Leto Vlil. štev. 86. Poštnin« plačana v gotovini. V Krškem, v soboto 19. julija 1924. Današnja štev. 1 — Din Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. čekovni račun: št. [začasno še NAPREJ Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din, Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din Dopise frankirajte in pddpisnjte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yraČA]0. Reklamacije za list so pOltn. proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Revolucionar zahteva seje. Vsem. članom po kr. odbora SSJ in KDZ. Vsled nastalega nesporazumljenju v stranki kakor tudi vsled pisave našega lista »Naprej", ki je zadnji čas postala taka, da najmanj odgovarja soc. ciljem, kakor tudi delavskimi interesom v obče, zahtevam ^ podpisani član načelstva, da tajništvo skliče sejo izvrševalnega odbora v najkrajšem času, Seja je pa tudi zato potrebna, ker je bila še samo fena po strankinem zboru, ki se je vršil 2. in 3. februarja. Mogoče bo tajništvo reklo, da ni denarja za sklicanje seje, potem nastane pa vprašanje, zakaj volimo odbornike, če se ne morejo sestajati, in zakaj plačujemo strankin davek. Ako so za podružnice potrebne mesečne seje, so še tembolj potrebne seje vodstva stranke, da redno preuči nastali položaj, ne pa da v celi strankini zadevi odločuje tajnik sam na svojo roko, kakor se njemu zdi prav, — Iv. Krušič. * Vsi nepravi revolucionarji delajo tako ! Najprej se kažejo prav posebno zveste, da jim začne delavstvo zaupati. Krušič je bil največji gromovnik za pravilnik, za načelo javnosti, za progresivni davek. Pa samo v besedah, v dejanju je bil zelo počasen. Zgodovina progresivnega davka v Trbovljah nam dokazuje, da se za stvar ni posebno zavzemal. Potem, ko je imel zaupanje, ga je začel počasi zlorabljati. Tako n, pr. je on oče lanske konference na Zid. mostu, ki jo je naš pokr. odbor na njegov predlog osvojil, dasi je že naprej vedel, da je mrtvorojeno dete — toda tako je bil predlog sestavljen, da mu stvarno ni bilo mogoče oporekati brez dolgega dokazovanja, da je že pravilnik sam dovolj za združenje poštenjakov, Takega dolgega dokazovanja pa ne moreš riskirati, zlasti ne proti ljudem, ki tega pravilnika zanalašč nočejo poznati. Tako je prišlo do konference, na kateri je imel sicer mariborski general Bahun glavno besedo, pa vendar ni mogel naših delavskih delegatov ugnati v kozji rog. Sodrugi Rinaldo. Thaler in Pastorek so zlasti načelo javnosti tako dobro zagovarjali, da mu niti diplomatski Bahun ni mogel do živega, dasi je imel za seboj večino (vse svoje in še enega našega delegata. Korenovcaj. Tako se je tisti diplomatični napad ponesrečil — če bi bil uspel, bi imela naša stranka še vse drugačne težave, kajti teden dni po tisti konferenci [22, aprila 1923j smo se selili iz Ljubljane v Celje. Zaradi zmožnosti našega detlav-stva je ostal Korunov trik brez uspeha. Pri sklepu, naj postane naša stranka zadruga, je sodeloval tudi Krušič. Od sklepa pokrajinskega odbora [4. nov. 1923[ pa do kongresa [2. in 3, februarja 1924] ki bi naj sklep potrdil, je bilo v »Napreju* precej debate o tem predmetu, pa Krušič ni niti z besedo omenil, da se je premislil, niti ni — kakor bi bila njegova dolžnost — v .Napreju" pisal o svojih pomislekih, ampak je popolnoma nepričakovano nastopil na kongresu proti sklepu in še pri tem se je skrival za voljo Trboveljčanov. Potem je šlo za nova pravila .Sloge" [»skupnega doma*]. Vsi ki so bili navzoči na seji pokr. odbora 21, aprila, se gotovo spominjajo, da je Krušič napel vse sile, da bi bistvene točke novih pravil ne zmagale, in sicer baš tiste točke, ki garantirajo delavcem, da si bodo v vsakem slučaju ohranili vpliv na zadrugo, da bo ta ostala v njih lastnih rokah in da razni »voditelji" ne bodo mogli raznašati delavskega imetja, kakor se je to doslej godilo. Te točke je hotel Krušič onemogočiti 1! Kakor februarja na kongresu, tako aprila na seji pokr. odbora nam je zelo mnogo časa vzel, ki bi ga bilo mogoče bolj pametno porabiti, če bi Krušič svoje neslane in nemastne, pač pa neodkri-tosrčne in zahrbtne debate predložil v — »Napre-ju". S to zahrbnostjo je zmagal na kongresu [pri enakosti glasov je bil predlog pokr. odbora odklonjen in tako imamo gospodarsko organizacijo v »Slogi* namesto v stranki sami], ni pa mogel zmagati na seji, ko je hotel še .Slogo" potlačiti v vodo kapitalističnih zadrug — samo en glas je bil ž njim. Tajništvo je napravilo napako, da ni takrat objavilo tistega zapisnika v celoti. Iz zapisnika o kongresu se že precej vidi, a veliko več bi se videlo iz seje 21, aprila 1 Vse to bi se ne moglo imenovati .nesporazumljenje"! Če pa premislimo, da delavstvo ni tako izobraženo kakor juristi, in da je treba debate o takih paragrafih, kakor so zadružna pravila, čeprav so zanalašč pisana preprosto, da bi jih delavstvo lahko razumelo, in da vendar v Trbovljah ni bilo še niti enega sestanka, na katerem bi se pravila .Skupnega doma" razlagala, da bi delavstvo spoznalo. kaj ima v njih; če pri tem pomislimo, da je Krušičev prijatelj Malovrh v Hrastniku nastopil odkrito proti »Slogi" — ali se je potem treba čuditi, da .Sloga" v teh krajih nikakor ne more napredovati ? Ker pa vseeno napreduje (po zaslugi delav- stva iz drugih krajev], se kapitalistično sorodstvo boji. Naravno! Kristan, Cobal, Korun in podobni gospodarsko izvežbani .sodrugi" znajo hitreje oce- UPTON SINCLAIR. 108. nadalj. France Kremen. (Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.) Da je bila velika bitka, o tem ni bilo dvoma, ampak grmenje topov je bilo tako vsestransko, da France ni vedel, dali je bitka pred njim ali za njim. Medtem pa se je nadaljeval transport — vozovi s konji in mulami, motorni vozovi, 'cela vrsta se je počasi in. potrpežljivo vlekla po cesti ne oziraje se na pokanje granat. France se ni ozrl nazaj. Prekleti rdečelasi Irec je vozil za njim! Že je slišal osorni glas: Naprej, naprej, čemu čakaš strahopetec? France je skočil na kolo in ga pognali Prišel je na mesto, kjer je nekaj zadelo tovor municije. Po tleh so ležali kosi voza in voznika. Strašen prizor! Toda France je vozil mimo brez občutkov — njegova duša se je koncentrirala na Kolina in »Chatty Terry“. Privozil je do vasi in zagledal pred seboj kmetsko kočo brez strehe. Peklenski smrad mu je znova udaril v nos. Ob cesti je stala stara žena z dvema otrokoma, ki sta se držala starke za krilo in mrla strahu, France je ustavil motocikel in zavpil proti starki: .Chatty Terry?“ Žena ga je gledala, toda odgovorila ni. »Chatty Terry?“ je ponovil, »Chatty Terry ? Ali ne razumeš francosko ? Chatty Terry?“ Ženska vsekakor ni razumela francosko — molčala je. Nadaljeval je skozi vas in naletel na vojaškega policista. Kremen je ponovil vprašanje. Policist je razumel angleško in odgovoril: »Chateau Tierry je padel," France je stal poparjen, ne vedoč, kaj naj stori. Policist mu je tudi to povedal, da je glavni stan prestavljen v to vas. nahaja se v gradu. Mož je rekel .chateau" [gradj in France ni razumel te angleščine. Pustil je policista za seboj in vozil dalje, dokler ni prišel do sivega poslopja z velikimi železnimi vrati in vrtom. Zunaj je stala straža. France je vedel, da je prišel na cilj in njegov irski sovražnik je bil premagan. Njegova izkaznica je bila v francoščini in angleščini. Stražnik jo je prečital in mahnil z roko naj gre v grad. Pri notranjem vhodu je France zopet pokazal izkaznico. Francoski častnik, ki je bil na mostovžu, ga je zagledal oddaleč in veselo vzkliknil: »Kolesar? Mon Dieu!" Pograbil je malega strojnika in ga skoraj vlekel v sobo, v kateri je sedel drugi častnik za veliko mizo z razgrnjenim zemljevidom pred seboj. „Ua courier american!" [Ameriški sel!] »Kaj, samo eden?" je vprašaje Odgovoril častnik za mizo angleški. .Pet jih še pride.* je hitro odgovoril France ponosno. Sovražil je Kolina kakor vraga, kljub temu ni maral, da bi Francozi vedeli, da je poveljnik kolesarske četice zaostal na potu. »Cesta je vsa razkopana", je pojasnjeval častniku, »polna navlake, ljudi, vozov, jaz sem vozil hitro “ »Poglej!" mu je naglo presekal besedo častnik ne baš tako vljudno, kakor bi pričakoval od Francoza, »v tej zaiepki so zemljevidi, ki smo jih naredili iz letalskih fotografij, razumeš ? To je za topničarje —" V tistem hipu je zunaj zagrmelo, šipe v oknu so se zdrobile iu oster prah je udaril Francetu v obraz, niti moč naraščajoče .Sloge" kakor pa preprosti delavci. Zato so se še bolj tesno združili in potom švigašvage Svetka so še Strokovno ,komisijo dobili v svoje roke. Na Krušiča so imeli že prej velik upliv, ker premalo čita in misli, pa preveč konfe-rira in govori z raznimi bogovi. [Tako n. pr. Krušič ni razumel članka .Javna [zadruga" v »Na* preju" 24, nov. 1923 in je naivno vprašal, kdo da je Vinko!) Odkar je bil pa izvoljen za predsednika Unije slov. rudarjev in zdaj še za generala pri GRSJ, pa misli, da je najbolj pametno, če med na* vadnimi delavci nič več ne kaže svoje človeške zmotljivosti, če nič več ne čita, češ, to je za druge ki še ne vedo itd. Pač pa mu ugaja sedeti med generali in poslušati njih strupene zahrbtnosti, njih sladka laskanja in nad vse hudobni nauk, da bi .Naprejevci" že še zmagali, če bi ne bili tako neumno pošteni, tako pa bodo ostali le mala sekta. V taki okolici je Krušič pozabil na vse kar je kot preprost vojak učil, še več, pravi da je »Naprej* »postal tak. da najmanj odgovarja socialističnim ciljem". I gotovo! Korunovim ciljem .Naprej" nikakor ne odgovarja. Kristanovim in Čobalovim še manj. zato pa je všeč delavcem in navadao je bil všeč tudi Krušiču, samo tega ne vemo, ali ga je hvalil zares, ali le zato, da si je pridobil zaupanje delavstva. Še na letošajem kongresu je govoril: Zato se mi s takimi voditelji ne bomo nikdar pogajali, da ne bomo vsi korumpirani! Le delavstvo samo bomo organizirali, ne pa razne doktorje in koritarje. Proletariatu moramo pomagati do prepričanja. da mora sam sodelovati in soodiočevati, pa ne bomo imeli nikdar nobenih revolucij, ker bo mogoče odstraniti nasprotnika prej. predno bo proletarskim vrstam mogel škodovati". Zdaj pa se Krušič, ki pred dobrimi 5. meseci tako govoril, pogaja z doktorji in koritarji, kako bi odpravil pravilnik, načelo javnosti, »Naprej" itd. itd, V »Napreju* smo mu pred tremi dnevi [15. L mj natisnili zrcalo pod naslovom .Z druge plati", zdaj pa govori o »nesporazumljenju i" Pri diplomatih se človek lahko vsak daa 24 krat preobleče, pri proletarskem načelu javnosti pa to ne gre! Vodstvo naše stranke proučuje položaj vsak dan skupno z vsemi člani stranke — potom »Na-preja". Če ima Krušič kakšne tajnosti, ki jih hoče povedati le na seji, ,naj jih obdrži zase ali pa naj jih gre povedat Kristanu. Če ne mara direktno, mu jih lahko sporoči potom dr. Jelenca, ki zastonj gotovo ne hodi v Trbovlje. Sicer bo pa g. predsednik Strokovne komisije tudi rad posredoval. Mi tajnosti ne maramo zvedetj, razen če ima Krušič korajžo povedati jih v »Napreju*. To velja zlasti o tajnostih .Voila!" [Strela!] je zarentačil oficir. »Sovražnik se bliža! Naše žice so pretrgane! Pošljemo kurirje, a mogoče ne pridejo! Več kurirjev je treba poslati! Kaj praviš ? Razumeš ?" .Razumem," ovrne France. »Stvar je strašno nujna, Cela bitka, vojna za-visi od tega! Razumeš? »Razumem.* .Bravo junak! Hraber fant. mon garcon I" (moj dečko.] France se je obotavljal nekaj hipov. Sicer je rekel, da razume, toda vsega ni razumel Častnik pa ni hotel čakati »Znaš francosko? France odkima. »Potrebno je, da se naučiš. Reci: Botteree Norrab CotL Poskusi če te veseli: Botterree Normb CotL" France se je muzal kakor šolski učenec in poskusil. Častnik mu je velel, da naj ponavlja besede in glasove, da ne pozabi. To je vse, kar je za zdaj treba znati Vsak Francoz bo vedel, kaj hoče. Voziti mora po glavni cesti do razpotja in tam naj udari na desno. Ko pride do gozda, se naj o-brne na levo in kogar sreča, naj vpraša: »Botteree Normb Cott," »Ali imaš kakšno orožje?" je končno vprašal častnik. France je zopet odkimal, nakar je častnik pritisnil na gumb in naglo nekaj rekel prišedšemu vojaku, ki se je kmalu vrnil z avtomatičnim revolverjem in pasom. Kremen se je opasal z mešanim občutkom groze in ponosa Častnik je nadaljeval: »Povej možem pri bateriji da pridejo Američani kmalu na pomoč. Saj jih najdeš, kaj ne, moj pogumni Američan ?* [Dalje prih.] proti našemu tajniku, ki določuje baje ,o celi strankini zadevi sam na svojo Hnko, kakor se njemu zdi prav.” Naš tajnik ne mara biti luč, da bi o njem govorili, da je pod lučjo največja tema, ampak zahteva, da vsi Krušiči tudi o tajnikovih napakah javno razpravljajo, ali pa vsaj vpričo njega, ne pa da bi v tajnih sestankih o njem govorili! Kar v .Napreju* povejte, kaj vam ni prav. pa boste tudi v »Napreju* dobiti odgovor — ali ni to najboljša seja? Pa še to dobro stran ima. da je fnajcenejša in vsi člani imajo brez posebnih stroškov pristop nanjo. Seja bo gotovo morala biti. da bi je bilo baš zdajle treba, da bi ves dan zgubili z mlatenjem pvazneslame o Krušičevi revoluciji, to se nam nikakor ne zdi potrebno. Seje so drage in tudi čas lahko bolj pa« metno porabimo. Tisti člani p8, ki mislijo, da je seja takoj potrebna, naj se priglase, zraven naj pa povedo, odkod naj vzame stranka denar za drugo sejo, ki bo morala biti zaradi stvarnih in neodlož-Ijfvih^žadev. kt so v Wezi s »Slogo*. s kongresom, s polletno bilanco itd. O teh in takih stvareh bo treba skepati. o Krušičevih željah po enotni fronti s Kristanom, o' gaitenju pravilnika, O1-odpravi -načela javnosti, o spremembi .Naprejeve" pisave itd. — o /teh ii takih zadevah se pst na seji pokr, odbora ne ‘ bo govorilo !! Pa ne zato, ker je tajnik na svojo roko tako odločil, šmpakzato, ker pokr. odbor aima 'pravice 'izpfreminjati' kongresove sklepe. Pač pa bi se na seji lahko sklepalo o tem, če je prav, da kak ičtan načelstva'sklepa- na svojo roko 'kompromise t nasprotniki stranke, da skuša take komprbfi&ise potom tajnih'sej uveljaviti v-obliki resolucije, ki jo potem razpošilja vsemorganizacijam*, tudi tistim, Id jih ni, in da ima* petem še predrznost na takle1 način- zahtevati sejo in norčevati se iz stftnkinih financ. Toda mi nismo- krista-novsko kbnšumno društvo, da bi hotelo izključevati izvoljene člane. Kongres bo sodil. Kdor ima pa kakšno posebno sodbo, naj jo priobči v „Napreju“, samo da težko kdo imel boljšo nego s,-Mrzelj iz iz Trbovelj, ki je napisal: Sodrugi! Na pomoč, da voditeljem zakone v glavo vbijemo, za katere so samiJglasovali 1 Nadelo! Vsaka zamujena ura je zlo za proletariat! Razno. »Uradni list« št. 64. z dne 14. tm. priobčuje med drugim uredbo osrednje vlade za ustanovitev Pasteurjevega zavoda v Celju za ljubljansko, mariborsko in sosedne oblasti. Ta zavod bi služil za pobijanje stekline med ugriznjenimi ljudmi in živalmi. Zdravljenje bo brezplačno. Glavna skupščina Udruženj a jugoslovanskih novinarjev se bo vršila 8. in 9. sept. tl. na- Sušaku. Caillaux in komunistični vodja Malvy sta bila amnestirana. Caillaux, velik pacifist, je znan po slovitem procesu, pri katerem ga je Poincarč-Cle-menceaujeva klika obsodila na izgon, češ, da je s svojim pacifizmom izdajal francosko Nemčiji. Njegovo ime je znano tudi po atentatu, ki ga je izvršila njegova žena 1913. 1. proti najhujšemu njegovemu sovražniku Calmette-u, glavnemu uredniku pariškega .Figara*. Med Macdonaldom in italijanskim poslanikom della Torreta je bila podpisana pogodba, s katero odstopa Angleška Italiji afriško deželo Jubo. V Ukrajini je zadivjala malarija. V maju in juniju je zbolelo pol milijona ljudi. Hinduji in Mohamedanci, ki so si gorki radi spopada v Delhiju, o čemer smo že poročali, so se znova spopadli, to pa zato, ker so Mohamedanci Hindujcem preprečili sprevod s — sveto kravo. Policija je morala s tanki razpršiti pretepajoče se nasprotnike. In to zavoljo ene — krave ... Mehika je priznala Rusijo. — Jugoslavija pa doslej samo Mussolinija. Kupujta čevlje samo z znamko .Peko”. JUŽNI ŽELEZNIČARJI SO PREVEDENI! Ko je država prevzela južno železnico, so vsi listi objavljali poročila, da bo sedaj mizerje konec. Obljubljali so nam, da dobimo pragmatiko in druge ugodnosti od istega dne dalje kakor državni železničarji. Ker pa je našim gospodom pri zelenih mizah objubiti in Izvršiti preveč, smo bili zopet enkrat opeharjeni. Ne vem, ali so pri prevedbi osobja sodelovali ljudje, kateri nimajo pojma o železniški službi, ali pa so, kakor trdijo nekateri, prevedli u-siužbence po njih političnem prepričanju. Tako so prevedli skladiščne sluge v služitelje. Tukaj se je zgodila tem trpinom v nebo vpijoča krivica. Kdor je poznal službo teh ljudi je moral vedeti, da na-domestuje skladiščni sluga skladiščnika ob njegovi bolezni ali dopustu, ima pa tudi samostojne služ-benč prostore ali skladišča, kjer mora opravljati tudi uradniško službo. Gospod dr. Fatur, nekdanji komercialni kontrolor, bi bil gospodom pri zeleni mizi to lahko razložil, če ima o službi sploh kaj poirna. Druga takšna skupina so svetilničarji. Ti so bili prejšnje čase zmerom prideljeni prometnemu osobju z istimi pravicami kakor kretniki, premikači in sprevodniki tovornih vlakov. Sedaj za to ubogo pa. ro ni dosti, da zna svetilke čistiti, temveč bodo od nje odslej zahtevali, da bo sestojala kolikor mogoče iz izučenih kleparjev, ki naj izvrši vsa popravila v domači postaji, ker to veliko mani stane. Navzlic temu so jo pa uvrstili med služitelje in zraven še v administrativno službo, s čimer so jo pri osnov- nih in položajnih plačah oškodovali za 20%- Gospodje, ali sc res niste zavedali, kakšno krivico ste storili s tem obema imenovanima kategorijama? Kakor ste prevedli kretnike in druge v 11. razred zva-ničnikov. katerim nismo nevoščljivi, temveč jim to po vsej pravici pritiče, tako tudi odločno zahtevamo, da tudi nas prevedete v isto kategorijo, v katero spadamo po kvalifikaciji dela. to je v kategorijo zvaničnikov v prometni službi. Dobili smo predujem za tri mesece, kaj pa je s predujmom od 1. oktobra do aprila? Ali pojde mogoče tudi ta denar v žepe kakšnih političnih porodic? Kakšno od-škodnino bodo pa tisti dobili, ki so bili v službi od 1. oktobra pa do decembra in so jih potem u-pokojili ? In kako je s tistimi, ki so bili upokojeni v marcu in maju? Gospodje, ali niso tudi ti opravljali službe v isti meri kakor drugi, zakaj ne izplačate tudi njim za tiste mesece, ko je stopil v veljavo zakon o predujmih ? Ali hočete to tihogo paro tudi tukaj ogoljufati ? Gospodje, bodite prepričani, da si bomo znali pomagati, ker če mora drlatl vsak čevljarski ali krojaški mojster svojo besedo napram svojim pomočnikom, vas bomo tudi mi navadili, da ne boste svojih hesed in okrožnic obračali, kakor se bo vam ljubilo. Tukaj je dana tudi g. dr. Žerjavu, upravnemu svetniku bivše južne železnice možnost, da popravi krivice, ki so se zgodile. Dr. Žerjav, na delo, vi prijatelj železničarjev! Vi železničarji pa imejte v spominu Marksove besede o združenju, združite se strokovno in politično v socialistični organizaciji, razširjajte in čitajte list .Naprej*, da boste vsak čas poučeni o svojih zadevah, da bo konec teh krivic! Na delo tudi vi. sodrugi železničarji! -t Rc. Iz stranke. Trbovlje. Krajevna pol. org. SSJ v Trbovljah sklicuje za v petek dne 25. julija t, L ob 16 [ob 4. popoldne] v Delavskemu domu članski sestanek; dolžnost vseh članov je, da se za sigurno in točno udeleže. —Predsednik. Mežica. Izredni občni zbor SSJ v.Mežici sklicujem za dne 27. t. m. z dnevnim redom; volitev novega predsednika. Torej je dolžnost vseh članov da se zbora polnoštevilno udeleže, ker ena oseba ne sme ovirati razvoj stranke, kakor se pri nas dogaja, namreč, da se govori: dokler bo Repas predsednik, ne plačam — torej nezaupnica —. Stvar je čisto lahko urejena, izvolite si druzega in zadeva je rešena, in vam to mesto radevolje odstopam. Torej brez zamere, saj se še vidimo. — Franc Repas t. č. predsednik. Dopisi. Izjava. Sodrug Emanuel Janežič je bil tako zvišeno duševno navdahnjen, da je v svojem šepa-ratističnem nastopu kot odkrit sovražnik delavske organizacije SDU nastopil tudi proti meni z obrekovanjem, da sem pijanec. To je Janežič storil v svoji mržnji do delavcev, tistih, ki jih mrzi radi tega, ker ne trobijo v rog tistega političnega „veljaka", za katerega se on z vso vnemo zavzema. Jaz bi tega junaka ne omenjal v javnosti, če bi svoje pav-šalno sumničenje pijanstva izrekel v kakem prostoru, kjer se shajajo samo ljudje Janežičevega kalibra, storim to le, ker me je kot funkcionarja napadal na seji Krajev, med. odbora, da obelodanim intelektu-alnost pristnih Korenovcev. Kar se pa mene in mo-j ega pijančevanja tiče, izjavljam, da sicer še nisem član abstinentov ali šnopsar pa nisem, vina ne pijem skoraj nikoli, jabolčnika pa mnogo manj kakor Janežičevi sodrugi v Gaberjih. — Franc Jelen, Celje. Zagorje ob Savi. Neki gostilničar Ivan Bori-šek je našel srečo v Zagorju. Ko jo je našel se ie pa za2el šopiriti kakor jež pri lisici Začel je vse tiste, ki so mu srečo skupaj spravili Oz. posestvo, od hiše preganjati, še celo materi svoje žene grozi, ds jo bo na cesto vrgel, čeravno ima z nedolet-nimi otroci do smrti prosto stanovanje. Dve mladoletni dekleti je spodil služit- Vprašamo varuha, ki bi moral kolikor toliko skrbeti za otroke, kako izvršuje svojo varuško dolžnost Spomniti bi bilo treba Boriška, kaj je prinesel pred tremi leti v Zagorje na posestvo, ki je vredno nad 2,000.000 K. Nič drugega ne kakor knferček in harmonike! Tudi neki najeti mesar se prav šopiri in zaničuje otro. ke. Opozarjamo Boriška. če bo še nadalje tako postopal proti materi in otrokom, da bomo prisiljeni v javnosti ie bolj natančno razjasniti in opisati še kaj, čeprav misli da bogastvo ne propade. Vsevedež. Litija. „ Jutro* št. 164. je priobčilo dopis iz Litije, ki pokazuje razloček med naprednjaštvom in orjunaškim farizejstvom. I« tega dopisa lahko kon-statiramo napredno kulturo. Vprašam tistega orjunaša dopisnika, koliko pravih domačinov ima litijski irg, naj jih-imenoma navede. Mogoče člankar sam ni domačin, drugače bi mu gotovo ne šli »SteierManti na msr, ki so Orjuni zelo všeč. Najbrž se je člankar sam pritepel v Litijo in ima morda aam kakšne delikte na sebi, kakor nas domačine sodi in se skriva za birokratično-orjunaško gnezdo. Nas to or-junaško napihovanje sploh ne razburja. Da si pa prihranite žolčno prelitje, vam svetujemo, da se vi strnete v vrste backov, kakor nam priporočate, da bo vaša sila večja. Mi pa ne maramo srebati ne iz birokratičnega še manj pa iz orjunaškega korita rtijno vince. Kakor vas poznamo, pa se vinskega kalibra no odpoveste, čeravno bi bil gad v kaliber namočen, z8to po cele noči kalibrate* in kvartate za kalibre vina. Resnica je. da se klatijo po Litiji organizirani volkovi in tigri, ti pa niso samo v Litiji, temveč po "Vsej Sloveniji in ti po še slabšem zgledu morijo ljudi kakor volkovi in tigri. Čeravno smo backi, imamo pa še toliko poguma, da vas še s polnim imenom objavimo, če ravno hočete. Svetujemo vam. da malo pomirujete, ker zaželjenih or-junaških uspehov le ne boste dosegli. — Ovčji pastir, Album delodajalcev. Nekoč je neki bivši delavski »voditelj “ danes pa dobro situiran ravnatelj, za katerega osebno velja že zmaga socializma, trdil, da je Ljubljana uradniško caesto. da delavcev v Ljubljani pravzaprav ni.‘ Čtf ‘i>k delavcev ni, odkod torej toliko podjetij in tovarn v Ljubljani ? "V tistih-podjetjih pa ni vse tako lepo znotraj, kakor lepo včasih izgledajo na zunaj. Za to bomo vl^kMat prinesli ^iire iz bogatetftf albuma ljubljanskih delodajalcev. Da fie bomo daleč iskali, začnemo takoj pri delavskem delodajalcu, v tem slučaju pri najvišjem forumu onih Strokovnih Organizacij, ki se proti‘vsaki delodajalski kritičnosti borijo in ta forum je ‘Strokovna' komisija. Strokovna komisija je svojčas najela žensko pisarniško rioč‘R: z AeSeShtf plačo.' ki se je izplačevala vedno po preteku *taeseca. Po preteku približno 7. mesecev pa je R. odpovedala'službo: Pri izstopu na'koncu meseca ji pa »odgovorni* urednik »Delavca* ni hotel izplačati plače za zadnji mesec, češ, da je že dobila1 svojo plačo za ta mesec izplačano. S tem seveda R. ni bila zadovoljna in je dokazovala, da ji redna mesečna plača manjka. Zahtevala je tozadevno ugotovitev v knjigi- izdatkov in rea je bila ena mesečna "plača manj, kakor število odsluženih mesecev.