal Jadran kot najstnik. Tekma je bila napeta vse do zadnjega, vendar smo navijači stalno bodrili naše košarkarje, ko pa je bil obstanek gotov, smo si vsi oddhanili s petjem. Letošnje nastope jadranovcev sem spremljal večinoma preko medijev, vendar me je motila (pisemska, op. ur) polemika ki se je spletla z Borom, saj sem pristaš združevanja. Morda bi se s združeno ekipo lahko potegovali celo za nastop v B-ligi. Po obstanku tudi »obvezna« fotografija Borut Ban:V nedeljo sem se prvič odpravil na tako gostovanje v vlogi navijača, saj sem bil v rednem delu prvenstva sklican na gostovanje in to ravno v Benetke. Z ostalimi Jadra-novimi mladinci smo, od prve vse do zadnje minute srečanja, z bobni spodbujali igralce na igrišču in spremenili domače igrišče Benečanov v pravo navijaško areno, kasneje pa smo nadaljevali s proslavljanjem po beneških kanalih do poznega večera. Bila je res nepozabna izkušnja. (mar) PROMOCIJSKA LIGA Sokol ostaja na 2. mestu Po petkovem porazu proti Gradu (53:71) ostaja Sokol na drugem mestu na lestvici meddeželne končnice, ki vodi neposredno v D-ligo. Sokolovci so tvegali tudi izgubo 2. mesta, vendar je Athletismo doživel ponovni poraz poti tržaški ekipi Skyscrapers. Ostali izidi: Ferr. Scoglietto - Su-permerc. Conad Mossa 85-59, Skyscrapers - Athletismo 58-52, Virtus - Amato-ri Pall. Isontini 80:57. Vrstni red: Grado 22, Sokol in Athletismo 16, Ferr. Scoglietto 14, Skyscrapers 12, Virtus 8, Amatori Pall. Isontini 6, Supermerc. Conad Mossa 4. Prihodnji krog: Amatori Pall. Isontini -Sokol (petek, 21. ob 21.00 v Ronkah) ZAČETNIKI Breg - Rossetti 21:57 (4:18, 12:32, 17:41) BREG: Stefančič 1, Pregarc, Tul, Rossi, Gregori 2, Matarrese 2, Sparta 2, Saina 4, Fonda 6, Giacomini 4, Kosir, Za-har . Trener Borut Sila V zadnji prvenstveni tekmi so Bre-žani doživeli visok poraz. Videti je bilo, kot da so že na počitnicah. Tekma je bila enostranska v korist nasprotnikov. Prvenstvo malih Brežanov je bilo vsekakor zelo uspešno, saj so pristali na 4. mestu. Po začetni tremi in neuigrano-sti so zmagali na sedmih tekmah, skupno pa izgubili devetkrat. Dobro delo in uspešnost na mladinskem nivoju dajeta društvu elana, da usmerja moči v ta sektor, ki daje velika zadoščenja. / ŠPORT Torek, 19. maja 2009 15 TENIS - Ženska državna B-liga in moška deželna C-liga □ Obvestila Gajevi ekipi v končnici začeli s pravo nogo Po zmagi proti Piacenzi čakata dekleti zdaj dve odločilni tekmi za prestop v A2-ligo V nedeljo dopoldan je bilo na Gaji-nih teniških igriščih in okrog njih izredno živahno, saj so se istočasno odvijala srečanja najboljše ženske in moške ekipe. Obe srečanji sta predstavljali za gropajsko-pa-driške tenisače prvo oviro na poti za prestop v višjo ligo. Obe postavi sta z njo na najboljši način opravili in tako ju že prihodnjo nedeljo čaka nova preizkušnja. Dekleta so igrala tokrat proti ekipi Tennuoto iz Piacenze in tudi tokrat gajevke niso prizanesle svojim nasprotnicam - po hitrem postopku so zmagale tri single in tako je po pičlih treh urah bilo srečanja konec, saj so se gostje ob že odločenem rezultatu odpovedale igri dvojic, kar pravilnik dovoljuje v sistemu tekmovanja na direktni izpad. Ciguieva, Orlandova in Obrezova so igrale zares samozavestno in učinkovito in sploh ni kazalo, da bi bila lahko katera od nasprotnic kos razigranim ga-jevkam. Zdaj pri Gaji že z zaupanjem gledajo na prihodnje dvojno srečanje proti ekipi Tennis Academy 2000 iz Latine, pri kateri je največji adut gotovo igralka na prvi deski, dvaindvajsetletna Rusinja Shamay-ko Marina, ki spada v Italiji v prvo supino 2. kategorije, medtem ko je na WTA lestvici blizu Ciguieve (št. 467). Ekipa iz La-cija se je v prvi skupini rednega dela prvenstva uvstila na prvo mesto s štirimi zmagami in dvema remijema. V nedeljo bo prvo srečanje potekalo na Padričah, povratno pa v Latini 31. maja. V državni del so se že kvalificirali tudi fantje, čeprav jih naslednjo nedeljo za deželni naslov in za boljše izhodišče v državnem delu čaka še srečanje proti TC Grado, ki je premagal v polfinalnem srečanju ekipo iz Gradišča ob Soči., Gajevci so si zmago proti TC Natisone, ki je bil lani finalist in je v državnem delu tudi zmagal prvi krog, prislužili zares s prizadevnostjo, saj so, čeprav v vodstvu s 3:1 po sin-glih, v igri dvojic v določenem trenutku celo tvegali izenačenje in s tem igranje neugodnega odločilnega srečanja dvojic. Potem ko sta Paolo Surian in Borut Plesničar v prvih dveh srečanjih odpravila z nasprotnikoma v dveh setih, sta stopila na igrišče Aleš Plesničar proti Fereg-hinu in Pogačnik proti Novogoričanu Tina Obrez in Paola Cigui (obe na sliki) ter Carlotta Orlando so gladko premagale nasprotnice iz Piacenza, za napredovanje v A2-ligo pa morajo premagati le še eno oviro kroma Špacapanu. Plesničar je svoje srečanje izgubil v tretjem setu, potem ko je prvega zmagal v tie-breaku. Še vedno je bila njegova igra močno okrnjena, saj je vseskozi serviral od spodaj, nasprotnika pa je kljub temu namučil. Predvsem samega sebe pa je namučil Pogačnik, ki je letos prvič igral za Gajino ekipo, saj je Patrik Milič bil tokrat v Milanu, na kvalifikacijah za turnir Bonfiglio. V trenutkih nezanesljiva igra, ki je dajala prednost nasprotniku, ga je spravila ob živce in mu otežila pot do končne zmage, do katere pa je prišel v tretjem setu. Gorenjec, ki že nekaj let igra za Ga-jino prvo vrsto, že dolgo ni odigral uradnega srečanja, saj sedaj v Litiji sledi mladi Nastji Kolar, kateri je moral včeraj slediti v Milan, kjer bo nastopila v glavnem turnirju Bonfiglio. Nezanesljivo je Pogačnik nadaljeval tudi v igri dvojic s Surianom. Ta je bila dvojica, ki naj bi na papirju morala zanesljivo zmagati, medtem ko sta brata Plesničar dobila močnejšo dvojico s Fereghinom. Stvari na igrišču pa so se začele razvijati drugače: Surian in Pogačnik sta prvi set izgu- bila, na drugem igrišču pa sta brata Ples-ničar le nadoknadila zaostanek in v končnici prevzela vodstvo ter zmagala prvi set. V drugem je šlo bratoma vse laže, saj je tudi Aleš svojo ramo toliko ogrel, da je lahko bolj sproščeno zaigral. Prva sta končala svoje srečanje in zagotovila ekipi potrebno točko za končno zmago. Tako sta lahko na drugem igrišču Surian in Pogačnik, ki sta medtem le zmagala drugi set, svoje srečanje lahko prekinila in predala. ŽENSKA B LIGA AŠZ Gaja - ASD Tennuoto Piacenza 3:0 Cigui - Golimbioschi 6:2, 6:2 Obrez - Mair Linda 6:2, 6:3 Orlando - Gamba-rini 6:1, 6:2 MOŠKA C LIGA AŠZ Gaja - TC Natisone 4:2 A. Plesničar - Fereghino 7:6, 1:6, 2:6 Pogačnik - Špacapan 6:7, 6:2, 6:4 Surian - Miconi 6:4, 6:2 B. Plesničar - Mocc-hiutti 6:4, 6:4 dvojice: A./B. Plesničar - Fe-reghino/Marioni 7:5, 6:2 Pogačnik/Surian - Špacapan/Mocchiutti 3:6, 6:3, odstop Su-rian/Pogačnik. Aleš Plesničar kroma ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja od 15. do 19. junija pod pokroviteljstvom ZSŠDIja ŠPORTNI TEDEN za otroke stare od šest do dvanajst let. Za dodatne informacije in vpisovanje lahko pokličete na 3331755684 (Silva) ali 3497923007 (Tjaša), na razpolago pa je tudi e-mail naslov info@od-bor.com TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira na Padričah od 15. junija do 3. julija začetniške in nadaljevalne tečaje za otroke do 14. leta. Informacije dobite na tel. št. 389-8003486 (Mara). AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 23. maja, 19. moški mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in sovodenjskem balinišču. AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 25. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu. AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v soboto 23. maja 2009 v dvorani Igo Gruden - Nabrežina, št.89, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Sledila bo družabnost. GIMNASTICNI ODSEK ŠZ BOR prireja tradicionalno zaključno akademijo v soboto, 23. maja ob 16. uri na Stadionu 1. maja. AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka 15. junija do srede 24. junija 2009. Informacije in prijave na telefonski številki 040 635627 (ZSŠDI) ali na mailu: slo-ga.info@gmail.com do 9. junija 2009. ŠD VESNA - organizira od 11. do 20. junija v Križu 1. nogometni poletni kamp za otroke rojene od 1. januarja 1997 do 31. januarja 2002. Za informacije: 3389344927 (Nadia Luxa). Vpisovanje: na nogometnem igrišču v Križu v dneh 18., 20., 25. in 27. maja od 17.00 do 18.30. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it SMUČANJE - Nagrajevanje 4. Primorskega pokala- 5. pokala Alternativa sport na Opčinah 22 kompletov kolajn in 108 praktičnih nagrad Pred bogatim nagrajevanjem so organizatorji pripravili okusno kosilo - Nagradili tudi sodelavce - Skromnejša udeležba članov naših klubov V Prosvetnem domu na Opčinah je v nedeljo v organizaciji Smučarske komisije ZSŠDI steklo nagrajevanje letošnjega 4. Primorskega pokala - 5. pokala Alternativa sport. Po družabnosti in okusnem kosilu se je začel uradni del popoldneva, ki ga je uvedel načelnik komisije Ennio Bogatez. V pozdravu je poudaril, da Pokal ni le smučarski projekt, ampak vsebuje tudi vrednote, kot so prijateljstvo, druženje, spoznavanje med Primorci. Že drugo leto zapored je namreč smučarski pokal imel čez-mejno konotacijo, saj so se je ob članih naših klubov štirih tekmovanj udeležili tudi smučarji iz Slovenije, ki so včlanjeni v klube notranjsko-primorske regije. »To je tudi priložnost, da se primerjamo na tekmo- valnem - smučarskem področju, primerjamo znanje, izkušnje, kvaliteto smučanja, organizacijo in promoviranje smučanja kot panoge, ki je povezana z naravo,« je še povedal Bogatez. Pred začetkom bogatega nagrajevanja, kjer so organizatorji podelili 22 kompletov kolajn in 108 praktičnih nagrad (darilo podjetja Alternativa sport), so priznanja prejeli tudi sodelavci: tajnika ZSŠDI Ksenija Slavec in Martin Maver, Erika Uk-mar za sestavo lestvic, Loredana Prinčič za fotografiranje ter načelnik Ennio Bogatez. Ob posameznikih so nagradili tudi vsa društva, ki so sodelovala na Pokalu ter koroški klub Št. Janž (organizator Pokala prijateljstva treh dežel) in SK Portorož. Na nagrajevanju je bilo prisotnih pri- Na najvišjo stopničko med posamezniki sta letos stopila Katrin Don (miške) in Aljoša Gorjan (st. člani), člana SK Brdina. Vsa društva pa so prejela plaketo (na sliki) kroma bližno 200 udeležencev, organizatorji pa so pričakovali mogoče še nekaj več zanimanja. Številni so bili predvsem tekmovalci iz Slovenije, manj pa je bilo članov naših klubov. Predvsem pri najmlajših, kjer so vsi tekmovalci prejeli kolajno, je bilo največ osi-pa. Prav tako se povabilu niso odzvale politične oblasti ter drugi športni delavci smučarske zveze in upravitelji smučarskega centra Forni di sopra. Nekateri so sicer poskrbeli za pisno opravičilo. Nedeljsko priložnost so izkoristili tudi za podelitev prehodnega pokala, ki ga je v trajno last prejel SK Devin - klub, ki je trikrat zapored osvojil prvo mesto na mladinski lestvici Pokala prijateljstva treh dežel. Kako pa Primorski pokal ocenjujejo ostali klubi, ki so soudeleženi na tekmah in pri organizacij? Iz pogovorov smo zbrali nekaj ocen, pomislekov in načrtov. Pohvalne besede smo prejeli predvsem s strani predsednika notranjsko - primorske regije, Franka Šadlja, ki je pozitivno ocenil tudi udeležbo klubov na tekmah. Nekateri tekmovalni klubi iz Slovenije so sicer letos udeležbo odklonili zaradi prekrivanja uradnih tekem in tekem Primorskega pokala. »Računam pa, da se bodo naslednje leto spet vrnili.« Tudi predsednik SKDevin, Dario Štolfa, je bil z udeležbo zadovoljen, želi pa, da bi število tekmovalcev še povečali: »Upam, da bomo pokal razširili naslednje leto tudi na avstrijsko stran. O tem bomo še razpravljali, menim pa, da smo zmožni organizirati tekmo s 500 tekmovalci. Povabili bomo klube in tudi jim dali možnost, da bi organizirali tekmo na avstrijski strani.« Predsednik SK Brdine Rado Šuber pa je bolj ¡kritičen: »Formula Pokala ni slaba, le da se v sezoni nabere res veliko tekem: ob »pokalnih« še vse uradne. Mogoče bi bilo dovolj, da bi organizirali dve tekmi, eno na naši, drugo pa na slovenski strani.« Walter Kerpan, odgovoren za smučanje pri ŠD Mladina, je pohvalil celotni projekt: »Udeležba na vseh tekmah je bila zelo dobra, predvsem s strani slovenskih klubov. V Sloveniji namreč starejše kategorije nimajo deželnih tekem kot pri nas, zato jim pokal nudi možnost, da tekmujejo. Poudaril pa bi, da bi bilo dobro, če bi bilo pri nas nasploh več zanimanja. Na nagrajevanju je bilo članov naših klubov zelo malo. Tako obnašanje ni pozitivno v odnosu do onih, ki so vse to pripravili.« Več pomislekov o Pokalu pa ima goriška stran: »Pokal postaja zaradi čezmejno-sti preveč množičen. Kaže, da bodo še dodatno razširili tekmovanja, kar bi bilo po našem mnenju z organizacijskega vidika zelo zahtevno. Zaradi velikega števila udeležencev pa predvsem naši amaterji ne pridejo več do izraza. Udeležba naših članov zato upada,« je pojasnila Loredana Prinčič, podpredsednica SPDG. Ker tržaško planinsko društvo SPDT ni tekmovalno usmerjeno, je bila udeležba članov skromna: »Smučanje je le ena izmed različnih dejavnosti, ki jih gojimo pri društvu. V sklopu te pa smo usmerjeni predvsem v smučarsko šolo. Obenem pa tečajniki nimajo interesa, da bi tekmovali proti pravim tekmovalcem. Včasih bi se tekem lahko udeležili samo učitelji, ampak smo večkrat zasedeni z drugimi društvenimi obveznostmi oziroma s šolo smučanja. Mogoče bi bilo zanimanja nekaj več, če bi bili tekmovalci vsi rekreativci,« je povedala tajnica SPDT Sabrina Žezlina. Večina sogovornikov je v pogovorih še predlagala, da bi morali v naslednjih sezonah organizirati nagrajevanje prej, mogoče tudi neposredno na smučiščih. dnevnik Helikopter Navodila Natančnost Teniški ples Torek, 19. maja 2009 Skozi šivankino uho opclnah Pripravljeni, pozor, zdaj! 1 8 Torek, 19. maja 2009 ODBOJKA / KONČNICA DEŽELNIH LIG - Polfinale Razlogov za optimizem pred 2. krogom ne manjka Sloga Tabor za finale, Sloga pa bi že lahko napredovala - Nasprotnikov ne smeta podcenjevati V soboto je bil v deželnih odbojkarskih ligah na sporedu prvi krog končnic za napredovanje, v katerem je prišlo že do številnih presenečenj, saj so kar na petih od skupno osmih tekem slavile gostujoče ekipe. Med temi sta bili tudi Slo-gini moški ekipi. Sloga Tabor Televita je namreč v Prati slavila kar 3:0, mlajši slo-gaši pa so v D ligi tako kot v zadnjem krogu rednega dela po tie-breaku premagali Mosso. Od slovenskih udeležencev play-offa je tako praznih rok ostala le združena ekipa Bora in Brega, ki je po petih se-tih zmago prepustila Fadaltiju iz Porde-nona. Za največji podvig so pravzaprav poskrbeli varovanci trenerja Božiča, saj so v telovadnici v Prati, kjer imajo vse ekipe težave, svoje nasprotnike povsem nadigra-li. Odbojkarji Prate, ki so že pred prvenstvom skupaj s S. Giovannijem veljali za glavne favorite za napredovanje, so bili zadnje čase v odlični formi. V zadnjih dvanajstih krogih so namreč izgubili le eno točko, v celem drugem delu pa štiri (eno samo tekmo). Našo ekipo so obakrat premagali, zadnjič tudi zelo gladko, zaradi česar so bili mogoče tudi pred sobotnim srečanjem prepričani, da bodo z njo opravili po hitrem postopku. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. »Glede na to, da smo proti Prati že dvakrat izgubili in da je bila tekma v gosteh, smo bili mi v psihološki prednosti, saj pravzaprav nismo imeli kaj izgubiti. Igrali smo lahko povsem sproščeno. Odločilno je bilo prav to, da sploh nismo bili živčni, ob tem pa še dober sprejem in oster servis. Jutri bo Prata verjetno maksimalno forsirala tako servis kot napad in bo igrala bolj neobremenjeno. Nas pa ne sme zajeti strah pred zmago, vajeti igre bomo morali imeti stalno v svojih rokah. Ne smemo jim namreč dovoliti, da se razigrajo,« je po sobotni tekmi povedal Slogin odbojkar Igor Veljak. V moški D ligi je še enkrat prišla do izraza velika izenačenost med Mosso in Slogo. Tako kot obe v rednem delu prvenstva se je tudi prva tekma končnice Igralci Sloge Tabor imajo jutri lepo priložnost, da se že po dveh tekmah uvrstijo v finale končnice za napredovanje kroma zaključila po petih izenačenih setih, slavili pa so slogaši, čeprav so domači od-bojkarji neprimerno bolj izkušeni, kar ponavadi še posebno na tako pomembnih srečanjih predstavlja veliko prednost. Pe-terlinovi varovanci bi si lahko zdaj že v četrtek zagotovili napredovanje v C ligo, kot nam je povedal Martin Maver, ki je na zadnjih tekmah v vlogi libera priskočil na pomoč Slogini ekipi, pa pomembno srečanje pričakujejo zelo mirno: »Vemo, da je zmaga v našem dometu, tako da živčnost res ni potrebna. Upam in verjamem, da bo tekma lepa, v primeru poraza pa bi imeli še eno možnost v soboto. Gotovo pa je, da nam ne bo Mossa ničesar podarila. Morali bomo igrati dobro, saj so naši nasprotniki pravi stari mački in igrajo zelo disciplinirano. Pričakujem, da bo v četrtek povsem nared tudi Geotti, ki si je v soboto lažje poškodoval hrbet. Mislim pa, da smo mi boljši od nasprotnikov, če igramo, kot znamo, to pa še zlasti velja za na- pad, medtem ko moramo biti v polju bolj urejeni.« Združeni ekipi Bora in Brega pa ni uspelo še tretjič letos premagati Fadaltija iz Pordenona. Domače odbojkarice so zaigrale tokrat veliko bolj konstantno kot v rednem delu prvenstva, poleg tega pa tudi nikoli niso obupale, kar je bilo na koncu verjetno odločilno za zmago. Ključnega pomena je bil namreč v soboto tretji set, kar je potrdil tudi sam trener združene ekipe Bora in Brega Saša Smotlak: »V tretjem nizu ne bi smeli zapraviti visoke prednosti, ki smo si jo priborili z urejeno igro v polju in učinkovitim napadom. Nasprotnice so takrat delovale že zelo zmedeno in verjetno bi imeli nato tudi v četrtem setu lažjo nalogo, če bi niz osvojili. Na žalost pa smo nato, tako kot že večkrat letos, zgrešili nekaj zaporednih sprejemov, nasprotnice so se opogumile, mi pa nismo bili več dovolj natančni. Tako smo zapravili tudi dve set žogi. V četrtem se- tu smo nato reagirali in zasluženo slavili, peti set pa je bil do konca izenačen, nasprotnice pa so lahko v odločilnih trenutkih izkoristile doprinos svojih dveh najboljših tolkačic. Kljub porazu pa je bilo tudi v soboto očitno, da je Fadalti v našem dometu. Jutri bomo morali le nekoliko bolj ostro servirati in biti v določenih pozicijah bolj pozorni v bloku in obrambi. Dobro vemo, da sloni napad nasprotnic pretežno na dveh igralkah, ki sta res zelo dobri, nikakor pa nista neustavljivi.« (T.G.) Nadaljnji spored MOŠKA C-LIGA Jutri ob 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita -Prata ŽENSKA D LIGA Jutri ob 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Fadalti Pordenon MOŠKA D-LIGA V četrtek ob 20.30 v Repnu: Sloga - Mossa OSTALE TEKME Najbolj presenetljivo v ženski C-ligi Prvi krog končnice je postregel s številnimi presenečenji, najbolj nepredvidljiva pa sta bila rezultata v ženski C ligi. Prvou-vrščeni Talmassons, ki ga vodi Marko Kalc, je namreč na domačih tleh gladko izgubil proti Cormonsu, za katerega igra tudi bivša odbojkarica Kontovela in Sloge Chiara Fa-zarinc. Krminčanke so v rednem delu zbrale kar enajst točk manj od Kalčevih varovank, ki že večji del prvenstva igrajo brez svoje glavne podajalke. Poleg tega pa je Tal-massons kar dvakrat premagal Cormons s 3:0. Tokrat pa domači ekipi ni uspelo igrati dovolj učinkovito, tako da so presenetljivo slavile nasprotnice, ki imajo zdaj možnost, da z zmago na povratnem srečanju izločijo favorizirane Furlanke iz boja za napredovanje v B2 ligo. Praznih rok je v ženski C ligi ostala tudi tržaška Altura, ki je redni del zaključila na drugem mestu, čeprav je osvojila največ zmag. Tokrat je bil boljši Martignacco, ki so ga Tržačanke letos že dvakrat premagale po tie-breaku, zadnjič prav pred tednom dni, saj sta se ekipi med sabo pomerili v zadnjem krogu rednega dela. Očitno so bile Furlanke bolj sproščene. V moški C ligi je na drugem polfinal-nem srečanju S. Giovanni po pričakovanju premagal Basiliano, ki je redni del zaključil na četrtem mestu. Presenečenj prav tako ni bilo na ostalih tekmah v D ligi. Pri moških je izkušena Aquileia premagala mlajše igralce Cordenonsa, ki jim dolga pavza pred odločilnimi tekmami verjetno ni koristila. Pri ženskah pa je S. Andrea kljub odsotnosti glavne podajalke nadigral mlade odboj-karice Mosse, pri kateri igra tudi Goričan-ka Ivana Danielis. FINALE 1. ŽENSKE DIVIZIJE Govolley že jutri Odbojkarice Govolleyja Kmečka banka bodo jutri odigrale prvo tekmo finala končnice za napredovanje v deželno D-ligo. V telovadnica Mirka Špacapana v Gorici bodo, s pričetkom ob 20. uri, gostile Villesse, ki je v drugem polfinalu izločil zmagovalca rednega dela Pro Romansa. V bistvu se bosta za napredovanje od jutri pomerila druga in tretja ekipa po rednem delu. Povratna tekma bo v soboto v Vilešu (ob 20.30), morebitna tretja pa prihodnjo soboto (30. maja), spet v Gorici ob 19.30 TROFEJA DEŽEL Mateja Petejan in Katerina Pučnik v izbrani vrsti FJK Državna parada mladink do 15. leta bo letos v Lignanu Katerina Pučnik (Bor) V letošnji ženski deželni odbojkarski reprezentanci za dekleta do 15. leta starosti, ki bo od 28. junija do 3. julija nastopila na Trofeji dežel v Lignanu, bomo imeli kar dve slovenski odbojka-rici, to sta napadalka Bora Katerina Pučnik in podajalka Govol-leyja Mateja Petejan. Selektor reprezentance Glauco Sellan je po seriji pripravljalnih treningov določil dvanajsterico igralk, med katerimi so le tri igralke iz tržaške oziroma goriške pokrajine. Poleg naših dveh igralk, je to še igralka ločniškega društva Millenium Giulia Gramigna. Vse ostale reprezentantke so Furlanke. Uvrstitev dveh naših igralk v iz- Mateja Petejan (Govolley) brano vrsto FJK je lepo priznanje glede na razširjenost tega športa v našh deželi, v kateri je nad 100 društev. V Lignanu bo nastopila tudi moška reprezentanca do 15 let, ki jo vodi furlanski strokovnjak Za-nuttig. Ta čas je v ekipi 15 igralcev, med temi sta tudi člana Olympie Matija Komjanc in Davide Capparelli ter član Sloge Dennis Riosa. Dokončen seznam bo trener izoblikovan po nastopu reprezentance na pripravljalnem turnirju v Tržiču 30. in 31. maja. Trofeja dežel je najpomembnejša mladinska odbojkarska prireditev v Italiji, prava parada mladih upov. NAŠ PRAPOR - Valter Miklus po napredovanju iz 1. divizije »Liga ni naprodaj!« Trdno so odločeni častno nastopati na deželni ravni - »Trener Leghissa iz vsakega igralca izvleče največ« »Liga ni naprodaj!«. Če je kdo podvomil o tem, da bi se odbojkarji Našega praporja lahko odpovedali igranju v deželni D-ligi, ki so si jo priborili prejšnji teden po zmagi v finalu končnice 1. divizije proti Marianu, se je krepko uštel. »Vemo, da bo za nas zelo težko, posebno še, če se ne bomo mogli okrepiti, toda o drugem razen o igranju v D-ligi, ta čas ne razmišljamo,« pravi Val-ter Miklus, ki je skupaj s kapetanom Valentinom Juretičem in trenerjem Sandrom Leghisso glavni akter briškega društva. Vrnitev v D-ligo jim je lani spodletela za las. Napredovanje se jim je izmuznilo na zadnji tekmi play-offa, letos pa so bili v končnici nepremagani. »Napredovali smo z ekipo, ki je bila na papirju slabša od lanske,« je priznal Mi-klus. Od ekipe, ki je pred dvema sezonama izpadla iz D-lige po šestih zaporednih sezonah častnega nastopanja v njej, sta od standardnih igralcev ostala le še Braione in Boschini. Kaj pa drugi? »Mi že po tradiciji sestavljamo ekipo z igralci, ki drugje nimajo mesta ali pa se niso pripravljeni obvezati za večje število treningov. Nekateri že nekaj časa niso več igrali in so pri nas spet vzljubili odbojko, enega smo iztrgali košarki, nekaj je mlajših. Iz vseh potegne trener Leghissa največ kar se da. On rad dela s komerkoli, ne le z izbranimi igralci. Če kdo rad dela, mu naš trener vedno omogoči, da igra. Zato tudi od nekaterih mlajših pričakujemo, da bodo v pri- hodnji sezoni pokazali več. Potencial nekaterih je namreč dober,« je povedal Miklus, ki je glede minule sezone izrecno pohvalil doprinos Luce Kustrina, v glavnega tolkača prekvalificiranega centra, ki je v povprečju na vsaki tekmi dosegal od 15 do 20 točk. »Pepelka« naše goriške moške odbojke (»naša šibka točka je od vedno bila organizacijska plat,« pravi Miklus) bo v prihodnji sezoni igrala v isti ligi kot Val, kar je samo po sebi pomenljivo. »Za nas je to dobro, da igra v D-ligi tudi Val pa je seveda zelo žalostno, saj je bil na Goriškem dolga leta klub številka ena,« pravi Miklus, ki se zaveda, da koncentracija slovenskih klubov v deželnih ligah ne vodi daleč. »V tem trenutku smo vsi šibki in igralcev, ki bi lahko nastopali na visoki ravni, ni. To pa še ne pomeni, da jih ne bo več. Zato ne bi smeli opustiti ideje o skupni elitni ekipi, ki naj bi jo v največji meri sestavljali samo slovenski igralci, hkrati pa bi morala ta ekipa računati na ustaljeno piramidalno ureditev, ki bi jo zalagala z mladimi igralci vseh društev. Zavzemam se za model Jadrana, ker se vse druge oblike sodelovanja niso obnesle,« je povedal Miklus. Na vprašanje, ali ne bi bilo smiselno, da bi se Naš prapor združil z Valom (včasih je obstajala skupna ekipa Valprapor, Naš prapor je dolga leta črpal igralce od Vala, na začetku poti pa mu tudi odstopil odlične igralce, kot sta bila brata Feri in drugi), pa je odgovoril, da o tem za zdaj niso razmišljali, čeprav igra zdaj za Naš prapor kar precej neslovenskih igralcev. (ak) Letošnja ekipa Našega praporja bumbaca / ODBOJKA Torek, 19. maja 2009 19 POKRAJINSKA PRVENSTVA - Dva uspeha v najmlajših kategorijah FIPAV Bor Co.al.a med trinajstletnicami v finalu Dvanajstletniki Olympie prvi na Goriškem 2. ŽENSKA DIVIZIJA Sant'Andrea - Sloga Dvigala Barich 0:3 (22:25, 22:25, 18:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich, Goruppi, Kralj, Malalan Milcovich, Pertot, Spangaro, Valič, Barbieri (L). Trener: Peter de Walderstein Za Slogo Dvigala Barich se je v soboto tudi uradno zaključilo prvenstvo 2. divizije, v katerem so si že med tednom zagotovile napredovanje. Tekma je bila za naše igralke tako le prestižnega pomena, saj bi jim gladka zmaga zagotovila tudi končno prvo mesto, ki bi tako še kronalo zmagoslavje. Slogašice sicer niso začele najbolje, saj je domača ekipa v prvem setu vodila že z 18:10. Serija učinkovitih servisov Alenke Goruppi in dobri posegi v obrambi pa so spremenili potek srečanja: naša ekipa je nadoknadila zaostanek, osvojila niz in nato brez večjih težav še naslednja dva in tako na najboljši način zaključila prvenstvo, ki je bilo letos za naše mlade igralke resnično zelo pozitivno. (Inka) Vrstni red: Sloga Dvigala Barich 36, Killjoy 27, Kontovel/Sokol 25, S. Andrea 24, System Volley 11, Oma 10, Poggi Oma 8, Prevenire 3 (Sloga Dvigala Barich z dvema, S. Andrea z eno tekmo več, Preveni-re s tekmo manj). 3. ŽENSKA DIVIZIJA Triestina Volley - Breg A 3:0 (25:10, 25:9, 25:16) BREG A: Babudri, Mauro, M. in S. Sancin, Slavec, Colarich, Cociancich, Ze-riali, Laurica, Sternad, Pettirosso (L). Trener: Gabriele Talotti Brežanke so na povratnem srečanju proti prvouvrščeni Triestini Volley naletele na črn dan. Prva dva seta sta bila povsem enosmerna, v tretjem pa so naše igralke nekoliko popravile sprejem in začele boljše napadati. Borbenim in zelo učinkovitim domačinkam so tako nudile nekoliko boljši odpor, njihove zmage pa kljub temu niso mogle ogroziti. S. Andrea - Bor Kinemax 0:3 (10:25, 11:25, 18:25) BOR KINEMAX: Bruss, Cella, Grasso, Hauschild, Kneipp, Pučnik, Ra-bak, Visintini, Viviani, Zonch. Trener: Betty Nacinovi Borove odbojkarice so brez težav premagale skromni S. Andrea. Tekma je bila povsem enosmerna, pa čeprav so pla-ve v vsakem setu igrale z različno postavo. Domačinke so nekaj več točk dosegle le v zadnjem nizu, naša ekipa pa je kljub temu stalno prepričljivo vodila. Breg B - Poggi 2000 3:0 (25:15, 25:22, 25:21) BREG B: Colsani, Giacomini, Vo-dopivec, Grgič, Preprost, Nadlišek, Boc-ciai, Palcich, Milič, Zobec. Trener: Mitja Kušar Mlade domače igralke so tokrat presenetile Poggi 2000, ki je imel pred srečanjem kar šest točk več. Prvi set so začele zelo dobro in svoje nasprotnice z dobrim servisom, natančnim sprejemom ter učinkovito igro v napadu na-digrale. V drugem nizu so potem nekoliko popustile in še zlasti na servisu naredile preveč napak, na srečo pa so pravočasno reagirale ter z dobrimi napadi nadoknadile zaostanek in spet slavile. Podobno je bilo tudi v zadnjem setu, ko so šele na koncu prehitele Poggi 2000 in tako osvojile vse tri točke. Vrstni red: Triestina Volley 36, Breg A 28, Bor Kinemax 23, Poggi 2000 18, Breg B in Virtus A 12, S. Andrea 6, Virtus B 0 (Breg B in Bor Kinemax s tekmo manj). UNDER 16 ŽENSKE Tolažilna skupina Sokol/Kontovel - Altura A 2:3 (23:25, 25:21, 22:25, 25:22, 8:15) SOKOL/KONTOVEL: Villatora, Škerk, Budin, Gridelli, Škrl, Vidoni, Mic-heli, Devetak, Doz, Franceschini, Paoli, Fragiacomo, Čebron. Trenerja: Lajris Žer-jal in Ivana Gantar. Varovanke trenerke Lajris Žerjal so nepričakovano izgubile proti skromnim odbojkaricam Alture, ki so bile pred to tekmo še brez točk. Domačinke so tokrat igrale zelo slabo in veliko grešile, tako da je poraz povsem zaslužen, čeprav je bila tekma v glavnem izenačena. Vrstni red: Sokol/Kontovel 4, Lucc-hini 3, Altura A 2. UNDER14 ŽENSKE Tolažilna skupina Kontovel - Altura 3:0 (25:18, 25:3, 25:23) KONTOVEL: Agosta, Ban, Branko-vic, Bresciani, Cassanelli, Concina, DellAn-no, Poiani, Ravbar, Sossi, Žerjal. Trener: Veronika Zuzič Kontovelke so prepričljivo premagale Alturo, proti kateri so se morale ponavadi za zmago vsakič pošteno potruditi, saj jim je bila enakovredna. Tokrat pa je naša ekipa zaigrala zelo samozavestno in zasluženo osvojila vse tri nize, pa čeprav je vsakič igrala z različno postavo. Kontovel se je najbolj izkazal v drugem nizu, ko je nasprotnicam prepustil le tri točke. Naše igralke na servisu niso grešile, na mreži pa so pogumno napadale. Vrstni red: Kontovel 11, Bor Co.A.La 6, Altura 1, Sokol Bar Igor 0 (Bor Co.A.La in Altura z eno, Sokol Bar Igor z dvema tekmama manj). UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina A Kontovel - Brunner 3:1 (24:26, 25:23, 25:15, 25:17) KONTOVEL: Ban, Cassanelli, Da-neu, Poiani, Ravbar, Sossi, D. in N. Vatto-vaz. Trener: Veronika Zuzič Kontovelke so proti Brunnerju tudi v drugem delu slavile, tokrat pa so mu morale prepustiti uvodni niz. Domačinke so tudi tokrat dobro začele, proti koncu seta pa jih je z zelo ostrim servisom presenetila ena izmed nasprotnic. Tudi v drugem nizu so igrale naše odbojkarice nekoliko Dvanajstletniki Olympie drugo leto zapored najboljši na Goriškem kroma Sokol Železnina Terčon - Altura Coselli 2:3 (26:24; 17:25; 25:12; 23:25; 13:15) SOKOL ŽELEZNINA TERČON: Abrami, Ferfoglia, Leghissa, Moro, Pertot A. in M., Rauber, Vescovi. Trener: Norči Zavadlav. Tekma med dvema enakovrednima ekipama je bila zelo izenačena in polna dolgih akcij, čeprav je bilo napak na obeh straneh precej. To še posebno velja za doma- tudi poslovilna tekma v dresu Sokola nadarjenega Henrika Leghisse iz Prečnika, ki je bil v ekipi edini fantek (pravilnik predvideva namreč možnost mešanih ekip le do kategorije U13). (pera) Vrstni red: Coselli S. Andrea 28, Bor Co.A.La 25, Breg 21, Altura 16, Altura Coselli 12, Sokol Železnina Terčon 7, Virtus B 5, (Coselli S. Andrea in Altura z eno, Virtus B in Altura Coselli z dvema tekmama manj). Borova ekipa se je uvrstila v finalno fazo prvenstva under13 boječe, v nadaljevanju pa so se vendarle sprostile in uveljavile svojo premoč. Kontovelke so na splošno zadovoljile tudi s svojo igro, ki postaja vedno bolj izdelana. Ostali izid: Virtus A - Oma 0:3, Az-zurra - Coselli Triestina Volley 3:2, Sloga Dvigala Barich ni igrala. Vrstni red: Az-zurra 35, Coselli Triestina Volley 28, Oma 17, Sloga Dvigala Barich 16, Brunner in Kontovel 15, Virtus A 0 (Kontovel in Oma s tekmo manj). Skupina B Bor Co.A.LA - Virtus 3:0 (25:13, 25:7, 25:23) BOR CO.A.LA: Pozzo, Rabak, Gher-si, Olivo, Zonch, Furioso, Costantini, Bul-drin, Pučnik. Trener: Marko Kalc Mlade borovke so brez večjih težav premagale Virtus B in si tako zagotovile končno drugo mesto in s tem tudi nastop na pokrajinskem finalu. Plave so bile še posebno v prvih dveh nizih prepričljivo boljše od svojih vrstnic, ki so več točk dosegle le v zadnjem nizu, ko so domače od-bojkarice zaigrale nekoliko manj učinkovito. Breg - Coselli S. Andrea 0:3 (17:25, 23:25, 22:25) BREG: Barut, Gruden, Grudina, Kalin, Klun, Kraljič, Lo Pinto, Novello, Vinci, Zaccaria. Kljub borbeni in dobri igri so morale Bregove trinajstletnice priznati premoč prvouvrščenega Cosellija S. Andrea. Domačinke so sicer zelo dobro napadale, na žalost pa so zgrešile preveč servisov, tako da jim ni uspelo še drugič presenetiti fa-voriziranih nasprotnic. čo ekipo, ki je prav zaradi začetniških napak v končnicah setov zmago v zadnjem krogu letošnjega prvenstva prepustila nasprotnicam. Pohvalo za dober nastop kljub temu zasluži celotna ekipa, še posebno pa Katerina Abrami, ki je med letom veliko napredovala, omembe vredna pa je UNDER 12 MEŠANO Na Tržaškem Brunner - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:17, 25:12, 25:12) SLOGA DVIGALA BARICH: Bal-laben, Čufar, Giorgi, Gornik, Hrovatin, Ilic, Kralj, Petaros, Počkaj, Racman. Trener: Martin Maver. V tem krogu se je najmlajša Slogi-na ekipa pomerila z drugouvrščenim Brunnerjem. Naše odbojkarice seveda niso mogle računati na uspeh, saj je bila domača ekipa objektivno boljša. Kljub tehnični razliki pa se je Sloga Dvigala Barich pogumno borila, izvedla kar nekaj dobrih akcij in tako potrdila lep napredek v igri. (Inka) Vrstni red: Coselli S. Andrea in Brunner 26, Virtus 21, Oma 19, Azzurra A 15, Libertas 11, Sloga Dvigala Barich 6, Azzurra B 2 (Coselli S. Andrea, Brunner, Virtus in Oma s tekmo manj). Na Goriškem Olympia Corsi Adriano - Cormons 1:2 (16:25, 18:25, 25:11) OLYMPIA CORSI ADRIANO: Manfreda, K. in S. Komjanc, Persoglia, Ču-brilo, Zara, Pahor, Lupoli, Pisk, Frandolič. Trener: Andrej Vogrič Kljub porazu si je goriška Olympia zagotovila končno prvo mesto v prvenstva U12 in tako ponovila uspeh iz lanske sezone, vendar, kar je pomembnejše, s skoraj popolnoma prenovljeno postavo. Od-bojkarji Olympie so v prvih dveh setih igrali slabše kot ponavadi in veliko grešile, kar so Krminčanke spretno izkoristile. Naša ekipa je v tretjem setu reagirala in ga tudi osvojila. Fante je treba vsekakor pohvaliti, saj so med letom dobro trenirali in veliko napredovali. Do konca sezone jih čaka zdaj še zadnja tekma prvenstva v Gra-dežu, nato pa finalni troboj, ki bo na sporedu 7. junija v Gradišču v okviru dneva odbojke, vendar ta turnir ne šteje za naslov, ki ga je Olympia že osvojila. Vrstni red: Olympia Corsi Adriano 29, Cormons 25, Staranzano in Fincantieri 22, Torriana 16, Grado 6 (Olympia in Cor-mons s tekmo več). Bregova ekipa under13 kroma 20 Torek, 19' maJa 2009 NOGOMET / play-off - V drugem krogu končnice 1. in 2. amaterske lige Sovodenjci še v boju Zarja Gaja ne gre naprej V nedeljo morajo belo-modri zmagati ali igrati neodločeno z doseženim golom Sovodnje - Prata 1:1 (0:0) STRELEC: v 73. Portelli. SOVODNJE: Burino, Tomsič, Pacor, Colapinto, Trampus, Bregant, Bernardis, Fe-ri, Portelli, Reščič, Delise, trener Claudio Sari. Prvo dejanje je mimo. So belo-modri zadovoljni z neodločenim izidom v 2. krogu končnice za napredovanje v promocijsko ligo? »Le polovično,« je ocenil športni vodja Robert Uršič. »Zadovoljni smo le delno, ker smo vodili skoraj do konca tekme. Gostje so izenačujoči zadetek dosegli le pred trikratnim sodnikovim žvižgom. Vsekakor je treba priznati, da je Prata odlična ekipa in je v nedeljo v Sovodnjah prikazala lepšo igro,« je športno priznal Uršič. »Naš vratar Burni, ki je bil med boljšimi na igrišču, je moral kar nekajkrat odločilno posredovati. Mi nismo igrali dobro, saj smo bili mogoče nekoliko preveč živčni. Pritisk je bil velik. Pohvalil bi še nastop Simona Ferija, ki je igral zelo borbeno in pretekel veliko kilometrov. Na koncu so se ga upravičeno lotili krči.« V zadnjem nedeljskemu krogu bodo Sovodenjci na domačem igrišču gostili še ekipo Vivai Rauscedo, ki je v prvem krogu igrala neodločeno 1:1 proti Prati. »Če bomo zmagali, bomo napredovali. Ampak ne bo tako enostavno, saj je tudi ekipa iz kraja Rauscedo solidna, čeprav je na papirju boljša Prata. Dobra novica je, da bosta znova na razpolago Simone in Eros Kogoj.« V Sovodnjah bodo te dni najbrž vseeno položili v hladilnik šampanjec in se pripravili na veliko slavje za napredovanje v promocijsko ligo, v kateri so belo-modri nazadnje igrali v sezoni 1996-97. SOVODENJCI NAPREDUJEJO, ČE ... 1. Zmagajo. 2. Igrajo neodločeno z vsaj enim doseženim golom (1:1, 2:2 itn.), z izidom 0:0 bi Sovodenjski zvezni igralec Simon Feri je bil tudi tokrat med boljšimi na igrišču kroma 1. AL - SKUPINA 3 IZID 2. KROGA Sovodnje - Prata 1:1, Vivai Rauscedo je bil prost. Prata 2 0 2 0 2:2 2 Sovodnje 1 0 1 0 1:1 1 Vivai Rauscedo 1 0 1 0 1:1 1 PRIHODNJI KROG (24.5.): Sovodnje - Vivai Rauscedo (16.30), Prata bo prosta. 2. AL - skupina 2 IZID 2. KROGA Rive d'Arcano - Zarja Gaja 1:0, Pravisdomini je bil prost. Pravisdomini 1 1 0 0 3:1 3 Rive d'Arcano 1 1 0 0 1:0 3 Zarja Gaja 2 0 0 2 1:4 0 PRIHODNJI KROG (24.5.): Rive d'Arcano -Pravisdomini (16.30), Zarja Gaja bo prosta. Rive d'Arcano - Zarja Gaja 1:0 (0:0) ZARJA GAJA: Jaš Grgič, Bernetič, Franco, Gregori (Segulin), G. Križmančič, V. Križmančič, Schiraldi, Mihelčič, Ber-nobi, Bečaj, Ghezzo (Zocco), trener Di Summa. Ekipa vzhodno-kraškega društva je v drugem krogu končnice za napredovanje, v kraju Rive d'Arcano, častno predala orožje. Varovanci trenerja Giacoma Di Summe so se borili in dali vse od sebe. V taboru vzhodno-kraškega društva jim nimajo kaj očitati. Na koncu so morali priznati premoč gostiteljev, ki so zmagoviti zadetek dosegli šele v zadnjih minutah srečanja. Omeniti je treba, da bi morala Zarja Gaja proti ekipi Rive d'Arcano zmagati vsaj s 3:0. Le tako bi rumeno-modri, v pričakovanju zadnjega kroga, obdržali prižgan plamen-ček upanja. Z drugim porazom pa je bilo vseh upanj za napredovanje v 1. AL konec. Predsednik Robert Kalc je bil po tekmi, kljub porazu zadovoljen. »Borili smo se vse do konca in resnici na ljubo bi zaslužili vsaj točko. Ustvarili smo številne priložnosti za gol, ki pa jih nismo znali izkoristiti. Na koncu pa smo zgrešili v obrambi in nasprotnik nas je kaznoval,« je komentiral Kalc in dodal: »Kljub porazoma v play-offu je bila naša sezona več kot pozitivna. Naš glavni cilj je bil uvrstitev v končnico in smo ga izpolnili«. Na zadnjem gostovanju v Rive d'Arcanu je dobro igral Aron Mihelčič. Pri Zarji Gaji so tako tudi uradno zaključili letošnjo sezono. »V kratkem se bomo zbrali še na skupni večerji. Že pred časom pa smo začeli razmišljati, kako v novo sezono. Najprej bomo potrdili trenerski štab, to se pravi trenerja Di Summo in trenerja vratarjev Franca Lonisa. Nato bodo na vrsti igralci. Vili Bečaj? Skoraj gotovo bo igral tudi v prihodnji sezoni,« je razkril predsednik Kalc. (jng) pri primorcu Potrdili Sciarroneja Vrača se tudi R. Sorrentino Pri trebenskem Primorcu, ki bo v prihodnji sezoni igral v 1. amaterski ligi, so na klopi potrdili trenerja Maurizia Sciarroneja, ki je v letošnji sezoni solidno opravil svoje delo. Potrjen je celotni trenerski štab. Vratarje bo ša naprej treniral Lorenzo Cecchini, za kondicijo pa bo skrbel Duško Švab. Edina novost je, da bo trebenskemu klubu pomagal tudi nekdanji Primorcev trener Roberto Sor-rentino, ki bo imel vlogo koordinatorja. Primorec zmagal Primorec - Montebello D. Bosco 5:4 po 11-m (0:0) PRIMOREC: Veronesi, Palmisano, Ojo, P. Emili (Farra), Santoro, Leghissa (Sin-covich), Laghezza (Marinelli), Meola, Mos-colin, Boccuccia, Krevatin. Trener: Sciarro-ne. V 1. krogu turnirja Il Giulia je Primorec zmagal šele po streljanju enajstmetrovk. OSTALI V PLAY-OFFU Še drugi poraz Trieste Calcia, Sant' Andrea v 2. AL PLAY-OFF PROMOCIJSKA LIGA - Skupina 1: Tiezzese - Trieste Calcio 2:0. Vrstni red: Pro Cervignano 3, Tiezzese 3, Trieste Calcio 0. Zadnji krog: Tiezzese - Pro Cervignano. Skupina 2: Virtus Corno - Gemo-nese 1:0. Vrstni red: Cordovado 3, Virtus Corno 3, Gemonese 0. Zadnji krog: Virtus Corno - Cordovado. 1. AL - Skupina 1: Corde-nons - Isonzo 2:1. Vrstni red: Cjarlins 3, Cor-denons 3, Isonzo 0. Zadnji krog: Cordenons - Cjarlins. Skupina 2: Maranese - Flaibano 2:1. Vrstni red: Pro Romans 3, Maranese 3, Flaibano 0. Zadnji krog: Maranese - Pro Romans. 2. AL - Skupina 1: Roveredo - Esperia 1:2. Vrstni red: Azzurra 3, Esperia 3, Roveredo 0. Zadnji krog: Roveredo - Azzurra. Skupina 4: Fogliano - Moraro 0:1. Vrstni red: Venzone 3, Moraro 3, Fogliano 0. Zadnji krog: Fogliano - Venzone. 3. AL - Skupina 1: San Leonardo - SantAndrea 1:1 (S. Andrea je krog pred koncem že napredoval v 2. AL). 1., 2. in 3. amaterska liga - Obračun Primorca, Brega, Primorja Interland in Mladosti Bolj malo zadoščenj Presenetili sta le Sovodnje in Zarja Gaja, ki še nastopata v play-offu - Pri Primorcu s kančkom grenkobe - Breg razočaral, Primorje Interland tudi - Pozitivna ocena za Mladost 1. AL: Primorčeva Naše ekipe v 1., 2. in 3. amaterski ligi so v drugem delu prvenstva le delno izpolnile pričakovanja. Sezonski cilj so izpolnili pri Sovodnjah in pri Zarji Gaji, saj sta se obe ekipi uvrstili v playoff. Primorec se je rešil, čeprav bi se lahko celo boril za končnico prvenstva. Prav tako so nekoliko razočarani pri Bregu in Primorju. Doberdobska Mladost, v 3. amaterski ligi, pa je solidno opravila svoje delo. zadoščenja in grenkobe Trener Primorca Maurizio Sciarrone: »Kljub vsem težavam in zvrhani meri smole smo lahko pri Primorcu zadovoljni z letošnjo sezono. Dosegli smo obstanek v ligi, čeprav sem prepričan, da bi se s to ekipo lahko uvrstili v končnico prvenstva. Imeli smo kar nekaj težav s poškodbami, tako da smo večkrat nastopali v okrnjeni postavi. Med sezono smo poželi kar nekaj lepih uspehov, saj smo na nekaterih tekmah prikazali res lep nogomet. V obrambni vrsti sta zelo dobro igrala Walter Santoro in Adriano Ojo. Na sredini igrišča pa je bil nenadomestljiv Michele Meola.« V PRIHODNJI SEZONI: Pri Primorcu še niso uradno potrdili trener- Idealna postava drugega dela e. Radetič G. Cermelj (Breg) A. Reščič (Sovodnje) ® M. Meola (Primorec) ® M. Pipan (Mladost) ° M. Merlak (Primorje) ^ S. Tomšič Jaš Grgic\ (Zarja Gaja) \ (Primorje) O. Zidaric (Breg) (Sovodnje) A. Ojo (Primorec) NA KLOPI: V. Bečaj (Zarja Gaja) 12. - M. Zuppin (Primorje) 13. - W. Santoro (Primorec) 14. - G. Tommasi (Primorje) 15. - M. Zocco (Zarja Gaja) 16. - B. Portelli (Sovodnje) 17. - D. Bensa (Mladost) 18. - G. Vitturelli (Mladost) ja Sciarroneja. Vsekakor prepričani smo, da bo društvo v glavnem obdržalo jedro letošnje ekipe in poiskalo še kako okrepitev. Pri Bregu malce razočarani Bregov trener Davor Vitulič: »Po solidnem prvem delu prvenstva, smo v povratnem delu naleteli na precejšnje težave. Čeprav smo v ekipo vključili Giu-lana Cermelja, ki je več kot dobro opravil svojo nalogo. Očitno so odpovedali ostali igralci. Prepričani smo bili, da se nam bo uspelo uvrstiti v končnico prvenstva. Ampak smo se ušteli. Tako da smo bili vsi malce razočarani. Dobro pa smo se izkazali v deželnem pokalu. Izpadli smo šele v polfinalu. Vsekakor bi pohvalil Bregovo upravo, ki se je potrudila in nam nudila odlične pogoje.« V PRIHODNJI SEZONI: Davor Vitulič - kot smo že poročali - v prihodnji sezoni ne bo več treniral Brega. Pri Bregu želijo tako začeti nov ciklus, tako da bo najbrž prišlo še do novih sprememb. 2. AL: Primorje bi lahko kaj več pokazalo ... Trener Primorja Bojan Gulič: »Že moj predhodnik Nevio Bidussi je imel nekaj težav. Tudi sam nisem mogel čez noč rešiti vseh. Fante sem poskusil prepričati, da nogomet ni zgolj zabava. Dobro vem, da smo amaterji. Kljub temu pa mora tudi amater imeti določene ambicije in želje po napredovanju. Vedno je treba strmeti po kvaliteti, čeprav vemo, da ni tako enostavno. V letošnji sezoni smo imeli mlado ekipo, s katero v prihodnjih sezonah lahko še veliko napredujemo. Fantje so sprejeli moj način dela in so se trudili. Vsi zaslužijo pohvalo. Zelo ugodno me je presenetil vratar Manuel Zuppin, ki je postal zelo samozavesten. Na sredini igrišča je dobro igral Matteo Pipan, nenadomestljiva sta bila še kapetan Mitja Merlak in Giampaolo Tommasi, ki je bil pravi 'jocker'.« V PRIHODNJI SEZONI: Vodstvo proseškega kluba še ni potrdilo trenerja Guliča, ki - kot nam je potrdil - bi rade volje ostal na Proseku. »Ekipa je dobra. Za kakovostni skok pa bi potrebovali dobrega napadalca in še enega kvalitetnega branilca,« meni Gulič. 3. AL: Prehodna sezona za Mladost Trener Mladosti Fabio Sambo: »Po zimski krizi, ko smo trenirali slabo in smo izgubili večino tekem, smo se v drugem delu pobrali na noge. Fantje so redno prihajali na treninge in smo končno igrali kot je treba. Moram reči, da sem bil s fanti v zadnjem delu prvenstva zelo zadovoljen. Pohvalil bi nastope Emanuela Radetiča, Vitturellija in Dimitrija Bense. V čast nam je tudi, da smo zmagali disciplinski pokal.« V PRIHODNJI SEZONI: Pri do-berdobski Mladosti še niso potrdili trenerja. Fabia Samba bodo najbrž potrdili prihodnji teden, ko bo na sporedu občni zbor. Sambo pa bo ostal na klopi Mladosti, le če se bo ekipa v prihodnji sezoni potegovala za prestop v višjo ligo. »Ekipa je že solidna, toda za kakovostni skok bo treba najeti še nekaj igralcev. Še enega vratarja, branilca, zveznega igralca in napadalca,« je dodal Sambo. (jng) / ŠPORT Torek, 19. maja 2009 21 UMETNOSTNO KOTALKANJE - Deželno prvenstvo v priredbi ŠD Polet Na Pikelcu uspešni nastopi za poletovke in druge Slovenke Tanja Romano še zadnjič nastopila s programom z lanskega SP Poletovo kotalkališče na Pikelcu je, žal, še nedokončano, v nedeljo pa je udeleženkam deželnega prvenstva za starejše kategorije kljub temu nudil dobro zaščito pred sončno pripeko, saj je bilo pod njegovo kritino ozračje prijetno sveže. Tekma - nastopili so v prostem programu in za zmago v kombinaciji - se je zelo dobro iztekla za Po-letove kotalkarice in tudi za slovenske tekmovalke drugih tržaških klubov, saj so se vse uvrstile v državno fazo. Med kadetinjami je to z osvojitvijo 6. mesta v prostem programu in 4. v kombinaciji uspelo Martini Debernardi, v kategoriji jeunesse pa je še uspešnejša bila Valentina Scamperle, ki je osvojila 3. mesto v prostem programu in 2. v kombinaciji, po mnenju trenerja Mojmirja Kokorovca pa postregla s svojim doslej najboljšim nastopom. V tej kategoriji je po pričakovanjih v obeh zvrsteh zmagala slovenska ko-talkarica tržaškega društva Jolly Martina Pecchiar, ki je letos prvič tudi oblekla dres državne reprezentance. Na Pikelcu se je predstavila s preverjenim programom, že včeraj pa je začela z vadbo novega. Največ zanimanja je, kajpak, vladal za nastop Poletove šampionke Tanje Romano, v članski kategoriji pa je Tanja Romano nastopila še ena slovenska reprezen-tantka, to je tekmovalka Gionija Fran-cesca Roncelli. Za obe je nastop predstavljal samo obvezno preizkušnjo na poti do prvega vrhunca sezone, to je Francesca Roncelli kroma Martina Pecchiar državnega prvenstva, od katerega pa ju loči še dober poldrugi mesec vadbe. Romanova je seveda tudi kroma tokrat potrdila, da je razred zase, čeprav je prvič po svetovnem prvenstvu leta 2006 doživela padec (celo dva), zaradi česa so bile tokrat ocene (povprečje 9,3) slabše kot dan prej v kratkem programu, še vedno pa daleč boljše kot ocene vseh ostalih, saj vsebuje njen program celo vrsto zelo zahtevnih prvin. Nastopila je namreč s programom, s katerim je lani zable-stela na svetovnem prvenstvu in ga je na Pikelcu prikazala šele drugič v karieri, saj je lani tekmovala samo na SP na Tajvanu. Kratki del, ki je bil star že tri leta, pa je v soboto izvedla zadnjič, že včeraj se je na treningu prvič lotila novega. »V nedeljo sem imela nekoliko preveč težke noge. Prvi padec me je presenetil in si ga ne znam razložiti, drugi pa je bil posledica utrujenosti,« se je opravičevala Romanova, ki je hotela pred svojo publiko pokazati največ v trenutku sila približne forme, za nastop pa so jo njeni številni oboževalci vsekakor nagradili z dolgim aplavzom. Še zelo nedorečen je bil nastop MLADINSKI NOGOMET - Naraščajniki, najmlajši in začetniki Najmlajši Juventine v finalu Pomlad nastopa na več frontah NARAŠČAJNIKI San Giovanni - Pomlad 1:0 (0:0) POMLAD: Mattiassich (M. Vidoni), A. Vidoni, Rossone, Puric, Cerkvenic (Hoffer), Pečar, Kerpan, Kuret, Jarc, Vi-viani, Carli. Trener: Tommasi. V predzadnjem krogu play-outa za obstanek v deželnem prvenstvu (Pomlad je že izpadla) je Pomlad, ki je nastopila v okrnjeni postavi, tesno izgubila proti San Giovanniju, ki se še bori za obstanek. V prvem polčasu so gostitelji napadali, zadeli nekaj vratnic in nekajkrat je odlično posegel vratar Peter Mattiassich. San Giovanni je zmagoviti zadetek dosegel v drugem polčasu. In to po zaslugi enajstmetrovke. Ostala izida: Monfalcone - Azza-nese 1:1, Sanvitese - Pro Cervignano 4:0. Vrstni red: Pro Cervignano 19, Sanvitese 16, San Giovanni 15, Monfalcone 13, Azzanese 9, Pomlad 2. Zadnji krog: Pomlad - Monfalcone. NAJMLAJŠI TURNIR »ALTI PIANO« Pomlad - Muggia 0:0 POMLAD: Ghira (Vidoni), Alessio Verni (Skupek), Sedmak (Daneu), Vallon, Simeoni, Kerpan, Paoletti, Bolognani, Perco (Boneta), Arduini, Rebula. V prvem krogu turnirja »Altipiano«, ki ga na Opčinah organizira Opicina, je Pomlad igrala neodločeno proti ekipi iz Milj. Nogometaši Pomladi so se še kar do- bro odrezali in ustvarili kar nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Pomlad bo danes igrala tekmo na turnirju »Sesljanski zaliv« v Vižovljah (ob 19.30 proti Montebellu Don Boscu). Jutri (17.00) pa bodo na Opčinah igrali proti ekipi Cgs. TURNIR »AUDAX« Juventina - Torviscosa 3:2 (2:0) JUVENTININA STRELCA: Zorzut 2, Fedel. JUVENTINA: Nazzaro, Robazza, M. Gashi, Furlan, Fedel, Famea, Brisco (C. Gashi), Zorzut, Bytyci, Semolič. Trener: Cecotti. V polfinalu goriškega turnirja, ki ga organizira društvo Audax, je Juventina premagala Torviscoso in se tako uvrstila v sobotni finale, v katerem se bodo belo-rdeči pomerili z Audaxom (16.45, igrišče Baiamonti). Cecottijevi varovanci so v polfina-lu igrali dobro in že po prvem delu so vodili z 2:0. V drugem polčasu je nasprotnik znižal zaostanek, kar pa ni zmedlo Ju-ventine. V nadaljevanju so Štandrežci dosegli še en zadetek in s tem izid tako rekoč pospravili pod streho. ZAČETNIKI Opicina B - Pomlad B 3:2 (1:0, 1:0, 1:2) STRELEC: Košuta 2. POMLAD: Puntini, Labianca, Kosovel, Renar, Paolucci, Košuta, Di. Vatto- vaz, Bicocchi, De. Vattovaz, Vidali (Per-relli), Cherin. Trenerja: Paolucci in Zuc-ca. Pomlad B je imela na tekmi proti Opicini zvrhano mero smole. Predvsem sodnik je naredil kar nekaj napak, ki so negativno vplivale na potek tekme. V zadnjem prvenstvenem krogu so dobro opravili svoje delo Kosovel, Paolucci in Košuta, ki je dosegel dva zadetka. Ponziana B - Pomlad A 1:2 STRELCA ZA POMLAD: Caselli in Laschizza. POMLAD: Carli, Sancin, Racman, Ferluga, Glavina, Laschizza, Zerjal, Ko-vačič, Pagnan, Caselli, Stojkovič, Kofol. Začetniki Pomladi A so tokrat igrali dobro in zasluženo odnesli domov zmago. Pohvalo si tokrat zaslužijo vsi oranžno-plavi nogometaši, ki so dali res vse od sebe. CICIBANI - MEMORIAL DANIELIS Od danes finalni del Danes se bo v Štandrežu začel finalni del turnirja Danielis, ki ga Juventina organizira osmič. Ob 18. uri se bosta pomerila Hit Gorica in Cormons, ob 19. uri pa bo na vrsti dvoboj med Vipavo in ekipo iz Brd. Turnir se bo nadaljeval še v četrtek in v soboto, ko bo na sporedu tudi nagrajevanje. kroma Roncellijeve, ki je na Pikelcu prvič preizkusila svoj nov dolgi program. »Bilo je zelo zahtevno in me čaka še veliko dela,« je priznala Francesca, ki letos upa, da ji bo spet uspel preboj na svetovno ali vsaj evropsko prvenstvo. »Na državni ravni nas je deset dobrih kotalkaric, tri bodo šle na SP, tri na EP, ostale pa domov,« je povedala. »Kakovost nastopov mlajših udeleženk finala je bila povprečna, vendar je treba to tudi pripisati velikosti naše plošče, ki zlahka zmede tekmovalke. Sem pa zadovoljne z nastopom po-letovk, saj so se vse prebile v državno fazo,« je splošna ocena Poletovega trenerja Mojmirja Kokorovca. (ak) JADRANJE Čupina jadralca zadnji dan dvakrat 2. Čupina jadralca Simon Si-vitz Košuta in Jaš Farneti sta v nedeljo zaključila tretjo državno regato. V Formii v bližini Rima sta zadnji dan jadrala dobro in v zadnjih dveh regatah zbrala dve drugi mesti. Simon in Jaš sta dobro startala, obenem pa sta bila tudi s taktičnega vidika zelo solidna in se obakrat uvrstila za vodilno posadko Zeni/Pinatni. Italijanska jadralca sta od vseh vidno izstopala in se upravičeno uvrstila na končno prvo mesto. Naša jadralca pa sta bila na končni razvrstitvi šesta, uvrstitev pa bi bila lahko še boljša, če bi v soboto zaključila vse regate: »Prva sobotna regata, ko sta jadralca odstopila zaradi nepravilnega starta, je bila usodna za končno 6. mesto. Če do tega ne bi prišlo, bi bila mogoče na koncu druga. Res pa je tudi, da je to šola za naprej. Nasploh je bil nastop zadovoljiv, ni bilo pa konstante,« je priznal trener An-tonaz. Pred odhodom na državno prvenstvo v Cervio (od petka, 29. maja do 2. junija) se bosta Simon in Jaš posvetila šolskim obveznostim. Na DP računata na dobro uvrstitev, po mnenju trenerja An-tonaza pa bosta z novimi jadri lahko še bolj konkurenčna. Valentina Scamperle kroma Martina Debernardi kroma Zaradi brezvetrja odpadla regata TPK Sirena Vse je bilo nared, razen vetra, ki ga ni bilo od nikoder. Na regati optimistov za kadete, ki jo je v nedeljo organiziral Tržaški pomorski klub Sirena, se je zbralo 55 pripadnikov najrazličnejših klubov, med temi tudi ducat Sireninih in Čupi-nih. Start je bil ob 10. uri, čakali pa so do 14. ure, ko je žirija, v kateri sta bila tudi predsednik Sirene Livio Pertot in Bruno Bogatec, dokončno odpovedala regato, ki je štela kot 1. selekcija za nastop na državni regati Primavela. »Od Lignano do Pirana ni bilo niti sapice vetra,« je povedala športni vodja Sirene Arianna Bo-gatec. Mali športniki so tako ostali praznih rok, ne pa praznih želodcev, saj so jim postregli z malico in kosilom. Priložnost, da se izkažejo bo spet 7. junija. 22 Torek, 19. maja 2009 ŠPORT / NOGOMET - Dva kroga pred koncem A-lige Ranieri ni več Juventusov trener Turinsko moštvo bo do konca prvenstva vodil Ciro Ferrara TURIN - Dva kroga pred koncem prvenstva nogometne A-lige je padla še »enajsta glava«. Claudio Ranieri, enajsti trener, ki so ga v letošnji sezoni predčasno odslovili v A-ligi, od včeraj ne sedi več na klopi Juventusa. Slednjega bo zamenjal Ciro Ferrara, nekdanji igralec Juventusa in dosedanji koordinator mladinskega sektorja turinskega kluba. Juventusovemu sodu je očitno izbil dno nedeljski neodločen izid z Atalanto (2:2). Vodstvo »stare dame« je nepričakovano hitro ukrepalo. Odslovitev so v Juventusovem taboru utemeljili tako: »Po polovičnem spodrsljaju z Atalanto tvegamo, da se ne uvrstimo na tretje mesto, saj ima Fiorentina le točko manj na lestvici. Claudio Ranieri je dobro opravil svoje delo in se mu zahvaljujemo za vse kar je storil. V zadnjih dveh krogih bo ekipo vodil Ciro Ferrara, ki bo moral ubraniti tretje mesto na lestvici in nastop v ligi prvakov. Prepričani smo, da bo Ferrara dobro opravil svoje delo.« Še do včeraj so državni mediji pisali, da bodo rimskega trenerja pri Juventusu potrdili tudi za prihodnjo sezono. Predstavniki sedme sile so se očitno zmotili. Vodstvo »stare dame« pa se tokrat ni vedlo prav gosposko. Najbolje bi bilo, da bi se z Ranierijem razšli po končani sezoni. KOLESARSTVO - V nedeljski etapi po središču Milanu Nerazumljiv protest kolesarjev, ki so se po 62 km ustavili RIM - Nedeljska etapa italijanskega Gira je minila v znamenju protesta kolesarjev, ki so najprej kolesarili s polžjo hitrostjo po središču Milana, nato pa se po 62 kilometrih celo ustavili. Po mnenju kolesarjev je bila krožna etapa prenevarna. Etapa je predvidevala 10-kratno kolesarjenje po samem središču prestolnice Lombardije, kolesarje pa so motili nekateri preostri ovinki, tramvajske tračnice in tudi prisotnost številnih parkiranih avtomobilov na cestah. Misli »vseh« (nekateri kolesarji se sicer s protestom niso strinjali, a nihče ni želel javno izkazati tega nesoglasja) je javnosti sporočil Di Luca kot nosilec roza majice. Le zadnja ura dirke je bila »prava«, saj so zadnjih šestdeset minut kolesarili s povprečno hitrostjo nad petdeset kilometrov na uro, kar po eni strani le potrjuje, da je bil protest nerazumljiv. Če je bila proga res tako nevarna, kot so zatrjevali kolesarji, potem je bila vratolomna vožnja zadnjih kilometrov nelogična. Kolesarji so vsekakor dosegli to, da so na tej etapi vsi, ne glede na realen zaostanek od zmagovalca, dosegli isti čas, to se pravi, da ni prišlo do nobene spremembe na skupni razvrstitvi, kjer še vedno vodi Di Luca s 13 sekundami prednosti nad Švedom Lovkvistom in 44 sekundami nad Avstralcem Rogersom. Nedeljska ravninska etapa se je po pričakovanjih odločila v sprin-tu. Favorit Petacchi je zamudil pravi trenutek in se je • •• moral tako zadovoljiti s končnim petim mestom. Premočno je zmagal Britanec Mark Cavendish, prva roza majica letošnjega Gira, ki je s precejšnjo prednostjo ukanil avstralskega sprinterja Davisa. Tretje mesto je zasedel Američan Farrar, pred Petacchijem pa je skozi ciljno črto prikolesaril še Avstralec Goss. Danes bodo kolesarji startali s Cunea, po kar 262 kilometrih (gre za najdaljšo etapo letošnjega Gira) bo verjetno o zmagovalcu odločal sprint glavnine kolesarjev v Pinero-lu. Ni pa izključeno, da bodo najboljši omogočili manjši skupini slabše uvrščenih kolesarjev, da se podajo na beg in se nato med sabo spopadejo za etapno zmago. Vsi najboljši bodo verjetno hranili moči vse do četrtka, ko bo na sporedu 60,6 kilometrov dolga, izredno zahtevna etapa na kronometer s kar dvema vzponoma iz Sestrija Levanteja do Riomaggioreja. HORRILLO SE JE PREBUDIL - Španski kolesar Pedro Horrillo, ki je hudo padel na sobotni osmi etapi dirke po Italiji, se je v nedeljo prebudil iz kome. Po besedah predstavnika ekipe Rabobank, za katero Španec tekmuje, Luuca Eizenge, lahko Horrillo že premika roke in noge, njegovo stanje pa je še naprej resno. Štiriintridesetletni Horrillo je pri padcu, pri enem od spustov naj bi padel kar 60 metrov globoko, utrpel številne zlome, po prihodu v bolnišnico v Berga-mu pa je bil sprva v umetni komi. NOGOMET - Finale španskega kraljevega pokala v Valencii Klubskih zastav je bilo dosti, še več pa baskovskih ikurrin in katalonskih senyer Igralec Barcelone pozdravlja navijače po zmagi s 4:1 proti Athleticu Bilbao v finalu kraljevskega pokala na stadionu Mestalla v Valencii. Spodaj: kraljevski par je doživel salvo žvižgov Kataloncev in Baskov ansa Še posebno v zadnjih letih sem vedno odločneje mnenja, da je nogomet že nekaj časa najbolj globalna stvar, kar jih obstaja na našem planetu. Omemba Baggia lahko imetniku italijanskega potnega lista reši težave denimo na meji med zakotnimi bivšimi sovjetskimi azijskimi republikami; Maradona je največja športna ikona najmanj zadnjega četrt stoletja, v kar me prepričuje dejstvo, da sem moral pet sekund razmišljati, da sem se spomnil, kako se imenuje ameriški plavalec, ki je v Pekingu zmagal osem zlatih kolajn - Phelps. Samo nogomet je edini šport, ki ni samo šport, ampak predvsem, da, predvsem družbeni dogodek. Pa ne samo družbeni. Minuli teden sem kot strasten navijač Athletica iz Bilbaa izkoristil priložnost, da sem odšel na finale španskega kraljevega pokala med "mojim" Athleti-com in vsemogočno Barcelono. Ker sem sledil tudi "pripravam" na ta dogodek, sem mislil, da na licu mesta ne bo doživel velikih presenečenj. Napačno. Vsa pričakovanja so bila le bleda senca tega, kar sem doživel v Valencii in najbrž lahko le še kak derbi med Boco in Riverjem ponudi podobne vtise. Čeprav je trenutno najboljša ekipa na svetu in pričakuje zlasti finale Lige prvakov, je Barca tudi kraljevi pokal vzela popolnoma zares in se, žal za Athletic, predstavila z najboljšo možno zasedbo. Athletic se je v položaju, da lahko osvoji kak naslov, znašel prvič po reci piši 25 letih - tedaj je osvojil tako drugo zaporedno prvenstvo kot tudi svoj 24. pokal. Pričakovanje na naši strani je bilo zatorej ogromno: kljub 19 tisočim vstopnicam, ki so jih z žrebom porazdelili med abonente, je v Valencio priromalo približno 40 tisoč navijačev Athletica, ki so mesto zasedli že v ponedeljek, dva dni pred tekmo. Noro? Morda res, a nič manj noro je to, da so stadion v Bilbau za ogled tekme na velikih zaslonih razprodali v par urah. Za odtenek manj "zmešani" so se izkazali navijači Barcelone, ki so se se v Va-lencii kar nekoliko zgubili v morju naših belo-rdečih barv. Bilo bi omejeno govoriti o dvoboju Athletic - Barcelona samo kot finalu kraljevega pokala. Bil je to predvsem druž-beno-politični miting, Baski in Katalon-ci proti Špancem. Na stadionu z najbolj strmimi tribunami na svetu, Mestalli, ki ga bodo iz meni popolnoma nerazumljivih razlogov nadomestili s še enim izmed serije anonimnih novogradenj, je vzdušje bilo tako, kot ga najbrž ni na nobenem nacionalističnem shodu v Baskiji in Kataloniji. Kar nekako smilila sta se mi kralj Juan Carlos in kraljica Sofia, ki sta ob vstopu na častno ložo pozdravila 55-tisočglavo množico, a v zameno dobila samo salvo žvižgov. Nad tem, da španska himna nima besedila, se to pot nihče ni hudoval -žvižgi so jo popolnoma preglasili. Klubskih zastav je bilo dosti, še več pa baskovskih ikurrin in katalonskih senyer. Sama tekma se žal ni razpletla tako, kot smo preveč optimistično pričakovali. Resda je Athletic zadel že po devetih minutah in smo dvajset minut do izenačenja Yaye Toureja bili njegovi pristaši v ekstazi, a v drugem delu se je vendarle pokazalo, da je naš baskovski bunker slabši od Chelseajevega in dodatni trije goli v naši mreži so pomenili konec sanj. Konec sanj, ne pa konec vsakdanje pripadnosti velikega dela baskovske družbe temu klubu, ki že več kot sto let igra samo z baskovskimi igralci. Podobno seveda velja tudi za Barcelono, "mes que um club', več kot klub, ki je prav v zadnjih letih v Joanu Laporti dobila predsednika, ki ga po prihajajočem izteku drugega mandata nekateri vidijo kot novega, vplivnega, mladega, a že znanega in sorazmerno skrajno nacionalistično usmerjenega politika. In kljub (ali morda ravno zaradi!) nadvse prijetnim vtisom, ki sem jih v turistično-nogometnem tednu v Barceloni in Valen-cii doživljal, se ne morem izogniti vprašanju: kako je pa pri nas, kdo je naš Athletic Bilbao in kdo je naš Joan Laporta, kako radi izobešamo naše ikurrine in senyere? Dimitrij Križman MOTOCIKLIZEM Lorenzo se je veselil, Rossi brez točk LE MANS - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) je zmagovalec preizkušnje v elitnem razredu motoGP na četrti letošnji dirki motociklisti-čnega SP. Na nedeljski dirki v francoskem Le Mansu je bil drugi Marco Melandri (Kawasaki), tretje mesto pa je osvojil Pedrosa (Honda). Lorenzo je z zmago tudi prevzel vodstvo v SP, saj je doslej vodilni Italijan Valentino Rossi po padcu in številnih težavah dirko končal brez točk. V če-trtlitrskem razredu francoske dirke svetovnega motociklističnega prvenstva je bil najhitrejši Marco Simoncelli (Gilera). V najšibkejšem razredu je zmagal Španec Simon, ki je tudi prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Nachbar prekinil pogodbo MOSKVA - Slovenski košarkar Boštjan Nachbar je zaradi neizpolnjenih obveznosti svojih delodajalcev, moskovskega Dinama, sporazumno prekinil pogodbo in je prost igralec. PLAY-OFF A1-LIGA - Četrt-finale, prva tekma: Teramo - AJ Milano 75:85, Lottomatica Rim - Biella 80:67; danes: Montepaschi Siena - Pe-saro, Treviso - Virtus Bologna. Dinamo enajstič prvak ZAGREB - Zagrebški Dinamo je po zmagi nad Slaven Belupom (2:0) dva kroga pred koncem hrvaškega nogometnega prvenstva osvojil naslov prvaka. Za Dinamo je to četrti zaporedni naslov, skupaj pa 11. v času hrvaške neodvisnosti. Hitrejši od Mennee MANCHESTER - Jamajčan Usain Bolt, nosilec treh zlatih odličij na OI v Pekingu, je postavil še en najhitrejši čas v zgodovini atletike. Tokrat je nov svetovni rekord dosegel kar na »cestni dirki« v središču Manchestra in to na ne ravno pogosti razdalji, v teku na 150 metrov. 22-letni Bolt je razdaljo pretekel v 14,35 sekunde, dosedanji rekord pa je bil še iz leta 1983, ko ga je s časom 14,8 sekunde postavil Pietro Mennea. Federer ugnal Nadala MADRID - Švicar Roger Federer je v sanjskem finalu teniškega turnirja serije masters v Madridu z nagradnim skladom 3,7 milijona evrov premagal prvega igralca sveta, Španca Rafaela Nadala, s 6:4 in 6:4. Federer, ki je bil na turnirju drugi nosilec, je tako prekinil Nadalov niz 33 zaporednih zmag na peščeni podlagi. Torek, 19. maja 2009 2 3 o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - S poletnimi temperaturami se vrača problem tigrastih komarjev V boju proti komarjem nujno sodelovanje občanov Napovedujejo kontrole po domovih - Na občinskem uradu za okolje brezplačno na voljo tablete za jaške S prihodom poletnih temperatur, ki smo jih v teh dneh zabeležili tudi na Goriškem, se je v marsikom že porodila želja po dopustu, sprostitvi v naravi, večerjah na prostem in ležanju na plaži. Ob prijetnih plateh pa prinašajo bolj topli meseci s seboj tudi nadležnega tigrastega komarja, s katerim se v zadnjih letih spopada mnogo goriških družin. Občinska uprava je zato odločila, da bo tudi letos izpeljala vrsto ukrepov in zajezila množenje agresivnih dvokrilcev, ki so v prejšnjih dneh že začeli vznemirjati Goričane. Ob saniranju cestnih jaškov, parkov in zelenic, ki so v pristojnosti javne uprave, sta v boju proti napadalni žuželki pomembna predvsem pazljivost in sodelovanje vseh občanov. »Informativno kampanjo smo že začeli. V sodelovanju z družbo Iris smo se odločili, da natisnemo informacije o tigrastem komarju na račune za vodo, ki so jih družine že prejele. Zato so mnogi občani že prišli na občinski urad za okolje, kjer brezplačno nudimo tablete, ki preprečujejo razmnoževanje ličnik komarjev. Raztopljive tablete, ki vsebujejo biološki insekticid, vržemo v jaške. Vsaka družina lahko brezplačno prejme eno škatlo, v kateri je deset tablet. Vsaka tableta omogoča, da se uniči ličinke komarjev v 50 litrih vode. V domačih jaških pa je vode mnogo manj, zato svetujemo občanom, naj tablete prelomijo,« je povedala uslužbenka občinskega urada za okolje in pristavila, da so tablete v prodaji tudi v lekarnah in drugih trgovinah. Občinski urad za okolje je odprt od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro. Pri občini opozarjajo, da se morajo občani držati določenih pravil, če nočejo imeti gojilnice komarjev na domu. Kot je zapisano v županovem sklepu iz leta 2006, ki predvideva tudi denarne kazni med 75 in 500 evrov, je treba biti posebno pozorni do vseh posod s stoječo vodo, ki so razpršene po vrtovih, dvoriščih in balkonih in v katere bi lahko komarji legli svoja jajčeca; redno jih je treba prazniti, v greznice in jaške pa je treba redno vlivati sredstva proti ličinkam komarjev. V vodometih in okrasnih bazenih je priporočljivo gojiti kako rdečo ribico, ki se bo MEDEJA V Ari Pacis tudi spomin na žrtve fojb Spomenik Ara Pacis je postal tudi simbol žrtev fojb. V nedeljo je v Medeji namreč potekalo slovesno odprtje podzemne grobnice, ob koncu katerega je potekalo polaganje grude, ki so jo nabrali v bazoviški fojbi ter v drugih fojbah v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Slovesnost, za katero se je zavzela občina Medeja v sodelovanju z združenji ezulov, so podprli italijanska poslanska zbornica, dežela Furlanija-Julij-ska krajina in pokrajina Gorica. Pri spomeniku Ara Pacis, ki velja za simbol miru in bratstva med narodi, so se v nedeljo zbrali predstavniki občine Medeja, goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta ter predstavniki ezulskih in vojaških organizacij. V uvodu so prebrali sporočili, ki sta jih poslala predsedstvo republike in predsedstvo senata, nato pa je spregovoril župan iz Medeje Alberto Bergamin. Spomnil je, da je projekt podzemne grobnice nastal leta 2001, »uresničen pa je bil, da bi dal pravo dostojanstvo zgodovini ezulov.« Sledili so nagovor predsednika goriške pokrajine in branje pričevanj deportirancev. V občinskem uradu za okolje delijo tablete proti tigrastim komarjem bumbaca nahranila s komarjevimi ličinkami. Občina opozarja, da lahko tigrasti komar izkoristi tudi zelo majhna in začasna vodna telesa, kot so luže, in vodo, ki zastaja v odpadnih avtomobilskih pnevmatikah ter cvetličnih lončkih. Proti nadležnim dvokrilcem se lahko uporabljajo insekticidi, ki vsebujejo Bacillus Thuringensis, Themenopos ali Methoprene. »V prejšnjih letih smo prejeli ogromno klicev občanov, ki so bili obupani zaradi komarjev. Opravili smo več inšpekcij in pogosto ugotovili, da so občani kljub priporočilom imeli na dvorišču posode s stoječo vodo. Letos poleti bodo mestni redarji opravljali kontrole, zato priporočamo občanom, naj bodo pozorni,« so povedali pri pristojnem uradu. Tigrasti komar - z latinskim imenom Aedes albopictus - je tujerodna vrsta in je v Italijo prišel iz Azije. Prvič so ga na Apeninskem polotoku zaznali leta 1991; v naši deželi se je najprej pojavil na Tržiškem pred kakimi desetimi leti, v zadnjih letih pa se je začel premikati tudi proti Sloveniji. Gre za nadvse prilagodljivo vrsto, ki jo je težko uničiti. (Ale) TRŽIČ-RONKE Jutri konec NOVA GORICA - Poostren nadzor 61 motociklistov prometni zakonik Novogoriški policisti so nadzor izvajali skupaj s kolegi iz Gorice Novogoriški policisti so v soboto med 12. in 20. uro v sodelovanju z italijansko prometno policijo iz Gorice izvedli poostren nadzor nad motociklisti. V nadzoru so na slovenskem in italijanskem območju skupaj ustavili 345 voznikov, med njimi pa so ugotovili 61 kršitev. Poostren nadzor so uskladili tudi s policisti iz Kopra, prometno policijo iz Trsta in policisti iz Kranja, ki je v nadzoru sodelovali s prometno policijo iz Vidma. Policisti so v nadzoru izvajali kontrolo predpisov iz zakona o varnosti cestnega prometa; preverjali so predvsem ustreznost in veljavnost dokumentov ter spoštovanje pravil vožnje, kot so prehitevanje, stran in smer vožnje, uporaba čelade, spoštovanje omejitev hitrosti in vožnja pod vplivom alkohola. Med kršitelji je eden vozil vozilo s pretečenim zavarovanjem, trije vozniki so bili brez ustreznega vozniškega dovoljenja, štirje so vozili vozila s pomanjkljivo opremo, en voznik je imel na vozilu nepravilno nameščeno registrsko tablico, en voznik motornega kolesa pa med vožnjo ni uporabljal čelade. 28 voznikov je prekoračilo največjo dovoljeno hitrost vožnje, v nadzoru pa je bilo ugotovljeno še 23 ostalih kršitev zakona o varnosti cestnega prometa, so sporočili novogoriški policisti Letos bodo slovenski policisti izvedli še dva usklajena poostrena nadzora v sodelovanju z italijansko policijo; avgusta bodo nadzirali prekoračitve največje dovoljene hitrosti, septembra pa bodo ugotavljali psihofizično stanje voznikov. APrimorski ~ dnevnik Posnetki ponarejeni Posnetki, iz katerih naj bi sklepali, da je bivši poveljnik goriškega letečega oddelka Carlo Lorito užival kokain, naj bi bili ponarejeni. V to so prepričani odvetniki, ki branijo Lorita in ki so svoje dokaze o ponarejenosti posnetkov vložili med včerajšnjo sodno obravnavo, ki je potekala na tržaškem sodišču. Pred sodnikom sta se včeraj zagovarjala še Fabio Noacco in Andrea Sauro, medtem ko je bil izprašan tudi bivši funkcionar policijske postaje iz Li-gnana Maurizio Ferrara. Le-ta je zanikal, da bi kdajkoli odredil poseben nadzor nad lokalom Babylon, ki ga je upravljal Noacco in v katerem naj bi razpečevali kokain. Svojčas je skušal prodati kokain plesalkam lokala kokain moški, ki je potem pričal proti Noaccu. Prihodnja obravnava bo 8. junija, ko bo pred sodnikom spregovoril Diego Deste; iz njegovih pričevanj se je pravzaprav pričela preiskava. Sprožili sodni postopek Na videmskem sodišču so včeraj sprožili postopek zoper 29-letno bolničarko iz Gorice Jennifer Millia, ki je na spletni strani Facebook objavila fotografije bolnikov iz oddelka za oživljanje videmske bolnišnice. Ženska se bo morala zagovarjati pred obtožbo poseganja v zasebno življenje. Goriška folkloristka generalna tajnica CIOFF Goriška poznavalka folklornih plesov Anna Maria Boileau, ki je med glavnimi organizatorji goriškega folklornega festivala, je bila izvoljena za generalno tajnico folklorne organizacije CIOFF za južno Evropo in Afriko, medtem ko je bil za predsednika imenovan Španec Rafael Maldonado. Zadovoljstvo za imenovanje Boileaujeve je izrazil državni predsednik organizacije CIOFF Sergio Piemonti, »duša« goriškega folklornega festivala, ki je hkrati poudaril, da je zaradi krčenja finančnih prispevkov letošnji praznik folklore v Gorici pod vprašajem. Organizacija dogodka se zatika zaradi birokratskih težav. V Štandrežu o starševstvu Kulturno društvo Župančič prireja štiri srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki bodo potekala v domu Budal v Štandrežu med 19.30 in 21. uro. Predavala bo strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin. Prvo srečanje nosi naslov »Od rojstva do 12. meseca« in bo potekalo v četrtek, 21. maja; sledila bodo predavanja z naslovom »Od 12. do 24. meseca« 28. maja, »Od 24. do 36. meseca« 4. junija in »Od 3. do 6. leta« 11. junija. Predavanja bodo v italijanščini; informacije nudi Tanja Gaeta (tel. 328-0309219). SOVODNJE - Pred koncem julija hitra internetna povezava Prihaja optični kabel Odprli bodo podvoz pod železnico Jarek za njegovo namestitev bodo v prihodnjih dneh izkopali na glavni sovodenjski ulici, kjer bodo nato obnovili pločnik zastojev Med Selcami in tržiškim rajonom San Polo se zaključuje gradnja podvoza pod železniško progo Trst-Benetke, ki ga bodo odprli prometu jutri. Gradbena dela so se pričela 30. januarja leta 2007; začetno so avto-mobilisti lahko nekaj časa še vozili po podvozu, potem pa so imeli na razpolago začasni obvoz, ki so ga zaprli prometu prejšnji teden. Zaprtje je povzročilo zastoje in dolge čakalne vrste, saj ves promet je bil preusmerjen na državno cesto 305, ki povezuje Tržič in Ronkami. Vozniki bodo morali potrpeti še danes, saj se bodo jutri lahko končno vozili po podvozu, pri gradnji katerega so bili posebno pozorni, da v njen ne bo prihajalo do poplav. Na dnu podvoza je namreč vkopanih več jaškov, iz katerih bodo črpali vodo s črpalkami. Ko bo podvoz odprt, bodo odstranili asfalt z začasnega obvoza, medtem ko bo še nekaj časa zaprt odsek, ki s krožišča v ulici Pocar vodi do bolnišnice San Polo. V polnem teku je nameščanje optičnega kabla, s katerim bodo sovodenjsko županstvo priključili na hitro internetno povezavo ADSL. Tehniki podjetja Insiel so sovodenjskemu županu Igorju Petejanu napovedali, da se bodo dela zaključila pred koncem julija, dogovorili pa so se tudi, da bodo optični kabel namestili pod pločnikom in ne pod cestiščem. »Na ta način nam bodo en pločnik prenovili,« pravi Petejan in pojasnjuje, da je podjetje Insiel še izkopalo deset centimetrov široki rov do nekdanjega upepeljavalnika, v prihodnjih dneh pa bodo s kopanjem nadaljevali po pločniku sovodenjske Prvomajske ulice. Medtem ko Insiel namešča optični kabel, so v teku pogovori med deželo in raznimi telefonskimi operaterji. Ko bo kabel nameščen, bo namreč moralo zagotavljati povezavo ADSL uporabnikom telefonsko podjetje, ki bo v ta namen moralo poskrbeti za namestitev anten, potrebnih za oddajanje signala. Uporabniki se bodo nato na internetno omrežje povezali preko sistema Wi-Fi in bodo zatem lahko brskali po svetovnem spletu s povezavo, ki bo delovala s hitrostjo 7,2 mega na sekundo. Da bi si zagotovilo nove uporabnike pred prihodom optičnega kabla, je sicer podjetje Telecom v sovo-denjski občini v zadnjih dneh omogočilo ADSL povezavo, ki deluje s hitrostjo 512 kb na sekundo. Ta linija je vsekakor hitrejša od dosedanje ISDN povezave, vendar je veliko počasnejša od nove povezave ADSL, ki jo bodo zagotavljali po namestitvi optičnega kabla s pomočjo sistema Wi-Fi. V Sovodnjah nameščajo optični kabel bumbaca 1 6 Sreda, 20. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR gorica-nova gorica - Pobuda časopisa Isonzo-Soča Z avtobusom potovali v zgodovino prejšnjega stoletja » Nujno čezmejno sodelovanje na kulturnem in turističnem področju « Aldo Rupel nagovarja izletnike pred maketo Nove Gorice po načrtu arhitekta Edvarda Ravnikarja (desno); ogled Goriškega muzeja na Kromberku (spodaj) gorica - Predstavili knjigo o španski romarski poti Camino »Med samotno hojo se zazreš sam vase in premagaš vse težave« Staša Lepej Bašelj bumbaca Preko petdeset oseb se je v soboto odločilo za zanimivo potovanje v dvajseto stoletje. V ta namen so namesto časovnega stroja izkoristile avtobus časopisa Ison-zo - Soča, ki je priredil izlet iz Gorice do Nove Gorice. Mesti sta na svoji koži doživeli vse pomembnejše dogodke prejšnjega stoletja, ki so ju tudi globoko zaznamovali. Izletniki so se preko ogleda mestnih središč, muzejev in spomenikov sprehodili skozi preteklost obeh mest, posebno pozornost pa so namenili obdobju, ki gre od začetka 20. stoletja in prve svetovne vojne do velikih sprememb po letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in začela svojo pot proti Evropski uniji. Udeležence sta vodila zgodovinarja Lucio Fabi in Drago Sed-mak, poznavalec urbanistike Tomaž Vuga ter etnologinja Inga Brezigar, spremljala pa sta jih odgovorni urednik dvojezične revije Dario Stasi in predsednik združenja Prijatelji Isonzo - Soča Aldo Rupel. Udeleženci ekskurzije so se zbrali v goriškem grajskem naselju, kjer so si med drugim ogledali pokrajinski muzej prve svetovne vojne. Nato so obiskali park palače Attems, dlje pa so se zaustavili na trgu pred Severno postajo, simbolu vstopa Slovenije v Evropsko Unijo. O zgodovini vzhodne meje so marsikaj izvedeli v malem a bogatem muzeju ob postaji, kjer je na ogled veliko fotografij in predmetov. Vstopili so tudi v poslopje postaje, kjer so se spomnili na pomen, ki jo je ta infrastruktura imela pred izbruhom prve svetovne vojne. Drugi del ekskurzije je bil posvečen urbanizmu. V Novi Gorici so si ogledali maketo mesta in ugotovili, da le-ta ne zrcali njegove resnične podobe. Nekatere urbanistične poteze namreč dajejo mestu videz, ta je skregan z Ravnikarjevim izvirnim načrtom. Mnogo so o Novi Gorici izvedeli tudi med obiskom občinske palače, kjer so si ogledali tudi zbirko slik sodobnih umetnikov. V zadnjem delu zanimivega izleta je bil na vrsti ogled gradu Kromberk in stalne razstave Primorska 1918-1947. »Pobuda časopisa Isonzo - Soča je še enkrat dokazala, kako je nujno sodelovanje med sosednjima občinama na kulturnem in turističnem področju,« so prepričani organizatorji. gorica - eStoria Futuristični večer za uvod Včeraj zaprli korzo Verdi Futuristični večer bo v četrtek, 21. maja, v deželnem avditoriju v Gorici odprl letošnjo izvedbo zgodovinskega festivala eStoria, ki bo potekal med konec tedna na različnih mestnih prizoriščih. Protagonist uvodnega večera bo gledališki igralec Massimilia-no Finazzer Flory, ki bo nastopil ob 19. uri in 20.30. Vstop prost. Medtem so včeraj zaradi nameščanja festivalskih stojnic že zaprli promet pred ljudskim vrtom na korzu Verdi. Oddaljeni svetovi na festivalu Amidei Med 16. in 25. julijem bodo v Gorici prišli na svoj račun ljubitelji sedme umetnosti. V parku palače Coro-nini in v Hiši filma bo namreč na sporedu 28. festival Sergio Amidei, ki bo tokrat posebno pozornost namenila filmom na temo raziskovanja, radovednosti, želje po dogodivščini ter spoznavanju oddaljenih svetov in resnice, ki se skriva za banalnostjo vsakdana. Retrospektiva »La scrittura dell'immaginario« bo vsebovala filme, kot sta »La donna sulla Luna« Fritza Langa in »Viaggio sulla Luna« Geor-gea Melies. Organizatorji se pogajajo s hišo Warner za projekcijo Kubric-kovega »2001 Odissea nello spazio«. Pod imenom »Camino« se skriva preko 800 kilometrov dolga romarska pot, ki se razteza skozi dobršen del severne Španije. Camino namreč po špansko pomeni pot, ta dolgi pohod pa velja za eno najstarejših romarskih poti na stari celini. Odvija se od osrednjega dela Porenejev in se po mesecu dni hoje zaključi v mestu Santiago di Compostela v Galiciji, španski deželi na Atlantiku. Camino se je tako utrdil v zavesti ljudi, da v stoletjih ni izgubil ne na pomenu ne na privlačnosti, zato se na dolgo pot še danes podaja veliko ljudi. Nekoč so se na naporno pot ljudje podajali zlasti iz verskih razlogov, zdaj pa z njo spopodajo tudi ljudje, ki jim preizkušnja pomeni samodokazovanje ali pa slo po odkrivanju novega in neznanega. Niso redki, ki se s Caminom spoprimejo s kolesom. O udeležbi, vtisih in razmišljanjih, ki se v človeku porajajo med dolgim pohodom, govori knjiga, ki so jo pred nekaj dnevi predstavili v Kulturnem domu v Gorici. Naslov knjižnega dela je Camino - Moja samotna pot. Knjigo je napisala Staša Lepej Ba-šelj, odvetnica iz Zagorja ob Savi, ki je pot prehodila pred nekaj leti. Vtise in opise dogodkov si je zapisovala v beležnico, kasneje pa je zapiske uporabila pri pisanju knjige, ki je izšla letos pri založbi Jutro. Do pred- stavitve v Gorici pa je prišlo na pobudo Založbe Branko iz Nove Gorice. V imenu Kulturnega doma je uvodoma predstavil Vili Prinčič, nakar je avtorico in njeno delo predstavil novogoriški novinar in sodelavec našega dnevnika Nace Novak. Pravzaprav je šlo za klepet z avtorico, ki je marsikaj zanimivega povedala o svoji odločitvi za dolgi pohod, o pripravah, o odhodu v Španijo in seveda o sami hoji, ki je trajala mesec dni. Številni poslušalci so z zanimanjem sledili pripovedovanju avtorice, ki se je na 800 kilometrov dolgo pot podala povsem sama. Kot je povedala, je dnevno prehodila od 20 do 30 km, spala pa v hotelih, ki so pretežno namenjeni prav ljudem, ki se spopadajo s Caminom. Razen redkih odsekov je dobro označena pot, kar se da položna in se vije mimo koruznih in pše-ničnih polj ter se le poredkoma dotika večjih naselij ali mest. Staša Lepej Bašelj je ob tem razlagala, da človek ima med samotno hojo čas za razmišljanje in priložnost, da se zazre sam vase, pozabi na vse težave, premaga vročino in bolečine, ki jih povzročijo neizogibni žulji na nogah. S take poti se človek vrne drugačen in poln novih življenjskih moči, je svojo pripoved zaključila avtorica. (vip) Volitve 2009 Okolje je pri srcu Floreninovi in Občinski enotnosti Občinska enotnost Sovodnje ob Soči in kandidatka Alenka Flore-nin v svojem programu poudarjata pomen sortiranega pobiranja odpadkov kot znak civilnega odnosa do okolja in narave, ki kar kliče po večkratni uporabi in predelavi odpadnega materiala. Sistem odvažanja bo treba vsekakor izpiliti in ponuditi še dodatne storitve, ki bodo v pomoč občanom pri tako pomembnem opravilu in če bo možno, tudi z nižjimi stroški tako za občino kot za zasebnike. Reševanje teh problemov je seveda odvisno predvsem od podjetja za javne storitve IRIS, ki se že več let ukvarja pretežno s problemi, ki zadevajo njeno bodočnost. Hkrati pa vzbujajo skrb vsa tista početja, ki so posledica oma-lovaževalnega odnosa do okolja in brezbrižnega ravnanja z odpadki in na katera bo treba še bolj paziti. Čisto okolje je skupna dobrina, kateri se pri Občinski enotnosti ne nameravajo odpovedati. Glede odlagališča v Malnišču se kandidatinja Alenka Florenin zahvaljuje pristojni pokrajinski od-bornici Mari Černic za skrb in sodelovanje s prepričanjem, da bo s skupnimi močmi možno v normalnih rokih zaključiti zahtevna sanacijska dela. Walter Devetak drevi v Gabrjah Županski kandidat liste Skupaj za Sovodnje in Slovenske skupnosti Walter Devetak vabi drevi ob 20.30 na srečanje s krajani na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah. Skupaj s predstavniki omenjenih strank ter kandidati bo predstavil ključne točke volilnega programa ter pojasnil smernice upravljanja. Devetak bo s pozornostjo prisluhnil predlogom in sugestijam krajanov, saj je ena ključnih točk zapisanih v programu prav najširše sodelovanje z občani. ■ • low Zamenjava zemljišča nujna in koristna Župan iz Sovodenj Igor Petejan razlaga, zakaj je bila zamenjava zemljišča med starim nogometnim igriščem in kulturnim domom vključena na dnevni red jutrišnjega občinskega sveta. »Sklep res ne spada med tekoče posle, vendar smo se za vključitev na dnevni red odločili zaradi njegove nujnosti. Občina in družba Alpe sta pravkar zaključili s pripravo vse potrebne dokumentacije, ob tem pa želim poudariti, da z veliko hitrostjo napreduje postopek za gradnjo avtoceste. Ker bo omenjeno zemljišče kmalu razlaščeno, ima občina ves interes, da čim prej postane njegova lastnica, saj se bo tako lahko pogajala za njegovo protivrednost, ki bo gotovo veljala več deset tisoč evrov. Nasprotovanje sklepu o zamenjavi zemljišča je zato v tipičnem stilu opozicije, ki nasprotuje vsem odločitvam občinske uprave, tudi tistim, ki - kot v tem primeru - prinašajo korist celotni občinski skupnosti,« poudarja Petejan. Igor Komel drevi na Bukovju Neodvisni kandidat za evropski parlament na listi Levica in svoboda Igor Komel bo drevi ob 20.30 sodeloval na volilnem shodu na Bukovju v Števerjanu. Ob tej priložnosti se bo srečal tudi s kandidati liste Občinske enotnosti in z župansko kandidatko Ingrid Komjanc. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 19. maja 2009 25 doberdob - Društvo Kulturagua sprožilo novo solidarnostno akcijo Rešujejo življenja novorojenčkov v Nikaragvi Zbirajo prispevke za nakup oksimetra, infuzijske črpalke in žarnice za fototerapijo Društvo Kulturagua je tudi letos sprožilo dobrodelno akcijo, med katero zbirajo sredstva za bolnišnico in šolo v mestu Leon v Nikaragvi. Z zbranim denarjem nameravajo kupiti infuzijsko črpalko, zapestni ok-simeter in posebno žarnico za fototerapijo novorojenčkov, hkrati pa bi radi poslali otrokom iz šole v vasici Achuape likovne potrebščine. »Naš sodelavec bo odpotoval v Ni-karagvo 11. julija, tako da bomo do takrat težko dobili ves potrebni denar, okrog 2.500 evrov, ne glede na to pa ne obupujemo in nadaljujemo z nabirko,« pravi predsednica društva Kulturagua Jana Jarc iz Doberdoba in pojasnjuje, da so lani zbrali okrog 2.000 evrov. »Lani smo se z direktorjem bolnišnice iz Leona - Hospital escuela Oscar Danila Rosales Arguello - dogovorili, da bomo skušali bolje opremiti kirurško sobo za novorojenčke. Leta2007 so namreč v Nikaragvi prepovedali splav, zato pa se je povečalo število rojstev s komplikacijami. Poleg tega je bolnišnica razpolagala le s štirimi dotrajanimi inkubatorji, bili pa so brez katerihkoli drugih aparatur, ki bi lahko dojenčkom rešile življenje,« pravi Jarčeva in nadaljuje: »Tako smo lani s pomočjo nabrežinskih nižje-šolcev, ki že dalja časa sodelujejo z nami, z lanskimi prvoobhajanci iz Doberdoba, z učenci osnovne sole Brumati iz Romjana in osnovne šole iz Krmina, s pomočjo sovaš-čanov iz Doberdoba in drugih dobrosrčnih zbrali približno 2.150 evrov.« S tem denarjem so kupili infuzijsko črpalko, ki je stala 1.180 dolarjev (s takratno menjavo okrog 790 evrov), zapestni oksimeter za merjenje pulza in kisika v krvi in dva pediatrična senzorja (880 dolarjev oz. 580 evrov), dalje napravo za čiščenje dihal (340 dolarjev oz. 230 evrov) in manjšo napravo za merjenje uhajanja kisika (130 dolarjev oz. 90 evrov). Poleg bolniških aparatur so lani kupili pripomočke za učenje, vredne okrog260 evrov, 80 učencem iz osnovne sole Adelita Sorto iz Achuape. » 45 prvošolčkov je dobilo zvezke, lesenke, svinčnike, radirke, šilčke in škarjice, medtem ko je 35 učencev 4. razreda prejelo opremo za likovno vzgojo, tempera barve, lesenke, voščenke, flomastre, lepilo, škarje in čopiče; ob tem smo vsakemu razredu poslali raznobarvne krep papirje in nekaj paketov listov A4,« pravi Jana Jarc in razlaga, da se je zamisel o spodbujanju kreativnost učencev porodila med medkulturnim mednarodnim projektom, ki je privedel do tiskanja knjige »Storie di qua e di la del Poc«. »Bistvo projekta je bila izmenjava pravljic, ki so jih nato učenci iz Pordenona, Vidma, Buenos Airesa, Montevidea, Santa Fe-ja in Achuape ilustrirali. Pri poteku projekta smo naleteli na veliko težavo; otroci iz Ni-karagve niso imeli barvic in niti listov. Tako smo se lani odločili, da bomo nadaljevali s pomočjo prvošolcem, hkrati pa bomo pomagali z likovnimi potrebščinami učencem četrtega razreda,« razlaga Jana Jarc in nadaljuje: »Letos so nam iz leonske bolnišnice sporočili, da potrebujejo dodatno infuzijsko črpalko, zapestni oksimeter in posebno žarnico za fototerapijo. Oprema stane približno 3.150 dolarjev oz. 2.550 evrov, poleg tega pa bi radi tudi letos pomagali 1. in 4. razredu osnovne šole iz Achuape, za kar nameravamo uporabiti približno 260 evrov.« Društvo Kulturagua je v centru Gradina ter v lekarni in trgovini v Doberdobu pustilo nabiralnike za prispevke, ki jih je sicer mogoče nakazati tudi na bančni račun Zadružne banke Doberdob - Sovodnje (štev. it-02-s-08532-64560-000000700108). Društvo Kulturagua je lani podarilo bolnišnici v mestu Leon infuzijsko črpalko, s katero so že rešili življenje številnim novorojenčkom (levo); Jana Jarc izroča zdravila in opremo direktorju bolnišnice iz mesta Leon (desno); šolarji iz mesta Achuape si ogledujejo nove šolske potrebščine (spodaj) foto j. j. nova gorica Simpozij o Titu Drevi bo govoril Pirjevec V organizaciji sekcije Maj 45, ki deluje pod okriljem Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica, bo drevi ob 20. uri v veliki sejni dvorani novogoriške mestne občine simpozij o Titu, Primorski, Sloveniji in Jugoslaviji od leta 1941 do leta 1945. Predaval bo profesor Jože Pirjevec. (nn) V Šempetru pričakujejo goste iz lige NBA V organizaciji Športnega društva Sonček se bo jutri ob 11. uri na osnovni šoli Ivana Roba v Šempetru pri Gorici začel že tradicionalni košarkarski dvoboj med osnovnima šolama Milojke Štrukelj iz Nove Gorice in Ivana Roba za prehodni pokal Sončka. Tekmovanje, ki je narejeno po vzoru dvobojev britanskih univerz Oxford in Cambridge, je znano tudi kot Memorial profesorja Janka Prin-čiča. Posvečeno je pionirju košarke na Goriškem, ki se je razdajal mladini po primorskih telovadnicah in ob no-vogoriških košarkarskih igriščih. Zadnji dvoboj v Novi Gorici so dobili Šempetrci, na jutrišnji prireditvi pa bodo, tako kot na vseh sončkovih dogodkih, sodelovali tudi častni gostje. Med njimi so svoj obisk obljubili nekateri slovenski košarkarji, ki igrajo v ameriški ligi NBA. (nn) Izpopolnili vrste Na nedeljski seji izvršilnega odbora mestnega odbora SDS Nova Gorica sta bili izvoljeni podpredsednica in tajnica IO, in sicer Patricija Šulin in Jožica Bone. Nov mandat predsedniku Vojku Fonu in izbor 18-članskega izvršilnega odbora je bil potrjen že na konferenci pred mesecem dni. Po besedah novoizvoljene podpredsednice Patricije Šulin je glavna pozornost odbora trenutno usmerjena k volitvam v evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 7. junija. Na seji je bil predstavljen tudi zaključek dobrodelnega koncerta za socialno ogrožene družine v organizaciji novogoriškega podmladka stranke, ki je potekal 4. maja v novogori-škem kulturnem domu. Na koncertu pianista Ivana Skrta in pianistke Divne Jandric, ki sta se odrekla svojemu honorarju, se je zbralo več kot 150 poslušalcev, ki so skupaj prispevali 960 evrov. Ta denar bo ob pomoči novogoriškega centra za socialno delo nakazan petim socialno ogroženim družinam na novogori-škem območju. (nn) golo brdo - Tatovi na delu v poznogotski cerkvi Marije na jezeru Ukradli šest tristoletnih kipcev Tovrstno kulturno dediščino težko ovrednotiti, ker ni na tržišču - Pred leti ukradli kip v cerkvi Sv. Florijana na Kojskem V noči s petka na soboto so neznanci vlomili v poznogotsko cerkev Marije na jezeru na Golem Brdu na severozahodu Goriških Brd. Z neznanim predmetom so na silo odprli lesena vrata cerkve, postavljene v začetku 16. stoletja, in iz stranskega oltarja Žalostne matere božje odnesli šest lesenih kipcev, izdelanih okoli leta 1690. S seboj so odpeljali tudi električni agregat. Višina materialne škode še ni znana, saj preiskava, v kateri novogoriški kriminalisti intenzivno zbirajo obvestila, še poteka. Kot je povedal Dean Božnik, predstavnik za stike z javnostmi na novogoriški policijski upravi, bo zoper neznanega storilca podana kazenska ovadba v zvezi s sumom velike tatvine pridobljene stvari izrednega kulturnega pomena. Herko Sak-sida, kustos galerije Zorana Mušiča, ki v okviru Goriškega muzeja deluje na gradu Dobrovo, zaradi interesa preiskave vloma včeraj ni želel komentirati, povedal je le, da kipce pozna, v zvezi z njihovim avtorstvom pa je pojasnil, da pri takih kipcih avtor običajno ni znan, znana pa je šola. Vodja novogoriške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Robert Červ je pojasnil, da so ga v zvezi z vlomom že poklicali z novogoriške policijske uprave, in da jih je med drugim zanimala tudi vrednost ukradenih kipcev. Natančnega odgovora jim ni mogel dati, saj je tovrstno dediščino težko ovred- ce rkev Ma rije notiti, ker ni na tržišču. Pojasnil je le, da gre za manjše skulp- na jezeru ture, ki so del baročnega oltarja ter dodal, da so pred leti na Koj- na Golem Brdu skem iz cerkve Sv. Križa odnesli precej pomembnejši kip Sv. Florjana. (nn) foton.n. 26 Torek, 19. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR d3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEČ, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STkCUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 k/B, tel. 0481-480405. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »kngeli e demoni«. Dvorana 2: 17.40 »Heart - La nostra Terra«; 19.45 - 22.00 »The Reader«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ki-nemax dkutore«: »Katyn«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »kngeli e demoni«. Dvorana 2: 18.30 - 21.15 »kngeli e demoni«. Dvorana 3: 17.15 »Hearth - La nostra Terra«; 20.00 - 22.15 »Star Trek«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »San Valentino di sangue« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ki-nemax dkutore«: »Tutta colpa di Giuda«. fi Razstave GORIŠKI MUZEJ KROMBERK - NOVA GORICA (Grajska cesta 1, Krom-berk) obvešča, da so muzejske zbirke Goriškega muzeja odprte s poletnim urnikom: muzejska zbirka grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja in prazniki od 13. do 19. ure; muzejska zbirka Sv. Gora je zaprta zaradi obnovitvenih del; muzejska zbirka grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. do 18. ure; muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). V GALERIJI ARTES v Novi Gorici Rudi Skočir razstavlja slike iz ciklusa Moji srčni kraljici. Na ogled bodo do 19. junija. V PILONOVI GALERIJI v kjdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mu-šičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici bo še danes, 19. maja, na ogled razstava Dore Bassi. V VILI VICENTINI MINIUSSI na trgu dell'Unita v Ronkah je na ogled razstava z naslovom »Fotografie di Fa-bio klbanese, ufficiale italiano in Dalmazia 1941-1942«; do 22. maja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah med 16. in 18.30. FOTOGRAFSKI KROŽEK FBI vabi na ogled razstave Paole Zavan v baru Cichetteria v ul. Petrarca v Gorici; do 24. maja. V GALERIJI LA BOTTEGA v ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Michele Sbuelz; do 24. maja, od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA je na ogled razstava Ksenije Čerče z naslovom Še ni brez naslova / »Not Yet Untitled«; do 29. maja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. FRANCO DUGO razstavlja v galeriji Kulturnega doma v Gorici do 30. ma- ja med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami. RENATO ELIA razstavlja svoja dela v prostorih Glamm and Gloss v ul. Gradnikovih brigad 11 v Novi Gorici; do 30. maja, informacije na tel. 00386-41713279 (Lucia). V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve; do 5. junija. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945. Razstavljena so dela Katarine Drenik Marussig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulovec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko; do 7. junija od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava z naslovom »I maestri incisori del Novecento«; do 5. julija, med 9.30 in 13. uro ter med 15. uro in 19.30 razen ob ponedeljkih. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gori-zia«; do 12. julija s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it in na tel. 0481537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava slik Nataše Gregorič; do 1. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu de Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli per il grande cinema«; do 6. septembra od torka do nedelje med 9. in 19. uro. là Koncerti SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 22. maja ob 20.30 bo v palači Attems v Gorici svoj diplomski koncert predstavil pianist Giuseppe Guarrera; 29. maja ob 18. uri bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z glasbeno pravljico O goskici, ki se je učila peti nastopili najmlajši obiskovalci glasbenega centra; 6. junija ob 20.30 bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici solisti, komorne skupine, zbor in orkester centra Ko-mel oblikovali Glasbeni mozaik Haydnovih skladb; 19. junija ob 20.30 bodo v muzeju Kromberk študenti jazz-oddelka šole Komel ponudili koncert »Living«; 24. junija ob 20.30 bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici na vrsti koncert Pod cerkvenim obokom in bodo nastopili pevska skupina Musi-cum, solisti in komorne skupine Ar-satelier; 28. junija ob 20.30 bo na gradu Formentini v Števerjanu koncert ansambla Girotondo d'Arpe, ki bo izvajal tradicionalno keltsko glasbo za harfe, flavto, violino in glas; 3. julija ob 20.30 bo v deželnem avditoriju v Gorici glasbena prireditev Naša pesem; vsi koncerti bodo brezplačni. KD SABOTIN v sodelovanju z ZSKP iz Gorice in Uradom vlade RS za Slovence v Zamejstvu in po svetu prireja jubilejni koncert MoPZ Št. Maver z naslovom Pesmi o ljubezni in vinu v soboto, 23. maja, ob 20.30 v kmečki domačiji Grad Št. Maver 1 v Štma-vru. Nastopata tudi OPZ Št. Maver in vokalno instrumentalna skupina Zali Rovt iz Tržiča. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v soboto, 23. maja, ob 20.30 koncert pevskega zbora iz ZDA University of Utah Singers. Na sporedu gospel, ameriške ljudske pesmi ter skladbe iz musicalov. Predprodaja vstopnic na tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30. »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO«: v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Vergine del Soccorso« v kraju Monte Quarin bo brezplačen koncert skupine Clobeda's (Italija). H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. knastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Rismondo, 6) do petka, 22. maja 2009. Čestitke Včeraj v Doberdobu je naša ZORA praznovala 17. rojstni dan. Vse naj-najboljše ji želita mama in tata. S Izleti STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (Rk) v torek, 16. junija. Cena izleta je 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja). Organizatorji prosijo udeležence za plačilo izleta. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo odpotovali od 4. do 6. junija do jezera Mag-giore, naj plačajo saldo za izlet v trgovini pri Mili do 27. maja. kvtobus bo odpeljal iz Ronk (pred picerio kl Gambero) ob 6.20 s postanki v Doberdobu ob 6.30, Jamljah ob 6.45 in Štivanu ob 6.50; informacije ne tel. 380-4203829 (Miloš). SPELEOLOŠKA SKUPINA BERTA-RELLI prireja v nedeljo, 24. maja, avtobusni izlet v naravni park Rakov Škocjan z ogledom jame pri Planini in Planinskega polja. Odhod avtobusa ob 8.15 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije in vpisovanje na tel. 348-2214587 (Walter Turus) in tel. 334-3623200 (Ezio Ermacora). KD OTON ŽUPANČIČ obvešča udeležence izleta v Umbrijo, da bo avtobus startal v soboto, 30. maja, ob 6. uri iz pilošča pri domu k.Budal v Štandrežu in ob 6.30 iz Sesljana. Za informacije Tamara 340-3447695. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Um-brijo (Spello, Spoleto, Norcia, Ca-stelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika Vini nel mondo od 30. maja do 2. junija; informacije in prijave na tel. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). SPDG prireja 14. junija, ob vsakoletnem srečanju planincev, avtobusni izlet v Šentjanž v Rožu na Koroškem; prijave ob četrtkih na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici med 19. in 20. uro. SPDG prireja od 26. do 29. junija (možnost podaljšanja še na 30. junij) večdnevni planinski izlet v park Monti Sibillini, na meji med deželama Marche in Umbria. Prevoz bo z avtobusom ali kombiji. Prenočevanje v planinskem zavetišču; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado). 13 Obvestila GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo v maju urad za prevoze odprt samo na sedežu Motorizacije na Tržaški ulici 317 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 0481-82570). OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdobskem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.doberdob.it. OBČINA SOVODNJE razpisuje javni natečaj za dodelitev prispevkov za plačevanje nižjih najemnin. Informacije in obrazec lahko dobite na županstvu od ponedeljka do petka med 8. uro in 9.30 ter 12. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 16. do 18. ure ali na uradni občinski spletni strani www.savognadisonzo.com. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) v sredo, 27. maja, od 9. do 11. ure na sedežu rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto, ul. del Santo 26 na vogalu z ul. della Croce 8 v Gorici. DRUŠTVO JADRO IZ RONK obvešča, da je v teku do srede, 20. maja, tečaj tehnike decoupage med 15. in 18. uro na sedežu društva v ul. Monte sei bu-si 2 v Ronkah; informacije na tel. 0481-482015 in pri odbornikih. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 23. maja, 19. moški mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in sovo-denjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. SKD HRAST iz Doberdoba prireja že tradicionalne Igre brez meja za otroke od 5. do 13. leta starosti v soboto, 23. maja, z začetkom ob 14.30 pred župnijsko dvorano v Doberdobu. Vpisnine ni, informacije na tel. 347-4433151 (Claudio). AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 25. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu. OB DNEVU MLADOSTI 2009 ŠZ Dom iz Gorice in Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica vabita na 5. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sa-botin), ki bo v nedeljo, 31. maja, z zbirališčem ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku-Rihemberku. Predviden urnik prihoda k spomenikom: 8.10 - Pedrovo, 13.15 - Renče, 14.30 - Vidov hrib-Sv. Ot, 16.15 - Panovec (pri Bajti), 18.00 - Solkan. Zaključek ob 20. uri pri bivši karav-li na Sabotinu. Možna pridružitev na krejših relacijah; informacije na tel. 320-1423712 (Andrej) ali «andrej-ro@gmail.com». V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) je v teku literarna igra na temo ljubezni z naslovom »Le tue parole d'amore«. Pobudnik te je pisatelj Alberto Ve-nier, ki bo v žiriji za izbiro najlepšega stavka o ljubezni (največ trideset besed na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v knjigarni do 31. maja). Zmagovalko ali zmagovalca bodo nagradili v soboto, 6. junija, s kuponov v vrednosti 150 evrov za nakup knjig in z objavo stavka v prihodnji Ve-nierjevi knjigi. Pisatelj bo ob aperi-tivu in glasbeni spremljavi predstavil zadnjo publikacijo »Ora che vor-rei restare«. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri -/ v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandre-žu. ŠE 5 MEST ZA 11. USTVARJALNO DELAVNICO ZSKD, ki bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pli-skovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta; informacije in prijave čimprej pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi, 51 v Gorici, tel. 0481-531495, faks 0481550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. 0 Prireditve SESTRE BOŽJE PREVIDNOSTI prirejajo danes, 19. maja, ob 18. uri predstavitev knjige Luigija Pontela »Il Nazareno e Gorizia, 1908-2008« v dvorani Scrosoppi v ul. Brigata Pavia 25 v Gorici. Delo bo predstavil novinar in zgodovinar Paolo Scandaletti. V HIŠI ASCOLI v ul. Ascoli v Gorici bo v četrtek, 21. maja, ob 17.30 predavanje Pietra Mastromonaca z naslovom »Sopravvivera il libro nel secolo XXI?«. KD SOVODNJE prireja v petek, 22. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah zaključni nastop otroškega zbora kulturnega društva So-vodnje, mladinski odsek društva pa bo nastopil s premiero igrice Sne-guljčica, reši me!. 0 Mali oglasi KAMIN ventiliran s sipo znamke Pa-lazzetti, oblečen v rosa-belem gladkem marmorju, kot nov, prodam po zelo ugodni ceni; informacije na tel. 348-4735330. PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. S Poslovni oglasi SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444. Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Renato Bressan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.30, Dionigio Zanutel (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustila nas je naša draga Maria Peteani por. Semolič stara 83 let Žalostno vest sporočajo mož Ivan, hči Ivica in sin Darko z družinama ter ostali sorodniki. Pogreb bo v sredo, 20. maja ob 14. uri v farni cerkvi v Gabrjah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili na zadnji poti drago pokojno. Gorica, Gabrje, 19. maja 2009 Priznano pogrebno podjetje Preschern Ob boleči izgubi drage sestre Marie izreka bratu Joškotu in družini iskreno sožalje AKŠD Vipava / KULTURA Torek, 19. maja 2009 27 slov.i.k. - Že v knjigarnah in na spletu Kaj se zgodi, ko (ne) pade meja v • V I | • f* I • —-T • V I • • V/ I • • V • 11*1* Gonsko predavanja Slavoja Zizka je izšlo v knjižni obliki Po predavanju, ki ga je imel Sla-voj Žižek 20. novembra lani v Kulturnem domu v Gorici, smo vsi pričakovali izid njegovih besed v tiskani obliki. Pri Slov.I.K.-u, ki je tedanje predavanje organiziral v sodelovanju z italijanskim združenjem Ex Border, so že takoj po predavanju napovedovali izid publikacije. In zdaj, pol leta kasneje, je knjiga res izšla. Na nekaj več kot tridesetih straneh so zbrane in urejene misli, ki jih je ob svojem goriškem predavanju izne-sel najbolj znani slovenski filozof vseh časov: Slavoj Žižek. Tako kot ob predavanju ni tudi tokrat nikomur priza-nešeno: Žižek ne ponuja lepo oblikovanih sodb, ampak mrzlično nanizane misli, vprašanja, dvome in druge izreke, s katerimi poslušalca (in zdaj bralca) nenehno provocira, ga spodbuja k razmišljanju, spraševanju, dvomu in k drugim filozofskim praksam. Žižkovo izvajanje, ki ostaja primerno uravnovešeno med ironičnim in zvezdniškim tudi v tej knjigi, se dotika najbolj aktualnih in bolečih tem ter jih kaže v najbolj neobičajnih perspektivah. Kdo bi si upal vzporejati Jelinkovo in Hegla? Žižek je filozof, ki enako suvereno - in tudi prepričljivo - kombinira marksizem in lacanizem, zgodovino in teorijo, film in politiko. V njegovem miselnem svetu ni meja. In vendar se je njegovo goriško predavanje začelo z mejo. Kaj se zgodi, ko pade meja, je bilo naslov predavanju. A odgovora na vprašanje Žižek ni dal - vsaj ne v tistem smislu, ki ga vsi dajemo besedi meja, ko jo asociramo z Gorico. Meja, tista v Rožni dolini, na Erjavčevi ali v Solkanu, pravzaprav niti ni padla, če pa že, potem njen padec ni tisti bistveni element, ob katerem bi se veljalo zaustaviti. Meje so druge, meje so drugje. Ne v glavah, kot pogosto pravimo: Žižek je dovolj dobro poka- zal, da v glavah ni meja, niti med dobrim in zlim ne. Meje so med kletjo in pritličjem, med jezikom in človekom, med Danilom Kovačičem in Boškom Šrotom. Saj, tu je ta Žižkova ironija: ko sredi najbolj hude filozofske teme povleče na dan kako ime, kak kraj, kako do- trst - Trl Awards 2009 Predavanje Slavoja Žižka je priklicalo številno občinstvo bumbaca mislico, ki se zdi vzeta iz podlistka kakega bolj perifernega časopisa. V tej kombinaciji je presenetljiva svežina Žižkovega nastopa in njegovega pisanja. Morda je zato v tujini bolj cenjen kot doma, v Sloveniji. Anglosaksonski svet, od Anglije do Avstralije, ga na pri- mer obožuje. Morda zaradi tega izvrstnega humorja, za katerega sicer težko rečemo, da je subtilen kot angleški, a vendarle zna biti eleganten. Cenijo ga zadržani Japonci. Cenijo ga Italijani -morda zato, ker z njim odkrivajo, da je človek lahko duhovit, tudi če ni primitiven kot Berlusconi. Manj od vseh zgoraj navedenih ga cenijo Slovenci. Grega Repovž, ki je knjigo predstavil ob izidu v Gorici, je Žižka označil za slovenskega polbrata. Preveč je neposreden, preveč kritičen, preveč svetovljanski, da bi bil lahko res všeč Slovencem. Na vsako stvar gleda z one druge plati, tiste manj simpatične: na lepote slovenske zemlje gleda drugače od turističnih vodnikov, na intelektualne sposobnosti slovenskih študentov gleda drugače od osnovnošolskih učiteljev ... na skoraj vse, kar nas obdaja, gleda Žižek drugače. In prepriča nas, da tudi sami nase pogledamo - morda res le za hip - drugače, kot smo gledali doslej. Slavoj Žižek je torej vedno manj-šinec, zamejec, bi lahko rekli. Vedno je »oni drugi«, moteči element, brez katerega pravzaprav večina ne more biti to, kar rada je. Zato si velja prebrati njegovo razmišljanje o tem, kaj se zgodi, ko (ne) pade meja. Natečaj Radia Koper-Capodistria ob 60. obletnici Italijansko uredništvo Radia Ko-per-Capodistria je pred kratkim priredilo natečaj za originalno, neobjavljeno in neizvedeno radijsko igro, katerega se je udeležilo presenetljivo veliko število književnikov in dramatikov iz Slovenije, Italija in s Hrvaške. Žirija v sestavi Cristina Benussi, Aljoša Cu-ravič, Silvio Forza, Laura Marchig in režiser Livio Crevatin, ki je pohvalila visok nivo predstavljenih iger, je podelila prvo nagrado tržaškemu pisatelju Dušanu Jelinčiču za igro Orizzonti lontani (Daljna obzorja). Jelinčičevo igro bodo predvajali v ponedeljek, 25. maja, ob 14. uri na italijanskem programu Radia Koper, in sicer v izvedbi priznanega igralca Mirka Soldana in z uvodom Maurizia Repetta. Naslednjega dne ob isti uri bo na sporedu igra drugouvrščenega Corrada Pre-mude z naslovom Detronizzati v izvedbi Elvie Nacinovich in Rosanne Bubole, v sredo pa bodo predvajali tretjeuvrščeno igro na natečaju, in sicer Pane e polenta Raffaela Sincovicha v izvedbi Mau-rizia Repetta, samega avtorja in Sare Woodcock. Vse igro je zrežiral Livio Crevatin z italijanskega programa Radia Koper ob 60. obletnici te ustanove. Vsa najboljša dela z radijskega natečaja so objavili v kulturni reviji La Battana. Italijanski programi Radia Koper-Capodistria Dogodek privabil 50.000 gledalcev Z glasovanjem publike podelili letošnje nagrade Trl Awards - Med dobitniki tudi letošnji zmagovalec Sanrema Marco Carta in band Lost Sobotna glasbena prireditev Trl Awards je popolnoma uspela. Tržaški Velik trg je preplavila 50.000-glava množiča, ki je ob prijetnem majskem večeru sledila nastopom številnih glasbenikov in bandov. Prireditev v organizaciji glasbene televizijske mreže Mtv je bila priložnost za podeljevanje nagrad Trl Awards, ki jih izglasujejo sama publika z glasovanjem preko mobilnih telefonov in spletu. Letošnji zmagovalec Sanrema Marco Carta, je slavil v kategoriji Best #1 of the year in kot najboljši moški, kot najboljša glasbena skupina so bili izglasovani Lost. Med pevkami je prvo mesto zasedla mlada Američanka Hillary Duff, v kategoriji novih upov, pa je slavila band Dari, ki je tokrat nastopila z vedno zimzelenim Max Pezzalijem. Med ostalimi nastopajoči gre omeniti Cesareja Cremoni-nija, ki je prijel nagrado za večletno nastopanje na odrih Mtv-ja. V samem zakulisju je bilo tudi živahno. Vj-ka Valentina Correani je izza odra vodila v živo oddajo iz back-staga, kjer je s škeči in intrevjuji popestrila Mtv-jsko paleto na satelitski mreži. Dogajanje na Velikem trgu se je pričelo že ob 20.30, ko sta voditelja Carlo Pastore in Elisabetta Canalis predstavila vse goste in nastopajoče, med temi sta blesteli televizijski lepotici Martina Stella in Belen Rodriguez. Tržaško publiko so prevzeli predvsem mlajši boy-bandi, kot so Finley, Lost in Cinema Bizzare, ki so poželi velik uspeh med številnimi najstnicami, ki so že od zgodnjih popoldanskih ur zasedale najbljžje prostore Mtv-jskega veleodra. (mar) Trg pred tržaškim županstvom so napolnili mladi kroma Sklad I Fondazione ONLUS DORCE SARDOC Gorica ■ ui. Diaz, 11 5 prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam In neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek »petih tisočink« ne predvideva doplačila In zato tudi nobenih dodatnih davkov. 28 Torek, 19. maja 2009 ITALIJA / migranti - Obrambni minister je dejal, da komisariat ZN ni vreden piškavega oreha UNHCR ostro odgovoril na izjave ministra La Russa Italijanska vlada bo še naprej vračala migrante Libiji - Minniti: Italija mednarodno izolirana dohodki Nizke plače in visok optimizem Gospodarska kriza je tako rekoč mimo, v prihodnost je treba gledati optimistično! Italijanski premier Silvio Berlusconi je v prejšnjih dneh s tem preprostim psihološko-ekonomskim receptom skoraj prepričal italijansko ljudstvo (svobode), da živi v najboljšem in najlepšem možnem svetu, ko je postala njegova država spet tarča strahovitega zahrbtnega napada mednarodne »komunistične združbe«, imenovane Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta je - tik pred evropskimi volitvami, kar nedvoumno priča o zahrbtno-sti ... - objavila lestvico o povprečnih letnih plačah državljanov v tridesetih industrijsko najbolj razvitih državah. Na tej lestvici se je Italija - z 21.374 dolarji povprečne letne bruto plače na državljana (15.832 evrov) - znašla šele na 23. mestu, celo za Španijo in Grčijo! Očitno gre za grobo protiita-lijansko zaroto ekonomske inter-nacionale, v kateri imajo pomembno besedo psevdo-gospodarstve-niki dveh tako »komunistično« na-strojenih držav, kot so ZDA in Velika Britanija. Ampak: tudi ob tako sramotno hudem plačnem natolcevanju je treba zreti v prihodnost optimistično. Kajti, če so italijanski državljani po plačah med zadnjimi, so pa njihovi evropski poslanci po mesečnih dohodkih absolutno prvi. S svojimi 11.704 evri bruto mesečne plače veljajo - v denarnem smislu seveda - trikrat več kot njihovi španski kolegi in več kot desetkrat več kot bolgarski poslanci. Dejstvo, da so italijanski evroposlanci najbolj odsotni med parlamentarnim delom priča o nadaljnjem italijanskem primatu evropskih razsežnosti. Ob takih dosežkih je optimizem povsem utemeljen: dovolj bo ... postati evropski poslanec. M.K. Ignazio La Russa RIM - »Nesprejemljivi so neutemeljeni in osebni napadi, ki smo jih doživeli, vendar niso in ne bodo načeli naporov Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) pri izpolnjevanju človekoljubnega poslanstva, ki mu je lastno.« S temi besedami je visoki komisar UNHCR, Portugalec Antonio Guterres včeraj odgovoril na milo rečeno nenavadne izjave, s katerimi se je italijanski obrambni minister Ignazio La Russa v soboto odzval na kritike komisariata proti vračanju nezakonitih priseljencev Libiji. La Russa je med obiskom v Libiji dejal, da UNHCR »pomeni manj kot piškov oreh«, in da je njegova glasnica v Italiji Laura Boldrini »ali nečloveška ali kriminalna«: nečloveška, če terja, da bi priseljence več mesecev zadrževali v sprejemnih centrih in jih šele nato izgnali; kriminalna pa, če zagovarja ilegalno priseljevanje in torej kršenje zakonov. Obrambni minister je za nameček dejal, da je Bol-drinijeva znana aktivistka Stranke komunistične prenove in torej politično pristranska. Sama Boldrinijeva je potem pojasnila, da ni bila nikoli vpisana v SKP, sicer pa so se mnogi v Italiji in na mednarodni ravni naravnost zgražali zaradi La Rus-sovih izjav. Ta je medtem priznal, da se mu je »nekoliko zareklo« in se Boldrinijevi opravičil zaradi osebnih žalitev. Vztrajal pa je, da so kritike UNHCR na račun politike, ki jo italijanska vlada vodi do ilegalnih priseljencev, neutemeljene. V tem smislu sta La Russo podprla zunanji minister Franco Frattini in notranji minister Roberto Maroni. Oba sta poudarila, da Italija spoštuje mednarodno pravo, Maroni pa je izrazil upanje, da bi se polemika čim prej umirila, češ da bi lahko »razdrla pomembno delo, ki ga je Italija opravila z Libijo in ki še ni dokončano«. Sicer pa je nenavadna polemika med italijansko vlado in komisariatom ZN izzvala vrsto reakcij v opozicijskih vrstah. Odgovorni za varnost pri Demokratski stranki Marco Minniti je opozoril, da Italija na tak način tvega vse večjo mednarodno izolacijo. Ob srečanju G8 za univerzo spopadi med policijo in študenti TURIN - Ob začetku srečanja G8 za univerzo je včeraj v Turinu prišlo do pouličnih spopadov med študenti in policijo, v katerih sta bila dva študenta ranjena, tri demonstrante pa je policija priprla. Dvodnevno srečanje se odvija v gradu Valentino, sedežu turinske fakultete za arhitekturo, udeležuje pa se ga kakih 40 univerzitetnih rektorjev ali njihovih namestnikov iz 19 držav. Razdeljeno je na štiri dele, posvečenih ekonomiji, etiki, ekologiji in energetiki, ki jih po vrsti vodijo Mario Monti, Pei Gang, James Barber in Kwabena Akyeampong. Danes opoldne bodo udeleženci srečanja predvidoma odobrili zaključni dokument, ki ga bodo potem posredovali italijanski vladi kot prispevek za julijsko srečanje voditeljev držav oz. vlad G8 v LAquili. Ob včerajšnji otvoritvi pa se je pred gradom Valentino zbralo nekaj sto protestnikov. Po podatkih policije naj bi do spopadov prišlo, potem ko so nekateri protestniki ovirali promet, prevračali smetnjake ter metali jajca in solzilce proti policistom. Predstavniki protestnikov pa so povedali, da jih je policija napadla, ko so normalno demonstrirali. V prerivanjih sta bila dva protestnika ranjena, neki študent v glavo, odgovorna za šolstvo pri SKP pa v roko. Oba sta se zatekla po zdravniško pomoč v turinsko bolnišnico Mauriziano. Policisti pa so tudi ustavili tri študente, dva Grka in Italijana, ki so jih kmalu potem izpustili. Sicer pa kaže, da bo glavna demonstracija danes dopoldne. Protestniki bodo v Turin prišli s posebnimi avtobusi in celo s posebnim vlakom. Policija v naskoku proti protestnikom ansa Fini: Vera ne sme pogojevati zakonov RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je prepričan, da nobena vera ne sme pogojevati italijanskih zakonov. Fini je izrecno omenil zakonski osnutek o t.i. biološki oporoki, ki ga bo senat obravnaval v prihodnjih tednih. Nekdanji predsednik nekdanje stranke Nacionalnega zavezništva je med včerajšnjim obiskom v Monopoliju (Apulija) tudi ponovil, da je glavno orožje proti ksenofobiji integracija priseljencev. Finijeve besede o veri in njenem vplivu na državne zakone niso všeč Sredinski zvezi-UDC. Bivši predsednik poslanske zbornice Pier Ferdinando Casini meni, da italijanski parlament ni nikoli deloval pod vplivom vere ali verskih prepričanj parlamentarcev, kot namiguje Fini. Marchionne v Nemčiji za zaključna pogajanja BERLIN - »Pogajanja za prevzem Opla od ameriške grupe General Motors so v odločilni fazi.« Tako je povedala kanclerka Angela Merkel, ko je v neki televizijski oddaji odgovarjala na vprašanja gledalcev. Kanclerka je spomnila, da jutri (20. t. m.) zapade rok za predstavitev odkupnih ponudb. Kot kaže, sta glavna kandidata še vedno dva, italijanski Fiat in av-strijsko-kanadska družba Magna. Pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne je v teh dneh pogosto na Nemškem, da bi pripravil teren za ponudbo njegove grupe. Tako se je pred nedavnim srečal z guvernerjem dežele Severno Porenje-Vestfalija Juerger-jem Ruettgersom, v kratkem pa naj bi se srečal še z guvernerjem Turingije Dieterjem Althausom in obiskal glavni sedež Opla v Rues-selheimu. Londonski Time spet kritičen do Berlusconija RIM - Konservativno usmerjeni ugledni britanski časnik Time spet kritizira Silvia Berlusconija glede njegovih odnosov z italijanskimi novinarji. Londonskemu dnevniku se zdi nesprejemljivo, da predsednik italijanske vlade ne odgovarja na vprašanja, ki se tičejo tudi osebnega življenja. V tem primeru napovedane ločitve z Veronico Lario. Time je pred dnevi izpod peresa svojega rimskega dopisnika objavil dve poglobljeni reportaži o odnosih med Berlusconijem in neapeljsko družino Letizia. kriminal V Španiji prijeli šefa camorre MADRID, NEAPELJ - Na jugu Španije so prijeli enega vodilnih članov neapeljske camorre, 44-letnega Raf-faella Amata, ki se je pred roko pravice skrival tri leta, so sporočili italijanski policijski viri. Osumljen je osmih umorov in trgovanja z mamili. Kot je za tiskovno agencijo Anso povedal neapeljski javni tožilec Giovandomenico Lapore, so Amata prijeli v španskem obalnem letovišču Marbella na jugu države. Velja za člana neapeljske ca-morre, vodil pa naj bi klan v neapeljskem predmestju Mugnano. Lapore je še pojasnil, da so Amata iskali zaradi osmih umorov med letoma 1991 in 1993. Prav tako ga sumijo, da je bil glavni organizator trgovine z mamili na neapeljskem območju, je še povedal Lapore. Amato naj bi se na španski Costi del Sol skrival pod lažnim imenom, govoril pa je tekoče špansko. Pri prijetju se ni upiral. Poleg njega pa so prijeli še enega njegovih pomočnikov Carmina Minuccija. umetnost - Restavrirani oltar sv. Zena bodo slovesno predali namenu ta četrtek Mojstrovina Andree Mantegne kmalu ponovno na ogled v Veroni FIRENCE - Ena največjih mojstrovin renesančnega umetnika Andree Mantegne, oltar sv. Zena, bo po restavratorskih posegih, ki so trajali dve leti, postavljena nazaj na svoje mesto v cerkvi sv. Zena v Veroni. Oltar bodo slovesno odkrili v četrtek, 21. maja, na dan mestnega zavetnika sv. Zena. Italijansko ministrstvo za kulturo se je za restavratorski poseg odločilo potem, ko so strokovnjaki opozorili na površinske poškodbe na slikah ter na slabo stanje lesenih delov. K stanju, v kakršnem je bil oltar pred restavriranjem, sta pripomogla naraven proces staranja umetnine in neustrezni predhodni restavratorski posegi, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Oltar z merami 4,8 x 4,5 metra, v katerega je bilo vkomponiranih šest slik, tri v osrednji pas in tri v prede-lo, je zadnje delo, ki ga je Mantegna naslikal v rojstni Padovi, preden se je preselil v Mantovo. Stal je v ve- ronski cerkvi sv. Zena, nato ga je Napoleon dal prepeljati v muzej Louvre v Parizu. Oltar so Francozi pozneje sicer vrnili v Verono, vendar so zadržali tri slike s predele - Križanje je še danes v Louvreu, Vstajenje in Kristus v vrtu Getsemani pa sta v v Muzeju lepih umetnosti v Toursu, kamor sta bili poslani leta 1806. V središču oltarja je podoba Marije z detetom (na sliki), na levi so upodobljeni sv. Peter, sv. Pavel, sv. Zeno in Janez Evangelist, na desni pa sv. Benedikt, sv. Lovrenc, sv. Gregor in Janez Krstnik. Ob restavratorskih posegih, s katerimi so umetnini vrnili njen nekdanji sijaj, so restavratorji prišli tudi do novih podatkov glede umetnikovega rojstva. Doslej je veljalo, da se je Mantegna, ki velja za prvega renesančnega umetnika v severni Italiji, rodil leta 1431 v bližini Padove. Iz letnice, ki so jo na oltarju odkrili restavratorji, pa je mogoče skle- pati, da je bil rojen nekaj let prej. Letnica, ki so jo restavratorji našli na osrednji sliki, je 1443, kar pomeni, da je delo nastalo več kot desetletje prej, kot je veljalo doslej, ko je bilo datirano med leti 1457 in 1460. Glede na do sedaj uveljavljeno letnico umetnikovega rojstva naj bi bil torej Mantegna, ko je ustvaril oltar, star šele 12 let. To pa je pri takšni mojstrovini, kot je oltar sv. Ze-na, občutno prezgodaj tudi za tako nadarjenega umetnika, kot je bil Mantegna, menijo strokovnjaki, ki se strinjajo, da bo najverjetneje potrebno korigirati letnico umetnikovega rojstva. Čeprav se letnica 1443 na oltarju pojavi kar dvakrat in je bila torej strokovnjakom poznana že pred zadnjim restavriranjem, pa se je doslej mislilo, da se ne nanaša na čas izdelave oltarja, ampak na leto, ko je Gregorio Correr, naročnik oltarja, postal predstojnik benediktinskega samostana sv. Zena. / SVET Torek, 19. maja 2009 29 azija - Velupillaija Prabhakarana naj bi poskušal poskušal zbežati Šrilanška vojska ubila vodjo tamilskih tigrov Po končanju spopadov razglasila zmago - Konec 37 let trajajočega upora KOLOMBO - Šrilanška vojska je ubila vodjo tamilskih tigrov Velupillaija Prabhakarana, medtem ko je poskušal zbežati pred vladnimi silami, so za tuje tiskovne agencije povedali neimenovani predstavniki vojske. Pred tem je šrilanška vojska včeraj poročala o smrti še več visokih predstavnikov upornikov. Po končanju spopadov je vojska tudi že razglasila zmago. Prabhakaran je bil z nekaj tesnimi sodelavci v majhnem konvoju, ki je poskušal zbežati z območja spopadov, a je vojska napadla njegovo vozilo, ki je nato zagorelo, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovani predstavnik šri-lanškega obrambnega ministrstva in dodal, da uradno sporočilo o smrti vodje upornikov še sledi. Vojaške enote so poleg tega našle tudi truplo njegovega 24-letnega sina Charlesa Anthonyja, po svojih lastnih navedbah pa so ubile tudi več drugih visokih predstavnikov upornikov, med drugim tudi vodjo političnega krila tamilskih tigrov. Še pred tem je tiskovni predstavnik vojske Udaya Nanayakkara dejal, da Prab-hakarana in druge visoke člane Osvobodilnih tigrov tamilskega Eelama (LTTE) na le še okoli 10.000 kvadratnih metrov velikem območju na severovzhodu države ščiti okoli 200 upornikov. Kot je po zavzetju zadnjega koščka ozemlja še pod nadzorom tamilskih tigrov na severovzhodu države nato včeraj sporočil načelnik generalštaba šrilanške vojske Sarath Fonseka, so se končale vse vojaške operacije na območju, država pa je "očiščena terorizma", še piše AFP. Tamilski tigri so že v nedeljo napovedali konec spopadov, nekatere skupine upornikov pa so kljub temu nadaljevale z napadi. Šrilanški predsednik Mahinda Ra-japakse je sicer že v soboto razglasil vojaški poraz tamilskih tigrov, danes pa naj bi pred parlamentom tudi uradno naznanil konec spopadov. Zunanji ministri Evropske unije so danes v Bruslju pozvali k neodvisni preiskavi kršitev mednarodnega humanitarnega prava in kršitev človekovih pravic, do katerih naj bi prišlo med konfliktom v Šri-lanki. Obenem so se zavzeli, da je potrebno storilce privesti pred odgovornost, so sporočili v Bruslju. S tem se je končal 37-letni boj Ta-milcev za neodvisnost in najdlje trajajoča državljanska vojna v Aziji, ki je zahtevala več kot 70.000 življenj. Še pred dvema letoma so pripadniki LTTE nadzorovali skoraj tretjino otoka, kjer so vzpostavili dobro delujočo paradržavo s svojimi sodišči, šolami in drugimi ustanovami. Begunci so s področja zadnjih spopadov zbežali tudi po morju ansa washington - Razhajanja med Izraelom in ZDA Netanyahu proti Obami: Izraelska vlada noče palestinske države WASHINGTON - Nova desno usmerjena izraelska vlada odklanja palestinsko državo. Premier Benjamin Netanyahu je to odkrito povedal ameriškemu predsedniku Ba-racku Obami, ki se je na srečanju v Beli Hiši opredelil za teorijo »dva naroda, dve državi«. Predsednik izraelske vlade je povedal, da si mora Izrael v tem trenutku prizadevati predvsem za svojo varnost, vse drugo pa pride potem. Netanyahuja bolj kot Palestinci v tem momentu skrbi Iran, do katerega hoče nova ameriška administracija, kot znano, vzpostaviti nove odnose. Izraelski premier se je zavzel le za neke vrste palestinsko samoupravo. Predsednik izraelske vlade je ob svojem prvem pomembnem obisku v tujini dokazal, da je vladna koalicija pod odločilnim vplivom desnice. Palestinci so razočarani, čeprav so pričakovali takšna Netanyahuje-va stališča. Benjamin Netanyahu in Barack Obama med srečanjem v Beli hiši ansa V Pakistanu po nasilju več kot dva milijona beguncev ŽENEVA - Po porastu nasilja na severozahodu Pakistana od avgusta lani je to območje moralo zapustiti že preko dva milijona ljudi, je včeraj sporočil Visoki ko-misariat Združeni narodov za begunce (UNHCR). Gre za eno najbolj dramatičnih kriz, je razmere v sporočilu za javnost opisal visoki komisar za begunce Antonio Guterres. Po podatkih UNHCR je od začetka ofenzive pakistanske vojske proti skrajnežem v dolini Svat v začetku maja območje spopadov zapustilo 1,45 milijona ljudi. Še dobrih pol milijona pa jih je območje zapustilo že pred tem. Kot je v Ženevi povedal tiskovni predstavnik Ron Redmond, je situacija zelo težka, še posebej, ker vsak dan z območja beži ogromno število ljudi. Odziv v takih razmerah zato po njegovih besedah ne more biti nikoli zadosten. Vodja darfurskih upornikov pred ICC HAAG - Vodja darfurskih upornikov Ba-har Idris Abu Garda se je včeraj prvič pojavil pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v Haagu, kjer je obtožen vojnih zločinov. Po kratkem nastopu na sodišču je zatrdil, da je nedolžen, hkrati pa je pozval sudanskega predsednika Omarja al Baširja, naj se preda sodišču. "Želim potrditi, da absolutno nisem kriv obtožb," je eden od vodij Gibanja za pravičnost in enakost (JEM) dejal novinarjem po kratkem nastopu na sodišču, kjer ga obtožnica v treh točkah bremeni vojnih zločinov. 46-letni Abu Garda se je sodišču predal v nedeljo. Obtožen je napada na vojaško bazo Haskanita septembra, v katerem je bilo ubitih 12 pripadnikov mirovne misije Afriške unije v Darfurju. 'Veselim se, da bom lahko opral svoje ime," je pred zgradbo sodišča v Haagu izjavil Abu Garda in dodal, da bi morala "pravica doseči vsakogar, naj bo Abu Garda ali predsednik Omar al Bašir". "Pozivam Omar-ja al Baširja in vse ostale, naj se pridejo sem soočit z resnico," je dejal. Pozivi k odstopu predsednika britanske poslanske zbornice LONDON - Skupina petnajstih britanskih poslancev je včeraj predsednika poslanske zbornice, spodnjega doma parlamenta, Michaela Martina pozvala k odstopu zaradi škandala glede poslanskih stroškov. Obenem so napovedali, da bodo sprožili postopek za odstavitev Martina, ki se je medtem opravičil zaradi afere. Martin je včeraj izrazil globoko obžalovanje zaradi škandala, ki je pretresel celoten britanski parlament. Vendar pa ni želel komentirati napovedanega glasovanja o njegovi nezaupnici, ki naj bi ga skupina omenjenih britanskih poslancev iz vrst konservativcev, laburistov in liberalcev, uradno vložila danes. (STA) bruselj - Ogenj je izbruhnil v zadnjem nadstropju palače Berlaymont Zaradi požara evakuirali glavni sedež Evropske komisije BRUSELJ - V Bruslju so včeraj zaradi požara evakuirali sedež Evropske komisije Berlaymont. Požar, ki je izbruhnil v tehničnih prostorih komisije, je povzročil gmotno škodo, poškodovanih pa ni bilo. Sedaj je požar že pod nadzorom in nevarnosti je konec, so sinoči sporočili v komisiji. "Okoli 13. ure popoldne je v stavbi Berlaymont izbruhnil požar," je še rečeno v sporočilu Evropske komisije. "Sprožili so se požarni alarmi in zgradba je bila popolnoma evakuirana," so pojasnili. Požar naj bi po najnovejših informacijah izbruhnil iz neznanega razloga v prostorih na vrhu zgradbe, v katerih so shranjeni električni kabli. Iz strehe zgradbe se je valil gost dim. Berlaymont, velikanska zgradba v obliki križa z 240.000 kvadratnimi metri površine in 16 nadstropji, v katerem delajo predsednik komisije Jose Manuel Barroso in 26 komisarjev, naj bi bil izpraznjen najmanj do torka. (STA) mjanmar - ZDA in EU poostrile sankcije Začelo sojenje Aung San Suu Kyi YANGON - Kljub pozivom zahodnih držav se je v zloglasnem mjan-marskem zaporu Insein včeraj začelo sojenje vodji mjanmarske opozicije Aung San Suu Kyi. Po letih hišnega pripora ji grozi pet let zapora zaradi kršenja pogojev hišnega pripora, ker je bil v njeni hiši Američan, ki je brez njene vednosti vdrl v njeno hišo v prestolnici Yangon. Američan John Yettaw, domnevno veterana vietnamske vojne, je v začetku meseca preplaval jezero in skrivaj vstopil v hišo opozicijske voditeljice ter tam preživel dva dni, nato pa so ga oblasti prijele in ga tako kot Aung San Suu Kyi minuli teden odpeljale v zapor Insein. Obtožen je nezakonitega vstopa v varovano območje, za kar je zagrožena petletna zaporna kazen. Motiv njegovega dejanja ni znan, odvetnik Suu Kyi-jeve pa trdi, da je voditeljica opozicije nedolžna in da ga ni povabila. Oblasti naj bi na ta način samo dobile izgovor za podaljšanje hišnega pripora za Aung San Suu Kyi, ki bi se ji sicer zadnja kazen, ki jo je v hišnem priporu prestajala od leta 2003, iztekla 27. maja. Vojaška hunta želi očitno preprečiti, da bi se Suu Kyi udeležila splošnih volitev, ki jih je režim napovedal za prihodnje leto v okviru demokratizacije države, ki jo poznavalci označujejo zgolj kot poskus legitimizacije vojaškega režima. Kljub okrepljenim varnostnim ukrepom se je blizu zapora, kjer ji sodijo, včeraj zbralo več kot sto privržencev Nobelove nagrajenke za mir, ki je zadnjih 19 let večinoma preživela v hišnem priporu. Več evropskih držav in ZDA so od oblasti v Mjanmaru v minulih dneh zahtevale, da režim umakne obtožbe. Ker tega ni storil, je ameriški predsednik Barack Obama minuli petek že podaljšal sankcije proti mjan-marskemu režimu, okrepitev sankcij pa je napovedala tudi Evropska unija na včerajšnjem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju. 30 Torek, 19' maj3 2009 PRIREDITVE / TRST - Jutri v gledališču Miela ob 21. uri Poklon Tomizzi in Bratini V okviru 10 izvedbe Foruma Tomizza - Predvajanje filma Et(h)nos Anche noi Tudi mi v produkciji Kinoateljeja FulvioTomizza Letošnja, deseta izvedba obmejnih srečanj Foruma Tomizza - mednarodne čezmejne pobude med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, bo posvečena istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi. Med bogatim sporedom pobud velja omeniti, da bodo jutri v gledališču Miela predvajali film Et(h)nos Anche noi Tudi mi, ki je nastal v produkciji goriškega Kinoateljeja.Dokumentarni film je posvečen dvema pomembnima osebnostma našega prostora, Darku Bratini in Fulviu Tomizzi. Film, ki ga je režiral Boris Palčič, ni tradicionalno dokumentarno delo, pač pa intimno poizvedovanje, ki ponazarja smisel življenja ob meji. V filmu imata glavno vlogo istrski pisatelj Fulvio Tom-izza in ustanovitelj Kinoateljeja, goriški senator Darko Bratina. Videoposnetek prikazuje vrednote dveh mož, ki sta delovala na lokalni ravni v luči neke širše globalnosti, v katero sta nedvomno verjela. Lastno identiteto sta si predstavljala kot kompleksno in slojevito; verjela sta v dialog in v prepletanje med narodi, saj nista bila zaverovana sama vase. Odklanjala sta ideologije in prakse, ki so poudarjale nacionalistično zaprtost in vodile v napetost in iraciona-lizem, predvsem v medetničnih odnosih. Oba sta čutila tudi veliko solidarnost do šibkejših. Bratina je bil politik, ki je izhajal iz socioloških in splošno znanstvenih premis, sledil pa je tudi tistemu geslu, ki kraljuje v srcu pisateljev, kakršen je bil tudi Tomizza: »resnica ne prenese redukcije na kakšen pristranski interes«. In ravno to, da nihče od njiju ni bil pristranski (Bratina je bil vpisan v stranko) in da sta Darko Bratina se zoperstavljala tako z mislijo kot s srcem katerikoli ho-mologaciji, ju druži v svojevrsten, intelektualni tandem, pri katerem sta bila neodvisni kolesi, a prav zato veliko bolj zmogljivi. To, kar je za Tomizzo predstavljala Istra v vseh svojih pomenih in niansah, ki jih je skrivala v sebi, je bil za Bratino v nekem smislu svet filma. V svojem simbolnem vesolju je film ustvarjal absolutno realnost, ki je bila, zakaj ne, v filmski fikciji lahko tudi možna resnica. Tomizza je bil raziskovalni pisatelj in Bratina je verjel v moč znanja: oba sta torej zasledovala resnico globljih mehanizmov družbe in ljudi, pa tudi tiste dolge procese, ki bi lahko omogočili trajnostno sobivanje in boljše življenje na tem svetu vsem tistim skupnostim, ki so si izbrale našo mejo za svoje dostojanstveno domovanje. Kot je dejal scenarist Jože Dolmark sta Bratina in Tom-izza zapustila pečat na tem lepem in zgodovinsko burnem ozemlju. Oba sta se zavzemala za sožitje narodov in njihovih različnih kultur, za medsebojno razumevanje in obojestransko strpnost. GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Žanina Mirčevska: »Art export« / jutri, 20. maja ob 11.00 (barakuda), zaključeno za šole; v četrtek, 21. maja ob 19.30 (Red K) z italijanskimi nadnapi-si in varstvo otrok; v petek, 22. maja ob 20.30 (Red T) z italijanskimi nadnapi-si; v nedeljo, 24. maja ob 16.00 (Red C) varstvo otrok in v ponedeljek, 25. maja ob 10.00 (morski pes) zaključena za šole. Mala dvorana SSG Edoardo Erba: »Maraton v New Yor-ku« / Izredna ponovitev v soboto, 23. maja ob 17.00. TREBČE Ljudski dom V petek, 22. maja ob 20.00 / Robert Thomas: »Krvava uganka za osem žensk.«, kriminalka v izvedbi gledališke skupine MOSP, prevod in odrska priredba Helena Pertot, režija Lučka Su-sič, kostumi Julija Berdon. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Od 27. do 30. maja ob 20.00 / Sebast-jan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 19. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Jutri, 20. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 21. maja ob 19.30 / »Mavrična pomlad na barju«. V petek, 22. maja ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V soboto, 23. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 25. in v torek, 26. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V sredo, 27. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. Mala drama Danes, 19. maja ob 20.00 / David Ma-met: »Bostonska naveza«. V četrtek, 21. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 22. maja ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V soboto, 23. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V ponedeljek, 25. in v torek, 26. maja ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V sredo, 27. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 19. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. Jutri, 20. maja ob 15.30 in ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V četrtek, 21. maja ob 12.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«; ob 20.00 David Drabek: »Ples na vodi«. V petek, 22. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V soboto, 23. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 25. maja ob 20.00 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V torek, 26. maja ob 15.30 in ob 20.00 / Plavt: »Osli«. Mala scena Danes, 19. maja ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Jutri, 20. maja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V četrtek, 21. maja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V ponedeljek, 25. maja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V torek, 26. maja ob 20.00 / Kurt Weil, Vita Mavrič: »Hrepenenja«. V sredo, 27. maja ob 18.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 20.00 Sergi Belbel: »Mobilec«. Cankarjev dom David Harrower: »Črni kos« Dvorana Duše Počkaj / Režija: Rene Maurin, igrata iva Babic in Janes Starina. Urnik: danes, 19. in v nedeljo, 24. maja ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V petek, 22. maja ob 19.30 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »Le radici di Elvis« / Nastopa Oscar Chersa z la Flemming Stars Band in FVG Gospel Choir. Urnik: danes, 19. maja ob 21.00. Dvorana Bartoli »Shake« / Nastopa skupina Ersiliadan-za v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: danes, 19. maja ob 21.00. GORICA Palača Attems V petek, 22. maja ob 20.30 / "Snovanja" v priredbi SCGV Emil Komel in Arsa-teliera iz Gorice: diplomski koncert pianista Giuseppeja Guarrera. KRMIN ■ »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO« v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Vergine del Soccorso« v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's (Italija); predprodaja vstopnic na spletni strani www.bo-xofficeitalia.com. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA Danes, 19. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Primorski glasbeni biseri - Koncert primorskih nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj. V torek, 26. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Zarja Vatovec -klavir; Aljaž Kalin Kante - klarinet, David Trebižan - klavir. V torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus, Aleksandar Spasic, dirigent. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 20. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester Frankfurt-skega radia. Dirigent Paavo Järvi. V četrtek, 21. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Carl Orf Carmina Burana, scenska kantata. Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana in Opera in balet SNG Maribor. V soboto, 23. maja ob 20.00, Dvorana Slovenske filharmonije / APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Dirigent: Urša Lah. V četrtek, 28. in v petek, 29. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivan, solistka Evelyn Glennie -tolkala. Šentjakobsko gledališče V petek, 29. maja ob 19.30 / F. M. Ježek: »Greva se ježka« (muzikal), režija Tijana Zinajic, producija Pernar-čič&Pernarčič. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: od 21. maja (otvoritev ob 18.00) bo na ogled skupinska razstava Likovnega krožka in Slovenskega kulturnega kluba. Razstavljajo: Roberta Busechian, Sara Kos, Tina Kralj, Neža Kravos, Irina Lisjak, Taja Luxa, Valentina Oblak in Iva Pertot. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Galerija Kraške hiše: na ogled je razstava, ki je odprta po sledečem urniku: v soboto, 23. od 18.00 do 22.00, v nedeljo, 24. od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00, v soboto, 30. od 16.00 do 19.00 ter v nedeljo, 31. maja od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija La Bottega (Ul. Nizza 4): do 24. maja, bo na ogled razstava Michele Sbuelz; odprta od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Življenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 7. junija, bo na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, Katarine Drenik Marus-sig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulo-vec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. CERKNO Cerkljanski muzej: do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Ča-deža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od danes, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: Kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. maja 2009 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pleši z nami (6. del) 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 9.35 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.10 Variete: Festa Italiana 16.50 Aktualno: Dnevnik Parlament 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15, 0.55 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I sogni son desideri (v. C. Balivo in M. Liorni) V^ Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.15 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 6.20 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.25 14.00 Talent show: Italian Academy 2 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.00 Variete: L'albero azzurro 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Talent show: Presa diretta - Academy 18.05 Dnevnik - Kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.35 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.50 Nan.: Law & Order 23.40 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.50 Dok.: La linea d'ombra Rai Tre 6.00 7.30 8.00 9.20 12.00 12.25 12.45 13.05 14.00 14.50 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik - Buongiorno Regione Aktualno: La Storia siamo noi, sledi Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Šport: Si gira Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Kolesarstvo: Giro d'Italia del Centenario 15.15 18.10 18.20 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.20 0.00 11.40 12.25 13.30 14.00 15.30 16.50 17.00 17.50 18.55 19.35 20.30 21.10 23.55 Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Dnevnik in vremenska napoved Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Ballaro Variete: Parla con me Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 17.10 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Nan.: Distretto di polizia 3 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli- no Nad.: Sentieri Film: Una famiglia nel West: un nuovo inizio (dram., i. E. Cottrell, L. Bartholomew) 22.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Forrest Gump (dram., ZDA, '94, r. R. Zemeckis, i. T. Hanks, R. Wright) Film: Frankenstein di Mary Shelley (srh., V.B./ZDA, '94, i. K. Branagh) Canale 5 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattino cinque Tg5 - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.. CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nad.: L'isola dei segreti (It., '08, r. R. Tognazzi, i. A. Giannini, R. Mondello) Film: Secret Window (triler, ZDA, '03, r. D. Koepp, i. J. Depp, T. Hutton) 14.30 15.00 15.55 16.55 Italia 1 Studio sport 13.40, 17.30 Risanke Nan.: Willy, il princie di Bel Air Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 19.30 Risanke: Simpsonovi Film: Cenerentola per sempre (kom., V.B., '00, r. B. Kidron, i. M. Plunkett, K. Turner) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Hannah Montana 18.30 Dnevnik, sledi Studio Sport 19.50 Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Variete: Colorado 23.40 Variete: Chiambretti Night ^ Tele 4 18.00 V dobri družbi s Smiljanom - oddaja Tv Maribor 19.00 Večerni gost 20.00 Muzikajeto 20.35 Globus 21.05 Poslovna oddaja: Prava ideja! 21.30 Miniserija: Dediščina Evrope 23.15 Vrhunci angl. nogometne lige 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 — m Dnevnik Koper 7.15 Koncert: La grande musica classi-ca 13.45 Dnevni program 8.10 Storie tra le righe 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Dežel- 9.00 Aktualno: L'eta non conta ne vesti 12.00 Kratke vesti 14.20 Euronews, sledi Fanzine 13.00 Dok.: Le perle dell'Istria 15.00 Arhivski posnetki 13.15 Aktualno: Borghi nel FVG 15.55 Sredozemlje 13.50 Aktualno: Nel baule dei tempi 16.25 Artevisione 14.30 Glasb.: Palco, gli eventi in TV 16.55 Meridiani 14.55 Videomotori 18.00 Izostritev 15.20 Borgo Italia 18.35 Vremenska napoved 15.45 Trofeo di danza 18.40 Primorska kronika 17.00 Risanke 19.00 22.05, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.00 Aktualno: Attenti al cuoco 19.25 Šport 20.05 Ritmo in tour 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.30 Deželni dnevnik 19.45 Slovenski magazin 20.55 Nan.: Se domani verra 20.15 Srečanje z... 22.10 Nan.: Il giro del mondo in 80 gior- 20.50 Nautilus ni 21.20 Q - trendovska oddaja 23.30 Film: Marquise (kom., '97, r. V. Bel- 22.20 Biker Explorer mont, i. S. Marceau, B. Girardeau, 22.50 27. mednarodni pokal v plesih L. Wilson) 23.40 Istra in ... La 7 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.00 23.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne vesti Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 2.50 Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Su e giu per Beverly Hills (kom., ZDA, '86, r. P. Mazursky, i. N. Nolte, R. Dreyfuss) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa 0.45 Dnevnik 1.10 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Cold Squad Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.40 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 10.00 Igrana nan.: An ban pet podgan (pon.) 10.20 Zgodbe iz školjke 11.00 Dok. serija: Pogled z neba (pon.) 12.05 Družinske zgodbe: Družina Lah (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Dok. oddaja: Bil sem kot kralj (pon.) 13.40 Opus (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 16.25 Dok. nan: Zgodbe iz divjine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Izgnani Slovenci 19411945 18.00 Knjiga mene briga 18.20 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Mednarodna obzorja: Bolgarija 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Dok. odd.: Krvava leta 23.55 Prava ideja! (pon.) 0.50 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 19.05.1991 (pon.) 1.10 Dnevnik 1.45 Dnevnik zamejske Tv (T Slovenija 2 6.30 1.10 Zabavni infokanal 7.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 19.05.1991 7.50 Oddaja o turizmu: Na lepše (pon.) 8.20 Oddaja o modi: Bleščica 8.55 Seja državnega sveta (prenos) 16.30 0.05 Rokometni magazin 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka (pon.) 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku- linariki (pon.) 10.35 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Vi-deostrani 18.00 Mladinska oddaja: Mladi o mladih 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Primorski tednik 21.30 Ogledalo sveta 22.00 Asova gibanica 22.00 Na Primorskem 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi V središču pozornosti; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Soncu naproti; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.45 Jezz Cerkno 2009; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 19. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren üü dež óvr nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska se iznad Afrike razteza nad Italijo in našo deželo. Oslabljena atlantska fronta bo med torkom in sredo oplazila Alpe. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.34 Dolžina dneva 15.03 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.34 in zatone ob 14.53 A Nad srednjo Evropo je plitvo ciklonsko območje z oslabljeno fronto, ki bo nekoliko vplivala tudi na vreme pri nas. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi doteka k nam zelo topel in labilen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 21 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.13 najnižje -24 cm, ob 7.41 najvišje 9 cm, ob 13.00 najnižje -29 cm, ob 19.32 najvišje 47 cm. Jutri: ob 2.32 najnižje -37 cm, ob 8.27 najvišje 15 cm, ob 13.39 najnižje -28 cm, ob 20.011 najvišje 53 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........22 2000 m............9 1000 m ..........17 2500 m............6 1500 m ..........12 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 13/29 VIDEM O 14/31 O PORDENON 15/30 TRBIŽ O 10/24 o 8/22 KRANJSKA G. O GRADEC 14/23 O TRŽIČ 12/24 0 12/22 S. GRADEC CELJE 13/24 O MARIBOR 013/23 PTUJ O M. SOBOTA O 13/23 ČEDAD O 15/30 3 N. GORICA O LJUBLJANA 14/25 POSTOJNA O 9/24 KOČEVJE . O ^ .o REKA 17/28 N. MESTO 14/24 O ZAGREB 16/25 O É NAPOVED ZA DANES 1 Po nižinah in ob morju bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme. Nekaj več oblačnosti bo lahko popoldne na Kraški planoti. V hribovitem svetu bo spremenljivo vreme, lahko se bodo pojavljale plohe ali nevihte. Pihali bodo lokalni vetrovi. Temperature bodo kar visoke za to obdobje. Na Primorskem bo večinoma sončno. Drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, ki se bodo ponekod nadaljevale še v noči. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 21 do 25 stopinj C. CELOVEC O 12/27 O GRADEC 12/26 o 11/25 S. GRADEC CELJE 12/27 O MARIBOR 012/26 PTUJ M. SOBOTA O 12/26 Dopoldne bo spremenljivo vreme. Čez dan bo po nižinah in ob morju prevladovalo pretežno jasno vreme. V hribovitem svetu bo popoldne nekaj več oblačnosti,lahko se ponekod pojavi kakšna kratkotrajna ploha, verjetnost pa je majhna. Pihal bo burin, občasno pa bo ob obali lahko zapihal tudi zmorec. O ^ LJUBLJANA 13/27 POSTOJNA O 8/25 KOČEVJE ACCAOEMIA PI STUDI ITALO-TFDESCHI AKADEMIE OEUTSCtMTAUENlSCHtR STUMEN 15h-ípp9 vem1! Nove slovenske in italijanske znamke Kot smo poročali v Postiljonu v začetku leta, se komisija za poštne izdaje na Ministrstvu za gospodarski razvoj zaradi umestitve nove vlade v Rimu dolgo ni sestala in zato so letošnje prve italijanske znamke izšle šele sredi februarja. Tudi program poštnih izdaj za letošnje leto je obsegal zelo malo novih znamk. Z zamudo je novi minister Scajola sklical omenjeno komisijo in na sestanku predlagal kar 35 dodatnih izdaj. Vseh seveda ne bomo naštevali, omenili bi le vrsto znamk ob svetovni filatelistični razstavi meseca oktobra v Rimu, Meeting prijateljstva v Ri-miniju, Svetovni pokal v baseballu, Mediteranske igre itd. Scajola se je zavzel tudi za posebno znamko o krščanskih koreninah v oblikovanju evropske kulturne identitete. Zanimiva je tudi dvojezična znamka posvečena italijansko-nemški študijski akademiji v Meranu. (Slika 1) V mesecu maju je zaradi teh sprememb namesto ene napovedane serije znamk izšlo deset serij. Omenili bi le dve znamki v okviru skupne evropske serije 2009, ki je letos posvečena astronomiji. Znamki sta izšli 7. maja in prikazujeta observatorij na Sardiniji in astronomski satelit. Na isto temo bo 29. maja tudi Slovenija izdala dve znamki, od katerih bo ena posvečena 90-letnici observatorija Golovec, na drugi pa bo prikazana orbita komete Matičič. Med italijanskimi znamkami, ki so pravkar izšle, so po ena posvečena letošnjim volitvam v Evropski parlament (izšla 7. maja), stoletnici kolesarske tekme Giro d' Italia (9. maja), avtomobilski dirki Mille Miglia (14. maja). O bodočih izdajah pa bomo spregovorili, ko bodo znamke izšle, saj predvidevajo kljub omenjenim dodatkom še nove spremembe. Tako bo na primer odpadla predvidena znamka za srečanje G8 na otoku Maddalena pri Sardiniji, kjer tega srečanja ne bo (premeščen je bil v L'Aquilo). Vse te spremembe gotovo ne utrjujejo ugleda italijanskih poštnih izdaj med filatelisti po vsem svetu. Slovenija se bolj strogo drži svojih napovedi za izdajo znamk v letošnjem letu. Nenapovedana je izšla 8. maja samo znamka ob 60-letnici Sveta Evrope, saj je od maja za šest mesecev prav Slovenija prevzela predsedstvo Odbora ministrov tega evropskega organa. Svet Evrope je bil ustanovljen leta 1949 in je danes največja mednarodna politična organizacija v Evropi s sedežem v Strasbourgu in šteje 47 držav članic. Prizadeva si zaščititi dostojanstvo evropskih narodov in državljanov na osnovi načel demokracije, človekovih pravic in mednarodnega prava. 29. maja pa bodo izdali naslednje znamke: poleg omenjene serije o astronomiji bo izšla znamka namenjena športu in bo zaznamovala Svetovno prvenstvo v atletiki, ki bo avgusta 2009 v Berlinu. Posebna znamka bo opozarjala še na en zanimiv dogodek, Svetovno prvenstvo v oranju, ki bo letos od 28. avgusta do 6. septembra v okolici Morav-skih toplic. Gre za enega največjih kmetijskih dogodkov na svetu, saj bo letos na vrsti že 56. izdaja. V seriji Slovenske mitologije bo istega dne izšla znamka posvečena volkodlaku, bitju z dvojno, človeško in živalsko naravo. (Slika 2) Slovenija bo letos izdala tudi novo serijo rednih (ne spominskih) poštnih znamk, ki bodo vsebovale geslo za promocijo Slovenije v svetu "I feel Slovenia". Prva znamka vrednosti C bo prikazovala slovenski kolač v obliki srca. Razstava v Gorici Slovenski filatelistični klub Košir iz Trsta bo prvič priredil svojo društveno razstavo v Gorici. V sodelovanju s Kulturnim domom bo od 4. do 22. junija v prostorih Kulturnega doma razstava znamk, žigov in starih razglednic. Pri razstavi bosta sodelovala tudi dva člana novogoriškega filatelističnega društva Marušič, s katerim zamejski klub sodeluje že vrsto let. Svoje zbirke znamk bodo razstavljali Odo Kalan, Bruno Počkaj, Franc Saksida, Peter Suhadolc, Igor Tuta in Branko Morenčič, stare razglednice pa Igor Tuta, Roberto Ballaben in Marjan Malič. Razstava bo obsegala tako zgodovino pošte kot znamke Italije, Slovenije, Svobodnega tržaškega ozemlja in tematske zbirke šport, gore, skavti in Disneyeve risanke. Razstava je mišljena tudi kot spomin na goriškega pisatelja Damira Fei-gla, ker se letos spominjamo 130-letni-ce njegovega rojstva in 50-letnice smrti. Zato bo na prireditvi sodelovala tudi goriška knjižnica D. Feigel z razstavo njegovih knjig, slik in zapisov. Ob tej priložnosti bo izšla posebna razglednica z umetniškim likom Fei-gla, slovenska poštna uprava pa bo na pobudo kluba Košir in ob sodelovanju društva Marušič iz Nove Gorice izdala osebno znamko posvečeno temu goriškemu pisatelju. Parni vlak na bohinjski progi Leta 1986 je začel voziti muzejski vlak na paro med Bledom in Kanalom, kasneje do Gorice. Tedaj je vozil občasno, to je, ko se je prijavilo dovolj veli- ko ljubiteljev starih lokomotiv in vagonov. Sedaj vlak vozi od maja do septembra redno vsakih 14 dni iz Gorice do Bleda oziroma Jesenic. Na vlaku deluje tudi poštni urad, ki uporablja posebni spominski poštni žig z navedbo relacije Nova Gorica-Jesenice in oznako Oldtimer. Organizator te dvotedenske parne vleke je Turistična agencija CLUB iz Mosta na Soči, ki je ob tej priliki iz- i-i ri,.|k _lJ dala tako imenovano osebno znamko. Ta pošta je že dolgo edina potujoča pošta na vlaku v Sloveniji, kar celotnemu potovanju daje še dodatni čar. Na vlaku je tudi del osebja oblečen v reprodukcije starih železničarskih uniform. (Slika 3) Nove poštne tarife v Sloveniji Pošta Slovenije je 1. maja zvišala ceno poštnih storitev v notranjem prometu. V povprečju se bodo cene zvišale za 12,4 odstotka. Pri tem je treba povedati, da so bile dosedanje tarife veliko nižje kot v drugih evropskih državah. V Sloveniji je notranji promet za standardno pismo veljal 0,23 €, v Italiji pa 0,60 €, v Avstriji 0,55 €. Od 1. maja znamka za dopisnico in za standardno pismo stane 0,26 €, za navadno pismo do 20 gr. pa 0,30 €. Kljub tem poviškom ostajajo slovenske poštne storitve med najnižjimi v Evropi. P.S. in I.T.