UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure Leto IV. Štev 16. KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO Poštni tek. ratun it. 9-17768 — Poitnlna platana v gotovini — Spedlz in abbonaraento postale II Ornppo GORICA DNE 21. APRILA 1948. Cena L. 15 bog in ČloV©lc Oital sem v Iiipress, glasilu Češkoslo* vaške za inozemsko obveščevanje, dne 5 aprila 1948, da, je umrl v Pragi Egon Erich Kisch, znani novinar, ki so mu pravili tudi »leteči reporter« revclu* cionarnega kova. Inprcss ga označuje takole: E. E. Kisch, svetovni pisatelj, novinar širokega razgleda in predvsem neizprosen bojevnik za svobodnejše člo« veštvo, je v svojih delih izoblikoval sv o* jo formo, nov literarni način izražanja, ki ga ravno današnja literatura potre« huje in katerega osnova je Človek (z ve« liko začetnico). Da, ravno v tem je najusodnejša zrno« ta človeškega uma, najusodnejša zgodba revnega človeškega srca, da postavlja za osnovo svojega svetovnega naziranja Človeka in da taji Boga — Stvarnika. Ponavlja se v revoluciji tekočega stolet« ja v človeški zgodovini že stokrat po« novljona laž, ki, jo je v raju izgovoril satan Evi: Kakor bogova bosta. Kako bridke so posledice zmote, ki iz revnega človeka dela Človeka in Boga po« niža na boga, je občutilo človeštvo že neštetokrat, a se ne izmodni. Napuh pri« haja vedno pred padcem! in grehu sledita vedno kazen in pokora. Bridkosti krščanske matere V Titovi Jugoslaviji trpijo poleg du« hovnikov najbolj krščanske matere. Ne« popisno je njihovo duševno trpljenje, ko vidijo, kako komunizem razbija družine in kvari njih otroke. Kot levinje sc bo« rijo za duše svojih otrok. A večkrat mo« rajo izpiti grenki kelih poraza ter jokati nad dušnim razdejanjem lastnega otro« ka, ali celo nad njegovim preranim gro« bom. Na oljčnico je bila vas Vipolže priča bridke grenkosti plemenite krščanske matere. Na praznik sv. Jožefa se je smrtno ponesrečil z motorjem Vlado Jakončič, predsednik krajevnega odbora. Bil je to 20«lete.n mladenič. Komaj 16« letnega so ga nasilno mobilizirali med partizane. Kot je sv. Monika objokovala ter molila za zašlega Avguština, tako je ta uboga mati pretakala solze ter vroče molila za svojega otroka. Nešte« tokrat ga je rotila, naj ne pozabi na Boga, .na. dušo. In ne zaman. Pa so ji ga prinesli mrtvega v hišo. Komunistična partija je smatrala pokojnika za svoje« ga. Zato je izdala ukaz, naj sc pokoplje brez duhovnika. Odredlili so, naj se ude« ležijo tega pogreba godba iz Prvačine, partijci in pionirji polovice Brd. ter razna odposlanstva in funkcionarji. Re« kli so: »To ne bo pogreb, ampak mami festacija naše moči, kot je niso še videla Brda.« Toda pokojnikova mati ni bila istega mnenja. »Jaz sem ga rodila, jaz sem ga krstila, jaz sem ga poslala k sv. birmi in sv. obhajilu in jaz ga bom tud\ po« kopala. Iztrgali ste mi ga, sicer ter ga skvarili. Moj sin je bil grešnik, a sc je skesal. Zato bo imel krščanski pogreli s križem in duhovnikom!« Krajevni funkcionarji so jo skušali prepričati, naj se ne protivi višjim ukazom, toda ne« ustirašena mati je izjavila; »Ne dovolim, da bo truplo mojega otroka služilo brez« verskim manifestacijam! Tu doma naj ostane, tu segnije, a ven ga ne ponesete brez duhovnika!« Vaški funkcionar je tedaj šel v Solkan. Vodstvo komunistične partije je dovo« lilo cerkveni pogreb, ki se je izvršil takole: spredaj so nesli rdečo zastavo, a zvito; sledili so uniformirani pionirčki; nato okrog 20 vencev, skupina partijcev, prvaška godba. Zadaj, v primerni razda« lji, je sledil pravi pogrebni sprevod: ■križ, vaški možje, duhovnik, krsta, so« rodniki in ženske. Vse, kar je bilo preti križem, mi vstopilo v cerkev, in niti ne na pokopališče, dokler se ni duhovnik odstranil. Šele nato so se vsuli na po« kopališče, kjer so držali svoje nago« vore... Najbolj ganljivo pa je bilo, ko se je mati med pogrebom obračala k radoved« nim opazovalcem in jokaje klicala : »Ljudje božji! Vsaj en očenaš, vsaj en očenaš zmolite za mojega Vladka, ki je bil tolik grešnik! Ljudje božji, vsaj en očenaš!« Neštetim so prišle solze v oči, ko so videli in slišali nesrečno mater v horhi za krščanski pogreb in dušo nje« nega sina... Isto uro so pokopali v Hlevniiku par, tijca Sirka Alojzija, ki so jo smrtno po, nesrečil skupno z Vladkom. Pokopal* so ga brez križa in brez duhovnika. Druga polovica Bricev, ki je bila mobilizirana na ta pogreb, je med smehom in klepe« tanjem šla v sprevodu. Zdaj pa zdaj je padla celo opazka: »Vraga, saj je, kot bi pokopavali poginulega psa!« Na oljčmieo dne 21. marca so videla Brda ob isti uri dva pogreba: krščanske« ga v Vipolžah in poganskega v I llevniku. V Hlevniku ni bilo namreč krščanske matere... Pravijo, da y Jllevniiku na domu pre minulega Lojzeta zelo »straši«. se, kako jim je težko, zaradi resnice odpovedati se tako mastmi kosti, ki bi jo sicer lahko glodali še celo leto in obrekovali med drugimi odličnimi ljud* mi tudi slovenskega p. A. Prešerna, asi« stenta jezuitskega generala za slovenske pokrajine, v »Primorskem dnevnem ob« rekovalcu«. Izobraženec ali preprost človek, vsak je bedak in v teh časih ne bo prišel do nobenega pametnega spoznanja, dokler se ne bo prepričal, da komunistom no sme prav ničesar verjeti, ker komuni« zem je zrastel iz laži, v njej živi in z njo bo tudi pokončal samega sebe. Proces proti Bitencem skupini Laž in prevara - podlaga volilna propagande Volivni hoj je končan in štetje glasov bo pokazalo, kako so se opredelili vo« livci. Da pokažemo, kako podlih sred« stev se je v propagandi posluževala ko« munistična »fronta«, da bi pristudila ljudem vse, kar je cerkvenega, naj na« vedemo le en zgled. Prvi teden aprila so vsi levičarski listi z mastnimi naslovi oznanjali, da je v I-uganu v Švici izšla knjiga z naslovom: »Tajni dokumenti vatikanske diploma« cije«. Cena 1200 L. Iz teh dokumentov naj hi bilo razvidno, kako so vsi kardi« nali, škofje in papež sami sovražniki vsake demokracije in nekaki zarotniki proti delovnemu ljudstvu. — Dan za dnem so komunistični listi glodali to kost in dokazovali volivcem, da je za« radi takega zadržanja Cerkve edina re« šitev v komunistični volivni zmagi. Vo« lite za fronto! In resnica ? L Niti en sam tak dokument se ne nahaja v vatikanskem arhivu. Vse je izmišljeno, tako da se knjiga lahko ime« nuje »Tisoč in ena laž«. 2. Knjiga ni tiskana v Švici, ampak v Italiji v Novari, v tiskarni »La stella alpina«, medtem ko je naslovno stran tiskala neka tiskarna v Rimu. 3. Pisec teh lažnivih dokumentov ni morda kak vatikanski knjižničar, ampak Virgil Scattolini, ki je prej pisal uma« zane romanc (na pr. »Gospa, ki ni bila nikoli gospodična«), bil pozneje zaupnik Mussolinijeve OVRA in se je po zlomu »osišča« ponujal raznim inozemskim vladam »kot informator iz Vatikana«. Ta mož je bil te dni aretiran in je pri zasliševanju priznal, da so vsi ti do« kumenfci le plod njegove domišljije. Komunisti so te izmišljotine tiskali z edinim namenom, da udarijo po Cerkvj ijn si pridobijo novih glasov od katoliča« nov, ki so s Cerkvijo nezadovoljni. Za tem so stremeli tudi lepaki z napisi: Krščanski delavci, ako hočete še ohra« niti svojo vero, glasujte za fronto! Morda so tisoči preprostih ljudi tem lažem verjeli, ker vera gre komunistu, ne pa Cerkvi v teh dneh egiptovske teme nad človeškim razumom. Za resnicoljubnost rdečega časopisja pa je značilno to, da so po- aretaciji in izjavah časnikarja V. Seattolinija sicer prenehali z objavljanjem odlomkov iz njegove knjige, a da niso hoteli priznati, da so grdo nasedli brezvestnemu špe« kulantu, temveč da še vedno trdijo, da so navedbe dokumentov resnične in da je Scattolinijeva izjava izsiljena. Vidi Dne 16. apnila 1948 sc je pred ljub« ljanskim vrhovnim sodiščem zaključila razprava proti tako zvani Bitenčevi »vo« hunski in teroristični organizaciji«. So« d išče je obsodilo na smrt z ustrelitvijo prof. Bitenca Mirka ter Sokliča Janka, tri druge na kazen dosmrtnega odvzema prostosti s prisilnim delom, ostale pa na prisilno delo od 2 do 20 let. Ta proces je tipičen primer komuni« stične taktike. Naše ljudstvo ve že izza vojne, da so komunisti poiskali ob pri« liki vsake svoje polomije ali katastrofe, katero so sami zakrivali, »zadostilnih kozlov«, katere so razkričali za neposred« ne krivec, kot n. pr. 15 nedolžnih žrtev v Cerknem, ali senzacionalnih procesov, da so jim služili kot sredstvo za odvra« Čanje splošne pozornosti od njim nelju« bih dogodkov, kot n. pr. proces proti nadškofu Stepincu ob priliki katastrofa! ne jugoslovanske politike na pariški mi rovni konferenci. Zadnje dni je namreč silno zadela in zaprepastila slovenski na« rod pobuda treh zapadnih velesil glede predaje Trsta Italiji. Stoletne slovenske težnje in sanje so se tako razblinile. In to zgolj radi slepe in nore Titove poli« tike, radi katere je zmagoslavna Jugo« slavij a zgubila vsak prestiž na zapadu. To priznava zdaj zadnji Slovenec. In zahrumelo je med ljudstvom. Narod je že odprl usta, da izreče besedo zgodo* vinske obsodbe: »Komunisti ste radi vaše strankarske politike izdali sloven ske narodne interese! Zapravili ste; nam Koroško,- Gorico, Trst... Torej je le res, da je slovenske interese predstavljala londonska jugoslovanska vlada, minister Krek, četniški pokret...« Tedaj pa je za« vihtela partija krvavi hič, da bi ljudem zaprla usta, ter je uprizorila bomliasti« čen proces preko zvočnikov ,in radia, da bi pred vso slovensko javnostjo ponov« no umazala, ako sc še da, ministra Kreka, slovenski četniški pokret in vse svobodne Slovence izven Jugoslavije. To je dejanski okvir novega ljubljan skega procesa. To je njegov resnični na« men. Prof, Bitenc in tovariši so bili sa« mo priložnostne žrtve v tragikomediji, samo strašno svarilo vsem, kaj jih čaka, ako odprejo usta, da bi razglasili v sve« tu grozote suženjstva pod komunistično peto. Neznansko je moralo bitij telesno in duševno trpljenje obtožencev v preisko« valnem zaporu, ki jih je docela strlo tako da so vdano priznavali vsako ob« tožbo. »Tega nisem storil«, je rekel med drugim eden obtožencev, »za to ne vem se ne spominjam, toda če v>j pravite, da sem storil, pa sem«. Sicer je bilo vsako zanikanje brez pomena. Goričan Albin Sirk je vse zanikal, ker je bil nedolžen zato ga je državni tožilec karaktcriziral za »pristni tip zakrknjenega fašista« sodišče pa mu je prisodilo dvajset let prisilnega dela. Medtem pa je sodni zbor sprejel vsako obtožbo, vsak sum kot najbolj utemeljen dokaz. Sokliču ni pomagalo, da je odločno zanikal, da ni kriv obdolženega umora. Neka priča je izjavila, da je slišala od tretje osebe da je baje videla bežati od kraja umora osebo, ki je bila podobna Sokliču. In to posredno, negotovo pričevanje je bilo za ljubljansko vrhovno sodišče »jasen in neizpodbiten dokaz...« Klasičen pa je primer Bitenčevega za« govornika. Ta mož, ki je imel uradno nalogo, braniti in zagovarjati obtoženca je dejansko samo še bolj ohdolževal svojega varovanca, žigosal njegovo de lovanje in opravičeval najostrejšo ka zen, ki ga, }io pač zadela. Tako je, če volk brani jagnje! Koti po eni strani odklanjamo vsako nasilje ter vsako nepostavno delovanje, smo dolžni po drugi strani obsoditi kri vično poslovanje komunističnih sodišč ki no sprejemajo protidokazov, ki ne do« puščajo razbremenilnih prič, ki ne trpi« jo resničnih zagovornikov, ki se poslu« žujejo ponarejenih obremenilnih doku« mentov, ki predhodno živčno in psiho« loško ubijajo obtožence, da so nezmožni prave samoobrambe. Skupina prof. Bitenca se je tako pri« družila neštetim žrtvam, ki so krvavele in še krvavijo pod komunistično knuto. Njihov proces je nova postaja križevega pota slovenskega ljudstva, ki dokazuje krvavimi žrtvami celemu svetu, kako silno krivico mu delajo tisti, ki istovetijo slovensko ljudstvo s komunizmom. Splošni vtisi, ki jih je dobil poslušalec radijske oddaje procesa, ako je imel malo pameti in srca za svoj narod. Državni tožilec: surov in brezobziren stran,kar, ki ga navdihuje samo strastno sovraštvo. Zagovorniki: možje v veliki zadregi, ker sc v njih ibord pravni čut z zahteva« mi pravne diktature. Obtoženci: ljudje, ki so pod pritiskom strašnih doživetij v ječah in pri pretoka« vah po večini zgubili svojo pravo du« ševno strukturo in so morali priznati, da so iz ljubezni do mučenega naroda tvegali kako preveč nevarno stvar. Kazni: take, kakršne je vedno dalo« čala (krivica, ki se je z nasiljem hotela obdržati na oblasti. Narod: njegovo trpljenje je tako sil« no, da je med njim vedno več ljudi, ki so pripravljeni, za njegovo osvobojenje tvegati prav vse. Občinstvo med razpravo: še se dobijo ljudje, ki se dajo pridobiti in morda tudi plačati za izbruhe nenasitne krvo* ločnosti in neverjetne brezsrčnosti do svojega bližnjega v tako veliki stiski in ponižanju. Vprašan .je Kaj bi bilo s komunisti po resnično demokratičnih državah, ako bi se le te odločile, da bodo s komunisti tako kruto postopale, kakor postopajo komunistične države z demokratičnimi ljudmi in sploh z vsako opozicijo? Zob za /obl — bi napravil komuniste povsod silno majhne. Molimo za stiskani slovenski narod, da bi vztrajal v potrpljenju in zaupanju na Boga in da hi naši dobri ljudje v borbi za narodno svobodo ne uporabljali sredstev, ki niso legalna in jim prine« sejo toliko gorja. Prof. Bitenc je prosil odpuščenja tiste, ki so radi njega prišli v nesrečo. Sodstvo FRLJ si je s teni procesom dalo nov moralni udarec, ako še ni iz« gubilo v svetu že vsega ugleda. Več pravice, več resnice, več ljubezni) ln manj bo odpora in prej bo zavladala prava sreča vsem Jugoslovanom, kar jim od srca želimo. OKNO V SVET Medtem ko pišemo, se vrše volitve v novo državno zbornico v Rimu. Pri nas vlada mir in disciplina, najbržc ho tako tudi po drugih mestih. Izidi bodo znani šele potem, ko bo naš list že dotiskan. Zatb jih bodo naši bralci morali po« iskat' v »Demokraciji«. V Trstu je zavladala velika v/nemir* jenost, ker je 13. aprila Rusija odklonila predlog zapadnih zaveznikov, naj pride Trst pod Italijo. Zato so Tržačani upri« orili 15. 4. veliko demonstracijo za pri* ključitcv k Italiji in so tudi ZN sporo* čili to svojo željo. Alj ne hi koristili sebi in svojemu me« stu bolj, če bi zahtevali revizijo mirovne pogodbe v tem smislu, da Trst ostane samostojen, a da se mu dodeli znatno širše ozemlje na vse štiri strani? Saj ima svet žalostne izkušnje z mesti brez zaledja, katerih eno je tudi Gorica. Me« ščanom in deželanom je treba dela in zaslužka bolj kot narodnega navdušenja in manifestacij. Trst' bo velik in bo uži* val blagostanje le kot pristanišče za vso Srednjo Evropo. V Parizu je 16 aapadno«cvropskih dr* žav podpisalo sporazum, da hočejo ame« riško Marshallovo pomoč uporabiti za čimprejšnjo gospodarsko upostavitev na ta način,' da sd bodo tudi same vzajemno pomagale, si izmenjavale proizvode in tudi delavce, odpravljale postopoma ca* rinske meje, tako da sčasoma postane iz tega evropska carinska zveza in na« zadnje politična tvorba Združenih ev« ropskih držav. Ali bodo kedaj prišle k pameti tudi države sovjetskega bloka? Je li re« potrebno, da si v njih toliko časa ne bodo mogli niti hlač zašiti, do* kler ne bodo zgradili tovarn za šivanke? Ali so vlade postavljena za dobrobit dr* žavljanov, ali za to, da jih mučijo? Tr* govanjc med narodi je bilo in bo na svetu. Kdor sc sam .iz sveta- izključi, je podoben otroku, ki se v hiši trmoglavo »napihuje« ali »kuja« in ne mara ne go* voriti ne jesti z domačimi. Takega le lakota strežne. — Tako bo tudi sovjet ski blok kljub vsem ponovljenim pet* letkam lačen, bos in nag. In to naj bi se imenovalo »vladanje«, to je skrbstvo za javni blagor državljanov? KOLUMBIJA je prekinila diplomat« ske zveze s Sovjeti. Konferenco so za par dni prekinili, zdaj pa že spet nada« ljuje s svojimi posvetovanji. Komuni« stom na tej konferenci ne bodo mehko postlali. ' * V ANGLIJI so ukinili smrtno kazen za dobo 5 let. Ako se bo poskušnja ob« nesla, bodo smrtno kazen sploh odpra* vili. Kdaj bodo prišle do takih sklepov progresivne komunistične države? Tam bo do njihovega konca ostala na dnevnem redu smrtna ka^en zlasti za se tiste poštene ljudi, ki se upirajo na* silju in zločinu na oblasti in kaj tvegajo za obnovitev človeka vrednega življenja. TRUMAN bo spet kandidiral za pred« sodniško mesto ZDA. ORGANIZACIJA ZN za prehrano im poljedelstvo — imenovana FAO — je sklenila, da ho Letos prvič po vojni Ita« lija izvažala v zapadno' Nemčijo zelc* njavo in sadje. V BLIŽINI BERLINA zbirajo Sovjeti večje število čet .in tankov. Pravijo, da gre za pomladanske vojaške vaje. Ame« rikanci računajo, da imajo Sovjeti sedaj 170 popolnoma opremljenih divizij pod orožjem, njih sateliti pa povrhu še 95 divizij. ZDA imajo pa le 9.5 divizij v aktivni službi. — Primerjajte te številke in boste videli, kje je volja za mir in kje za prepir. NA IRSKEM se je ponesrečilo veliko letalo, ko je hotelo pristati na letališču. Bilo je na svojem rednem poletu okolu sveta. Potniki in posadka letala so vsi mrtvi, razven enega, ki je imel to srečo, da ga je sunek vrgel is? kabine, VSI ROMUNSKI DRŽAVLJANI obeh spolov od 15. do 65. leta morajo 6 dni v mesecu »prostovoljno« in brez* plačna delati za narodno obnovo in končno za oborožitev. Tega v volivni borbi niso priporočali komunisti v Italiji. BOLJŠEVIZACIJA ČEŠKOSLOVAŠKE lz uradnih vesti, ki prihajajo iz Ce* škoslovaške, se razvidi, da je boljševi« zaoija te države v polnem teku. Posredovalnice za službe so prenapol« njene z ljudmi, ki so bili zaradi svojega protikomunističnega mišljenja odpušče* m iz službe. Te posredovalnice imajo oblast, poslati brezposelne tudi v rudni« ke to na poljska dela; to se je zgodilo Stran 2 SLOVENSKI PRIMOREC Štev j 6 tudi ljudem, ki so bili na visokih in odgovornih mestih. Nove oblasti nadaljujejo s pritiskom za vstop v komunistično stranko. Akcij® ski odbor »Ljudske fronte« je izdal do« ločbo, da se morajo izključiti iz javnih služb vse osebe, ki so bile obsojene ali so v preiskavi na podlagi zakona o za« ščiti republike in ki so baje delovale proti »ljudski demokraciji«, klevetale vlado, ščuvale javno mnenje ali razšir* jule uporniške vesti. Tudi boljševizacija šolstva zelo naglo napreduje. Uveden je enoten šolski si« stem v vseh šolah, počenši z zavetišči za otroke treh let. Poudarja se važnost politične vzgoje in učenci se pozivajo, da poročajo o morebitnih »negativnih« tendencah svojih učiteljev. Tiskajo se nove šolske knjige. V vsa* kem razredu je na častnem mestu obe« šena Stalinova slika in učitelji morajo razlagati učencem, kako morajo biti hvaležni Sovjetski zvezi in njenemu vos ditelju, ker so »•osvobodili« Češkoslova« ško. Na univerzah je pouk o ljeninizmu in stalinizmu in o pridobitvah komuni* stične revolucije obvezen predmet. Vsa mladinska društva so postavljena pod nadzorstvo Komunistične mladinske zveze. Športne in telovadne organizacije raznih strank, med njimi tudi katoliške, so bile vključene v Sokola, ki so ga med* tem dobro prečistili. Tudi svoboda združevanja je po ve* čini ukinjena; vsa društva morajo pro« siti za dovoljenje za sestanke in za na« daljevanje svojega delovanja, ker bi bila sicfcr razpuščena. Vsi glasbeniki z redkimi izjemami morajo predložiti svoj letni načrt »('en? tralnemu umetniškemu svetu«. Tudi gle« dališče je postavljeno pod nadzorstvo. Odvetniki pa morajo imeti za svoje po« slovanje posebno dovoljenje. Torej svoboda, kakršno si more želeti le popolnoma propala človeška družba, je na Češkoslovaškem v polnem razma« hu. Ko mislimo na razne naše svobod« njake, ki drvijo v tako svobodo, nam prihajajo v spomin besede: »Kogar hoče Kog uničiti, ga zaslepi«. Cerkve gore v Kolumbiji V Bogota, glavnem mestu Kolumbije v Južni • Ameriki, so se zbrali zunanji ministri vseh ameriških držav na vsako« letno vseameriško konferenco. To prili« ko -so izrabili komunistični agenti in nenadoma izzvali hud upor. Uporniki so napadli in umorili voditelja opozicije liberalca dr. Gr.itana, nato pa navalili na vladne palače, cerkve in druga po« slopja ter začeli ropati in požigati. Na« padli so palačo, kjer se je vršila kon« ferenca, in požgali vse dokumente. Pred« vsem pa je veljal njihov srd cerkvam. Poročajo, da so skoro vse cerkve v Bo« gota požgane ,in porušene. Tudi sedež papeževega nuncija msgr.sja Beltramija je sedaj kup ruševin. Nuncij sam in dru« gi so se reilili. Kljub temu pa je bilo med prebivalstvom več desetin mrtvih. Vlada je s pomočjo vojaštva znova vzpostavila red in konferenca se jc na« daljevala, Ker pa so preiskave dognale, da so upora 'krivi največ tuji agenti in med njimi tudi dva ruska državljana, jc Kolumbija prekinila diplomatske odno« Saje. s sovjetsko Rusijo. Tudi v Čile in Kostariki so komunistični nemiri. Smrt družine V Albansko jezero pri Rimu je v ne« deljo 11. 4. strmoglavilo majhno letalo tipa »Cicogna«. V njem je bila cela dru« žina: oče kot pilot, mati in dva otroka. Eden je imel tri leta, drugi pa poldrugo leto. Namenjeni so bili iz Rima v Nea« pelj. Po poti pa se je letalo pokvarilo in z višine tisoč metrov strmoglavilo v je« zero. Do sedaj so potegnili iz vode mater in enega otroka. DOMilGE NOVICE Shod Skalnice bo v nedeljo 25. IV., lika in volivci so napravili vtis, da so se zavedali velike resnosti in odgovor: nosti tega dejanja. Odhajajočim volivcem si bral na obrat zu tiho zadovoljstvo. Če bi hoteli izra--žiti svoja čustva, bi rekli: Napravili smo svofb dolžnost napram Bogu in na« rodu in naša vest je mirna. Tu in tam je pa odhajal kateri tudi tako pohuljeno in s takimi občutki iz-, vršenega dejanja proti svoji vesti, kakor je odhajal Judež od Kristusovih sovraži nikov, ko se je bil pogodil za 30 srebri nikov. Iz Žabnic Z!ma jc skoraj za nami, čeprav nam v aprilskerti vremenu še kaže svojo trdo roko. Marec pa je hil prav lep in topel, posebno še dnevi okrog sv. Jožefa, ko je prišlo k nam vse polno ljudi iz cele doline. Posebno veliko je bilo Uhljanov, ki so nam najbrže hoteli vrniti obisk, ker smo se tudi mi v velikem številu udeležili njihovega praznika sv. Boštja« na. Pred sv. Jožefom je bil med nami g. misijonar Savelj, ki nas je pripravil na velikonočno dolžnost. Sv. obhajila sc je udeležilo tudi zelo veliko fantov. V zimskih mesecih se je med nami zelo poživilo duhovno in prosvetno delo. Šolske sestre so dobile v č. s. Angeliki novo moč, ki posveča posebno skrb kr« ščanskemu nauku za otroke. Udeležujejo sc ga zelo radi in zaradi njega so z ve« seljem napravili tudi to veliko žrtev, da so opustili celo smučanje, kar za naše dečke ni malenkost. Med našimi fantki in deklicami je precej takih, ki dajejo najlepše upanje za bodočnost. Za dekleta se je začel tečaj za šivanje. Dobile so tudi svoj krožek, v katerem obravnavajo važna sodobna vprašanja. Udeležba je stalno naraščala in mladen« ke so1 z zanimanjem sprejemale katoliška načela za življenje. Otroci so nas razveselili tudi z neka« t eri mi igricami na pustni torek in njih zgledu so sledila na belo nedeljo de« kleta, ki so nam podala igrici »Uboglji« va služkinja« in »Zvezda repatica«. Na koncu so nam zapele še nekaj narodnih pesmi. Tako otroci kakor dekleta so svoje vloge lepo podali in vse občinstvo si želi, da bi eni in drugi še večkrat na« stopili in tako prinesli v župnijo novo ljubezen do vsega, kar je zares lepo in koristno. — Le tako naprej! Izid volitev fz doslej objavljenih številk je razvid« no, da je Gorica obsodila komunistično Fronto. Vsa Italija se jc odločila za stranke reda in demokratične metode. Demokristjani so na prvem mestu. Taj« nik Piccioni je izjavil, da to dosegli večjo zmago, kakor so jo pričakovali. KULTURA Umetniška razstav? kiparja FR. GORŠETA va del znanega islovenskega ki« parja Franceta Goršeta. Zbirka obsega 32 umetnikovih nainovej« ših stvaritev. Kipar France Gorše se je tokrat po šestih letih pre« mora prvič v cedoti predstavil tržaški javnosti. Njegova razsta« va je razvojno—umetniško zanimiva. Ker brez dvoma, predstav« 1 j a pomemben krajevni kulturni dogodek, njen obisk vsem toplo priporočamo. Šmarnice V obeh slovenskih knjigarnah v Go« riei in pri Frotunatu v Trstu so na raz« polago sledeče šmarnice prof. dr. Tula: 1. Šopek cvetlični, 2. Zvezde vodnice, 3. Kraljica vernih duš, 4. Zdravje bolni« kov in 5. Kraljica duhovnikov. »POL LITRA VIPAVCA« Tak je naslov knjige, s katero je ne« koč razveselil pisatelj Damir Fajgelj Pri« moree. Kaj neki mami tega moža v 69. letu, da sedaj zapušča nekdanje soborce, somišljenike in sotrpine in sprejema od« govornost za Pol lodrice gnojnice, s katero1 obliva »Soča« vse (poštene Slo« vence, dočim bi smela tako zalivati sa« mo tiste Primorce, ki so prepričani, da so se po rdeči razvojni teoriji razvili iz kapuza in Jvrzot? Vrnite se rajši k cele« mu litru vipavea! Vam kliče mladi Pri« moree. Marijino oznanjenje Od sobote 17. aprila jei v Trstu v galeriji S. Giusto odprta razsta. URH in ZEF Dragi Ž E F I Srčna Ti hvala za zanimiva poročila iz domovine. Zdaj sem nekoliko prost in Ti morem poslati vsaj nekaj poročil o svojem delovanju v tem velemestu Buenos Airesu, ki šteje tri milijone in pol prebivalcev. Ko sem prišel sem, sem kar debelo gledal na ta moderni Babilon z njegovimi nebotičniki, brezkončnimi ulicami, številnimi tovarnami in vrve« njem ljudi vseh narodov in jezikov. Tu je kot v mravljišču; vse hiti, dela, se g bije, denar na kup spravlja. Če bi rde« či gospodarji kje premogli kaj takega, bi moral ves svet poslušati in gledati na s.U.) in sto načinov, kako delajo, napre« dujejo — pa tudi služijo in gosposko jedo in se oblačijo. »Proletariat« bi kar norel od navdušenja! — Že prvi dan sem ,sc neprestano smejal. Ko so me spraševali, zakaj se smejem, sem jim glasno pravil, da se smejem tistim do« mačitiom in tujcem, ki so tako nori, da tudi v Argentiniji pričakujejo blagosta« nja in socialne pravičnosti šele od sve« ttovne diktature proletariata. Zato sem pa tudi pisal ZN, naj vendar poskrbijo, da ti ubogi reveži, ki trpijo največje po« manjkanje na najbolj potrebni stvari, t. j. na zdravi pameti, vendar že pridejo v svoj rdeči raj pod slavnega osvobo« diteija delavstva Stalina. S predsednikom Peronom sva se kar dobro razumela in dobil je vtis, da Slo« venci n'so vsi taki reveži, kot jc doslej mislil. Njegovo mnenje o Slovencih jc bilo to, da smo siccr pridni delavci, to« da po večini sami preklinjevalci in pi« janci. V zadnjih letih pa so nas začeli povrhu vsega smatrati še za zanikane komuniste, ki niso zgubili le vere, am« pak tudi vso zdravo pamet. Zdaj pa je začelo prihajati v Argentinijo vse polno takih slovenskih ljudi, ki so napravili tukajšnjemu prebivalstvu vtis, da smo Slovenci prav za prav zelo izobraženi in zares krščansko vzgojeni ljudje, torej ' kozi in skozi kulturno ljudstvo. Kmalu po sprejemu pri Peronu smo priredili Slovenci banket, katerega so se udeležili tudi nekateri odlični predstav« niki vlade. Predsednik ni mogel priti, ker se še ni popolnoma opomogel od operacije nn slepiču. Tebi sa-niti sanjati „ ne more, kako lep vtis smo napravili s krompirjem, ki sem ga bil vzel s seboj. Neka slovenska kuharica je pripravila krompir pa petdeset načinov. Ne le naši begunci, ki so mesa že siti, ampak še bolj povabljeni domačini so strmeli nad našo kulturnostjo, ki se kaže tudi v naši kuhinjski umetnosti. Pri tem banketu sem dobil nalogo, naj s pomočjo slo« venskih priseljencev organiziram veliko proizvodnjo najboljših vrst krompirja. Ko bo čas za to, Te bom prosil, da mi nabaviš nekaj najboljšega semenskega krompirja iz naših hribov. Večkrat sem slišal in (bral, da je med češkimi polje« delci polno visokoi šolanih ljudi. Tako se odpira sedaj v Argentiniji ne le sloven« skim kmetom, ampak tudi številnim izobražencem velika bodočnost v neiz« mernih krompirjevih nasadih tukajšnje deviške zemlje. Tukajšnje ljudstvo je zelo verno, a ker je imelo dolgo časa le malo dušnih pastirjev, tudi prav dobri kristjani le redko hodijo v cerkev. Naši ljudje se pa še prav dobro držijo in nekateri pri« hajajo k nedeljski sv. maši po pol ure daleč z avtobusi, tramvaji, železnico in motornimi čolni. Po sv. maši, se štfevilni izseljenci znajdemo skupaj v neki go« stilni, kjer tudi skupno kosimo in si marsikaj povemo. Tako sem zvedel, kako sta potovali sem doli prvi dve večji skupini s parni« kom Santa Cruz. Tebe in vse naše ljud« stvo bo gotovo tudi to potovanje zani« malo. Zato Tj bom ikmalu poročal tudi o tem. Če bi se toliko naših ljudi moralo iz* seliti v tukajšnje razmere v tisti nek« danji dobi, ko je bila na zemljevidu še svobodna država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki smo jo po pravici imenovali Jugoslavijo, bi se mi srcc trgalo od ža« losti. Sedaj se mi pa mnogo bolj smi« lijo tisti nesrečni Slovenci vseh slojev, ki se jim je domovina zrušila nad glavo in se kar čez noč spremenila v veliko koncentracijsko^ taborišče, v katerem vihtijo ibrez pameti; in srca svoj bič nad usužnjenim narodom aziatski diktatorji. Izid volitev pri Vas me zelo zanima. Ali smem upati, da to pot slovenski Primorci niso v stotič nasedli komuni« stičnemu kamaleonu, ki neprestano spre« minja svojo barvo, ampak da >so po to* liko letih rdeče narkoze spet prišli k sebi in začeli spet ljubiti vsaj sami sebe, če do vsega naroda ne čutijo nobene 1 ju« bežni in jih njegova usoda tako malo boli, da sc navdušujejo za njegove mu« čiteljc? Zlasti ljudi iz goriške okolice hi rad vprašal, kdaj bodo začeli ljubiti svoj narod vsaj tako kot! svoje vrzote. No, vsi otročaji ne pridejo enako hi« tro k pameti — in vrzota. ne more od danes do jutri postati človeška glava niti po komunistični razvojni teoriji. Pozdravi vse! T voj [J r h DAROVI: N. N. KM); dar za pirhe iz Rojana 1000; Česnik Viktorija 220; preplačila 110; N. N. iz Brd 150 L. Bog povrni! Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica „T IG RI “ - APOSTOLI @11® 3. Miša nosi Kristusa po brezbožnem mestu. Vroč poletni dan se nagiba k večeru. V neskpnč* nost se vleče pred očmi fantov »tovarišev Leningrajska ccsta. Le malokteri v dolgi koloni so še toliko pogumni, da si mrmrajo pesem koračnico, ko stopajo po tlaku. Nahrbtnik s platnom za šotore, volnenimi o 'ejami in kuhinjsko posodo pritiska na hrbet in čevlji žgejo. Brezbožni pionirji oktobrskega kvarta Moskve vra« čajo z vsakoletnih velikih vaj. Na deželi, kjer so tabo« rili, so obhajali velik pokrajinski sestanek. Na njem so si izbrali nove čete in nove poveljnike. Skupina »ti« gvov« je dosegla, da so se vsi njeni člani zlili v eno četo. Z navdušenjem so dvignili tam svojega poveljnika Mišo na ramena. Zdaj koraka Miša s poveljniškim znakom ob svoji četi. Miša ve, da jim lahko zaupa, ker ga zadnje dni kar obožujejo; saj jim poskrbi po« gostoma novih poslov, novih dogodivščin. Trudni in lačni planejo izletniki v mladinskem domu na juho. Mnogim se pa že pri jedi zapro oči, kajti včeraj so še pozno v noč sedeli okoli ognja v taborišču in se potem v šotorih še dolgo razgovarjali in smejali. Doma bodo smeli zadosti počivati. Pionirji vstanejo od večerje in si podajo roke z voščilom k uspehu pri skupnem delu v bodočem letu. Pavel se tiho smehlja, ko gre truden po stopnicah svojega stanovanja navzgor. No, zdaj so pa res posta« vili volka za varuha ovac, pobožnega fanta za voditelja mladih brezbožnikov ! Dimitrij sedi pri mizi in se igra s stavbnim gradi« vom. » Kako, da nisi še v postelji,»saj je deveta že preč, « omeni starejši brat, ko si odpenja nahrbtnik. »Čakal sem te ! Pokaži vendar ! Ali si kaj postal V Res? Saj imaš poveljniški znak ! Čestitam ! — Pa še neko naročilo imam zate. Neki mož sc mi je danes približal na cesti. Naročil mi je, naj ti povem, da te pričakuje nocoj ob enajstih. Če si preveč truden, ti ni treba hoditi. Prav kakor sam hočeš ! « » Že dobro ! Hvala ti ! Pojdem ! « » Miša ! Kdo pa je ta mož ? Videl sem te že z njim na cesti. Tudi drugi tovariši so me že vprašali o tem ! « » Reci jim, da je to neki zdravnik, s katerim obi« skujeva bolnike; jaz mu pomagam. Rad hodim z njim, ker se pri tem veliko koristnega naučim. Mož je po« svečen tudi v vohunske zadeve in mi pomaga na izšle« dovanju, ki mi ga je naročilo policijsko poveljstvo.,« »Ha ! Zdaj razumem, zakaj si vse noči zunaj. Misl:l sem že, da j c te zadeve konec, saj nisi še ničesar o tem razglasil. « » Dolgo sem moral iskati, da sem našel sled. Ti, Dimitrij, pa le pojdi zdaj v posteljo!« » Rad bi šel enkrat ponoči s teboj. « »Seveda poj deš z menoj. Danes pa še ne! Spi zdaj ! « Brat izgine v sobo. Pavel pa si sezuje čevlje in nogavice. Umije si obraz in noge in je ves kakor pre« rojen. Nato sede k mizi in pogleda na uro. Deveta je že. Še eno uro časa ima. Kako naj se ubrani spanju, ko mu lezejo oči neprestano skupaj ? Danes ne sme manjkati pri sveti maši, saj je vendar praznik apostolov Petra in Pavla ! Njegov god je in sveta maša se bo darovala prav za njega; pa tako rad streže pri maši ! Spomni se na veliko knjigo, ki mu jo je pred časom podaril duhovnik. Z njo si bo krajšal čas do določene ure. Zato gre v sobo in potegne izpod blazine debelo knjigo ter začne listati po nji. Zgodbe svetnikov ! Morda najde v njih kaj za« bavnega in napetega. Ne le zgodbe svetih žena, škofov in revnih puščavnikov, ampak morda tudi zgodbe mla* dih fantov, ki bi znale tudi brezbožnemu pionirju kaj povedati. Zdeha, lista in si ogleduje podobe . .. Glej, kaj pa je tujaa predzadnji strani ! ? Fantje, ki se pre« tepajo ! Da, res ! Z dvignjenimi pestmi tolčejo po fantu, ki leži na tleh s krvavečim obrazom in pritiska roke na srce, kakor da bi varoval na njem dragocen zaklad. Izza vogla prihaja visok vojak v oklepu ... To bo zanimivo branje! (Nadaljevanje )