Številka 50. Trst, v ponedeljek 19. februvarija 1906 Tečaj XXXI IV Izhaja, mkl dan "^H tj<±i ob nrdeliah in praznikih ob uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Potamieue št« rilke **e prodajajo po 3 nvć (6 stotink) t mnogih tobakarcah t Tr»tu in okolici. Ljubljani. t-ioricn. Kranju, ^t. Petru, ^eiaci. Nabrežini. !?v Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni. Dornbergu. Solkanu itd. < e»e orlj»M»T pe računajo po irstah (-iroke 53 mm. visoke - , mm ; ta trgovinske n obrtne oglape po 20 stot. : osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po st«»t. Mala oznanila po 3 slot. beseda, najmanj pa p« 40 stot. — Og ase sprejema inseratni oddelek uprave „Ediao*ti-. — Plačuje se izključno le upra\i „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. > V edinestl je moč! Naročnina znaia za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ue vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (NaroJnl dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Ga lat t i it. 18. ^cccc Poštne-hranilniČni račun št. 841.65?. TELEFOS itev. 1157. Brzojavne vesti. Dogodki na Ruskem* PETROGRAD 18. Poveljnika prve in tretje mandžurske armade Kuropatkin in Pogreb kralja Kristijana. KOESKILDE 18. Truplo kralja Kri- 0 . , , .. . . , , . , oatianov sta odpoklicana. Visi voditelj stnana ie bilo slovesno ix>Iozeno v grob. .. , , .1 . , „ 1 v . .... , , - , , -i - poliedelstva Kutler ie na lastno prosnio Aavzoci so bili kral] rndenk, nemški ■ r • , cesar, nadvojvoda Leopold Salva tor, kakor zastopnik avstrijske ga cesarja, grški kralj Jurij, norveški kralj Hakon s soprogo, angleška kraljica Aleksandra, zastopniki vseh vladarjev, in mnogo knežjih oseb. Avstrijsko-ruska trgovinska pogodba. DUNAJ i8. — Ruska trgovinska pogodba, ki )f bila predložena državni zbornici, je bila dne n. februvarija v Petro-^radu podpisana; vest, da so bile naknadno potrebne spremembe, ni bila resnična. Fallieres prevzel predsedstvo republike. PARIZ 18. Fallieres je ob običajnih slovestnostih vsprejel predsedstvo od Loubeta. Predsednika sta im^la nagovora, #vi sta bila zelo prisrčna. Konferenca v Algecirasu. PARIZ 18. ..Agence Havas" poroča iz Algecirasa. da predlaga nemška nota, naj se organizacija policije prepusti sultanu, ki naj v to izbere inozemske častnike. Francoska nota odgovarja na to, da vsprej-me predlog, ako sv organizacijo policije maročanskih primorskih mest poveri francoskim in španskim častnikom. ALGESlRAS 18. Xa včerajšnji seji konference se je vršilo posvetovanje o organizaciji posebne carinske blagajne. Pred razpustom ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 18. Vse stranke so imele seje. da se posvetujejo, kako naj postopajo, ko bo prečitan dekret, s katerim bo razpusčena zbornica. Predsedniki klubov so priobčili, da so na predsedništva < 'beb zbornic dospela kraljeva ročna pisma, da je general Nviri imenovan kraljevim komisarjem, da je zbornica sklicana in da razpusti. Poslanci so pozvani, naj se jutri ob 9. uri predpoludne sestanejo v MOSKVA 18. Aretovan je bil neki visokošolec, pri katerem so našli bombe in druge razstrelilne snovi. KIJEV 18. Tukaj je bila aretovana družba, sestoječa iz osem oseb, ki je potom pretilnih pisem iztiskavala denarne zneske za revolucijske namene. Drobne politične vesti. 7 a ni a d j a r s k o - hrvatsko-srbski sporazum. V suboto so bila, kakor poročajo z Reke zaključena preliminarna posvetovanja hrvatskih in srbskih delegatov iz Hrvatske in Dalmacije. De-legatje so storili odločilne sklepe za sestanek z madjarsk'mi delegati za dan 28. t. m. Brez naslova. (Pismo s Kra»a). Povsodi, kamor se oziramo vidimo, da bije človeštvo ljut boj za obstanek, da skuša vsakdo zboljšati svoje gmotno sta lišće, pa bilo to tudi v pogin svojega bljiž-nega, ki je sicer tudi človek in ima po božjih zapovedih isto pravico do življenja, kakor on. Tako je bilo, a bolj nego kedaj se uresničujejo sedaj besede velikega moža, ki je rekel, da oni, ki ne more bili boja za obstanek, naj pogine ! Povsodi, kamor se oziramo, stremi človeški um po novih ciljih, in ko tako strmi še sam pred močmi svojega duha, ki je prodrl do teh ciljev, se mu odpira zopet nov svet; in njegov duh hiti više in više. Vprašanju, kdaj bo človeški um mi-parlamentu, da se jim priobčijo sklepi vo-! roval, zamoremo odgovoriti mirnim srcem: dilnega koalicijskega odseka. Košut je prosil, naj se poslanci vedejo popolnoma mirno, ako se uporabi brahijalna sila, naj se zdrže vsega nasilnega postopanja, da ne škodujejo dostojantvu protesta. V svojem pismu na predsedništvo zbornice je nikdar! Velikanska so dela človeškega duha ! Z neumorno silo prodira dalje in dalje, da prouči, da se seznani z vsem, kar ga obdaja, da prodre v vsaki kotiček naše zemlje in okoristi z njo, njega, ki mu je name- Nyiri izjavil, da uporabi vso moč svojih njeno nje bogatstvo. Človek je uvidel, da pravic, ako bi se mu v slučaju, kakor se so človeške roke preslabe, da ne zmorejo pa ni nadejati, delale ovire ob izpolnjeva- težavnih del. Pomagal si je. V tovarnah nju njegovih dolžnosti. kjer je delalo stotine delavcev, opravljalo Poroka hčere predsednika Roosevelta. vsa Jt-*la z rokami, kjer so nekateri že osi- WASHINGTON 18. Včeraj opoludne veli in jim ni prihajalo niti na misel, da se je vršila i>oroka Mis A lice Roosevelt j>m bo kdaj zapustiti to obzidje, grme danes z Mr. Longvorthom. j velikanski stroji. Število delavcev se je skrčilo ; iskati so si morali drugega dela. Stroji, iznajdba človeškega duha, so porodili v so ijalnem življenju silen preobrat, ki je osr. čil ene, a druge pahnil v nesrečo ! Marsikdo r.zmišlja morda, da-li je to prav, da je marsikd >, ki je posvečal do pozne starosti isti obrti delo svojih rok, ginil gladu. S človekoljubnega stališča je gotovo le obžalovati! Morda je bolelo tudi tovarnarja, ko je odslovljal toliko pridnih mu zvestih rok ! A jaz mu tega ne štejem v zlo. — Kaj ga oprovičuje ? Nikjer ne opažamo tako silnega boja, kakor v trgovini. Prodajalec proti prodajalcu, kupec proti kupcu. Kdor daja ceneje, da se iznebujo blaga. Silna konkurenca sili prodajalce nuditi blago po najnižji ceni. In komu je možno oddajati blago po najnižji ceni ? Tistemu, ki je imel na pridelovanju najmanje troškov. Torej 1 Kolika je razlika med prejšnimi in sedanjimi troški ? Prej stotine delavcev, a sedaj opravlja isto delo in mnogo hitrejše — stroj. Morda sem se nekoliko preveč zamudil pri tem odstavku, a dokazati sem hotel poljudnim načinom, da mora človeštvo, da mora vsak posamičnik slediti neutrudoma modernim iznajdbam, da mora človek, da mora vsakdo v svoji stroki stati na višku istega časa, ker le potem se more vspešno meriti v konkurenčnem boju. Starokopit-než nima bodočnosti ! Vendar kje tiči vzrok, da ne stojijo vsi deli čoveštva, vsi narodi na istem kulturnem stališču ? Nedvomno je, da je za trgovino jako važen faktor pozicija dežele. Nedvomno je, da smo ravno Slovenci v deželi, ki jo moramo imenovati vrata srednje evropske trgovine. A vendar je trgovina v naši deželi v popolni oblasti Nemcev in Lahov. Kaj je temu vzrok .J Trgovina, najvažnejši faktor človeškega blagostanja, sili vsak narod, da jej posveča vse svoje moči, ga sili, da nastopa v tem oziru združeno, ker, kar ne zmore eden, jih zmore več: zmore močnejši, bogatejši narod nad šibkejšim. In to je pri nas. Nemec je spoznal važnost trgovine, važnost Trsta! Korak za korakom stopa v kraj, ki naj bi bil naša last. On ve uporabljati najskrajneše, da nas tlači v temo; on ve, zakaj nam odreka šole in s temi zabranjuje pot do omike, do blagostanja. O11 ve, da bi imel ravno v nas, ki nam je Trst v naročju, zelo izdatnega rasprotnika. Tu je torej uzrok, ki nas deloma opravičuje, a tem bolj kliče in opominja, d a si pomagamo sami! Hudi so boji, ki jih moramo biti za ljudske šole, hujši za srednje ; a naši glasovi po visokih šolah so že glas vpijočega v puščavi. Sami nas učijo, kaj je najvažnejše za človeško blagostanje. Ko se pa zasliši naš glas po trgovski akademiji, tedaj nam povedo zopet oni, da je ta za nas najvažnejšega pomena. Povedo nam s tem, da napno vse svoje moči, da nam onemogočijo tako šolo. Eminentnega pomena so za narod prej imenovane šole, a za narod, ki naj se peča s trgovino in ki naj išče v njej svojega blagostanja, so gotovo najvažnejše trgovske šole v narodnem duhu. Res je, da se dijak v tujih šolah tudi tuje izgojuje. Direktno in indirektno se mu odvrača in često tudi odvrne ljubezen do naroda. Nehote pričenja misliti : Glej ! kako revnega naroda sin sem ! Ali nikjer ni nevarnost tako velika, kakor na trgovski šoli. Tu še le imajo tuji učitelji priliko delovati na svoj mlin. Silno natančno vam predavajo o pomenu vsake pedi nemške zemlje, predavajo o nemški trgovini. In j zelo možno je, da slovanski dijak, pri-šedši domov, je zopet tujec na svoji zemlji. On ne pozna pomena svojih krajev, ne pozna njih bogatstva /e sam ta dokaz govori dovolj. Zato moramo tim večjim veseljem pozdravljati idejo, da bi se v Trstu ustanovila trgovska akademija. A opaža se, da se ob porodu te ideje kaže malo življenske moči. l)a! delo je težavno in vse breme bo težilo naša ramena. A zato tem ustraj-nejše na delo. Slov. trgovska akademija bo kazala naši mladini, kje ima iskati narod blagostanja, kazala bo pot do zakladov, ki leže mrtvi širom naše domovine. Naša parola bodi: trgovska akademija v Trtu! Morda se kdo vprašuje: čemu ravno v Trstu ?! O tem kmalu. H. P O D L I S T E K. Prokletstvo. /.{c-z-iovin-ki roman Avgusta Šenos. — Nadaljeval in d >vr^il I. E. Tomlč. 1'revtl C-č. likratu je kralj zasukal ylavo in se-strastno otresel na bana: — Na mojo dušo, ban, ta krpica zem Ije mi dela več skrbi, ntgo-li devet kra lievin. Nikjer je ni toliko nemirne krvi — Res je, kralj moj, ali za to imamo kaj priprost lek, je rekel Detrik mirno. — Leka imaš. praviš, Detrik ? Ha, ha. ha, ha ! To si mi čuden svat, kakor-šnjega še nisem videl v življenju. — Ne umejem te, kralj ! je odgovoril ban nekoliko užaljen. — Zdravnik si, ki pozna zdravilo, a ga nočeš dati bolniku. — Jaz bi dal bolniku to zdravilo, ali drugi mi branijo ter kličejo druge nepoklicane zdravnike. — Ah, uirejem te, ban! Kraljica je, ki brani, ne res ? — Da, in nepoklicani zdravnik se imenuje Nikola Gorjanski ? — Ali da čujemo, kakova je tvoja medicina ? — Pravica, gospodar ! Pusti tej kraljevini staro pravo, ne dopuščaj samovolje in tujinskega usiljevanja. Sodba naj meri po pravici, ne za milost po krivici. Nemirna kri se umiri potem. — Staro pravo ! Hrvatsko, slavonsko pravo ! To čujem na vseh straneh. A moje pravo, kraljevsko pravo ? Čudim se ti v resnici. Ti Detrik niti nisi Hrvat, Oger si, Slovak ! Kaj tebe srbi tisto gnilo hrvatsko pravo : ki ni druzega nego kamen zmešnjave, ki se izpodtika ob njem noga vsakega apostolskega kralja. Po hrvatskem pravu ne bi mogel biti ti niti ban. — Vem, je potrdil Bube"; z glavo. Ali pravo je pravo, kralj, ter traja dalje, nego-li smrtni dnevi vladarja. Vir pravici je večni Bog, ki je razločil slabo od dobrega. Zastonj, ljudje v tem kraju ne odjenjujejo od svojega: tudi kraljevska podkupnina jim ne izvleče iz krvi ljubezni za domače pravo. — Ti govoriš jako svobodno, dragi ban. — — Ali bi bilo kralju ljubše, da se mu lili 11 im, da lažem ? Kaka korist bi bila tebi od tega ? Kralj ni odgovoril nič. — Duša mi pravi, svetli, kralj, da sem dolžan za časa odkriti resnico, dokler ne bo prekasno. — Aj, prekasno ! Kaj ? se je umaknil Sišman zacujeno. — Da, kralj moj ! Ne dopuščaj, da se Gorjanski, proti čegar samovolji ropo-čejo tudi sami Madjari, da se ta Gorjanski vtika v ^Jržavne posle te kraljevine, ki se ne tičejo njega. Brzdaj, kralj moj, besnilo lakomnosti škofa Ivana. V vseh kraljevinah nimaš zvestejega ljudstva od griškega. Vsaki napad proti tvoji oblasti so odbili ti priprosti meščani. Njim je teže ohranjati zvestobo, nego-li Zadranom, ker Zadar je samo eden, v Zagrebu sta pa dve mesti, dve sili, razdvojeni med seboj. Kapiteljci in Gričani. S čim je griška zvestoba zaslužila, da sme škof Ivan proti vsaki pravici pleniti mesto ? — Bog vedi, da li proti vsaki pravici, je rekel kralj ozrši se po strani na bana. — Proti vsaki pravici, kakor je Bog1 v nebesih, je odgovoril Bubek, ponosno ------—:: . Domače vesti. Javni shod v Rojanu. Včeraj popo-liidne se je ob ob.lnt udeležbi vršil v prostorih »Konsumnega društva« v Rojanu javni shod, ki ga je sklicalo politično društvo »Edinost«. Na dnevnem redu sta bila v prvi vrsti točki : »Novi položaj v Trstu vsled zadnje vladne odredbe« in »Občinske volitve«. Zborovanje je otvoril podpredsednik političnega društva »Kdinost« gosp. dr. Rybar, ki je v svojem nagovoru dejal, da je dne 12, t. m. pričel v Trstu poslovati nov urad, za katerega se je palitično društvo »Edinost« borilo več let. Kar se privzdignivši svojo glavo in položivši desnico na srce, kakor je Bog v nebesih, proti vsaki pravici, kralj in gospodar. Pri tebi so moja pisma, a jaz sem ban. — — Da, da ! Ali težko mi je žaliti Ivana. Skof zagrebški, pomisli. To ni šala. In zvest steber je, bil je zvest tudi v najhujših časih. — Oh, kralj ! se je nasmehnil ban, ta zvesteba, kralj moj je bila zelo v ceno. Lahko je bežati s tvojo vojskoJ a razloga zvestobi Ivanovi treba iskati v njegovi denarnici. Zagrebška škofija je kaj mastna. Nu, radi tega jednega stebra, gospodar, se ne sme rušiti temelj pravice, ker bi potem sto druzih nasilnežev šlo za Ivanovim vzgledom, ako mu ne boš brzdal tega besnila, a v deželi zavlada razbojstvo mesto zakona. Ivan žali Gričane, žali kanonike, njegova pisma so lainjiva, ker jim v kraljevskih zapiskih ni niti sledi. Jaz sem ga hotel ukrotiti, odvrniti od krivice, jaz bi hotel, da v tej deželi res vladata pravica in zakon, ker vem, da bi v tem najzvesteje služil svojemu gospodarju, da bi s tem zasadil najglobljo koreniko njegovi vlasti — jaz sem hotel, ali Gorjanski, kraljica Marija — — — (Pride še.) jc na ručnih shodih zahtevalo, to se je Šivilja. Toliko smeha menda še ni tovrat. Autl. Zamejec kanonik Ljubljana.' Starega kodanjske^a inešeturja, ki g*a af sedaj tudi uresničilo in sicer v veći me.i ćula gledalisćna dvorana kakor na sinoćni Reven Neiika. Po 4 K 20 st. : Alojz Pavlin ' že dlje časa poznal. Bilo je zelo mrzlo in neg-o smo Slovenci {zahtevali. Mi smo od predstavi burke * Šivilja«. Dvorana je bilajkurat Mavhinje. Po 4 K 10 st.: Štefan Jenko ' mešetar je hudo kašljal. Kralj Kristijan ga febr. 1906 Trst leta 1S97. naprej zahtevali okrajno gfla- natlačena do zadnjega kotička, kar res je Podgrajak. varstvo za tr/..i>ko okolico. Zahtevali smo, uprav presenetilo vspričo tolikih zabav, ki naj se tržaškemu magistratu odvzamejo jih je bilo včeraj. Vsi igralci so igrali si- opravila izročenega ali prenesenega delo- noči z nekim [posebnim ognjem. Vsa kroga, ker je od vladnih organov priča- predstava je bila gladko zaokrožena a kovati, da bo Jo bolj nepristiani. In danes gospa Štularjeva je bila — v vlogfi Žefe j ^ 1 n c je vlada d tla več, nego smo mi zah- Klepetec — naravnost imenitna, a pevala tevali, dala ni le okrajnega glavarstva za je v pravo naslado občinstva, ki je po okolico, ampak tudi za mesto. Ta vladin vsakem dejanju prirejalo igralcem burne korak je vzbudil različne čute v Trstu in ovacije. Toliko za danes. v okolici. A o tej priliki je vlada zopet po- poziy Qn| gosp., ki je včeraj med kazala, da ne pozna Italijanov, da se jih shodom v gost;]nj „Konsumnega društva" namnč boji več nego je potreba, listega pfi sv Jakobu pobral novčarko z nad dne zvečer, ko je dospel odlok minister- kro„ denarja in nekaterimi listki, med ka- stva z Dunaja, da je mag.stratu odvzet terimi jc pobotnica Upravništva „Edinosti« izročeni ali pienešeni delokrog, je bilo s da najdeno „emudoma vrne! konsignirano vojaštvo «n tudi policija je Denar je pQ namenjcn družbi sv bila vsa na nogah, ker so se bali izgre- Cirila in Metodija in oni> ki ga je je reven delavec ! Da ne bo neljubih Dosledic, naj se vse odda v „Delavskem podp. društvu" ulica G. (jalatti 1 H. (Pride se.) I je vprašal o zdravju rekši : „Prijatelj, poj-• diva popit kaj gorkega ; to vam stori Loterijske številke izžrebane dne 17. dobro*. Šla sta v neko bližnjo restavra- 1 cijo, kjer je kralj naročil dva ..groga' /j 6* 3 6 - 9 60 dov od strani Italijanov, loda ti nimajo korajže, vsa bojazen vlade je bila brezpo-trebna, Italjani se niti ganili niso Ko se je seznalo o odloku ministerstva, so bili Italijani, izlasti njihovi vodilni krogi izne-nadjem, eni so se jezili nad omenjenim odlo- Romunska kraljeva dvojica v Opa- kom, drugi so pa rekli, d.i je prav, da se ma- tiji. Kakor javljajo iz Opatije, prideta gistrutu odvzame izročeni ali preneseni de koncem meseca marča v Opatijo kralj in lokroe, češ saj bo odslvj imel magistrat kraljica romunska ter ostaneta tamkaj tri manj stroškov. Slovenci so ostali hladni, tedne Govornik je nato v imenu političnega Tujci y opatiji. O J 1. sept. 1905 društva »Kdinost- pozdravil zborovalce. do l5 febr igo6 je pr\$iQ v Opatijo 9340 O točki „Novi položaj v Trstu vsled oseb. Od 13. do 15. febr. je prirastlo 241 zadnje vladne odredbe" je govoril gosp. oseb. Dne 15. febr. 1900 je bilo navzočih dr. Slavik. Za njim je zopet o točki dnev- 1676 oseb. nega reda „Občinske volitve" govoril g. dr. Rybar. (Oba govora priobčimo v pri- ——————————— hodnjih številkah). Obema govornikoma so zborovalci sledili z veliko pazlivostjo ter jima burno pritrjevali. Ker se ni nihče oglasil k besedi, se je dr. Slavik, ki je med govorom d.ra K vbara prevezi pred sedstvo, zahvalil zborovalcem, da so se v tako obilnem številu odzvali povabilu ter z zanimanjem sledili zvajanjem obeh go- 50 toda, ko je bilo 42 nil, da nima pri treba plačati, se je sporn- pri sebi niti vina '. . r > j r . Ivan. Po <> kron Ckotjaloka. županstvo Sodražica. županstvo rierkno (Primorsko). ]*«> 16 kron : Matej ,Te-Kna kanonik. Rudolfovo. Po lo kron : Fran k. graščine v (4ornjemgradil, posojilnic;! za Loskipotok. Po H kron : A a-lentin Klobuk Mamice. Po 7 kron: P. S. sv. (lomiljsak c. kr. prof. v pokoju. Antonija Pondelak. Amalija Vidmar. Fran (iuštin. M. Fran Avsee žup. sv. Jurij pod Kumom. dr. Fran Rozina Maribor. Po ."> kron: Potok ar ? Sila Matija dekan T o maj. spomlad osemtedensko potovanje ter d t ]v;m Slavec žup. Opčine, J. Omers žup. Sežana. Novak J. žujt. Povir. Kdvart Janžek žup. sv. Marjeti. Fran Bukovec žup. Trvis. Kukelj Ant. žup. st. Juriju. Ivan Koruza žup. Klana. J. Normali žu]>. Brezovica, Jak. Sila kateliet. Rebolj Matej žup. Truske. Val. Kra- Pre- Oklic! Kako nastajajo požari. Pariški statistični urad je objavil teh dni nekoliko zanimivih številk o postanku požarov. Po teh podatkih je bilo v m nolem letu v Parizu provzročenih 148 požarov vsled padca petrolejske svetiljkc, 25 požarov vsled eksplodiranja svetiljke, 23 vsled neprevidnega sušenja perila pri ognju, ki se jc vsled tega vnelo, 93 požirov je nastalo vsled zgrešenega kurjenja ali radi nečistosti dimnika 8 vsled vž;ga!ic. V 564 slučajih ni bilo možno kon.štatovnti vzrok požaru. 1 Koliko stanejo moderiie bojne ladije. Oklopnjača najmodernejega tipa stane v Nemčiji okroglih 26 milijonov frankov. Dne 28. t. m. ob 2. uri popoludne Toliko je stala n. pr. oklopnjača „Braun- se proda na prostovoljni dražbi v pi-sch\veigw, zgradjena leta 1904, ki ima sarni podpisanega c. kr. notarja kmetija 13.200 tonelat. — Na Angležkem, kjer so J, pri Lokavscevih" ▼ Sežani, ki je sod-manji stroški za gradnje ladij, je stala 1 nijsko cenjena na 8000 K. oklopnjača »Russel«, ki ima 14.000 tonelatj Ako ne bo kupca za celo posestvo nekaj manje nego 28 milijonov frankov.' skupaj, se proda vsako zemljišče za-se. — Francozka oklopnjača Jena«, ki ima J Dražbeni pogoji in sodnijska ceniter le 12.000 tonelat, je stala okolo 27.000'se lahko vpogledajo med uradnimi urami milijonov frankov, a za oklopnjačo >Patrie«. v pisarni podpisanega, ki jo sedaj gradijo, je proračunjen strošek- SEŽANA, lo. svečana 190G. 34 milij. frankov ! — Preventivna bilanca ! nemške vojne mornarice za leto 1906 do-j loča za gradnjo ene nove oklopnjače stro- j šek 45 milijonov mark, a za gradnjo nove ogromne oklopne križarice strošek 34 milijonov mark. Glad na Japonskem. Na Japonskem je : taka lakota, kakoršne se ne spominjajo že 60 let. Izlasti strada prebivalstvo v se-1 vernih pokrajinah države. V nekih krajih| wajOIIUa „Wblag, m "na Dolenškem. Ponudbe nima tretjina ljudi kaj jesti in umira od pod A. Z. na Inaeratni oddelek „Edinosti". (148) lakote. Ljudje jedo suho travo, korenine, j tamtlliraŠICO ArU itVO koD lubad od drevja i t. d. GOTSKO lamUUrdMiU UrU UVUoertuje vsak Teeer v „Reatavrs;ciji Aurora" (ul. lorrente.) Dr. Albert Kuuier c. k. notar. MALI OGLASI "7 3Iali oglasi računajo »e po 3 stot. besedo ; mastnotiskane besede se računajo enkrat vee. Najmanjša printojbina 40 stot. Plača se takoj. a sprejme takoj večja trg viua z mfšft- Člidna bolezen. Pred nekoliko časa se (152) Službo išče slovenskega, italijanskega in v Konštanci na Švicarskem dogodil ; nastopni čudni slučaj. Enajstletna hčerka j OIUZUU ISUI nekega gostilničarja je dobila influenco, j f^^f ^mižkih strokah in bi šel tudi na Tresla jo jc mrzlica, v glavi se jej je vr- J deželo. Naslov pove „Inseratni oddelek'4 „Edinosti"-telo in bila je silno žejna. Paosila je, naj 45-letni udovec brez otrok ve5č Einskega in govorici in pisavi. Dotičnik je (51G) obišče več pristanišč Sredozemskega morja, hskadri, sestojtči iz vojnih ladij „Habs-burg4*, _Babenberg", „Arpad", nSv. Jurij** in _Huszar~ bo povelj- val kontreadmiral vitez Jedina H Vozni listi za odpošiljanje potom irelj /up. Podbrdo. Logar Raj ko žup železnic. Zadnjič sem poročal, da si je graje. N. Križaj žup. Aušisab. Novak žup. tobakarnar g. Stanič v ul. Molin piccolo Radovica. Sancin .1. duh. Predloka. Marte- oskrbel nemško - slovenske vozne liste. Imu- Peter kanonik. Ivan Abram žup. Crni- Razni trgovci so namreč tožili, da si ne vrh. Andrej Furlan duh., Selili žup. sv. Ku- morejo preskrbeti nemško-slovenskih voz- nigunda. Sašclj Milkr> žup. Šmarje. Šiškovee nih listov in prosili so, naj se kaj ukrene žup. Skotjaloka. dr. .Fanežič prof. Ljubljana, v tem obziru. Storilo se je vse potrebno Amalija Vidmar. Karla Ponikvar. Po 4 K : in te tiskovine so danes v imenovani to- Muškat Jerica. Kosec .1. žup. Kaninje. Fran bakarni na razpolago trgovcem in druge- 1 >ovnik dek. (rornjigrad. Ana Javornik Žalna, mu občinstvu. Ker se je gosp. Stanič, na Lj. Kumar žup. Biljana. Fara sv. Štefan plotniea. dr. tiskovine, je dolžnost vseh nas, da od se- Verčon Dunaj. Anton Ružička. Fran Brulc daj za naprej rabimo le nemško-slovenske žup. Vol. Dolina, dr. Juro Hrašovec ( elje. vozne liste. Xe samo mali trgovci, ampak Anton Jeinec žup. Podlipa, M. Ulčnik žup. tudi oni, ki delajo na debelo, so dolžni Dolič. Josip Jurica žil]). Kojan. Jernej Zu- stopno : Neki Avstrijec, ki ni poznal kralja, rabiti nemško slovenske tiskovine. pančič žup. Litija. Ivan Šorli Pazin, Anton ga je v Kodanju na ulici prosil ognja. lvedor še ni storil svoje narodne dol-: Podvinskv žup. Kemšak. Ivan Roječ kurat Še le, ko je kralj odšel, so ljudje kadilca žnosti v tem pogledu, naj stori to čim prej. f Bilje. 1. M. Martelanc žup. Prosek, Ant. j opozorili, koga da je nagovoril. Brejski. j Pfajfar žup. Javorjah, Rud. Gregorič žup. Ko- 1 Nekega dne jc kralj srečal na ulici jej dajo kake pijače in ko jej je dekla pri- ffcpha i6VCŽbana v trgovski in obrtnijski stroki, J J J ... w3uU» popolncma vešča slovenakegn, hrvatskega, nesla čašo vina, je izpi.a v enem dušku italijanskega in nemškega jezika, katerej so trgovin- rekši • »Sedaj ie dobro, sedaj bom pa I ske in obrtnijske razmere v Trstu popolnoma znane, J J . ižče diuštvenika. kateri lazpolaga kaoital najmanje mogla zaspatit. lakoj potem je zaspala j 10.OCO kron. Se jamči za gotovi dobiček. — Naslov in ni se mogla prebuditi cele štiri dni. Ves pove „Iuseratni oddelek" ,,Edinosti'4._(515) ta čas so jtj bili udje kakor odumrli, le: g|jggntn3. 0S6bB 8am9keSa Btan". dihanje in utripanje srca je še kazalo, «*\nemikeg*D italijanskega jezika 1 živi. Poskušali so na razne načine, da bi išče primerne službe; pod ugodni jo prebudili, ali vse zastonj. Po štirih dneh se je deklica sama prebudila ter ustala povsem zdrava. Novost V brzojavni službi. Ogrsko mi-nisterstvo za trgovino se bavi z osnovo, ki stremi za tem, da se omogoči čim hitreje odpošiljanje brzojavk na vsakem kraju. Gre namreč za to, da bo možno brzojavke metati v poštne skrinjice, kakor navadna pisma. V to svrho bodo prirejene posebne tiskovine z znamkami po potrebi. Ta reforma bo izlasti praktična za potnike, ki bodo mogli odpošiljati brzojavke tudi na onih postajah, kjer to ni bilo možno doslej kjer so se vlaki ustavljali Ie za kratko časa. 0 pokojnem danskem kralju Kristijanu IX pripovedujejo več anekdot : Iz zadnjih časov se pripoveduje na-j mesta. Naslov „Edinost". ešča slovenskega, v govoru in pisavi, imi pogoji tudi izven (172) Zaloga vina Herpelje 5P. vipavskega in istrijanskega I. vrite Jožef Križman (176) Lepo prihodnjost veselja za industrijo ter mali kapital. Več pove Živic i dr.i, Trgovinska ulica 2 v Trstu. -_ (150) so na prodaj. Naslov: Gostilna Trošt Male hiše {nad rojansko cerkvijo.) -1 o 1 ■ o ■ > oj * o 11 o o-— OiiOIiOHOHOMOI MT Tovarna pohištva tH yne!;sanDer £evi jtfinzi ^ ulica Tesa 5tv. 52. J\ (lastna hiša). ZALOGA: PIAZZA R05RRI0 (Šolsko poslopje). i| Oene, da s« ni bati nobon.e konkurence, j? Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po Fz posebnih načrtih. SutroTftn oenik brezplačno ln franke ir „SLAVIJA" sprnjcma zavarovanja ćlo-Tclkega iivijczsja po najraznorrstnej^ih koabiaacijah pod tako ugodnimi pogoji, ke oruga zavarorainica. /lasti j« raTaroraaj« na daiiretjc im aairt t taiaajiujorinii a« vplačili. Vaak ć!aa ina po preteku patih ornopravic) do dntdfBd«.