Leto LXVlil Poštnina plačana ▼ gotovini V Ljubljani, v Uetrtek, dne 11. januarja 19'0 itev. 7 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI.6/ili SEOVENEC Telefoni nrednifitva ta oprave: 40-01, 40-02, 404)3, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan (jutra) razen ponedeljka in dneva po praznike Čekovni račan Ljubljana številk* 10.650 in 10.349 z> inserate. Uprava: Kopitarjeva nlict-številka 6. Odgovor skrivnim elementom Novoletna izjava predsednika senata dr. Antona Korošca, v kateri je v zvezi z inozemsko propagando, ki skuša rušiti tako naš notranji, kakor naš zunanji mir, opozoril na tajno raz-rušujoče delo prostozidarskih lož v Jugoslaviji, je zbudila Splošno pozornost in odobravanje, v prizadetih krogih in med prijatelji lože pa seveda nemilo presenečenje in nervozne odgovore, ki pričajo, da je dr. Korošec, pač ena največjih avtoritet na področju notranjepolitičnega življenja in razmer v naši državi, zadel v črno. Odgovoril je našemu voditelju prav za prav samo eden, drugo so samo komentarji več ali manj sramežljivih simpatizerjev frainasonstva, ki v svoji naivnosti verjamejo, če res verjamejo, da je ta družba glavni steber svobodomiselnosti in svobodoljubja v stari Evropi. Pa še omenjeni odgovor je anonimen, zakaj nihče na svetu ne ve, kdo so tisti, ki so ta odgovor sestavili in so zanj odgovorni, saj nam podpis »Uprava Velike Lože Jugoslavija« ne pove imen njenega velikega mojstra in njenih drugih funkcionarjev; celo tajnik, ki je tudi našemu listu poslal ta zanimivi dokument, je svoje ime zamolčal in se skril za neki »sekretarijat«. Ker naš politični svet, ki je osnovan na javnem delovanju in očitovanju ter na pravni in moralni odgovornosti posameznikov in posameznih družb za njihovo politično udejstvovanje, tudi na drug način ne more izvedeti, kdo so tisti, ki so se 3. januarja t. 1. zbrali ponoči na seji, v kateri je bil omenjeni odgovor sklenjen, zato nima ta dokument nobene druge vrednosti, kakor da ponovno sam potrjuje z demokratičnimi načeli in metodami nezdružljivo tajno delovanje elementov, ki s takimi skrajno redkimi izjavami skušajo javnim oblastem in či-niteljem ter vsej publiki samo zamazati oči, da ne bi mogla kontrolirati njihovega dejanskega skrivnega počenjanja in mišljenja. Že zaradi svoje anonimnosti odgovor »Uprave Velike Lože Jugoslavije« (ki'pa ni edina loža te vrste v državi) ne more torej s kakršno koli upravičenostjo pričakovati, da bi našel v naši javnosti vero. Tudi žig, ki so ga neznani možje napečatili na svoj odgovor, sam po svojem, v nerazumljivem tajnem jeziku sestavljenem napisu in skrivnostni podobi v srednjeveškem stilu le spričuje, da gre za družbo s skrivnimi pravili, obredi in nameni, o kateri je zgodovina že povedala svoje: da so imela in ponekod še imajo rušilen vpliv na kulturno in javno življenje krščanskega sveta ter po svojem tajnem značaju in delovanju (glej znani deli fra-masonstvu prijaznega E. Lennhoffa: Die Frei-maurer 1928 in Politische Geheimbiinde 1930, obe v Amalthea-Verlagu, Dunaj) ne spadajo v naš čas. Anonimna izjava »Velike Lože Jugoslavije« se sklicuje na neka, baje ne vemo katerega dne in leta ministrstvu notranjih del predložena in od njega odobrena pavila ali »konstituci jo«, kakor framasoni v sredn jeveško-judovski terminologiji to imenujejo. Nepristranska zgodovina pa je odkrila, da je framasonstvo v slučaju potrebe svoje skrivno delovanje, čigar smernice so določene v tajni konstituciji, za katero ne bi smel nihče na svetu izvedeti, če izdajalec noče, da ga zadene najhujša kazen, maskiralo z nekimi več ali manj nedolžnimi, za javnost namenjenimi pravili. ,In zato nam tudi odgovor »Velike Lože Jugoslavije« pove le, kar svet že par sto let ve: da svobodni zidarji obožujejo nekega malika, »Veliki Tvorec« imenovanega, da so" odločni zagovorniki svobodne vesti, vere in mišljenja ter nasprotniki vsakega nasilja ali tiranije pa da so veliki rodoljubi, ki se tudi v politiki »ravnajo izključno po ma-sonskih principih«. Toda svet ve tudi to, da se za spoštovanjem »Velikega Tvorca« skriva naj-fanatičnejše sovraštvo do krščanskega Boga in vere ter cerkve čisto v duhu nespravljivega srednjeveškega hebrejstva, ki ga danes odklanjajo pošteni in prosvetljeni Judi sami, da so svobodomiselna načela framasonstvu le pretveza oziroma geslo, pod katerim dosledno ruši krščanski politični in moralni red, pod katerim je rovalo tako proti monarhijam kakor proti ljutlovladam, če niso ustrezale framasonstvu, in pod katerim je v preteklem desetletju našega veka ščitilo komunizem, da bi z njegovo pomočjo uničilo katoliško Španijo, potem ko se mu je za nekaj časa s pomočjo »ljudske fronte« posrečilo, dobiti vajeti francoske vlade popolnoma v roke in okužiti velik del evropskega razumništva. In dočim je to tako zelo strpno, za spoštovanje svobodne vesti, prepričanja in vere tako zelo navdušeno prostozidarstvo razburjalo svet s protesti, če se je kakšnemu anarhistu, brezbožcu ali z radikalnimi socialnimi in kulturnimi nazori prežetemu intelektualcu skrivil las, niso častilci »Velikega Tvorca« imeli nikoli besede graje, obžalovanja in sočutja, ko je bolj.ševiški ateizem preganjal krščansko in vsako vero sploh in je iztrebljal ter iztreblja naprej vsako versko občestvo, hujše ko rimski cesarji. Zato nihče, kdor količkaj pozna zgodovino te skrivne družbe, ne more verjeti »legalnim pravilom« raznih lož, ki predstavljajo samo špansko steno, za katero spletkarijo v korist svojim namenom in se vtikajo tudi v notranjo in Ziinnnin politiko Jugoslavije ter bi tudi sedanji kočljivi in težki položaj radi izrabili v prid framosonskega »Velikega Tvorca«, ki mu očividno smer naše zunanje politike ni všeč, Sovjeti so 16 vrgli proti Fincem to je 300.000 mož Sovjetsko uradno poročilo priznava, da se boji razširjajo že na njihovem ozemlju ženeva, 9. jan. dl. Vojaški strokovnjak »Journal de Geneve«, divizionar Grosselin, objavlja sledeče številke o moči sovjetske vojske. Rdeča armada je organizirana v treh odsekih, in sicer zahodni, vzhodni in srednji odsek. Zahodni odsek šteje v mirni dobi 51 pehotnih divizij in 18 konjeniških divizij ter se rekrutira iz evropskega dela Rusije. Vzhodni odsek ali transbajkalski odsek šteje 25 pehotnih divizij in 7 konjeniških divizij. Sestavljen je iz Urala, Sibirije in Srednje Azije. Srednji odsek obsega 16 pehotnih in 4 konjeniške divizije in je sestavljen iz Povolžja, Kavkaza in Transkavkazije. Na finsko bojišče so Sovjeti spočetka vojne vrgli 16 pehotnih divizij z vsemi pripadajočimi vrstami orožja. Sovjetska divizija šteje okrog 18.000 mož, torej je rdeča armada, ki je spočetka bila poslana na finsko bojišče, štela približno 300.000 mož. Pozneje so tem četam bile dodeljene še nove divizije. wku se splošno opaža večja delavnost na strani sovjetskih čet. Oklopne sani f# Finska poročila #» Helsinki, 10. jan. t. Havas: Sedaj, ko so bili Sovjeti po zaporednih bitkah pri Tolvajervi, Sou-misalmi in Raati vrženi nazaj čez mejo proti Uliti, Repoli in Petrozadovsku na sovjetskem ozemlju, po finskih bojiščih ni večjih bojev, razen severno od LadošUega jezera. V bitki pri Raati so Finci zajeli tudi nekaj oklopnih sani na zračne vijake. Inozemske agencije so raztrobile, da so to neko Majno sovjetsko orožje«. Finski generalni štab je objavil, da to ni res, da je to orožje v severnih deželah že precej časa poznano in ga imajo vse skandinavske države, tudi Finska. V bitki pri Raati so Finci ujeli 40 sovjetskih častnikov, med njimi tudi načelnika divizijskega štaba. General, ki je poveljeval uničeni sovjetski diviziji, je nadel v bližini Pilojeve. Helsinki, 10. jan. A A. Reuter: Po zadnjih veste, ki so prispele v Helsinki in ki še niso uradno potrjene, se nadaljujejo hudi boji med Finci in Sovjeti v okolici Salle. Sovjetske čete so zavzele postojanke zahodno od Salle. in se upirajo hujše kot pa njihovi tovariši pri Suomisalmiju. Prav tako so sovjetske čete prišle do onih oddelkov, ki so se umaknili v soseščini. Na tem od- Rdeča poročila Moskva, 10. jan. AA. Agencija Taas objavlja poročilo ljeningrajskega vojnega okrožja, ki pravi, da so se 9. jan. vodile borbe med finsko in sovjetsko pehoto pri Uliti (globoko v Sovjeti ji!) in da so se morale sovjetske čete umakniti več kilometrov vzhodno od Soumisalmija. Operacije pa-trul na odseku pri Repoli in Petrozadov- sku (obe mesti v Sovjeti ji!) so se nadaljevale Na Karelijski ožini je streljalo topništvo. Pred novo bitko London, 10. jan. t. Reuter. Finsko poslaništvo je dobilo poročila iz Helsinkijev, da so Sovjcl zbrali na novo izredno številne čete pri Salli o jezeru Kianta in da morajo Finci pričakovati ' najkrajšem času novih hudih napadov. Italijanski protest v Berlinu Berlin, 10. jan. c. Italijanski generalni konzul v Berlinu, Vercetti, je obiskal zunanje ministrstvo in tam zahteval, da naj nemške oblasti takoj ukinejo zaporo nad blagom, ki so ga Itali jani poslali Fincem na pomoč. Nemške oblasti so zaplenile 35 vagonov italijanskega orožja, ki je bilo na poti na Finsko. Generalni konzul Vercetti je poudaril, da Sovjetska Rusija Finski ni napovedala vojne in da z.ato Italija lahko pošilja orož jo na Finsko, ne da bi s tem kršila nevtralnost. Nemške oblasti so tudi ustavile 20 italijanskih letal, ki so bila na poti na Finsko. Rim, 10. jan t. Snoči je bila v Rimu velika dobrodelna prireditev. Čisti izkupiček je šel ves za Fince. Na prireditev je prišlo tudi več članov vladarske družine. Nastopil je tudi slavni pevec G igli. Boji na zahodni fronti Nemški bombniki z bombami in strojnicami napadajo angleške trgovske ladje V zraku Berlin, 10. januarja. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Nemška vojna letala so pred in po 9. januarju izvedla ogledniške polete proti Angliji in vzhodni škotski obali. Pri teij priliki so naša letala napadla 4 oborožene vojne in trgovske ladje, in i6cer dve ogledniški ladji, ki 6ta spremljali 2 trgovski. Nenadno so posadke teh ladij obsule z ognjem nemška letala. Pri obrambi pred tem napadom so bile vse te ladje potopljene, naša letala pa so se vrnila. - Na suhem Francosko in nemško vojno poročilo z zahodne fronte javljata, da leži nad fronto megla, ki je omogočila bolj živahno delovanje izvidniških patrulj. V Francijo so prišli prvi trije kanadski polki, in sicer dva Montrealska in eden iz Quebeca. Kanadčane so na francoskih tleh z navdušenjem pozdravili, Na moriu London, 10. jan. t. Reuter. Angleški parnik »R o t h e s a y C as t le« (7.500 ton) se je na zahodni obali Škotske ponesrečil. Zadel je na čeri in dobil hude poškodbe. Kako se je to zgodilo, še ni pojasnjeno Posadka je V6a rašena, odnosno je del posadke ostal na ladji, da jo straži, dokler ji ne pride pomoč. Verjetno se morajo angleške ladje zaradi nevarnosti podmornic gibati bolj v obalnih vodah in so izpostavljene nevarnostim, ki jih skrivajo raztrgana obrežja škotske. Anglaška trgovska ladja »O a k G r o v e« (1.935 ton) pa je bila potopljena od bomb, ki 60 jih na njo metali nemški bombniki Posadka je le delno rešena. Poveljnik je dejal, da sta ladjo napadla dva bombnika. Eden je metal bombe, drugi streljal 6 6troijnico. Danski ladji »Ivan Kendr up« (2.400 ton) in »F e d d y« (950 ton) pa nista bili potopljeni in 60 sprva razširjena poročila o njihovi potopitvi neresnična. Veliki angleški potniški pamik »D u n b a r C a s 11 e« (10.000 ton) je na južnovzhodno angleški obali naletel na mino. Parnik je odhajal v Južno Afriko in vozil seboj 48 potnikov. Ladtja se je v par minutah potopila. Vsi potniki, med katerimi je bilo 9 otrok, so rešeni. Posadka je štela 150 oseb in 60 tudi v6e rešene. Le kapitan je dobil pri eksploziji mine 6mrtnonevarne poškodbe. Nemška bombnika sta napadla angleško trgovsko ladjo »Northwood« (1.146 ton), na katero sta vrgla 40 bomb. Toda niti ena ni zadela. Bombni- ka sta ladjo tudi obstreljevala s strojnicami, a brez škode. Protiletalski top ladje je zadel en nemški bombnik. Napad je trajal 10 minut. Angleška admiraliteta javlja, da je v preteklem tednu zasegla 6.200 ton blaga, namenjenega Nemčiji. Od začetka vojne do danes ja 6amo Anglija zasegla do sedaj skujjno 544.000 ton nemškega blaga. Razmerje vofnth brodovij obeh taborov ob začetku leta 1940 Angleži izjavljajo, da »gledajo mirno v bodočnost« London, 9. jan. dl. Najnovejši angleški podatki dajejo dober pregled o moči vojnih brodovij vojskujočih se držav v početku 1. 1940. Anglija navaja za sebe sledeče številke: bojne ladje 14, nosilke letal 6, križarke 58, rušilci 180, podmornice 60. Francija: vojne ladje 7, nosilk letal 1, križarke 18, rušilci 59, podmornice 77. Skupno torej Anglija in Francija: velike bojne ladje 21, nosilke letal 7, križarke 76, rušilci 239, podmornice 137. Nemčija: bojne ladje 4, nosilke letal 0, križarke 6, rušilci 22, podmornic 61. K zavezniškemu brodovju je treba prišteti še tri poljske rušilce in 2 podmornici V tem številu so že upoštevane sledeče izgube: Anglija 1 velika bojna ladja (»Royal Oak«), 1 nosilka letal (»Coura-geous«), 3 rušilci in 1 podmornica. Za Nemčijo-1 velika bojna ladja (»Graf Spee«), 2 križarki (»Leipzig« in še ena) in 40 podmornic. V gornjem številu so upoštevane tudi nove gradbe leta 1939 in sicer približno 24 angleških rušilcev in okrog 40 nemških podmornic. V gradnji pa so imele vojskujoče države ob pričetku 1. 1940 sledeče ladje: Anglija: velikih bojnih ladij 9, nosilk letal 6, križark 23, rušilcev ?, podmornic 12. Francija: velikih bojnih ladij 4, nosilk letal 2, križark 3, rušilcev 29, podmornic 25. Skupaj torej Anglija in Francija: velikih bojnih ladij 13, nosilk letal 8, križark 26, rušilcev 7, podmornic 37. Nemčija: velikih bojnih ladij 4, nosilk letal 2, križark 7, rušilcev 7, podmornic tedensko verjetno izgotovi 2 do 4. Kot najvažnejši dogodek se smatra, da bo Nemčija konec 1. 1940 mogla uvrstiti v aktivno službo dve svoji novi bojni 35.000 tonski ladji »B i s m a r c k« in »T i r p i t z«. Toda prav tako bo Anglija ob koncu letošnjega leta dve od svojih petih 35.000 tonskih bojnih ladij, ki jih gradi, mogla tudi že uvrstiti v aktivno službo. Prav tako bo tudi Francija do takrat gotova z eno, če ne z dvema bojnima ladjama velikankama. Iz razmerja teh številk sklepa angleški tisk. da bi za Anglijo in Francijo moglo nemško bro-dovje le tedaj postati nevarno, če bi se nemšk'm podmornicam posrečilo 'potopiti velike množine zavezniškega bojnega brodovja, česar pa pravijo Angleži, se iz dosedanjih izkušenj ni bati. Nemci poročajo o vojnem plenu na Poljskem Berlin, 10. januarja. AA. DNB: Po vojni na Poljskem je prišla v nemški gospodarski prostor vsa poljska industrija sladkorne pese z 61 tovarnami in letno proizvodnjo nad pol milijona ton. Od tega je 25 tovarn v novi pokrajini Gdansk, v zahodni Poljski in v Poznanju. Veliki solili rudniki pri Vjelički in Bohniji se razprostirajo v dolžino 445 km in so široki 20 km. Nahajališča petroleja v Jaroslavu, Jaslu in Saneku so povečala dosedanjo letno proizvodnjo petroleja od 150.000 na 200.000 ton. Znana tekstilna industrija v Lodžu ima 17C0 tovarn. Od tega je 500 tovarn, ki se morejo prištevati k industrijskim podjetjem velikega sloga. Del teh tekstilnih podjetij je že v rokah Nemcev. Kemijska industrija Poljske s približno tisoč podjetji proizvaja znatne količine kemikalij in raznih na pol predelanih proizvodov, umetno svilo itd. Treba je omeniti tudi novo sre- kakor mu ni bila všeč že v letih, ko se je v blagor Jugoslavije in njene neodvisnosti začela s srečnim prelomom s preteklostjo in se kljub srdu »Velikega Tvorca« srečno nadaljuje. Več o tem so pisali francoski listi, ko so razpravljali o vzrokih in krivcih strašnega mar-sejskega atentata, in komur se te obtožbe zde strašne, jih ima na vpogled v tem časopisju, kadarkoli hoče, kakor se more prepričati takoj in brez težave v Lennhoffu, da prostozidarstvo stremi za eno svetovno republiko in rnn svetovno »vero« po zamislu »Velikega Tvorca«. Kot zaključek vsega tega moremo s hrvatskim narodnim zastopnikom dr. Scliollom, ki nam je odkril, da je framasonstvo podpiralo centralizem proti Hrvatom, reči samo še tole: Politična združenja, ki drže v strogi tajni tako svoja pravila kakor svoje delovanje in se zakrivajo za lažnimi krinkami, morajo stopiti v svetlobo dneva, kakor v«a druga, njihovi funkcionarji morajo sneti svoje maske in dati tako priliko, da bodo odgovarjali za svoje preteklo in sedanje tlelo. Tajne družbe same pa naj se razpustijo, kakor se je to zgodilo v večini kulturnih clr/av sveta, ki ne morejo trpeti takega načina političnega udejstvovanja in vplivanja na javne zadeve po skrivnih osebah in kanalih. dišče kemijske industrije v okrožju Saidomjersz z bogatimi zalogami mangana, fosforja, fosforita pirita, svinca in žvepla. Poljska industrija lahko proizvede mnogo več kot pa je potrebno za domačo porabo. 'Za povečanje nemške gospodarske sile je končno velikega jiomena obilna proizvodnja v mnogoštevilnih premogovnikih ter v visokih pečeh, ki jih imajo v Gornji Šleziji in na področju Dom brove. Tu je 70 peči za proizvajanje jekla, 29 visokih peči, 7 električnih peči in 4 tovarne za izdelovanje cevi razen tega pa še številne jeklene topilnice, tovarne za emajlirane izdelke, mehanične delavnice, lt> svinčenih topilnic itd. V generalni guverniji Krakov imajo topilnice pri Sparako-vici in Ostrovici. V vseh teh industrijskih podjetjih delajo s polno paro. Nemško vojno gospodarstvo se je s temi novimi pridobitvami zelo okoristilo. Cerkvene dragocenosti zasežene Pariz, 10. jan. t. Poljska tiskovna agencija PA I v Franciji poroča: Nemške oblasti so odre dile, da se morajo vse dragocenosti, ki so lasi cerkve, popisati in se bodo spravile v Nemčijo. Popis se je začel. Vodijo ga posebne komisije. Nemške oblasti so nadalje izdale naredbo, da smejo samo gotove določene trgovine s živili, ostati pristopne za Poljake. Vse ostale trgovine pa, in te so v večini bodo morale pri vhodu nabiti v nemškem in poljskem jeziku: Vsfon Pnlia-kom prepovedan. Ljudje se bojijo, da bodo izpostavljeni stradanju, posebno še, ko so bile že vse živežne zaloge na Poljskem pobrane in odpravljene v Nemčijo. Politični položaj v znamenju volitev in preurejanja države Ali bodo volitve? Belgrajska »Politika« prinaša članek, kjer govori o govoricah, da bodo kmalu volitve, ter o pospešenem delu za volivni zakon. Nato pa pravi: »Pospešeno delo za volivni zakon je povzročilo, da se bolj živahno govori o volitvah. V dobro poučenih krogih trde, da sam podpredsednik vlade g. dr. Vladko Maček pospešuje vprašanje volitev ter se v njemu bližnjih krogih trdovratno razširjajo govorice, češ da bodo volitve prav kmalu, mogoče celo že konec svečana. Znano je, da dr. Maček neprestano stoji na stališču, da je treba volitve v narodno skupščino in hrvatski sabor čim prej izvesti. Ali pa se bodo ta naziranja g. dr. V. Mačka uresničila, se bo videlo te dni. Skoraj dobimo srbsko in slovensko banovino Pokrajinski srbski list »Moravski glasnik« prinaša novico, ki jo je baje dobil iz zanesljivega vira, češ da se bo preurejanje države v nakrajšem času nadaljevalo. List pravi, da bomo dobili prav v kratkem še dve banovini poleg Hrvatske, In sicer srbsko ter slovensko. Banovina Srbija bi bila razdeljena v šest županij, ki bi imele svoj sedež tam, kjer so zdaj sedeži sedanjih banskih uprav, namreč v Banjaluki, Sarajevu, Skoplju, Nišu, Novem Sadu, Cetinju. Belgrad pa bi še za naprej ostal svoja upravna enota. List tej novici dostavlja, da se bo skoraj videlo, ali se bo to zgodilo in kdaj se bo zgodilo. Ljuba Davidovič Bosni in Hercegovini Voditelj demokratske stranke g. Ljuba Davidovič je poslal svojim prijateljem v Bosni in Hercegovini javno pismo, ki ga prinaša belgrajska »Politika«. Stari voditelj v tem pismu med drugim naglasa, da govori vsem Bosancem in Herce- | govcem brez razlike vere. Nato pa pravi: »Te misli so me vodile, ko sem pred o leti s svojimi tovariši predlagal, naj v novi ureditvi države Bosna in Hercegovina, ki k njej ■ naravno spada tudi južna Dalmacija, ustvari svojo osrednjo prehodno enoto, ki bo sredi med tisto okoli Zagreba in ono okoli Belgrada. Za to sta bila dva vzroka. Prvi vzrok je bil ta, ker bi ta osrednja dežela s svojim mešanim značajem nekako ublažila, nevtralizirala ostra nasprotja posebnih nacionalizmov, srbskega in hrvatskega, da bi preprečila mejo med Srbi in Hrvati, ki je nikakor ni mogoče pametno postaviti... Drugi vzrok je ta, da je Bosna in I lercegovina odprta lukam južne Dalmacije, katere bi ji bile dane v upravo. Mislil sem, da bi bil greh do naroda Bosne in Hercegovine, ko bi kdo hotel trgati naravne vezi in pota k blagostanju. Moja misel ni na nobeni strani raletela na odziv. In zdi se, da je ni sile, ki bi sedanji tok mogla zavrniti nazaj. To naj ostane poznejšim rodovom... Vse, kar moremo zdaj storiti, je to, da ob delitvi države v tri enote ljudstvo ob teh nesrečnih mejah razume, kak je njegov življenjski interes, da bo vse svoje sile združil za boljšo prihodnjost... Sedemdeset let dopolnjujem te dni, ko pišem to pismo. Te dni, ki mi jih Bog še da preživeti, bi želel preživeti v upanju, naj bi Bosna in Hercegovina, ko se ni spolnila moja želja, da bi postala ta dežela jugoslovanska Švica, vsaj ne postala jabolko razdora.« Nato kliče Ljuba Davidovič vse Bosance in Hercegovce, naj tudi v teh razmerah združijo svoje sile za Jugoslavijo. Ameriški hrvatski list napada Siovence V zagrebškem »Obzoru« beremo: »Cikaški Ju-goslovenski list ostro kritizira pisanje lista »Hrvatski list and Danica Hrvatska« zaradi napada na Slovence v Clevelandu.« Jugoslavenski list v svojem članku trdi, da »Hrvatski list and Danica Hrvatska« nekulturno napada Slovence v Cleve-landu zgolj zaradi tega, ker so skupaj s Hrvati in Srbi reprezentativno obhajali 1. december. Dolžnost hrvatskih katoličanov Sarajevski »Katoliški list« prinaša uvodni članek pod naslovom »Na okup«, kjer med drugim tudi tole naglasa: »Danes jih je mnogo, ki mislijo, da se je položaj spremenil. Hrvatska banovina jim je oprostila rolce. Zdaj smo sami svoji in zdaj bomo med seboj začeli poravnavati svoje račune. V našem slogu. Brezobzirno, z ostro osebno in strankarsko noto. Ali je do tega prišlo samo po sebi, je seveda drugo vprašanje. Dozdeva pa se nam, da nam to večkrat tuja stran podtika in vsiljuje. Posredno ali neposredno. Tukaj imajo vmes svoje prste tudi notranji sovražniki naše svobode ter plačanci zunanje, komunistične propagande. Po neslogi se narodi najlaže onesposab-i.iajo za svobodo in odpor. Svojo hišo šele zidamo. Naša svoboda je šele brez socialne vsebine. Brez lega pa ni nič vredna. V takih okolnostih je zločin zažigati streho nad glavo: s prepirom, cepljenjem, z neodgovornimi akcijami, svojeglavnostjo, eksplozivnostjo, nerealnim kritiziranjem ter samovoljo. To pa vse v veselje zoprnikom in spletkarjem. Svoboda nalaga dolžnosti. Svobode ni brez narodne discipline. Še vedno za nas vse velja geslo: Na okup! Še vedno so časi nnjvečje odgovornosti in najbolj skrupuloznega takta. Sveta mora biti avtoriteta vodstva, ki gotovo le dobro hoče. Katoličani, v tem moramo v narodu prednjačiti. Podpirajmo slogo, disciplino in mir! Naša dolžnost je tudi v tem oziru biti najbolj dalekovidni ter se samozavestno in požrtvovalno premagovati!« »Hrvatska Svijest« v Zagrebu zaplenjena V Zagrebu je bila zaplenjena prva številka na novo izišlega lista »Hrvatska Svijest«, ki ga bdaja profesor Slavič. List je v svoji prvi številki grdo napadel Srbe, nakar je banska oblast banovine Hrvatske začela dobivati pritožbe, zakaj tak list ni zaplenjen. Banska oblast je izdala zaradi lega pojasnilo, ki je objavljeno tudi v belgrajskih listih. Banska oblast pravi, da je postopala po /akonu ter je list takoj zaplenila, kakor hitro je bil predložen državnemu pravdniku. Medtem pa se na podlagi tiskovnega zakona ne da preprečiti, da ne bi naročnik iz tiskarne ne vzel med tem tiskanih listov. Ce je izdajatelj list razposlal, jc (o krivda zakona, ne pa popuščanje pred piscem. »Hrvatski Dnevnik« pa pravi, da je sicer prav, da je bil ta list zaradi napadov na Srbe zaplenjen., da pa bi morale oblasti po drugih krajih tudi tako postopati, kadar kak list žali Hrvate. Za noben narod pa ni večje žalitve, kakor ta, če mu očitaš, da ni narod. To leti menda na pisanje srbskih listov, ki pišejo o Bunjevcih. Za popolno preureditev države članek vseuč. prof. dr. Iliča zahteva pred volitvami ureditev slovenske in srbske enote Belgrad, 10. Jan. m. Po političnem zatišju, ki je vladalo ob božičnih praznikih, je bil današnji dan spet prava slika močne politične razgibanosti. Večina ministrov 6e je vrnila v Belgrad. Danes je spat izšlo dnevno časopisje ter v svojih izdajah načenja aktualna politična vprašanja, med katerimi še vedno zavzema prvo mesto državne preureditve in poslanskih volitev. S tem vprašanjem se je bavila tudi zadnja vladna seja dne 4. januarja, kar je v svoji izjavi časnikarjem potrdil tudi minister dr. Konstantinovič. Na tej 6eji je vlada že na podlagi doslej izdelanih načrtov novega volivnega zakona in na podlagi mnenj, ki so jih izrekli na sejah člani političnega odbora ministrov sprejela vse glavne osnove, po katerih naj se izdela nov volivni red. Minister dr. Konstantinovič je božične praznike porabil v ta namen, da je izdelal verjetno zadnjo redakcijo novega volivnega zakona v smislu sklepov zadnje vladne seje. Ta načrt je »Slovenec« že objavil in po njem so ga ponatisnili še drugi jugoslovanski časopisi. Okolnost, da je vlada pospešila izdajo novega volivnega zakona, je seveda v politični svet znova vrgla na površje vprašanje poslanskih volitev. O tem vprašanju se zdaj splošno govori. Navajajo se razlogi za in proti volitvam Splošno mnenje je — to potrjuje tudi članek današnje »Politike« —, da zahteva čimprejšnje poslanske volitve podpredsednik vlade dr Maček, ki bi rad imel obenem tudi volitve za hrvatski sabor. »Politika« tudi navaja, da bi po zatrjevanju okolice dr. Mačka mogle hrti volitvi že konec iebruarj*. Poleg »Politike« se z bodočimi poslanskimi volitvami peča tudi današnja izdaja tednika »Na-pred«, v katerem g. proi. dr. Ilič v uvodniku »Pomen volitev« poudarja važnost bodočih poslanskih volitev zaradi izvršenih sprememb ▼ našem državnem organizma. Navaja tudi možnost za rešitev hrvatskega vprašanja. Poudarja, da je reševanje hrvatskega vprašanja pomenljiv začetek reševanja preureditve države, z drugimi besedami, pričelo se je relevanje ustavnega vprašanja. Pot, ki jo določa sama sedanja ustava, ni bila sprejeta. Prav tako ne način, ki ga je predložila v svojem poročilu demokratska koalicija in srbska združena opozicija. Način rešitve hrvat. vprašanja z uporabo sedaj že splošno znanega § 116 sedaj veljavne ustave ne predstavlja formalne ustavne revizije in tudi ne ukinitev ustave. Stanje, ki se je ustvarilo z uporabo navedenega paragrafa, ima značaj začasnosti, ker ga bosta morala odobriti nova skupščina in senat. Pa tudi potem bo ta začasnost še ostala Izginila bo samo v tem primeru, če bi potem vsi ukrepi, ki so bili izdani na podlagi § 116 ustave, tudi formalno prešli v sestavo same ustave. Če se ta izjemnost, z njo v zvezi pa tudi začasnost želi sedaj ustvarjenemu stanju odvzeti, se je treba lotiti redne spremembe ustave. Predlogi o tem bi morali vsebovati vse tiste ustavne predpise, od katerih se je odstopilo pri izdajanju ukre- Zmaga slovenskih šahisfov v Novem Sadu Belgrad, 10. jan. m. V Novem Sadu so bile finalne tekme za prvenstvo Jugoslavije v šahu. Kot finalisti so se srečali Ljubljančani in Novosadčani. Zmagali so ljubljanski šaliisti z rezultatom 4)4 (1) proti 2Vi (i). Podrobni rezultati so naslednji: mojster Vidmar ml. : mojster Broder. Nedokončana partija je bila poslana zvezi v oceno. — Mojster Preinfalk (Ljubljana) : Kulžinski (Novi Sad) re-mis. — Prof. Gabrovšek (Ljubljana) : Canjšič (Novi Sad) 1:0, — Sikošek (Ljubljana) : Ilič (Novi Sad) 1:0. — Dr. Gabrovšek (Ljubljana) : Ognjanovič (Novi Sad) 0:1 — Gerzinič (Ljuliianaj : Reuter (Novi Sad) 1:0,— Slokan (Ljubijanal : Atanacko-vič (Novi Sad) 1 : 0. Belgrad, 10. jan. m. V Novem Sadu je bila seja upravnega odbora Jugoslovanske šahovske zveze, ki jo je vodil njen predsednik, bivši minister Stevan Čiriž. Slovensko šahovsko zvezo je na seji zastopal vseuč. prof. Miro Kasal. Na 6eji so sprejeli sklep, da jugoslovanski šahisti še nadalje priznavajo Jugoslovansko šahovsko zvezo v Zagrebu za svojo vrhovno instanco in dajejo popolno avtoriteto obstoječi šahovski zvezi. Na programu za prihodnje leto so medmestne tekme Belgrad — Zagreb — Ljubljana. Velikonočna mojstrska tekma bo v Somboru ali v Belgradu. Na seji so sklenili, . da ne sprejmejo resolucije, da se sedež medna-I rodne zveze prenese iz Haaga v Buenos Aires. Sestanek balkanskega sporazuma drugi mesec v Belgradu Belgrad, 10. jan. AA. V jugoslovanskih službenih krogih potrjujejo vest, da bo redni letni sestanek sveta Balkanskega sporazuma 23. in 24. februarja v Belgradu. Za popotnike v Italijo Belgrad, 10. jan. AA. Po dobljenih obvestilih" smejo potniki in turisti, ki potujejo v Italijo po najnovejših predpisih za zdaj nesti v Italijo 2150 efektivnih italijanskih lir, in sicer 200 lir v bankovcih pa 10 lir, 50 lir pa v kovanem denarju. I)o sedaj jim je bilo dovoljeno nesti s seboj po 300 italijanskih lir. Razen zgornjega zneska efektivnih ital. lir potniki in turisti, ki potujejo v Italijo, lahko nabavijo preko pooblaščenih zavodov in »Putnika« do 3000 lir v kreditnem pismu in do 2500 lir v hotelskih bonih (iz deviznega in valutnega oddelka Narodne banke kr. Jugoslavije). Huda zima po vsej državi Belgrad, 10. jan. m. Iz vseh delov države poročajo o hudem mrazu in o velikih snežnih zametih, ki divjajo po vseh delih države. Hud mraz je tudi v Belgradu. kjer zavija še huda košava. Osebne novice Belgrad, 10. jan. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta na predlog finančnega ministra prestavljena: za carinskega kontrolorja 7. skupine glavne carinarnice v Ljubljani Ciril Švajger, dozdaj v Bosanskem Brodil, in na carinarnico prve vrste v Celju za carinskega inšpektorja 6. skupine Viktor Fabjani, dozdaj v Mariboru. Napredoval pa je za višjega carinskega kontrolorja 6. skupine Viktor Kregar v Ljubljani. Z odlokom finančnega ministra pa sta bila premeščena: za pomožnega carinika glavne carinarnice v Belgradu Dragi Draškovič, dozdaj v Ljubljani, in za carinika 8. skupine glavne carinarnice na Sušaku Anton Hamer, dozdaj v Mariboru. Belgrajske novice Belgrad, 10. jan. m. Organi tukajšnje policije so dans v Poštni hranilnici aretirali znano tatico Marijo Horvat iz Sofcotice ^ (udno vreme v Sovjetiji Moskva, 10. jan. b. Prirodni pojavi v Sovjetski Rusiji so letos zares nenavadni. Medtem ko v srednji Rusiji vlada silovit mraz in prav tako v nekaterih delih severa, je mraz na jugu, zlasti v Ukrajini, še hujši ter je tam temperatura padla izpod 20 stopinj Celzija. Posebno hud mraz je zavladal v Odesi, kjer je pričelo zmrzovati celo morje, kar že desetletja niso zabeležili. Zaradi tega so se pojavile težave za plovbo v Odesi. Z druge strani pa poročajo, da je v polarnem morju prišlo do nenadnih sprememb. Z ledolomilca »Stalin« javljajo, da je od včeraj na danes prišlo do ogromne spremembe vremena. Ta ledoloinilec je prišel na pomoč ledolomilcu »Sjedovu«. Še včeraj je vladala temperatura — 31 stopinj Celzija, danes pa je naenkrat zapihal topli veter in je temperatura poskočila na + 2 stopinji Celzija. V roku 12 ur je znašala razlika v temperaturi celih 33 stopinj Celzija. Namesto mraza in snežnih viharjev je pričelo deževati. Davi pa so v Moskvi zabeležili temperaturo — 30 do — 32 stopinj Celzija, Promet na ulicah je skoraj popolnoma zastal. Cestna železnica vozi z največjimi težavami in le vlaki podzemske železnice vozijo normalno. Šole so zaprte, ker ni mogoče pregreti sob. Istočasno prihajajo poročila iz Srednje Azije, da je tam zavladala nenavadno visoka temperatura. Tako je v zadnjih 15 dneh narasla v Usbekistanu temperatura za + 20 stopinj Celzija. Takšnih temperaturnih razlik v sedanjem času niso zabeležili zadnjih 50 let. Jugosiovanstvo v božičnih belgrajskih listih Zagrebški Obzor piše o božičnih izdajah belgrajskih listov ter naglasa: »V božičnih številkah belgrajskih listov je bilo priobčeno nekaj člankov o jugoslovanstvu, ki kažejo, da je o tem vprašanju v srbskih javnih delavcih več mnenj, da pa vsi žele, da bi jugosiovanstvo tako ali drugače utrdilo Jugoslavijo. Ta želja je prav tako očita v članku Slobodana Jovanoviča v Srpskem glasu kakor v članku Adama Pribičeviča v Pravdi, čeprav oba gledata to vprašanje z različnih vidikov. G. Jova-novič se poteguje za jugosiovanstvo kot državno torej politično idejo, ki jo želi povezati s srbskim in hrvatskim nacionalizmom. G. Pribičevič pa, čeprav tega glasno ne izraža, pravi, da mora jugosiovanstvo biti iskreno, ne pa prikrita srbska hegemonija. Božične številke belgrajskih listov mnogo pišejo o Strossmayerju, češ da je bil odločen in iskren borec za sodelovanje Srbov in Hrvatov. Vendar razen lepih besed o jugoslovanstvu razen v Pribičevičevem in Jovanovičevem članku ni nič konkretnega, iz česar bi človek lahko sklepal, kako si pisci zamišljajo sodelovanje Hrvatov in Srbov. V članku g. Jovanoviča se celo kaže želja, da bi v novi državni ureditvi srbska enota zavzela prevladujoč položaj. Morda je najvažnejše v vseh teh člankih naglašanje, da bi Srbi morali biti nosilci jugoslovanske ideje tudi, če bi Hrvati končno odrekli. Zdi se, da je mnogo srbskih javnih delavcev, ki sodijo, da je treba povedati srbski javnosti, da je Jugoslavija, kakor koli je že notranje urejena, vendar le najboljše jamstvo za neodvisnost in napredek srbskega naroda. Toda od tega priznanja je treba iti še naprej ter iskreno delati, da bi nova državna ureditev bila taka, da bi v Jugoslaviji ne le srbski, temveč tudi hrvatski in slovenski narod našla najmočnejše varstvo svojih interesov in najširšo možnost za razvoj svojih sposobnosti.« — Lepe so te deklamacije z ene in druge strani. Se lepše pa bo, ko bosta ena in druga stran že enkrat resno začeli izvajati v dejanju, kar Slovenci s polno pravico zahtevamo. . Srbi in Hrvati v Hercegovini Minister brez portfelja HSS dr. Bariša Smoljan je te dni dal »Hrvatskemu Dnevniku« o razmerah v Hercegovini izjavo, kjer med drugim pravi: »Razmerje med Hrvati katoličani in muslimani v krajih banovine Hrvatske so normalni ter vsi politiko banovine Hrvatske vsak dan bolj razumevajo. To mi zlasti dokazuje konferenca uglednih muslimanov v Mostarju. Vsi navzočni muslimani so iskreno odobrili mojo razlago. Pri Srbih vidim gibanje v bolj radikalni smeri. Zdi se, da prav v zadnjem času dajejo ton zlasti mestnemu prebivalstvu ljudje Ljotičeve ideologije, ki je načelno zoper sporazum. Škoda je pri vsem tem le to, da istočasno ne povedo kakega drugega dobrega izhoda ... Pri srbskem kmetu v banovini Hrvatski in zunaj nje pa se sporazum drugače presoja ter mislim, da bo prav srbsko selo politiko sporazuma najkrepkeje podprlo.« Hudi učinki zapore nemškega izvoza London, 10. januarja. A A. Reuter. Po poročilih ki so jih dobili uradni krogi, ee je učinek zapore nemškega izvoza že pokazal. Poročila o tem prihajajo iz vseh krajev. Uspeh te akcije ee vidi najboljj iz dejstva, da transporti in zavarovalne družbe prosijo za potrdila o poreklu blaga od strani britanskih in francoskih konzularnih zastopnikov. V londonskih krogih imajo pred očmi možnost poskusa, da 6e izigravajo določbe o dokazovanju porekla blaga, ter so bili zaradi tega izdani varnostni ukrepi. Znani so poskusi, da se v nevtralnih državah ustanove tovarne, katerih lastniki bi bili Nemci in v katerih bi se predelovalo blago izključno nemškega porekla. V Londonu naglašajo, da se takšno blago ne smatra za čisto nevtralno in da je podvr- fpnn nratf Mcltm nrn ^p..* r L-l... ... , ,, r--- Bluu h" tvanui "*uilo ncmSKO blago namenjeno izvozu. pov na podlagi § 116. Bodoča skupščina bi po mnenju g. dr. Iliča skupno s senatom mogla samo predlagati spremembo ustave, kar pa skupščini ne bi dajalo značaj ustavotvorne skupičine. Po tej ugotovitvi dr. Ilič omenja že svoječasno stališče, ki si je pri vseh političnih krogih priborilo prvo mesto, da je treba pred poslanskimi volitvami izvesti sporazum do konca, to je, ne ostati samo pri banovini Hrvatski, zanemariti pa vprašanje srbske in slovenske samoupravne enote, G. dr. Ilič pravi tako: »Z rešitvijo hrvatskega vprašanja se je preureditev države samo začela, ne pa dovršila. Zaradi tega tudi sama rešitev hrvatskega vprašanja nI popolna, temveč samo delna. Popolna ho šele tedaj, ko se bo preureditev države izvedla do konca in se bo v njej jasno odredil tako položaj delov kakor tudi položaj celote in tudi njihovi vzajemni odnosi. To bo tudi naravno predmet ustavne revizije, po kateri poti se tudi edino morejo dobiti relativne trajne rešitve. To nič ne ovira, temveč govori prav obratno vse za to, da se na način, kakor se je odredil položaj hrvatskega dela. odredi položaj tako slovenskega kakor tudi srbskega dela in kakor tudi same državne celote. Šele potem, ko bo problem tako rešen v celoti, bo moglo ljudstvo na volitvah in [>o skupščini izreči svojo sodbo o tej rešitvi. Brez tega lahko pride v nevarnost tudi to, kar se je zdaj že delno rešila. Ljudstvo hoče imeti čisto in jasno stvar in ko vidi eno, hoče videti tako drugo in tretje kakor tudi celoto. Tej njegovi želji ne more nihče nič ugovarjati in to toliko manj, ker v popolnosti ustreza tako vsakemu posameznemu kakor tudi splošnim koristim. Nikdar ni dobro ločiti stvari, ki se že po naravi ne morejo ločiti. Zato g. dr. ilič ponovno opozarja na vse nevarnosti, če bi se vprašanje državne preureditve še nadalje zanemarjalo in bi se poslanske volitve postavile pred to vprašanje. Zato je po besedah g. dr. Iliča neobhodno potrebno, če se hoče dobiti prava odločitev ljudstva, da se mora predenj tudi samo vprašanje pravilno postaviti. Edini način je ta, da se izda začasna rešitev tudi za druge dele skupnosti kakor tudi za samo skupnost in se z vsem tem stopi pred ljudstvo. Šele tedaj bodo volitve dobile svoj polni jx>men in bodo začetek vsestranske ureditve našega političnega življenja. Tako misli večina politične javnosti, ki ne more razumeti, da bi mogel iti kdo na volitve v tako neurejenih razmerah, kakor so sedaj, in v tako hudem času, kakor ga doživljamo, in dopustiti, da bi se volivni boj vodil o tako težkem in važnem ter še vedno odprtem vprašanju, kakršno je vprašanje preureditve drugih pokrajin izven banovine Hrvatske. Verjetno bo že jutri dopoldne seja ministrskega sveta, ki bo prinesla v tem pogledu več jasnosti. Čudne govorce po odhodu angleškega vojnega ministra London, 10. januarja, t. United Press: Ker ministrski predsednik v svojem govoru niti z besedico ni omenil odstopa vojnega ministra H o r e Belislie, razen z namigom, »da mora v sedanjem času, dokler traja vojna, zapostaviti vsa osebna čustva in brezobzirno storiti vse, kar misli, da je prav«, trajajo ugibanja o ozadjih tega odstopa dalje. Slišijo se najbolj različne domneve, katere spadajo brez dvoma na polje domišljije. Toda, dokler ne bo prišla uradna pojasnitev, bodo krožila in našla vernih poslušalcev dovolj. Tako se govori po Londonu, da je Hore Be-lisha, ki je po krvi Žid in silno ambiciozen, sebi pripravljal položaj ministrskega predsednika. O njemu so že govorili, da hoče postati drugi »lord Disraeli«, ki je bil tudi židovskega pokolenja in je dosegel najvišje časti v angleškem imperiju s svojimi velikimi umskimi sposobnostmi. O Hore Be-leshi govorijo, da si je plačeval svojo lastno reklamo, da je imel na razpolago svoj tisk, da si je po svoje urejeval najvišje vojaške čine v armadi in da je govoril po bližnji in daljni okolici, da bo on naslednik ministrskega predsednika, ter podobno. Govori se z veliko vnemo, da se je spri s starimi generali, ki jih je vse preveč priganjal in da se je vmešaval v načrte generalnega štaba. Govorijo nadalje, da se je proti njemu uprl francoski generalni štab, češ, da je njegov vpliv razkrojevalen za enotno vodstvo vojne. Silno značilno pa je, da je francoski vrhovni poveljnik G a m e 1 i n že istega dne, ko je Hore Belisha odletel iz vlade, izročil najvišje odlikovanje legije časti vrhovnemu poveljniku angleških čet generalu G o r t u, kakor da bi hotel s tem poudariti svojo zadovoljnost s to spremembo. Po Londonu gredo tudi novice, da je treba pričakovati še nadaljnjih sprememb v vladi sami. O Chamberlainu samem govorijo, da ni zadosti odločen. Francozi bi na čelu angleške vlade rajši videli Churchilla, ki je odločen in ki je bii od nekdaj zagovornik odločne protinemške politike. Churchill bi po francoskem mnenju z vsemi silami silil na odločitev ter bi napel vse angleške sile tudi na kopnem, da bi čim preje prišlo do zaključka vojne in do zmage. Tudi nekateri drugI ministri so na tem — tako pripovedujejo — da bodo odleteli in nadomeščeni z bolj energičnimi ljudmi, kakor jih potrebuje vojna doba. Poljska vojska v Franciji uradno ustanovljena Pariz, 10. jan. A A. Havas: Predsednik poljske vlade general Sikorsky in predsednik francoske vlade Daladier sta izmenjala pismi ob podpisu sporazuma, ki se nanaša na ustanovitev poljske vojske na Francpskem. V svojem pismu general Sikorsky pravi mimo drugega, da bo poljska vojska, ki je bila ustanovljena na r rancoskem, opravljala svojo dolžnost, zvesta slavnim tradicijam Poljske. Pravi, da se bo poljska vojska v Franciji borila z ramo ob rami s francosko vojsko do zmage. Oalndier pa je v svojem pismu poudaril tradicionalne polij-ko-francoske vezi ter pravi, da je sporazum, ki je bil dosežen med poljsko in francosko vlado, še en doknz gl6boke povezanosti in nezlomljive volje, da se doseže zmaga in premuga napadalec. Zagrebška vremenska napoved: Mraz, jasno. Zemunska vremen, nnpoved: Po vsej državi se hujši mraz. V severnih kraiih delno insno, ponekod sneg. V Podonavju košava, v Priinoriu buri*. jBte*. 7. Zastori nad beneškimi posveti se te počasi razgrinjajo Po vsem Balkanu je nastopila velika politična razgibanost Odmevi beneškeg a sestanka med italijanskim in madžarskim zunanjim ministrom trajajo dalje Do seda) si na podlagi teh odmevov ni bilo mogoče ustvariti jasne slike glede smeri, ki jo bodo vzeli bližnji dogodki. Italijanske in madžarske razlage so gostobesedne, toda vsebine beneških sklepov niso razodele. Francoski odmevi so polni pričakovanja najboljših razvojev Nemški tisk je iz redno molčeč. Angleški tisk pa se ne spušča v nobena razmišljanja. V Moskvi vlada nevolja Med balkanskimi državami je zavladala velika živahnost in se slišijo glasovi o številnih diplomatičnih, sestankih, ki bodo sledili beneškim razgovorom. V kolikor je trenutno mogoče pregledati položaj, bosta Madžarska in Romunija poskusili poravnati medsebojne odnošaje na podlagi priznanja, da so poprave meja potrebne. Poprave se lahko izvedejo takoj, ali pa se odložijo do konca vojne. Sprava med Romunijo in Madžarsko naj bi imela za posledico tesno sodelovanje obeh proti sovjetski nevarnosti če in kadar bi postala pereča. Izgleda pa, da ge Italija že v naprej obljubila Madžarski svojo pomoč proti tej nevarnosti in bo obstojala naloga italijanske diplomacije v tem, da pripravivse okoliščine, ki bi jo omogočile, da bi to pomoč Madžarski lahko nudila z oziro0bramba na zahodu — napad na vzhodu« London, 10. jan. t. An^eški tednik >0 b s e r- v e r«, kjer piše znani in navadno dobro obveščeni pisatelj G a r v i n , objavl ja uvodnik, v katerem pravi, »da bo leto 1M0. postalo odločilno leto, pa naj se vojna že letos konča ali tudi ne. Doba negotovosti pa lahko traja za Anglijo in Francijo še tja do jeseni. Garvin osebno pa ne verjame, da bi Nemčija spomladi napadla na zahodu. Nasprotno je mnenja, da bodo Hitler, Goring in nemški poveljniki rajši izvedli znane načrte generala H o f f m a n n a , ki je že staremu cesarju Viljemu očital, da je Nemčija izgubila toliko lepih priložnosti (zadnjo svetovno vojno imenuje »vojno zamujenih priložnosti«), in ki je predlagal cesarju, naj na zahodu ne napada, marveč se naj samo brani, med tem ko naj na vzhodu osvaja nova ozemlja in se zavaruje na gospodarskem polju. Nemčija se prav lahko drži teh nasvetov od Baltika pa tja do Balkana, pravi Garvin. Ako pa bi se Nemčija Ie odločila za napad na zahodu, potem je gotovo, da napad ne bo naravno-sten, marveč bo krivuljast in bo šel skozi Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko. Istočasno pa bi nem- Najnovejša italijanska 35.000 tonska bojna ladja: Na sliki je ia nova iadja, »Littoriac ki jo dolga 360 metrov in ima razen najmodernejše letalske opreme tudi devet topov 381 milimetrskega kalibra ska armada napadla tudi Maginotovo obrambno črto hkrati na več točkah, z namenom, da vsaj na enem odseku prodre in jo predere ter se skozi njo razlije v Francijo. Sunek bi izvedlo ogromno število letal, tankov in tojx>v. Ga r. vin nasvetuje Angliji in Franciji da se vsekakor pripravita tudi na možnost nemškega udara na Belgijo in Luksemburško. Naj s to možnostjo računata tako, ko da bi bila gotova stvar. Garvin dodaja, da ne more verjeti, da bi Amerika spričo tega strašnega boja, ki se pripravlja med svobodo in tiranijo, mogla ostati hladna in oddaljena. Na koncu pravi Garvin, da so na evropskem vzhodu in jugovzhodu še sile, ki so v stanju zoper-staviti se nasilnim osvajanjem. To da so Italija. Turčija, Madžarska in Jugoslavija, ki ne bi dovolile, da bi narodnosocialistično-komunistično prijateljstvo gospodarilo nad Podonavjem in nad Balkanom. Nemci očitajo Angležem, da hočejo švedsko strmoglaviti v vojno Berlin, 10. jan. A A. DNB: »N a c h a n s g a b e« prinaša članek, s katerim ugotavlja, da skuša Anglija stalno razširiti vojno v Evropi, in sicer poglavitno v severnih krajih. V to vojno naj bi bila pritegnjena tudi Švedska, seveda na strani Anglije. S tem v zvezi pravi list »Nachtausgabe« sledeče: 1. Velika Britanija dela vojaške priprave, da bi razširila vojno na severu Evrope. 2. Velika Britanija poskuša isto tudi v jugovzhodni Evropi, Seveda je pa njej poglaviten sever Evrope jn bo zato takoj priskočila učinkovito Finski na pomoč. 3. Jasno je, da je Velika Britanija pripravljena dati jamstva nato pa ugodnosti na Gospodarskem, političnem in vojaškem polju posameznim državam, da bi se tudi na ta način borila proti Nemčiji. 4. Velika Britanija ima sedaj za glavni cilj Švedsko, katero poskuša potegniti v boj proti Nemčiji, in sicer najprej na ta način, da bo šla čez njo na pomoč Finski. Kriza vlade na Japonskem Zaradi položaja na Kitajskem Tokio, 10. jan. AA. Kakor pišejo današnji ja-r>onski časopisi, je treba v najkrajšem času pričakovati ostavko japonske vlade. Listi pišejo, da je vojni minister skupno i vojaškimi krogi prepričan, da je položaj Abejeve vlade nevzdržljiv. Ker se vojska čuti odgovorno za izvedbo japonskih namer na Kitajskem, je v največji meri zaintere sirana na tem, odarstvo. Glede intenzivnega izkoriščanja vodnih sil sem pa tega mnenja: Vodne sile naj se skuša, kjer se le da, izkoristiti. Ne smemo jKnzabiti, da je največji gosjx>darski zločin, če se pusti vodna sila v nemar. Vodna sila je kapital, katerega je treba le dvignili. Pri nas v Sloveniji imamo toliko prilik za napravo električnih central. Potrebno je zainteresirati v prvi vrsti kr. bansko upravo. Ta naj razpiše veliko investicijsko posojilo, katero bo amortizirano tekom 20 let. Domačega kapitala je dovolj na razpolago, treba ga je samo mobilizirati. Kako se da to doseči. Imamo zgleden primer v Italiji. Tam je skoraj ves krfpital v službi domovine. In uspehi so zavidljivi: toliko reguliranih rek in jx)tokov, moderne ceste itd. Če pomislimo, da bi z racionalno elektrifikacijo pridobili dnevno ogromne množine električne energije, katero bi ujx)rabili v našem gospodarstvu, ne sinemo s tem odlašati, temveč čimprej z deli začeti. Samo dobre volje je treba in vse bi se dalo izvesti v procvit domovine. Kar pa tiče zasebno iniciativo, naj se je ne fmaga do potrebnega razmaha. To velja tudi za plovne mline. Dokler se ne bo izvedla pri nas obširna elektrifikacija, se jih naj pusti obratovati kakor do sedaj. Predpišejo naj se primerne dajatve tako, da bo eksistenčni minimum zagotovljen. Še je čas, da se to uravna. Zbornica za TOI v Ljubljani je stavila v tem smislu konkretne predloge, katere more oblast brez škode osvojiti. S previsokimi taksami bi se pa plovno mlinarstvo uničilo, kar pa ni v interesu oblasti. Sadravec Peter, član banskega sveta za mesto Ormož. Pijecki Belgrad. Za predsednika družbe je bil Izvoljen g. Pavle Popovič-Pecija, za ravnatelja družbe pa Janko Lj. Badžak iz Mladenovca. — Minister trgovine in industrije je dovolil osnovanje delniške družbe Ferovolf v Belgradu z glavnico 1.1 milij. din, ki se bo bavila s trgovino s stroji, železom itd. Vpis delnic 11. januarja, ustanovni občni zbor 13. januarja. — Nadalje je dovoljeno osnovanje delniške družbe Kc60vka, industrijska in trgovska d. d. v Belgradu z glavnico 5 milij. din (družba bo izdelovala in prodajala aparate za zaščito od dima, plinom itd.). Vpi6 delnic 15. januarja, ustanovni občni zbor 18. januarja. Izgube trgovskega brodovja. Po statistiki norveškega izvora so znašale izgube trgovskega brodovja v svetu zaradi vojne do konca decembra: 220 ladij z 932.814 tonami ali 1.34% vse svetovne tonaže. Tako so znašale anglešk izgube 99 ladij s 459.043 tonami ali 2.16% vse angleške tonaže, francoske 9 ladij s 54.600 tonami ali 1.85%, nemške pa 23 ladij s 138.741 tonami ali 3.09% vse tonaže. Naša država je zastopana v statistiki izgub z 1 ladjo s 6371 tonami, kar je 1.55% vsega našega' trgovskega brodovja. Relativno je znatna izguba Romunije, ki je z 1 samo ladjo s 6394 tonami izgubila 5.71% vse tonaže svojega trgovskega brodovja. Skupne izgube nevtralcev znašajo 88 ladij' s 266.136 tonami ali 0.66% trgovskega brodovja. So pa številne nevtralne države, ki niso do sedaj beležile še nobenih izgub. Cene v Angliji so narasle od začetka vojne pa do 2. januarja 1940 za 32%. Da so posebno v zadnjem času cene narasle, je pripisovati oprostitvi veza cen cina in ostalih kovin, ki so bile doslej uradno maksimirane. Borze 10. januar. Denar Nemška marka 14.70—14.90 Ameriški dolar 55.— Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3,513.715 din, na belgrajski pa 513.000 din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 0.3 milij. din. Ljubljana — uradni tečaji London 1 funt..... Pariz 100 frankov .... Newyork 100 dolarjev . . Ženeva 100 frankov . . . Amsterdam 100 goldinarjev Bruselj 100 belg .... 174.90- 178.10 98.85— 101.15-4-124.37—4484.37 005.00—1005.00 2356.50—2394.50 743.00— 755.00 Liubliana — svobodno tržišče London 1 funt.......216.08— 219.28 Pariz 100 frankov............122.18— 124.48 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..........1228.35—1238.35 Amsterdam 100 goldinarjev . , 2910.82—2948.82 Bruselj 100 belg............917.77— 929.77 Ljubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90' Zaereb — zasebni klirins Solun 100 drahem .,,... 31.65— 82.35 Belgrad — zasebni klirine Solun 100 drahem...... 31.18— 82.51 Curih. Belgrad 10, Pariz 998.5, London 1762.5, Newyork 45.9375, Brusel j74 90, Milan 22.50, Amsterdam 237.55, Berlin 178.62, Stockholm 106.175, Oslo 101.35, Kopeohagen 86.10, Sofija 530, Budim-' pešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Buenos Aires 100. Vrednostni papirji Vojna Skoda: v Ljubljani 421—424 v Zagrebu 427 blago v Belgradu 425—426 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 do 98, vojna škoda promptna 421—424, begL obv. 75 do 76, dalm. agrarji 69—71, 8% Bler pos. 97 bL, 7% Bler. pos. 86.50—87, 7% pos. DHB 99 den., 7% stab. j)os. 98—98.50. — Delnice: Narodna banka 7.800 den.. Trboveljska 230—240. Zagreb: 7% invest. posojilo 98 blago, vojna škoda promptna 427 blago, begluške obveznice 76 blago, dalm agrarji 70.50 blago, 4% severni agrarji 51—52, 6% šumske obveznice 70 blago, 8% Blero-vo posojilo 98 blago, 7% Blerovo posojilo 88 blago, 7% stab posojilo 98 blago. — Delnic«: Narodna banka 7-800 denar, Priv. agrarna banka 196 blago, Trboveljska 230 denar, Sladk. tov. Osijek 110 denar, Osi. livarna 162.50 blago. Belgrad; 7% Invest. posojilo 98 denar, vojna škoda promptna 425—426 (425), begluške obveznice 75.50—76, dalm. agrarji 70—70.50, 6% šumske obveznice 68.50—70, 7% Blerovo posojilo 86.75 denar, 7% posojilo Drž hip. banke 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.600 denar (7.500), Priv. agrana banka 194.50 denar (190). Zitnl trg Novi Sad. Koruza bačka in banaška stara nespremenjeno, bačka nova 116—118, bačka nova paritet Indjija 115—117. Tendenca stalna. Promet slab. Gene živine in kmetijskih pridelkov V Lendavi, dne 5. januarja 1940 so bile cene sledeče: biki I. vrste 5—6 din, II. vrste 4.50 do 5 din; telice I. vrste 5 din, II. vrste 4 din- krave I. vrste 3 din. 11. vrste 2.50 din, teleta I. vrste 6—7 din, II. vrste 5 din; prašiči špeharji 8.50 do 9 do 11, prašiči pršutarji 7.50 din za 1 žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 din; svinjina 14 din, slanina 18, svinjska mast 22 din; čisti med 15—16 din za 1 kg. — Pšenica 200 din, ječmen 160, rž 155, oves 100, koruza 150, fižol 600, krompir 100, seno 75 din, slama 15, jabolka L vrste 200, pšenična moka do 375, koruzna moka 200, ajdova moka 400 din za 100 kg. — Drva 105 din za kub. meter, jajca 1 din za 1 komad, mleko 1.50 din za liter, surovo maslo 28—32 za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50 do 4.50 licer, finejše sortirano vino pri vinogradnikih B do 7 din za liter. Živinski sejem v Kranju dne 8. Januarja 1940. Dogon: 33 volov, 21 krav, 10 telet, 12 svinj in 20 prašičev. Prodanih je bilo 19 volov, 10 krav, 10 telet, 14 svinj in 9 prašičev. Cene živini: voli I. vrste 6.50 din, II. 6, III. 5.50, telice I. vrste 6.50 din, II. 6, III. vrste 5.50 din, krave I vrste 5.50 din, II. 5, III. 4.50 din, teleta I. vrste 8.50 din, II. 7.50 din, prašiči špeharji 11.50 din, prašiči pršutarji 8.50—9.50 za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 150 din do 270 din za glavo. — Goveje meso I. vrste 14 din, II. vrste 12, III. vrste 10 din, svinjina 16—18 din. slanina suha 24—26 din, svinjska mast 22 din, čisti med 24 do 26, neoprana volna 24—26, oprana 36—38, goveje surove kože 14—16, telečje surove kože 18, svinjske surove kože 12—14 za 1 kg. Cene kmetijskim pridelkom: pšenica 2.50—3, iečmen 2—2.25. rž 2 do 22.5, oves 2, koruza 1.75, fižol 6—7, krompir 1.50, lucerna 18.50, seno 1.25, slama 0.75, jabolka I. vrste 6 II. 5. III. 4 din, pšenična moka do 4, koruzni zdrob 3.50, koruzna moka 2.50—3.50, ržena moka 4 din, ajdova moka 4—6 din za 1 kg. — Drva 110 do 115 za kub. meter, jajca 1.50—1.75 za 1 komad, mleko 2 do 2.50 din za liter, surovo maslo 34—38 din za 1 kg. 2lvlnskl sejmi Živinski sejem v Sevnici okraj Brežice dne 4. januarja 1940. Cene: voli 5 do 6 din, krave 3 do 5 din, junci 6 din, junice 5 do 6 din, debele svinje 7 din za kg žive teže. Mladi prašički 150—180 din za par. S I5 O R T Glej tudi poročila na 8. strani! Državno prvenstvo v klasični kombinaciji JZSZ razpisuje državno prvenstvo v klasični kombinaciji v dneh 20. in 21. januarja v Bohinju. Tek na 18 km se vrši v soboto, dne 20. januarja popoldne, skoki za kombinacijo pa v nedeljo 21. januarja dopoldne. Po končanih skokih na inž. Hansenovi skakalnici za kombinacijo se vršijo še propagandni skoki. Opozarjamo vse klube, da prijavijo svoje tekmovalce na ' predpisanih tekmovalnih prijavnicah do 16. januarja. Prijavnine ni. Tekmovalce za propagandne skoke ni treba prijaviti na prijavnicah, temveč samo na klubskih uradnih tiskovinah. Pravico prijave imajo vsi pri Zvezi verificirani tekmovalci, tekmuje se po saveznih določilih v razredih, tako za tek kot za kombinacijo. Propagandni skoki niso v razredih, klubi lahko prijavijo poleg seniorjev tudi bolj rutinirane juniorje, imeti pa morajo zadostni trening na ing. Hansenovi skakalnici. Vodstvo tekme bo od 18. januarja dalje v Bohinju pri Sv. Janezu. Točen čas starta za tek se bo objavil naknadno. , Darila: prvi in drugi v kombinaciji prejmeta darila, tretji plaketo. Prvi v teku darilo, drugi in tretji plaketo. Prvi trije tekmovalci v drugem in tretjem razredu prejmejo plakete ako jih je prijavljenih najmanj šest od vsakega razreda. V primeru, da je manj prijav v enem razredu, bo vodstvo nagradilo samo dva tekmovalca. Nadalje se opozarjajo klubi, da pravočasno rezervirajo prenočišča in prehrano, za kar naj se obrnejo direktno na Smučarski klub Bohinj, katerega je Zveza pooblastila za izvedbo tega tekmovanja. Zveza si pridržuje pravico izpremembe tega razpisa. i II. zlet gorenjskih smučarjev V zvezi s proslavo 10 letnice GZSP, ter bo obsegal naslednji program: 1. Državno prvenstvo v alpski kombinaciji. 2. Podzvezino prvenstvo v klasični in alpski kombinaciji seniorjev. 3. Podzvezino prvenstvo v alpski kombinaciji za dame. 4. Vsa mladinska prvenstva podzveze. Petek, dne 26. januarja 1940: ob 20 slavnostni občni zbor GZSP v hotelu »Pošta«, ob 21 zabavni večer. Sobota, dne 27. januarja 1940: ob 9 žrebanje nastopnih številk za vsa tekmovanja ter eventu-elni zdravniški pregled; ob 9.45 slavnostna otvoritev 3. izleta gorenjskih smučarjev; ob 10 nastop tekmovalcev za tek na 18 km; ob 14 nastop tekmovalcev za smuk, dame in gospodje; ob 19 bakla-da po mestu in pozdrav gostov, tekmovalcev in meščanov pred mestnim domom; ob 20 velika športna veselica v Sokolskem domu. Nedelja, dne 28. januarja 1940: ob 8 pokloni-tev Storžiškim žrtvam in položitev venca na spomenik; ob 9.30 sprejem gostov na postaji; ob 9.30 nastop juniorjev in mladine za teke na 5 in 3 km; ob 9.30 slalom za juniorje in mladino; ob 10 pozdrav zastopnikov v mestnem domu; ob 11 nastop tekmovalcev za slalom gospodov, ob 11.30 nastop tekmovalcev za slalom; ob 14 otvoritev in blagoslovitev novo zgrajene smuške skakalnice; ob 14.15 skakalne tekme seniorjev, juniorjev in mladine; ob 18 razglasitev rezultatov in razdelitev daril v mestnem domu ter zaključek tekmovanja 3. izleta; ob 19 svečani zaključek izleta s sodelovanjem pevskega zbora in godbe na pihala ter zabavni večer s plesom v hotelu »Pošta«. Vsi udeleženci 3. izleta naj se glede vseh informacij obračajo do 25. januarja 1940 naravnost na prireditveni odsek GZSP na Jesenicah. Od 26. januarja t. 1. dalje pa se bodo dobile vse informacije v izletni pisarni v Tržiču vsak dan od 9 do 12 in od 15 do 20. Vremenska poročevalska služba Vremensko poročevalsko službo vršijo v zimskem času Slovensko planinsko društvo, Tujskoprometne zveze v Ljubljani in Mariboru ter Jugoslovanska športna zveza. Široko razpredena mreža stalnih poročevalcev o snežnih prilikah v raznih krajih Slovenije skrbi, da prispejo poročila vsak dan v predpoldanskili urah v glavna zbirališča, kjer se presodi njihova pravilnost. Pri tem vpoštevajo in primer-jajo poročila iz bližnjih krajev posameznega okoliša ter se lahko ugotovi, ako ta ali oni poročevalec ni posiai pravilnega poročila. V takih primerih, kjer je jasno, da poročilo ne more ustrezati dejanskemu stanju snega in vremena, se za dotični dan izločijo nepravilna poročila ter se da poročevalcu potrebno pojasnilo in tudi navodila za nadaljnje pravilno poročanje Strogo se pazi na to, da vremenska poročila odgovarjajo stanju snega, tako da morejo imeti planinci in smučarji polno zaupanje v pravilnost vremenskih poročil, ki jih objavljajo gori navedena društva dnevno v časopisih. Pred božičnimi prazniki dne 22. decembra so glasila vsa poročila z Gorenjske, da je sneg osrenjen, ker je tudi odgovarjalo stanju, ker je 2t. decembra v Sloveniji nekoliko deževalo. Dne 23. decembra se je na osrenjenem snegu napravil srež, ker je v noči dne 22. na 23. decembra bilo mirno in je temperatura na Gorenjskem znašala v nižjih legah povprečno —14, v višjih lega pa okrog «^7. Po praznikih, dne 27. decembra je bilo poročilo pravilno, da je v dolinah zjutraj ob 7 bil srež, medtem ko je bil v gorah sneg osrenjen. Od 27. na 28. decembra je zapadlo nekaj suhega snega ter poročila pravilno navajajo, da je pršič na stari podlagi. Vsem trem društvom daje vremenska poročevalska služba obilo dela ter je to zvezano tudi s precejšnjimi izdatki. Držijo se strogo načela, da morajo biti vremenska poročila o snežnih prilikah v vsakem primeru pravilna in da slabe snežne razmere ne smejo imeti vpliva na poročevalsko službo, čeprav turisti ne bodo posetili dotične kraje. Gre le za to da se da turistom pravilna slika o snežnih razmerah Ako bi kdo ugotovil, da vremensko poročilo za določen dan in ob določenem dne-SnrPV"- ?d&°varjalo resničnemu stanju, bodo SIL), 1 ujskoprometni zvezi v Ljubljani in Mariboru ter JZSZ hvaležni za opozorilo, da morejo primerno poučiti dotičnega poročevalca, oziroma, da poskrbijo za bodoča točna in pravilna poročila v dotičnem odseku. Dvanajst zlatih kolajn na olimpijadi leta 1940 je bilo že v rokah športnikov Neki švedski športni list piše te dni, da so bile vse velike priprave športnikov za olimpijske igre v Garnnsch-Partenkirchenu ter v Helsinkih zaman ter navaja listo dvanajstih športnih panog, v katerih so imeli zlate kolajne že vnaprej zagotovljeni gotovi športniki. List omenja tele panoge m naslednje športnike: 1. Ragnhild Hveger (Danska) kravi na 400 metrov za dame. 2. Amerika, skok v višino ob palici. 3. Cor Kint (Nizozemska) 100 m hrbtno plavanje za ženske. 4. Taisto Maeki (Finska) tek na 5000 in 10 tisoč metrov. 5. Nemčija, met kladiva. 6. Ilarbig, Nemčija, tek na 800 m. 7. Finska, met kopja. 8. Haokney (Amerika), met krogle. 9. Amerika, tek čez zapreke na 110 m 10. Watson (Amerika), deseteroboj. 1. Adolf Kiefer (Amerika), hrbtno plavanje na 100 m. ' 12. Widmark (Švedska), kajak. Pred seboj imamo torej prednjo listo, pri kateri pa bo tudi ostalo, kajti olimpijskih iger ne bo, četudi radi verjamemo, da se na njej ne bi dosti spremenilo. Le škoda, izredno velika škoda je, da se športniki, ki so se leta in leta pripravljali na letošnje olimpijske igre, ne bodo mogli pomeriti v plemeniti borbi na igriščih, na olimpijskih tleh, temveč se borijo z morilnim orožjem v roki, ki prinaša strašno smrt. »SLOVENEC" na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki Vprašanja dnevnega življenja: Kakšna je naša prehrana? Ljubljana, v januarju. Od vseh strani pritiskajo težave nad nas in vse se vprašuje, kako bo z našim vsakdanjim zaslužkom, kako se bomo znali boriti za naš vsakdanji kruh in kako za našo prehrano sploh. Prehrana Človeštva je pač temeljni problem vsega našega dnevnega snovanja in dogajanja; ta problem je sedaj še važnejši v teh zimskih mesecih, ko je ves človeški organizem odpornejši proti raznim boleznim le tedai, če dobiva nravilen in reden dotok živil. Narod, ki gladuje ali nima zadostne hrane, ne more živeti v miru in zadovoljstvu, upira se in išče izboljšanja. Želodec je motor k vsemu dobremu in hudemu — tako vsaj nas uči zgodovina. Dobro so jx>znali ta skrivnostni izrek že rimski cesarji, ko so s kruhom in igrami osvajali svet. Ali ima naša hrana dovolj vitaminov ? Pravilni pomen naše prehrane pa so določili --- ---„ . ,, "U ---- ^ . . . . ^ ~»v»»v/t>I»» VSI ^Ct 11 l/A 111 ne more normalno razvijati. To so bili vitamini. Pravilna množina vitaminov v človeškem organizmu je tista, pri kateri kažejo široke ljudske plasti najmanjšo umrljivost in obolevanje. Človek rabi največ vitaminov: 1. v svoji razvojni dobi, ko je njegovo telo v rasti; 2. ženske ob nosečnosti, ko so povečane zahteve za zgradbo novih celic, in 3. pri okužitvi in obolenjih, ko rabi telo več obrambnih sil proti mikrobom in za rekovalescenco. V vseh teh treh slučajih moramo človeškemu organizmu dovajati predvsem tako hrano, ki je bogata na vitaminih. Toda vitamini se zopet ne kopičijo v telesu, če jih v preobilici uživamo. Poraba vitaminov in njih delovanje proti boleznim Dnevna potreba vitamina A znaša 0.1—0.5 mg in je jx)treben pri infekcijskih boleznih kože in sluznic. Vitamin A je tekom celega leta v živilih in sicer v mleku, maslu, siru, šj>inači, zelenjavi in svežem sočivju. V 100 g zelenjave je na pr. trikratna množina dnevne potrebe. Brez vitamina A pa je kislo zelje, krompir, ohrovt, koleraba itd. Zlasti siromašni ljudje so izj>ostavljeni jxmianj-kanju vitamina A in torej podvrženi zlasti kožnim boleznim. Vitamina B potrebujemo 0.5 do 1 mg dnevno z ozirom na množino jx>vžitih ogljikovih hidratov. Glavni vir za B vitamin je kruh in sicer samo kruh iz grobo zmlete moke, kajti v belem kruhu skoraj ni nič vitaminov; dalje je ta vitamin v jajčnem rumenjaku, v ledvicah, jetrih, možganih, nahaja se pa tudi v zelenjavi, salati in sadju. Pomanjkanje vitamina C pa zlasti vpliva na spremembo in sestavo zob. Zobje jx>stajajo piška- vi zlasti pri otrocih. Vitamin C igra odločilno vlogo v borbi proti infekcijskim boleznini. Pobija zlasti difterične, tifuzne, stafilo in streptakoke (ki igrajo veliko vlogo pri anginah, hripah in influen-cah). Odpornost krvi se dviga pri dovajanju vitamina C. Dnevna |>otreba vitamina C je precejšnja in znaša 30—40 mg. Pomanjkanje vitamina C nastopa zlasti v zimskih mesecih zaradi pomanjkanja sadja. Potrebo j>o vitaminu C krijejo zlasti sadeži in največ citrona in jagode ter zelenjava. Zlasti mnogo vitamina C je v zreli sladki papriki. Najvažnejši vir vitamina C za zimske mesece pa je krompir, ki mora normalno pokriti 12% celokupne potrebe živil. V surovem kislem zelju je mnogo vitamina B in C, važen vir vitamina C pa je tudi sadili mošt. Konzervirani sadeži pa so brez vitamina C. Dnevna jx>treba po vitaminu D je tisočkrat manjša. Vitamin D je zlasti v mleku, maslu, jajčnem rumenjaku in ribjem olju. Ugotovljeno pa je, da se poiavljajo infekcijske bolezni jx> predhodnem obubožanju telesa na vitaminih. Potrebno bi torej bilo moriti množino vitaminov v dnevni prehrani, da bi se ohranilo ravnovesje v organizmu. Velika večina našega prebivalstva ima nezadostno prehrano Pravkar smo našteli nekaj glavnih snovi in hranil, brez katerih človeški organizem ne more shajati. Ugotovljeno je, da obsega podeželska hrana mnogo več takih snovi, ki krepe človeški organizem proti raznim boleznini zlasti infekcijskega značaja, meščansko prebivalstvo pa si lahko sicer kupuje silno raznovrstno hrano, ker pa nima pregleda nad koristnostjo tega ali onega živilskega predmeta, hitreje klone raznim boleznim epide-mičnega značaja. Toda razmeroma pravilna hrana se ufKM-ablja samo v trdnih in obsežnejših kmečkih domovih z razsežnejšimi posestvi, sicer pa je naš podeželski človek s svojimi malimi jx>sestveci le slabo hranjen in torej iz|>ostavijen hudim bolezenskim pretresom. Zlasti šoloobvezni otroci čutijo to |X>manjkanje in je med njimi,posebno često razširjena rahitis. Med kraje, ki iinajo najslabSo prehrano, s|>a-dajo številni kraji v Prekmurju. Tako bi kmečka petčlanska družina v Turniščih morala imeti 7 do 10 oralov zemlje ali v denarju 1000 din mesečno. Ljudje se hranijo zelo slabo. Kuhajo dvakrat dnevno, nekaj zaradi pomanjkanja živil, precej pa tudi zaradi pomanjkanja drv. V Križevcih v Prekmurju se ljudje hranijo s preprosto kmečko hrano. Pozimi kuhajo trikrat dnevno, poleti pa zaradi dela enkrat ali dvakrat. Hrana je dobra in čista, mnogo j>a je družin, ki živijo daljšo dobo v letu brez kruha in zabele. Kakor v Prekmurju tako tudi v raznih krajih Slovenije prevladuje mala jx>sest oziroma jiosest, ki v današnjih časih ni več donosna, pridelek ne zadostuje in je prebivalstvo navezano na postranski zaslužek. Brž ko tega ni, nastopi pomanjkanje hrane. Danes se toliko govori in piše o obrambi prebivalstva pred jx>mankanjem glavnih življenjskih jx>trebščin na ta način, da se prepreči špekulacija z draginjo in da se prepreči tudi nesmiselno kopičenje živil. Pri vsem tem pa se moramo ozirati tudi na to, da pomanjkanje hran« vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva. Slal>o hranjeni ali pa nepravilno hranjeni ljudje lažje podlegajo boleznim. Če se branimo pred zlimi posledicami vojne, ki divja okoli nas, z raznimi d'aginjskimi in zaščitnimi odbori, tedaj se moramo za ohranitev zdravja svojemu narodu organizirati tudi zato. da bomo znali izvajati pravilno prehranbeno politiko vsega našega ljudstva. Tako borno preprečili med nami epidemije, ki so takoj po vojni uničile več ljudi po svetu, kot pa cela svetovna vojna. Kaj nam bo dalo leto 1940? To leto je v znamenju Marsa in Saturna Poslednji dnevi v decembru so zmeraj primerni za različne preroke in napovedovalce bodočnosti, ki so: raziagalci iz stanja zvezd, prero-kovalci iz kart, špiritisti in podobni. Ti dnevi so njihova »velika doba«, zakaj, človek hoče spoznati bodočnost vprav na pragu novega leta; to je pač njegova slabost in radovednost. Seveda večidel ljudi ne verjame v nobene napovedi. In če človek na koncu vsakterega leta pomisli, kaj so pred 12 meseci razni »jasnovidci* in »preroki« napovedovali, postane le še bolj malo-veren in nezaupljiv spričo njih besed ... Vendar so izjeme povsod — in so tudb tu. Lahko bi rekli, da je bilo to le naključje ali pa temeljito poznavanje političnih dogodkov, vendar je resnično, da je več prerokovalcev, ki so bili seveda v manjšini, lani napovedovalo, da se bodo jeseni leta 1939 Tarško mesto Bajburt, ki je oddaljeno 40 km od Erzindjana in je v središču potresnega ozemlja in je zdaj tudi vse porušeno razvile v Evropi velike bojne homatije in so celo imenovali države, ki bodo tu udeležene. Nad vse dvome vzvišen pa ostane najčudovitejši preroko-valec Nostradamus, ki je v svoji, pred 500 leti napisani knjigi, napovedal velike vojne za leto 1914 in 1939 ... Glede na leto 1940 se nafiovedi raznih prerokovalcev manj razlikujejo druga od druge, kot so se v prejšnjih letih. Seveda izhaja to iz dejstva, da je zdaj v središču mišljen ja vseh ljudi —^ vojna — in da se zatorej vsi napovedovalci bodočnosti bavijo predvsem z. vojno, z njenim bodočim razvojem in s koncem vojne. Strokovnjaki zvezdoznanstva pa razlagajo to povsem drugače. Tem je vojna le posledica dejstva, da zavzemata Saturn in Mars na nebesu tako stanje, ki ovira njuno medsebojno izžarevanje, in takšno nebesno stanje je vzrok vseh nesreč, ki so: vojna, prirodne nezgode in podobno. Če bi ne bila zdaj izbruhnila vojna, pa bi bila kje na svetu brez dvoma kaka huda epidemija ali potres (kot je zdaj tudi zares v Turčiji). Pravijo, da Mars in Saturmis to zahtevata. Vendar, kar pomirimo se: ti dve zvezdi, ki prinašata toliko nesreče, se bosta v letu 19-10 spet oddaljili druga od druge, seveda — šele v drugi polovici tega leta. Neka slavna francoska zvezdo-znanka napoveduje zato konec vojne za mesec december 1940. Špiritistični »prerokovale!« so pa še bolj lahkoverni. Nič manj ko štirje od njih, eden v Parizu, drugi v Londonu in dva v Ameriki, so napovedali konec sovražnosti za sredo meseca oktobra 1940 in sicer med 8. in 10. oktobrom. Koledar dejstev Skoraj vsi zvezdoznanci, špiritisti in preroko-valci iz kart pravijo, da bo konec vojne pospešila kaka epidemija spomladi 1910 ali smrt kakega visokega dostojanstvenika, in napovedujejo tozadevno dneve: il. februar, 16. marec, 31. julij — in 12. oktober, tisti 12. oktober, ki ga tudi špiritisti drugih dežel imenujejo kot usodni dan. Mnogo je tudi napovedovalcev, ki govorijo o važnih političnih spremembah v Sovjetski Rusiji. Če skušamo napovedi raznih pomembnih >pre-rokov« skupno pregledati, tedaj dobimo tale koledar dejstev za leto 1940: Januar: hudi položaji na frontph, ugoden preobrat za zvezne čete. Februar: zmagovita bitka. Marec: katastrofa na Oceanu — ali vojna ali civilna, ni dognano. April: živahno bojevanje na vseh frontah. Velik uspeh Francije. Maj: nič posebnega. Dekanu Antonu Skubicu v spomin! Sledeče skromne stavke sem nameraval sjire-govoriti ob odprtem grobu, ker sem j>a zaradi po manjkanja časa moral odhiteli na vlak, jih na željo nekaterih ribniških stanovskih tovarišev povem danes javno v »Slovencu«. Dragi g. dekani Poslavljam se od Tvojih telesnih ostankov v imenu ribniškega duhovskega naraščaja. Ko si kot kaplan prišel v Ribnico, si našel v fari tri bogoslovce, ko Te |>a ix> 25 letih Tvojega plodonosnoga dekanovanja jiolagamo v hladni grob, žaluje za Teboj okoli 23 ribniških rojakov-aktivnih dušnih pastirjev. Za eno samo faro je to izredno pomembno in lejio število, posebno v današnjih duhovsko mrzkih in duhovno mrzlih časih. Uverjen pa sem, da bi ta številka ne bila tako visoka, ako bi Tebe, g. dekan, ne bilo med nami. Najmočnejše vzgojno načelo, pravijo, je zgled, zato veli pregovor: besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Naša učeča se mladina je v Tebi, g. dekan, imela oboje: prijazno očetovsko besedo in lep zgled. V ribniškem župnišču so se o počitnicah zgrinjali naši dijaki kot otroci pri svojem dobrem in skrbnem očetu. Zato si vso do-dobro |x>zrial iu tudi vse očetovsko ljubil. In ko je mlad fant.abiturient, stal pred življenjsko odločitvijo, mu iz.bera bodočega jioklica ni bila težka: v Tebi je ziniraj zrl vzornega duhovnika, vnetega kulturnega delavca in gorečega rodoljuba. Zalo so naši dijaki v tako obilnem številu ubirali stopinje za Teboj. In ko so dokončali bogoslovne študije, so se zopet in zopet obračali na Te, prosili so Te za novomašniškega govornika, ker si kot izlioren govornik slovel celo preko mej Slovenije. Tvoje blago srce ni odreklo nobenemu, četudi je ta ali oni celo v zadnjem trenutku j>otrkal nanj. Pa še nekaj je bilo, kar je našo dijaško mladino še posebno vleklo v Tvojo bližino. Kaj neki? Tvoje, saj smem tako reči, Tvoje zares ribniško mišljenje in čustvovanje. Ze kot kaplan si spoznal jiošteno ribniško dušo, kot dekan si se pa bolj vanjo jX)globil. To so dobro čutili ribniški farani, zato so pred 25 leti govorili in prosili takratnega škofa dr. Jegliča: »Skubica nam dajte!« To je pa še bolj zavestno fatila tudi naša ribniška dijaška mladina, zato Te 5® tako ljubila. Saj skoraj ni bilo našega ribniške^, i dijaškega sestanka, ko bi ne bil Ti kaj povedal iz slavne ribniške preteklosti. In to si poznal, kakor malokateri, ker si vps prosti čas posvetil raziskovanju krajevne ribniške zgodovine. Če si le zvedel za kakšno novo zgodovinsko drobtinico, si brž pobrskal za njo doma v župnišču, v grajskem arhivu ali v Ljubljani v škofijskem arhivu. Sad Tvojega neumornega prizadevanja je znanstveno sestavljen rokopis Ribnice in Nove Štifte. Več let si nosil v svojem plemenitem srcu iskreno željo, da bi slavno ribniško preteklost tudi v tiskani knjigi pokazal svojim ljubljenim faranom. Zelja se Ti ni sjKilnila. ker si nas prerano, tako hitro in nepričakovano zapustil. Toda ob Tvojem odprtem grobu Ti obljubljamo, da hočemo j>o svojih močeh poskrbeti, da se Tvoja in naša želja čimprej uresniči. Gosjjod dekan! Od-počij se od svojega tako zasluženega dela in počivaj v miru v družbi svojih dragih staršev, po-čivaj v miru v krogu rajnih ribniških dekanov, o katerih si vedno s ponosom govoril, j>orivaj v miru v naši ribniški grudi, ki Ti je bila zmiraj ljuba in draga. Tvoje telo je umrlo. Tvoj duh ne bo umrl. Tvoj duh bo v Tvojih delih med nami živel večno! Dr. Fr. Trdan. — Proti trdi stoiici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja. a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ni odreče. Ogt reg S br 30474/35 Junij: važna prijateljska zveza. Julij: huda epidemija — kje? Avgust: hude izgube na zahodni fronti. September: nič novega. Oktober: važna znanstvena iznajdba; sred meseca odločilen preobrat v vojni. December: mir; nepričakovan konec sovražnosti. »Kraljica napovedovalcev«, neka jako priznana in cenjena francoska najKivedovalka, Madame F., pravi: »Mislimo, da bo do konca vojne padlo malo ljudi. Vojna se bo odločila na gospodarski fronti in vrsta velikih |x)inorskih bitk bo to odločitev pospešila. Vendar mir ne bo še tisti, ki bi bil trajen. Človeštvo bo prestalo še eno dobo, v kateri bosta diplomatsko in vojaško udejstvovanje jako močna. Potem šele — to pa bo še preko leta 1940 — se bo človeštvo slednjič moglo oddahniti za trajen mir.« Tako govorijo ljudje, ki menijo, da kaj vedo. A najbolj res je, da »človek obrača, Bog pa obrne«. Upajmo, da obrne lako, da v letu 1940 žaret zašije mir. Pariz danes Konee. V raznih javnih prostorih, kolodvorih, policijski upravi, nekaterih velikih obratih in trgovskih hišah, ki nimajo lastnega zaklonišča, vise pod stropom velike puščice in napisi, ki označujejo 6mer in kraj najbližjega varnostnega prostora. V teh velikih lokalih, kjer je navadno izredno mnogo ljudi, 6e je treba kaj hitro podvizati, da se pravočasno prispe v zaklone. Poleg zaščitnih prostorov v poslopjih pa so pripravljeni tudi številni podzemni rovi, ki so izkopani v vseh pariških vrtovih in parkih. Tako so popolnoma podkopami Luksenburški, Tuileriški, Montsonriški park in še vsi ostali, kolikor jih je v Parizu. Jarki 6o izkopani celo pred monumentalno palačo Museč de Art (Umetnostni muzej), nekdanjim Trocadčro-jem in vzdolž vsega Marsovega Polja za Eiffelovim stolpom. Vsa ta zaklonišča na prostem so zelo skrbno in solidno zgrajena, le pri zadnji »alerte« so se starčki pritoževali, da jim primanjkuje zadostne količine 6vežega zraka. Toda ta nedostatek je bil kaj hitro popravljen. Stanovanjska in vsa ostala poslopja morajo imeti okna in sploh vsako odprtino, kjer bi lahko uhajala svetloba, popolnoma zatemnjeno Zato so steklena okna in vrata ter izložbe prepleskane v modro ali pa vsaj prclepljene s papirjem iste barve. Enako so zavarovane v»« luči n» vseh promet- nih vozilih, avtih, avtobusih ter cestne svetilke in obločnice. Sipe oken in vrat po privatnih in zlasti f>o trgovskih lokalih pa so preprežene z ozkim papir-trakovi, ki tvorijo često učinkovite ornamente in ki v slučaju bombardiranja zmanjšujejo zračni pritisk in 6 tem vsaj delno očuvajo steklo pred večjo poškodbo. Vsa važna poslopja, portali znamenitih cerkva, spomeniki in druge izredne spominske dragocenosti Pariza na prostem, v6e je obdano in zadelano z grmadami vrečic, napolnjenih s peskom, ki naj služijo v slučaju bombardiranja z zažigaLnimi bombami, hitrejšemu lokaliziranju ognja. Tako je n. pr. do polovice odet v tako novo oblačilo slavni, 23 m visok obelisk, ki ga je še Napoleon pripeljal iz svojega zmagoslavnega pohoda v Egipt in ki stoji v sredini enega izmed najlepših trgov na svetu, na Plače de la Concorde (Trg 6loge). Zelo strogi ukrepi vladajo glede zatemnitve V6eh svetlobo prepuščajočih prostorov. Čim nastopi prvi mrak, Ln to je zdaj v zimskem času že okoli pol 5 popoldne, ne 6me noben žarek svetlobe prodirati na cesto. Preko vseh oken in vrat 6e morajo spustiti temne zavese in zapreti še prej V6a zunanja »pereiennes« ali roloji, kar velja zlasti za one privatne hiše, ki nimajo z barvo prepleskanih šip. Celo v notranjih stanovanjskih prostorih morajo biti po predpisih vse luči ovite v modro. O tem se vodi zelo velika skrb in strogost, ki se iz dneva v dan vedno bolj stopnjuje. Vsak prestopek se po dvakratnem brezuspešnem opominu kaznuje z globo. Po cestah gore ne preveč številne modre ali rdeče luči, ki dajejo le malo svetlobe in še te 60 samo v glavnih ulicah, dočim so stranske v po-nnlni Jprni kar *c zlasti Hudo v oblačnih in meglenih nočp-h, ko ae vidiš niti korak orea seboi Ni ni- I no ti je potrebna žepna svetilka, brez katere pač nihče ne sme biti. Sploh pa se ulice ob večernih urah kaj hitro praznijo, vsakdo hiti po opravljenem delu, če je le mogoče, naravnost domov. Nihče si ne želi predolgo zadrževati se zunaj, vsakdo je rajši doma, kjer se čuti varnejšega Vse predstave in prireditve morajo biti končane do pred enajsto uro in ob istem času morajo biti izpraznjeni tudi vsi ostali lokali in zabavišča. Po 11. uri mora vladati mir in red v vsem mestu. Toda to je že pridobitev zadnjega časa, kajti v začetku sovražnosti je bila 10. ura tisti čas, ki je tvorila mejnik med dnevom in nočjo. Izredno mučen vti6 in občutek nezavarovano-sti in zapuščenosti zadobi tujec ob pogledu na domačine, ki vsi brez izjeme spola in starosti, nosijo povsod s 6eboj preko rame obešeno torbico s plinsko masko. Zlasti prvih 6 tednov po izbruhu vojne ni bilo človeka, ki bi se upal na cesto brez te zaščitne naprave. Pozneje se je v tem pogledu precej popustilo in mask ne nosijo zdaj več tako zelo rigorozno kot prej. Vendar pa 60 jo obvezni nositi vsi šoloobvezni srednješolci in dijaki nekaterih višjih strokovnih ali znanstvenih zavodov Marsikateri prebivalec pa je iznašel tudi drugo praktično vrednost maske, ujjorablja jo namreč kot torbico, v katero spravlja razne zavitke. Tako ni prav nič čudnega, če vidiš n. pr. v podzemski železnici mlajšo ali starejšo damo, ki čisto brezbrižno odpre pokrov maske nn izvleče iz nje pletivo ali kakšno drugo ročno delo in plete, da tudi tu po nepotrebnem ne izgublja časa. V splošnem je bilo v Parizu najhujše v začetku vojnih operacij, torej v septembru in prvi polovici oktobra, ko je zastal skoraj ves promet in ko ni bilo za civilno prebivalstvo skoraj nikakih T>rrwmp.f/iili vozil na razoolatfo, razen podzemske železnice, ker je V6e bilo v službi vojake, za prevažanje vojaštva in hrane na fronto Kar je bilo nemobiliziranega prebivalstva, je v veliki večini zapustilo prestolnico, kajti določena je bila evakuacija in številni Parižani so 6e izselili na deželo. 2c v novembru pa 60 6e začeli mnogi Parižani vračati spet v mesto in začeli normalno življenje, Spoznali so namreč, da je Pariz dobro zavarovan in pripravljen na vse eventualnosti iz sovražne strani in da mu torej ni tako lahko priti do živega. Vendar pa je še vedno velik del meščanov v provinci, kar dokazujejo v Parizu mnoge hiše s popolnoma zabitimi okni in vratmi in pa mnogoštevilne tablice po teh hišah z napisi, da se oddajajo stanovanja, trgovski in pisarniški lokali in da se je za informacije obrniti do najbližje obljudene hiše. V6a ta razna vabila in priporočila pa ostajajo brez odmeva, kajti nihče se ne želi preveč izpostaljati in ris-kirati po nepotrebnem svojega premoženja v tem burnem in nesigurnem času. Čudovito je, kako je V6e prebivalstvo mirno Nič razburjenja, nič komentiranja po gručah. Vsakdo sicer nosi povsod s seboj dnevne časopise in zanimivo sledi političnim dogodkom po 6vctu, zlasti onim na francosko-nemški fronti, toda vsakdo tudi prav dobro ve, v kakšni težki situaciji je momentano njegova domovina in zato z zaupanjem gleda v njeno bodočnost in udano prenaša vse kar je nemila usoda prinesla na pot njegovi državi Re-signirano pričakuje vsak francoski državljan prihodnjih dogodkov in pripravljen je na vse. Ta mir ki vlada med ljudstvom, gre predrsem na račun dobre, vsestranske poučenosti prebivalstva vseh slojev. Vsakdo se zaveda resnosti položaja. toda nikogar ni, ki bi begal sebe in druge z vznemirljivimi vestmi. Pariz je torei pripravljen in kot tak mimo čaka na prihod nemških bombnikov, za katere pravijo Parižani, da bodo prišli neizogibno. D. K. 2)ju>JUt£. fi&iace 1— m —i^iiiiiniauiiiTn Koledar Četrtek, 11, januarja: Higin, papež; Pavlin, Oglejski škof. Petek, 12, januarja: Alfred, opat; Arkadij, mučen ec. Novi grobovi "t" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Alojzija Trink. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! "t" V Ljubljani je v splošni IvolniSniei umrla v starosti 40 let gdč. Albina P r i t e k e 1 j, hčerka znanega ljubljanskega gasilskega veterana gosp. Antona Pritekija, ki ga je rajna kljub dolgotrajni bolehnosti skrbno negovala in skrbela zanj. Pokopali so jo pretekli ponedeljek na pokopališču pri Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Poroka. Na praznik sv. Treh kraljev sta se poročila v Sv. Juriju ob j. ž. g. hrane Butara iz Cerkelj, uslužben pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, in gdč. Tilka Kačičnikova iz Nove vasi pri .Sv. J ur ju. Bog daj srečo! — Konkurziii in poravnalni sodniki. Po razporedu poslov pri ljubljanskem okrožnem sodišču so določeni za konkurzne in poravnalne sodnike tile sodniki: Alojzij Žigon, dr. Josip šašelj, dr. Fran Kotnik, Milan Orožen, Josip Baričevič, dr. Josip Šenk, dr. Edvard Vračko, Fran (iore-čan, dr. Jakob Svet, dr. Stanko Štrukelj, dr. Vladimir Rupnik, dr. Aleksander Grobelnik, Joža Kokalj in Anton Šjiorn. — Obrtno sodišče na ljubljanskem okrožnem sodišču je zaznamovalo preteklo leto prav mnogo pravd zaradi mezdnih sporov. Kot predsednik obrtnega sodišča fungira s. o. s. dr. Vladimir Rupnik, za namestnika je določen Karel Javoršek. Pisarniške posle obrtnega sodišča vodi viš, pis. oficial Anton Ukmar. Ravnateljstvo Trgovskega učilisča Robida sporoča, da se prične danes šestmesečni tečaj za stenografijo in strojepisje. Pouk po priznani Robidovi metodi, ki prinaša najboljše uspehe. — Pojasnila: Trnovska ulica št. 15. — Duhovno vaje za može bodo v »Domu« v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9, od 15.—19. januarja. Priglasite se prav kmalu. Prehrana in oskrba za vse 3 dni 100 din. Zbere naj se, če mogoče, več mož iz enega kraja. Duhovne vaje so ravno v teh težkih časih prav potrebne, ker potrebujemo odločnih, neustrašenih iu borbenih mož. — Vodstvo »Doma«. — Razsodišče za spore v zadevi plina in elektrike. Na okrožnem sodišču v Ljubljani obstoja posebno razsodišče za razsojo sporov med plinarnami in elektrarnami ter njih odjemalci o cenah za plin in električno energijo. Delokrog tega razsodišča obsega območje okrožnega sodišča. Za predsednika tega razsodišča je postavljen s. o. s. dr. Stanko Štrukelj, za namestnika pa s. o. s. dr. Vladimir Rupnik. — V »Službenem listu« kralj, banske uprave dravske banovine od 10. t. m. je obljavljena »Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih«, dalje »Navodila o izplačilu nagrade honorarnih uslužbencev in dnevničarjev, vpoklicanih na vojaške vaje«, »Pravilnik o oblastveno odrejenem bivanju oseb«, »Pravilnik o opravljanju logarskega izpita za čuvaje nedržavnih gozdov« in »Popravek v uredbi o oprostitvi mož od vojaške službe«. NESTLE MOKO za otroke dobite zopet v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. — Vremensko stanje v Sloveniji. Vreme je bilo včeraj kaj različno. Pihal je povsod mrzel severnik, na Notranjskem je brila burja. Splošno je bilo oblačno, tam okoli Tržiča in Jesenic pa že zjutraj jasno. Mnoge postaje so javljale, da je zjutraj snežilo. V Ljubljani je bila jutranja najnižja toplota —7, na aerodromu pa —8.2. Splošno se je jutranja temperatura gibala med —8 do —13. Gorenjsko: Boh. Bistrica —13, oblačno; Bled (jezero) —13, oblačno; Jesenice —10, oblačno; Kranjska gora —10, oblačno, snega 25 cm; Kamnik —6, sneži; Tržič —9, jasno. Na planinah je bilo lepo in jasno. Štajesko: Maribor (gl. kol.) —8, sneži; Ljutomer —8, oblačno; Celje —7, sneži, snega 10 cm; Dravograd —9, sneži, snega 6 cm; Brežice —10, sneži. Dolenjsko: Novo mesto —6, sneži, snega 10 cm; Št. Janž na Dol. —8, oblačno; Kočevje —10, snega 35 cm. Notranjsko: Rakek —8, sneži, burja. Bol/si oid lažje delo in več/a sposobnost ipravi/mj pomer/en/ml očali od ^ LJUBLJANA 1 žgec tžžažfe | — Komaj so ga rešili smrti. Anton Judež, posestnik z Mlinš, je bil za pogrebom svojega prijatelja Jožefa Brinovca z Gore pri Vačah, ki so ga pokopali na župnijskem pokopališču na Vačah. Po pogrebu je ostal do mraka v gostilni, nakar se je podal proti domu. Naporna pot navkreber čez Slemšek je Judeža silno utrudila. Sedel je v sneg in zaspal. Prav gotovo bi zmrznil, če ne bi po naključju prišel mimo Albin Ilaš, ki je bil namenjen na Vače. Ker Ilaš ni mogel sklicati Judeža, ki je bil že skoro Čisto mrzel, je hitel do sosedne hiše po pomoč. Prihiteli so s sanmi in ga hitro prepeljali na Vače, kjer so se dolgo časa trudili, da so ga spet oživili in spravili k zavesti. _ Pri zaprtju, motnji t prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josefc grenčice. — Sedem tisočakov je odnesel. Službujočemu orožniku se je zdel v brzovlaku, ki je vozil iz Zagreba proti Mariboru, sumljiv neki osemnajst-letni fant. Ko je zahteval legitimacijo, je spoznal v njem brezposelnega fanta iz Litije, ki so ga že teden dni iskali s tiralico, ker je odnesel trgovcu Cerarju pred božičnimi prazniki sedem tisočakov, ki bi jih moral izročiti na razne naslove v Ljubljani. Pri lantu so našli še nekaj nad 2000 din. Fant je najprej potoval v Zagreb, nato v Belgrad, odkoder se je vrnil v Kranj. Od lam se je peljal naravnost v Skoplje, nato nfzaj do Zagreba, kjer je prestopil v splitski brzovlak. Iz Splita se je peljal nazaj proti Mariboru, pa ga je med potjo na Zidanem mostu zalotil orožnik. — Pozabljivi potnik. V vlaku Kotoriba-Mari-bor je neki potnik iz Gornjega Medmurja pozabil svojo torbo, v kateri je imel več važnih spisov in 25.000 din gotovine. Potnik je izstopil v Čakovcu, toda na torbo se ie 6pomnil šele, ko je vlak odpeljal že naprej. Hitro so telefonirali na naslednjo postajo, kjer so torbo našli v vlaku na klopi nedotaknjeno. Z naslednjim vlakom so jo odposlali v Čakovec, kjer jo je z velikim veseljem sprejel pozabljivi potnik. — Konj je udaril posestnika Jožefa Hitejca z Iga. S hudimi notranjimi poškodbami je bil posestnik prepeljan v ljubljansko bolnišnico. — Zaradi dveh kokoši pred mali senat. Vinko Weinbergcr, rojen 1900 v Zagorju ob Savi, brezposelni brivski pomočnik, ožanjen, je 30. maja lani na Jesenicah vlomil v zaprti kurnik Andreja Glo-bočnika ter odnesel domov 2 kokoši. Zaradi teh dveh kokoši, ker je bila tatvina kvalificirana kot vlomna tatvina, je Vinko prišel pred tri sodnike. Vinko je sodnikom v bistvenem zagovoru dejal: »Sem kriv. Bil sem tisto noč tako vimjen, da sploh ne vem, kako sem prilezel v kurnik. Šele drugo jutro mi je žena povedala čudež, da sta prišli v kurnik dve tuji kokoši, da sem jih jaz od nekje prinesel.« Bil je obsojan po §-u 166'kaz. zak. na 300 din denarne kazni ali 5 dni zapora. — Obsojen po avtomobilskem paragrafu. Mnogi avtomobilisti in šoferji 60 začeli akcijo, da bi se takozvana avtomobilska paragrafa 204 in 205 kaz. zak. odpravila, če, da ne odgovarjata duhu časa in tempu dela Drugi zahtevajo, da bi sodišča pritegnilo kot izvedence k razpravam tudi poklicne šo-ferje-strokovnjake, ki nai bi od slučaja do slučaja podajali svoija mnenja, v koliko gre krivda na avtomobilski nesreči v breme šoferja. Pravde zaradi ka rambolov pa se vedno množe, Sodnik-poedinec na okrožnem sodišču dr. Leon Pompe je včeraj 60-dil samskega uradnika Janka Š., ki je bil obtožen prestopka po avtomobilskem paragrafu, da je iz malomarnosti in nagle vožnje spravil v nevarnost življenje in zdravje več osab. Janko Š. je 30. julija lani vozil okoli 20 15 na Ljubeljski cesti proti Tržiču z veliko hitrostjo in z neprižganimi lučmi in ni dajal signalov, vozil je tako neprevidno, da je podrl Antona Kuharja in hčerko Anico ter oplazil njegovo ženo Ano. K sreči so vsi trije dobili la lahke telesne poškodbe. Obtoženec se je izgovarjal, da je vozil z zmerno hitrostjo in da ni imel prižganih luči, ker se je nesreča zgodila okoli 19, ko je bil takrat še dan. Bil je obsojen na 1 mesec zapora, pogojno za 2 leti. pO dhŽGMi * Dvanajst dni že niso zapustili tovarne. Uprava znanega podjetja Šipad je koncem preteklega leta ustavila delo na 6Voji žagi v Dobrljinu pri Bosanski Kostajnici in je svojim delavcem ter nameščencem, ki jih je 362, odpovedala na 14 dni. Delavstvo in nameščenstvo tovarne se je znašlo sredi zime na cesti. Toda ni se dalo kar tako ugnati. Sklenili 60, da ne odidejo iz tovarne, dokler 6a na kakšen način ne Jreši njihov položaj. Zdaj je preteklo že dvanajst dni, odkar delavci niso zapustili tovarne. Nastanili so se v dveh barakah, v katerih so praznovali tudi katoliško novo leto in pravoslavni božič. Medtem so se na vseh koncih vrstile intervencije zanje, toda doslej še vse brezuspešno. * 4000 ton žita za Italijo je naložil v torek v Splitu italijanski parnih »Hilda«. Žito pošilja Pri-zad. * Stoletnik umrl. Te dni so v Valpovem pri Bjelovarju pokopali 100 letnega Josipa Farkaša. Starec je bil do zadnjih dni svojega življenja pri zdravi pameti in je V6e do zadnjega po malem pil žganje. Ko je umiral, je bila njegova zadnja beseda »majčice« Tako je klical svojo ženo, ki je umrla pred petimi leti in s katero je slavil celo železno poroko. Starca, ki je vedel mnogo pripovedovati iz svojega dolgega življenja, je na zadnji poti spremila ogromna množica pogrebcev. V sprevodu 60 nosili na blazini tudi 13 njegovih odlikovanj. * Dan svoje smrti je napovedal. V Kopališki restavraciji v Daruvarju je bil že več let uslužben 55 letni Ivan Vitasek, doma s Češkega. Večkrat je ■pripovedoval svojim prijateljem, da bo umrl na dan poroke svojega gospodarja Ivana Klobučarja. Pretekli torek 6e je Klobučar poročil. Vitasek je stre-gel gostom Ko je hotel nesti iz kuhinje jedila v prvo nadstropje, mu je na stopnicah spodrsnilo in je padel. Z glavo je udaril na kamenito stopnico s tako silo, da nu je počila lobanja in je bil takoj mrtev. Tako se je njegova napoved točno izpolnila. * Če ne bi ubogaj svoje žene... Ejub Alajbe-govič v Sarajevu ne bi danes ležal 6mrtno nevarno ranjen v bolnišnici, marveč bi bil čil in zdrav, če ne bi ubogal svoje žene. V torek zvečer je prišel domov in zahteval večerjo. Žena pa mu je naročila, da mora prej 6voje čevlje temeljito osnažiti. Alaj-begovič ja ubogal in šel v predsobo, kjer mu je pa spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da je z obema rokama razbil steklena vrata, ki vodijo iz predsobe v jedilnico. Pri tem si je pa na obeh rokah prerezal žile. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, vendar pa ije že toliko krvi izgubil, da se boje za njegovo življenje. * Snežni viharji v Južni Srbiji. Zadnje dni divjajo po Južni Srbiji silni snežni viharji, ki zelo ovirajo promet. Avtobusni promet skoro popolnoma počiva. V Skoplju je zapadlo nad pol metra snega. V Belgradu je temperatura zopat padla in piha huda košava. Začelo je tudi snežiti, * Volčja nadloga v Bosni. Zaradi hudega mraza so 6e v Bosni pojavile trope volkov. Volkovi nimajo več nobene hrane v gozdu in 60 6e začeli približevati naseljem in hlevom. V vasi Pozariču pri Sarajevu so se klatile tri tolpe volkov v bližini hiš. Nekaj volkov je vdrlo v stajo in poklalo 11 koz, drugi so raztrgali vola, tretji pa napadli kmete, ki so sekali v gozdu drva. K sreči so se kmetje ubranili volkov s sekirami. Ljudje nastavljajo volkovom zastrupljeno meso * V banovini Hrvatski bodo dobili karte za bencin. Dosedanji predpisi za omejitev avtomobilskega prometa ob nedeljah in praznikih »o pokazali, da prinašajo več škode kakoi koristi. Lastniki avtomobilov kar trumoma odjavljajo svoja vozila, prizadeta so pa tudi podjetja, ki so rabila avtomobile za prevažanje blaga. Proti tedanjim predpisom 60 pa zlasti poklicni šoferji, med katerimi je že nastopila huda brezposelnost Zato je banska uprava mnenja, da bi bilo bobše, če bi se dosedanja prepoved vožnja ob nedeljah in praznikih ukinila in bi se uvedle bencinske karte. Vsak bi dobi. odmerjeno količino bencina, ki bi ga smel porabiti po svoji volji. Da bi se pa prodaja avtomobilov spet pospešila, bo banska uptava uvedla dvojne količine bencina za lastnike novih avtomobilov, Pravijo, da bo nova uredba za banovino Hrvatsko uveljavljena že za drugo polovico ianuarja. * Zagrebški časnikar oropan sredi mesta. Urednik zagrebških »Novosti« Ivica Siprak se je preteklo nedeljo ponoči vračal proti domu, ko je po vsem mastu ležala gosta megla, da nisi videl nit par korakov pred 6eboj. Nenadoma ga je ustavil močan človek z visoko zavihanim kožuhovina-stim ovratnikom in mu pomolil samokres pod nos: »Niti besedice!« Šiprak je hotel sprva poklicati na pomoč, ker je v neposredni bližini videl, kako se luči avtomobilov pomikalo skozi meglo po časti, pa se je premislil Če bi klical na pomoč, bi ropar gotovo ustrelil. Zato je na roparjevo zahtevo potegnil iz žepa listnico. Razbojnik mu je pobral vse do zadnje pare, nato pa mu je ukazal, naj 6e obrtie in izgine. Tudi ropar je brez sledu izginil v megli. * Šef davčne uprave ustrelil svojega naslednika. V pisarni davčne uprave v Jajcu 6e je, kakor smo na kratko že včeraj poročali, v torek, okrog 9 dopoldne odigral nenavaden zločin: Dosedanji šaf davčne uprave Djordje Radivojiša je z več revol-verskimi streli ubil višjega davčnega inšpektorja Fuada Derviča, ki je bil nedavno premeščen iz Banjaluke za šefa davčne uprave v Jajcu. Glavni motiv tega zločina, v.katerem je padel kot nedolžna žrtev oče petero otrok in eden najsposobnejših davčnih uradnikov Fuad Dervič, je v tem, da je na mestu šefa davčne uprave v Jajcu sedel leta in leta človek, ki 6o ga ščitili dosedanji režimi Ta človek je na mestu, s katerega je mogel odločilno vplivati na politične razmere v okraju Jajce, nekaj let tiraniziral okraj, V6e pritožbe pa, ki so bile poslane finančnemu ministrstvu in drugim političnim činiteljem, so ostajale brez odmeva in so redno romale v koš. Za Radivojišem, čigar postopanje je iz dneva v dan zbujalo čedalje večje ogorčenje pri prebivalstvu, so stali močni politični ljudje, ki so ga zmerom ščitili in 6 svojo avtoriteto krili njegovo postopanje. S padcem prejšnjega režima pa so se razmera spremenile in prva zahteva prebivalstva v okraju Jajce je bila ta, da se proti Radi-vojiši izvede preiskava Finačni minister dr. Šutej je na zahtevo prebivalstva pred nekaj dnevi poslal v Jajce nekega višjega uradnika finančnega ministrstva, da napravi preiskavo. Delegat finančnega ministrstva se je mudil v Jajcu več dni in ugotovil velike zlorabe, ki jih je .počel Radivojiša za časa 6vojega službovanja v Jajcu. Radivojiša pa je med tem poskušal pri ljudeh, ki 60 dana6 politično vplivni, doseči, da bi še nadalje ostal na svojem mestu in radi tega ni hotel izročiti svoje dolžnosti novemu šefu davčne uprave Derviču, ki je že prispel v Jajce. Ko se je delegat finančnega ministra vrnil v Belgrad, je poročal ministru dr. Šuteju, nakar je ta takoj izdal nujni nalog, da 6e mora vodstvo davčne uprave v Jajcu brezpogojno izročiti Fuadu Derviču, Šele nato je Radivojiša izročil svoja posle Derviču, toda vse do torka mu ni hotel izročiti blagajniških knjig in ključev od blagajne. V torek ob 8 je prispel v Jajce ponovni brzojavni nalog finančnega ministra, da mora Radivojiša takoj izročiti ključe novemu šefu. Radivojiša je nato prišel v pisarno, kjer je Dervič zahteval od njega ključe. Toda mesto ključev je Radivojiša potegnil iz žepa revolver in z več streli ubil Derviča. Zločin je izzval med muslimanskim prebivalstvom silovito ogorčenje. Ko 60 ljudje zvedeli za zločin, se je zbrala pred davčno upravo množica, ki je hotela morilca linčati. * Gostilničar — vodja vlomilske tolpe. V zadnjem času se je v Somboru pod skrivnostnimi okoliščinami pripetilo več drznih tatvin in vlomov, tako da je med prebivalstvom že zavladal 6trah pred vlomilci. Po golem naključju pa so prišle oblasti na 6led vodji vlomilske tolpe v osebi znanega gostilničarja gostilne »Dvije rode« Imbra Pa-pa. Pri Papu so našli ukradenega blaga v vrednosti okrog 50.000 din. Pap je pod težo indicijev priznal vlome, policija pa išče zdaj še njegove pajdaše. Ormož zida nov prosvetni dom Slika nam kaže zgradbo novega Prosvetnega doma v Ormožu v surovem stanju. Februarja lani so zapele lopate in krampi, ko so člani Prosvetnega društva in Fantovskega odseka začeli z iz- p-.-r-t^^TO'^ ■ . ........... kopom za temelje in spodnje prostore. V nedeljo pred božičem pa je bila blagoslovljena telovadnica in s tem izročena svojemu namenu, medtem ko ostali del zgradbe čaka dogotovitve v letu 1940. G. župnik Remigij Jereb je z velikim razumevanjem odstopil stavbišče s prostorom za lepo letno telovadišče na enem najlepših prostorov v Ormožu, tik župne cerkve. Ormož je gospodarsko šibek kraj ter je zato tem bolj hvale vredna požrtvovalnost posameznikov, ki so darovali za dom v denarju po 5000 in 0000 din, drugi pa v materialu kot lesu itd. tudi v isti vrednosti. Velik je doprinos v brezplačnem delu in vožnjah, sodelovala je v tem pogledu vsa župnija. Tudi domače zadruge, zavodi in občina so podprle gradnjo doma prav požrtvovalno in izdatno. V domu je telovadnica 15.5 krat 7 metrov, dvorana 18 krat 10.5 m, oder 10.5 krat 7 m, dve garderobi, tri sobe za seje in sestanke, stanovanje za hišnika ter vse potrebne pritikline. Zgradba je deloma enonadstropna, deloma dvonadstropna. Zazidan je prostor nekaj nad 400 kv. metrov. Za popolno dovršitev je potreben še zelo znaten znesek ter se pripravljalni odbor tem potom obrača na vse, katerim je poslal prošnje, da po svojih močeh prispevajo. Podprli bodo s tem res potrebno iu vredno stvari UubHana^ Gledališče Drama: Četrtek, 11. januarja: »George Dandin«. Red B. — Petek, 12. januarja: Zaprto. (generalka). — Sobota, 13. januarja: »Profesor Klepecc. Krstna predstava. Premierski abonma. — Nedelja, 14. januarja ob 15: »Kozarec vgde«. Izven. Znižane rene 20 — Ob 20: »Kupčija s smrtjo«. Izven. Znižane cene 20. Opera: Četrtek, 1). januarja: »Werther«. Gostovanje Josipa Gostiča. Red četrtek — Petek, 12. januarja: Zaprto. — Sobota, 13. januarja »Traviata«. Gostujeta Zlata Gjungjenac in Anton Dermota. Izven. — Nedelja, 14. januarja ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene ob 20: »Erasquita«. Izven. Gostuje Zlatu Gjungjenac. Radio Ljubljana Četrtek, 11. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Slovan, orkestralna glasba (plošče) — J2.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Harmoniko igra Ed. Kovač — 14 Porodila — 18 Pester spored Radij, orkestra 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Re-produciran koncert simf. glasbe — 21.15 Samospevi Zorke Levičnikove, pri klavirju prof. P. Šivic — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki Radij, orkestra. Prireditve in zabave V frančišaknski dvorani vprizori v nedeljo 14. januarja zvečer ob 20 igralsko osebje Stolne Prosvete veseloigro »Gugalnicac. Vstopnice za to predstavo se že dobe v trafiki Šoukal Pred škofijo. Tenorist Anton Dermota je v zaporednih minulih letih ponovno sodeloval pri slavnostnih igrah v Solnogradu, kjer je posebno visoko cenjen kot pevec tenorskih partij v Mozartovih operah. Tako piše kritik o njem o vlogi Don Ottavia, da mu nudi ta vloga veliko prilike, da se pokaže kot pravi mojster Bel Kanta in profinjenih koloratur. Ostale ocene o njegovih opernih nastopih so prav take ali pa še bolj laskave. Opozarjamo na Dermotov koncert, ki bo v ponedeljek, 15. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Mrakovo gledališče vprizori drevi ob 20 v frančiškanski dvorani Mrakovo tragedijo »Stari Rimljan«. Tragedija, ki je pri krstni predstavi odlično uspela, prikazuje v 5, skrajno razgibanih slikah, tragičen razpad ljubljanske meščanske rodbine. Poskrbite si vstopnice v predpro-daji, ki je danes od 10 do 13 in od 15 do 18 pri blagajni frančiškanske dvorane. Zvečer pa uro pred predstavo. Predavanja Sadjarsko ln vrtnarsko društvo na Viču ima drevi ob pol 8 v ljudski šoli predavanje. Predaval bo g. prof. Verbič: o pijačah, ki se lahko pripravijo iz sadja ali grozdičevja. Poskušali bomo lahko sladosok. Sestanki F0 Sr. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem g. Rudolfa Smersuja o makiave-lizmu. Udeležba za vse člane strogo obvezna. IT aktualnemu predavanju so vabljeni tudi prijatelji odseka. F0 Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 bo redni sestanek s prav zanimivim predavanjem v dvorani St. 1 na porti frančiškanskega samostana. Predaval bo duhovni voditelji g. Zabkar. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Črna jopica brez rokavov se je izgubila od Kocenove do škrabčeve ulice. Pošten najditelj se prosi, naj jo vrne v Škrabčevo ulico št. 17. Najdena je bila damska zapestna ura. Dobi se pri Hren Jos„ Ciglarjevo ul. 5, Moste. Izgubljena je bila dne 9. t. m. od Poljanske ceste do cerkve sv. Jožefa boa (črna lisica). Najditelj naj jo izroči na Poljanski cesti it v trafiki, kjer dobi tudi nagrado. Doberman, 60 cm visok, se je zatekel v Mengeš, kjer ga lastnik dobi pri pismonoši. Anekdota Poveljnik topničarke »Iltis« je prišel v nasprotje s takratnim najvišjim računovodstvom v Berlinu. V svoji preveliki birokratski natančnosti je računovodstvo naredilo vprašanje zaradi tega, ker je topničarka na svojem zadnjem potovanju porabila pet kubičnih metrov pitne vode več, kakor je bilo predvideno. Poveljnik topničarke je nazadnje naredil konec temu smešnemu prepiru, ko je računovodstvu predložil sledeče: »Zaradi velike vročine za časa našega zadnjega potovanja smo res porabili več vode, kakor je mislilo računovodstvo. No, jaz sem pripravljen, da vam škodo, ki smo vam jo naredili s svojo preveliko žejo, povrnem in Vas jx>zivam, da pridete prihodnji torek v moje stanovanje, Berlin, Franzo-sisohe Strasse 19, da vam izročim pet kubičnih metrov vode iz vodovoda.« »Oprostite, gospodična — ali se nisva nekoS že srečala?« I1UBI1AN4 Mestna elektrarna v letu 1939 Mestna elektrarna ljubljanska Je t zadnjih letih glede na porabo električnega toka lepo napredovala. Zadnje leto pa kaže, da je Ljubljana preživela dobo velikih skokov in preSla v normalen razvoj. Poraba električne energije to lepo osvetljuje, posebno zaradi tega, ker v Ljubljani nimamo večjih industrij, ki bi mogle nastopiti kot izreden konsument električne energije. Poraba električne energije je v preteklem letu sicer narasla, vendar ne več tako močno kakor prejšnja leta. Vsega skupaj je ljubljanska mestna elektrarna oddala 13,174.000 kw ur. Predlanskim pa je proizvedla 13,003.000 kw ur. Od lani porabljene električne energije so dobavile največ KDE, in sicer 6,737.890 kw ur, malo manj je dobavila elektrarna Češenj, ki je to leto dosegla oddajo 6,494.840 kw ur. Izredno malo pa je mestna eiektrarna proizvedla v lastni elektrarni, namreč le 221.208 kw ur. Glede na predlansko leto je dobava električnega toka od KDE narasla skoraj za 1 milijon kilovatnih ur, mestna elektrarna pa je oddala v omrežje KDE vsega skupaj le 45.865 kilovatnih ur. Zadnja leta mestna elektrarna, kolikor le more, izloča nerentabilni istosmerni tok in ga nadomešča z izmeničnim. Kako lepo je s tem uspela, dokazuje najlepše malenkostna električna energija, ki je bila oddana še v obliki istosmer-nega toka. Lani je oddala mestna elektrarna le še 798.808 kw ur istosmernega električnega toka, izmeničnega pa 12,375.279 k\v ur. Javna razsvetljava je predlanskim zahtevala 945.220 kw ur, lani pa že 986.580 kw ur, kar je pomemben dokaz, da se javna razsvetljava v Ljubljani temeljito popravlja. Le malo še manjka, pa. bo zahtevala na leto milijon kilovatnih ur, ki jih mestna elektrarna kot mestno podjetje dobavlja mestu zastonj. Tudi vodovod je porabil lani precej več električne energije kakor prejšnja leta. Leta 1938 je šlo za pogon vodovodnih naprav v Kleeah 1,474.724 kw ur, lani pa že 1,583.519 kw ur. Izredno močno pa je poskočila ljubljanska cestna železnica, pri kateri je bila lani prvič skozi vse leto v obratu nova proga do Sv. Križa in podaljšek do Rudnika. Od tod izvira tudi velika razlika v porabi električnega toka, ki je leta 1938 znašala 1,494.000 kw ur, leta 1939 pa že en četrt milijona kilovatnih ur več, namreč 1,755.340 kw ur. Mestna elektrarna je lani tudi lepo razširila svoje krajevno električno omrežje, čeprav bi tega iz celotne porabe električnega toka ne mogli sklepati. Zasebniki namreč kar najbolj varčujejo z električnim tokom, zato se novi priključki ne poznajo tako izrazito. In vendar je bilo v Ljubljani 1. aprila -939 že 26.187 števcev, do konca leta pa je to število našlo še za okrog 850, tako da ima ljubljana že nad 27.000 števcev. Pri teh novih priključkih je bilo priključenih okrog 5.000 novih žarnic. Veliko pa je bilo tudi število priključenih električnih motorjev in aparatov. Priključki so narasli zlasti proti koncu leta, ko je bilo dograjeno precejšnje število stanovanjskih hiš. Tako se je gradbena delavnost lanskega leta izkazala tudi pri mestni elektrarni. Malo dragfnjskc računzce Vsi križem vprek zabavljamo čez draginjo in tiste, ki jo delajo, pa tudi čez tiste, ki vseh, ki cene navijajo, ne primejo za ušesa. Mnogo nas hodi tudi v kavarne, po stari ljubljanski navadi. V kavarni namreč dobimo za malo denarja na-prstnik kave, brez katere ne moremo živeti in p^ cel koš, časopisov, iz katerih črpamo snov za večerne debate ob cvičku. Pa so nas vse tiste, ki hodimo v kavarno brat ali pa se gret, presenetili kavarnarji z novim draginiskim cenikom, ki je seveda povišal cene vsem dobrotam za 50 par ali 1 dinar. Saj ne moremo zameriti lastnikom kavarn, če tudi oni skušajo izkoristiti konjunkturo in zaslužiti na račun draginje malo več kakor prej. Ne smejo pa nam starim kavarniškim gostom zameriti, če še znamo poštevanko, ki nam črno na bslem dokaže, da so kavarnarji vsaj črni kavi grdo pretirali cene. Po najnovejši tarifi stane skodelica črne kave 4 din, in sicer brez napitnine, lam, kjer napitnino vračunavajo, obračunu dodajo potrebni odstotek, tam, kjer je pa ne, so pa gostje nekako moralno obvezani, da natakarju, ki se z njimi trudi, pustijo na krožniku delež, ki mu po starih navadah pripada. Skodelica črne kave se je podražila za 50 par. Ce računamo, da iz enega kilograma surove kave, ki se je podražila za 20—30 din, nakuhajo okrog 101 črne kave, potem vidimo, da je deset litrov črne kave, ne upo- števajoč vso ostalo režijo, ki je bila tudi vi čunana že prej in se ni podražila, dražjih recir za 30 din. Ker kavarniški naprstniki za črno ka držijo zelo malo, je mogoče z napolniti 180 do 200 skodelic. " ilic bila tudi vra-recimo iprstniki za črno kavo z desetimi litri kave - — — -----Ker je vsaka skodelica za 50 par dražja, pomenja to za kavarnarja 90 do 100 din več dohodka, dočim je imel zaradi kave 20 do 30 din več izdatkov. Ta enostavna ra-čumea pokaže, da bi bilo več kot dovolj, če bi kavarnarji zvišali ceno kavi za 25 par, pa bi bili še na dobičku. Se marsikatero podražitev, ki ni upravičena, bi lahko našli v kavarniškem ceniku. Radovedni smo le, če bi le ena kavarna lahko opravičila cene s tem, da je stvarno izboljšala dohodke svojim uslužbencem. Mislimo, da jih ni. Pač pa drži dejstvo, da bodo v vseh kavarnah, kjer se napitnina ne zaračunava v ceno, udarjeni zlasti vsi člani strežnega osebja, ker bodo gostje skušali prevaliti zvišanje cen na strežno osebje, kateremu ne bodo dajali več do sedaj običajnih napitnin. In tako se je posrečilo kavarnarjem dvoje: prevaliti povišanje cen na konsumenta in poleg te^a vtakniti dobiček v žep. Drugič pa so udarili svoje uslužbence, ki jim s svojim delom pomagajo do zasluzka in bogastva. Ali ni to enostavna računica? * »i Ji PraT?sodni min!ster dr. Laza Markovič v Ljubljani. Pravosodni minister dr. Laza Markovič je prebil božične počitnice na Bledu in se je, vračajoč v Belgrad, včeraj dopoldan ustavil v Ljubljani, Obiskal je najprej vrhovno sodišče, zatem pa apelacijsko sodišče. Opoldne je bil na kosilu pri banu g. dr. Marku Natlačenu, kjer je bil tudi senator g. dr. Franc Kulovec. Ob štirih popoldne je g. minister obiskal g. dr. D. Puca. Ta zadnji obisk je najbrž v zvezi z nesoglasji, ki vladajo zadnje čase v radikalni stranki. Z večernim brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 8, se je g. minister odpeljal v Belgrad. I Družabni večer ljubljanskih častnikov. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije so častniki ljubljanske garnizije priredili slovesen družabni večer v Kazini. Na večer je prišel poveljnik dravske divizijske oblasti general Dragoslav Stefanovič, podban dr. Stanko Majcen, župan dr. Adlešič z gospo, generali Glišič, Dodič in Janež ter skoraj polnoštevilni častniški zbor z gospemi. Tudi mnogo odličnih predstavnikov ljubljanskega javnega, gospodarskega in kulturnega življenja je prihitelo na zabavo. Prav tako pa so v lepem številu prišli tudi rezervni častniki. Zabava se je začela s kraljevim kolom, nato pa se je razvilo prijetno razpoloženje. 1 Ali je resnično pravilo, da je narod večen? Kakšna je bodočnost slovenskega naroda? Kako se pripravljamo nanjo? Potegnimo črlo pod preteklost, seštejmo in videli bomo, kaj naš čaka: na predavanju s skioptičnimi slikami »Naroda rast — zdravje družin«, ki ga bo oddržal dr. Ivo Pire v petek 12. t. m. ob 20 na prosvetnem večeru v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj. 1 Modernizacija ljubljanske bolnišnice. Pred nedavnim sta bili na tehničnem oddelku banske uprave dve licitaciji in sicer za nabavo diagnostične rontgenske aparature in za nov parni ko tel centralne kurjave. Druga licitacija za dobavo diagnostične rontgenske aparature ljubljanski bolnišnici je uspela. Preračun za aparaturo je znašal Kino Slogo Danes ob 16., 19. in 21. uri leteion 21-)« . GRANDIJOZKN FILM IZ CIRKUŠKEGA ŽIVLJENJA Alb. Malterstock, Attila HOrbiger, Anneliese Uhlig Seala girls, odlične trupe in sijajne dresure! — Usoda lepe arMstke ki jo opisuje navedeni film, se je pripetila .v resnici dvakrat: leta 1912 v Parizu in leta 1937 v Atenah. — Izvirni _posnetki i t sijajnega cirkusa »Kron e« v Mtinchenu. 250.000 din, tvrdka inž. Iltlbel iz Zagreba je ponudila na preračunano ceno 21.73% popusta in prevzela dobavo za 181,081 din. Licitacija za dobavo parnega kotla centralne kurjave pa ni uspela, ker se ni javil sploh noben ponudnik, kar jo glede na evropske razmere razumljivo. 1 Z Zaloške ceslc prihajajo pritožbe zaradi redko snažeiiega hodnika pri stari remizi, češ da je zato tam brozga do kolen. Seveda pa tudi za ta hodnik velja predpis, da ga mora osnažiti lastnik, oziroma najemnik hiše ali posestva, torej v tem primeru vojaška uprava, ki ima v stari remizi svoje skladišče. Mestno cestno nadzorstvo je zato ukrenilo vse potrebno pri vojaški upravi, da pritožbe ne bodo več potrebne. i Namesto veneti na grob pokojnega banskega svetnika g. VVrischerja so darovale društvu »Dom slepih« v Ljubljani 190 din tovarišice in tovariša njegove sestre gospe Bizjakove, za kar se najlepše zahvaljuje odbor društva. — V počastitev spomina pokojne gospe Marije Pleškove, nadsvet-nikove vdove in posestnice na Vrhniki, je darovala društvu »Dom slepili« v Ljubljani gospa Min-ka Skaberne, prof. v p., 100 din, za kar ji izreka svojo zahvalo odlior društva. 1 Živilski trg. Zaradi mraza je bil včerajšnji tržni dan srednje živahen in tudi srednje založen z vsemi potrebščinami. Opažati je, da sta se zelenjava in povrtnina podražili, to zato, ker primanjkuje domače povrtnine odnosno zelenjave in je treba sedaj zelenjavo uvažati iz goriških krajev. Kmetice goje domači radič v zaprtih prostorih, posebno v hlevih, kjer je vedno primerna toplota za uspevanje radiča. Domači radič je bil po J.50 din merica. Goriškega so prodajali po 15—18 din kilogram. Endivija je po 12 din kg. Iz Dalmacije je bilo uvožene mnogo cvetače, ki je po 7 din kg, poprej je bila po 9 din. Prava redkost je bil novi krompir iz Dalmacije. Bil je po 8 din kg, domači krompir pa po 1.75—2 din, po kakovosti. Prav draga je špinača, ki jo prodajajo j m 18—20 din kg. Za 10 din je 7—8 jajc, pred božičem jih je bilo 8—10. Perutnine je bilo na trgu malo. Na sadnem trgu sedaj prevladujejo jabolka vseh vrst, ki so od 3—7 din kg. I Mraz in ptice. Letošnja zima je hudo zadela vse ptice pevke, ki ostanejo čez zimo pri nas, in druge ptičke. Prav nenavadno je, da so ostali pri nas mali grilčki, ki so podobni strnadom. Na dan sv. Treh kraljev se je pojavila večja skupina gril-čkov ob progi na dolenjski postaji. Kosi, ščinkovci in seniee trpe mraz in težko prezimujejo. Včasih so bili na Vilharjevi cesti v velikem številu zbrani škrjancki. To leto so prav redki. 1 Suknja išče lastnika. Te dni je ljubljanska polici ja aretirala 36 letnega delavca I. J., ki je bil osumljen, da je v Ljudski kuhinji odnesel dvema dijakoma suknje. Pri preiskavi sicer niso našli pogrešanih sukenj, pač pa nekaj jedilnega orodja, ki je bilo odneseno že leta 1938 iz neke gostilne na velesejmu. Med temi sta bili tudi dve srebrni kavini žlički, ena z monogramom C. M., druga pa s črko B. Pri tem so tudi našli sivo moško zimsko suknjo s svetlosivo podlogo, ki je prav golovo tudi ukradena. Oškodovanci naj se javijo na upravi policije v sobi št. 24. V Mariboru narašča poraba tobaka Lani so Mariborčani spihaU v zrak nad 27 milijonov dinarjev Maribor, 10. januarja. Zanimivo, kako narašča v naših krajih od leta do leta poraba tobačnih izdelkov. Nazorno vidimo to pri vsakoletni statistiki, ki jo ob zaključku leta napravimo za mesto Maribor. Številka nam pokažejo, da narašča potrošnja tobačnih izdelkov v Mariboru povprečno vsako leto jx> vrednosti za 1 milijon dinarjev. Ni ta porast toliko v zvezi s prirastkom prebivalstva, kakor menda s povečanjem kadilske strasti -— pa tudi kupne možnosti prebivalstva. V letu 1939. je potrosil Maribor tobačnih izdelkov v skupni vrednosti 27.281.928 din. Predlansko leto 1938. je znašala potrošnja 26,501.439 din. Razlika v enem letu je tedaj 780.479 din. Še večja pa je bila razlika med leti 1937. in 1938., ko se je dvignila vrednost pokajenega tobaka kar za 2 milijona 145.832 din. Re«, da je bil ta ogromen skok navzgor precej v zvazi z ukinitvijo eksportnih cigaret, katerih se je včasih v Mariboru potrošilo skoraj več, kakor monopolskih. Ker pa smo dobili Pozor plesalci I V zabavni komediji jg KINO MATICE, tel. 81-24 - Ob 16., 19. in 21. uri .AMANDA" igrata v glavni vlogi Fred Astalre in Glnger Rogers, najboljši plesni par na svetu. — Godba Inving Berlina Štiri gospodične in njih kostumi: Neki policaj je te štiri gospodične spravil v Filadelfiji na sodišče, češ da so v neki modni reviji nastopile premalo oblečene. V dokaz je prinesel »corpus de-lictk, namreč tiste kostume, ki jih je glej spodaj del »like! — ziaiika spravil v škatliico za vžigalice. Prireditelj je bil kaznovan z globo 12.50 dolarja lansko leto spet eksportnih cigaret, ki že najdejo pot tudi med navadne »smrtnike« v mestu, zato je tudi razlika v vrednosti mad lanskim in predlanskim nekoliko manjša, kakor bi bila sicer. Na posamezne tobačne vrste v potrošnji odpadejo sledeče količine: najmanj se pokadi v Mariboru cigaretnega tobaka. Trebinjca so 6puhali Mariborčani samo 2 in pol kilograma, neretvanca 115 in pol kilograma, zatskega 287 in pol kilograma, savskega pa 8547 kg. V modo je zadnja leta prišla med kadilci spet pipa, pa za to narašča potrošnja teh vrst tobaka. Tobaka za pipo I. vrste nekdanji »amerikanec« so mariborski piparji porabili 1698 kilogramov, II. vrste pa 29.332 in pol kg. Najbolj se kadijo pač cigarete in sicer tiste cenejših znamk. Lansko leto so prišle iz prometa nekatere vrste najdražjih cigaret, tako Karagjorgje in Jadran, ker jih pač nihče ni kupoval. Cigaret »Drina« brez nikotina 60 porabili v Mariboru 38.700 komadov, Hercegovina 57.600, Kosovo 8340, Strumica 4280, Šumadija 25.360, Minjon 13.910; Vardar brez nikotina 57.400, navadnih Vardar 137.100, Drina 451 100 Neretva 632.800, Mirjana 8,118.800, Zeta 14,381 200 Ibar 26,074.800, Drava 39.773.400, Bled pa 50.800 komadov, Zanimivo, kako se okus kadilcev _ prav za prav menda kvaliteta cigaret izpreminja. Lani so cigarete Neretva še prekosila Minjon, letos pa je ravno narobe. Tudi število Morava je precej nazadovalo, svojo pozicijo je obdržala Zeta, Ibar pa se je že precaj približal Dravi. — Precej se pokadi v Mariboru tudi cigar, pa le tistih bolj slabše in cenajše vrste Dragih — Flor de havana je šlo samo 280, Perla de kuba 180, Regalitas 9420 Tra-buko 9980, Britanika 5700, Operas pa že 88 680, Kuba 90.300, Viržink 57.200, Portoriko 111.200, Brazilk 243.600, Viržinijoz 26.000, mešanih inozemk 499.000, kratkih domačih 29.800, Cigarilos pa 36.150 komadov Zanimivo, da so kadilci cigar najbolj konservativni ter se večinoma vsak drži samo svoje vrste cigare, četudi je med tem prišla v promet druga, morda boljša in cenejša vrsta. Malo se porabi sedaj ža tobaka za žvečenje in noslanje. Prvega se je lani prodalo v Mariboru 493 in pol kg, drugega pa 331 in pol kg. Cigaretnega papirja so porabili Mariborčani za 301.800 din — namreč monopol-6kega, najmanj za toliko pa se porabi v Mariboru vtihotapljenega cigaretnega papirja, ki je cenejši in boljši, kakor naš in cigaretnih stročnic, ki jih naša monopolska uprava ne izdeluje. Kakor že uvodoma rečeno, je znašala vrednost enoletne porabe tobačnih izdelkov 27,281.928 din — vsota, ki bi se lepo poznala, če bi mariborski kadilci namesto za cigarete in tobak dali ta denar za kakšne druge _ recimo dobrodelne ali narodnoobrambne namene .. . * m Posvefenjo suhdinkonov bo v cerkvi svetega Alojzija v nedeljo. Začetek ob 5.30, sklon ob 7.30. 1 m Kratka seja mestnega sveta bo jutri ob pol 19 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je prevzem garancije za Mestno hranilnico po novih pravilih. m Velike zinisko-spnrtne prireditve bodo v nedeljo, 14. t. m. v Ribnici na Pohorju v zvezi z blagoslovitvijo in otvoritvijo nove smučarske skakalnice Mariborske zimsko-sportue podzveze. Skakalnica je zgrajena po osnutku inž. Bloudka ter po načrtu domačega strokovnjaka, gradbenega tehnika Franca Semerla. Pokroviteljstvo nad prireditvami je prevzel g. podban dr. Majcen. Iz Maribora bosta vozila v nedeljo zjutraj v Ribnico na Pohorju dva avtobusa. Prijave se sprejemajo pri »Putniku« v gradu. ni Iz Nemčije prihajajo prazni osebni vlaki, že nekaj dni je ves osebni promet z Nemčijo ustavljen. Nemški konzulati v naši državi dajejo vizume za potovanje v nemško državo le osebam, ki prinesejo dokaz, da je njihovo potovanje v »interesu neinške države«. Prav tako pa prihajajo tudi iz Nemčije k nam le osehe, ki potujejo v »interesu nemške države«. Kakšni »interesi« so to, pa si lahko predstavljamo. So to ali zastopniki velikih nemških gospodarskih družb, ali pa potniki, ki imajo kakšno tajno misijo. V osebnih in brzili vlakih, ki prihajajo iz Nemčije, so ponavadi le službujoči železničarji, financarji in obmejni policisti, le redkokdaj so v njih še nekateri redki potniki. Baje je ta zajiora osebnega prometa v zvezi z velikimi pregrupacijami nemških vojnih sil, ki se sedaj vršijo na sektorjih severno od Oradca in za|iuilno od Celovca. m Poročili so se zadnje dni v Mariboru: Jožef Merdavs, učitelj, in Terezija Slaček; Božidar Brilli mag. farm., in Anica Hiisenohrl, mag. farin ; Alojz Ca I uta, poštni uradnik, in Neža Najiast, učiteljica; Ignac Oman, učitelj, in Marija Krnmarič, zasebna uradnica. Novoj>oročencein oiiilo sreče! m Prosveta v predmestjih. Meljsko jirosvetno društvo bo imelo v nedeljo, 14. t. m. po večer-nicah sestanek v meljskem otroškem vrtcu Pre daval l>o p. Anastazij Bajuk. — Studenško pevsko društvo lili a v nedeljo po večernicah v samostanski dvorani predavanje o nevarnosti komunizma. m Ubogi železničarji-zavirači! Ena najtežjih služb v železniški stroki je služba zavirača na tovornih vlakih, k' je hkrati tudi najslabše plačana. hilno trpijo zavirači pri izvrševanju svoje službe, posebno sedaj v najhujšem mrazu. Nazoren dokaz tega so številni slučaji, da w> morali za vi race iz službe spraviti naravnost v bolnišnico zaradi ozeblin, ki so jih dobili med vožnjo Posledica mraza so tudi primeri usodnih nesreč ki so se pripetile na mariborskih in bližnjih kolodvorih ob priliki premikanja tovornih vagonov m Na ljubljanski univerzi 1k> predaval jutri dr. Lil jo Thaller o razvoju medicine od prazgodovinske dobe do danes. Predavatelj je znan tudi izven naše države kot odličen poznavalec zgodovine medicine. m Ljudski oder pripravlja znamenito Molie-rovo komedijo »Namišljeni bolnik«, ki je bila pri vseh dosedanjih uprizoritvah navdušeno sprejeta ter je pred leti v Ljubljani doživela največ ponovitev. 1 m Na naslov mariborske davčno uprave smo iz vrst mariliorskih davkoplačevalcev prejeli upravičeno pritožbo. Pred blagajno te uprave se dan na dan zbira veliko strank, ki morajo včasih po celo ure čakati, da pridejo na vrsto. Skrajno neprijetno je pri tem čakanju, da so hodniki neza-kurjeni ter zato čakanje v hudem mrazu, ki sedaj vlada, nikakor ni prijetno. Davkoplačevalci imaio pač pravico zahtevati, da davčna uprava žrtvuje malenkostni znesek, ki bi bil potreben za ogrevanje hodnikov. b m Reveža je pustil t sami spodnji obleki. Brezposelni delavec Štefan Kopač iz Mednega je prišel v Maribor iskat dela. Prenočil je v neki na pol zgrajeni novi stavbi za artiljerijsko vojašnico, kjer mu je delal družbo neki drugi moški s katerim se je v Mariboru na ulici spoznal Kopač je v slamo zarit zaspal, ko pa se je prebudil, je videl da mu je njegov sostanovalec odnesel vso obleko čevlje, 150 din gotovine ter ga pustil na mrazu bosega in v sami spodnji obleki m Prijavljen, ker ni hotel prodati petroleja Orožniki v Slov. Bistrici so prijavili nekega ta-mosnjega trgovca, ker se je branil, da bi kmetici drugega 3 petrolej'a' £e ne lx> kllPila še kaj m Avto na cesti zgorel. Na banovinski ce=ti v llermancih se je vnel osebni avto znamke »Fiatc posestnika in šoferja Matije Curina od Sv Bol- o™ K?ru" Avt0 zk'°rel ter znaša škoda l.i.u()0 dinarjev. m Smrt kosi. Na Pobrežju v Malgajevi ul 3 je umrla vdova po žel. Jožefa Fick, stara 76 let: v bolnišnici sta umrli 67-letna soproga zidarja Ana Divjak ter 04-letna trgovka Julijana Lepej. Naj počivajo v miru. Gledališče Četrlek, 11. januarja ob 20: »Zaroka na Jadranu . Red C. Petek, 12. januarja: Zaprto. Ptuj Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in'Dol. Lendavo v četrtek, dne 25. januarja v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. Oplotnica — čadram Preteklo leto je pokazalo, da našo župnijo po pravici imenujejo »rajski Čadram«. V župniji je umrlo e 25 ljudi. Redek slučaj za obširno faro. Tako malo mrličev ni bilo, odkar je bila leta 1762 župnija ustanovljena. Rojenih je bilo 74 otrok- poročenih pa je bilo 25 parov. Dne 7. januarja pa je umrl najstarejši mož naše župnije, Martin Krušič star 97 let. Rajhenburg »Slovenski božič«. Na praznik sv. Treh kraljev so v Slomškovi dvorani izvajali rajhenburški cerkveni pevci pod vodstvom organista g. Moškana Adolfa Kuret-Tomcev »Slovenski božič«. Za prireditev je vladalo v Rajhenburgu in okolici veliko zanimanje, kar se je videlo v dvorani, ki je bila nabito polna občinstva. Videli smo »Slovenski božič«, tako, kot so si ga predstavljali in doživljali naši predniki. Pevci in igralci so svoje vloge dobro izvedli, tako, da je prireditev nad vse lepo u?oela Zvočni kino v Slomškovem domu predvaja v nedeljo, 14. t. m. »Kralj kraljev«. Občinstvo se opozarja, da si vstopnice pravočasno preskrbi. »Narodov« dopisnik Rajhenburga in okolice bo najbrž kandidiral za predsednika napovedanega šakovskega kluba. Želimo, da s kandidaturo prodre, ker potem gotovo ne bo imel več časa donisovati v »Slnv Narorl,,- k;«.. .. -----1---- > ------- - -- "I*., o«. pi*OC.UIIU £, zadnjimi dopisi osmešil in na kar se niti odgovarjati ne splača. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska drama: Averčenko: »Kupčija s smrtjo« (Po prvi ponovitvi.) »Kupčija s smrtjo«, edino odrsko delo ruskega emigrantskega pisatelja Arkadija Averčenka, je proizvod srednje vrste. Motiv življenjskega zavarovanja, ki si ga je izbral avtor za osnovo svoje tako imenovane komedije, poznamo že iz domače literature, saj nam je podobna snov dala pred leti Vombergarjevo satirično veseloigro »Zlato tele«. Priznati moramo, da je pojav, ki nam odkriva veliko rano sodobne družbe, lahko ne le mikavna, ampak tudi hvaležna snov za komediografa, zlasti še za satirika. Vendarle pa se je Averčenko slehernemu globljemu smislu izognil s tem, da je svojo nalogo pojmoval zgolj kot humorist. Prikazal nam je zgodbo, kako za kupčije vneti Taldikin zavaruje bolehnega pisatelja Kazanceva, a se mu ta kupčija s smrtjo ponesreči prav tako, kakor vse druge njegove špekulacije. Stvar se kljub temu zaključi srečno, ker se je medtem zadeva s Kazan-cevim uredila tako, da se je med ozdravelim avtorjem in Taldikinovo nečakinjo Zojo spletla ljubezenska zveza, ki jo podpira tudi nepričakovani literarni in denarni uspeh. Prav posebno pa je značilno za značaj Averčenkovega dela dejstvo, da slavi svojo zmago tudi življenjsko zavarovanje, za katero je postavil pisatelj na oder kar dva predstavnika, agenta Gliboviča in Notkina. S tem je pisatelj najjasneje pokazal, da mu njegova humoristična žilica, zaradi katere je neprenehoma na lovu za smešnimi situacijami, ne dovoljuje resnejšega in globljega etičnega prijema in umetniške rešitve. »Kupčija s smrtjo« namreč kljub označbi, češ da se dejanje »godi v Rusiji po svetovni vojni«, ne razodeva nikakega svojskega okolja, tako da bi mogli govoriti o miljejno-karakterni komediji; prav tako pa dejanje ne raste iz etičnih konfliktov posameznikov in potem takem pogreča etičnega jedra tudi s te strani. Resda se tu in tam oglašajo modrovanja o lopovščini, o tem, kje je meja med kupčijo in svinjarijo, in da imamo v drugem dejanju celo razburljiv prizor, ko se odkrije »zadeva s Kazan-cevim« in ima mlada Zoja moralno pridigo. Toda ne glede na to, da je lekcija tega na pol kmečkega dekleta precej literarna, zlasti pa vsaj toliko izraz trenutnega ljubezenskega razočaranja kakor etičnega ogorčenja, se nam zdi tu odločilnega pomena dejstvo, da Taldikina komajda zadeva kaka moralna krivda. Ta navidez poslovni človek, v resnici pa čudak, ki mu blodijo po glavi neumne fantazije, je prav tako kakor Kazancev docela literarna ustvaritev, spričo katere je vsaka psihološko-etična označba nemogoča. Toda medtem ko Taldikin izvrstno služi pisatelju kot komično sredstvo, je Kazancev, ta »živi mrlič«, bliže tragičnemu pojmovanju. In ker tako delo, ki pogreša najosnovnejšega čuta za smiselnost umetniške snovi, ni po svojih možnostih niti izrazito komično, a še manj tragično, nas osnovni motiv v tej zvezi le odbija. Povedati moramo, da je slovenski avtor kljub vsemu bolje zadel življenjsko pomembnost danega motiva, ko je zasnoval satirično komedijo. Razen neverjetnosti po motijo pri Averčenku tudi tehnične nerodnosti, zaradi katerih se zdi delo bolj zlepljeno iz posameznih prizorov kakor pa zgrajeno po notranji nujnosti dejanja. Poleg epizode med Kazancevim in Zojo je najboljša stran tega dela smešnost situacij, s katero je »Kupčija s smrtjo« prav tako bogata kakor z duhovitimi domislicami. To pa je tudi vsa njena vrednost kot literarnega in še posebej kot dramatskega dela. — Mimogrede naj omenim tudi to, da bi bilo treba prevod nekoliko natančneje pregledati. Če že ne na lepaku, kjer smo navajeni pomot, bi se bilo treba vsaj v besedilu izogniti takim površnostim, kakor je na primer označba Zoje kot Taldikinove sestrične, če pa mu vseskozi pravi striček in je potemtakem njegova nečakinja ter le sestrična njegovih dveh otrok. Z uprizoritvijo, ki jo je pripravil režiser g. Osip Šest, je igra mnogo pridobila. Bila je skrbno pripravljena in je besedilo režijsko in igralsko izpopolnila tako, da smo bili s predstavo lahko zadovoljni. Bolj kakor poskus, da bi poudaril rusko okolje, je režiserju uspela podoba situacijske smeš-nosti. Prav tako je dobro izpolnil nekatere vrzeli in dal nekaterim precej literarnim mestom videz verjetnosti, če že ne resničnosti. Tudi razdelitev vlog je bila dobra. Čeprav so nekatere osebe dra-matsko kaj malo žive, nudijo vendarle igralcu precej možnosti. Tako je na primer g. Lipah, ki je igral Taldikina, pokazal neverjetno bogato zakladnico mimične in govorne spretnosti, ko je moral zapored izražati navdušanje in obup, užaljenost in dobroto, ironijo in začudenost, dejavnost in zmedenost in še mnogotere druge psihološke registre tega čudaškega poslovnega človeka, ki pa je v resnici bolj podoben »naviti igrači, ki se z glavo zaletava v zid«. Težjo nalogo je imel g. Jan, ki pa je vendarle ustvaril verjetno podobo nekoliko preveč literarnega književnika. Resnično radost nam je to pot pripravila tudi gdč Levarjeva, za katero se zdi vloga Zoje kakor nalač napisana. Zlasti dobro je zadela kmečki ton in norčavost tega zdravega dekleta, ki pa mu vendarle ne manjka naivne koketnosti. Zadovoljiva pa je bila tudi v težjem pre-okretu, v drugem dejanju, ki zahteva že več igralske umetnosti. Taldikinovo ženo Olgo, za katero sta značilni plehka koketnost in narejeno moralno ogorčenje, je z veliko življenjsko verjetnostjo podala ga. Gabrijelčičeva. Smešno dostojanstvena guvernanta Mina je bila ga. V. Juvanova. Dvoje posrečenih tipov sta predstavljala nadalje gg. Pre-setnik in Danes kot agenta Notkin in Glibovič; zlasti zadnji je prav dobro združil poslovni značaj in umetni patos agenta, ki samega sebe imenuje pesnika. Uspela in dobro premišljena podoba je bil zdravnik g. Jermana. Že kar folklorno tipična je bila služkinja Ariša ge. Rakarjeve, močno teatra-lično poudarjena pa štacunar Haričkin g. Bratina in nosač g. Vertina, Čeprav je delo namenjeno bolj zabavi kakor umetnosti, bo zlasti zaradi uspelega igranja nedvomno privlačilo mnogo gledalcev. Mi pa se vendarle vprašujemo, zakaj je vodstvo našega gledališča včasih tako malo izbirčno pri izberi tujih del, medtem ko je v odnosu do domačih del neredko tako zelo sramežljivo. France Vodnik. Slovenski jezik, II. I., snopič 3-4 S snopičem 3—4 je zaključen drugi letnik Glasila Slavističnega društva v Ljubljani, »Slovenski jezik«, ki ga urejujejo Janez Logar, Jakob Šolar in dr. France Tomšič. Je to glasilo slovenskih slavistov in še posebej slovenistov, podobno, kakor razna glasila geografov, zgodovinarjev ali prirodoslovcev, prinaša ob rastočem zanimanju za slavistična vprašanja na naši univerzi razprave s področja te znanosti. Že prvi letnik,, pa tudi drugi sta v polni meri pokazala potrebo takega glasila ter opravičila njegov obstoj. Posebno mladi slavisti so se marljivo oprijeli dela ter prinesli v družbi s starejšimi nova in potrebna dopolnila k raziskavanju slovenske literarno-jezikovno-kul-turne zgodovine. Ta zadnji snopič drugega letnika prinaša na uvodnem mestu nadaljevanje razprave dr. I. Grnjenauerja 0 Štiftarjih in štiflarskih narodnih pismih, s katero nadaljuje svoje študije o kulturno-zgodovinskih podlagah določenih narodnih pesmi, kakor jih je začel v Domu in svetu. V tem snopiču določa čas in pomen dveh štiftar-skih narodnih pesmi, namreč Legende o zidanju cerkve sv. Uršule na Plešivcu, na osnovi zapisa v Slomškovi zapuščini, ter o Novi Štifti na Štajerskem. kjer mu nudi veliko oporo pismo škofa Seebacha papežu o čudežnih prividih na Novi Štifti. Tako je prva pesem o cerkvi na Uršlji gori, kateri ustanovitelji so celo tudi imenoma znani iz Hrenovih zapiskov (prav v zadnji številki ČZN piše Soklič o teh zapiskih!) nastala okrog leta 1609, druga pa v 10. stol. — Jezikoslovec dr. fr. Tomšič je v svoji študiji o refleksivnih glagolih v slovenščini kritično prevrednotil vse dosedanje slovensko in tuje razglabljanje o njih, da je kot rezultat svojega študija podal v koncu svoje mnenje o njih, ki se precej loči od dotedanjega, preveč shematizirajočega, pa premalo notranje, psihološko diferencirajočega. Ta njegova, razmeroma kratka študija, prevrača naše šolsko pojmovanje refleksivnih glagolov in se bodo morali z njo ukvarjati vsi šolniki. Prof. Fr. Koblar pri-občuje in razlaga Cankarjeve zapiske iz arhiva slavne »Zadruge«, ki se je našel. Tako so v tem snopiču podana Cankarjeva Framasonska bren-kanja, to je pesmi Modrijan, Svoboda in Pred škofijo, ki jim je Koblar dodal komentar. Gradivo se bo nadaljevalo. — Prof. Jane: Logar je prispeval novo gradivo k sporu med Bleivveisom in Levstikom v zadevi ustanovitve nemškega lista za slovenske stvari v Ljubljani, kakor ga je nameraval Bleivveis (pismo Ant. Škerjanca). — Prof. France Vodnik priobčuje dva prispevka k zgodovini Mencingerjevega literarnega snovanja. Prvi se tiče poslanka Moje hoje na Triglav, ko na podlagi novih virov (zapiski Matice, Levčeva osta-lina) proti Tominškovim ohlapnim trditvam, določa čas postanka (leto 1897) ter čas izida: v začetku leta 1898. Drugi prispevek pa se tiče Mencingerjevih načrtov po izidu »Moje hoje«, ko je hotel popraviti In prenarediti tudi Abadona za Matico, do česar pa ni prišlo. — Jevnikar Martin nriobčuje dobro seminarsko nalogo o prevodih del Krištofa Schmida v slovenščino, izmed katerih smo Slovenci začeli z zgodbami svetega pisma 1. 1815 (Ravnikar). Od tega začetka preko vseh drugih prevajalcev Šmidovih povestic. igric in celo pesmi, do Krajčevih 17 zvezkov, ter celo izide v časopisih, je Jevnikar vse vestno zbral in ocenil ter ----irtrtr. ultirltin .— Vraluia Anlnn. titivu najina, .v.. ...,......uujjv. ki ga poznamo kot kritika, je tu prispeval studijo o jezikovnih razmerah v severnem Prekmurju in slovenskem Porabju na Madžarskem, kakor jih je zajel na svojem letošnjem študijskem potovanju. Tu podaja metodo in rezultate svojega potovanja, na katerem ni nabral samo veliko novega gradiva, temveč popravil tudi več dosedanjih trditev o našem rabskem narečju. — To bi bile glavne razprave tega snopiča, ki je bogat z mnogim znanstvenim drobižem. Prof. Kidrič ugotavlja, kje je Prešeren dobil vir za svojo ost — namigavanje proti Kopitarju glede njegove slovnice kot Zoisovega dela. Obenem isti tudi postavlja nasprotno mnenje glede postanka Prešernovega soneta Je od veselga časa, kakor pa ga je v prejšnji številki izrazil Grafenauer. Orafenauer določa Valjavčevi basni Miš-deklica indijski vir ter pokaže na neko srednjevisoko nemško prigodo kot predlogo pri Jurčiču. Jevnikar govori o Ciglerjevi zapuščini v Višnji gori, Legiša pa išče snov za Vodnikovo basen Srake in mlade pri Grimmu, kar postavlja samo kot vprašanje. V zadnjem delu je ocenjenih več knjig: tako Fr. Tomšič ocenjuje Isačenkovo Narečje vasi Sele, Vodnik novo izdajo Mencingerjeve Hoje, Janez Logar pa nove gimnazijske čitanke ter kakor tudi meščansko šolske, izmed katerih pa nekatere odklanja kot pomanjkljive. Dr. T. Baje je napisal topel nekrolog društveni blagajnici, slavistki • prof. Vidi Vrtovčevi. — Časopis izdaja Slavistično društvo v Ljubljani in velja letno 70 din za člane, za nečlane pa 90 din. * Globus Tichona de Brache našli v Štokholmu. Časopisi poračajo, da so našli star kovinast globus znanega in slavnega zvezdoslovca Tichona de Brache, o katerem so mislili, da je izgubljen, sedaj v Štokholmu. Zgodovinarji so vedeli, da je imel Tichon de Brache dva taka kovinasta globusa, od katerih pa je novejši zgorel ob požaru Kodanja 1. 1728, 35 let starejši pa, ki je bil mojstrsko delo praške kovnice in je zvezde izdolbel slavni holand-ski bakrorezec Hondius, je veljal do sedaj za izgubljenega. In prav tega so po poročilih časopisov našli v Štokholmu, kar bo gotovo zi-jimalo zvezdoslovce. Banovina Slovenija. Politična, finančna in gospodarska vprašanja. Spisal dr. Andrej Gosar. Ljubljana 1940, str. 40. — V založbi revije »Dejanje« je izšla ta brošura vseučiliškega profesorja dr. Andreja Gosarja o vprašanjih naše banovine. V brošuri so štiri razpravice, deloma ponatisnjene iz revije »Dejanje«, in sicer: Sporazum in Slovenci, ki je bil tiskan že meseca septembra, kmalu po sporazumu med Srbi in Hrvati, ki pa ima še vedno važne in aktualne misli. Glavno vprašanje v brošuri, ki bo gotovo zanimalo naše narodne gos|iodarje, pa je »Finančna in gospodarska stran vprašanja v slovenski banovini«, ki obravnava finančno obremenitev in aktivnost Slovenije in gospodarsko stran vprašanja, tretji članek pa vsebuje pripombe k vprašanju o novi preureditvi državnih in banovinskih financ. Končuje pa te misli o novi banovini, ki se pripravlja, nekaj splošnih smernic za sestavo, organizacijo in delo banovinskega zbora Slovenije. Brošura velja 6 din. Knjigo o češkem glasbeniku Antoninu Dvofaku so izdali Nemci v Potsdamu (Akademska založba Athenaion) v zbirki Unsterbliche Tonkunst. Življenje in delo Antonina Dvofaka je uredil in napisal dr. Herman S i r p a ter prinaša veliko gradiva ter 7glf»Hnv nipgnvp velike glasbene ornetnosti, ki spa- I da med svetovno kulturno dediščino. 1 IfH^^^tp^ W 1. 1 t« mm bm '.V-'/ ■ ; «3S - Ifv "■s...... « immk If&i ■<:> . - ti *fe wm Mi^V^t > pji!: , ./^V .'.L , 7-iigljJS;; •v 4 » f ■r -'P <'' 1 <\ ^ '<*;••:•.■.'.'v d-M- »Samo za četrt ure...« — trenutni posnetek s krova nemške podmornice ŠPORT Višek hokejske sezone: BKE : SK Ilirija v petek ob 20 Hokejsko moštvo Ilirije se lejx> razvija. Temelj razvoju hokejskega športa je napravila Ilirija pred desetimi leti v tekmah s celovškim KAC-om, dvakratnim državnim prvakom bivše Avstrije. Mejnik v razvoju pa je [»stavilo lanskoletno svetovno prvenstvo v Švici, katerega se je udeležilo moštvo Ilirije kot jugoslovanska državna reprezentanca. Že v teku samega prvenstvenega turnirja ee je divilo mednarodno športno občinstvo rapidnemu napredku jugoslovanske ekipe; posebno pozorni pa so postali na naše moštvo, ko je v zadnji tekmi z bivšim evropskim prvakom Belgijo izvojevalo neodločen rezultat 3:3. BKE je moštvo svetovnega slovesa, saj predstavlja skoraj kompletno madžarsko državno reprezentanco, ki je na vseh svetovnih prvenstvih v ospredju. Kakor v nogometu in waterpolu so tudi v hokeju na ledu izgradili Madžari edinstven obrambni sistem, katerega so osvojili vsi vodilni hokejski narodi vključno Kanade. Vsem poznavalcem hokejskega športa je še v spominu, s kako veliko težavo so lani Kanadčani šele v zadnji minuti iztrgali Madžarom že skoraj sigurno zmago. Zelo pomemben pa je rezultat BKE, ki je postal kot reprezentanca Budapešte, zmagovalec nad Dunajem in Prago na letošnjem medmestnem turnirju na Dunaju. Fenomenalen rezultat, ki ga je Ilirija izsilila od Madžarov ta ponedeljek v Belgradu (1:3) pa nam nazorno kaže naravnost nepričakovan napredek naših lednih borcev. Vsa znamenja torej kažejo, da l)omo v petek priče športnemu dogodku prve vrste in da bomo po dolgih pripravah videli tudi v Ljubljani vrhunski hokej na ledu. Naj nihče ne zamudi te izredne prilike! Medklubske -"skakalne tekme Ljubljanska zimskošportna podzveza razpisuje medklubske skakalne tekme na skakalnici v Mo-stecu za 14. t. m. ob 15. Pravico starta imajo vsi verificirani seniorji, v juniorski skupini pa tudi neverificirani juniorji, Prijavnine ni. Prjave sprejema podzvezin teh. referent, g. Franc Sešelj, Ljubljana, Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Prvi trije v vsaki skupini prejmejo častna darila. — Tekmuje se po pravilniku JZŠZ. Nemška prvenstva v umetnem drsanju Na Dunaju so se vršila prvenstva v umetnem drsanju dvojic in moških posameznikov za prvenstvo Nemčije za leto 1940. V tekmi dvojic je zopet zmagal par Herber-Baier pred dunajskim parom Use-Pausin. Tretje mesto pa je zasedel par Koch-Novatk iz Berlina. Borba med temi tremi pari je bila zelo napeta, kajti vsi so se od lanskega leta precej popravili. Podali so prvovrsten program, da je bilo dunajsko občinstvo, ki je vajeno takih prireditev, presenečeno nad letošnjim izvajanjem. Med moškimi pa se je vnela ljuda borba za prvo mesto med velikima mojstroma Horstom in Rado. Toda Horsta ni bilo mogoče premagati, četudi je pokazal Rada izredno fine in težke stvari. Vse mednarodne drsalne tekme odpovedane Mednarodna drsalna zveza je obvestila vse, v mednarodni drsalni zvez-j včlanjene zveze, da odpadejo za leto 1940. svetovne in evropske tekme v umetnem drsanju na ledu ter istotako v tibrost-nem drsanju. Tudi FIS-ine tekme bodo odpovedane? Vrhovna športna organizacija Norveške je sklenila, da do nadaljnjega ne bodo povabljeni nobeni inozemski športniki na Norveško, na drugi strani pa je izdala ukrep, da tudi norveški športniki ne bodo dobili dovoljenja za start v inozemstvu. Ta sklep stopi takoj v veljavo. Pričakujejo se pa tudi skorajšnja odpoved svetovnih smučarskih tekem, ki bi se morale vršiti v času od 24. februarja do 4. marca v Oslu. Norveška smučarska zveza sama noče odpovedati teh tekem in čaka, da pride pobuda od druge 6trani. Velike hitrostne drsalne tekme v Oslo Velike hitrostne drsalne tekme so bile v Oslo preteklo nedeljo končane. Tekme, ki so se vršile v korist Finske, so takole izpadle: Na 150 m je zmagal Haraldsen v času 2:21, na 5000 m pa Mathisen v času 8:34,6 min Snežne razmere Poročilo Tujskopromct nih ivei v Ljubljani in Mariboru, SPI) in JZSZ 10. januarja 1910 Rateče-Planica STO m: —10, jasno, vetrovno, 5 cm pr- slfa na podlnge, skakalnica uporabna. Pel-Petelinjek lilo ni: —10, oblačno, vetrovno, 5 cm ptšiča na li.'. |»odlnge. Kranjska gora XI m: —lil, oblnf.no, smtiSko terišče spo iliij :i'2. zgoraj 4t2 cm snete«, pršič, sankališče in drsnliščr uporabno. Sv. Kril nad Jesenicam i M00 m: —12, poohlačeno vetrovno, cm pršiča na 411 podlage. Bled M! m: —i:i. jasno, 'iT cm snega, pršič jezero tu in lam 7,a drsanje uporabno. Slovenski klubi in jugosl. plavalni šport Vsi slovenski plavalni klubi zbrani na izrednem občnem zboru, dne i. januarja 1(1-10 bo soglasno sklenili sledečo RESOLUCIJO: Redni obrtni ?.bor JPZ-c, dne 26. novembra lfl.'!9 je na imicijativo hrvatskih plavalnih klubov soglasno sklonil izvesti reorganizacijo našo vrhovne plavalno zveze. Hrvatski plavalni klubi dc facto organizirani v hrvatski plavalni zvezi, so si nailoii nalogo izvesti reorganizacijo na narodnem principu. Če so postavili to načelo so ga morajo konsekventno držati. Osnova tega načela i>a je, da so si vse tri narodnosti naše kraljevine medsebojno ravuopravne. Nobena narodnost ne sme izvajati nad drugo kakoršnekoii hegemonije. Dasi predstavljamo Slovenci zgolj b.f> odštet. pre. bivalcev naše kraljevine, sino venda* duLi 37 odstot. t. j. več kot tretjino olimpijskih tekmovalcev ter smo z njimi dosegli Slovenci, ki so naši državi prinesli kolajne, katere je naša država sploh dobila pri olimpijskih igrah (3 zlate, 2 srebrni in 1« bronastih). Mi ne dovolimo nikomur, da ta dejstva prezre in zato zahtevamo povsod to kfr nam gre lirnz ozira na drugo. Daleč smo od tega, da bi prosjačili, saj je to vse plod sistematičnega dela. zasebne iniciative in velikih žrtev. Sumi smo si ustvarili športne napravo (15 športnih bazenov, igrališč, smuških skakalnic, drsališč, različnih domov itd. itd.), ki so nam omogočile doseči gornje uspehe. Ko so hrvatski klubi prevzeli Iniciativ« glede reorirani7.aci.je športnega življenja pri nas. morajo s temi dejstvi računati ter zlasti upošt jvati tndi vse za nje morda manj ugodne posledice izvajanja narodnostnega principa. Zato zahtevamo: A. glede rednega občnega zbore 26. novembra 1930: Na dnevni red izrodnega občnega zbora, dne 14. januarja 19411 v Zagrebu je staviti kot prvo točko (po opravljenih formalnostih): Revizijo sklepov, storjenih po rednem občnem zboru, 110 upravi JPZ.e in po njej formiranih forumih v času od rednega občnega zboru do tega izred. obč. zbora v kolikor se tičejo program' tekmovanja in tehničnega dela zvezo v sezoni 19411 in bo v smislu naslednjih točk: a) Ponovna vzpostavitev jraiiorskega prvenstva države t. j. prvenstveni,, tekom juniorjev za ves teritorij JPZ-e. Ta zahteva ne izključuje možnosti, da poodine narodno zveze priredijo svoja juniorska prvenstva. b) T.iga tekmovanja naj bodo tekmovanja najmočnejših klubov za klubsko državno prvenstvo, t. j. pri sedanjem stanju Victonj;, Jadran', Juga in Ilirijo. Slovenski klubi pa nimajo nič proti temu, če sodeluje še kak peti klub. c) Nova uprava zveze se mora posebno zavzeti, da posveti vso skrb napredku discipline skokov, ki je povsem zanemarjena in na tem, da popolnoma izumre. d) Dosedanje intersno tekmovanje naj nadomesti tekmovanje prvakov narodnih zvez, katerega zmago, valee si pridobi pravico izzvati poslednjega Ugaša tega letn in se tako event. kvalificira za vstop v ligo za naslednjo leto. B. glede pravil skupne vrhovne organizacije: 1. Pravičnost in ravnopravnost (1:1:1) v reševanju vseh vprašanj. Glede prenosa zveze, event. koan. petence in važnejših vprašanj odloča občni zbor skupne vrhovne zveze, kjer bodo narodne zveze zastopane s toliko glasovi kot imajo članov (klubov). O teh vprašanjih morajo narodne zveze sklepati na lasitnom občnem -/.boru. Oe so na tem pojavi opozicija, se ji mora omogočiti zastopstvo v istem številu tudi na občnem zboru vrhovne zveze. 2. Tehnično delo zveze naj opravlja tehnični odbor, ki ga sestavljajo tehnični referenti treh narodnih zvez. Ta odbor sestavlja reprezentance. Enako določi tudi tehničnega vodjo reprezentance Upravni odbor vrhovne zveze je vezan na mneja iu predloge tehničnega odbora. 3. Upravno vodstvo državne reprezentance v inozemstvu določa upravni odbor vrhovue zvezo po tur-nusu, tako, da so tudi pri teh nastopih enako upoštevane vse tri narodne zveze. Narodna zveza, ki ne da 71 a konkreten nastop nikakega tekmovalca, se tudi pri upravnem vodstvu ne upošteva. 4. Denarna sredstva vrhovne zveze naj se za enkrat delijo narodnim zvezam po številu njih člaaiov (klubov), ki so izpolnili sledeče zahteve: a) da so nastopili na prvenstvu narodne z vere z vsaj 5 tekmovalci, b) da so izvedli vsaj emo medklubske. tekmovanje v prošli sc®onl, c) da niso bili diskvalificirani v prošli sezoni. Slično naj se postopa tudi ob določanju članarine narodnih zveze vrhovni zve veliko delo v glavnem izvršeno. Ker cerkev ni zidana v enotnem slogu — ladja je romanska, prezbiterij pa gotski — je bila ena bistvenih nalog predelave v tem, oba dela z arhitektonskimi predelavami in remedurami povezati in spojiti v harmonično enoto. Po tej zamisli sta izdelana novi tlak in nova obhajilna miza. Tlak je iz umetnega kamna. Sestavljen je iz belosivih in črnih štiri-oglatih ploščic. Zdi se kakor da gre prelepa preproga izpred vrat do obhajilne mize. Obhajilna miza je zgrajena na motivu križa in hostije. Križi so iz nabrežinskega marmorja in se barvno skladajo s tlakom ladje, ki jo na ta način podaljšujejo m lepo zaključujejo, hostije in druge ornamen-talne sestavine se vežejo pa barvno s tlakom prez-biterija, ki je v gorkejših tonih. Oba stranska oltarja sta popolnoma nova, izklesana iz bele«a marmorja. Posvečena sta: eden Materi božji, drugi sfv. Valentinu. Sliki sta od prej, od takrat, ko se je bila pod pokojnim Abramom obnova začela. Iz tiste dobe je tudi slika sv. Lucije na glavnem oltarju, ki je tudi docela nov, samo menza je ostala. Povsem svojevrstni sta novi spovednici. Arhitektonično sta komponirani v zid in izpopolnjujeta v glavnem obe stranski steni. Vhod v spovednici je konstruiran na dveh stebrih z obokom, ki nosi mojstrsko izdelan simboličen lik, na eni strani Dobrega pastirja, na drugi Izgubljenega sina iz umetnega kamna. Nov je tudi krstni kamen. Vhod v zvonik je zelo motil celotno notranjščino, bilo ga je treba zakriti. In nastala je nekaka kapelica s krstnim kamnom in z močno sliko sv. Janeza Krstnika. Ladja in prezbiterij sta polog arhitektonskih popravkov tudi na novo preslikana. Ladja je s) karsko zgrajena na motivu 12 apostolov in 4 ,'postolov narodov. Klasično izdelane slike, ki vsakega gledalca močna zajamejo, so zamišljene kot zaključek štirih stebrov in nosijo strop. V prezbiteriju živi sv. Lucija, patrona župnije. Celota dela vtis starokrščanske kapele. Strop je s perspektivno slikarijo odprt in predstavlja poveličanje sv. Lucije ob njenem prihodu v nebo. Okvir iz živobarvnih angelov daje osrednji, bolj umirjeni podobi poseben čar. Vendar ne odraža samo prezbiterij, temveč vsa notranjščina enotno misel, da je cerkev posvečena sv. Luciji. Vsa ladja je z občudovanja vredno razvrstitvijo okrašena z lučkami, ki gore na podstavku v"zasnovi križa, celotni svetlobni aranžma toplo izpoveduje: si v božji hiši, v hramu sv. Lucije! Mostarji in vsi, ki so prenovljeno župno cerkev pri sv. Luciji že obiskali, so bili od lepote velikega deja prevzeti in vzhičeni. Nimamo namena sjiuščati se v strokovno kritiko. To prepuščamo sposobnejšemu peresu. Rečemo pa lahko, da so svetolucijski žup-ljani bili svoje župne cerkve, ko so jo občudovali v njeni novi obleki, od srca veseli in so na mah pozabili na težke žrtve, ki so jih brez izjeme vsi doprinesli, da je postala pravi biser med cerkvami v naši deželi. Bolelo jih je, ko so videli svojo farno cerkev v nedostojnem stanju, zato so z vso vnomo priskočili na pomoč svojemu župniku, ko je pogumno zastavil svoje moči v podjetje. Sedaj, ko je delo spretno, z velikim umevanjem in s še večjo ljubeznijo privedel do konca, so mu iskreno hvaležni. Tudi na gospoda, ki je napravil prvotni načrt, delo nadzoroval in tudi sodeloval, ne bodo nikoli pozabili. Naj končno še dodamo, da pre-novljenje v vseh podrobnostih še ni dokončano. Dopolnjevalna' dela se bodo sedaj polagoma nadaljevala in bo celotna obnova zaključena v poletju. Do takrat bodo odpadli tudi nekateri začasni prizidki, ki bodo do poletja nadomeščeni. Bitnje Po dolgi in mučni bolezni v starosti 68 let je umrl g. Matevž Dolenc, posestnik v Spodnjem Bitnju. Bil je mož strogo katoliškega mišljenja, katerega je vedno in povsod javno izpovedoval in ga neustrašeno zagovarjal. V tem duhu je tudi vzgojil svoje otroke in vsakemu preskrbel prav lepo življenjsko eksistenco. S svojo vestnostjo in delavnostjo je dvignil svojo domačijo na zavidljivo višino. Ustanovljena je bila največ po njegovi zaslugi kmetijska zadruga »Bitnje«, kateri je tudi skoro do zadnjega predsedoval. Daleč naokrog je bil znan kot tehnični strokovnjak, dasiravno samouk, je svojemu bližnjemu z umnimi nasveti pomagal iz marsikatere zagate. Skratka, bil je mož dobrih del in molitve. Naj prejme za vse to pri Bogu zasluženo plačilo. Marenberg Marenberg je znan kot premožen trg, vendar je v šoli toliko revne dece, da vedno primanjkuje sredstev za božično obdarovanje. Starši naše slovenske dece so dninarji, delavci, najemniki, kočarji, majerji, mali kmetje in le nekaj je večjih posestnikov, ki podpore niso potrebni. Le z velikim trudom in uvidevnostjo spodaj navedenih uradov, društev in privatnikov se je posrečilo obdarovati 184 otrok (vpisanih 389) s perilom, obleko ali pa s čevlji. Smatramo za svojo dolžnost, da se tem potom javno zahvalimo vsem, ki so nas podprli v teh težkih časih. — V blagu so prispevali: Podružnica CMD Maribor in Ljubljana, Narodna odbrana in Rdeči križ iz Maribora, Slovenska straža, Zveza trgovskih udruženj, kraljevska banska uprava in trgovec Josip Langeršek iz Marenberga. — Z denarjem so nas podprli: Gospa Tea Zuppanz, vele-posestnica, 1000 din; krajevni šolski odbor, 1000 dinarjev; občina 500 din; notarska pisarna 220 din; dr. Winterhalter 200 din, vsi iz Marenberga; ter kraljevska banska uprava 200 din za čevlje po meri. — Naj darovalcem ne bo žal. Pripravili ste otrokom veliko iznenadenje in njihove od veselja rosne oči naj vam bodo v plačilo. Šolsko upraviteljstvo. Gospode duhovnike vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija. iuhuniiiihiiinhiiiiiiiiri Strup iz kač dobivajo s ščegetanjem V zadnjem času so odkrili po .^cn zooloških vrtovih nov način pridobivanja kačjega strupa, ki ga potrebujejo za razna zdravila. S »ščegetanjem« ga spravljajo iz kač. To se pravi: dotikajo se kačjih strupenih žlez z električno žico. Električni udarec prisili kače, da strup takoj izbrizgajo. Tekočino prestrežejo v posebno posodo. Z zahodnega bojišča: Levo: Skrovišče vojakov v snegu. Desno: Voja ška postoianka v sner ČAJ ZA ŽELODEC Dr. Havlicka Osi. R. hr. irorvm"> regulira prebavo, krmi pritisk, debelost, pospešuje ii-meujaranje tvarin, izločevanje pokvarjenih »okov itd. Zavitek Din 20'—. Poskusite takoj iu pišite GRADSKA LJ E KA R N A ZAGREB. Gornji »rad, Kamenita 11. G3EB0 J Perzijske preproge originalne, Se nekaj ko-i madov, prodamo na razstavi Sarajevske tkalnice preprog od 10. do 15. januarja v restavraciji pri »šestlci«. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petltna Vistlca po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službe iščejo || Prodajalka mlada, simpatična, Išče službo v trgovini mešanega blaga na deželi. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Simpatična« 20199. Trgovska pomočnica z večletno prakso - želi premenlti mesto v LJubljano aH okolico. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 96. mm Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, se sprejme v podružnico na deželi s 1. februarjem. Ponudbe v podružnico »Slov.« v rtuju. Pomožnega delavca mladega, sprejme mehanična dclavnlca, kateri ima veselje do tehničnih artiklov, po možnosti z zninjem nemščine. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Tošten« št. 374. Korespondentinjo z dolgoletno prakso, per-fektno v nemščini in slovenščini, po možnosti tudi v italijanščini ln srbohrvaščini, Išče večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 375. Vajenca za krojaško obrt, sprejmem takoj. Pavel Vrtač-nlk, Tyrševa cesta 47. Kupimo Vsakovrstno zSatO srebro in briijante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, J uveli r, Ljubljana VVolfova ulica št. 3 Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilno odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15. Preproge ln perzarce se jemljejo v strokovno popravilo, čiščenje ln preceno na razstavi Sarajevske tkalnice preprog od 10.—15. Jan. v restavraciji pri »Sestlel«. Hišico z vrtom v okolici Ljubljane, kupim. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Do 70.000.—« št. 383. Ograjeno stavbišče v Cirčlčah pri Kranju — poceni prodam. Ogledati blizu cerkvice, vprašati: Josip Perkovlč, Banlja 57, Karlovae. Posestvo ali donosno hišo, v dobrem stanju, kupim na Gorenjskem, v Ljubljani aH bližnji okolici Ljubljane. Cena do 250.000 din. — Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod značko »Plačljivo takoj« 370. Lepa vila v Kamniku, 5 minut od glavnega trga, obstoječa iz treh kompletnih stanovanj, vodovod, elektrika, kanalizacija v hiši — ugodno naprodaj. Ograjenega vrta 1000 m*. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ugodno 15« št. 301. IKTfgflSffll f MMftfflMgjraUHRi1 rfM1 ffUHilIBPif 1 Večji trgovski lokal oddamo v centru Ljubljane, v prometni ulici. Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »K. J. 16« 382 Če še nimate šivalnega stroja znamke »Jax«. kupite ga pri tvrd-kl Ivan Jax ln sin, Tyr-ševa cesta 3 6, ln zadovoljni boste. Stroji znamko »Jax« so znani kot najboljši. Rabljeni stroji vedno na zalogi. Hranilne knjižice 3% obveznice ln druge vrednoBtne papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Ženitbe Trgovčev sin poroči gospodično B primerno doto za prevzem velike, dobro vpeljane trgovske hiše v Ljubljani. Katera ima veselje do trgovine in lepega doma, naj pošlje ponudbe s sliko upravi »Slovenca« pod »Vestna« št. 209. Vtrosk i koncek SLON SAMBO (227) Medtem so oba fanta oblekli v nove obleke in sam sultan ju je vodil jk> svojem razsežnem vrtu. A tu je bilo zdaj vse divje. Srečali so dva odposlanca, ki ju je bil sultan razjx>slal po vsej deželi, da bi prinesla zdravil. Težko obložena sta s škatlami in steklenicami zdravil prišla zdaj v sultanovo palačo. (228) > Zdravila tu nič ne pomagajo,« je rekel Filip, in je sultanu do pičice vse natanko povedal, kako se je izvršila stvar s Sambom. Medtem so že odprli velike zaboje in so začeli jemati ven zdravila. Toda Filip, Jan in sultan so se temu le smejali, češ: »Halia, kakšen kup strupov!« Odposlanca sta bila v silni zadregi, saj nista vedela, kaj vse to pomeni. Zahtevajte povsod ffSLOVENCA i! ODŠLA JE K BOGU NAŠA LJUBA, ZLATA, NEPOZABNA ŽENA, MAMA, STARA MAMA IN TETA, GOSPA ALOJZIJA TRINK K ZADNJEMU POČITKU JO BOMO SPREMILI DANES, V ČETRTEK OB 2 POPOLDNE IZPRED MRTVAŠKE VEŽE SPLOŠNE BOLNIŠNICE NA POKOPALIŠČE K SV. KRI2U. MAŠA ZADUŠNICA SE BO BRALA V TOREK 16. JANUARJA OB 6. URI ZJUTRAJ V CERKVI SV. CIRILA IN METODA. Lov z letalom »Čeden prostorček, kajne.« se zareže Jasjier. »In upam, da bo tebe in tvojega prijatelja za nekaj časa obvaroval neumnosti. Ilutton, odloži svojega paglavca!« Jasperjev tovariš, ki ni bil nihče drugi ko možak, ki ga je bil Tim z letalom tako lepo prekucnil, trešči na Tima na tla in mu sname odejo. Tim je bil v obraz bled, iz oči pa so m 11 švigale strele. »Slišite Vi, kaj naj pa vse to pomeni?« je zavpil nad Jasperjem Jasper pa se samo surovo zasmeje. »Joj, joj, kakšen petelinček! Kaj j>a, če bi ti jaz zastavil isto vprašanje: Kaj naj to pomeni, da takale dva paglavca ponoči vdirata v tujo hišo, a?« »Nisva vdirala,« ga zavrne Tim. »Samo ukradeno blago sva hotela nazaj.« »Oho, čujino, čujmo!« se po svoje zasmeje Jasper. »Kako sta pa mogla vedeti, da imamo pod drevesom ukradeno blago?« »Opazovala sva Vas, ko,ste ga zakopavali!« zavpije I iin. Jasper pa se zakrohota, da mu stopijo kar solze v oči. Krohot je bil sifov, veselje pa čisto resnično. »Aha. gledala sta m<\ ko sem ga zakopaval! Kajne, takoj sta si mislila: to so merepitski smaragdi, stavim, da je bilo tako. Ležala sta za hišo in oči so vama izstopale od gledanja, kako zakopavam škatlo s staro britvijo! Ila-ha-lia, izvrstna detektiva! Najbrže sta si mislila, tja smo pri nas slepi in gluhi in ne moremo opaziti, kdaj letalo pristane v Gludyru, ha ha ha!« . ... Jock se je ugriznil v ustnice, Tima je obli-la žgoča rdečica. Nikoli ga še nihče ni tako hudo osramotil. _ Jock pa je mirno vprašal: »Kaj mislite z nama napraviti?« »Če bi hotel delati po zasluženju, bi vaju z letalom vzel v gore in vaju treščil med skale,« se je nesramno zarezal. »Slučajno pa imam dosti drugega dela in to je vajina sreča. Pustim vaju torej kar tukaj pod nadzorstvom Ilutto-novim. Kako dolgo bosta tu, zavisi od tega, kako bodo posli napredovali. Zdaj pa najprej poskrbim, da ne bosta preveč skakala in se s tem kako poškodovala. Ilutton, imaš vrv?« »Tukaj je,« pokaže Ilutton na tenko pa močno vrv, zvito v klopčič na tleh. Jasper jo pobere in se okrene k Jocku. »Zdaj pa kar lepo mirno roko sem!« ga povabi pomenljivo. »Vrata so zaklenjena in ključ imam v žepu, torej ne moreš ničesar začeti, če ostaneš lepo miren, ti ne storim nič hudega; ako se boš pa upiral, te zvežem tako lepo, da boš še pred jutrom poskusil, kakšen je krč!« »Prav,« odgovori Jock mirno. »Dobro se zavedam, da sem poražen.« Tim ga je še" debelo pogledal. Svojim lastnim ušesom ni mogel verjeti. Da bi se jock udal in stal krotak kakor ovca! Ali to je še Jock? Jasper je Jocku zvezni roke na hrbtu in mu jih privezal okoli telesa. Potem je stopil na lestvo in konec vrvi j>rivezal za en konec tramu pod stropom. »No.« je zadovoljno ogledoval sad svojega truda, brez noža se ne boš mogel osvoboditi.« Preisknl je Jocku žepe in mu razen robca pobral sploh vse. »Zdaj jia še drugega.« Zvezal je nn isti način še Tima, samo da ga je pritrdil na drugi konec tramu. Tako torej nista mogla priti skupaj. Tudi Timu je v žepih pustil samo robec. »Mislim, da sta zdaj dobra,« reče Jaffper lluttonu. »Lahko daš vsakemu en koc. zjutraj pa malo zajutrka. A jaz moram zdaj oditi.« Odšel je po stopnicah iz kleti, Ilutton pa za njim. Zaloputnil je vrata, jih od zunaj zaklenil in fanta sta ostala v ječi saina. 34. Po divji pokrajini. Tim v skrbeh vpraša: »Jock, si morda ranjen?« »Ranjen?« ponovi Jock. »Da, ranili so moj ponos. Še nikoli nisem naredil take bedarije!« »Mislil sem, da si ranjen, ker si se vedel tako — oprosti — tako bojazljivo.« »Kajne, mislil si, da me je strah čis'o zmešal?« »Kaj sem si pa mogel drugega!« Jock pa se je nasmehnil. » I itn. si že bil kdaj zares zvezan? Menda ne. Jaz sem pa bil. Zato vem, kako je, ako te muči krč ure in ure. Zdi se ti, tla te živega pečejo. Pa še to: če bi naju zares zvezali, se sploh ne bi mogla osvoboditi.« »Ali se pa zdaj moreva? Vozlov ne morem doseči, vrv pa je nova in močna. Precej dobre zobe imam, pa vendar ne vem, da bi jo mogel pregrizniti.« »Ti tudi treba ne bo, Tim,« reče Jock. se. sklone in potegne nekaj iz pete svojih težkih čevljev. Bilo je rezilo od britve. Tim se začudi: »Potem si se pa pred Jasperjem samo potuhnil ali kaj?« »Zdaj nimava rasa govoriti. Ilutton s koci bo zdaj zdaj tu.« In že prereže vrvi sebi in potem Timu. »Kaj bova pa zdaj?« vpraša Tim hlastno. »K stopnicami« pokaže Jock na stopnice, ki so od vrat vodile dol v klet »Konec vrvi nape-Ijiva preko njih I Ako se potem postaviva lepo vsak na svoj konec trama, ne bo Ilutton ničesar slutil. Daj mi rezilo, da odrežem primeren konec!« Jock poišče v steni ob stopnišču obroč in pritrdi vanj en konec vrvi, drugega pa priveze za kol na drugi strani stopnic. »Pst! Že gre. Skoči na svoj prostor in bodi pripravljen ko se bo prekucnil!« Od razburjenja ves iz sebe steče Tim po prstih na svoje mesto in si vrv dene okoli pasu, Jock pa na svoje. Takoj nato je ključ škrtnil v ključavnici in vrata so se odprla. Prikazala se je visoka postava. Nesel je dva velika ras-kava koča, zvita v sveženj. Svetlobe je bilo tako malo, da sta bila fanta prepričana: nastavljene pasti ne more zapaziti, vendar pa sta se komaj upala dihati, ko je stopal navzdol. Vrv je bila pritrjena nad četrto stopnico od spodaj. Prišel ie nič hudega sluteč do nje, nejevoljno zaklel, ko se je zapletel v vrv in treščil na kameniti tlak kakor je bil dolg in širok. Pa toliko da je bil na tleh, že sta bila fanta na njem. Res sta kača obvarovala, da se ni prav grdo pobil, vendar pa se je vkljub svoji zajetni postavi skoraj onesvestil, in'še preden se je mogel kakorkoli postaviti v bran, sta ga fanta čvrsto zvezala. Jock se je zravnal in se globoko oddahnil. »No, zdaj se pa že kar dobro počutim,« je rekel. »Ilutton, vidva z Jasperjem sta si stvar rav lepo zanovala, a kaj pomaga, ko se pa olo sreče obrača.« »Doslej je šlo kar dosti gladko,« pripomni Tim, ko sta vrata za seboj zaloputnila, »vendar pa še nisva na varnem, če je Jasper v hiši.« »šel je v gore.« »V gore? Saj morda res. A gora ni malo!« »Tim. ti jih poznaš. Kje bi neki utegnil skriti dragulje? Saj to je gotovo, da jih mora skriti, dokler se ne snideta z Markom.« »še najlaže v kakem opuščenem rudnika. Morda v Curginsu.« »Iti morava takoj za njim.« »Potem pa vzemiva s seboj sveče in živeža! Pot bo dolga.« »Prav. Kar poišči! Ako najdeš shrambo, dobiva lahko vsega potrebnega. Jaz bom pa tačas napisal Finchu listek. Zjutraj bo prav gotov« posl al Ballarda semkaj.« V knjižnici je Jock napisal Finchu nekaj vrstic in že je vstopil Tim z dvema culama. »Našel sem najine stvari.« Urednik: Viktor Cenčič Za juaosiovansko iiskarno v Liubiiani: jože Kramaric izdajatelj: inž. jože Sodia *