St. 23. V Gorici, 30. maja 1890. Tedaj JEg „Soaau izbaja vsak petek in vel-a popoStipreJew*n* *'• T ftorici na drm poStljana: Vtc leto.....f. 4. Pol lets.....„ 2. Cetvrt Icta . . . . „ 1 Pri ozEanilth in tako tudi pri ...]>» i'unicoh" »e placuje ssa navadiwi trimoji no vrnto: 8 kr. ie ue tiiikn ! kmt 7 „ „ „ „ 2 ., 6 „ » „ „ 3 „ Zarete crke po proitoru. SOČA 8 kr. v loin in v Nuusl bivajo po %m Irgu »fee«, 6. g.' Dopisi naro&ninH pa opj Andreju Tabaj-ud St. Itoku v GoricflU Rokopisi Be ne vraSjo; dopisi n«j so blagovoljuo frnukujcjo, — Dolavccn in drugim nepremoinim ie narocnina iniza, ako ae oglaie pri opravoifttvu. NaSe pravosodstvo. ii. Prestopimo k obravnavam o recx»h zasebnega all civilnega prava. Te obravnave se loSijo v neprepirne in prepirne; k prvim spadajo obravnave o zapuSCiuali in pa vpisavanja v zemljisfti-ne knfigc; in te obravnave se reSujejo z odlo-ki ali dekreti; k drugim pa pristevamo vse pravdc v prnvem ali oljem pomenu, in reiujejo se z razsodbami, Obravnave o zspuMinah se vrSijo pri e. k. okrcjnik sodnijah, le v mestu Gorici pripadsjo obravnave o zapuScmah, kedar gre za hiie in druge .^preniakljive red v mestu, c. k. okrozni sodnji v Gorici, druge pa, ki se tiftejo 1c pre-maklivega imetka, c. k. iu«»tiii odredjini sodniji, katcra obravnava tudi vse zapusciuc ccle okolicc goriske, Glede zapustin so sodnije ob enein vrhovne varstvcne cblastnije za maloletne dcdice in pa tiste osebe, ki pridejo iz drugik vzrokov pod varstvo, kakcr so n. pr, blazni in zapravijivci. Obravnave o zapuscinah so vulikcga pome-na, ker gre za prisodbo znpuSCin ali ha podlagi oporok ali pa dedinskega prava. Naravno je in bi se tudi tn >ralo gnditi, da bi se vrSile obravnave o zapuscinah se slo-venskimi strankami v slovenskem jeziku, da bi se spisevali vsi doticni zapisniki v slovenskem jeziku in izdajali v istcm jeziku tudi prisodni odloki, ker vse zapisnike morajo stranke podpi-sati, in te imajo pravico do tega, da vedo na- LISTEK. Irtiee o popotovanji v sv. ddsele. (Dalje). Kerianski popotnik! Ti menda pazljivo prebi-raS kar ti Ie peverlao pravim © svojem popotovaoju od Aleksandrije, tega res krasnega pa tudi v sgoviii* ftkem in biblfckim oziru zanimivega glavnega mcsta uekdanjih Faraonov v Egiptu. Nocem te dale] traditi posebuo se starozgodovinskimi opazkanu to klaaiene afrikantke zemlje. Kiseaoska vera se ni mogla nik-dar prat vkoreniti y tem delu s?eta. In zakaj? l& sv. piama ti je gotovo zaaco, kako je Bog za 6asa oSaka Noeta vse ljudi zavoljo ouh hudobije z veaolj-uim potopom pokondal. Ko so sc vode odteklc, sto-pil je Noe ao svojo druzioo zopet iz barke na suho ter zadel obdelovati zemljo. Edon Noetovih sinov po imenu Kam se je nekega dne zel6 sad svojim oCc torn pregroSii. Vsled tega je o6e hudobnega Kama preklel tako, da njegovi potomci se dandanes niao onega prvkletstva oproSCeni. Po nauku razlagateljev sv. pisma priSol je nam-re6 Kam v Afriko ter se seboj prinesel prekletstvo. Od tiate dobe, vidil, je Afrika oatala prek.leta zemlja. E0 pregreSek proti o6eta ima vf.o lo/Sko 1000 let trajajoSe prcialostne nastedke. — Ravoo ti Ka-movi potomci ao nam svarivai kgled kam pridejo ottnci, rod za rodom. ktarih sturisi ao ae zoper bozjo zapoved* pregre§ili. Gre§ne n*vade atariSev preidejo Taewi svojimi zajostnimi nasledki na njib potomcc. tanjko, kaj da podpiSejo, ker tu gre za imctck, za premozenje, za ni o j e i n t v o j e. To mo-rejo stranke pa le tcdaj natanjko vedeti, ako so zapisniki spisani v slovenskem jeziku. Ker se pa na podlagi prisodnih odlokov tudi vpisujejo prcmembe nepremakljin v zemljiSfi-ne knjige, je neobhodno potrebno, da se izda-jajo ti odloki slovenskim straukam v Blovenskem jeziku in da se potem tudi vknjii&enje v zemlji-S6ine knjige izvrSi v slovenskem jeziku. Godi se pa nuvadno narobe; zapisniki spi-sujejo se pri c. k, okrajnih sodnijah — zjako redkimi izjemami — le v nemSkem jeziku in izdajajo se v istcm jeziku prisodni odloki in te* ga poslcdica je, da se ti odloki vpisujejo tudi v zemljiSfiine knjfge le v nemlkem jeziku; v Gorici pa se vriijo vse te obravnavd le v la!-kem jeziku, i/.tlajajo se v torn jeziku prisodni odloki in naposled se ti vknjizujejo tudi le v laskom jeziku, Slovenske stranke dobivajo toraj navadno prisodne odloke o zapui^inah Ie v nemdkem ali laskein, njim vedinoma neumevnem jeziku, tako da veekrat nc vedft, kako pravice se jim prizna-vajo. Tu drugo ne preostaja, kaker da se po-dajo k odvetnikUt da jim ta vsebino odlokov v slovensjci jezik prevede, kar pa strankarn spet pripravlja nepotrebne tro§ke. Se drugi pogtbeljni nasledki takega nepustavnega ravnanja so pa ti, da nastancjo prepiri in pravde, ker se pripeti, in sicer ne rcdkukrat, di ne obsegajo zapisniki, v ptujem jeziku pisani, prave volje strank, t. j. tega, za kar so se stranke pogodile. Ce toraj slovenske stranke tirjajo, da se Pustiuio to ne posveceno Kamovo zemljo, pusti-mo sicer zanimivo A^eksandrijo. Raj bodeva vernivSi se iz PaU'utiiio o njej in o drugem glavnom mestu „K«jirou So kaj govorila. Daoos po poldue ob 3 urab ms je Loydov parobrod ^Hektor14, ki aas je skoraj v 6 dneh iz Trsta do AU'kdandrij pripeljal, dalej po globokem morju proti gori Kaimel odpravil. Po bko< rej 14 Uini pott t. j. 31. tnarca smo dospeli do nekega novega mestica „Port Said" ki je tako nastalo ioo se Se mno2i, da a poskom in bla'.om, ktero iz kanala Suez z velikanskimi in umetaimi nap ta vara i kidajo, posusijo in & njim velike, do 5nastropne hise zidajo. — „Port Said" je zadnja postaja kanala Suez, po kterem dohajajo ladije iz drugih delov sveta. Sue-ski kanai je res vefikansko delo, ker zdru2i indijsko se srednjiut morjera. Pot ae tako res veliko skrajsa njim, ki iz Indijeiase bolj odduljenih krajev starega i novega sveta dohajajo; ali plaCati morajo svoto se precej visoko. Kdor pride iz Indije z obloLenim pa-robrodom plaCa, ako hofie skoz sueski kanal, do 3000 f. Tako mi je kapitan povedal. V „Fort Said" smo se pripeljali 31. marca ob 8. uri zjutrej. Bita je ravnu nedolj in parobrod se je vstavil skorej 2 uri; tako da nam je bilo mogoce sv. maso biati v oovi, tudi precej vcliki farni Cerkvi av. Eugenije, v kleri odetje sv. Franfiiska slu^bujejo. Posebni cut me je obdal o hipu ko sem na atopnico velikega Altarja poklenil da bi sv. maSo pri-Cel in tu aa meji Azije iu Afrike nekvrvavo datitev opravljal za 2ive i mwrtve. Po zajuterku, ki nam Si mill sinovi sv. Fran-SiSka tako ljubeznjivo, sicer prav v duhu njih sv, Ofieta pripravili amo se nekoliko cgledali mesto, ki ateje ee malo izdelanik hi§; veudar viedjene so v^e imajo vrsiti vse obravnave o zapuSfiinah v slovenskem jeziku, izdajati se prisodni odloki in izvrgiti vknjizenje v zemljiSCine knjige lo v nji-bovcm jeziku, je to opraviceno ne lo po nafiolu jezikovne enakopravnosti, ampak to je tudi v interesu varnega in pravifinega provosodja. Kar smo rekli o vknjizenji v zemlji§6ine knjige glede prisodnih odlokov o zapu&cinab, isto velja tudi za vsa druga vknjiienja, ki se vriijo na podlagi kupilnih, zamenjalnili in doi-znih pogodeb ali pi sem, in to temvoC, da so doticne slovenske itranke same labko proprlcajo, ali je v zemljii6ine knjige vse tako vpisano, ka-kor so se one med sabo pogodile, Ker pa velja od pravoiodnega minis', a ope-tovano proglaieno In naglaSuno nafielo, da se imajo sodnijiko vloge rcScvati v jeziku v kato-rem so pisaue, in da se imajo v istem jeziku tudi odloki vknjifcevati v zemlji&ftino knjige, je tedaj tudi le od strank odvisno, ako se bode tudi v tern oziru izvrSila jezikovna enakoprav-nost. Njim je treba* le za to skrblti, da se doticne pogodbc, doticna doUna pisma kakor tudi proisnje za vkujizenje spisnjejo in vlagajo v slovenskem jeziku, in potem je gotovo, da so bo-do v istem jeziku tudi reSevale in vknjizevale; co bi pa kak sodnik drznil se, slovenske vloge v ncmskem ali lafskcm jeziku resevati in v ptujem jeziku vknjizevati, potem pa naj se poslu-zujcjo postavnili sredstev, to je rekurzev do visje sodnije in celo do pravosodnega ministerstva, in dosegie bodo gotovo sveje pravice. (Dalje prib.) ulloe tega mesta, ki ima pa za se veliko prihodojost. SrediSde tega traairanega bivalisfi.i je aimetridoo zde-laaa napiava, od ktere se razprostirajo kot imki za-znamnjeoe utice. Zdaj pa le liilro na ladjo. Kot bruraisti v nek-terih europejskili inestah (Gorioa je, kar to tofiko mestoega reda tice, izglndna) so morski brumisti ss svojimi ladjicami straiao nadle2oi. Za plaiilo je treba bo 2 njimi prepirati. Vendar ako mu daS ali tje ver-io§ kolikor mu tice io posebno 6e ga po strokih ple-6ah trcs&g, je pupolnama zadovoljen in ne zine vefi besedtce. Po 3 urab tiste nedelje odriae parobrod potem ko je par krat U.ko zajeSal da ga je bilo ure daled BliSati. Ladja je spet priSla v svoj navadni tir ter zacela drohljati, dokler jej ni kje iz kake imenitne moNke poataje na proti prisel kaki morski povelj-nik Loce (Stenermaun) z ladjico ki je velikan-skemu paiobrodu, svojo morsko pravico i postavno mogo6nost pokazal. Parobrod potibuje in ae poniiuje ler se mu podveize io gre kamor mu ta poveljnik (Loce) kazo; on mu odkaie mesto kjer ima ostati iu moldati. Drugi dan, ko je sonce 2arkeo poslaln skoz komej za eduo ped siroko, okroglo okeaoe v par metrov dolgo in siroko sobieo (kabino), hitro smo na nogah, odpravimo hvojo zjutiajtio molctev; in kitimo na ladjino stroho. 0 rajski razgled! 0 prelepa kra-sota t Havno 6 >z Jeruzalem vidis sonce svoje zlate Sarke raziivati Ti rajski zarki v takera hipu sree, celo duso celega cloveka preSiaejo ga povzdignejo in prenosejo v nadzcmeljske vi§ave, ter ga ^ivo Bpomuijo na besede evaugelija „Ego sum lux: mundiu. Jaz aem lu& aveta. Ta je bil Jezu* Kr. ki je zvefr j petieij. ki so dosle iz raznih krajev in ki ti- J rjajo, da naj zbor preide o celi spravi na duevui I red. Pri izhiranji sredstev, s katerimi da bi se I dala zaprefiiti poravnava in ostraslti ttsti Sta- rofichi, ki so nckoliko omabljivi, Mladofiehi tudi I niso kaj izbirftni, in posluiujejo se celo lazi. I Tako je mladoceski poslanec dr. Vasaty trdil, da j se je ce§ki nfienjak in VseuSiliicni profesor dr. I Randa izjavil, da bi bila ta sprava nesreea in I grub za cesko narodnost; koj drugi dan je dr. j Rieger precitai v komisiji pismo, katero ma je j postal dr. Randa in v katerem ta zatrjuje, da I iste ali e&akc besede niso pri^lenikdar iz nje- I govih ust. — V zadnji javni zborovi seji je ce- I sarski namcstnik naznanil, da hoce vlada pre- I dloziti postavni nacrt o spremembi s p 1 o §- n e g a volitncga reda za Pcmsko; ako bode ta nacrt osnovan na pravicni podlagi, zna mnogo I pripomoci k pomirjenjn r&zburjenih dnhov. I Ogrski driavni zbor se vze dalj ea- j m bavi s postavo o spremembi domovinskc pra* I vice, katero je sostavil levi&trski poslanec Iraniji I in v imcnii svojik somisljcnikov in Kor§utovih I privriencev predlozil zboru. Sedanje ministerstvo I se je ndlofino izreklo proti talti spremembi, vsled j katere bi bil puntar Koint venderle ogrski dr- [ zavljan, ce tudi no6e priznati kronanega kralja I in se njemu podvrecl. Mtnislerski predsednrk Szaparij je med dnigim izjavil to le: „Ogrska je po drza' nem pravu moiiarbicna drzava; kdor I je ogrski driavljan, je ob ednem podloznik kro- I nanega kralja, id ta dva pojma se po mojem I mnenji ne dasta drug od drugega loSiti. Ludo- vik Kosut pa se je izjavil, da ni bil in da tudi zdaj ni podloznik kronanega kralja ogrskega, Kosutu so tudi vse naSe razmere nepostavnost. Jaz se le cudim, kako more Slovek, ki noce poznati postavttega kralja zabtevati od njega, naj bi njemu na Jjubo postavodaja delala iz- jerao..." Kcr ima ogrski dri. zbor posebcft biSen red in nobeden poslanec ne more prodlagati ko- j nee debate, dokler je so kateri govornik '.pi- san, zato tudi no bode priSlo Se tako hitro do • ghsovanja, ker bodo skoraj gotovo levifiarji vc- I Jiko govonli. I * * * Dopisi Iz flOlilke ©kOHce 27. maja. — Dopis v sadoji „Sooi« o plesu dasi je bil piaan na uasprotni •tram goriikega maata, .daja tadi meni povod, na-veati tu dogodek, #t§j«»«ajir **dao bolj Yazs»r.ia-joeo ae rorovoat m^W latadino vsled sttoglaaoio plesov. Vsakemo, ki bTtrblizo me«ta» zoaoa je ia lost!)* apremewba doratle mladine v aadajeui deset letji, ia to moramo veciooma pripiaovati ptocni, kte-rib ni ne koaca ae kroja po vaaeh bli*> meata. — Dogodek, kojega roislira navesti je ta: fantje neke vasi dobijo % navadno silo dOToljeuje »t plea; imeti ta nekaj toldov v fepa, ki to jih srbeli. Nek pame-tea hilea oea pa prepovt tvoji dowsli Weri, da •*' no troe vdeleaili pleat, Wi pa Ten tarla 11a sknvej uide aa piastre 8 priporaocjo, kak«»r trdijo, avojc lattBt matera. Ifatere to le take, da iz noapamemo tlfpa Ijabaaai pogaitom* potaho dajajo »Uokom, po tabao pa Meram. Ko oia sva dt je h6i odila, gre na pits iaa lar ho4e tvojaga otroka aa d^m odpe-lj«ti. Pa glajteU kai aaa vi« mlidioa? Fanljo ae pottavijo po roba in ko o6> tkait ailonn Mar od-paljtti, tgrabijo njega in ga dobro imkle»tij». Moip» oienjeni, ki so zraten atali, in katerih ni lulo malo, rairno gledtjo ia nobeden ae ae gano, di bi pomij?»l tbogemu ofietn reiiti beer, ali da bi aaj fantom o6i-tal taku aarovoat Da bi o^e Se kaj huiega se pre-nUl, moral jo je potegaiti brez ?voje hcnre na avoj dom. V dotiini vaai od nekdaj veliko pUaejo, in vie od nekdaj vas ni aa dobrem glasti r,\di aurovegu oholega postopanja in obnaianja nok«>jih iz med pre-bivalcev. Leauitvo in pohajkovanje ae je vdonMcilo v tadajth letih — za tem pride httdo airom^tva — in alekaandrovaojc ae avojimi ialost;u*mi nasledkt. — Bog se vsmilil S KraSa. SO. inaja. Pretekle dai razdelilo jo c. kr. kmetijsko druitvo ˇ Gorici niroccni bakreai-vi* trijol. Vinorejci! rabite ga pridao, 0 prarem Susu in brrs akerbi ali ftrahu! Priporocjjto gi pa tudi dru-gim, kot skuaaa, gotov in najbolj zanealjiv pripomo-Lpk proli atrupeni roai. Posknioje teb let dovolj dokazujejo, d» jo b.i-kreni iitrijol dobro in izdatno ired-tvo. In tega nas gotovo prepri6oje lausko poletje. Oni poseatniki, ki »o 0 pravem 6*su ;n praviloo Slcro >ili, imeli ao obilna vtnako letino; le veselje je bilo gieJuti zclene in z zdravim grozdjrm bogato obloiene me. Oai so pa tudi z veaeljeoi 0 trgatvi grozdje dmnti vozili, drngi pa ialoatnega obraza liarje apod trt grabili. N". kterim ob-{inam je roaa vse noidifa. ^alostno kar bilo je gte-dati polja in viaograde. Pa — pore6e kdo, vilrijol Skoduje grozdjo, vicu, trti, lju-Jem; §e iivina poghie, Se tako perje in liatje zauiije. — Frazna je ta. Dragi rai 1 Bodi veudar pa-meten! Ne goni le svojo! Kako bi c. kr. vlnda kaj tacega pripuatila, dcvolila in podpir *:i. kar bi skodo-valo Ijudem in iivioi?! Je li to m.-jcu? Laoi 3j v Gorici gotovo le tako grozdje z«, ";, ki je bilo Skro-pljen", ker drnzega zdravega ia zreiegi ni bilo dobiti za noben denar, pa nabenega ni nt* gJav.i boleta ue trebuh. Mcrda je tebe trebuh bole!, kor je bil praz 11. 2avne zarke Ijobezni in nnlosu po vaeb delih sveta raziival. Koliko beaedi in stavkov tiajdem v sv pi-smu iuo t Brevijarju, ki se popo'aooia vjemaju z omeojenim razgledom na Jeru/alem. Pri tako blagonoanem ntisn in radostnem pre-miSljevanju, gl.j podnebje, glej solnce, glej kraj od koder nam je luc" zivljenja zasvetilar pridemo 1. aprila po 14 nrnem jadraoji* do obrezja sve'e de-2ele. Parobrod ae vatavi in mi ^ledamo Se procej lepo, staro mesto Jaffi (Jope). Zaniniivo je tudi to trgovsko me8to zato, ker jo zavcsjj za Jerusalem in skoraj za celo Palestine. Al» t» zavetju je Vie naaproti temu kar besedn rece. Nvpokojuo skoraj vedno in nevarno. Yaiovi ki meCejo in vzdigyo kot percc fie precej velike barke (batele), Blizo obreija so v worju skale med kterimi ladjice vodijo moruarji s fcrepkimi rokami ter bran'jo da ae fadja ob skale ne razbije. Nas svitli Cesar je bil o svoj»in popoto vanja v Palesiino to pot atoril, alt zgrozivii so nad tem zaveljemjeneki reket,za miljoa bi 11 e hotel sevec dat prepeljati po tako razburjeni poti. Jaffa je v2eYsv.dezeli. Navadaje bvale vredoa, da popotmk stopivSi na avcte tla pokiekne ter po-Ijubi zemljo po kterej je Sin Boi\i oaobno hodil; zemljo ktero je on poavetil z avojimi 5ndpLi, z avojira navkom z svojo krvjo; jo je zip catil z svojo arartjo. A!i gnjega tik morja je biia toiika da ni bilo mogoce ino tudi ne brez nevarnoati med tako razno-v^rnim: Ijndmi ee do tal pripogsiti. Storili smo to y duhu hvaleLno. (Dalje priiL) 6e pa ne Skoduje grozdjp, Se man) bo viuo, ki se kuba, preknha in tedaj aciati. Bodi brez skerbi, sluaaj po-dnk in ikropi, da ne boS samo vodo pii, ko zaba v tazi. Zdaj je okrli 300 let in rcoril* je trie ravno taka bolexen. Trajalo je to vec fasa. Y nekterih krajib priSH so ljudje diato ob trte. In kaf so pa proti temu rabili P Skoraj ravao tako pomod, kakor zdaj. Prav, pra», pore^s, pa &vfoa? Ne boj se nic. Povej mi, koma je gkt. solnograski. sta-jerski, koroski, bnkoviaski, moravski, slezijski in predarlberski razpusC-eni :n zaukazane nove volitve. Tem dezelnlm xborom bi sestletna dab 1, za katero so bili voljejr, potckla Se le to poletje. a aWiener Zeitung* pravi, da so se radi tega pred casom razpnstili, da se bodo mogle cove voiitve vrsiti ob casu, ki je Ijttdstvu pri-mernejsi in prikladnejsr. Iz tega se razvidi, da se bodo volitve vrsile brzkone po v^eh omeoje-nih kronovinab nieseca junija ali prve dni julija. Za §tajersko so dnevi vze dotoeeni: kmecke obcine bodo volile 27., mesta in kupcijske zbor-nice 30. junija, vcleposestvo pa 3. julija. Vao pozornost zavzema sedaj d e z e i n i zborLeSki, kt se je sosel, kakor sino v^e zadnjtkrat poro» iali, 10. t. m. Vladui predlugi, tikaj«>C-i se 6c-sko-aemske sprave, so se izrociii posebni komi-siji, obstojeci iz 27 elmov, in sicer 9 vetcpo* sestnikov, 8 Neraccv, 5 Staro-in 4 Mladofiehov. Posvctovanja v tej komisijt so ne vrSe tako gladko. Proti spravi so pred vsem Mladocebi; vsi mladoceski govorniki so v splosni (lebati 0 spravuih toikah povdarjali, da take sprave, ka-ker se je njim predion, la, ne morejo niti odo-bravati uiti sprejeti, ter so predlagali, naj se 0 vseh vladnih predlogib preide kar na dnev»i red. Izmed Starodehov bt nekateri ieleli tu pa tam kako premembo; dr. Rieger je spravo na spiofa zagovarjal, ker po njegovem mneuji je treba narediti konec narodnemn prepiru, in to se bode doseglo, ako se sprejmejv spravne tocke, vender si je dr. Rieger vie pri dunajskih pos veto van jth pridrzal pravico staviti v zboru pri posamezmh toCkah kako premembo. Zastopniki veleposcstva in uemski so za spravo, kakor je predlo2i»na. Vlada pa se je po nam^stniku grofu Tlmn izja-vila, da bi ona le tedaj privolita v kak«» premembo svojih predlogov, ako bi se obe itranki v tem zjedinili. Ku je bila splosna razprava 0 vseh predlogih koncana, se je zacela debata 0 posamezmh spravnih toLkah, in steer najprej 0 predlogu glede razdelitve dezelnega solskt'gii sveta v dva oddelka, ceski in nemski, in o predlogu glede ustanovljanja sol za narodue maujsine v okrajih z mesanim prebivalstvom. Po dolgi de-bati, ki je trajala skoz dve seji, je bil vladni predlog sprejet z vsemi glasovi proti glasom Mia-docehov. Eer je s» komaj spravua komisija sprc-jela le eden vladen predlog in ker se imaja sni-diti vze 4. junija delegacije, potemtakem hi ni kakor pridakovati, do bode mogd zbor raz-pravljati in sklepati o vseh vladniii -iredlogth v^e v tem zasedanji, zato so bode vsa piravnava zavlekla do jeseni. To namerav&j" tudi Mladodehi; de vze v komisiji 0 vsaki stvarl jvore na dolgo in siroko in k vsaki tocki govori vsak Mladoceli, ki je Clan le komisije, p^tom labko sodimo, da v eelem zboru, kjer sedi vec mladoceskili za-stopnikov, ne bode "ovorjonja ne konca ne kraja. | Mladocebi so predloiili dez. zborn blizo 2000 Neinskega ccsarja je zadela bin-ko§tno nedeljo mala nesrec"a; ko se je namrec ta dan v kociji lastnoro6no vozil s princcm MeiBiikim v Potsdama proti parniSki postaji, se konj spla§i, voz zadene ob vogel, cesar skoci ven, princ pa se je prekucuil iz voza; visoka gospoda se sicer nista zelo polkodovala, vender si je cesar toliko nogo zvil, da je moral drugt dan ostati doma. — Cesar bode letos spet po-toval v Itusijo, in to potovanje zna biti poli-ticnega pomena, ker ga bode spremljal, kaker nekateri listi zagotovljajo novi drzavni kancelar Caprivi. — Da se knez Bismarck po svojem odstopu pogovarja s tujimi casuikarji, kaker smo zadnjikrat porocali 0 njegovem pogovoru se sodelovalcem francoskega listsi BMatinu, je na berolinskem dvoru vzbudilo veliko nevoijo ; iii ker je knez se posebe delal opazkc 0 ce-sarjevpm potovanji v orijent, je nekda cesar nekemu clanu voja§kega kabineta rekel : „To so hude p.'ttologicne prikazni starosti in ni treba se uikomnr vec cuditiK, t. j. po nasem receno: astari Bismarck gre ua otrocji umB. Francoski posl. Dreyfus je pred krat-kim izdal brosarico, v kateri razpravlja in do-kazuje, da mora Francija iz diplomaticnih, go-spodarstvenih in vojaskih razlogov zaceti vojsko z Nemcijo, ker prav zdaj je prisla prava ura, ko je Fram-ija pripravijena za vojsko, Nemcija pa ne. Enako je mislii 1. 1370 gotovo tudi Napoleon, pa vender so bili Francozi tepeni in pomandrani p*> nemski vojaski sili. Da pa vladna Francija vsaj za zdaj se ne misli na tako vojsko, povzittticuio iz govorov predsednika Car-not-a, ki prav zdaj potuje po Francoskem in na razue nagovore povsod povdarja, da Francija potrebnje rairu. Pravda proti majorju Panici je skoraj kon- Sana, le sodnij§ka razgodtja Be |e_ pridakuje, in ta bode vze izrefiena, ko dpbe ditatelji danasnji list v roke. Iz koneCne obravnave se je poka-zalo, da je b©tel sam Panica postati b o 1 g a r-ski k»ez, Prgavni pravdnik je v svojern govern priznal, da Panica in njegovi tovarisM si-cer niso nameravali kneza Koburskega vmoriti, ampak z ustajo odstraniti kneza in njegovo vlado. Drzavni pravdnik je kone6no predlagal, da naj se Paniea in §e dva drnga tovarisa k smrti obsodijo, drugi pa, ki so tudi bill zaple-teni v to zaroto, naj se denejo v zapor in jim -odlofii kazen, kakor§no za take sluCajeodmerja tarska kazenska postava. Kako kazen bode za-tozencem odlofcilo sodiste, objavimo v prihodnji stevilki. y.> Doma6e in razne vesti, Nj. Pravzvilaaosfc knezonadlkof so kaker po navadi biakoitn© praznike -delili «akraroent sv. birne, in aieer v staini cerkvi oba praznika koj po pontifikalni ar. nia&i, v farni cerkvi sv. Ignaeija lift Travoiku prvt praznik po popoldanski slufcbi boiji, in v avoji dotnadi kapeli drugi prazntk popoldan in v torek zjutraj; birmavajo pa tudi druge clneve v tej osmim. ako se ked© oglaai. Vseb birmancov je bilo 631, in sioer prvi dan 518, druge dnevfv pa 118. C In kr. nameatnik vitez Rinaldini je bil prisd v torek v Gorieo, da je predst-doval seji delelnegt lolskega Sveta; pri tej priliki jo tudi ve6 useb sptejel v avdjouci. Kranjska drz. poslanca, dez>Jui glavar dr. Jul Poklukar in kanonik Karol Kluu nta bila to dni v Gorici; prvi je bil tukuj lo v torek, drugi pa m je mudil dm dni ia m vrnil v sredo zveeer v L.ju-btjano. V. d. g, dr. Aloizij Faidutti, auplcnt v tu-kajinjrat ©irednjeni bogoilov?>keni aeminiio'i, je 28. in 29. t, m, do!ai kpit v doargo izpritznjono aroHoe iv pinnm atarega zakona. ViSoki dm. PresviUi cettar jo podaril „Pod-pornemu drtiltvu za slovenske vitvo v Ts^ta vstanoviti tukni v Gorici telefonieno ataeijo zdruzmo s tclcgra-fom, ako se oglasi toliko narofioikov, ki bi se poslu-zevali tclefona, da se pokrijejo troiki. Ogeilj jo nastal ptotoklo sredo v hlovu krCmc „A.r Aquila* p» douiace „pri Miei" v uiicah av. Jva-bii; kako je ogenj ttastul, as »e ve; brzkonc jo kodo kadii bti^o suuiJ in da ma je odpadlu .skrioa v ueno in br to u^galo, I\iarna straia. jo bila koj na mcatu in ogenj omejila, Nesreda. Anton Koban, hlapcc v aamostanu oo. FranciSkanov na Kostanjevici, je preteklo saboto tako nesreLno jadel z nekegi drere&a, da 3i je obe roki zlomil. Baron Rodic, bivei namestnik v Dalmaciji, o katcrem smo v z.idujeui hstu potocali. da jo nevaruo zboU'i, jo prt'vt'kli cedcu vmil ua Duu.-.ji v 78. letu svuje dobe. B.i jo hraber vojak ia kot tak se je oa!iko\ai pri razuih pr*!ikah; posebao pa 1. 1868 pri KusjtoiM in bil zato imenorau vitpzom reda Mnrije Terezije; on je bil tudi, ki je 1. 1869 *e svojim pre-vidnim ravnaujeui ia poslopanjem poraidl razburjene dubove t Krivoaiji in atoril koneo ustunku, katcrega ajegova preduika, generala Wagner in Auarsperg, ni-sta mogla zatreti. V priznanjo njcgovih zaslug ime-noval ga jo bil presvitli cesar svojim tajnim svelo-valcem in tudi cianom gospu&ke zburuice. Mestno stare&instvo gori§ko je imelo v sredo sejo. Po meatu -e je skoz vefi dni govorilo, da co biti seja viharoa, ker na duevncm redu je bi-lo pcro6ilo tchnionega adaeka o napoIjaVi pitae ?odo po nacrtu Smiukoijevem, in pa verifikacija novovo-Ijenih meatnib stareiia, pa vender seja jo bila mir-na in kratkaf kakfr malokatera. Ko iupan sejo od-pre, ae uajpiej apomiuja poroke nadvojvodliije Mari-je Valedje z nadvojfodo Francem Sal?atorjem. Go-rioa — pravi dalje zupao ~-p te pri ?saki priliki pokazala svojo udanost io pvusvitle ceearsko hiSe in to hoce storiti tudi zdaj, ter predlaga, da bi »e pri tej priliki izrocila poaebna adresa Njih Velicanstvorii in nadvcvjvodiiiji Mariji Valeriji in italvojvydi Fran-on Salvatorju, in da na dan poroko izplafia meato 100 gld. za dvo vbogi in zapusceni dokleti, katora svota 80 ima vsuko lo,to tsti dan izplaiovati v isti namau. Ta zupanov prodlog ie bil .-ipiojet. soglasno. Ko je itm>lo priti iu vrsto omeuji'iia porociio tehnic-nega odscka, naznaui zupan, d\ i7.m>"\ zvatov romnnski kapitan k 2eniou tor mu da nm^RO klofuto — iz jeze, da nevestine roke ni on dubil, Imenitne predstave terplenja I. Kv. v Ober-Ainmergau na Bavarskem ae bodo lotos vr&ile; Lalibog zaali so Spekulanti iz Mooakovega do-biti v najem akoro vse gostilne v Ober'Ammorgau; vsled tega je eena jedil in Btanovaoj uoono posko-6ita. Vabilo k obonemu zbo;u dne 4, junija 1890. Vsled aklopa glavnoga odbora z dne 14. maroija 1689 in obonega zbora z dne 2C. maroija 1890 po(Saitujem se vabiti clane o. kr. kmetijakega druHtva k izred-nemu obCncrau zbora, kaleri bo v sredo dn6 4, jn-uija t. 1. ob 11. uri prcdpoludno v druJtvenom uradu. , Dnevni red: Bpomin na ustanovitov o. kr. ktnetlj. 1 skega druitva v Gorici dne 4. junija 1765. Prodseduih Coronifii, Ranstava. 14. raaja bila je otvorjona na Du-naji in to v rotundi in v parku polegnjo noboaa go-spodarska in gnzdaraka izlogba*, kakorsno do sedaj So ni bilo. Nad sto pavilonov razuo velikoiti, veliko iu krasne stavbo kakor je naprimer gonpoika hila i prekrasno g.ilotijo ilik i t. d, ptcstorae utavbo 2* i?Mbo Jivine i. t. d„ vodoraetl, reitavraoijo, poku-ialiSea za vino, kavaroe in glanboni paviloni, nadalje Sozdanke drevo«niee, naiadi lunolja, ladnl vrti i. t. . pokrivajo Io danas kraini proitor. Viakdo, bodisi gtrokovnjak ali no, vidol bode na tej iilolbi muogo nouonoga in zaniinivega. Da bode mogooe vie, kar bo nu tej i?;lozl)i in drugih itirideiet injo apojenih 8|)()cijftlnili anSisnih issloibab videil, kakor tad! poi-kiifinju n goapodniskimi stroji, uprelniml voli, konj-ske di'ko, izlrtu na znamonito veliko poseitva, o-bravoave mednarodnega gusp. in goidinkega kon-gresa i. t. d. p^pianti, za bodofiuoit ohrauiti in po-sobno one, ktoii iz tega ali druzoga uzroka no mo-rejo i/ilo^be obbkati, 2njo scznaniti, liliajati prlfiel jo pod vodutvom oboe poznatoga atrokovjaka JIugo II. Hitsobmanu-a za cai izloibe poieboi daiopis nLand- und fortwirthschaftlicho Zcitung" jedenkrat na teden na velikem formatu obsegafo5 12 do 16 straui. Ta catops narofii se lahko pri administraoiji (Wieti, I., Dominikanerbaitei) ter stane za caa iz* lozbe to je oil 14. maja do 15. oziroma 31. oktobra 5 fr. Na ta 6asopis, kateri bo gotovo jako zanimiv opozorujemo vsakega obiskovalca izloibe, kakor tudi onega, koji se za izloZbo zanima. nDom in Svet", list zabavi in poukn, prlnaia v si. 5 naylednjo vsobino: V katakombah. — Enaki in razliLni poti. — Na grobeh. — Selska slika. — Prollih lot spomht. — Tihi pozdrav. — Crtice o ro-kovnjaiiib.— Nekaj porabnih mislij o sloveuSSini v sovoru in pismti. — Slovstvo. — Cvetje in sad. — List jzhaja dn6 20. vsakega meieca na dveh polah in stane za eelo !eto le 2 gld., za pol leta 1 gld. Uditeljski Tovarig, glasilo BSlovenskega u6i-teljskega drust;a v Ljubljam ima v it. 10 «ledeLo vsobino: 0 zomljopisnem pouku. — Urodba ufiitelj-skih plac na Kranjakem. — Uoiteljske plaCe na Go-riskem. — Katoromu otroku naj uditelj skazuje naj-vecjo ljubezen in potrpeiljivost P — lz solske delarne. — Druga eku]>scina Zaveze slovenskih uditetjskih druste.v. — Nekaj crtic iz fiolakoga zivljenja v Kam-niku v minolih -toletjih. — Knjiga slovenska. — U-kazi in odiedbe Solskih oblastev. — Knji^evnost, — VpraSanja in odgovori, — Nasi dopisi. — Ve»tnik. — Uradni razpidi ufiiteljskih aluSeb. Itev. 135 Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Mionte di JPiefc?!,) rstanovljene pogrofu Thurnu v Gorici naznanja, da bo ODONT * k. dvorni zaTagatefj na Dunaju. . Dobiva se prl lekarnicarjih parfamenrjil J itd., I kos 35 kr. — V Gorici pri G. B. Pon* _ 4 tonija, A. de Gironcoii, lekurai Kurner in K G. Cristofolettijo. K •AM -W* I „Unio catholica" I vzajemni zavod za zavarovanje §kod -L na Dtraaji, L, Backerttrasse 14. 3* kMOt«ilevM v*W mtoUttraka aaredba z 4mm 28. ** ftemv .]« 1889. t Weisse Seidenstoffe von 60 kr. b:s fl. 11.45 p. Meter — glatt and genrastert (ca. 150 verech- Qu«K) — vera, rouen- nrd stgckweiae porta- u. zollfrei das FaT.rik-Deput G. He*«berg (K, u. K. Hoflie-ferant), Zurich- Muster aaigrtiend. Bnefe kosten 10 kr. Porto. Zavod asft-varuje: PmaaklJIvQ la ntfreaitfc^iva preatoitaja proti Ikadi po aaiara, atralt in ekaplozljl — za take «a-varovanja jam?- jo aolidarno pr*i vzajemni zavart» vulni zavodi, kaieri so filani razdutilnega drastta vsajetnnih zav*r.:.TaInic. Veiled zveze z vznjemnimi zavarovaluimi zavodi zanorc ,,UN10" /avaroranja v najveti vrednosti sklepati in daje na podlajrt ts zveze svojim ZATarovancem najveFjo varnost. Vaakoletn" prebitefc razdclil »e bode med aara.ovance. Zavod vpeljal je tudi novo, doslej Se nc po-xnato siroko xararoranja, namied: Zavaro&nja cerkvinih zvoaov proti prelomu alt rtlpokn. V to atroko BpnLijd one Skode, kaiere ni«o nasledki poiara, teinvefi ki na^anep Tsled drazih katnrih-koli tlaiajev. K vi'eleibi r tt»j zava-rovalni utroki vabijo 83 vsi precastiti cerkveni predstojniki. Tudi po8redttj« zavod pri prvih vzajemnih za-rarovalnicah wwroji u i^qi in psati nezgocUm- Vpraaanja glede za\arovanj bbgovolijo naj so podpissnemu glavnemu za^topu ali pa okrajnim goapodom zaetopnikom riopoSiljat*. ZastopniStra po dezeli oddajarno zaupnim o-aebam, katere se naj pisoseno ali ustno pri podpi-sanem glavnem zastopu oglase. Za do ico imenovalt smo gospoda M. Korsida nasim zastcp«ikom. Lju&ljaaa, raeseca februvarija 1890. Ikm suiap mh Mil CiTSOLIJA" t Ljubljaai za Kranjsko, Spodnje-Stajarsko in Primorako. J0S1P PROSENC. ^W^^W^^V^ A. MAZZOLI LA.STNIK DROGERU V VIA DEI SI6N0RI IN VIA GIAROINO V GORICI ima teltko aaloga _ MT bakreaega vitr?.jola ">•;> t» »edaj v promutu. Nadnlje preskerbljcu je a CarboliXI6UXa t. j. tekocino, ki je *vrstn<> prfj»>rvattvno »red»*tvo proti mnkroti t-eivovini in g»j Fob. Urn; ziaari priporo*!a • ho za reLl, ki so izponntavlj^ne vreroecskim nezgo- i dam ali pa ki an pod vo.lo. Ta ,,(!arbolincuinu ral'i *e tudi z Ba}bolj3tm vspe-hom proti nekaterim n»erfe»on»f ki poaebno aadaim drevosom vel.'ko Skodo d-lajo. Yedno dobivajo se tudi nwnovrstne oljnate in Cene so primerne in ni bati se nobenega & tekmovanja. VIEKE IN SADNE STISKALICE najooTPJae sestavo prav pripravue ia za 200/<> bolj mocae kot drage. NA DER2AVNI SADNI RAZSTAVI NA DUNAJU meaeca okf obra 188S ko* naj- boljiie spozoatte in a Percim divilom obdarovuae. MLlHiE za grozdje in sadje fegotovljajo in prodajajo Ph. Mayfahrt et Co. Fwbnken laiulwittbsehaftli- t her u. W»!inb'i«-Miii»'. Irneti. Eiseugiesaerei and fiampf- hammurwerk Duiiaj U, Frankfort a. M. u. Berlin & KATALOGI in osako poiasnilo na zahtevanje gratis in franko. — Sposobni zastopniki se i§5ejo ter dobro pladaja. — Httbel urar na Travnikii v Gdricd ima veliko zaiogo vsakovrstniii srcbernih in zlatih ur, katere o prtloftiosti, ko se deli ZARRAMEM ST. BIRME -»| prodaja po tovarniski ceni. Ure sreberne: Cilinderca, ki se navije s kljucein ......... stane g\. 7.50 n remontoir, fine vrste.......... „ n 8 50 Ankorca, .„ z dvojnim pokrovom..... „ » 12.50 Cilinderca za 2enske................ „ n J),50 -J :-» Ure zlate: Za mozke, cilinderca, remontoir .'.....¦ * . . . stane gl. 24.— » „ ankorca, n .......... „ n 34.— »n» » z dvojnim pokrovom „ „ 44.— » ^enske „ „.......... „ n 15.— K „ z dvojnim pokrovom.......... „ „ 24.— Za vsako prodano uro garantoje se eiino leto. — Razun ur po imenovani ceni dobijo se v zalogi tudi druge sreberne in zlat? tire po prav zni^ani ceni. Se spostovanjem Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko prisluzijo spo-sobne in zanesljive oscbe (do-sluzenim zendarmoin se daje pred-nost), ki pridejo veekrat % obein-stvom v dotiko. Poprasuje se: „G. S. 1890," Grass posilagernd. | PRODAJA PAP1RJA W V Tiskanta Pallkli v Gorici — TraYnlk 6 [¦1 Predajam po najm2i ceni v«e, kar je po- M treba za ps^anjo in Solsko rabo. Tiskarn knjige UK in .irngo. Jmim v zal->gi tiakovine za oWtn-M ake vradft, Solske, molitvone knjige, liite ilu-kA atrovane in za modo, ulovntveoa dela >5( »»fok. vaeh m Wj Tiskovino vaake vrste se oskrbujpjo tudtio pi fife ;,. nttjccrM.j3e# yjij NitdejHJe se ninogih imrofiil ae pripnro^ani ym m Ifjr. in na|ccr;<'jf»(*. SE „^'!"W»;........t..... W z ouuenun spustuvunjem «T. JPallich. n osilja. blaga dobra spriTljeao in paitaine praito 1 Toodor Slabaaja ireta; 7 Ho;!ci, uiici Korclli it. \l priporoca se vljudno pri visokr eastiti dtl-hovMt'ini v uajiravo terkvonih posod in oiodja najnovejao oblike, kot; lllOlLStrailC, kflihov itcl. itd. po nnjiiiiji ceni. Stare veil popravi, ter jih'v ogilji po-zlftti in posrebri. Na blagovoljno vpia§a»je radovoljno odgovarja. Wj% blaga aaSiTisrayijeaa in paitaisa pwito 1 Ifetle fatte tr»Wiilie ronche negoril Jl ralanteria. V samih osmih letih po ianajdbi na stotine prizoanj pridobtla si je: Kih. Gaertncr-jeva tekoea fran-eosfca likavna mast za cevlje. V ent minuti svetijo se cevlji kot zrcalo, ne da bi jib krtaeil. Pomazejo se 3erlji saaio a to mastjo in v trenotku poatanpjo in oatanejo tudi crni in svetH saj za 8 dtri. Mokrota jej niL ne ^kodi, da ta mast 2abi.ini ce!ot da ae ceviji tako lahko oe premoSijo. Priporeea se pesebuo velee. dubovlelni. p. n. oficirjem, oskrb-iiikom, iogarjem in splob vsakemu. Pri c. in kr. to-jakih jo ze davno t navadi. — Tudi konjska oprava fiisti se lepo s tem m&r:iom. Poiirje se prosto poit.: 2 skf. za 1.30, 6 ski. za S ia 12 ritl. za 4 80. Kemlfina tovaroa RIH. GAERTNEB, c. in kr. vojttt cskerbovalecT Wien, Giselastvaaae 4. Prodaja se pri vedih kupcib. usnfarjih in cevljarjih. V Goiici ims zatogo: EMILIO GENTILI, Via Signon. Izdajatelj in od^ovorni vreduik: M. KORSIC. — HttarijauskA tiskanta v Gorici.