Pred zaokrožitvijo družbenega načrtovanja
Zahtevna, a nujna naloga
V decembru 1985 smo po zahtevnem usklajevanju različnih potreb in mnogih zahtev sprejeli družbena plana občine in mesta za naslednje srednjeročno obdobje, ki sta sestavna dela tudi sprejetega družbenega plana razvoja Ljubljane do leta 2000. Nujni sestavni deli družbenega plana tako družbe-nopolitične skupnosti kot vsake temeljne skupnosti oziroma temeljnega nosilca družbenega planiranja so samoupravni sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skup-nosti oziroma o njihovem usklajevanju za novo srednjeročno obdobje, ki jih predlagajo skupščine samoupravnih intere-snih skupnosti.
Februarja 1986 smo vposebnem delegatskem gradivu dobili pred-loge samoupravnih sporazumov tako sisov materialne proizvodnje kot sisov družbenih dejavnosti ob-čine in mesta. ki jih dopolnjujejo tudi sporazumi o tinanciranju pro-
gramaSLO in DS, oštipendiranju. o uresničevanju politike zaposlo-vanja ter o združevanju sredstev za sofinanciranje določenih naložb v družbenih dejavnostih. Tc zadnje štiri naštete sporazume sprejemajo samo delavci v organizacijah zdru-
ženega dela, delovtiih skupnostih. obrtniki, delavci. ki z njimi združu-jejo delo, in drugi delavci. Tako }e naša osnovna naloga, če je še nism o uresničili, odločiti se o dokumen-tih. ki jih sprejemamo kot delavci, kjer združujemo delo, in kot obča-ni, kjer živimo. Kljub dogovorom, da o samoupravnihsproazumih od-ločimo v ozdih ob akciji Zaključni račun 85. je o tem že odločilo le malo organizaci j, krajcvne skupno-sti pa tega še niso storile.
Letos 12. oziroma 14. marcasmo dobili dva nova paketa samouprav-nih sporazumov o temeljih planov oziroma samoupravnih sporazumov o usklajevanju planov republiških samoupravnih interesnih skupnosti
in nekaterih republiških progra-mov. Samoupravne sporazume o usklajevanju planov sprejemajo delavci in občani posredno prek občin<;kih samoupravnih interesnih skupnosti, neposredno pa odločajo o samoupravnih sporazumih kul-turne skupnosti Slovenije, izobra-ževalne skupnosti Sloveni je in razi-skovalne skupnosti Slovenije ter o programu vzdrževanja. varovanja, rekonstruiranja in gradnje avto-mobilskih in magistralnih cest. Te štiri dokumente sprejmemo tudi občani v krajevnih skupnostih, vse druge samoupravne sporazume o temeljih planov sisov materialne proizvodnje pa samo delavci. Na-loga je resnično zahtevna, toda nujna, saj pomeni zaokrožitev družbenega načrtovanja in kom-pletnih programov za delo delegat-skih skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter delegatskih skupščin uporabnikov in izvajalcev samou-pravniH interesnih skupnosti.
J. L.