Ste v. 125
V Trsta, ¥ Četrtek 8. mala 1919

Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica
sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Ei i -Li. — T s. tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol eu L ia — in ctla leto L —. — Telefon uredništva in uprave štev. U-S7.
Posamezne številke v Trslu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila p> 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L tr—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. NaroČiina in reklamacije se pošiljajo izključ o upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As 20.
Gr'ancto h Sonnina sla < e vrnila v Pariz.
RIM, 6. Agencija Štefani poroča: Snoči sta ministrski predsednik Orlando in minister za zunanje stran, Sonnino, odpotovala ▼ Pariz.
PARIZ, 6. Italijanski veleposlanik v Parizu je sporočil načelnikom zavezniških vlad, da Orlando in Sonnino dospeta v Pariz v sredo
zjutraj.
RIM, 6. Odpotovanje ministrskega predsednika Orlanda in ministra zunanjih stvari, Son-nina, v Pariz je prišlo tako nepričakovano, da ministri sami niso vedeli ničesar o stvari. Dejstvo je, da je minister Facta, ki je prišel k to-rinskeimi brzovlaku ob 10.40 na kolodvor pozdravljat posl. Giolittija, ki se je vračal v Cavour, odšel s kolodvora, ne da bi bil vedel, da je bil posebni vlak, mimo katerega je šel, pripravljen za Orlanda in Sonnina.
RIM, 6. Ministrski svet, ki bi se bil imel vrniti danes dopoldne, je bil odgoden na nedoločen čas.
Italijanska razlaga novega položaj*.
RiM 6. Zavezniške vlade so včeraj ponovno zatrdile Italiji svoje lojalne namene, da izpolnijo svoje z<a>e zniške dolžnost* vkljub morebitnemu neso*>anju z Ameriko. Na podlagi tega sporočila si itai.-a ni megla kaj, da ae bi vršila svoje zavezniške dolžnosti, katera z-ahteva njzno prisotnost pri Izročitvi mirovne pogodbe nemškim pooblaščencem. Italijanska vlada stori tako čin »skrajne v?: "emnosti z zavezniki v očnošaji-h napram Nem Pridržuje si pa svobodo dejanja za ono. kar rče njenih teritorijalnih vprašanj v smislu pogana.), i so se vršite pred -zapustitvijo Pariza in co os- prekln ena. — Potrebno je, pravi nučai;« .-sko rverečilo, <*a -država ostane popela^1: .a n l.na n se tako izogne omamam opti-n/iz: ' iV.or tac; potrtostim pesrmlzma. MILAN . Odfcc-J Orlanda in Sonnina je bil po-i dihu, kajti po slovesnem sklepu :er ni hotel prekopicavati dogodio ■ a v-er»drr izrazil neomajno odločnost itaJi-jt»nske'n	hi bil ta odhod nemogoč, če bi ne
biie v lasu <ia*e Italiji kar najpopolnejših jamstev >;a pravdo . ešuev jadranskega vprašanja. Italijanke zahu^e ii>rej ne morejo več prihajati v ^ : c tiče njihovega bistva, temveč 2 na tehniške podrobnosti njihove udej-stvltve. ■■: " "iJanci so ic dokazali, -da so prU pravij nI, 1 kar največji meri, ki je mogoča, prima J <-t'" rr~*. --»♦rebe drugih soudeleženih vlasti, toda 'o	^'e pa naravno ni moglo priti tako
daleč. Uz bi se ourekali pokrajinam, v katerih se fe	, . ...anstvo živo in raz vneto, jasno,
čisio, . - Vrnitev naših odposlancev v P .r.'.:	- - :i0 skeleč pripetljaj, ki bi se nam
b!l '	h . ni po tolikih izkušnjah, ki smo uh
prer. ' . * : pa je pokazal prijateljem in sovražni-iom -:a Italija ni več razpoložena za žrtvovanje svojih pra^c ter da se, zavedajoča se svoje moči, podvrgava nikakršnim prek-anam in z nobene strani. Nc bo se govorilo tuko km;ču več o tem •sedai končanem doKodku. toda italijanski nared, katerega je izmodrila bridka izkušnja, ostane sedaj bolj kot keduj bučen in složen. RTM fi. Položaj se je razjasnil. Italijanski od-" vc se vrniti v Pariz, povabljeni po drugih l'pp ••	konference, kateri so jim brez-
dvo t ' v formalne zagotovitve gle e naci'o-nalr, ■ z "-*. Orkndo in ?onn-no sta odpotovala sn.či ob "'J|> Pozno popodne so se vršili zadnji : razgovori, H so podali od!oč:!ne • ■ , ' . - ;i :e potem ministrski p-edsednik .'7 poročal kralja v enourni a\>£t;enci. RbS-• - e čci-c^Ia po prihodu angleško^a vclepo-v.- a .. . .:. : RoJsda v Rim, v nedeljo zvečer. V;eral	po.^cidne je angleški veleposlanik
v zua.rT •*• Trirstrstvu konferiral-s Sonriinom, na-Le j: sklenila vrnitev it lijanstesa odpos'an-stva ■ Fsriz. Nc ve se še, kc-j je vseboval spravni prt '! z, toda tu vlada enedušno prepričanjema bi brc rL-cčnc rc'itve 'reškega vprašanja OrUndo in :>■'■:c. • bi'a sprejela povabila na vrnitev h konferenc'. Odpornost naše vlade bi btfa potemtakem zmagala iiad \ViIsonovim nasprotovanem in Italija d- bi teko zadoščenje, ki ga je zahtevala glede priznanja svojih pravic, ter se bo udeleževala zv,<>'-~ a ' ;h sej v VeTsaillcsu, v katerih en-ttn:a 17- či n>iro\no pogodbo Nemčiji — Poslanec B^vz-iiai se n haja v Napolju in ga pričakujejo darv-s v R-rru. Saiandra je os tel v Rim« in tudi vrhovni pov-ei.nik Diaz se ne vrne v Pariz, ker se n ha'a ncKaj dni •■cm v nastanišču vrhovnega povei n :.tva. Brebatlantsko finančno izsiljevanje, ki se o poizkušale izvesti v škodo Italije, se more pač sn.atrati za cdvrn>eno.
Fo. iški glasovi po italijanskih virih.
PAP1Z, 5. Vest. da se najbrž vrneta Orlando
in Sonr .šo v Pariz, so tukajšnja itaVi-ansk-a kolonija in r.rogi miro\tie konference sprejeli z na>j-ži\c :n zadoščenje m. Iz razgovorov z nekaterimi odii:...-ki itiiSjanski2 kolonije se dobiva vtisk, da je Orlk»:ov in Sonn'nov sklip morda določila tudi žel:c "a bi fe ne delate neprilike zaveznikom in bi =e ne d-a:aTa Nemčiji možnost, dta bi se okoristila s kakršnokoli pretvezo za zavlačitev podpisa m ovitih preliminarne v. ItaHja pa poleg tesa tu-H čut:, ca jC sečaj treba zaveznikom, da so trdno slišni, r.ko hočejo olajšati Ln pospešiti sklep iitru. Z l^c strani pa je mogoče, da so izmenjav % n.: en;, ki so se vršile zadnje dni med vla-
PODLISTEK
dami, dokazale Italiji, da je mogoča pravična in zadovoljujoča rešitev jadranskega vprašanja.
Mirovni prelimlnarifL
PARIZ, 6. »-Petit Parisien« piše: Clemeceau je suoči sprejel generala Petaina in Istočasno predsednika Wi fes ona. Po dol^m razgovoru ž njima je sprejel večji del članov vlade v svrho zadnj-ih poprav rmrovnih preliminarijev. »Petit Parislen« pripominja, da so vsi ministri farazčli svoje popotno zadovoljstvo.
Izročitev mirovnih pogojev nemškim odposlancem.
PARIZ, 6. »Temps« poroča: Misli se, da Clemen-oeau izroči mirovne pogoje nemškim pooblaščencem. Preliminari-ji se jutri v tajni seji sporoče od-poslano;m na mirovni konferenci in sicer tudi odposlancem onh držav, ki so samo pretrgaH odno-šaje z osrednjimi vlas trni.
Vprašanje Šantunga.
PARIZ, 7. Baron Mackino je izjavil na tozadevno vprašanje, da je Japonska skienito, da se poluotok Santimg vrne Kitajska, ki naj ima nad njim vso vladarsko oblast. Japonska ohrani samo one gospodarske predpravice, k4 Jih je imela tamkaj Nemčija. Glede na železnico, ki mora postati kitaj sko-Japonsko podjetje. >e izjavil baron Mack'ino, da lastniki železnice uvedejo posebno redastvo, tla zajamčijo tako varnost prometa. To redarstvo, ki se ne bo »smelo -uporabljati v nobeno dru-so svrho, bo obstojalo od Kitajcev in -japonskih inštruktorjev, katere izberejo upravitelji železnic in iih bo imenovala kitajska vi ada.
Nemčija ter alzaško-lorensko vprašanie.
LONDON, 7. Pariški dopisnik Hsta »Tčmes« zatrjuje, da pozna glavne točke mirovne pogodbe, ki se nanašajo na pogoje, kateri se nalože Nemčiji glede Afeacije in Lorene. Pokrajini boste imeli enake meje, kakor ste jih imeli leta 1Č7I. Prebarva Is t vo v teh dveh pokračnah se bo smatralo za pripadnike francoske narodnosti. Nemškim rodbinam, ki so bile nastanjene v Alzaci-ji-Loreni pred letom 1870., ter Nemcem, katerih matere so Francozinje, se prizna pravica, da bodo mogM prositi za francosko državljanstvo^ Obe pokrajini se vrnete Francoski brez vsakaierih javnih ali zasebnih bremen in vsa lastnina nemške vlade obenem s palačami in posestvi cesarske rodbine postane lastnina francoske države. Poteg tega se posojila alzaško-Iorensk&ga prebivalstva n-.mški vladi v vojne namene povrnejo v markah, po pogojih. k* se še določijo. Nemčija bo ttrdi še^nadaJte izplačevala vse oivitne in vx>jaške pokojjrine, ki gre-do francoskim državljanom, ki so bili pristojni v tej deželi. Renski železniški mostovi z veemi železnicami vred, ki Jih je doslej upravljala Nccn-čija, postanejo lastnina irancoske države. Nemčija se poteg tega še zaveruie, da bo za dobo 10 let dobavljala električno silo za Alzactfo in Lorenc.
Amerika in sklep mira.
PARIZ, 7. Newyorški dopisnik tukaj^-njega »Ma-tina« spor-oča svojemu listu v tJolgi brzojavki svoje v tiske, ki jih Je dobil o amerikanskem mnenju glede tia mirovno konferenco. V Ameriki vlada mnenje, da se Clemenceau in Wilsoti drug proti drugemu srdito borita za zmago svojega stališč0, da naj bi Angleška ohranila svojo spravi.'.«vost in da bi Italija ostala nevtralna v razpravah, nanašajočih se na Nemčijo. V glavnem pa meni dep-is-nik, da se A-merikanci ne zanimajo hogve krko vneto za evropske stvari in prepuščajo \Vilscnu, da reši stvar, kakor bo vedel in znal. Bistveno za Amerikance je, da se doseže rešitev čim pre>e. in še tembolj, ker boljševiško valovje začenja vznemirjati tudi že Zedinjene države. Zato se tudi zaradi zavlačevanja sklepa miru obsoja vsa miro\ na konferenca brez ozira na posamezne odposlance.
Razjasnitev mirovne pogodbe.
PARIZ, 6. Taočieu je v pienarni kenčerenčni v zunanjem ministrstvu natanko razlož-M mirovno ( p^r.x3bo. V seji so bvie zastopane vse za\iezni>ke | države. Italijo je zastop^ Cresri. Med sejo se je zbrala pred Onai d' Orsay velikanska množica. Ob 4 pop. so pripe^iali z avtomobilom vzorce izvlečkov mirovne pogodbe, ki še razdele ju trk
Odhod 2 nemških delegatov iz Versaillesa.
LONDON, 6. Agencija Reuter poroča rz Berol-ma, da sta nemška ministra Lamisberg in Giesbert U.-šla iz VorsaHkesa. Agencija pripemrnja, da ne bo n.nm otlhod vplival na mirovno pogajanje.
Izročitev mirovnih pogojev nemški delegaciji.
PARIZ, 6. Mirovne prelimmarije bedo Tzrcčfii Nemcem v veMki dvorani — obodnici v trianonski palači. Ta dvorana se spremeni v salon. V s-rcco tega salona se postavi miza, maragrenove barve, v obliki podkovi. OkoK mize bo osemt.eset sto-Vic iste barve. Na strehi »Hotela Votelaa se nahaja kri'ž za radiovelegratijo. Ta brzojavna posta-ja bo na razpolago nemškim pooblaščencem, ki bodo lahko vsakdan 2 uri razpolagali tu-di s posfca&ana na stolpu Eiffel in v Baconu, bltzu Chant^ya v svrho zveze z Berolincm in ^'eTmar^m. Za di-plceitatskega kurirjsa je določen osebni in blagovni voz, ki vozi med Versaiillescm in Berolinom.
Razdelitev nemških ladij.
PARIZ, 6.	sporoča, »da je 'svet tro;-!ce
razprav4ial minuli pondeljek o dveh predlogih -slede razdelitve nemških ladij, ki se n&tejajo zaple-njen? - lukah zavezniških hi pr-ktruženih držav. Združene države da predlagajo, naj pripaK.'e:o vsaki uržavi sovražne ladje, ki se nahajajo v nje lukah. a zavezniki da zahtevajo, naj se razdelitev vrši na podlagi množine izspubljenih tonelat. Po ameriškem predlogu W Združene države, ki so iz-
gubile 400 tisoč tonelat, dobile 600 tisoč. Velika Britamja, ki je izgubila 7,450.000, bi dobila samo 480.000 tonelat. a Francija, ki je-izgubila 90O.000, bi dobila samo 45.000. O Italiji se ni govorilo ničesar.
£ JAPANA. Velik požar v Vofcofaani.
YOKOHAMA, ik izbruhnU je požar. M »e anfči4 3500 lris. Škoda iznaša 25,000.000 frankov. Okoli 100 oseb te ranjenih, a 16 tih pogrešajo.
fcodno in neodvisno državo. Tirolska naroc'n.T skupščina je proglasila, da je pripravljeno prenesti tudi najtežje žrtve za rešitev zgornje Ečave. Priobčila je konferenci, da Tirol zahteva pravico samoodločbe, V slučaju priklopitve zgornje Ečave k Italiji, da so bo ostali del Tirola proglasil za združitev z Nemčijo.
Napad na dunajsko madžarsko poslaništvo.
CURIH, 7. Nemško-avstrLjska vfada je uradno .protestirala proti-' zasedbi madžarsloega poslaništva na Dunaju. Vlada da ne more trpeti, da bi se postopalo nasilno proti članom še poverjenega poslaništva. O dogodku se uvede preiskava in krivci se bodo kaznovali. Na podlagi pooblastila madžarskega ljudskega komisarja za vnanje stvari se je ukazalo redarstvu, da naj zasede madžarsko po-slnlštvo, izvrši preiskavo v stanovan-jih onih oseb. ki so izginile ,in postopa zakonito proti onim, ki bi vdrli v palačo, ne da bi imeli pravico za to.
IZ CEHOSLOVASKE.
Ceboslovaškl Panteon.
CURIH. 6. Poročajo tz Prage: Tukaj se »e ustanovil odbor pod predsedstvom Kloiača in patronatom Masaryka v s vrbo zgraditve Panteona, ki bo .posvečen dtelom plastične umetnosti in -slikarstvu, arhivc-m in muzeju glede čehosl o vaškega sodelovanja v svetovni vojni. Kmalu od^dojo nekateri umetniki na pripravljalne študije v Francijo, Italijo, Ukrajino in na Balkan.
POLJSKA. Jotle ustreljen.
PARIZ, 7. Iz Kodanja se poroča, da so Poljaki zaprla in potem ustrelili v Vilni bivšesa poslanika ruske svetske vlade v Berolinu, JoHeja.
IZ JUGOSLAVIJE.
Clanl ameriškega kongresa v Zagreba.
REKA, 6. ZaETebški »Obzor« piše: Javljajo, da v kratkem prideta v Zagreb drr. Olyde Kelly in Frank James, člana amerišloe-ga kongresa in iz-dajatelja raznih važnih časopisov. Oboi-ioa zastopata ameriška središča z večinoma jugoslovanskim prebivalstvom, pa so zelo dobro informirani o naših zadevah. Namen potovania je natančno proučevanje jugoslovanske situacije »a licu mesta.
BOJI NA KOROŠKEM.
Nemci napadajo.
CURIH. 6. Ljubljanski informacijski urad poroča naslednje službeno poročilo: Dne 2. maimka okoli 4 zjutraj so l^emci napadli s pretežnimi silami Velikovec. Posračrlo se jim /e prebiti našo bojno črto in odbiti naše čete proti vahoču. Vslvd nove situacije se je morala naša garnizija umakniti na južno oba4 reke Drave. V istem času so Nemci napadli tudi Rabenstem Napad je bil odbit. Po dosedanjih poročilih smo izgubili 200 mož. ki >so iih Nemci ujeli, in 2 topova
KlKolal Seulrjoi
Ruski spisa! AL Ardbašev. — Poslovenil M.
»Jaz ... prav nič. Mor i bora opozarjal, s?mo dru^e na to, kaj so obl' ibili... In to ...
Je ne zadostuje.«
»Kako? Kaj pravite?« je vprašal Aladjev
vedno bolj nemiren.
Sevirjov je stopil k vra'ora in med tem, ko se je obrnil ter mu p.ijateljsko pomahal z roko je zapustil sobo.
»Ctijete .. . vi sle navaden norec!« je divjal za rjim Aladjev.
Ko so se vrr;ta za Sevirjovim že zaprla, se mu je zc'eio, da si si njegov smeh. Nekaj časa je stal Aladjev potrt in nepremično; glava ga je bolela in v njegovih sencih in v njegovih ži-l'h jc t"l » c1 i v je in neenakomerno, kakor V	' "t*o se je ozrl po sobi, na 1
P-K-j	amu m ku/i^cuiu, po bliiioh« ki
so visele na stenah, in vse to se mu je naenkrat nepojmljivo in bolestno zastudilo. Vsaka misel, vsako delo, da celo naslednji dan ga je napolnil z neizrečenim studom, in zahotelo se mu je, da bi z velikanskimi rokami prijel ves svet in bi ga tako stresel, da bi hiše in ljudje, misli in dejanja izpuhtela v atomski prah. To bi bilo morda najboljše ...
Legel je k počitku, zakopal obraz v blazine in tako ostal nepremično. Toda iz traine, ki je obdajala njegove zaprte oči, se je dvignil jasen obraz z velikimi, vprašujočimi in solznimi očmi ter šel počasi mimo njega. Temu obrazu je sledil čm, kakor žival rezgetajoč nestvor ifc prepodil jasen, prijazen sen.
X.
NoČ Je bila in v stanovanju ie vse spalo. Tudi od zunaj ni prihajal nikak glas, tako da se je zdelo, kakor bi spal cel svet v smrtnem miru in topi nepremičnosti. Samo brezoblična tmina se je molče plazila skozi sobe, opazujoč obraze spečih. V Sevirjovi sobi se je svetilo v nejasni jEodriui odprto okno.
NEMČIJA.
Proti bofjševištvu na Bavarskem.
LONIX)N, 7. Vesti iz Berclina javljajo, da so 4 t. m-. c'c»;j>eii v Monakovo rcadaljni oddelki &et. »Berliner Tagebtett« poroča, da je bilo aretiranih okoli 5000 oseb, med njimi tud* Lenin.
Boji po nonakovskih ulicah.
CURIH. 6. »Frankfurter Zeitung® poroča, da besni že 13 ur hud bo« po monakovskih irfic3h; ohe strani uporabljajo v bratomornem boju vsa sredstva vo/.ve tehnike- Poročevalec opisuje delovanje raznega orožja. Tudi letalci sodelujejo v bitki. Prvi dan, v petek, se }e idelo, da se je vladnim četam posrečilo omejiti boj na eno točko, toda v soboto z;ii\raj se je vnela po celem središču bitka, ki je-postala okoti glavne postaje in med pivavarnama Loven in Propilei res strašna Število žrtev cenijo na 150 mrtvih in 900 ranjenih. 1500 ljudi peljali v zapor. Napad na Monakovo, M se je vršil od vvlicia proti zahodu. }e imel namen, da prežene komuniste čez Izar. Neko službeno brzojavno poročilo pravi da so sedaj trije izarski mostovi v vladnih rokah. Zadnje poročilo o vojaških operacijah v Monakovem je prišlo iz Stockholma od wiin«;:nberške?a vojnega mim&tira. V okolici sc špartakovci še zelo upirajo. Hudi bojj so v pred-mestrima Giesing in Schantiialhohe. kjer so špartakovci izkopali strelske iarke» katere so zaščitili z vrečami zemlje.
" IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Nemška Avstrija protestira proti prOdopitvi zgornje Ečave k Italiji
CURIH, 5. Po nemško-avstrijskf noti glede tirolskega vprašanja je prišel komentar, ki pravi, da bo Nemška Avstrija uporabila vsa sredstva, da obvaruje nemškemu narodu posest nemškega Tirola. Nemško-avstrijska vlada je pripravljena na največje žrtve. Zelo jo vznemirja delovanje mirovne konference, ki sklepa na imperijalistični podlagi s stališča zmagovalca, brez ozira na Wilsonove točke. V najslabšem slučaju bi nemška vlada bila pripravljena, da pritrdi sklepu tirolske narodne skupščine, ki hoče ustvariti iz Tirola svo-
N a enkrat se je Sevirjor stresel in odprl oči.
Nekdo je stal poleg njega. Dvignil je glavo.
Pred njim« pri nogah ob postelji je stala ženska z dvignjenima rokama. Njene fine, v zraku plavajoče konture so bile tako skrivnostne. In predno je spomin vzbudil k novemu življenju polpozabljeno sliko, ie Sevirjov spoznal to postavo vsled posebnega čuta. ki je pretresel njegovo srce in njegov duh. Bila je žena. ki io je nekoč ljubil in ki je — po njegovem mnenju — odšla tja. odkoder ni povratka.
»Lizal« je vzkliknil Sevirjov preplašen in vendar presenečen, obenem pa je imel občutek, kakor bi mu nekdo trgal srce iz prsi.
Postava je še stala tan, s rokami je pokrila obličje; in kakor bi se gugals e megli, ki je pokrila Sevirjove oči.
»Lizal Odkod prihajaš?^.. Kaj se ti je pripetilo?« je klical Sevirjov obupno, in mislil je, da morajo čuti njegov glas po vsem stanovanju. Toda naenkrat mu je bilo vse jasno; prišla je. ker je videla vse naprej, in v svoji nadčloveški ljubezni, Id je bila močnejša, ka-
li
l|juu»vii u«a««iitH •
Pod tem naslovom ie priobčil včerajšnji T>Resto del Carlino« članek, v katerem pravi, da je vzbudil odhod Sonnina in Orlanda čud in strah, posebno radi načina, kako so ga francoski Usti javili in komentirali. Govori se še o popuščanju in spravi; toda kaj naj Italija še popušča? Ni nam znano, pravi list, če so naši pooblaščenci vdobili kakšno zagotovilo, da bo reško vprašanje rešeno po italijanski volji. Nenaden in tih odhod po dolgih diplomatskih razpravah, ki niso kazale, do p/edvčeraj, nobenega dobrega izhoda, nas navdaja s strahom. Lal.ko bi se na primer vprašali, če so nas ravno naši zavezniki prisilili da se povrnemo v Pariz z obljubo, z zagotovilom, da pri-poznajo londonski pakt in • da prisilijo tudi \Vilsona, da ga pripozna. V tem slučaju je jasno, da bi reško vprašanje, namesto da se bliža svoji odločni rešitvi, postalo težje in trše.
In res! Da opravičimo naš odhod iz kongresa. smo navajali pogrešano izvajanje londonskega dogovora, kateremu so pritrjevali zavezniki, a ni mu hotel pritrjevat pridruže-nec. Nova obveza bi dala Franciji, Angliji in Ameriki v roke juridično orožje: omenjene države bi nas mogle obdolževat, da kršimo zvezo vsled odklanjanja vsakega sodelovanja pri sejah, medtem ko smo včeraj mi nje obdol-ževali, da kršijo londonski dogovor, ki prepoveduje zavezniškim državam da podpišejo separaten mir.
Gotovo bi ta hipoteza razjasnila odhod ministrov, toda bi ga ne opravičila, ker bi treba, če se ga hoče opravičiti, dokazov, da je Orlandovo ravnanje, kako bi dobil Reko, bilo dobro izbrano. Toda problem ni to. Gre za to, da se zna, ali je danes gospod Wilson, priznavši londonski dogovor, uničil naše zadnje diplomatske postojanke, ter v resnici namerava, pustivši Dalmacijo na strani, prijateljski razpravljati o reškem vprašanju.
Dilema je strašen, zaključuje list, a upajmo, da se kmalu razjasni.	-
kor smrt, je prišla še zadnjo noč njegovega
življenja, da bi ga objokavala.
»TJza, ne "jokaj!« jo je prosil, dasiravno ie
vedel, da njegove besede nimajo moči. da mu ne odgovori ih tudi ne more odgovoriti, ker je
v resnici ni več med živimi.
»Uza. tako sem hotel, to je bil mof življen-ski sen, odkar te ie ugrabila smrt... To je poslednji izbruh mojega neukrotljivega sovraštva ... To ni preračunjeno, to niso teorije, to sera jaz sam .. - razumi me ..
Krčevito ie iztegnil roke proti njej, toda prijel le prazen zrak. Prikazen se je umaknila, toda rok ni dela rar obraz. Naenkrat se je nekako umaknila v stran, splavala kakor senca mimo njega ter izginila tam nekje v temnem kotu. Sevirjov je vendar imel toliko časa, da jc razločeval temno bluzo, v kateri jo je videl poslednjikrat. tanke rokave in tudi njemu tako dobro znano, na poseben • način napravljeno prečo v laseh.
Z bosimi nogami je Sevirjov planil na mrzla tla.	»Dali«)
Gua uadisj%0ii ?
Ruski glas, naslovljen na predsednika v listu »La Russia Nuova«.
Dobri Evropejci, ki sede v Parizu na mirovni konferenci okoli moža, došlega iz Amerike, da sistemizira evropske stvari: Ti možje se menda žalijo, ker jim, ko krpajo stare državne razpoke, nedostaja juridičnega sukanca, ki je potreben, da se zašije politično mednarodno ravnovesje. Prva skalina konfercnce je bila nekaj slovanskega, to je, tista stran evropskega Vzhoda, ki je pretresel slovanski svet. In hitro se je videlo, da »de gustibus non est.. .<*
Gotovo ie, da »Novi svet«, odkoder je prišel -osvobojevaleč Wilson, ni mogel prezirati slovanskega sveta, kajti mnogi skromni njegovi sinovi so odšli preko Oceana, da se odtegnejo neznosnim zoprnostim življenjskih uredeb in političnih vladavin v Evropi starega režima.
Ali od 18. julija 1914. sem je bil ta slovanski svet, ki bi bil mogel tako dobro služiti stari civilizaciji, kakor je nekdaj služil proti turškim invazijam, v zmešnjavi, ko je biio treba afirmirati slovansko civilizacijo. Niso toliko Slovani pisali, da je bila ta vojna spopad med Germanslvom in Slovanstvom, ampak tudi tisti, ki si sedaj, na zeleni preprogi konference, hočejo pod odznakom neke višje svetovne demokracije zatiskati oči vpričo žrtev Slovanov v tej vojni — tudi ti niso skopuharili s hvalo za Slovane: junaški, nepremagljivi Srbi, rusko lalange, mučeniki poljski, hvalevredni Čeho-Slovaki, in potem toliko in toliko Slovanov, ki so se mogli postaviti na stran pravice, za splošno pravičnost, za svobodo narodom, da sami odločajo o svoji usodi. Tako je bilo vse dotlej, dokler so Slovani prispevali k pripravam za banket zmage tistih, ki ne morejo sedaj dobiti trenutka, da bi se začasno bavili z usodo teh Slovanov, tvorečih svoj poseben svet, ki si, kakor kaže, hoče ustvarjati svojo lastno civilizacijo, ki se bo mogla nazivali slovanska civilizacija.
IT.
» ... Kaj je ta slovanski svet, ta nemi sve-i, ki jc vedno živel ob strani, ne da bi odpiral usta — celo vrsto stoletij, od dobe preseljevanja narodov do današnjih dni?«
Čuden svet, ki nima skoraj nič skupnega ne z Evropo, ne z Azijo.
Vsa Evropa jc zaposlena s križarskimi boji — a Slovani sede mirno doma.
Evropa razvija fevdalen zistem, ustanovlja največja mesta, sestavlja zakonodaje, temelječe na rimskem pravu in na germanskem pravu običaja; Evropa postaja zaporedno nrote-stujoča, liberalna, parlamentarna, rcvclucijo-narna. Slovani nimajo velikih mest, nc aristo-kratičnega plemstva; ne ra2jmejo rimskega prava, ne poznajo razlike mod meščanom in kmetom; ljubše jim je poljedelsko življenje ter ohranjajo svoje patrijarhalične in demokratične naprave.
Tem narodom ni še prišla ura, pričakujejo nečesa; njih sedanji »statu quo« jc predhodna doba vrenja —■ tako se dozdeva vsaj.
Večkrat so sc slovanski t rodi hoteli zliti v močne države. Njihovi poiz .c usi so uspeli ponovno (n. pr. Srbija v času Dušana), a potem so te države zopet razpadle...
Razširivši sc od bregov Volge do bregov Labe, do Jadrana in grškega otočja, se niso Slovani nikdar združili za skupno obrambo. En del jih je raznarodoval nemški jarm, drugi je trpel pod turško prcpotenco, tretjega pa s& usužnjile barbarske horde,» vdrle v Pancnijo. Pretežni del Rusije jc dolgo časa ječal v mongolskem jarmu.
Edina Poljska je ostajala neodvisna in močna ... ali. to zato. ker je bila manje slovanska in je bila katoliška. RazbivŠi plemensko edin-stvo, je Poljska ohranila svojo neodvisnost — približavši se zapadnim vlastim.
Sicer pa se Slovani — tudi če bi bili ostali neodvisni — niso brigali za kcnsoldiranjc kake svoje države. Njihovo življenje je nekako nihalo ne kvalificirano, stalna anarhija (kakor bi rekli »prijatelji reda«). Ne bi moglo na svetu obstajati stanje stvari tako odločno slovanskega značaja, kakor jc bilo ono v Ukrajini, ali Mali Rusiji, v dobi Kijeva do Petra I.
Bila je to poljedelska in kozaška republika, vladana z vojaško disciplino; ali na podlagi demokratičnega komunizma. Brez centralizacije, brez vlade, pokoreč sc samo starim navadam, nc podrejajoč sc ne moskovskemu carju, ne poljskemu kralju. Aristokracije ni bilo. Vsak polnoletni je postal aktiven državljan. Vsa dostojanstva, od narednika do hetmana« so se voltla. Ta republiak jc obstajala od XIII. stoletja do XVIII. vkljub neprestanim bojem z Vclikorusi, Poljaki. Litvinci, Turki iti krimskimi Tartari.
V Ukrajini, na Crnigori, in celo v Srbih ia llircih., kjerkoli se je pojavljala slovanska du-ševnost s svojimi aspiracijami, sc ta vendar ni razvijala v boli odporni politični formi.
Končno ie bilo potrebno združiti se v sme« k močni državi, centralizirati se, opustiti svobodno življenje, kozaško in komunistično —. življenje brezdelja. Z eno besedo: ločiti se od socijalnega sna.	(Konec prih )
Za trezncsll
Menimo, da je znano vsem, da ie bila Rusija v mirnem času zelo naklonjena alkoholu _ bolj, nego katerakoli druga država.
A glejte! Čim je izbruhnila velika vojna, sta isti dan izšla dva ukazar prvi, s katerim se ic pioglasila mobilizacija, drugi, da se mora vei alkohol, ki se je nahajal v področju ruske države ... uničiti!
In izvedena sta bila oba ta ukaza. V 24 urah je alkohol izginil iz Rusiie!
Kaj ie sklonilo rusko upravo k temu kora«
•EDINOST« iter. 125.
V Trstu, <§s« 8, nafa ftif. 1
ku? Bilo je več vzrokov; ali glavni jc bil gotovo v porazu v rusko-japonski vojni V tej vojni so bile ruske čete skoro vedno poražene, ker so bile preveč preskrbljene z — »vodkot Rusko »praviteljstvo« je s svojo prepovedjo alkohola uspelo v enem pogledu! Ali na dru gi strani je izzvalo nekaj, česar ni pričakovale, in si ne zaželelo: veliko rusko revolucijo
Ona ista masa. ki se je za časa rusko-japon-ske vojne pijana valjala po tleh na bojišču, je v letu 1914.. ko je bila trezna, začela tudi trezno misliti in se pripravljati za svoje veliko delo.
I^bruhnfKi je revolucija, prišla je svoboda, carizem ie bil strt; odprla so se v Rusiji vrate W novemu življenju, ki — gorje tistemu, k« bi sc hotel slepiti v tem pogledu in si mašiti ušesa pred klici nove dobe' — bo dajalo smernico novim uredbam v vesoljnem človečanstvu.
Ali. tudi v novi Rusiji je csial v veijavi cart-stiški ukaz- prepoved alkohola. Menjavale so se vlade, kar ie ena dovolila, je druga zabranila; toda. kar se tiče alkohola — ie ostalo, kakor je bilo zaukazano v letu 1914., in ie v veljavi še danes.
Vsi revolucionarni voditelji (in do neke mere tudi narod sam), ki jim je poverjena u-prava ogromne Rusije, so došli do zaključka. da bedo mogli izvesti svci program šele tedaj, ko bo masa — trezna' V nasprotnem slučaju tii bili brezuspešni vsi ukazi, vse kazni, grožnje itd., kajti alkohol ni sposoben, da bi mislil.
razsojal in — <ielal.
t . t ' . »
*>'•	______ Ali. v tem
slučaju. vpričo stvari, ki nam je pred očmi, si pa smemo v luči velike Rusije ogledati tudi R, zmerno ubija tudi r.as i«to prokleto zlo, ki je paraliziralo tudi v največjih in najkritičnejših časih fizične in t;m-f U ene siie (in kako bogato je obiagodarjen irjimi) ruskega nareda.
Tudi narod slovenski je bil in je še — po-rebno v nekaterih predelih — okužen od alkohola Ta kuga ovira v dotičnih krajih razvoj njegovih duševnih sil, in mi vemo, kako so težile — naborne komisije v bivši Avstriji. 3 judstvo, ki ga ie bilo nekdaj samo duševno 7oravje in telesna krepost, ie dajal vznemir-1,'vo majhen odstotek spesobnih za orožje.
Z alkoholom smo šli na bojišče. Ku, ljubezen do resnice zahteva, da ugotovimo, da se »c to dogodilo tudi po krivdi brezvestnega avstrijskega vojaškega režima, ki je hotel s takim t bijalnim sredsivom omamljati svoie žrtve, da st v teških trenutkih niso zavedale, da gredo % klavnico in da jiU ni prevzela zavest, ca oJ-r. ?jo svojo kožo v nevarnost za svojeja — K vrnžmka. Vemo to, ker se ie v času motili-7; cije dogajalo	'	Na svoje
r;i smo gledali, kako so tisti nesrečni ljudje korakali proti Doslaji — popolnem pijani. In f-ami so nam pripovedovali, da so jih opili — \ vciašr.ici po ukazu in na račun vojaške usprave
Z clKoholom sc ie naš narod osvobojal iz ;r rma. Mari nai si z alkoholom gradi tudi svojo todočnost ?
Ne! Ta -ne^ bodi v srcu in duši vsem poklicanim činiteljem — duhovnikom, učiteljem, fnpanom. vsem naobražencem —, ki imajo lesedo v narodu in vpliva nanj! In ti narod — tlušai nje. ki ti dobro hočejo! Ne o Uegaj se Spoznanju, da le trezen moreš svobodno in neovirano izrabljati vse svoje duševne in telesne moči —. da le trezca moreš pričakovati t;ečncjših dni!
Toda ne bi hoteli, da bi nas javnost krivo r-zumeli. Nismo ortodoksni pretialkoholisti.
n: m na misli, da bi hoteli absolutno zapirati našemu ljudstvu pot do čaše zdravega vina. Nočemo tega. v prvo. ker to ni potrebno in bi bilo morda celo škodljivo, in v drugo. Ver moramo kot praktični ljudje, računajoči z 1 ud mi. kakršni so. vedeti, da — bedimo le edkritesrčni — nc bi uspeli. Duhovni pastir, ki t.i hotel z vso stre gostjo napraviti iz svojih ovac srmc sv. Alojzije, ne bi uspel ter doživlja r.TvaJno razočaranja, ker človek je — človek«
Kar hočemo, po čemer moramo hrepeneti, je narod, uživaj zmerno, pametno! Zmernost
ti bodi kažipot v življenju, da bodo tvoje telesne sile čvrste, a duševne sveže, polne ener-
Tetesno in duševno zdrav narod!! To bodi nas veliki cili' Zmernost naroda bodi v podlage njegovemu snovanju' Delu vseh poklicanih veljaj geslo — za treznost!!
T- -eri «—em r*»»
- -	_ Sfci J

Dela v.1 kažejo kako ie treba' Slovenski će'avci rrktca pcvl;etja sr nabral Hr kot 2rt pore na-iemu 'r«!u Ta :m pozdravhamn na .-kreneje. Hvj'c.'ii! ?mc sicer ni poklonjeni «voti. veiula-r ni to c':vrr raz?cc na>eea zadovoljstva Veliko više nan» ic de:>'.\i. ca >o sinovi naro-Ja. sami potrebni. $7 ->u-av"h rok. s lakim zcJedcm Dokazali, kako jc ireba dejanja, ee kdo hoče koristiti stvari Oni 5o	'j ^Cin kc drugače ne tnore.c D-ru-
K:m Da co oior'.e tudi drtice poli za — de:c.n'e. Vsak po svr:e kakor jc žc komu dana možnost. Z?!edu: se na naših delavcih vsakdo, ki re> hoče. dj pridemo dr- časnikarskega zastopstva, kaker si
je žele — tako zapotovliaio — ____vsi! Vrlim
de'avjem Dri trlin.;- .:r zavodu pa še enkrat prav » <rcn hvala vam'
Pločniki iu izpreliujališča za kolesarje. Pre:eli smo: Ooctovcno k Ldinosu in Jc tirfs ostalo mestne ča-^oo■>:& nc stopalo prou zlorabi p'cčnikcv
pr kft'esariifi mrtcc ..
ti :td — a zas!on:!
N nap si k* prepr c_u c c voza: en:e pc- on-.m al- drecem b^halal r.t pamaga&l Ni ca iz-rretu	n«.	sc č'cvck moge! še-
l2t hre?	Povsod mera> imeti c-_: \ strahu
jrLča p. \ sc str^n:. da n: prsdes pc-d ka'eca kolesarja' Ob m.ramarsk: a'ici =e Sire* clcčn;k. k: o;, v rc-" c lu>' ^^^ kolesarjem n^o pc -ccm CJ \ 0:2 Vr'.csr.riev »e \ idet* Ncnrcn.hon.a t zvon;v i? h'b*.:;n i:i »^vra? pa/iti. t- oJ-n^seš z-ccave kos*- < t-'očn ka k' te n:*n;cn.':r edi-fg !f rKr-ccn1 K:; n. >jmoč;?! — P- '.22I
Viattra-?: «n -:n! Pi^i c nam" Skora; s j do-\r>- t*'-	•• - 'r-r t p:-.;:! jrrozni evropski,
ak teč e c o <ve:o\n: boi«: r'e*4 Groznih irte\ c ~z t:.■>-.": bo'r/'l« pol; h m tudi v za-i '.vnn. pchrola rauia t: -^panio- Kane. ki i h jprle — kr\£\'.čel T eka edei ^ zaci.',.!; te r'^ne, i.iih . :u:in;.!i V" :c:n Se
ki Va>tal bvjli ic
zraven omenjenih ran na bojiščih in v zaledju 5e milijone moralnih ran. ki pa bodo krvavele še dfilj časa od «v:h zadani-h z mortinim orožjem! Posebno ženski «poi je v tej grozni dobi za Irud udarec v tem poglodu. In kakor, da še ni dovolj. kar je bč!o, vidimo Še danes, kako se 12—15 r-etni otroc zgubljajo v poznih nočnih ur^li in v nepri-poročliivih di<!<bah po temnih ulicah, kakor :udi po raznih več aLi man]« zakotnih zbirališčih! Posebno nas boli srce. ko vid'mc dekletca 12—16 let. kako se — predavajo!!! Matere! Očetje! K;c >:e. da ne opazite v^esa. kar s^ dogaja z vašimi otročič:?! Pravite da ctrcc: prodajajo to in cn češ. da dr-u-gače ne morete živeti! Verjamemo, t kaj bo iz vaše t\-:e? Kako vas bo peklo, ko vas bo vaša lastna ceca preklinjala — ker ste ii do volje val i priliko, da se je kvarila duševno in telesno?! Izpreg'e^te vsaj sedaj po petih letih in nc pojui>lja;te testne krvi! — Opazovalec
Italijanska socijaino-dcmokratičaa stranka je ;mc-'!a predsnocni-em strankin sestanek, ki je bi! številno obiskan Predsednik Pittoni »e v imenu političnega cdbora izrazi popolno zadoščenje na svečanem načinu kakor jc tržaški pro.etarijat proslavil I. dan majnlka Uverien je. da je veren tolmač čutstvovanja tržaškega proletarijata, ko po-šika iskren pozdrav solidarnosti in željo po uspehu (za-pten'eno-) n;-im. ki jim vkluib mednarodn: buržoazr>sko-ka<)itaHstičiri internaciionali njihove vrste posajaio vedno tesneje ter drže zastavo socijalizma in intccnacijonale neomadeževano. Nate so absol\ira!i edino točko dne\nega reda: volitev novega političnega odbora (Znano je. da je prej-^nji odbor, ki mu ic načeToval Pit-oni, odstopi-i. ker ix sodil, da m" več v popolnem so^tiasjtt z večino strsnke.) Mod izvcV-cnirni ie gotovo nai-markantneiša osebnost Josip Tuntar. Zaključujoč zborovanje, je izjavil Pitt-nni. da bc-do ou in drug Član: odstepivšega odbora z vsem srcem n vztrajno podpirali novi odbor v :n;eresu vsega delavskega razreda
Znamenje časa. Znam dunajskt lisi »Abend* se je s 1. aprila sccva.!iziraL Vodstvo Tista jc prevzel novo iz vol oni delavski sv:*, v katerem sta ure»J-ništvr in u-prava en>2ko zastopana. Odslej bo svet odloda! o \ cdslvu kisia. o s:ne«. o \prašan u plač. -s prej trm a n; u in odpiii^aniu osobia. Izdajatelj se »j svojevoljno cdTckti v&ci; svojiu dosedanjih predpravic Od č-istiga dobi-čka bo dobiva! s\oj dc! kakor vsi c'.rugi
Dobra lekcija! Neka huda gospa je pisvia »La-voratoru' pisemce, kjer izraža svoje — sovraštvo proti nekemu dmr>;-iru nrro.'a, ker ie tudi ena ž'-vela v prognar* t\ :i in trpljenju v neki drugi deželi Urediiiitvo »Lavcrctcra« jej odgovarja: *-Ne. gospa, tega nc storimo, »da bi priobčili vaš list. Drugačna e n.i.va nalcga. Govcrite nam le o gladu. o zani^evenju. ki vam jc prihajalo od tistih ljudi, ki jih vi nazivl'ate z »bartari«: Ali, ne govorite nam o scA-caštvu! Stotine pisem le2? na naši mrzi. ki vsa zahtevajo kruha, -govere o trp-1'en-ii To je tragično. Kdo vum je rek-c!. da je bH N<.mcc vas zatiralec, ki je zaničeval vaš jezik in vas spravljal v stisko? Vaš sovražnik ie bila ideja, ki je rajeJa tiste rudi! Sovražite" idejo, sovražile sistem! Človek pa, ki ga jc osvojila ideja, jc Često stcrite'j. in cbcrvem »žrtev. Ne sovražite nikar ljudi, ampak le n/ihove zmote! Ko so dogodki zapekli ves naroJ, nezadovoljstvo prekipeva. Z-akai hočete sovražiti praznoto tistih d-uš? AH ne vidite? So danes celi neredi, ki iščejo novih poti, ki mrzijo ^o minulost. Kdo vam pravi, da ne proklinjajo roke, ki jih je ščuvala proti vam — proklinjajo belj. nego vi sovražite njihovo brutalnost od včeraj! Danes, k-jker vidite, se hoče'o pri-dvigniti Vi pa, kakor je videti, se hočete ponižat-i. Ali ne veste, da je slepo sovraštvo st\ar brezpa-nictnih ljudi?! Prisego ca i»te stOTik? Pazita, sovraštvo ni pot. po kateri hodi humaniteta. »Ni treba več naše cisvete. usoda sama se je maščevala nad njimi:!« To so va.-e besede, jcospa. No. prav imate: usoda sama se je maščevala. AH pa i se vam ne zdi, da se j2 nekoliko maščeva'a tudi nad nami?! Odprite oči. gespa, odprite oči! Niso samo tisti, ki so vam storili zlo. ki trpe tdarres pc<i osveto usode. Jc vse človeštvo, ponižano in trpeče vsled tistega sovraštva, ki danes vam vre v srcu.r — Izvrstna lekcija, ki jo je debila tista co-spa — propovednica slepega, besnečega sovraštva. Veka pa tudi za mnegokaterega druigeea. . !
Jugoslovanska umetniška razstava v Parizu. Doznajeir.o sedaj, da so v Parizu, poleg dru.;ih, tudi tugc-slovanskf -umetnik', priredit? razstavo svojih de!. Po nisavi v urV=c*«skih listih —
______ _ — J«e soditi, da so častno uspe!:.
Slovensko gledališče. Nocoj ob 8. se vprizori prvič v sezoni narodna igra s petjem v petih dejanjih oziroma s>:dmih slikah •Rokovnjacif Proda a vstopnic moi 9—12. 3—5 in eno uro pred predstavo Pripravlja -se četrto delo v ciklu izvirnih venskih del. 1 Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini SentHorjanskic.
Tedensko po očilo o kužnih bo!eznih. Obo'eli so v okraju Sv. Vid 2 osebi za trebušnim legarjerr.: Staro mesto 1 oseba za trebušnim le gane m. 1 za dTisko; Novo mesto: 4 za škrlaticc; Ncva mitn-ica: 1 za tifecm; Stara mitnice: i za tifusom; Skedenj: 2 za tifusom; Ro-r.n 1 za tifusom: z drugih krajev 2 za trebušnim logarjem. 1 za malarijo, skupaj 5 zn titusom, 4 za škrlatico. 5 za trebušnim lesarjem. 1 za drisko. 1 za makiTijo. — V bolnišnici ie umrla I cs>cba 7n tiiusom.
»Ljudski oder*. Odbcrova seja bo Jmtri v petek. 9. t. m., cb 8 zvečer v društvenih prostorih.
Predsednik
V nede!jo. 11. t. m. bo imelo Mednarodno c.l » sko društ\ o v gc !'ni Fonda Karla (Sn.oc) v Škc-dn"u ob 15. uri koncert in pLes. Pri koncertu sc-de-l-uje ške-denjs! a godba. A^ed kcncertcm bo tccn-bola, šaljiva poŠta in druge zabavce igre. Ples se bo vršil na odprtem in začne cb S zvečer Cisti dobiček je namenjen za Delavsko izobraževalne društvo.
Kdor bi vedel kaj o Ferdinandu! Lah. ki s«e je
nahajal zadn i čas v rvzc.r\ni bolnišnici, filialka L seba 36. Klosterneuburg. naj bi c tem sporoči! soprogi Karclini Lah. £tor;e 7.
V soboto z\ečer toir.o ob 8 se peno vi orkestrov koncert kot dobrodelni večer, namenjen crkestro-vemu dirigentu g proi. Toplju. Spcred bo nekoliko izpremen en in se objavi pravočasno
Godbcne društvo pri Sv. Jakobu priredi v nc del-o. 11 t m., vrtno veseFco v Gospcdarskeu: •eruštvu pri »Tirrlcu« Na sporedu je godba, pet.^ in prosta zabava
Proa:et v tržaški Inki. Pripluli: »S. Marco III -■ n *Carin;ja« <z Ecncik. »Oastene« iz Genc-ve •CornCa* iz Fibcc"' v; od-phjki: Bruck« v Be retke. »Zriny« v Bari, ?13osn a' v Korčulo. »Lake Fargic* v Ne\vyork.
vodo po rokah. V mestni bolnišnici so ji daJi prvo
pom^
Tatvina. Včeraj ponoči so neznani lopovi udrli v lnršo št. 14 v ulici Madona del Mare. V dvorišču te hiše se nahaja skladišče manufakturnega blaga, last tvrd-ke Preznoso & Rurrier. Lopovi so ix!prli s ponarejenimi k?ntći vrata v skladišču in si ravno začeli zbirati boljše reči. ko so zaslišali krik neke žene. ki je prikazavši se vsled ropota na oknu. videla zzdaj zakaj se gre in klicaJa na pomoč. Lopovi so se ustrašili in jo pobrisali, — toda n-e praznih rok: odnesli so veliko sviklih nogavic n drugega blaga za okoli 15.000 tir! — Tatvino >o nazna-rriii karabinjerski postaji.
Padec. Včeraj ob 2 pop. so klicali rešilno postajo na Campo Marzio 4, kjor 'je neka žena penila in se težko poškodovala. Zdravnik je prihite! in našel Katarino Bačič. staro 34 let, z zlomljeno -cesno nogo. Zdravnik jo je obveza!, ter jo dal peljati v mestno bolnišnico
Poboj. EmiKj W>;iss. star 45 let, se ie včeraj skrega! s svojim strmcem, ki je pa postal bud šn ?a ranil na desno roko. Emitiju so dali na reš>k*i postaji prvo pomoč.
Borzna perona.
Trst, dne 7	maša 1919. Borza siaba, brez poslov ter v stabem razpoloženju. Cene nominaJne Tendenca slaba. Po borzi občutno nižje cene.
Tečaji:
CosuKch (Austroam&ricana)	850— 860
Dalmatia (Parobr. <ir.)	380— 400
GcroKmich	195»!— 20."0
Lloyd	1380— 1450
Lussino	2000— 2100
M^rtinoHch	640— 660
Navigazione Libera Tniestim>	1500— 2000
Oceania	600— 620
Premnda	780— 790
Tnipcovich	730— 770
Assicurazioni Generali	16900—17300
Riunicne A<iriatica	3425— 3"25
AmpeJca	485— 525
Cc-ment Datmatia '	320—- 330
Cement Spalato	415— 435
C:sti'nica petroleja (Raff. Olii Min.)	2000— 2100
Čistilnica nža (Piiatura riso)	450— 470
Krka	370— 350 Ladedelnica v Tržiču (Cantiere
Monfaicone)	360— 3«0
Tržaški Tramway	250— 260 Tržaška tvornica olja (Oleifici Triest.) 625— 675
Dr. FRANZUTTB
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. u!. Gioa-chino Rossini 17. vogal ul delle Poste. :: Izd;ranje zobov brez bo eči.i :: PLOMBiRANJA. :: UMETNI ZOBJE.
:	vgjiJMM. Jc-JiiJ.JJiMM^^ tam
priredijo dne 11. t. m. m a ie niči v Dornbergu. Začetek ob 3 pop. V slučaju slabega vrtni ra se vn i 18. t. m. Svira godba »z Prvač.ne
Jave
ZOBOZDRAVNIK
r\ mraCek trst
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Br^olastio izdiranje zeli, plcmliraaje io metni zoiie
se Ho urJil pri Brištikm 18. t. m.
Svirala bo proseška gofiba pod zelenim brestom v hladni senčiti. Vabimo k obilni udeležbi Ml&tilnd.
Krafna priliko!
Naročen NAGROBNI SPOMENIK v času vojske in od naročitelja neplačan SQ proda po ugodnih cenah. Pojasnila daje
Ivan Rezdič, kipar v Trstu. nI. itatti n, pritlifo.
i JADRANSKA BANKAE!
MALI oglasi
se računaio po 10 stot. beseda. Najmanja pristojbina L V—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanja pristojbina L 2'—.
IŠČEM službe v popoldairski-h urah kot inkasant ali tež^i. Ponu-dbe pod »Pošten« na ins. oddelek Edinosti.	B 10
Dela. glav. K 33, >00.0 K), Reserve K 8,OJJ.OOJ Cer.«r£l3i TRST
fia Cassa iti mnrn S - Via S. Kito1) 9
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub" ljana, M.tković, Opatija Sp it. Šibenik. Zadar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja v?e v b nčno stroko spad.ijeJe posle.
Sprajama vloge v Lirah
na hrani'ne knjižice proti Mi/a°0 letnim obre* stira v b.m:og ro-promstu proti 3/o letnim o" brestim Na odpoved navezane zneske spre' jemi po mjug^dnejš h pogojih, Ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Caj v oijea nmite pnials (Safis dyjsil2j).
Blagajna posluje oi 9 do 13.
Dne 15. mojo 1.1.
se izselimo iz dosedanjih prostorov, zato prodamo vso obstoječo zalogo
i
i
1 onf lešliegn Moga J
za moške obleke m urtsa s
po zaižanlh cenah. |
B0H1NEC & C., Trst §
al. Ponterosso Jt. S. vol al. ilsora Si. 11 rs
i
KUPUJEM vreče ul. Solitario 19. Margon. 3616
IZVPSTEN kis prodaja Apollonio, Trst ul. Amalia štev. 10.	3603
KROJAŠKEGA delavca ali delavko In učenke išče krojačnica Boštjan Garbin v Trstu, ul. Pin-' demonte 6 (podaljšek ul. Chiozza).	3622
DRVA, hlode In sredo (trame) kupole Anton 2ni-deršlč. Ilirska Bistrica.	P 106
leč-.h K2r tr^i'tr. a !!"; »e n j n V.? t:> vrni p ; ...» T*. Bi	.1».
Težka nesreča. Vo:ra: ob 5'50 pcp. so ur*poJ c3
v 4 o:dckk n-.-es'.n. briD'vn-'vc že'ezničarja An dr-c;a MaccsntćCa katerega je FO\t>zr? v b.V-post jc. ter mu zmtjkil cbc nepr" .' -.v \ alkfe dr. D'Este in dr. Mrmran d s;« moraJ;
j ;• hputera'^ cbt n Niejjovo starce ;i zck resne- vit t»:žko ba prcbc'cl.
Or-i'a so jo, Franca Ces :'Ć. stnira 75 sttiu:-]cča v wci Sv Ju&tu 2. «« ie včeraj poEia z \re»c
Avtorizuvuna. kamnosrfikn dt lkrnica z lastnim kamnolomom
Ig. Guštin & Comp. na Opčinah
sprejema vsa dela spadajofta v to str ko, kakor
cerkvena tiela, nadrobne spemenhe lil
] o znierofh cen ili.
•laven ples
priredi vesela družba v Sežani v ne eljo 11. t. m. na vrtu bivSe gostilne Gu ič, sedaj H.ib. — — Vržačanl napravite lep izlet.
! ZLATARNICU G. PINO, TRST
1	s« naha.a na l o iu Sk 13 (blv^a
za arnlc« G. ZiuKOVITZ A HjJ )
i Velika izbora srebrnih in sUlib m. uha: o/, veri ic itd.
!! ZA BIRMO!!
Velika Izbira vsakovrstnih zlatih ln srebrnih daril.
Alojzij Potu Trst. Trg 6. GarLO sl 3
(prej 1 rjf Ba.r.era vtcch.a .
UMETNI ZOBJE
s Ullbiui	u
z in brez feliustf, zlate krone in tudi obrobki
\lll J IN TUSCHERzu^S;^
TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma. 13, U. Urdinra od 9 predp. do 6 zvečer.


Radi odhoda
prodam 100 kg
oiiial elastike za mm tu
(cepljenje) po ugodnih cenah.
TrorinlenlBasco 4, n. BkrBo oi 12.30-4 prp.
nod košatimi lipami prirede 18. majnlka mladeniči ▼ Sepuljah pri Tomajn. Vljudno vabimo k obilni ndeležbL
ZOBOTEHIVliKI HT2LJE
m ku n m inu
obt tehnika v Trstuf ut S. Giovanni št. 14, I. nadst: Ordinirata od 9-1 in 3-6 pop-■■■■■■BHHHi
Izšla je
HI kBiM vgstoik, ki ga izdaja Vitli htl urni svet slovenskih delavcev v Trstn.
Stane 60 stotSnk.
Dobi se v sledečih prostor h :
Krfljaraa Sto'«av via Milano. Ksvariti Union, ^ta Trenta ottobro. Tobs^srpe s
£cl«xnlkv via Giuiia pri Bo-chettu. PrOSOlt, Sv. Ivan pri Nar. domu Ser 'nfn, via Harrriera vecc.iia 17. Nal«rschinv Bar.iera vecch:a 2. Rarp^falnlca t S -V Tanos Nuova 3 >, S. S *b s aiio 8. Fameto Tobaka nz : Commcrciule .0. L«vk Fi z z a G Idoni 3 Fle^Of Ponte d 1U F..bbr«, Vido ri Farneto 15 Supanz, B llini 13. Se^uf'H; Industria, na pro'i cer ve. Peit ti Barkovlje. Iel( Piazza Oberdan 1. Stanič« ul. Miiaao. Gar2ina, R jan. pr cerk i Flero, bkeu^Mj 4 G. Konsumnc zadruge« Ške leDj. lii.zp odajalrica lis ov v postajališču op< skepsa tramvaja. — Co "!ca S Kat lišVa buk v ma. Knjisraraa Woki 1 <t. Tokatam:! MarCf Via Seainario. Afrl!, Via Teatro. EaMnjerj Via Clpressi — Do .aj.jj i
Trgovina Anton Vcrčon it*, itd.
V9NJIva<c je edini s!ovenski kulti ni vcs'nik v teh pekrajinah. — Segaj'e pridno po nJem 1
iEEEDG
Tvrdka J. PARČINA
v Trstu ul. Torra Blanca 2J. Te?. 23-53
prodaja veliko množi t o vina
CHIAPITfl
v 2HtrskIh steklenicah z ofjnafim zamaško in zeleno kapico po
Preprodajalcem veli1* popust. Cele vagone po L 3.60 steklenica« iranko v sk ad.^Če kupovaica.
L 4
steklcnics.
Mn
se
IARD0 EOLLONF, Trjt, ul. GlUlla 13
(Zraven ljuuske^a vrta).
Prodaji na debelo veliko množino volnenega blaga, svile, bombaževine, perila, musoline in črnega s^tina itd. po
ZTiernih cenah. Preprodajalci dobijo velik popust
-iBf
Chianti ■ ChSanli ■ Chianfl
J« la prispel toliko pričakovani
CHIANTI
gla-ovite tvrdlce
P.	& FIGLIO
Pisiola ^scana)
Crl^lr l'« zaJa-n?e-o l A 3 Litcr.ko steklenica fc
GIrvna zalogi ri t%-rdki
J. PARNIMA, Trst, Torre bfanca 20, tele?. 29-53
Proilaja tudi pri sledeč h tvrdkah :
CaiTI-a Enolog ca Na:l>nal39 Vi. ^ Francko 10 G. P-Thavc. VH Acque fi But.mi, Acque lJito U -	Ac^ae 2 - Ca Mar :o J^h, \	Ottobre 14
ChiaRti-CCulEsill-Chlaiiti
iSA