www.demokracija.si Št. 34, leto XI. 24. avgust 2006, 550 SIT / 2,29 EUR S&l m- POGOVOR PROCES JE VODILO USTRAHOVANJE V SREDIŠČU DISTANCIRANJE OD KOMUNIZMA Demok Samosvoja zunanja poliitika predsednika države je zahtevala prvo žrtev-vsudanskem zaporu je pristal njegov odposlanec Tomo Križnar, INTERVJU Robert Časar Z velikimi načrti doma in na tujem 9771408049069 320 strani". Format: 17x24,5 cm. Tfida. vezava. www.demokracija.si/knjigarna Viktor Miklavčič PRIČEVANJA Avtor se spominja mladosti za časa fašističnega terorja na Primorskem, bojev v 2. svetovni vojni v italijanski in jugoslovanski kraljevi vojski ter sanj, ugaslih v udbovsem zaporu, o pravičnejši družbeni ureditvi v Titovi Jugoslaviji. Cena knjige je4.900,00 SIT/20,44 EUR. Naročila sprejemamo po e-pošti knjigarna@demokracija.si ali po telefonu 01 230 06 66. Poštnino po veljavna)) ceniki Pošle Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8.5% DDV. Informativne cene v evril) so preračunane i/ tolarskih cen jX) centralnem paritetnem tečaju I EUR je239.64 SIT. -w-*^ k n | iga r n a Demokracija a ^^f TRETJA STRAN Nenadejana pomoč Metod Berlec „Leto 1918 je bilo eno izjemno nenavadnih v slovenski zgodovini. Razrušila seje več kot pol tisočletja trajajoča habsburška monarhija. Skrčilo se je skoraj tisočletno Ogrsko kraljestvo. Nastala je Slovenija, ki je dotlej uradno ni bilo v upravi in geografiji ter politiki. A je bila ob vso Primorsko, večino Koroške in del Kranjske. Pridobila pa je, po skoraj tisočletju, Prekmurje in tako imenovane ogrske Slovence." (Predsednik vlade Janez Janša na državni proslavi ob priključitvi Prekniurja Sloveniji) Konec prve svetovne vojne je pomenil za slovenski narod čas velikega olajšanja, pričakovanja, novih strahov in razočaranj. Nastajajoča Država Slovencev, Hrvatov in Srbov ni bila mednarodno priznana. V težkem položaju je bila predvsem zaradi nedoločenih meja. Njena vojska je nastajala v precejšnji meri spontano, na kar kaže vojaško posredovanje na Štajerskem pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra. Ker so takratni voditelji Države SHS upali, da bodo s pomočjo Kraljevine Srbije zavarovali njene meje, so privolili v relativno podrejeno združitev - nastala je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Kraljevina Jugoslavija). Upanja Slovencev se žal v pretežni meri niso uresničila. Italija, ki je na stran antantnih (zmagovalnih) sil stopila z zamudo, je v skladu z londonsko pogodbo dobila Primorsko, del Kranjske, Istro in Dalmacijo. Za Koroško so se naši predniki dobro bojevali. Skupne slovensko-srbske enote pa so celotno celovško kotlino prepozno zasedle. Na pariški mirovni konferenci so se zato odločili, da bo o usodi tega ozemlja odločal plebiscit, ta pa se je za Slovence slabo končal. Drugače se je razpletlo določanje meje slovenskega ozemlja na njenem severovzhodnem delu. Vprašanje slovensko-madžarske meje in s tem zahteva po združitvi Prekmurja z Slovenijo je bilo resneje postavljeno šele med prvo svetovno vojno, in sicer v Pariški spomenici jugoslovanskega odbora zavezniškim vladam maja 1915 in v Krfski deklaraciji julija 1917. Oktobra 1918 je v okviru Narodnega sveta za Štajersko že deloval poseben referat za Prekmurje. Hkrati so si sami Prekmurci na čelu s slovenskimi katoliškimi duhovniki močno prizadevali za priključitev matici. Z njo so se povezovali in ustanavljali narodne svete. Prekmurci so množično sodelovali na slovesnosti ob razglasitvi nastanka Države SHS v Ljutomeru 3. novembra 1918 in tudi na nekaterih drugih. Na omenjeni slovesnosti je predstavnik Pre-kmurcev prebral izjavo, da se želijo ogrski Slovenci združiti z brati onstran Mure v narodno državo. Ker je na Madžarskem leta 1919 izbruhnila komunistična revolucija (in s tem tudi v Prekmurju) pod vodstvom Bele Kuna, je vrhovni svet pariške mirovne konference 1. avgusta istega leta privolil, da jugoslovanska voj -ska zasede Prekmurje skupaj s prostovoljci Sokolske legije. Pokrajina je z mirovno pogodbo, sklenjeno v dvorcu Trianon pri Versaillesu junija 1920, uradno postala del Kraljevine SHS. Ozemlje, naseljeno s po-rabskimi Slovenci, je žal pripadlo Madžarski, ki je bila sicer velika poraženka prve svetovne vojne. Kot glavna naslednica ogrskega dela poražene habsburške monarhije je izgubila veliko ozemlja, naseljenega z Madžari. Predvsem boleča je bila izguba Transilvanije, ki je pripadla Romuniji. Pomembno je na vse to vplival tudi izbruh revolucije na Madžarskem po zgledu oktobrske revolucije v Rusiji. Ker je bil strah pred širitvijo revolucij in komunizma v tistem času velik, so se antantne sile odločile, da z vojaško intervencijo zadušijo komunistično revolucijo na Madžarskem in jo pri tem tudi ozemeljsko omejijo. Zato so prisluhnili slovenskim in jugoslovanskim predstavnikom na pariški mirovni konferenci, ki so jim dokazali, da je Prekmurje večinsko naseljeno s slovenskim prebivalstvom, hkrati pa zagotovili, da bodo to pokrajino očistili komunizma. Komunizem je Slovencem prizadejal veliko gorja. V primeru Prekmurja pa nam je njegov pojav v ogrski polovici razpadle habsburške monarhije, če smo nekoliko cinični, celo koristil. 13 Komunizem je Slovencem prizadejal veliko gorja. V primeru Prekmurja pa nam je njegov pojav v ogrski polovici razpadle habsburške monarhije takoj po prvi svetovni vojni, če smo nekoliko cinični, celo koristil. Demokracija • 34/xi ■ 24. avgust 2006 3 KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Postopno trganje popkovine 10 Pogledi: Besede in dejanja 11 Kolumna: Islam in ateizem POLITIKA_ 12 Žrtev banana diplomacije 14 Državno priznanje Prekmurju 16 Kandidati za župane v mestih 18 Težke delovne razmere tožilcev GOSPODARSTVO_ 20 Prikrita nelikvidnost 22 Optimizem se vrača SLOVENIJA_ 24 Varčevanje in bivanjska draginja 26 Mize končno prihajajo 28 85 let gorniškega kluba Skala TUJINA_ 30 Skomine po prelepem Pacifiku 32 Globus: Ptičja gripa v ZDA 33 Tuji tisk: Ne znajo jezikov INTERVJU_ 34 Robert Časar NEKOČ IN DANES_ 38 (Ne)cenzurirani Janez Trdina 41 Naravni zakladi Brda 42 Naši kraji: Novo mesto KULTURA_ 46 Opojnost poezije in briškega vina 47 Tihožitja in pokrajine OGLEDALO_ 48 Film: Bela Masajka 50 Avtomobilizem: Razlika je v črki 52 Znanost in tehnika: Trije novi planeti? 54 Šport: Oblakove neizpolnjene obljube 56 Črna kronika: V umobolnici do konca življenja 58 Rumeno: Festival domače zabavne glasbe 60 TVKuloar: Pot vodi tudi nazaj... 62 Kronika časa: Nemci za Slovenijo 66 Preverjen kader LDS Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1OOO Ljubljana, SI Tel.: 01/434 54 48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Gregor Drnovšek, Lucija Horvat, Petra Janša, Lovro Kastelic, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 550 SIT/2,29 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Andrej Lasbaher Demokracija ■ 34/xi • 24. avgust 2006 Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Fotografija na naslovnici: iStockphoto, Bor Slana Potem ko je lani slovenska vlada s proslavo počastila obletnico priključitve Primorske matični domovini, je v petek, 18. avgusta, podobno praznovanje pripravila tudi v Prekmurju. 24 Bivanjska draginja Jeseni se začne nov krog varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Stanovanja so v mestnih središčih, sploh v prestolnici In njeni okolici, razmeroma draga, kar velja tudi za druge nepremičnine. Podobno je na slovenski obali, nekoliko drugače je v drugih delih Slovenije. 34 Intervju: Robert Časar V Luko Koper vozi 35 različnih ladjarjev, večjih in manjših. Toda nevarno je enega od njih spustiti preblizu, lahko bi odgnal druge. Zato je to dvorezen meč. Ne smemo se igrati s strankami, kajti Luka Koper je v svetovnem merilu majhna. Zato si ne moremo privoščiti, da bi kaj dosti izbirali, katere tovore bomo sprejeli in katerih ne. 72 Žrtev banana diplomacije Samosvoja in z državnimi organi neusklajena zunanja politika predsednika države Janeza Drnovška je zahtevala prvo žrtev. V sudanskem zaporu je že več kot mesec dni zaprt Drnovškov posebni odposlanec Tomo Križnar. i4 Državno priznanje Prekmurju icem DZ iz vrst SDS, smo se pogovarjali o oprostilni sodbi leti. Govorili smo tudi o bližajočih se lokalnih volitvah. Oprostilna sodba za obtožene v t. i. procesu desetletja je bila nedavno razglašena tudi na Višjem sodišču v Mariboru. Kakšni bodo vaši nadaljnji koraki in ali še vedno upate na za vas ugoden razplet sodnega procesa? Upam, da bo vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevek za varstvo zakonitosti in da se bo vsaj po tej plati dosegel epilog. Menim pa, da je to, kar se je v zadnjih letih dogajalo in se še dogaja v Murski Soboti, sramota. Zgodba torej še ni končana. Menim, da zadeva še ni čisto končana, čeprav je upanja na kakršen koli epilog, ki bi bil v korist pravici, vse manj glede na potek procesa vse od prvega dne, ko policija zadeve ni vzela resno, do tega, da je prepozno prišlo do prenosa v Maribor, kar seveda spet ni bilo dobro ... Najbolje bi bilo, če bi to prevzela posebna tožilska skupina, vendar takratna generalna državna tožilka Zdenka Cerar v to ni privolila. Slovenjgraška tožilka Štumbergerjeva je namreč takratni voditeljici posebne tožil-ske skupine oziroma skupine tožilcev za posebne zadeve Jožici Boljte Brus dejala, da ima zadeva dovolj elementov organiziranega kriminala, in predlagala, da bi zadevo prevzela skupina tožilcev za posebne zadeve. Na eni od zadnjih sej parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje delo slovenskih tožilcev, je Boljte Brusova to po- trdila in omenila, da je takratna generalna tožilka Zdenka Cerar ta predlog zavrnila. In to je stvar, ki jo bo treba v prihodnjih letih še raziskati. Menite torej, da nekateri sodniki niso bili dovolj usposobljeni za ta primer? Ne. To je pač kompleksna zadeva od organov pregona, policije in tožilstva pa vse do sodišča. Vsi ti členi so v tem primeru zatajili. Sodišče je sodbo razglasilo sredi poletja, ko so ljudje manj pozorni na aktualno dogajanje. Bi bilo lahko to po vaše povezano z odvračanjem medijske pozornosti? Tudi to. Glede razsodbe oziroma obrazložitve, ki je jaz osebno še nisem dobil (članek je bil v tisk oddan pretekli četrtek, op. a.), pa menim, da so jo napisali odvetniki obtoženih. Nato se je le še čakalo na konec sodnih počitnic, ko pa je sodnik prišel z dopusta, se je pod to razsodbo samo podpisal. Druge realne razlage nimam; sodba je bila napisana 4. avgusta, nato so jo po svojih kanalih takoj posredovali v javnost, obrazložitev pa je prišla na dan šele včeraj. To je še en dokaz, da pravna država ne deluje. Je torej mogoče sklepati na korupcijo sodstva? V bistvu sta ves proces od začetka pa do konca, ki smo mu zdaj priče, vodila denar in ustrahovanje. Resnica in pravica sta pri tem imeli obrobno vlogo. Zaradi nepridobljenega posla z oklepniki in nekaterih kadrovskih menjav ste se odpovedali kandidaturi za mežiškega župana. Vas nekatere poteze vlade oddaljujejo od sodelovanja s koalicijo? Ne, nikakor ne. Kakor sem nekdaj kot novinar napisal tisto, kar sem mislil, tako zdaj povem, kar mislim. Zdajšnje razmere na Koroškem, ko so ljudje nejevoljni, ker se obeta izguba delovnih mest, so takšne, da je gotovo neprijetno iti na volitve. Drugi razlog pa je, da je minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič predlagal v svet Centra za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem človeka, ki daje alibi Koludroviču - Uroša Prikla. S takimi kadrovskimi potezami se preprosto ne morem strinjati. Bližajo se jesenske lokalne volitve. Kakšna so pričakovanja vaše stranke na Koroškem? Stranka pričakuje precej boljši izid kot na zadnjih lokalnih volitvah in menim, da so ta pričakovanja tudi realna. Vsaj kar se tiče Koroške, ki jo jaz pokrivam, imamo nekaj zelo dobrih kandidatov, za katere mislim, da jim bo uspelo - nekaj je naših članov, nekaj pa takih, ki jih bomo lahko podprli. Do zdaj stranka na Koroškem ni imela svojih županov in pričakujem, da bomo dobili kar nekaj novih imen iz naše stranke. ISKRICA Važno je biti »na liniji« Čeprav je proticerkvena propaganda v zadnjem času zelo močna, očitno nikogar ne moti, naj bi eno od oddaj na Kanalu A vodil župnik. Pa to ne kateri koli, ampak Janez Furman, član Kučanovega Foruma 21. Opozicija molči, prav tako Društvo za zaščito ustave in žrtev Cerkve. Očitno velja pravilo, da ni problema, če si »naš«. Demokracija ■ 34/xi • 24. avgust 2006 5 GLOSA/HUMOR Ančka Aleksander Škorc 'Tovarišija, napočil je trenutek!" je Kacin slovesno oznanil. "Iz zanesljivih virov vem, da je Mars v sozvočju z razpokami na eni Jupitrovih lun, kar pomeni, da je čas za ofenzivo tu. Šibke točke sovražnika so znane in delovno ime operacije je: Udari, Prevzemi, Zavladaj. Gaber, imaš besedo." "Šef," je Matejček nesramno izmaknil besedo Gabru, "kaj če bi imenu operacije dodali za vsak primer še besedico Zbeži. Do sedaj namreč nismo bili prav uspešni. Tudi to se mi zdi, da so naše taktične poteze zadnje čase preprosto zgrešene. Vse preveč se zavzemamo za malega človeka in vse premalo za lastne žepe. In še to, če bi tako delali, ko smo bili na oblasti, nam sploh ne bi bilo treba v opozicijo." "Matejček, delal se bom, da tvojih socialistično obarvanih pripomb nisem slišal. Sem namreč že nekoliko pijan od bodoče zmage in temu primemo dobre volje. Gaber!" "Hvala, g. Kacin. Morda je Mars res v nekakšni korelaciji z nečim, a zmagali bomo zaradi napak ministra Zvera. S svojim segregacijskim načinom zanemarjanja relevantnih faktorjev in preziranjem eta-bliranih sajntifistov s področja uničevanja lastne reproduktivne mase si je sam skopal jamo. Potem bom najprej odredil vsakemu učencu po tri opeke v nahrbtnik, tedensko polnočno preverjanje znanja in seveda učenje slovarja tujk na pamet. Skratka, to deželo bom naredil spet slovensko." "Odlično, Gaber, a če se da, manj napihovanja in več dela. Keber, imaš besedo." "Hvala, predsednik. Torej, Bručan je pravzaprav že v grobu, samo lopato zemlje še vržem in ne bo ga več. Ta človek je z nakupom operacijskih miz pokopal samega sebe! S tem nespametnim dejanjem je pripomogel k podaljšanju življenja najhujših bolnikov, kar posledično pomeni več denarja zaradi daljšega zdravljena ljudi, ki so itak na smrt obsojeni. Jasno je, da to pomeni propad zdravstva v celoti. Poglejte samo Drnovška, koliko nam je prihranil! To je prava pot in pokončna drža v korist države in njenega zdravstva, ne pa nakup nekakšnih miz, da pregrešno dragih bioloških zdravil sploh ne omenjam. Najboljše biološko zdravilo je post do onemoglosti. Nič hrane, nič strupov! To je hkrati tudi smer, kamor nameravam popeljati zdravstvo. Prihranki bodo seveda šli za plače, kajti ne pozabimo: zadovoljen zdravnik, zdrav bolnik." "Odlično, tovarišija, voham zmago in dam za pijačo. Gremo k Ančki!" "Hura! Gremo na kokto!" "Obmolkni že enkrat, nesreča otročja!" H-umor »Frakcija je del stranke, ki deluje znotraj stranke, oni pa so se izločili iz svetniškega kluba in ne delujejo v stranki, ampak izven nje pljuvajo po lastni stranki.« (Predsednik ljubljanske LDS Slavko Slak ni več prepričan, da so uporniki v ljubljanski LDS še člani stranke.) »Nič ni težko tistemu, ki hoče. Pomagajmo Križnarju, pomagajmo vsem.« (Predsedniku države Janezu Drnovšku se na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj včasih zapiše tudi kakšna misel dneva.) »Počutim se zelo dobro in nedvomno bolje kot pred ali med rakom.« (Evropski poslanec Lojze Peterle se kljub članku zdravnika Tineta Velikonje še ne počuti »za umret«.) »Upam si trditi, da gre za očiten primer zlorabe politike s strani Cerkve, ko je vlada samovoljno spremenila uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju leta 2005 oziroma z začetkom veljave januarja 2006.« (Poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš je prepričana, da se nekatere vladne odločitve rojevajo v škofijskih sobanah.) »To sem hotel doseči, ker tako ne bi smela ravnati in drugim soliti pameti. Samo klofuta zaleže.« (Upokojeni zdravnik Tine Velikonja je razložil, zakaj je v primeru Drnovška in Peterleta uporabil izraz, da »ne bosta več dolgo tlačila zemlje«.) »Čeprav mi svetuje, naj o diletantstvu ne pišem več, bom svojo misel sklenil z vprašanjem, kaj pa je politik drugega kot diletant, če na stroške davkoplačevalcev (z uporabo službenega mobitela in računalnika) lahkomiselno uresničuje svoje spolne fantazije.« (Magov novinar Rok Šonc se še vedno spominja neposrečene svingerske akcije poslanca SD Aurelia Jurija.) »Ko sem mu predlagal operacijo, je rekel: 'Ne. Če se Peterle ne zdravi, se tudi jaz ne bom.' Čez štiri mesece sem v časopisu bral njegovo osmrtnico.« (Strokovni direktor Onkološkega inštituta dr. Hotimir Lesničar ni prepričan, da politiki, ki se zdravijo na alternativen način, dajejo dober zgled drugim bolnikom.) »Še najljubše bi mi bilo, če bi svoje skladbe lahko objavil na spletu in bi jih vsak lahko snel za denimo en evro.« (Pevec Sebastijan bi se prilagodil novim trendom v založništvu, če bi se le mogel.) "Ko sem pred leti prišel na položaj podžupana, je bilo v mestni blagajni 8 milijard tolarjev minusa, zdaj je nekaj milijard plusa." (Podžupan glavnega mesta Miloš Pavlica je prepričan, da je ljubljanska mestna hiša prava kovnica denarja. Le zakaj potem mestni proračun predvideva prodajo občinskih zemljišč?) »Verjamem, da so župniki lokalne face in da mnogi rušijo stereotipe. Ne verjamem pa, da so to medijski friki.« (Odjemalec električne energije T. Zgaga se ne navdušuje nad dejstvom, da bo eno izmed zabavnih oddaj na Kanalu A vodil župnik Janez Furman. Je njegova referenca članstvo v Forumu 21?) »Enkrat sem šla volit, ne vem, kaj mi je bilo.« (Nekdanja najlepša Slovenka Sanja Grohar se je doslej samo enkrat v življenju vmešala v politiko, pa še to po naključju.) 6 Demokracija ■ 34/xi • 24. avgust 2006 ZGODBE V zadnjih dneh se je v javnosti pojavilo precej medijskih namigovanj in pogosto celo trditev o razhajanju v mnenjih o privatizaciji slovenske elektroenergetike, ko naj bi se Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo in predsednik nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), in Jože Zagožen, predsednik uprave HSE, znašla na nasprotnih bregovih. V nekaterih občilih so šli še dlje in Zagožna poskušali primerjati z oholim Zoranom Jan-kovičem, nekdanjim predsednikom uprave PS Mercator, čeprav je med njima velika razlika. Posamezniki so zaradi pomanjkljivih interpretacij in nejasnosti, ki so se pojavile v javnosti, namigovali celo na razkol v največji vladni stranki SDS. Da bi razjasnila nejasnosti okrog načrta privatizacije elektroenergetskega sistema, sta Zagožen in Vizjak pretekli teden pripravila skupno tiskovno konferenco in na njej podrobneje predstavila strateške usmeritve, sprejete na seji vlade 27. julija letos. Izkazalo se je, da imata vodilna moža na področju elektroenergetike podobne poglede na to problematiko, vendar nekateri novinarji in politiki iz vrst opozicije tega ne vidijo, njihov cilj je namreč politizacija usmeritev. Spomnimo, da bi do umika države iz slovenske elektroenergetike po najhitrejši različici lahko prišlo v dobrih štirih do šestih letih, v tem času pa bo zanesljivo poteklo še nekaj vladnih mandatov. Zato pri umiku države iz elektrogospodarstva ne moremo govoriti o političnem vprašanju, ampak gre za strokovno vprašanje, katerega cilj je zagotavljanje nemotene preskrbe Slovenije z električno energijo po konkurenčnih cenah. Tako Zagožen kot Vizjak sta potrdila, da je vladna usmeritev za privatizacijo elektroenergetike previdna, izbrana pa je kombinacija t. i. plitvega in globokega modela, portfeljskih vlaganj in izbire strateškega partnerja. Pri pripravi modela so upoštevali, daje elektroenergetski sektor izjemnega pomena za državo, koristno pa je, da pride svež denar od zunaj. V. K. Andrej Vizjak in Jože Zagožen o privatizaciji elektroenergetike Modrosti tedna »Moder politik v svojem nasprotniku ne bo videl sovražne sile, ki jo je treba kar se da onemogočiti, ampak kot svoje možno dopolnilo. Politik, ki res hoče graditi državo, bo pripravljen sprejemati predloge in pobude nasprotne strani, ker se tudi v njej izraža volja ljudstva. Močna, zdrava država je kot živ organizem, ki raste in se razvija v sintezi različnih sil, ki so navzoče v narodu.« (Kardinal Franc Rode) „Za interpelacijo se bomo odločili, ko bomo menili, da je potrebna. Za predsednikove pobude (predsednika LDS Jelka Kacina, op. ur.) se zahvaljujemo in so dobrodošle, vendar naj povem tole: takšno napovedovanje ne koristi interpelacijam samim, ker če uporabim košarkarsko terminologijo - to pomeni preprosto „telefoniranje podaje". V poslanskem klubu interpelacij „na zalogo" vnaprej ne bomo napovedovali." (Poslanec LDS Pavel Gantar) Je zvonjenje res preglasno? Zvonjenje v slovenskih cerkvah posameznike že dolgo zelo moti. Pred kratkim je poslansko vprašanje o tem, kaj bo vlada naredila v zvezi s hrupom cerkvenih zvonov, postavila tudi poslanka Barbara Žgajner Tavš (SNS) in vladi očitala, da cerkvenih zvonov ne obravnava več kot vira hrupa, čeprav meritve kažejo, da so zvonovi v mnogih slovenskih cerkvah preglasni. Žgajner Tavševa trdi, da gre za povsem drugačen odnos države do cerkvenega zvonje-nja, kot ga poznajo na primer v katoliški Italiji, in da obstoječi evropski normativi obravnavajo zvonove kot vir hrupa. Odgovor so pripravili na ministrstvu za okolje in prostor ter pojasnili, da je bila lani nekoliko spremenjena zakonodaja na področju hrupa v slovenski pravni red prenesena skladno z zakonodajo in direktivami EU na tem področju. Zapisali so še, da cerkveni zvonovi ne povzročajo hrupa v okolju, zvok, ki nastaja zaradi zvonjenja, je takšen, kot nastaja pri uporabi drugih glasbil, po frekvenčni sestavi pa je skladen s toni glasbene lestvice, kar za ljudi ni nezaželeno ali moteče, tako kot zvoki glasbil običajno za ljudi niso moteči. Dodali so še, da zvok praviloma obremenjuje okolje kratkotrajno, ker običajno zvonjenje traja nekaj minut, kritična obremenitev pa je presežena v bližini cerkva le izjemoma, pa še takrat zaradi slabega prostorskega načrtovanja. Tudi opravljene meritve so pokazale, da zvok cerkvenih zvonov običajno ne presega kritične vrednosti, določene za kratkotrajno obremenitev okolja s hrupom, zato mu ne moremo pripisati škodljivih učinkov na zdravje ljudi. V. K. Zvonjenje urejeno z evropskim redom. Prepočasno urejanje Kurilna sezona je pred vrati, s tem pa tudi skrb čiščenje dimnikov. za Dimnikarji s koncesijo Področje ureja vlada, l8fm Obrestna mera že od EURIBOR +1,85 % • Polovični stroški odobritve do 31. 8. • 100 % izplačilo sredstev na TRR • Družinsko odplačevanje • Tudi za nekomitente! www. nkbm.si -> izračuni LJ STANOVANJSKI KREDIT ((O 080 17 5(0 Demokracija • 34/xi ■ 24. avgust 2006 21 KAPITALSKI TRGI Optimizem se vrača Boštjan Kramberger, Kapitalska družba Na svetovne delniške trge seje prejšnji teden znova vrnil optimizem, ki ga v zadnjem mesecu ni bilo na pretek. Borzni indeksi so si lepo opomogli, kar daje upati, da bomo do konca leta mogoče znova laže zadihali. PORTFELJ 9 DELNIC NA DAN 18.08.2006 VREDNOSTNI PAPIR TRG INDEKS VALUTA ŠT. LOTOV NAKUPNI TEČAJ TEČAJ 18.8.2006 RAST DELNIC V % SKUPAJ V SIT 1 Oberthur card system Francija PAR EUR 542 7.69 5.13 -33.29 666,309 2 DJ Stoxx sm 600 oil&gas Nemčija GER EUR 98 42.52 40.84 -3.95 959,116 3 FJH AG Nemčija GER EUR 1430 3.89 2.22 -42.93 760,761 4 Petroleo Braslleiro S.A. Amerika NYQ USD 53 96.88 92.57 -4.45 916,774 5 Conergy Nemčija GER EUR 126 49.67 42.5 -14.43 1,283,272 6 Krka Slovenija SBI SIT 10 143000 153769.89 7.53 1,537,699 7 Sanofi-Aventis Francija PAR EUR 82 76.15 70.7 -7.16 1,389,289 8 Zijin mining Hong Kong H KG HKD 10633 3.875 3.9 0.65 1,002,892 9 Bayer Nemčija GER EUR 116 35.94 39.57 10.10 1,099,976 Denar v SIT 1,035,882 • Skupaj 10,651,971 Vrednost portfelja 04.11.2005+10,023,326 • Vrednost portfelja 18.08.2006+10,651,971 • Donosnost portfelja v odstotkih+6.27 • Donos portfelja v SIT ■> 628,645 EUR+239.64 • USD-H86.86 • HKD+24.184 Dow Jones je na tedenski ravni pridobil 293 točk ali 2,6 odstotka in je bil konec petkovega trgovanja vreden 11381,47 točke. Indeks tehnoloških delnic Nasdaq pa je na tedenski ravni pridobil kar 5,2 odstotka in je sedaj vreden 2163,95 točke. Med tehnološkimi delnicami smo lahko videli pravi reli, edina črna točka je bilo podjetje Dell, ki je objavilo slabe izide. Drugače pa gre zasluga za rast delnic predvsem makropo-datkom, ki kažejo, da se inflacija umirja. Z njeno umiritvijo pa bi bilo lahko tudi konec dviganja temeljne obrestne mere s strani Ameriške centralne banke. Le-ta je na zadnjem sestanku obrestno mero že pustila nespremenjeno. Zadnji podatki, ki prihajajo iz ameriškega gospodarstva, so tisto, kar smo si investitorji lahko samo želeli; cena nafte je padla, inflacija se je umirila, četrtletni izidi ameriških podjetij so bili dobri, ekonomska rast se nadaljuje ... vendar pa bo pomembno, kakšne makroekonomske podatke bo ameriško gospodarstvo doseglo v naslednjih tednih. Predvsem bo pomembno, da bo inflacija pod nadzorom in da se gospodarstvo ne bo preveč ohladilo. Evropski indeksi so podobno kot ameriški pridobili vrednost; nemški DAX je dosegel vrednosti nad 5.800 točk, kar so že ravni, ki bi, tehnično gledano, bile lahko podporne za morebitno nadaljnjo rast. Podobno kot v Ameriki so tudi v Evropi investitorji znova odkrili tehnološke delnice; 'k. / tako so Nokia, Infineon, ASML pridobili med 5 in 7 odstotkov, slabo pa se ni godilo niti delnicam raznih bank. Azijske delnice po zaslugi ameriških podatkov in dobrih izidov podjetij pridobivajo vrednost. Nikkei 225 je tako prebil vrednost 16.000 točk. Slovenski borzni trg ne zaostaja za razvitejšimi zahodnimi, saj tudi pri nas tečaji delnic rastejo. Slovenski borzni indeks je znova blizu 5.500 točk in verjetno bo že naslednji teden »testirana« tudi ta vrednost. Med delnicami omenimo Petrolovo, ki se vrti okoli 110.000 tolarjev, kar je za zdaj rekordna vrednost. Cena nafte je prejšnji teden močno padla, izgubila je skoraj 5 odstotkov vrednosti, za kar gre zahvala predvsem mir-/ / nejšim tonom v izraelsko-li-banonskem spo-/ ru. Vendar bi lahko cena že naslednji teden znova / zrasla, saj se sedaj pozornost ■J spet preusmerja na Iran, ki je ponovil, da ne namerava opustiti jedrskega programa. Cena zlata se je po padcu cen nafte in po nižanju inflacijskih groženj znižala, tako da je treba ta čas za unčo zlata odšteti okoli 612 ameriških dolarjev. Naš portfelj je od zadnjega komentarja malce zrasel, tako je njegova donosnost sedaj 6,27-od-stotna, donos pa 628.645 tolarjev. Spremembe so pri delnicah FJH AG, kjer so se poenotile novoiz-dane delnice in t. i. stare delnice. Pozitivno sta presenetili delnici Bayerja in Krke. Tokrat slabše kotira ETF na nafto in plin in delnica Zijin mininga, predvsem zaradi že prej omenjene nižje cene zlata in nafte. Tokrat v portfelju ne bomo delali sprememb, bomo pa v primeru nadaljevanja rasti tečajev zamenjali nekatere delnice z novimi, manj defenzivnimi. 13 Slave Klavora 1 )000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Demokracija ■ 34/xi • 24. avgust 2006 Cene nepremičnin so najvišje v Ljubljani. Varčevanje in bivanjska draginja Peter Avsenik, foto: arhiv Demokracije Jeseni se začne nov krog varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS). Stanovanja so v mestnih središčih, sploh v prestolnici in njeni okolici, razmeroma draga, kar velja tudi za druge nepremičnine. Stanovanjski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju sklad) bo septembra objavil nov javni poziv varčevalcem v NSVS. Razpis za izbor sodelujočih bank je bil končan 10. avgusta, tokrat pa bo s skladom sodelovalo vseh sedem prijavljenih bank. Stanovanjska shema vse prijavljene banke izpolnjujejo razpisne pogoje in imajo popolne vloge z zaprošenim številom lotov (en lot daje banki pravico za sklenitev varčevalne pogodbe z najnižjim prvim mesečnim obrokom varčevanja v NSVS v višini 12 tisoč tolarjev). Sklad bo tokrat 24 med banke razdelil 15 tisoč lotov od 20 tisoč razpisanih, od tega največ Novi Ljubljanski banki - 6 tisoč, 3 tisoč banki SKB, po 2 tisoč Abanki VIPA in Banki Koper, tisoč dvesto Banki Celje, šeststo Gorenjski banki in dvesto Banki Domžale. "Stanovanjski Sklad Republike Slovenije bo javni poziv za dolgoročno varčevanje v NSVS za leto 2006 objavil v soboto, 9. 9. 2006. Sklepanje varčevalnih pogodb bo potekalo od 2. oktobra naprej na sedmih izbranih bankah. Nacionalna stanovanjska shema še vedno ostaja primeren način varčevanja za reševanje stanovanjskega vprašanja mladih družin, prvih iskalcev stanovanja, vseh tistih torej, ki jim je treba pomagati, da si uredijo svoje bivanjske težave," je ob tej priložnosti dejal direktor sklada Primož Pire in dodal, da sklad pričakuje dober odziv. Projekt NSVS prek sklada in bank, ki so izbrane na javnem v" v ' ^ ^ . r ^ ^ ^ 4 4; -Gatsor^ra - -1 sofrio 2 sobno -3 soBno | Cene stanovanj od 1995 rastejo. razpisu, izvaja država. Vlada je že leta 1999 sprejela zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, s katerim naj bi poskušala, kot je zapisano v nacionalnem stanovanjskem programu iz leta 2000, "spodbuditi dolgoročno varčevanje v državi in sčasoma zagotoviti tudi zadosten obseg sredstev za ugodna dolgoročna stanovanjska posojila". Prvi razpis sklada za sodelovanje v NSVS je bil objavljen aprila 1999. Varčevanje 5 do 10 let Letos je NSVS doživela nekaj novosti. Letna premija države bo nižja (1/24 letno privarčevanega zneska), pogoj zanjo pa je namenska Demokracija • 34/xi ■ 24. avgust 2006 SLOVENIJA Južna Primorska je po cenah takoj za Ljubljano. Država želi z NSVS spodbuditi dolgoročno varčevanje in sčasoma zagotoviti zadosten obseg sredstev za ugodna stanovanjska posojila. poraba privarčevanih sredstev ali posojila in najmanj deset plačanih obrokov na leto. Obrestne mere se bodo spreminjale vsako leto, osnova zanje pa je 75 odstotkov tržne donosnosti državnih obveznic. Obresti za posojilo so višje za odstotek, po zdajšnjih izračunih so varčevalne obresti 3,i, posojilne pa 4,1 odstotka. Obdobje varčevanja bo lahko trajalo od pet do deset let. Interesenti za stanovanja bodo jeseni torej s pomočjo bank začeli varčevati za svoja stanovanja. Ta so zlasti v Ljubljani vse prej kot poceni. Preverili smo, kako globoko bo treba seči v žep ob nakupu stanovanja oziroma hiše po slovenskih regijah, in pogledali cene parcel. Dvig cen za petino Kot rečeno, je bivanje najdražje v Ljubljani. Po podatkih SLONEP, blagovne znamke za slovenske nepremičnine, cene stanovanj v slovenski prestolnici rastejo že vse od leta 1995. Tudi v drugem četrtletju letošnjega leta ni bilo nič drugače, saj so se oglaševane cene stanovanj od marca do junija letos dvignile za okoli 5 odstotkov, pri čemer so se najbolj podražile garsonjere, najmanj pa trisobna stanovanja. Na letni ravni so se cene stanovanj v Ljubljani dvignile kar za petino. Tako je za kvadratni meter garsonjere treba odšteti povprečno dobrih 700 tisočakov, za kvadratni meter enosobnega stanovanja 600, dvosobnega in trisobnega pa okoli 550 tisočakov. To v praksi pomeni, da ljubljanska garsonjera povprečno stane devetnajst milijonov in pol, enosobno stanovanje 24, dvosobno 33, trisobno pa 46 milijonov tolarjev. Tudi cene stanovanj v okolici Ljubljane rastejo, a ne tako močno kot v glavnem mestu. Danes je za garsonjero v bližini prestolnice treba odšteti povprečno 16 milijonov tolarjev, za enosobno stanovanje 19, za dvosobno 24 in pol, za trisobno stanovanje pa slabih 32 milijonov tolarjev. Če se nekoliko oddaljimo od prestolnice, so cene že precej nižje. "Lahko rečemo, da je prvo polovico leta 2006 zaznamovala močna rast cen stanovanj v Ljubljani. Vzrok za tako rast je veliko povpraševanje, ki očitno presega ponudbo," ugotavlja Marko Puschner, urednik nepremičninskega portala SLONEP, ki povezuje vse nepremičninske agencije in celotno ponudbo nepremičnin v Sloveniji. Po njegovem mnenju je pritisk na Ljubljano tako velik, da so ljudje za stanovanja pripravljeni odšteti velike zneske. Puschner vidi vzroke za to predvsem v ugodnih posojilih za nakup nepremičnin in pomanjkanju stanovanj oziroma neustrezni stanovanjski politiki. "Pri tej rasti oglaševanih cen se postavlja vprašanje, koliko je dejansko sklenjenih poslov. Drugo vprašanje pa je, ali cene dviguje dejansko povpraševanje ali morda kaj drugega," dodaja Puschner. Uskladitev cen In kako je s hišami? Seveda je najdražja spet Ljubljana, cene pa vendarle niso rasle tako konstantno kot pri stanovanjih. Tako so bila v zadnjem desetletju opazna nihanja cen, v zadnjega pol leta pa so te spet poskočile. Od marca do junija letos so se tako dvignile za 7 odstotkov, na letni ravni (od junija lani do istega meseca letos) pa za dobrih 12 odstotkov. NLB bo od sklada prejela 6 tisoč lotov. Povprečna cena kvadratnega metra hiše v slovenskem glavnem mestu je tako okoli 380 tisoč tolarjev, medtem ko je v okoliških krajih kar za tretjino nižja. V praksi to pomeni, da je hiša v Ljubljani lahko naša za povprečno 92 milijonov tolarjev, v njeni okolici pa za slabih 60. Seveda so tudi cene hiš vezane na oddaljenost od glavnega mesta, izjema je le Slovensko primorje. Marko Puschner meni, da j e velika rast cen hiš posledica uskladitve cen s cenami stanovanj. Prav zaradi tega se povpraševanje seli v okolico Ljubljane, pa tudi tam se cene počasi, a vztrajno dvigujejo. "Glede na veliko rast v Ljubljani lahko pričakujemo nadaljnjo rast, mogoče pa je, da se bo ta še povečala," meni Puschner. Izjema je Primorska južna primorska regija je takoj za Ljubljano in njeno okolico najdražja za bivanje. Ne le stanovanja in hiše, tudi parcele so (verjetno zaradi ugodne zemljepisne lege, morja in milejšega podnebja) dražje kot drugod, kjer je njihova cena odvisna od oddaljenosti od prestolnice pa tudi od oddaljenosti od glavnih prometnih žil (v bližini predvidenih avtocest rastejo novogradnje kot gobe po dežju). Za kvadratni meter zemljišča na južnem Primorskem je tako treba odšteti 20 tisočakov, kar pa je še vedno trikrat manj kot v središču Ljubljane. Vendarle pa cene zemljišč ne rastejo tako skokovito kot cene stanovanj in hiš, saj je ponudba parcel velika. 19 Povprečne oglaševane cene stanovanj v Sloveniji po regijah v juniju 2006 (v evrih/m2) REGIJA GARSONJERE ENOSOBNA DVOSOBNA TRISOBNA Ljubljana 3.039 2.579 2.310 2.247 Lj.okolica 2.366 2.018 1.680 1.585 J. Primorska 2.553 2.702 2.683 2.191 Gorenjska 2.223 1.605 1.607 1.438 Savinjska 1.271 1.222 965 983 Dolenjska 1.399 1.374 1.165 1.018 Notranjska NP 1.251 1.206 1.167 Podravska 1.415 1.242 1.206 1.095 Koroška NP NP 762 NP Zasavska 1.175 838 808 778 Posavska NP 1.000 789 NP Pomurska 946 NP 1.159 1.002 Vir: SLONEP, blagovna znamka za slovenske nepremičnine. Zaradi skorajšnjega prihoda evra smo cene zapisali v evropski valuti. Demokracija • 34/xi • 24. avgust 2006 25 SLOVENIJA Mize končno prihajajo Gregor Drnovšek, foto: arhiv Demokracije, Jaka Vinšek Četrtega avgusta sta minister za zdravje Andrej Bručan in direktor podjetja Soča Oprema Bojan Bokalič podpisala pogodbo o dobavi in montaži razvpitih operacijskih miz. Jeseni naj bi na njih že operirali. postopka, pa sta zagrozili z odškodninsko tožbo proti državi. 26 Demokracija • 34/xi • 24. avgusi 2006 Soča Oprema bo 18 operacijskih miz dobavila bolnišnicam v Mariboru, Murski Soboti, Izoli, Novem mestu in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Minister Bručan je ob podpisu pogodbe poudaril, da so mize, ki jih je ponudilo izbrano podjetje, kakovostne in v celoti ustrezajo razpisnim pogojem. Poleg tega so te mize seveda tudi najcenejše. Sprememba zakonodaje Podpisa pogodbe s Sočo Opremo še danes ne bi bilo, če ministrstvo ne bi predlagalo spremembe zakonodaje, in sicer zato, da bi tega in razpise v prihodnosti lahko reševali s čim manj zapleti. Nova zakonodaja namreč dovoljuje ministrstvu, da se postopek javnega naročanja v izjemnih primerih lahko nadaljuje ne glede na zahtevke za revizijo in ustavitev postopka, če bi revizije in Slovenske bolnišnice bodo končno dobile nove operacijske mize. Nove mize bodo skrajšale čakalne dobe na operacije. Čim hitreje do miz o rezultatu razpisa in tem, kako potekajo priprave na namestitev miz v bolnišnicah, smo se pogovarjali z direktorjem izbranega podjetja Soča Oprema Bojanom Bo-kaličem. Priprave za dobavo in namestitev miz po njegovih besedah potekajo po načrtih. »Vsi vpleteni si prizadevajo, da bi bile mize čim prej izročene uporabnikom.« Zanimal nas je tudi razlog, zakaj so mize Sordina, ki jih bodo dobile slovenske bolnišnice, cenejše kot mize Maquet, ki sta jih ponujali podjetji, ki sta na razpisu postavili najvišjo ceno. Se v nizki ceni skriva tudi slabša kvaliteta teh miz? Ponudba Soče Opreme je namreč skoraj dvakrat cenejša kot ponudba najdražjih ponudnikov. Bokalič pojasnjuje: »Razlika v kvaliteti zagotovo ne more biti razlog. Mize Sordina so zelo kvalitetne, kar je potrdila tudi razpisna komisija in o čemer pričajo številne reference in mnenja tujih kirurgov, ki operirajo na teh mizah. Prepričani smo, da bodo 7. njimi zadovoljni tudi slovenski zdravniki. Lahko rečemo, da predstavljajo 'value for the money'. Cenovna politika blagovne znamke, ki se šele uveljavlja v tem prostoru, in naša želja po spodobnem, ne pa enormnem profitu, sta razloga, da smo bili toliko ugodnejši od konkurence.« Bokalič pravi, da tehničnih problemov pri mizah ne pričakuje, vseeno pa je garancijski rok 24 mesecev, kakor je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. »Proizvajalec in Soča Oprema stojita za svojim proizvodom tako stroškovno kot operativno. Dodatna prednost je, da je tovarna oddaljena dobri dve uri od Slovenije, tako da lahko izjemno hitro reagiramo v primeru kakršnih koli težav.« pritožbe ogrožale življenja ali zdravje ljudi. Tako je ministrstvo lahko podpisalo pogodbo s Sočo Opremo ne glede na revizijska zahtevka neizbranih ponudnikov, Medicoengineeringa, d. o. o., in Sanolaborja. V tem primeru je zaradi zavlačevanja in nenehnega pritoževanja neizbranih ponudnikov vlada presodila, da klinični gre za ogrožanje življenja ljudi, in podala soglasje za nujni nakup operacijskih miz. Državna revizijska komisija (DRK) je še pred podpisom pogodbe odpravila začasno zadržanje oddaje javnega naročila, kar je pomenilo, da so odstranjene vse zakonske ovire za podpis pogodbe. Podjetji, ki sta podali predlog za revizijo ctnttr »Krivdo morajo iskati drugje« Obnašanje neizbranih ponudnikov, predvsem dveh, ki sta vložila zahtevka za revizijo in se s tem pritožila zoper izbranega ponudnika, Bokalič komentira z besedami: »Normalno je, da niso zadovoljni z razpletom, vendar morajo krivdo za to iskati drugje in ne v odločitvi ministrstva za zdravje ali v naši razpisni dokumentaciji. Njihovi očitki ne držijo. Prepričani smo, da bo to potrdila tudi Državna revizijska komisija.« V dolgotrajnem postopku pridobivanja operacijskih miz so v javnosti odmevale tudi enormne številke, ki naj bi jih ponudniki zaslužili pri dobavi miz. Direktor Bokalič nam je o višini provizije dejal: »V tem primeru ne gre za provizijo. S proizvajalcem Sordina smo pogodbeni partnerji. Zagotavljamo vso logistiko in pri tem imamo tudi stroške.« V Soči Opremi tako računajo, da bo dobiček pri tem poslu primerljiv z dobičkom pri podobnih poslih v EU. Direktorja m Andrej Bručan, minister za zdravje Bojan Bokalič, direktor Soče Opreme smo povprašali tudi o tem, zakaj so bile v nekaterih bolnišnicah operacijske dvorane pripravljene le za namestitev Maquetovih miz. Pravi, da so bolnišnice, ki so imele pripravljena tla v operacijskih dvoranah, to storile, preden so se v igri pojavile mize znamke Sordina. »Na tako pripravljena tla je mogoče postaviti tako Maquetove kot Triumpfove mize.« Prvi mizi v Mariboru Prvi dve mizi bodo dobili v Splošni bolnišnici Maribor, po zagotovilih direktorja Bokaliča že med 13. in 20. septembrom. Med 13. septembrom in 4. oktobrom bo tri mize dobila Splošna bolnišnica Murska Sobota in eno Splošna bolnišnica Izola. Največ miz, kar 7, pa pričakujejo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Ce bodo dodatna gradbena dela v novem operacijskem bloku potekala brez zapletov, bo 7 miz izročenih v uporabo do 15. oktobra. Tako po načrtu kot zaradi nujnih gradbenih del pri postavitvi komore za dekontaminacijo lahko kot zadnji mize pričakujejo v Splošni bolnišnici Novo mesto. Po Bokaličevih napovedih bi v Novem mestu lahko začeli operirati konec oktobra. Veseli nas lahko dejstvo, da bomo nujno potrebne operacijske mize v Sloveniji končno dobili. Podjetje Soča Oprema in direktor Bokalič dokazujeta, da v Sloveniji ne obstajajo samo ponudniki, ki se pehajo za enormnimi zaslužki, temveč da se lahko preživi tudi z manjšim zaslužkom. Upamo, da ministrstvu za zdravje pri prihodnjih razpisih ne bo več treba odlašati s podpisom pogodb zaradi ponudnikov, ki pri pridobivanju poslov ne izbirajo sredstev. Žal so včasih ta sredstva tudi človeška življenja, m SLOVENIJA Romanje k Mariji Zvezdi Besedilo Igor Gošte, foto:Tomo Brezovar Nekdaj najbolj obiskana romarska pot v Sloveniji je bilo romanje k Mariji Zvezdi v Novo Štifto. Nekoč se je pred to župnijsko cerkvijo, nedaleč stran od prelaza Černivec in nekoč pomembnega Gornjega Gradu, kjer je v zgodnjem obdobju ljubljanske škofije živela večina škofov in vodila škofijo kar iz gornjegrajske rezidence, kjer se ponašajo s prekrasno cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, zbralo tudi do 30 tisoč romarjev. Najzvestejši, ki romajo k Mariji Zvezdi v Novo Štifto, so po nekaterih podatkih že več kot tri stoletja romarji iz Zagorja ob Savi oziroma iz zagorske župnije, kjer se lahko pohvalijo s čudovito, pred letom obnovljeno cerkvijo sv. Petra in Pavla. Za nekatere romarje iz Zagorja, ki se na pot prek Cemšeni-ka in cerkve Marije Vnebovzete odpravijo vsako leto dva dni pred Marijinim praznikom, je Nova Štifta in srečanje z Marijo Zvezdo končni cilj romanja. Še prej obiščejo cerkev sv. Jakoba v Okonini in cerkev sv. Frančiška Ksaver-ja v Radmirju, kjer prespijo. Nekateri v starih senikih in hlevih, drugi v šotorih okoli cerkve. Zgodaj zjutraj po sveti maši se odpravijo - letos jih je bilo kljub slabim vremenskim napovedim nekaj več kot dvesto - proti že omenjeni cerkvi v Gornjem Gradu in naprej do cerkve sv. Miklavža v Šmi-klavžu, ki je bila prvič omenjena že leta 1426. Po slabe pol ure hoda romarji, ki sem jim na božji poti pridruži še nekaj starejših romarjev, ki se pripeljejo z avtobusi in avtomobili, prispejo do cerkve Marije Zvezde v Novi Štifti. Prvi romarji naj bi se bih na ta prostor podajali zaradi čudežev in prikazovanj Matere božje. Najprej naj bi se bila sredi 16. stoletja prikazala gluhonemi deklici, ki je pasla ovce svojih staršev, in jo prosila, ah lahko eno dobi. Deklica je začudeno odgovorila, da mora za dovoljenje prositi starše, ti pa so bih pripravljeni od veselja, da je njuna hčerka spregovorila, Mariji darovati vse ovce. Kasneje je bilo še več čudežev, zato so na kraju prikazovanja zgradili prvo kapelico. Na binkoštno nedeljo 1559 je bila v njej prvič sveta maša. Izročilo pravi, da se je med mašo nad kapelico na jasnem nebu prikazal oblak in nad njim svetla zvezda. Od takrat je božjepotno svetišče posvečeno Mariji Zvezdi. Letos je mašo romarjem, ki so tja prišli iz Zagorja in drugih koncev Slovenije, daroval ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Fotografija, ki jo vidite, pa je z lanskega romanja. Kot zanimivost povejmo, da jo je posnel fotograf Tomo Brezovar, ki je bil na romanju tudi letos tako kot že pred več kot petdesetimi leti. Prvič se je na božjo pot s fotoaparatom in tudi s kamero podal pred 49 leti. Brezovar je znan tudi kot brat balerine Stanke Brezovar, ki je bila dolga leta poročena z dirigentom Carlosom Kleiber-jem, s katerim sta zadnje počivališče našla v Tomovem rojstnem kraju Konjšica, nekje na pol poti med Zagorjem in Litijo. Najvztrajnejši pa romanja ne končajo pri Mariji Zvezdi, ampak se po prespani noči podajo še prek Menine planine do cerkve Marije Vnebovzete v Zgornjem Tuhinju, kjer se romanje uradno konča, a le do naslednjega leta. Nekatere romarje na pot vodi vera, druge tradicija pa tudi priložnost pogledati vase. Tretje pa vse to in še kaj drugega. Mize bo dobil tudi Onkološki inštitut. Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 27 1921-2006 85 let kluba Skala Tekst in foto: Miran Mihelič razmišljanju o kulturi, naravi in človeku. A takih idej takrat SPD še ni bilo pripravljeno sprejeti. Zato so mladi gorniški navdušenci na svečenico pred 85 leti ustanovili Turistovski klub Skala. Njegovi člani - skalaši - so bili vsestransko dejavni. Smučali so in plezali v gorah, preučevali naravo, fotografirali, pisali. V prvih desetih letih svojega delovanja so posneli celo prvi slovenski igrani film V kraljestvu Zlatoroga in zavrteli so ga tudi na dan 8 5-letnice kluba. Janševe besede, da je šlo v začetku delovanje Skale marsikomu na živce, ko pa so se pokazali uspehi, so jo začeli sprejemati, bi lahko uporabili tudi za marsikatero drugo področje v današnjem času. Skala in PZS sta letos tudi formalno podpisali dogovor o sodelovanju in medsebojni strpnosti, priznanju in spoštovanju. To pomeni, da sta obe organizaciji uspešni in tega smo lahko vsi, ki v gorah iščemo vedno nove izzive, njihovo in svojo neodkrito podobo ljudi okoli sebe, veseli, je sklenil svoj govor predsednik slovenske vlade, tudi sam gornik. 13 Na dan praznovanja 85-letnice Slovenskega gorniškega kluba Skala so na vrhu Skale postavili maketo Aljaževega stolpa za žig in vpisno knjigo. V Domu Trente je govoril predsednik slovenske vlade Janez Janša in gornikom čestital za obletnico ter jim želel še veliko tovrstne energije in veselja pri druženju v gorah in z ljudmi okoli njih. Visoka obletnica Slovenski gorniški klub Skala je v jutranjih urah v soboto, 5. avgusta, visoko obletnico najprej zaznamoval s postavitvijo svojega značilnega stolpiča na strmem, deviškem vrhu Skale, v pogorju največje slovenske mejne gore Mangarta, kamor ne vodi še nobena pot, je pa od tod izjemen razgled tudi na slovenske vršace v zamejstvu Koroške in Primorske. Pred tem je za izdelavo stolpiča in njegovo montažo poskrbel Jože Žagar, predsednik Poso-škega gorniškega kluba, ki ga je na dan odprtja spremljalo kar nekaj gornikov iz tega in drugih klubov Skala, med njimi predsednik dr. Franc Sevšek. Skupaj z njim so letos posoški skalaši izbrali najprimernejši vrh za proslavitev te obletnice. Na večerni slavnostni prireditvi so člani in domačini dodobra napolnili avlo Doma Trente, tudi zaradi priljubljenega predsednika vlade Janeza Janše in še nekaj drugih gostov, ki so počastili srečanje. To so bili dr. Franc Sevšek, predsednik SGK Skala, Franci Ekar, predsednik PZS, dr. Anton Jeglič, častni predsednik SGK Skala,v in nekaj poslancev državnega zbora. Narava in narodna zavest slavnostni govornik Janez Janša je opisal začetke planinstva in alpi- A. Jeglič, J. Janša, F. Sevšek nizma v Evropi, ki segajo v prvo polovico štirinajstega stoletja, potem pa še pomembnost Skale za slovensko planinsko, naravovarstveno in narodno zavest. Opisal je tudi začetke planinstva pri Slovencih, ki segajo v drugo polovico devetnajstega stoletja, ko so posamezniki in skupinice, ki jih sprva večina ni sprejemala, začeli s planinarjenjem, dokler niso ob svoji poklicni uspešnosti postali uspešni tudi v gorniški dejavnosti. Pridruževalo se jim je čedalje več somišljenikov in leta 1892 so organizirali prvi shod za ustanovitev Slovenskega planinskega društva. Po ustanovitvi se je to hitro širilo in dalo Julijskim Alpam svoj slovenski pečat. Pomembna prelomnica se je zgodila, ko se je leta 1921 znotraj Slovenskega planinskega društva pojavil nov rod mladih, ki so jim gore pomenile več kot lepe razglede in družabnost. Hoteli so osvajati ta »nekoristni svet« ob plezanju, 28 Demokracija • 34/xi • 24. avgust 2006 íll¡l$É - _ .wif'Ä.J,,1 . Edd F Recordings Vale & Timo III Next Music Shop Portamento rec Next Music Shop ■ HIIW9II Atelje 2050 DJ Blasch Zagorje Underground i li rj UI :{•] IN ČLANE VMS KLUBA organizator Qvgolia VEČER TUJINA Pacifiške politične zdrahe Ana Mullner, foto: agencije Mikrodržave v Tihem oceanu so se po mnogih letih znova znašle sredi zanimanja svetovnih velesil, ki poskušajo povečati svojo moč na tem večinoma močno nestabilnem območju. Od Nove Kaledonije do Nauruja in od Vanuatuja do Tonge v Tihem oceanu se raztezajo otoške države, v katerih se večinoma spopadajo s hudimi ekonomskimi in socialnimi težavami. Območje, ki je bilo dolga leta pozabljeno od sveta, je močno vlogo igralo v času hladne vojne. Takrat so se za ta ozemlja potegovale številne svetovne velesile, potem pa so sčasoma nanja pozabile. Zadnja leta se za povečanje vpliva precej prizadeva njihova »velika soseda« Avstralija, pri čemer ji je v veliko pomoč trdno politično zavezništvo z Združenimi državami Amerike. Tudi Francija, zadnja evropska država v regiji, ne namerava za- pustiti Pacifika, čeprav je tam čedalje manj zaželena. Mikrodržave v težavah Tako kot je pacifiška regija velika, je hkrati tudi raznolika. Skupni imenovalec večine otoških držav so politična nestabilnost, revščina, večni krog nasilja med različnimi skupinami in civilne vojne, ki so stalnica na tem območju. A kljub temu se situacije znotraj posameznih držav razlikujejo. V Francoski Polineziji je na primer bruto domači proizvod na prebivalca višji kot na Novi Zelandiji, za kar je zaslužna predvsem »domovina« Francija. Prav nasprotno pa Salomonovi otoki, Zahodna Samoa, Tuvalu in Vanautu spadajo med najmanj razvite države na svetu, saj na lestvici razvitosti zaostajajo tudi za afriškimi državami. Združeni narodi so v poročilu leta 2003 objavili, da se je v petih pacifiških državah pričakovana življenjska doba v zadnjih petnajstih letih močno zmanjšala. Azijska banka za razvoj s sedežem v Manili pa ugotavlja, da večina prebivalcev na območju nima niti stalnega dohodka, kaj šele da bi imela urejen socialni status. Današnje stanje tako priča, da denarna pomoč, kije dolga leta prihajala na območje Tihega oceana, ni dosegla tistih, ki jim je bila najbolj potrebna - revnih prebivalcev. Razlogi za to so predvsem v sko-rumpiranih elitah, ki v svojih oto- V Tongi vlada kraljeva družina. ških državah obvladujejo prav vse pore javnega življenja - od vojske do politike. Kot primer lahko navedemo Tongo, edino monarhijo v regiji, kjer ima kraljeva družina prvo in zadnjo besedo pri državni politiki. Iz njenih vrst prihaja kar 21 poslancev od skupno 30, lani pa so po dolgoletnem pregovarjanju spremenili ustavo, da lahko dva TUJINA Državni udari so v tihomorskih državah pogosti. Tradicija izključuje možnost razvoja. Avstralija se v zadnjih letih močno trudi povečati svoj vpliv v Tihem oceanu. ministrska položaja od štirinajstih zasedata nečlana kraljeve družine. V Zahodni Samoi so šele leta 1990 uvedli splošno volilno pravico, vendar so lahko izvoljeni le večji poglavarji (matai). Demokracija proti tradiciji ob takšnem načinu vodenja države se mnogi sprašujejo, ali duh demokracije sploh ustreza pacifiškemu okolju ali pa imajo te male otoške države preveč drugačno zgodovino in navade, da bi lahko družbeno stanje spremenile na bolje. Poleg omenjenih samovoljnih vladarjev se je v teh državah razmahnil tudi klientelizem, omejena je svoboda tiska. Prebivalci Oceanije čutijo močno povezanost s svojo tradicijo, po kateri so jim vedno vladali lokalni poglavarji, in se niso navajeni pritoževati čez stanje v državi, predvsem ne zato, ker večinoma ne vedo, da obstajajo še drugi načini vladanja. Pri tem moramo omeniti, da so bili »beli prišleki« iz Avstralije, Nove Zelandije in Francije vedno obravnavani kot gostje, ki jih je bilo treba opominjati, da so tu samo na obisku. Še posebej slabo so bili sprejeti Francozi in to se je po jedrskih poskusih na otokih Mururoa in Fangataufa še poslabšalo. Nasprotovanje francoski navzočnosti je privedlo do tega, da je na francoskih otokih Wallis in Futuna Francija prepustila oblast lokalnim poglavarjem in tako sprejema tudi primere kršenja človekovih pravic, ki jih ti zagrešijo. Usodni 11, september Tako kot so teroristični napadi 11. septembra močno spremenili politični zemljevid sveta, je ta usodni dan prinesel spremembe tudi Oceaniji. Naj omenimo, da so imele ZDA predvsem na otokih severno od ekvatorja vedno močne interese; že v času hladne vojne so imele na otoku Guam in na atolu Kwajalein v Maršalovih otokih vojaški bazi. Na otokih so ZDA preizkušale svoje orožje; na Bikiniju so tako prvič preizkusile atomsko bombo. Kar so ZDA doživele 11. septembra, je Avstralija doživela leto kasneje, ko je bila v atentatih na indonezijskem otoku Baliju med žrtvami več kot polovica Avstralcev. Zaradi trdnega zavezništva z ZDA je tudi Avstra- lija postala tarča za mnoge teroristične skupine in tako so države v Tihem oceanu spet pritegnile pozornost avstralskih oblasti. Celo Združeni narodi so opozorili, da bi se Pacifik lahko hitro razvil v oporišče za posameznike ali mednarodne teroristične oz. kriminalne organizacije. Zato ne preseneča, da Avstralija v zadnjih letih ne skriva želje po večji avtoriteti v Oceaniji. Tega ne skriva niti avstralski premier John Howard, ki je ob svoji vnovični izvolitvi leta 2004 dejal, da »Avstralija ne želi kolonizirati Oceanije, saj njihova samostojnost pomeni, da so države sposobne same skrbeti za svoje ljudi. A moramo vedeti, kaj se dogaja na našem dvorišču, še posebej če to zadeva tudi nas, Avstralce«. Med Avstralijo in Francijo Avstralija je v Tihem oceanu vedno igrala veliko vlogo in je nanj gledala kot na »svoje« območje. Še posebno zanimanje je kazala za Papuo-Novo Gvinejo in Salomonove otoke, ki so ji tudi po zemljepisni legi najbliže. A sčasoma se m.: je na področju zunanje politike skupaj z Novo Zelandijo angažirala pri reševanju drugih konfliktov, kot sta nestabilnost v Indoneziji in na Filipinih ter kitajsko-tajvanski spor. Avstralsko odsotnost, predvsem v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je tako izkoristila Francija, ki se je v tem času angažirala v nekaterih konfliktih, kot je bil npr. državni udar na Fidžiju leta 1987, kjer je Francija igrala pomembno vlogo pri umirjanju razmer. Pri tem sta ji morali celo stari tekmici na ti-homorskem območju, Avstralija in Nova Zelandija, priznati, da je uspešno posredovala. V zadnjih letih, ko želi Avstralija spet prevzeti vodilno vlogo v regiji, pa med Canberro in Parizom prihaja do novih napetosti in nasprotovanj. Ko so leta 2003 na Salomonovih otokih izbruhnili hudi nemiri, je Forum Pacifiških otokov Franciji namenil glavno vlogo pri stabilizaciji razmer v državi, vendar je Avstraliji (ki je tudi članica foruma) s svojim vplivom uspelo doseči, da je ta vloga pripadla njej namesto Franciji. Za čedalje manjšo vlogo Francije na območju pa mnogi krivijo predvsem nekdanjo vlado Lionela Jospina, ki je v svojem mandatu močno zanemarjal vlogo svoje države v Pacifiku. Francoski parlament naj bi bil o novi ustavni ureditvi Francoske Polinezije odločal januarja 2000, vendar je seja tistega dne odpadla in dejansko so o tej temi na Elizejskih poljanah odločali šele leta 2004. Nepriljubljenost Francije v Oceaniji pa Avstralija vneto izrablja v svoj prid, še posebej prek združenj in organizacij, ki delujejo na tihomorskem območju. Tako je sama sestavila posebno skupino interventnih enot s sedežem na Fidžiju. Čedalje bolj ji uspeva svojo nadvlado uveljavljati tudi na finančnem področju, saj vse več držav v Oceaniji za svojo uradno valuto uporablja avstralski dolar. Glavno vprašanje, s katerim se ukvarjajo prebivalci na drugi strani sveta, je torej, ali tiho-morski otoki lahko dosežejo in obdržijo mir in stabilnost brez prevelikega vmešavanja večjih držav. Pri tem pa ne morejo preveč računati na pozornost medijev, lahko le upajo, da velesile v njihovih državah ne bodo videle le lastnih interesov. 19 Avstralski premier John Howard ZDA imajo na otokih svoja oporišča še iz časov hladne vojne. Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 31 GLOBUS Največji arheološki spomeniki v Grčiji so bili v dneh, ko je na nebu sijala polna luna, za javnost odprti tudi po polnoči. Obiskovalci so si lahko v okviru te mesečeve slovesnosti brezplačno ogledali 37 arheoloških spomenikov, med njimi atensko Akropolo, antično mesto Mikene in Olimpijo, starogrško svetišče Zevsa in Here. Polna luna, še posebej v avgustu, naj bi namreč imela v graški tradiciji pomembno vlogo že od antike dalje. V antični Grčiji so polno luno povezovali z boginjo Seleno, sestro boga sonca Heliosa. Založeni posnetki Na ameriški vesoljski agenciji NASA bi radi našli izvirne videoposnetke prvega človekovega pristanka na Luni, ko sta se po njenem površju sprehodila astronavta Apolla 11 Neil Armstrong in Buzz Aldrin. Kot kaže, je NASA posnetke založila. Posnetki, ki si jih je leta 1969, ko je na Luno prvič stopila človeška noga, ogledal večji del sveta, so bili namreč slabe kakovosti, zato bi radi znanstveniki s pomočjo modernih tehnologij obdelali izvirne posnetke in svetu prikazali kvalitetnejšo sliko takratnega sprehoda po Luninem površju, preden bi 37 let stari videozapisi zbledeli in jih ne bo več mogoče obnoviti. Posnetki naj bi bili shranjeni nekje v vesoljskem centru Goddard v Ma-rylandu, njihove točne lokacije pa ne ve nihče, zato jih strokovnjaki NASA mrzlično iščejo. Najdražja mesta Raziskava s pomočjo cen standardne košarice 122 dobrin in stroškov stanovanja je ugotovila, da sta med svetovnimi mesti najdražja London in New York, življenje pa je najcenejše v Kuala Lumpurju, Bombaju, New Delhiju in Buenos Airesu. Najvišje netoplače zaslužijo v Ženevi in Ziirichu, sledijo Dublin, Los Angeles in Luxembourg. Primerjali so, koliko časa je treba delati v posameznem mestu, da bi si v tem mestu kupili hamburger Big Mac. Svetovno povprečje znaša 35 minut dela za en hamburger, medtem ko morajo v Nairobiju zanj delati kar uro in pol, v ZDA pa le 13 minut. Največ ur na leto delajo v Seulu, najmanj pa v Parizu. Sezuvanje čevijev Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je sezuvanje letalskih potnikov pred vstopom v letališke terminale nepotrebno, saj rentgenske naprave niso sposobne odkriti morebitnega eksploziva v čevljih. Ne glede na to je ameriška uprava za varnost v prometu odredila vsem letali- TUJI TISK Die Welt Samopostrežne tat." |i •.:;r-r— ' I©» up- mm SPPv-.; I' m i is, "fflsBM Varnost dragocenosti v ruskih muzejih ni zagotovljena. Kraje umetnin zagotavljajo mirno življenje in muzeji se očitno spreminjajo v samopostrežne. Je to naključje ali ne? Pred dnevi so poročali o milijonski kraji iz peterburškega Ermitaža, 32 zdaj pa je svoje izgube prijavila še druga ustanova: ruski državni arhiv literature in umetnosti je prijavil krajo okoli 2000 del Jakova Černikova, avantgardnega slikarja. Natančno število ukradenih del še ni znano, zagotovo pa so ukradena platna vredna nekaj milijonov evrov. Več kot dvesto del so že našli v različnih ruskih antikvariatih, nekatera so bila celo prodana v draž-beni hiši Christies v Londonu. Načrt zadnje kraje je verjetno nastajal več let in ga je izvedla skupina, sicer bi krajo takšnih razsežnosti odkrili že veliko prej. Toda dodati je treba, da v Rusiji črni trg z umetninami cvete, poleg tega je ukradeno blago tam izredno težko izslediti. Samo vprašanje časa je torej, kdaj se bo razvedelo o novi kraji. Daily Telegraph Monetov London (Tclrßrnpti m» ®LSSi Kraj, kjer je Claude Monet naslikal svoja platna s stavbo parlamenta, sta našla dva znanstvenika, ki trdita, da bo Monetova umetnost lahko pomagala določiti kemično sestavo onesnaženega ozračja viktorijanskega Londona. Monetova slika gotske stavbe, ki se skriva v na pol prosojni svetlobi, je nastala na podlagi realnih opazovanj in ne v njegovem francoskem ateljeju. Analiza je pokazala, da je slikal v Londonu v drugem nadstropju neke stavbe. Tudi njegova pisma potrjujejo, daje želel čim bolj natančno naslikati igre svetlobe, ki jih je videl v Londonu. Monet je slovel po tem, da je slikal zelo hitro in po ocenah je za vsako sliko iz londonske serije porabil največ dve uri. Vseh 95 slik je naslikal v času svojih treh potovanj v London med jesenjo leta 1899 in začetkom leta 1901. Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 GLOBUS ščem, da morajo potniki obvezno sezuti čevlje in jih dati na pregled na rentgen. Potem ko je terorist Richard Reid leta 2001 poskušal sprožiti eksploziv v svojih čevljih na poletu iz Evrope proti ZDA, a mu je to onemogočila stevardesa, so ponekod v ZDA sezuvanje potnikov sicer zahtevali, ponekod pa ne. Zdaj je to obvezno. Brez elektrike Japonsko prestolnico je prizadel izpad električnega toka, ki ga je povzročil žerjav, ko se je zapletel v daljnovod. Brez elektrike je tako ostalo okoli 1,4 Nevarna pijača Coca Coia in Pepsi bosta morali javnosti razkriti recepte svojih proizvodov, saj naj bi vsebovali škodljive snovi. Študije so namreč pokazale, da svetovno znane pijače, katerih recepti so stari že 120 let, vsebujejo preveč pesticidov in insekticidov. . Vssib milijona gospodinjstev, izpad elektrike pa je prizadel predvsem promet med jutranjo prometno gnečo. Več kot 260 semaforjev je ostalo brez elektrike, veliko ljudi pa je obtičalo v dvigalih. Pri tem je šlo za drugi najhujši izpad električnega toka, ki je prizadel Japonsko. Julija 1987 je za več ur brez elektrike ostalo 2,8 milijona gospodinjstev, vzrok pa je bilo veliko povpraševanje po energiji zaradi vročega poletja. zapustilo 2,6 milijona ljudi, številni med njimi čez Berlin. Zato so oblasti v noči na 13. avgust 1961 začele zapirati cestne povezave proti Zahodu. Prvotno bodečo žico je oblast hitro utrdila in postavila skoraj štiri metre visok zid s stražnimi stolpi, bodečo žico in jarki. Zid je bil dolg 155 kilometrov; 43 kilometrov zidu je severni in južni del Berlina delilo na dvoje, 112 kilometrov zidu pa je delilo enklavo Berlin - Zahod od NDR. 106 kilometrov zidu je bilo zgrajenih iz armiranega betona v višini 3,6 metra, drugi del je bil iz železa. Ob zidu je bilo strogo varovano območje, ki je v zadnji fazi obsegalo območje 100 metrov od zidu, imenovano tudi pas smrti. Izvirni recept za kokakolo je v skrbno varovanem šefu v Atlanti, poznata pa ga samo dva direktorja, ki nikoli ne smeta potovati z istim letalom. Nevladna organizacija, ki je izvedla raziskavo, je ugotovila, da Pepsijevi izdelki vsebujejo kar 30-krat več pesticidov kot leta 2003, ko so opravili podobno raziskavo, kokakola pa vsebuje 25-krat več škodljivih snovi. Obletnica V Nemčiji so zaznamovali 45 let od začetka graditve berlinskega zidu, simbola razdelitve Nemčije v času hladne vojne. Po podatkih je bilo od 13. avgusta 1961 do padca zidu 9. novembra leta 1989 pri poskusih bega čez zid ubitih 125 ljudi. Od septembra 1949 do avgusta 1961 je državo TUJI TISK Corierre della Sera Ekološki turizem ~eü tsSi Postelja na polju je vedno prosta, črički pojejo, diši po senu, je leta 1976 pela popularna nemška popevka. Toda če se letos odpravljate v Bad Kissingen na Zgornje Bavarsko, si boste prostor na polju že morali rezervirati, saj utegne biti takšnih, ki bi radi spali zunaj, kar precej. »Bett im Kornfeld« je prvi hotel na polju na svetu. Petnajst sob nima sten, ampak je na polju pokošeno toliko žita, da se tja lahko postavi železna zakonska postelja, postlana s senom. Vsaka postelja ima nad sabo baldahin za zaščito pred dežjem. Seveda si je mogoče privoščiti spanje v spalni vreči, vendar se je priporočljiveje zariti v seno in uživati v občutkih. Gostje zaspijo ob cvrčanju kobilic in oddaljenem kukanju kukavice ter daleč od telefonov, televizije, radia in hiteče množice. Projekt se uresničuje dobra dva tedna, ko je žito ravno prav zrelo. The Washington ProFile Ne znajo jezikov V ZDA primanjkuje diplomatov z znanjem tujih jezikov, enako je na ameriških veleposlaništvih in predstavništvih, kjer kronično primanjkuje uslužbencev z znanjem jezika države, v kateri prebivajo. 25 odstotkov sodelavcev ameriškega Demokracija ■ ana ■ 24. avgust 2006 veleposlaništva v prestolnici Kaza-hstana Astani zaseda delovna mesta, ki zahtevajo znanje kazaškega jezika, a po kazaško ne govorijo. Na ameriškem konzulatu v Alma Ati je takšnih kar 30 odstotkov. Tudi 29 odstotkov uslužbencev na veleposlaništvu v Moskvi ne zna rusko. Statistično je najtežja gruzinščina, saj kar 70 odstotkov uslužbencev ameriškega veleposlaništva v Tbilisiju ne zna tega jezika. Najhuje pa je na Japonskem, saj tam nihče v ameriškem veleposlaništvu ne zna japonsko. Prav takšna situacija kot na Japonskem je še na Kosovu, v Keniji, Kamerunu, Etiopiji in celo v Nemčiji. Za Američane so najtežji jeziki arabščina, japonščina, kitajščina in korejščina; v skupino težkih jezikov pa sodijo romanski in slovanski jezik. 33 Evropska komisija je napovedala, da bo Sierri Leone namenila osem milijonov evrov za priprave na predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo v tej zahodnoafriški državi potekale prihodnje leto. Volitve naj bi pokazale, ali je država po desetletju brutalne vojne na poti k uveljavljanju demokracije, in bodo glavni preizkus za vzpostavljanje demokracije v tej državi, ki jo je v kaos pahnila državljanska vojna (1991-2001). V vojni je umrlo 120.000 ljudi, več kot dva milijona oseb pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Robert Casar INTERVJU Z velikimi načrti doma in na tuj em Denis Vengust, foto: Bor Slana F\obert Časar je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Več kot 10 let je delal na vodil-f I nih mestih v gospodarstvu: v Komunalnem podjetju Piran, kot direktor Javnega podjetja Okolje Piran in nato od decembra 2001 kot predsednik uprave družbe Fersped, kije drugo največje logistično podjetje v državi. Skozi poslovno partnerstvo med Feršpedom in Luko Koper je dobro spoznal poslovanje slednje. V letih 2000 do 2002je bil član nadzornega sveta v Luki Koper. Prav tako je član nadzornega sveta Splošne plovbe Piran. Danes je predsednik uprave Luke Koper. Kakšno stanje vas je pričakalo, ko ste prišli v Luko Koper ? Kakšna je zdaj situacija v družbi in kakšne načrte imate za naprej? Ob prevzemu vodenja Luke Koper 24. oktobra lani je bilo stanje družbe dobro. Vseeno pa je bilo nekaj stvari nerešenih. Zato se je nova uprava odločila, da zaženemo nov investicijski ciklus, ki bo omogočil, da se Luka Koper še nadalje razvija. Trgovsko pristanišče v Kopru je eden najpomembnejših infrastrukturnih objektov v državi in je neposredno povezano s celotnim narodnim gospodarstvom. To je edina lastna vstopna luka za Slovenijo, skoznjo se pretovori in pride ali odide v uvozu oziroma izvozu sedaj že dobrih 13 milijonov ton blaga letno bodisi za potrebe Slovenije, bodisi za potrebe držav srednje Evrope. Prometna infrastruktura ima širok pomen. Podobno kot pri človeku žile, skozi katere se pretaka kri in brez katerih ne moremo živeti. Odločili smo se, da bomo infrastrukturo še bolj razvili, in to nam sedaj s pomočjo države oziroma vlade ter v povezavi z lokalno skupnostjo mestne občine Koper dobro uspeva. Vlada je pred kratkim sprejela sklep, s katerim nam dovoljuje graditi pomembne objekte, med drugim podaljšanje prvega pomola oziroma obstoječega terminala za zabojnike in še nekaterih drugih nujno potrebnih objektov - av-topralnice, skladišč, silosov ... Ob tem je bila imenovana posebna medresorska komisija, ki se ukvarja s podaljšanjem prvega in drugega pomola ter z graditvijo tretjega. Komisijo vodi prometni minister Božič. Zelo pomembno za nas je tudi okoljsko ministrstvo, s katerim smo uspešno uskladili osnutek državnega lokacijske- ga načrta. Pred dobrimi tremi leti je ministrstvo za promet podalo pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta ministrstvu za okolje in prostor, to pa je lani pobudo končno sprejelo, tako da je sedaj že v teku postopek priprave tega dokumenta. Dejansko se je začel s prvo prostorsko konferenco, ki jo je organiziralo ministrstvo za okolje in prostor v prostorih koprske občinske uprave. Prvi pomol bomo podaljšali za 350 metrov, kar pomeni naložbo v vrednosti 110 milijonov evrov. To bo omogočilo dodatni pretovor blizu 250 tisoč kontejnerskih enot na leto oziroma podvojitev sedanjih zmogljivosti. Nato naj bi začeli graditi tretji pomol na 41 hektarjih (1.050 metrov dolžine) v vrednosti 180 milijonov evrov in z zmogljivostjo 600 tisoč zabojnikov na leto. S podaljšanjem drugega pomola - strošek bo predvidoma 115 milijonov evrov - bomo pridobili dodaten prostor za približno 60 tisoč vozil, poleg tega pa še prostor za tekoče tovore in druge energente. Kakšno je bilo finančno, organizacijsko in kadrovsko stanje ob prevzemu in kakšno je sedaj? Glede kadrovskega stanja velja, da mora vsako vodstvo imeti svojo ekipo. Vendar ni bilo kakšnih bistvenih rezov. Vse zadeve smo reševali sporazumno in dogovorno. Nekateri vodilni so odšli, nekateri so prišli. Naši kadri so iz dejavnosti, iz stroke in so delo dobro zastavili. Dobri rezultati so vidni, očitni. Finančno stanje je bilo tudi prej dobro. Vendar je danes še boljše, izkoristili smo še nekatere rezerve. Dober primer so tržne rezerve. Zagnali smo se na trg in v Luko Koper nam je uspelo pripeljati kar nekaj novih strank. Nekatere stranke bi radi preusmerili iz severnih pristanišč v Koper. Prizadevamo si tudi, da pridobimo čim bolj kakovostne tovore - avtomobile, sadje, les in podobno. Razsuti tovori okolju sicer niso škodljivi, to je bilo dokazano s posebnimi raziskavami in pregledi, vendar smo se z novo strategijo vseeno usmerili v omenjene neproblematične tovore. So ti tovori donosnejši od razsutih? Praviloma so donosnejši. Les sicer ne, drugi pa načeloma so. Na primer pri sadju z Bližnje- DeMOKRACIJA ■ 34/XI • 24. avgust 2006 ga vzhoda ponujamo dodatne storitve, kot je čiščenje tovora, sortiranje, pakiranje, skladiščenje, kar omogoča dodaten zaslužek. Ko sem prevzel vodenje Luke Koper, smo že po enem mesecu začeli graditi novo skladišče za sadje. Naj povem, da so izvozniki sadja iz Izraela in Egipta zelo zadovoljni z našimi storitvami. Ob obiskih so napovedali, da bodo k nam preusmerili tovore, ki zdaj potujejo prek drugih pristanišč. Pri tem pa lahko pride do razvojnih težav, kolikor železniška infrastruktura ne bo sledila luški. Avtocesta je prišla praktično do Kopra, to je odličen logistični in narodnogospodarski dosežek. Vendar ni naš cilj to, da bi bila avtocesta preobremenjena s tovorom. Opažamo, da proti Ljubljani praktično že manjka en pas, saj ga zasedajo tovornjaki. V Italiji je na avtocestah katastrofa. Italijanske železnice so namreč najslabše organizirane v vsej zahodni Evropi, zato se je po avtocestah v Italiji praktično nemogoče normalno voziti. Odločeno je, da se bo obstoječi tir med Divačo in Koprom v naslednjih letih moderniziral. Prepustnost se bo povečala za 30 odstotkov, razširile se bodo postaje Kozina, Koper in Divača, posodobila se bo signalizacija in elektrifikacija. Leta 2008 naj bi po zagotovilih ministrstva za promet začeli graditi novo progo. Pomembno je, da ne govorimo več o drugem tiru, temveč o popolnoma novi progi med Koprom in Divačo, ki naj bi bila zgrajena leta 2015. Kolikor vem, raziskave trase že potekajo. Koliko tovora gre po cesti in koliko po železnici? Se zaradi avtoceste prevoz tovora po železnici zmanjšuje? Približno 70 odstotkov našega pretovora gre po železnici. Z železnico nam je uspelo bistveno izboljšati odnose. Naši in njihovi operativci na postaji v Kopru sedaj zelo dobro sodelujejo. Izkoristili so nekatere rezerve, še posebej v organizaciji. Na žalost pa se kljub temu povečuje delež cestnega prevoza na škodo železniškega. Tovornjaki so bolj fleksibilni, saj jih je na trgu veliko in med njimi vlada ostra konkurenca. Dandanes je tovornjak iz Litve enakovreden tovornjaku iz Slovenije ali Avstrije. Avtoprevozniki so bolj prilagodljivi kot železnica. ► 35 INTERVJU Robert Casar ► Pa je potemtakem sploh še potrebna dodatna proga? Že ves čas pričakujem in upam, da se bo organiziranost Slovenskih železnic izboljšala, postala fleksibilnejša. Da se ne bodo stalno ukvarjali le sami s seboj in da ne bodo sindikati vodili politike podjetja. Celo evropska komisija je izdala opomin Sloveniji, da moramo liberalizirati železniški promet. To je po eni strani dobro, po drugi pa ne. Vsekakor pa to pomeni, da se bodo morale Slovenske železnice zaradi konkurence tovornjakov obnašati bolj tržno. Toda ali je, upoštevaje velikansko investicijo, s finančnega vidika smotrno narediti še eno progo? Vsekakor. Res gre za velik denar, vendar ni nujno, da bi vlada sama financirala ta projekt. Železniško progo bodo uporabljali tudi tisti, ki bodo rojeni čez petdeset let. Zato se ne bo angažiral le proračunski denar, temveč tudi Nevarno je spustiti preblizu samo enega partnerja, saj bi lahko odgnal druge. zasebni kapital ter evropska sredstva in posojila oz. obveznice. Graditev morajo financirati tisti, ki imajo interes. Železnica bo tako zagotovo učinkovitejša, kot je danes. V večjo konkurenčnost jih bodo prej ali slej prisilile tudi razmere oziroma konkurenca. Avstrijsko podjetje GKB iz Gradca je že dobilo licenco za vožnjo po slovenskih tirih. Pa tudi če bi Slovenske železnice lahko obdržale monopol, bi se morale bolj tržno obnašati. Kaj poleg graditve infrastrukture še načrtujete? Želimo, da delniška družba Luka Koper prestopi meje koprskega pristanišča. To pomeni, da svojo dejavnost kot operater razširimo tudi na druge pristaniške terminale ali logistične centre. Ogledujemo si rečna pristanišča na Donavi na Madžarskem, v Srbiji. Prav tako si ogledujemo luko v Bolgariji, Drač v Albaniji, Ploče in različico terminala v Egiptu. Za zdaj ni še nikjer konkretnih dogovorov, samo strokovno preverjamo možnosti. Vse te luke so »lačne« infrastrukture in opreme, vendar se hkrati zavedajo, da jim bo promet rasel, saj gre za vzhodne, slabše razvite države, ki imajo še velike razvojne potenciale. Ni treba imeti v upravljanju cele luke - že pol pomola je dovolj, daje mogoče spremljati, kaj se dogaja. Navzočnost omogoča pregled nad blagovnimi tokovi; kakšen tovor se pretovarja, kdo se s kom pogovarja, kaj je v izvozu, kaj v uvozu ... Nekateri tuji operaterji bi s temi informacijami boljše tovore preusmerili v svoja pristanišča. Bolj razviti ponavadi izkoristijo šibkejše, to ni nič novega. 36 Obstaja v naštetih državah strah, da bi podobno storila tudi Luka Koper? Ne, vse naštete države imajo neverjetno veliko zaupanje v Slovenijo. Smo poslovno zelo korektni. Izredno zanimiv se mi zdi osmi evropski koridor, ki se razteza od Bolgarije do Albanije in Italije - od Varne do Drača in še naprej čez morje do italijanskega Barija. To bo po našem strokovnem mnenju ena pomembnejših poti v Evropi, prek katere se bosta poleg Bolgarije in Albanije preskrbovala tudi Kosovo in Makedonija. Na koridor je vezana tudi Grčija, kjer promet sicer malo upada. Luka Koper bi se v ta razvoj vključila tako, da bi vsi pridobili, in tudi funkcionalno ne bi mogla predstavljati nelojalne konkurence tamkajšnjim pristaniščem. Kako je s pogajanji o nakupu Luke Dunav Pančevo, srbskega rečnega pristanišča? Pogajanja o nakupu Luke Pančevo potekajo, vendar ne preveč intenzivno. Niso sicer zaprta, ta čas mirujejo. Lahko poveste kaj več o podaljšanju prvega in drugega pomola ter o graditvi tretjega? Kakšni so roki? Kako in s kom si predstavljate to investicijo, kakšno bo financiranje...? Podobno kot pri železnicah se bo tudi tukaj investiralo za prihodnje rodove, ne le za sedanje. Kot kaže, bomo investitor mi, tako piše tudi v osnutku državnega lokacijskega načrta. Tisti, ki financira, je tudi lastnik. A mi se ne obremenjujemo preveč s formalnim lastništvom, predvsem nas zanima, kdo bo upravljal s to infrastrukturo. Pomembno Demokracija • 34/xi • 24. avgust 2006 je, da upravljamo mi. In če vse lahko zgradimo sami, ni smiselno, da bi potem to dajali v upravljanje nekomu drugemu. Drugemu daš objekt ali dejavnost v koncesijo takrat, ko nimaš denarja, da bi ga sam razvil, torej ga razvije nekdo drug in ta ga potem tudi uporablja, po obdobju dvajsetih ali tridesetih let pa objekt prepusti državi. Kolikor bo s tem upravljala delniška družba Luka Koper, bomo morali dobiti tudi prvo koncesijo. Kolikor vem, jo bomo na podlagi določil novega zakona o pristaniščih tudi dobili. Sredstva za investicije bodo zbrana deloma iz tekočega poslovanja, preostalo bo iz strukturnih skladov Evropske unije. Ne pričakujemo, da bi bila investitor država. Država je že do sedaj naredila ogromno za Luko Koper. Omogočila je, da nadaljujemo razvojne programe. Ne more pa financirati še tega, saj ima še številne druge projekte in vedno premalo denarja za vse želje in potrebe. Torej drugih kapitalskih partnerjev za investicije ne potrebujete in jih ne boste iskali? Investicija je velika, vendar ne bo izpeljana v hipu. To bo potekalo postopoma v naslednjih sedmih letih. Če bodo potrebni tuji partnerji, jih nikakor ne bo težko pridobiti. Mnogi večji svetovni ladjarji se zanimajo za to, da bi sodelovali. V Luko Koper vozi 35 različnih ladjarjev, večjih in manjših. Toda nevarno je enega od njih spustiti preblizu, lahko bi odgnal druge. Zato je to dvorezen meč. Ne smemo se igrati s strankami, kajti Luka Koper je v svetovnem merilu majhna. Zato si ne moremo privoščiti, da bi kaj dosti izbirali, katere tovore bomo sprejeli in katerih ne. Za železovo rudo in premog na primer nekateri želijo, da se jima izognemo. Toda to je praktično nemogoče. Samo največja avstrijska železarna prepelje prek Kopra 2 milijona ton železove rude. Luka Koper predstavlja najpomembnejšo luko za Avstrijo. Če bi se odpovedali temu tovoru, bi kot nezanesljivi izgubili ugled tudi pri vseh drugih avstrijskih poslovnih partnerjih. Na izgubi bi bile tudi naše železnice, saj bi s tem izgubile 6 vlakov na dan. Kakšni so odnosi z lokalno skupnostjo v zvezi z graditvijo tretjega pomola? Svet Krajevne skupnosti Ankaran sploh ne deluje, je v razpadu, čeprav se predsednica še podpisuje pod sklepe in dopise v imenu krajevne skupnosti. V zadnjih desetih mesecih sem se pogovarjal z vsaj petsto ljudmi iz Ankarana in od vseh jih je morda le pet odstotkov proti graditvi tretjega pomola. Kot družbeno odgovorno podjetje Luka Koper vselej skrbi za potrebe lokalnega prebivalstva in izdatno pomaga krajevnim skupnostim, športnim društvom, kulturi ... Ankaranski krajevni skupnosti je Luka ponudila marsikaj - od marine in ureditve parka do graditve športnih objektov, pešpoti, kolesarskih stez ... Občina Koper in njen župan nas podpi- INTERVJU rata. Župan je zelo razvojno naravnan in tudi občino vodi v podjetniškem slogu. Samo po sebi se razume, da bo pri graditvi tretjega pomola treba upoštevati vse okolje-varstvene zahteve, pri tem pa mora biti projekt tudi učinkovit. Nepomembno ni niti to, da bo tretji pomol prinesel nova delovna mesta. Ne pričakujete torej odpora pri prebivalcih Ankarana? Če bi danes naredili referendum o tretjem pomolu v občini Koper, bi po moje kakih 98 odstotkov ljudi glasovalo za. Večjih težav ne pričakujemo. Seveda se je treba z ljudmi pogovarjati. Dejstvo pa je, da pri tretjem pomolu ne gre za industrijski obrat, ki bi se ukvarjal z nevarnimi snovmi. Na pomolu bi bil klasičen prometni terminal, ta dejavnost pa je povsem čista. Naša oprema je že danes zelo sodobna in ves čas stremimo k temu, da bi bila kar najnovejša in dobro vzdrževana. čju. Intereuropa se širi na podobnih trgih kot mi, Pošta Slovenije se poskuša širiti na Balkan, le Slovenske železnice se še nikamor ne širijo. Med seboj smo že ves čas povezani, vendar smo doslej premalo sodelovali. To potezo smo med drugim naredili tudi zaradi tega, da bi se lahko ubranili večjih prevzemov s strani logističnih multinacionalk, mnoge od njih imajo višje letne prihodke kot mi vsi skupaj. Omenili ste nevarnost tujih prevzemov. Kakšna je vaša vizija lastniške strukture v Luki Koper? Zdajšnja struktura je popolnoma ustrezna. Kolikor vem, med vladnimi prioritetami niso prodaje naložb v infrastrukturnih podjetjih. Na seznamu podjetij za prodajo ni Luke Koper, kar je normalno, saj gre za strateški infrastrukturni objekt, ki dobro deluje. Deluje namreč tako, kot da bi bili popolnoma zasebno podjetje. Zato bi bila take vrste vladna poteza nesmiselna. Intereuropi ali banki San Paolo IMI. Treba pa je vedeti, da je bila banka dejansko prodana že precej pred našim prihodom in gre pravzaprav za že končano zgodbo. Ohranjanje manjšinskega solastništva je v bistvu namenjeno predvsem pomiritvi javnosti, da ne bi bilo novega vala nezadovoljstva zaradi prodaje banke. Koliko pozornosti posvečate varstvu okolja? Za varstvo okolja letno porabimo približno milijardo tolarjev. Denar namenjamo za razne analize, čiščenja, investicijska vlaganja ... Tudi v našem interesu je, da okolje zaradi naše dejavnosti ne bi bilo prizadeto. Razmišljamo celo o tem, da bi prekrili terminal za razsute tovore, čeprav za to ni dejanske potrebe. Izidi Luke Koper v prvem polletju so odlični, tudi vrednost delnic se viša. Vam je po začetnem upadanju vrednost delnic sedaj končno odleglo? Kaj mislite, da je bil vzrok nižanju vrednosti delnic kljub dobrim izidom? Rezultati so dobri, vrednost delnic raste. Kar se tiče padanja, je šlo za nenavadno situacijo. Res je sicer, da naš borzni trg ni vedno povsem realen, vendar je dejstvo, da nekateri iz prejšnjih oblastnih struktur niso bili zadovoljni s tem, da nova uprava dobro vodi Luko. Zato so poskušali s sicer legalnimi mehanizmi zniževati vrednost naših delnic. Vse le za to, da bi prikazali, da nova vlada nima dobrih kadrov, da nihče ne more nadomestiti prejšnjih »veleumov«. Vendar so se - ne samo v primeru Luke, temveč tudi pri nekaterih drugi podjetjih - pošteno ušteli. Govorilo se je, naj bi nekdanji predsednik uprave Bruno Korelič svetoval reški luki? O tem ne vem nič. Vem pa, da nekdanji namestnik predsednika dela za Luko Split, kar je zelo nekorektno. Dobil je namreč lepo odpravnino, pred tem dolga leta dobival dobro plačo, prodal je za sto milijonov tolarjev delnic Luke Koper, sedaj pa poskuša naše posle speljati h konkurenci. V preteklosti seje veliko govorilo o jadranski plovni poti do srednjeevropskih trgov, ki je precej krajša v primerjavi s severnomor-sko. Se še kaj dela v zvezi s tem? Zagotovo je pot prek Kopra dosti krajša kot prek Rotterdama ali Hamburga. To poudarjajo tudi špediterji, ki delajo prek nas. Toda žal prideš v Budimpešto prej iz Hamburga kot iz Kopra. Ne zaradi Luke Koper, temveč zaradi počasnosti naše železniške infrastrukture. Nemci in Avstrijci imajo fantastično organizirane železniške povezave, Slovenija je v tem bistveno slabša. Smo pa še vedno boljši od Italije, ki ima železniško mrežo prav slabo organizirano. Slovenija bi svoje železniške povezave glede na ugodno geografsko lego vsekakor lahko veliko bolje izkoristila. Za kaj takega pa bi bilo treba železnice delno priva-tizirati in reorganizirati. 1E 37 Nedavno ste s Slovenskimi železnicami, Inte-reuropo in Pošto Slovenije podpisali namero o projektnem sodelovanju na področju logistike v Sloveniji in tudi zunaj nje. Zakaj je prišlo do tega in kako boste to uresničevali v praksi? Boste ustanovili skupno podjetje? Za zdaj ni namena, da bi nastalo nekakšno skupno podjetje. Slovenija je v svetovnem merilu majhen poslovni subjekt tudi na logističnem področju. Zato menimo, da lahko skupaj bolje uveljavljamo prednosti, ki jih ima vsak podpisnik pisma o nameri na svojem podro- Kakšen delež naj bi država zadržala? V vsakem primeru 51 odstotkov. Kako to, da ste zadržali delež v Banki Koper, čeprav že ima večinskega tujega lastnika - italijansko banko San Paolo IMI? Banka je dobra in zadržali smo lo-odstotni delež. Podpisali smo delničarski sporazum za naslednjih pet let, potem se lahko odločimo o morebitni prodaji. Predkupno pravico imajo Italijani oziroma drugi delničarji. Če bi hoteli delež prodati, bi ga lahko prodali Istrabenzu, Žal v Budimpešto prideš prej iz Hamburga kot iz Kopra. Ne zaradi Luke Koper, temveč zaradi počasnosti naše železniške infrastrukture. Demokracija • 34/XI • 24. avgust 2006 ZGODOVINA (Ne)cenzurirani Janez Trdina V. M. V Mengšu so zelo ponosni na velikana slovenske besede in narodnega buditelja Janeza Trdino. Nanj se pogosto spomnijo. Pred časom tudi z zbornikom Zastavil sem življenje svoje, ki ga je izdal Muzej Mengeš. Ianez Trdina (1830-1905) je bil pisatelj, etnolog, zgodovinar in narodni buditelj Slo-cev in Hrvatov (kot profesor na hrvaških gimnazijah). Čeprav je bil eden največjih klasikov slovenske književnosti, do pred kratkim ni bil deležen nobenega znanstvenega srečanja, nimamo niti zbornika ali monografije, ki bi ga predstavila kot literata. Leta 1980 so mu pozornost posvetili le etnologi z izidom zbornika Janez Trdina etnolog. Odstranitev stereotipov Lani, ko je minilo 175 let od Trdinovega rojstva in sto let od njegove smrti, sta mu bila posvečena dva simpozija; prvega je maja v No- vem mestu organizirala SAZU, drugega pa oktobra v Mengšu Muzej Mengeš in Filozofska fakulteta. Prispevki so bili objavljeni v dveh zbornikih in s tem je bil tudi Trdina deležen podrobnejših raziskav. Obe srečanji sta bili namenjeni tudi temu, da se končno odstranijo tabuji in stereotipi o Trdini, v katere so ga v preteklosti ovili nekateri »raziskovalci« ozkih pogledov, ki so pri njem iskali in poudarjali samo nekatere »zanimive« detajle, čeprav so bili ti pri tako kompleksni osebnosti, kot je bil Trdina, povsem nepomembni. Tudi Novomeščan Za Mengša- ne je Janez Trdina poleg slikarja Franca Jelovška eden najznamenitejših mož. Rodil se je v hiši blizu cerkve in današnjega muzeja, kjer je nekoč stala Drmavo-va domačija. Trdina je v Mengšu odraščal in živel dvajset let, po končani gimnaziji v Ljubljani pa je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis. Zaradi revolucionarnih idej leta 1848 ni dobil zaposlitve v Sloveniji, ampak na Hrvaškem, najprej v Varaždinu, potem pa na gimnaziji na Reki. Pri komaj 37 letih so ga predčasno upokojili. Drugo polovico življenja je živel na Dolenjskem, kjer je opazoval življenje tamkajšnjih ljudi in zapisoval pripovedke in svoja opažanja. V Novem mestu so nastale znamenite Baj- ke in povesti o Gorjancih. Tam je tudi umrl, star 75 let. Iz kapel v spomenik Ze za njegovega življenja mu je svojevrsten spomenik v rodnem Mengšu postavil Anton Koblar (1854-1928), ustanovitelj muzejskega časopisa Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko (1891-1908), ko se je kot mengeški kaplan leta 1887 obrnil na Trdino in ga prosil za sodelovanje pri »zgodovini Mengeške fare«. Trdina mu je z veliko naklonjenostjo ustregel in v osmih zajetnih dopisih popisal Mengeš in Mengšane. Trdina je vedno živel v zavesti Mengšanov. Ob 50. obletnici smrti so mu na trgu, ki se imenuje po njem, postavili spomenik - vendar na takrat značilen način. Zasnoval gaje arhitekt Darko Maligoj, pisateljevo glavo iz brona pa je upodobil kipar Marjan Keršič Belač. Spomenik je bil zgrajen s kamnitimi elementi, ki so bili pred komunistično revolucijo sestavni del mengeških kapel, po vojni pa so jih protiverski prenapeteži dali porušiti. Revolucija Mengša ni ustrahovala samo med vojno, ampak tudi mnoga leta po njej. Rane se le s težavo celijo - tudi po zaslugi zagnancev, kot so direktor muzeja in nekateri drugi. Odstranjena demokracija ... Del »socialističnega« spomenika Trdini je bila tudi plošča, na kateri so bile izpisane Trdinove besede Navdušenje za politični in vsak drug napredek mi gori v prsih. Te besede so bile socialistični ponaredek, saj je Trdina v celoti zapisal bistveno izpopolnjeno besedilo: Navdušenje za politični in vsak drug napredek, za demokratska načela, za humanizem, posebno pa za slovenstvo in slovanstvo mi gori v prsih ... Ploščo s starim napisom so lani zamenjali z novo •¡trtfElIBf ■ ipriiiiiMH »MMMjftCk .Mri *-:i!J!akMI isiitiftišsmtijV. '^tiMNSMmJ » m« /I Spomenik Janezu Trdini v Mengšu 38 Demokracija ■ 34/M ■ 24. avgust 2006 ZGODOVINA z nepopačeno Trdinovo mislijo. Komuniste je navdušenje za demokratska načela, humanizem in slovenstvo tako motilo, da so morali Trdinovo misel cenzurirati, saj bi drugače preveč bilo v oči s tem, kar je v povojnih časih najbolj manjkalo: demokracija, humanizem in slovenstvo. Dva zbornika zbornik, ki ga je izdal Muzej Mengeš, ima naslov Zastavil sem življenje svoje in nosi oznako prvi del, saj direktor muzeja Janez Škrlep poudarja, da je treba z raziskavami Trdine nadaljevati, predvsem pri njegovem osebnem narodnobuditelj-skem in socialnem angažiranju. V zborniku je objavljenih trinajst znanstvenih raziskav, ki prikazujejo Trdinova besedila, njihov sprejem v Trdinovem času, Trdinovo življenje, njegove politične nazore in delo njegove nečakinje. Irena Gantar Godina piše o Trdinovem slovenstvu, slovanstvu in jugoslovanstvu. Trdina je verjel, da je Avstrija pogoj za obrambo združenih Slovanov pred Nemci. Kratek čas je verjel v vseslovansko državo pod ruskim vodstvom, ves čas pa v Rusijo kot oporo avstrijskim Slovanom. Mira Delavec prikazuje odnose med Trdino ter Lovrom Tomanom in Josipino Urbančič-Turnograjsko. Mira Miladinovič Zalaznik piše o slovenskem literarnem časopisu v nemškem jeziku Carniola, o njenem uredniku Kordešu in o znamenitem Henriku Costi. V Trdinovi mladosti je Janez Trdina Popačeni Trdina bila Carniola poleg Ilirskega lista edini literarno kulturni časopis (do slovenskih Bleiweisovih Ktnetijskih in rokodelskih novic leta 1843). Bila je lojalna do Avstrije in hkrati zelo nenaklonjena slovenski kulturi in slovenskim nacionalnim prizadevanjem: objavljala je pesmi in poljudne zgodovinske, narodopisne, zemljepisne, literarnokritiške članke. Zahtevno Zbrano delo Alenka Divjak govori o položaju tujih jezikov angleščine, francoščine in italijanščine v Avstriji, o tem, kako so se teh jezikov učili naši literati 19. stoletja. V 19. stoletju se tuji jeziki na gimnazijah niso učili ali pa le fakultativno (od 1802 francoščina, za časa Ilirskih provinc pa italijanščina); po letu 1834 so odprle vrata tujim jezikom edino trgovske in pomorske strokovne šole v Ljubljani in Trstu. Igor Kramberger prikaže, kako zahtevno je bilo urejanje Trdinovega zbranega dela, ki ga je med letoma 1946 in 1959 opravil Janez Logar (rokopisi, variante in ponavljanje, fragmentarnost, ža-nrska raznovrstnost od leposlovja preko etnografskih do zgodovinskih spisov) in je kljub garaškemu delu ostalo nekako nedokončano (Zbrano delo so v 80. letih dopolnile Podobe prednikov). Katja Mihurko Poniž je opisala življenje in delo Trdinove nečakinje Silve Trdina, rojene v letu Trdinove smrti, avtorice znamenitega priročnika (učbenika) Besedna umetnost. Alenka Koron se je lotila problema, kje je pri Trdini meja med leposlovjem in nelepo-slovjem, med folklorno in umetno literaturo. Primerjala je Trdino in Američana "VVashingtona Irwin-ga, ki sta oba med začetniki svoje nacionalne proze, oba soočena s pomanjkljivo literarno tradicijo, oba izhajata iz ljudske pripovedi. Popolna Trdinova misel Podobno mesto na prehodu iz ljudske v umetno literaturo je imel v španski književnosti Cervantes. O vplivu Cervantesa na Trdino in o Trdinovem odnosu do tega, kar z razsvetljenskega stališča šteje za fantastično, pravljično, mitično, piše Barbara Pregelj. Osvetlitve Trdinovega dela Gregor Kocijan opiše Trdino časnikarja, ki je v študentskih letih v Ljubljanski časnik poročal z Dunaja, iz Ljubljane in Mengša: o politiki, šolstvu, slovenskem jeziku v šolah, narodni zavesti, socialnih razmerah. Marija Mi-trovič s stališča Bahtinove teorije analizira Trdinovo portretiranje platnarja Gjure VValkerja (v Spominih), kjer je Trdina na petnajstih straneh naredil celo dramo oziroma grotesko o tem, kaj se dogaja z VValkerjevim telesom med hranjenjem in pitjem. Vlado Nartnik je pokazal, kako je tri Trdinove bajke mogoče brati kot alegorije dogajanja na zvezdnem nebu. Milena Blažič je pogledala Trdinove pravljice, legende in pripovedke skozi štiri teorije: Proppovo formalistično, Luthi-jevo psihoanalitsko, Zipesovo sociološko in sociološko feministično teorijo Marie Tatar. Zbornik končuje prispevek Alenke Jensterle Doležal z analizo Trdinovih stereotipnih pogledov na ženske: na eni strani gospodinje in kmečke gospodarice, svetnice torej, na drugi grešnice oziroma usodne ženske, ki v bajkah dobi podobo vile in coprnice. Kot rečeno, bo treba spregovoriti še o Trdinovem političnem nazoru, demokraciji, humanizmu, svobodoljubju, prosveti, tradicionalnih vrednotah in veri, skratka o tem, kakšne so Trdinove zasluge za slovenstvo. E Štajerci, POZOR! Radio Ognjišče boste od 29. avgusta lahko ujeli na spremenjeni frekvenci 104,5! Prijetno poslušanje! RADIO OGNJIŠČE Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 39 NARAVA Naravni zakladi Brda V. M. Brdo pri Kranju sta pred več kot dvesto ieti z urejenimi parki in vrtovi obogatila brata Zois. V 20. stoletju je postalo osrednji protokolarni kompleks. Danes območje Brda dobiva tudi naravovarstveni pomen. Začetki brdskega parka se ujemajo s postavitvijo renesančnega gradu v začetku 16. stoletja. V tem stoletju je bil grad zaradi nevarnosti turških vpadov obdan z vodnim jarkom. V 17. stoletju je nastopilo mirnejše obdobje, kije nemara vzpodbudilo kultiviranje neposredne grajske okolice, čeprav Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 še ne govori o nikakršnem parku okrog gradu. Baročni park je nastal šele sto let kasneje, potem ko je leta 1753 posestvo z gradom kupil veletrgovec Michelangelo Zois in ga leta 1776 izročil sinu Žigi Zoisu. Ta je nadaljeval očetovo preurejanje parka, pri čemer mu je bil v veliko pomoč njegov brat botanik Karel Zois. Zoisovi vrtovi V zadnjem desetletju 18. stoletja je grajski park obsegal dva drevoreda, razgledno ploščad, baročni park, zimski vrt in celo alpski botanični vrt. Iz kranjske smeri si se na grad pripeljal skozi šestvrstni lipov drevored. Z razgledne ploščadi z vrtno uto, obdane s kostanji, si se skozi gabrov drevored peš napotil do ribnika, kjer je nad vodo lebdel razgledni paviljon. Kdor se je na grad pripeljal iz Predoselj, je lahko občudoval baročni cvetlični park, sestavljen iz štiriindvajsetih pravokotnih cvetličnih gred, ki so ga kasneje preoblikovali v klasicistični cvetlični park iz osmih večjih pravokotnih gred z umetno vrtno ornamen-tiko. Sto metrov stran je goste razveseljeval senčni veselični vrt v obliki violinskega ključa iz stri-ženega gabra. Med veseličnim in cvetličnim vrtom je stal trapeza-sto zasnovan zimski vrt, ali kakor so ga imenovali, oranžerija, saj so v njem v zimski polovici leta shranjevali proti mrazu neod- porne eksote, med katerimi so bržkone prevladovali v cvetličnih posodah posajeni limonovci in pomarančevci. Prvi skalnjak Na levem obrobju cvetličnega vrta je bil zgrajen skalnjak, ki velja za prvi alpski botanični vrt na Kranjskem. Sem je Kari Zois, baron Edelsteinski, prinašal s kranjskih gora alpske rastline in sem sta bili presajeni tudi zvončica in vijolica, za marsikoga med vsemi našimi zvončnicami najlepša; raste v skalnih razpokah, vendar jo poleg visokogorja najdemo naplavljeno Brdo pri Kranju 40 Demokracija • 34/xi ■ 24. avgust 2006 NARAVA Iztok Geister o zakladih Brda Današnji Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije lepo skrbi za naravno dediščino v parku Brdo. Kot sad večletnih raziskovanj je zavod izdal razkošno opremljeno knjigo Naravni zakladi Brda pri Kranju, ki jo je napisal znani naravovar-stvenik Iztok Geister. V njej je na svoj esejistični način, ki ga bogati razkošno izrazje in pristen odnos do okolja, prikazal mnoga naravna bogastva Brda. Še posebej se je ustavil pri vsakem od enajstih ribnikov, pri bogastvu kačjih pastirjev in ptic. Snov je razdelil v osem poglavij: Namesto uvoda - utrinki s sprehoda, Grajski park, Vodno bogastvo, Vsi brdski ribniki, Rastlinski svet, Kačji pastirji, Gozdne in vodne ptice, Bogastvo rastlin in živali. tudi niže na skalnih osamelcih. Zoisova vijolica raste med skalnim gruščem v Karavankah. Ko bi se ne ohranili vrtni inventarji, v katere je baron Karel Zois z apotekarsko pisavo v latinščini, nemški gotici in slovenski bohoričici protokoliral vse posajeno, bi najbrž nikoli ne izvedeli, da je na Brdu takrat raslo 7.446 eksotičnih rastlin, kar je celo za današnje globalizacijske predstave o svetu neverjetna številka. Da pa brdsko posestvo ni slovelo le po ekstravaganci »čudnega barona«, marveč tudi po gospodarnosti njegovega brata, znamenitega mecena slovenske kulture barona Žige Zoisa, dajo misliti zapiski o tem, kaj vse je bilo posajeno v tamkajšnjem sadovnjaku. Inventar obsega 970 hrušk, 635 orehov, 470 jablan, 310 višenj, 281 sliv, 261 lesk, 104 breskev, 70 češenj, 53 sadik bele in črne murve. Protokolarni hlad sadovnjak, drevesnica in botanični vrt so izginili v naslednjih desetletjih. Nasledniki bratov Žige in Karla Zoisa niso več toliko skrbeli za park. Okrog leta 1870 je bil obnovljen gabrov drevored in okrog leta 1910 lipov drevored, ki stoji še danes. Po prehodu v meščanske roke leta 1929 je veleposestnik Franc Dolenc znova posadil številna eksotična drevesa, od katerih nekatera rastejo še danes. Od dreves, ki jih je posadil še baron Karel Zois, so se ohranile lipe ob paviljonu na razgledni ploščadi, saj je bilo leta 1997 ugotovljeno, da so drevesa stara od 210 do 220 let. Najstarejšo lipo, ki raste ob jugovzhodnem grajskem stolpu in je stara od 240 do 245 let, pa je bržkone posadil še njegov oče Michelangelo Zois, ki je leta 1753 grad in posestvo kupil na dražbi. Po prenovi gradu v posesti kneza Pavla Karadordeviča v letu 1936 je bil urejen nov park pred južnim grajskim pročeljem. Od takrat se parkovna zasnova ni več bistveno spreminjala. Protokolarni hlad, ki danes veje z banketne ploščadi, žal ni primerljiv z intimno toplino domačnosti prejšnjih časov. Drevesa in Živali Danes raste v grajskem parku v ožjem pomenu besede (brez ribnikov z zaledjem) 45 drevesnih in grmovnih vrst, od katerih jih je le osem samoniklih, vse druge so eksoti, skupno 450 grmov in dreves. V drevoredih so nanizane ameriške lipe (79 dreves), beli gabri (133 dreves) in t. i. rdeči kostanj (79 dreves), ki je pravzaprav križanec med navadnim in rdečim divjim kostanjem. Med iglavci, teh je 12 vrst, je vredno omeniti tujopsis, ki je japonski sorodnik pri nas veliko bolj znane tuje, in pri nas malo znani japonski macesen. Med listavci omenimo ameriški tulipa-novec z velikimi rumenimi cvetovi, kavkaški krilati oreškar z zelo dolgimi listi, sestavljenimi iz več listkov, japonski cercidif z listi, ki spominjajo na liste judeževca, in davidijo, doma iz Kitajske, z nenavadnimi cvetnimi odevali, ki so videti kot bele spalne srajce. Živalstvo parka je podobno živalstvu gozdnega roba. Mogočna drevesna debla častitljive starosti ponujajo s svojimi dupli skrivališča in gnezdišča različnim sesalcem, pticam in žuželkam. Še posebno živahno je ponoči, ko je iz krošenj dreves zgodaj spomladi in pozno jeseni slišati zamolklo skovikanje kozače. Iz dupel zvečer izletavajo netopirji in se ob zori vračajo k počitku. Evidentiranje življenja v letih 2000-2005 sta bili na Brdu pri Kranju popisovani flora in favna, vendar popis še ni končan. Iz rastlinskega sveta so bile popisane močvirske višje rastline, travniške rastline, gozdno drevje in grmovje, parkovno drevje in grmovje, I4/XI ■ 24. avgust 2006 mahovi, lišaji, višje glive, alge in fitoplankton, iz živalskega sveta talne živali, zooplankton, pajki, sladkovodni mehkužci, enodnevnice, kačji pastirji, vrbnice, rav-nokrilci, vodne stenice in drsalci, vodni hrošči, hrošči živalskih iztrebkov, krešiči, zalubniki in druge ksilofagne žuželke, mravlje, vodne poplesovalke, mladoletnice, veliki in mali metulji, ribe, plazilci in dvoživke, gozdne in vodne ptice, netopirji in mali sesalci. Kot vidimo, gre za mnoge vodne živali, saj je območje parka Brdo pomembno zaradi enajstih ribnikov. Pred dvesto leti sta bila na Brdu dva. V dvajsetem stoletju so jih zgradili še devet. V letih 1962 do 1970 so na potoku Vršek zgradili tri ribnike, v katerih so intenzivno gojili ribe. V naslednjih letih so jih zgradili še šest, od tega štiri na Vršku (1975-1980) in dva na Beli (1980-1982). Leta 1974 so zaradi ribogojnic napeljali vodo po cevovodu iz Kokre. Že pred časom so gojenje rib opustili, saj zaradi onesnaževanja ni več spadalo v sklop parkovne ureditve Brda. Skupna površina ribnikov je 14,6 hektarja, dolžina vsega obrežja pa približno 5.835 metrov, kar je skoraj toliko, kot je obseg Blejskega jezera. 26 ogroženih vrst Zgornji ribniki so danes namenjeni živalskim rezervatom. Množičnega turizma na Brdu ni, še posebej pa ne zunaj spodnjega parkovnega dela. Botaniki so ugotovili okrog 1.140 vrst rastlin, od tega 21 vrst fitoplanktona, 95 vrst alg, 400 vrst višjih gliv, 89 vrst lišajev, 182 vrst mahov, 378 vrst semenk in praprotnic in okrog 1.165 vrst živali, od tega 248 vrst nižjih živali, 771 vrst žuželk in 147 vrst vretenčarjev. Od slednjih je bilo ugotovljenih 11 vrst rib, 11 vrst dvoživk, 3 vrste plazilcev, 98 vrst ptic in 24 vrst sesalcev. Kar 26 na Brdu ugotovljenih živalskih vrst je uvrščenih na slovenske rdeče sezname kot močno ogrožena vrsta: od sesalcev netopir mali podkovnjak, od ptic sivka, ko-stanjevka, kreheljc, regija, žlicarica, veliki Žagar, sloka, golob duplar, vodomec, zelena žolna in podhuj-ka, itd. Popisanih je bilo tudi devet za Slovenijo novih vrst. B 41 leriovte ivo mesto je nastalo na okljy{ N; "ovo mesto (202 m) leži v središču gričevnate dolenjske pokrajine, objeto z reko Krko. Uradno imenovano mesto Rudolfswerd je ves čas raslo kot Novo mesto in kmalu postalo upravno, kulturno, cerkveno in poslovno središče Dolenjske, od nedavnega pa je tu tudi sedež novonastale novomeške škofije. Dolina reke Krke je zlasti nad Novim mestom za mnoge najlepša slovenska rečna dolina, njeno idilo poudarjajo mehki bregovi, slikovite brzice in naravni jezovi. Poseben čar ji dajejo številni mlini in gradovi, ki se zlivajo s pokrajino v čudovito podobo časa, ki ga ni več. V samem mestu najdemo številne kulturne spomenike in znamenitosti, v Dolenjskem muzeju pa tudi izredno arheološko bogastvo. V soboto, 26. avgusta, pa TD Novo mesto pripravlja zanimivo prireditev Noč na Krki. Mesto vojvode Rudolfa IV. Habsburškega Lu- kenjska jama pri Prečni je bila prebivališče ljudi v kameni dobi. Prava zakladnica pa so najdišča iz starejše in mlajše železne dobe. Ugodne prometne poti, oblikovanost površja, podnebje in nahajališča železove rude so omogočila nastanek naselij na naravno dobro varovanih gričih. V bližini Novega mesta je potekala pomembna rimska prometna pot iz Ljubljane proti Sisku. V antičnem obdobju so tako svoje sledi tu pustili tudi Rimljani. V srednjem veku so plemiške rodbine in cerkvene ustanove pri prodiranju proti jugu Evrope in utrditvi svojih političnih in gospodarskih teženj na novoosvojenih ozemljih začeli ustanavljati trška in mestna naselja. Vojvoda Rudolf IV. Habsburški je 7. aprila 1365 na prostoru, kjer do tedaj ni bilo naselja, ustanovil mesto, ki ga je poimenoval po sebi Rudolfswerth, a so ga ljudje že od vsega začetka imenovali Novo mesto, ker je bilo v tistem času res novo. Mesto je vodil izvoljeni mestni sodnik s člani mestnih svetov. Ti so se srečevali v mestni hiši, na Glavnem ali Velikem trgu. Glavni trg je osrednji prostor srednjeveškega Novega mesta. Leta 1720 zgrajeno mestno hišo so meščani v začetku 20. stoletja porušili in zgradili današnjo. Na mestni hiši je bil vedno tudi novomeški grb, na katerem je upodobljen ustanovitelj mesta Rudolf IV., ki je vse od 14. stoletja dalje simbol mesta. Novomeški kapitelj V Novem mestu delujejo za mesto in Dolenjsko pomembne cerkvene ustanove. Na begu pred Turki so se v mestu leta 1472 naselili frančiškani. Na prostoru kapele sv. Lenarta so sezidali cerkev in samostanska poslopja. Učeni menihi so zavzeli pomembno vlogo v poučevanju mladine, zlasti po letu 1746, ko je cesarica Marija Terezija v Novem mestu ustanovila gimnazijo, vodstvo in poučevanje mladine pa zaupala frančiškanom. Ti so jo vodili do leta 1870, ko so jo podržavili. Knjižnica, renesančni nagrobniki in cerkvena oprema privabljajo ljubitelje lepega v samostan vse do današnjih dni. Cesar Friderik III. in papež Aleksander VI. sta leta 1493 pri cerkvi sv. Nikolaja ustanovila kolegiatni kapitelj, ki v mestu deluje še danes. Dominantna lega kapiteljske cerkve daje značilno podobo novomeškim vedutam. Cerkvena oprema, med katero zavzema osrednje mesto oltarna slika sv. Nikolaja, ki jo je v 16. stoletju naslikal italijanski slikar Jacobo Robusti Tinttoreto, galerija slik kapiteljskih proštov in bogat arhiv pričajo o pomembnosti te cerkvene ustanove. V mestu je deloval med letoma 1672 do 1786 še kapucinski samostan, božjo službo pa so opravljali še v Martinovi, Katarinini, Jurijevi in Florjanovi cerkvi, na katere danes spominjajo le še imena trgov in ulic. Kjer SO Živele Študentske mame Novomeški Breg je s svojo izredno izpostavljeno lego na obrobju zgodovinskega mestnega jedra gotovo ena najslikovitejših znamenitosti mesta. To je strnjen niz stanovanjskih stavb, nastalih na prostoru Prvotno izredno skromna arhitektura se je večkrat spreminjala, kljub temu pa je večina stavb ohranila tlorisno zasnovo in tipično zunanjo podobo z delno vkopano kletjo, bivalnim pritličjem z vhodom z ulice in značilnimi lesenimi ganki na sončni južni fasadi visoko nad Krko. Z ulico vzporedne strehe so bile krite z lesenimi skodlami ali deskami vse do začetka 20. stoletja, ko jih je počasi nadomestila opečna kritina. Specifična podoba celotnega niza stavb, pogojena z danostjo naravnega okolja in iznajdljivim prilagajanjem terenu - prefinjeno sožitje dominantne narave in skromne arhitekture, kije kljub gmotni revščini svojih graditeljev dosegla visoko estetsko raven, predstavlja izrazito etnološko posebnost Novega mesta in je njegov razpoznavni znak. »Noč trudna molči, ...« Dragotin Kette (1876-1899) je bil rojen v učiteljevi družini, Bronasto situlo hranijo v Dolenjskem muzeju. Vojvoda Rudolf IV. Habsburški molči, nezamudna beži čez mestni trg Iona sanjava. Vse v mraka mirno, na vodnjaku tih vetrc z vodoj poigrava. Znani verzi Dragotina Ketteja a je že s petnajstimi leti postal sirota. Po smrti staršev sta zanj skrbela stric in teta. Od leta 1888 je obiskoval ljubljansko gimnazijo, leto 1890-1891 je preživel na učiteljišču, leta 1895 pa je bil izključen iz gimnazije, ker ni plačal šolnine. V tem času je bil tudi član in tajnik Zadruge ter se povezal s člani »moderne«, z Murnom, Župančičem in zlasti s Cankarjem. Med letoma 1896 in 1898 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu in tu maturiral. V Novem mestu je ustanovil Zadrugo ter doživel neuslišano ljubezen do Angele Smolove. Po maturi je moral k vojakom v Trst, kjer je zbolel za jetiko, bil v začetku aprila 1899 odpuščen, se na smrt bolan vrnil v Ljubljano in umrl v Cukrarni pri Murnovi gospodinji. Zadnja leta bil z drugimi člani moderne predvsem v leta 1786 porušenega srednjeveškega me-stnega obzidja. Stavbe so optimalno izkoristile sicer neugodne geomorfološke značilnosti terena in se mu popolnoma prilagodile. Bile so naslonjene na ostanke obzidja, ki so še vedno ohranjeni in vidni v zidovih kletnih etaž. Kletni zidovi pogosto slonijo na živoskalni podlagi vrh strmega pobočja nad reko Krko. Na bregu so živeli predvsem revnejši meščani, ki so se ukvarjali s pridelavo in prodajo zelenjave, pranjem perila, sušenjem mesa in z oddajanjem sob podnajemnikom. Breške gospodinje so do druge svetovne vojne oddajale stanovanja dijakom novomeške gimnazije, zaradi česar se je med Novomeščani zanje uveljavilo ime študentske mame. Rotovž Frančiškanska cerkev sv. Lenarta Kapiteljska cerkev Novomeški Breg Kettejev drevored Vodnjak, kjer so vklesani verzi Kettejeve pesmi pisnem stiku. Svoja dela je od 1896 objavljal v Angelčku, Vrtcu, LZ in Novi Nadi (1897-99). Knjigo njegovih pesmi je po njegovi smrti uredil in s predgovorom objavil Anton Aškerc pod naslovom Poezije (1900). Kettejev drevored in vodnjak z verzi Dvostranski obcestni drevored divjih kostanjev je eno najbolj slikovitih novomeških sprehajališč in eden najznačilnejših mestnih drevoredov v Sloveniji, zavarovan kot spomenik oblikovane narave. V okoli 1500 metrov dolgem drevoredu, ki poteka čez prazgodovinsko naselbino Marof in povezuje mesto s sosesko Bršljin, je bilo zasajenih 370 dreves. Njegov nastanek sega v čas po letu po letu 1900, ko je bila z zgraditvijo današnje Ljubljanske ceste opuščena historična cesta čez Marof. Večji del kostanjev je bil zaradi neprimernega vzdrževanja in starosti v slabem stanju, zato se je leta 1992 začela celovita obnova drevoreda. Izvedena je bila nadomestna zasaditev večine propadlih dreves, vitalna stara drevesa pa so bila sanirana. Vodnjak stoji na zgornjem delu Glavnega trga. Marmorni, sedemkotni vodnjak stoji na podstavku, do katerega vodijo tri profili-rane stopnice iz enakega materiala. V sredini se dviguje kamnit, okrogel steber s kamnito kotanjo. Na robu vodnjaka so vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu. Vodnjak je bil izdelan po zamisli arhitekta Marjana Mušiča. Postavljen je bil leta 1955 na kraju, kjer je stal do leta 1903 litoželezni vodnjak. 19 RECENZIJE Goriška 1848-1899 Goriški muzej Goriški muzej je izdal knjigo zgodovinarja dr. Branka Marušiča Pregled politične zgodovine na Goriškem 1848-1899. V njej avtor obravnava začetek političnega gibanja Slovencev na Goriškem in njegov razvoj do konca 19. stoletja. Obdobje zaznamuje na začetku leto 1848, ki je k političnemu delovanju spodbudilo Slovence v vseh takratnih deželah, končuje pa ga leto 1899, ko se je na Goriškem nehalo obdobje slogaškega nastopanja Slovencev in se je začela idejna diferenciacija. Času revolucije (1848-1849) in neoabsolutizma (petdeseta leta) je sledilo prvo desetletje bolj demokratičnega ozračja, ki ga je še posebej zaznamovalo čitalniško gibanje (1861-1869). Sledila je doba (1869-1879) taborov, prvih dr. Josipa Tonklija, temu pa je desetletje navidezne sloge, dokler se leta 1899 politika ni diferencirala. Vsebina knjige temelji na prispevkih, kijih je dr. Marušič objavil v zadnjih tridesetih letih v različnih zgodovinskih zbornikih. Mediteranski miti Založba ZRC V knjigi Mediteranski miti od antike do 18. stoletja je zbranih trinajst znanstvenih razprav (v angleščini, italijanščini in nemščini z le kratkimi povzetki v slovenščini), ki so jih večinoma prispevali udeleženci istoimenskega mednarodnega interdisciplinarnega znanstvenega srečanja oktobra 2004 v Ljubljani. Avtorji so skozi različne raziskovalne metode, različne poglede na raziskovalne teme ter pristope različnih ved (arheologija, klasična filologija, literarne vede, muzikologija in umetnostna zgodovina) do sorodne tematike predstavili del skupne kulturne dediščine mediteranskega prostora. Za rdečo nit je bil izbran mit o argonavtih in o legendarnih potovanjih ladje Argo, na kateri so pluli številni najbolj znani grški heroji. Dodani sta dve razpravi o prvorazrednem spomeniku antične dobe v Sloveniji - rimski nekropoli v Šempetru. Duhovniki za rešetkami * Arhiv Slovenije Po sarajevskem atentatu 28. junija 1914 se je ozračje naelektrilo in vojna se je hitro približevala. V tem ozračju so avstrijske oblasti obdolžile vrsto slovenskih duhovnikov na Spodnjem Štajerskem, da so »srbofili«. Duhovniki so bili žrtve ovaduhov, ki so imeli različne namene. Aretacije so bile boleče, saj so bili duhovniki nenadoma iztrgani iz svojih sredin, ne da bi bili česa krivi, poleg tega so bili v zaporu deležni zelo neprijetnih zasliševanj. Razmere so se umirile šele po 44 nekaj mesecih. Po izpustitvi so morali duhovniki svojemu škofu, mariborskemu knezoškofu dr. Mihaelu Napotniku, napisati podrobna poročila, za kaj je šlo. Zapisnike so našli v Škofijskem arhivu v Mariboru in Arhiv Slovenije jih je zdaj ponatisnil v zbirki Viri z naslovom Duhovniki za rešetkami in podnaslovom Poročila škofu o poleti 1914 na Spodnjem Štajerskem aretiranih duhovnikih. Knjigo sta uredila zgodovinarja Filip Čuček in Martin Moli iz Gradca. Francosko-slovenski slovar Cankarjeva založba Dvojezični Francosko-slovenski in slovensko-francoski žepni slovar obsega okrog 30.500 gesel in vključuje osnovno besedišče. Slovar je leta 1971 sestavil Anton Grad, vendar je najnovejša izdaja predelana in posodobljena. Po vsebini je malo zajetnejša, hkrati pa je prijetnejša za uporabo, saj imajo gesla preglednejšo tipografsko podobo. Zajeto je osnovno francosko in slovensko besedišče. Izbor gesel in prevedkov izvirnega slovarja je posodobljen, hkrati pa je k francoskim geslom povsod pripisana izgovorjava, ki je v preglednici z ustreznimi podomačitvami pojasnjena tudi na notranji strani platnic. Ubald Vrabec Goriška Mohorjeva družba Skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec se je rodil v Trstu leta 1905, tam je hodil v osnovno šolo, se šolal na Glasbeni matici ter študiral kompozicijo in klavir. Zaradi fašističnega pritiska se je leta 1929 moral izseliti v Argentino. Leta 1931 se je vrnil in do leta 1941 poučeval v Mariboru. V začetku vojne se je vrnil v Trst. Do upokojitve leta 1961 je bil zaposlen pri Glasbeni matici. Po upokojitvi je delal pri Slovenski prosvetni zvezi, vrsto let vodil zbor Gallus in skladal. Umrl je leta 1992. Goriška Mohorjeva družba je v zbirki Naše korenine izdala biografijo o njem, ki jo je napisala Bojana Kralj. Sestavljena je iz treh delov: v prvem Demokracija • 34/XI • 24. avgust 2006 sledimo Vrabčevi življenjski poti, v drugem je prikazan kot zborovodja, v tretjem pa kot skladatelj. Avtorica je prikazala tudi njegovo publicistično dejavnost, njegova predavanja o glasbi in na koncu še nagrade, ki jih je prejel. Drnovškove misli Založba Mladinska knjiga Predsednik države Janez Drnovšek je mnoge zelo presenetil s svojo spremembo v zadnjem času. Če je prej, ko je bil vrsto let predsednik liberalne stranke in vlade, deloval tehnicistično in pusto, se je zdaj spremenil, postal je odprt in razumevajoč. Spremenil je način življenja. Pravijo, da ga je k temu pripravila bolezen. Kakor koli, nekatere to moti, drugi s simpatijo sprejemajo »novega Drnovška«. S svojo knjigo Misli o življenju in zavedanju bralca vabi, da se zazre vase in premisli, kaj lahko stori za pravičnejšo družbo in boljše življenje, lastno in ljudi okoli sebe. Drnovškove misli se napajajo v globokih studencih misli človeštva. Podeželske hiše 4. Založba Kmečki glas Kmečke stavbe so postale arhitekture, vredne opazovanja, preučevanja in varovanja, je v uvodu v knjigo Podeželske hiše na Slovenskem - v zbirki 101 zaklad jo je izdala Založba Kmečki glas - zapisala dr. Živa Deu. Avtorica je zajela vse ozemlje Slovenije in ga glede na različne gradbene tipe razdelila na 18 kulturnih krajin. V slovenskem prostoru je identitetna arhitektura kmečkih hiš, proizvod gradiv in rezultat postopne in izvrstne prilagoditve naravnim danostim in kmečkemu ter polkmečkemu načinu življenja in dela, zelo raznovrstna. Raznovrstnost in še bolj zavezano pripadnost določenemu prostoru pa dajejo stavbam osvojene slikarske, rezbarske in kamnoseške umetnostne veščine, izražene v okrasni obdelavi stavbnih členov v baročni in klasicistični umetnostni navadi. Danes kmečka arhitektura izginja. Ta knjiga je napisana zato, da ne bi čisto izginila. knj îearna Demokracija KNJIGA MESECA AVGUSTA USPEŠNICA boja do banditizma Avtor: Albert Svetina Obseg: 367 strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava. Avtor knjige je bil med vojno prepričan komunist, ki je hitro napredoval, dokler v zadnjem letu vojne ni postal eden vodilnih oficirjev Ozne, udarne pesti partije. V knjigi opisuje svoj medvojni vzpon po partijski lestvici. Prvovrstni so opisi amoralnega obnašanja v Mačkovem štabu nad Črnomljem. Opisi dogajanja v Ljubljani v prvih dneh po koncu vojne so osupljivi, saj je bilo vse v znamenju ropanja in preganjanja političnih nasprotnikov. Pričevanje o odstranjevanju trupel iz Brezarjevega brezna je strašljivo. Od strani do strani sledimo nepopisni brutalnosti slovenskih komunistov, ki so bili zadrti lažnivci, roparji in morilci. Pretresljivi so opisi Svetinove povojne usode: beg na Madžarsko, aretacija, obsodba na montiranem procesu, večletni zapor, rehabilitacija, preživetje v sovjetskem taborišču. lODILNEGA BOJA Redna cena: 6.700,00 SIT/27,95 EUR Pri nakupu knjige meseca avgusta ST, vam priznamo juto rur i zato boste zanjo odšteli le 4.690,00 SIT/19,57 EUR. Naročniki tednika Demokracija pa boste deležni zato boste za knjigo odšteli le 4.020,00 SIT/16,78 EUR Akcijska ponudba velja do 31. avgusta 2006 oz. do razprodaje zalog. Obvestilo potrošnikom: informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239.64 SIT. □ Naročam knjigo Od osvobodilnega boja do banditizma Število izvodov: Ime in priimek (¡me podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za D D V: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokradja, p.p. 4315,1000 Ljubljana ali na faks 01 23 00 661. Naročila sprejemamo tudi po e-pošti knjigarna@demokradja.si ali po telefonu 01 23 00 666. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. www.demokracija.si/knjigarna Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana KULTURA Opojnost poezije in briškega vina Lucija Horvat, foto: Bor Slana, STO/D. Mladenovič V teh dneh poteka jubilejni, deseti festival Medana. Dnevi poezije in vina letos potekajo po več slovenskih krajih, v Medani pa tudi na več prizoriščih sočasno. Že v torek je bilo bogato dogajanje Medane pred Medano. I/Medani, vasici v Goriških brdih, potekajo dnevi poezije in vina. Posebnost festivala Medana je, da lahko vsak avtor z branjem svoje poezije nastopi samo enkrat, zato so bila torkova branja slovenskih avtorjev, ki so na festivalu že nastopili, prava posebnost. Torkov večer branja, ki je potekal na letnem vrtu Društva slovenskih pisateljev, se je končal s koncertom zasedbe Hamlet express. Literarna branja so v torek potekala še v Novem mestu v atriju knjigarne Goga, v Literini knjigarni v Mariboru, v atriju hotela Mitra na Ptuju, na Manziolijevem trgu v Izoli, na domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani in letos prvič na Škrabčevi domačiji v Hrovači. Program je bogat Na letošnjem festivalu Medana se predstavlja 23 pesnikov iz 18 držav, na voljo pa je kakor vsako leto tudi zbornik njihovih pesmi. Bogat je tudi spremljevalni koncertni in gledališki program. Prireditve potekajo v Kulturnem domu v Medani, na domačiji Klinec, v Mladinski sobi in v rojstni hiši Alojza Gradnika ter drugih skritih prostorčkih Medane. Uradno odprtje festivala, katerega glavna tema je avantgarda in poezija, je bilo včeraj na domačiji Alojza Gradnika v Medani. Nastopili so pesniki Oana Ava-silichioaei iz Kanade, slovenski pesnik Gal Gjurin, makedonski pesnik Igor Isakovski, finska pesnica Anne Haenninen, Zimcier Vishniou iz Belorusije in Uljana Wolf iz Nemčije. Sledil je koncert zasedbe Al Capone Strajh trio, ki se je izkazal že na prvem festivalu Medana pred desetimi leti. Pred tem so v medanskem kulturnem domu izvedli gledališko predstavo Pupilija, papa Pupilo in Pupilčki, za konec pa odprli instalacijo »180 pesnikov«. Današnji četrtek se je v Medani začel dopoldne s projekcijo dokumentarnega filma Sumiju v slovo režiserja Kapra Godine in se nadaljeval na domačiji Klinec z okroglo mizo z naslovom Pred časom? Avantgarde danes. Četrtkov popoldan se nadaljuje s projekcijo kratkih poetičnih filmov, na Gradnikovi domačiji pa berejo poezijo Jane Pacalove iz Slovaške, Laure Morali iz Kanade, Christopha W. Bauerja iz Avstrije, Ide Borjel iz Švedske in Fran-cesca Tornade iz Italije. Branja bosta sklenila Nuška Drašček in Elektrik Jazz Quartet, v Mladinski sobi pa bo sledil literarno-senzu-alni performans Nicole Blackman Kurtizanine zgodbe. Medtem bo potekalo odprtje fotografske razstave Tanje Verlak. Medana vabi še naprej Petek se bo začel z Veliko vrtno veselico, projekcijo dokumentarnega filma Metoda Pevca, nato bo v Kulturnem domu zvočno-sve-tlobna instalacija Hanne Preuss Sonoria. Na Gradnikovi domačiji bo pred branjem poezije, na katerem bodo nastopili pesniki Dejan Čančarevič iz Srbije, Christian Hawkey iz ZDA, Ulrikka S. Gernes iz Danske, Dušan Šarotar iz Slovenije, Valérie Rouzeau iz Francije in John Mateer iz Avstralije, prodajna razstava knjig, po branju koncert Intimn Fri-zurn. Skoraj hkrati bodo potekale Kutizanine zgodbe v Mladinski sobi in performans Marka A. Ko-vačiča: Civilizacija Plastosov iz Katastropolisa. Sobotni program bo najdaljši, potekal bo ves dan in bo tudi edini dan z vstopnino. Poleg branja poezije Hèctorja Bofilla iz Katalonije, Olje Saviče-vič Ivančevič iz Hrvaške, Steffena Poppa iz Nemčije, Nicole Blackman iz ZDA, Georga Vasilievicija iz Romunije, Stanke Hrastelj iz Slovenije in Dariusza Sosnickega iz Poljske, ki bo ob običajni uri na Gradnikovi domačiji, bodo dopoldne potekale tudi športne prireditve, popoldne pa med drugim projekcije filmov Jana Cvitkoviča Odgrobadogroba in Karpa Godine Zgodba gospoda P. F. Udeležili se boste lahko tudi odprtja fotografske razstave Boruta Krajnca Route 66 ali spremljali performans Esada Ba-bačiča z naslovom Vsak otrok je lep, ko se rodi. Podelili bodo tudi nagrade za najboljšo Si. Pesem, zasedba Terrafolk pa bo poskrbela za glasbene užitke. E Organiztorji festivala; Mitja Čander, Jelka Ciglenečki, Jure Bohinc 46 Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 KULTURA Tihožitja in pokrajine V bovškem kulturnem domu so odprli razstavo akademske slikarke Stanke Komac Šraj. Domačinka, ki navdih za svoje ustvarjanje išče v naravi in je po svojem slikarskem načinu bliže impresionizmu kot realizmu, se bo predstavila s sklopoma tihožitij in pokrajin, imenovanima Poklon reki Soči in Rože z mojega vrta. Avtorico in njena dela, ki si jih bo v Bovcu mogoče ogledati do 21. septembra, je na odprtju predstavila likovna kritičarka Monika Ivančič. Komac Šrajeva je čustveno močno navezana na domače bovško okolje; iz njega črpa motive za svoje umetniško ustvarjanje, kar se kaže tudi v njenih klasičnih motivih pokrajine in tihožitja. Cikel Poklon reki Soči predstavlja serijo slik, na katerih Stanka Komac Šraj so upodobljene slikovite in mistične rečne struge in ozka korita, ki jih je v skalah izklesala »krasna hči planin«, v katero je umetnica zaljubljena že od otroštva. Avtorica se namreč pridružuje občudovanju Soče pesnika Simona Gregorčiča, saj reko opeva s poetično govorico barv in oblik. V ciklu tako prevladujejo hladni modro-zeleni odtenki vode, skal in rastlinja na rečnih bregovih. Na drugi strani so v sklopu tihožitij Rože z mojega vrta v ospredju topli rdeči, rumeni, oranžni in vijoličasti odtenki. Stanka Komac Šraj (1920) je študij slikarstva začela v Benetkah, sklenila pa gaje po drugi svetovni vojni na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljala je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah. L. H. Muzej v Ratečah V okviru tradicionalne rateške prireditve Vaški dan je kranjskogorska občina skupaj z Gornjesavskim muzejem odprla prenovljeno Kaj-žnikovo hišo, v kateri je zdaj na ogled stalna muzejska razstava Etnološka dediščina Rateč. Na razstavi je prikazana krajevna zgodovina s poudarkom na rateški noši, ki je tako kot v preteklosti še vedno nosilka lokalne identitete. Razstavo sta financirala občina in ministrstvo za kulturo. V prihodnjih letih glede na privlačno lego na stičišču treh držav in bližino Planice ter turistično razvite Kranjske Gore v Kajžnikovi hiši pričakujejo veliko obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine. Hkrati naj bi hišo za svojo vzeli tudi lokalni prebivalci, ki so že ob Napovednik dogodkov ČETRTEK, 24.8.2006 Kajžnikova hiša (Rateče) urejanju muzeju podarili kar okrog 400 predmetov. Občina Kranjska Gora je leta 1995 odkupila v požaru poškodovano Kajžnikovo hišo v Ratečah in jo devet let pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine - enote Kranj postopoma obnavljala. Obnova hiše, za katero je veljalo, da sodi med objekte z zelo ohranjeno ljudsko arhitekturo, je bila končana v letu 2004. Nato je občina kot lastnica hiše Gornjesavskemu muzeju Jesenice naložila muzejsko ureditev hiše. Etnološko zbirko so razporedili v tri nadstropja. V pridi-čju sta z avtentičnim pohištvom in orodjem opremljeni črna kuhinja in shramba. V prvem nadstropju so večji prostor, namenjen različnim prireditvam, opremili s klopmi in mizami, izdelanimi po predlogah kmečkega pohištva v Gornjesavski dolini. Mansardo so namenili predvajanjem video-, digitalnih in avdi-oposnetkov. Obiskovalcem hiše pa ne bodo le predvajali filmov, ampak jim bodo etnološke teme približali tudi z različnimi predavanji in muzejskimi večeri. L. H. 20.00 Cankarjev dom: P. I. Čajkovski: Labodje jezero. Balet. Gostuje Opera in balet SNG Maribor. 20.00 Stara elektrarna: Mednarodni festival gledališča in plesa: Egomania. Nataša Lušetic (Hrvaška) 22.00 Stara elektrarna: Mednarodni festival gledališča in plesa: Lilli Handel. Ivo Dimchev (Bolgarija) PETEK, 25.8.2006_ 21.00 Dvorni trg: Mladi levi: HorkeŠkrat, koncert (Srbija) SOBOTA, 26.8.2006_ 71.00 Ob Ljubljanici: Art and Craft, predstavitev domačih in umetnostnih obrti 20.00 Mestna hiša: To je življenje, predstava 22.00 Stara elektrarna: Mladi levi: The Story Of Daniel RayUmka. LV. (Latvija) NEDELJA, 27.8.2006_ 11.00 Ljubljanica, na ladjici: Ženska vokalna skupina Lan, ljudska glasba 18.00 Stara elektrarna: Mladi levi: Show Your Face! Umka. LV.& Betontac (Latvija, Slovenija) 20.30 Ljubljanski grad: Berlinski filharmonični virtuozi, koncert PONEDELJEK, 28.8.2006_ 71.00 Ljubljanica, na ladjici: Ženska vokalna skupina Lan, ljudska glasba 18.00 Čevljarski most: Klavirski duhec Jošti, glasbena pravljica 20.30 Cankarjev dom: G. Verdi: Attila, opera. Gostuje Opera in balet SNG Maribor. Opera in balet SNG Maribor se predstavlja s še enim priljubljenim opernim delom, in sicer z Attilo Giuseppa Verdija. S to opero si je Verdi utrdil sloves opernega skladatelja. Tudi to delo je nastalo po naročilu gledališča La Fenice. TOREK, 29.8.2006_ 20.30 Križanke: Vlado Kreslin z gosti 20.30 Ljubljanski grad: Sečuanska opera 21.00 Unionski vrt: Boško Petrovič z gosti, džez. Gostje: Primož Grašič (Slovenija), kitara, Mario Mavrin (Hrvaška), bas kitara, inVid Jamnik (Slovenija), vibrafon SREDA, 30- 8.2006_ 20.30 Križanke: Tesla Electric Company, Tomaž Pandur, režiser. Gledališki projekt »Tesla« po scenariju Darka Lukiča in v režiji Tomaža Pandurja govori o tragediji genija, ki je imel jasne vizije daljne prihodnosti in čigar znanstveno delo je popolnoma prežeto z novodobno duhovnostjo. RADIO ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija ■ 32/xi • 10. avgust 2006 47 FILM Bela Masajka Monika Maljevič Carola gre na počitnice v Kenijo, kjer se ji življenje obrne na glavo, ko se zaljubi v Masaja. Odloči se zapustiti svojega fanta in ostati z ljubimcem. Prilagoditi se mora masaj-skemu načinu življenja in prehranjevanja, kar med drugim pomeni pitje mleka, pomešanega s krvjo. Soočiti se mora z moževimi pričakovanji v vlogi zakonske družice kot tudi z njegovim odnosom do žensk nasploh. Kljub vsem kulturnim razlikam pa Carolo v plemenu lepo sprejmejo. Film je navdihnila avtobiografija švicarske pisateljice Corinne Hofmann. Carola, odlično jo igra Nina Hoss, na počitnicah v Keniji sreča postavnega vojščaka plemena Samburu Lemaliana (Jacky Ido) in se vanj do ušes zaljubi. Posledice so usodne: svojega fanta (Janek Rieke) pošlje domov v Švico samega, ona pa ostane v Keniji. Po naporni poti skozi afriško divjino se v Maralalu spoprijatelji z Nemko Elisabeth (Katja Flint). Kmalu spet najde Lemaliana in mu sledi v njegovo vas Barsaloi. Z neverjetno močjo premaguje vse ovire in si v Afriki ustvari novo življenje. Kmalu pa se izkaže, da je tisto, za kar je mislila, da je ljubezen njenega življenja, v resnici mučna dogodivščina, ki jo popelje do skrajnih meja... Lemalianova ljubosumnost namreč spremeni njeno življenje v pekel. Nesoglasja dosežejo vrhunec, ko jo obtoži, da ima razmerje z duhovnikom in da Sarai ni njegova hčerka. Čedalje več pije, Carolo pa začne med prepiri pretepati. Ko ga ona udari nazaj, lahko samo vaščani preprečijo najhujše. Lemalian si postriže dolge lase in začasno odloži tradicionalno oblačilo. Carola se zaveda, da situacije nima več pod nadzorom, in ne vidi več prihodnosti zase in za svojo dveletno hčerko. Oznani, da hoče otroka pokazati svoji materi v Švici, in obljubi, da se bo vrnila. A da bi lahko zapustila državo s Sarai, mora Die Weisse Massai Režija: Hermine Huntgeburth Scenarij: Johannes W. Betz po romanu Corinne Hofmann Produkcija: Mark Woods, Cameron McCracken, Brendan McCarthy Igrajo: Nina Hoss, Jacky Ido, Katja Flint, Antonio Prester, Janek Rieke Premiera: 24.8.2006 Distribucija: Blitz Film & Video Distribution otrokov oče dati pisno soglasje. Carolo čaka še zadnja neprijetna dogodivščina... Resnična zgodba Knjižno uspešnico Corinne Hofmann z istim naslovom je na filmsko platno prelila Hermine Huntgeburth. Snemanje je potekalo jeseni 2004 v Keniji. Gre za resnično zgodbo mlade ženske, ki je premagala neštete ovire tuje kulture, da bi bila z ljubeznijo svojega življenja. Dogodivščina, ki je »belo Ma-sajko« popeljala skozi nebesa, je trajala štiri leta. Pogumna in odločna ženska, ponosen vojščak in veličastna ljubezenska zgodba v dih jemajoči afriški pokraji- ni so sestavine te mednarodne uspešnice. Knjiga je bila prevedena v 16 jezikov in do danes je bilo po svetu prodanih več kot 4 milijone izvodov. Tudi filmska priredba zgodbe o življenju med dvema svetovoma bo nedvomno navdušila gledalce po vsem svetu. Nadarjena Nina Hoss je prepričljivo odigrala mlado Švi-carko Carolo, ki tvega prav vse, da se bi njene sanje o ljubezni in sreči uresničile. Nasprotni pol teh sanj je karizmatični mladenič Jacky Ido kot veličastni vojščak Saburu. To je njegova prva glavna vloga. Vlogo Elisabeth, v oddaljeni afriški vasici zasidrane Nemke, igra Katja Flint. B Demokracija • 34/xi ■ 24. avgust 2006 Legenda o motorju Resnična zgodba o Novozelandcu Burtu Munroju, ki seje kljub starosti odločil sodelovati na najbolj znani dirki in postaviti nov hitrostni rekord. Stem namenom je dolga leta ustvarjal svoj motor in se leta 1967 zares udeležil dirke v ZDA in več kot enkrat popravil svetovni hitrostni rekord. Biografski celovečerec Rogerja Donaldsona je zgodba o Novozelandcu Burtu Munroju, igral ga Anthony Hopkins, ki ni dopustil, da bi zbledele njegove sanje iz otroštva. Po dolgih letih izpopolnjevanja svojega motorja Twin Scout Indiana iz leta 1920 se je leta 1967 kljub ostarelosti odpravil na dirko hitrostnih rekordov v Bonneville Salt Flats v Utah. Zdelo se je, da je uspeh malo verjeten, toda postavil je nov hitrostni rekord, ki se je obdržal do danes. Njegova legenda živi dalje. Rogerju Donaldsonu, po rodu iz Nove Zelandije, je uspelo v Hollywoodu. Anthony Hopkins je eden najboljših igralcev na svetu. Poti teh treh mož so se prekrižale lani na belih peščinah Bon-nevillea v Utahu. Donaldsonu so se izpolnile želje, ki jih je nosil s seboj že 30 let. Kot mlad ustvarjalec filmov (takrat je ustvarjal dokumentarni film Offerings to the God of Speed) je srečal neverjetnega moža iz Invercargilla z neverjetno zgodbo. Scenarij za njegovo mojstrovino Lovec na rekorde: legenda o motorju temelji na odpravah Burta Munroja v Bonneville v 60. letih prejšnjega stoletja. Burta spremljamo na njegovi poti do uresničitve začrtanega. Gre za resnično zgodbo o človeku, ki je živel po načelu: Če je težko, se potrudi bolj; če ni mogoče, se potrudi še bolj. Daj vse od sebe, a stori to. To nenavadno in priljubljeno osebo je odigral oskarjevec Anthony Hopkins. Lovec na rekorde: legenda o motorju na najboljši način prikazuje Munrojevo moč, odločnost, ustvarjalnost, šarm in drugačnost, in sicer skozi oči režiserja, ki je človeka poznal osebno in ni nikoli opustil svojih sanj o prenosu Munrojeve zgodbe na velika platna. M. M. »»o The World's Fastest Indian m Režija: Roger Donaldson Scenarij: Roger Donaldson Igrajo: Anthony Hopkins, Jessica Cauffiel, Saginaw Grant, Diane Ladd, Christopher Lawford, Aaron Murphy, Paul Rodriguez, Annie Whittle Premiera: 24.8.2006 Distribucija: Cinemania group Na kratko Oskarjev nagrajenec CLINT EASTWOOD je posebno priznanje Sklada Motion Picture Television za svoj prispevek k vesternom. Eastwood, ki je dobil oskarja za režijo vestema Neoproščeno, je priznanje prejel na 24. podelitvi nagrad zlati škorenj. Slovesnost je posvečena igralcem, kaskaderjem in režiserjem, ki so pripomogli k negovanju tradicije vestema na velikem platnu in na televiziji. Morgan Freeman, ki je igral v Eastwoodovem z oskarjem nagrajenem filmu Punčka za milijon dolarjev, je dobil posebno nagrado, ki so jo v štiriindvajsetih letih doslej podelili le osemkrat. Eastwood, 76, je drugi režiser, ki je po Johnu Fordu, slednji seje podpisal pod klasike, kot je film Iskalci, prejel priznanje Sklada Motion Picture & Television. Nagrado zlati škorenj so dobili igralci Ann-Margaret, Joan Leslie, Powers Boothe in Wes Studi ter režiser Leslie H. Martinson in koordinator kaskaderjev Buddy Van Horn. Sklad Motion Pictures Television je bil ustanovljen leta 1921. Po glasbenih biografijah, kot sta Ray in Walk the Line, bodo gledalci z izmišljeno zgodbo Walk Hard dobili še film s humornejšo vsebino. JOHN C. REILLY, kije pel že v muzikalu Chicago in gaje v ZDA mogoče videti v komediji Talladega Nights: The Ballad of Ricky Bobby, bo upodobil izmišljeno glasbeno legendo po imenu Dewey Cox. Pred kamero bo lahko izživel nemogoče obnašanje glasbene legende in uprizoril številne ekscese. Judd Aptow in Jake Kasdan že pišeta scenarij za film, prevzela pa bosta tudi produkcijo. DANIEL CRAIG, novi James Bond, si želi, da bi mu kritiki dali priložnost. »Če bi na intemetu pogledal, kaj ljudje pravijo o meni, kar sem na žalost že storil, bi znorel,« je 38-letni britanski igralec dejal v intervjuju za revijo Entertainment Weekly. »Sovražijo me. Menijo, da nisem pravi za to vlogo. Razumem njihovo strast, toda želim si, da bi se vzdržali sodb.« Skupina oboževalcev Jamesa Bonda je vzpostavila spletno stran wwwcraignot-bond.com kot protest proti Craigu v filmih o agentu 007 in kot bojkot proti novemu filmu Casino Royale, ki naj bi premiera doživel 17. novembra. Svetlolascu je bilo med snemanjem neprijetno izustiti slavne besede: »Ime mi je Bond, James Bond.« »Po pravici povedano, sploh nisem vadil. Nisem želel razmišljati o tem, ker nisem hotel, da mi je to v breme.« , tel.: 03/897 50 05 1 î I /w.radiovelenje.nm RADIO VEL EN JE Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 49 AVTOMOBILIZEM Razlika je v črki Tekst in foto: Matej Mihinjač, SAGA Institute Volkswagen touran traveller 1,4 TSI TEHNIČNE KARAKTERISTIKE vrtljajih obide. Največji mogoči tlak, ki ga doseže celoten sistem, znaša okrog 2,5 bara pri 1.500 vrtljajih na minuto. Kompresor sam zmore 1,8 bara že pri vrtljajih prostega teka, medtem ko sam tur-bopolnilnik doseže 1,3 bara, toda šele pri 3.500 vrtljajih na minuto. Pri nizkih vrtljajih tako delujeta oba sistema, ko pa se motor zavrti hitreje, elektromagnetna sklopka, nameščena na vodni črpalki, ustavi kompresor, ob čemer se odpre obtočni ventil. Tako deluje takrat le turbopolnilnik, ki je bolj ekonomičen. In praksa? Zelo zanimivo, čeprav ne tako obetajoče, kot se zdi ob prebiranju vseh obljub. Delovne prostornine pač ni mogoče kar tako nadomestiti v nizkih vrtljajih, čeprav kompresorju v tem primeru kar dobro uspeva. Večja težava je v tem, da se mora spopadati s kar poldrugo tono in ne najbolj aerodinamično obliko karoserije, zato je poraba lahko na krajših poteh, kjer je veliko speljevanj, precej velika. Veliko bolje se potem odreže pri večjih hitrostih; pri povprečju 120 km/h in ravni cesti se motor povsem zadovolji z manj kot sed- nju pomaga s kompresorjem in turbinskim polnilnikom hkrati. Odlična popotnica je tudi osvojeni naslov 'motor leta'. Napredek skozi tehniko v svoji šibkejši različici, ki jo ta čas Volkswagen vgrajuje le v touran, ima 103 kW (140 KM), kar je bistveno več kot 66 kW (88 KM), ki jih dosega za osnovo uporabljeni atmosferski 1,4 FSI, od katerega je prevzel tudi sistem neposrednega vbrizga goriva v valje. Kompresor in turbopolnilnik sta nameščena serijsko, toda obtočni ventil na kompresorju omogoča, da ga zrak pri višjih TEHNIČNI PODATKI vrsta motorja VOLKSWAGEN TOURAN 1,4 TSI bencinski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj, neposredni vbrizg, kompresor in turbinski polnilnik 1390..... fÖ3 (140) pri 5600................... 22Ö pri 1750-4000...................... ročni, šeststopenjski na sprednji kolesi 4391 x1794 x i 635..................... "2677.................................................. 695/1989.......................................... prostornina v ccm moč v kW (KM) pri vrt./min največji navor v Nm pri vrt./min menjalnik pogon mere (dolžina x širina x višina) v mm medosna razdalja v mm prtljažnik v litrih masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1478 (672) največja hitrost v km/h 200 pospešek 0-100 km/h v s 9,8 poraba (po normah EU) v l/l 00 km 7,4-7,5 poraba na testu v 1/100 km 9,3 cena vozila v SIT 5,320.532 TSI je kratica, o kateri se v zadnjem času veliko govori. Marsikdo najprej pomisli, da gre še za eno nadgradnjo slavne kratice TDI, v resnici pa nima prav nobene zveze s tur-bodizli z izjemo načina delovanja nekaterih komponent. Oznaka predstavlja zadnji krik tehnike, bencinski motor, ki si pri diha- 50 Demokracija • 34/xi • 24. avgust 2006 AVTOMOBILIZEM RadM 106.6 MHz mimi litri bencina na 100 km. Tudi zmogljivosti so, ko se enkrat zbudi turbina, kar konkretne, pri tem pa je v pomoč še menjalnik s šestimi stopnjami, ki so lahko zato krajše in bolje izkoristijo 220 Nm navora v razmeroma širokem območju. Malce zmoti tudi nemirno delovanje sistema, saj v nizkih vrtljajih kar dostikrat 'cukne1. Nekaterim bo sikanje prisilnih polnilnikov, ki se ju 'med ogrevanjem' kar lepo sliši, všeč, drugim ne, vsekakor pa bodo vsi presenečeni nad zelo tihim in mirnim delovanjem motorja tako na mestu kot med konstantno vožnjo. Tudi vžiga izredno mirno, tiho in hitro. Zloženka Kot je nekoč Opel 'izumil' besedo caravan iz car-as-van, je za svoj srednje veliki enopro-storec Volkswagen izbral besedo touran - touring in sharan. Sestavljanka se nadaljuje tudi v notranjosti. Kombinacije razporeditve sedežev in prilagodljive kabine so vam lahko v zabavo, lahko pa povsem praktična zadeva, ki ustreza vašim vsakdanjim potrebam. Do sedaj je touran prejel že kopico priznanj kot najboljši v razredu, kar za kupca pomeni odlično podvozje, zelo dobro izdelavo in morda najpomembnejše glede na to da gre v prvi vrsti za družinski avtomobil, najvišjo raven varnosti. Če bi bila ročica menjalnika nameščena malce više in volan manj položen, bi bilo delovno okolje že skoraj popolno. Sedeži v drugi vrsti so ločeni in posamično pomični, brez tretje vrste sedežev meri prtljažnik kar 695 litrov, še bolj pa je impresivna številka, ki nastane ob zloženi vrsti sedežev - nastane kar 1913 litrov prtljažnega prostora, kar ob praktično ravnih stenah kabine pomeni precej uporabno možnost prevoza tudi večjih predmetov. Cena takšnega tourana s posebnim paketom opreme traveller znaša nekaj več kot 5,3 milijona tolarjev. Poleg opreme trendline ima v tem primeru še 16-palčna lahka platišča in klimatsko napravo 'climatic', kjer lahko sprednja potnika ločeno nastavljata temperaturi. Posebno je tudi gladko oblazi-njenje, ki pa ne navdušuje, saj se hitro umaže in je lahko v poletnih mesecih vroče, je pa zato toliko bolj dobrodošel kakovosten avdiosistem z osmimi zvočniki. Volkswagen je z novo tehnologijo vrgel rokavico drugim izdelovalcem in konec koncev tudi sebi, saj bi ob morebitnem uspehu novi 'diesel-killer' odžrl nekaj prodajnih številk tudi znotraj hiše. A če smo pošteni, v primeru tourana je še vedno zdi boljša izbira TDI. Tudi šibkejši. IB DAIHATSU TREVIS Prihodnji mesec se bo v evropskih prodajnih salonih znamke Daihatsu pojavila evropska izvedba retro oblikovanega mestnega malčka mira gino, ki bo v Evropi nosil modelno oznako trevis. Zasnovan je na platformi modela cuore in uporablja tudi njegovo mehaniko, vendar ima 15 mm daljšo medosno razdaljo (2390 mm), hkrati pa ponuja veliko več individualnosti zaradi svoje oblike, ki zelo spominja na prvotni britanski mini iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Za pogon približno 800 kilogramov težkega vozila s sprednjim pogonom skrbi trivaljni bencinski motor z litrom delovne prostornine, ki ponuja 58 'konj' in 91 Nm navora pri 4000 vrtljajih v minuti v povezavi s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom. Največja hitrost znaša 160 km/h, pospeševanje od 0-100 km/h pa je končano v 12,2 sekunde. Po navedbi izdelovalca znaša povprečna poraba goriva 4,8-litra na sto prevoženih kilometrov. Novice CHEVROLET CAMAR0 Izvršni direktor koncema General Motors Rick Wagoner je tudi uradno potrdil govorice, da gre letošnji detroitski konceptni camaro v serijsko proizvodnjo proti koncu leta 2008. Začetek prodaje v ZDA je predviden v prvi četrtini leta 2009. Razlog za vnovično 'vstajenje' te ameriške avtomobilske ikone (1967-2002), ki sojo izdelali v večmilijonski nakladi (približno 4,8 milijona primerkov) in ima po vsem svetu več kot 1000 klubov z zvestimi privrženci, je predvsem v burnem in zelo toplem odzivu javnosti. PEUGEOT 908 Pri Peugeotu so pokazali fotografije svojega najnovejšega koncepta, ki bo po vsej verjetnosti predstavljal eno največjih atrakcij na letošnjem avtomobilskem salonu v Parizu. Zaposleni v Peugeotovem oblikovalskem oddelku so ustvarili limuzinski kupe s štirimi vrati, zadnjim pogonom in prečno nameščenim sredinskim motorjem pred zadnjo osjo. S predstavitvijo koncepta, ki s svojo eleganco, prestižem in velikostjo spominja na izdelke nekdanje francoske avtomobilske znamke Facel-Vega in nosi enako modelno oznako (908) kot nekdanji dirkalni prototip znamke Porsche ali novi Peugeo-tov dirkalnik z 12-valjnim dizelskim motorjem in dvema filtroma trdih delcev, so želeli nakazati, kaj bodo pripeljali s seboj ob nastopu na vztrajnostni dirki 24 ur Le Mansa v letu 2007. Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 51 ZNANOST IN TEHNIKA # # O® / ** * S o o ^ ofb > i Slovenska kajakaška na mirnih vodah ŠPELA PONOMARENKO je zadnji dan 35. svetovnega prvenstvu v Szegedu osvojila srebrno odličje na 200-metrski progi. S tem je 24-letna Koprčanka poskrbela za največji slovenski uspeh v tem športu. Na mladinskem svetovnem prvenstvu je v konkurenci atletinj, starih do 19 let, komaj 17-letna TINA ŠUTEJ nastopila odlično in v skoku s palico osvojila srebro z izenačenim državnim rekordom, kije 425 centimetrov. Preveč poklicanih Esad Babačič Sedim v apartmaju in gledam tekmo med Francijo in Argentino, ki jo dobivajo gavči. Ko se Francozi nekaj minut pred koncem malce približajo favoritom, opozorim prijatelja, naj bo pozoren na odgovor Argentincev. Žogo vzame Ginobili, jo drži kakšnih petnajst sekund in jo na koncu vrže z dobrih sedmih metrov - naravnost v koš seveda. Kako preprosta in učinkovita rešitev vseh težav. Strokovni komentator na hrvaški televiziji označi met argentinskega beka za nerazumnega. Se strinjam, toda le polovično: morda bi bil res nerazumen, če ga ne bi bil sprožil igralec, čigar igra v napadu temelji na tovrstni predrznosti. Navsezadnje ni nihče dvomil, da bo zadel. V bistvu so v to prepričani vsi na čelu z njim in njegovimi soigralci. Kar je tudi najpomembnejše. Ob gledanju te mojstrovine so mi misli ušle k našim košarkarjem, ki so se sprehodih skozi prvo kolo. Kaj se bo zgodilo, ko bodo naši tisti, ki bodo morah odgovoriti na pritisk; se bo našel junak, ki bo sposoben tako »nerazumno« zadeti za tri točke in ohladiti nasprotnika? Prišla je tekma proti Italiji, v kateri bi morah potrditi svojo prevlado; imeli smo nekaj točk prednosti, ki jo je bilo treba oplemeniti, pa je nismo. Namesto da bi naši odlični beki in še boljši centri zacemen-tirali zmago, so preporod doživeli Italijani, ki verjetno še sami ne vedo, kako jim je to uspelo. Ah zato, ker naši niso imeli dežurnega »norca« za takšne situacije? Močno dvomim, saj imamo kopico odličnih košarkarjev, ki so za svoje klube že odločali velike tekme. Če omenim samo Lakoviča, Bečiroviča pa Brezca. Je potemtakem mogoče, da je izbrancev v našem moštvu preprosto preveč? Če lahko sodimo po »nerazumnih« menjavah, je tudi to mogoče. Na trenutke se zdi, kot da bi se naša klop bala, da se ne bi kdo preveč razigral in tako ogrozil celote. Kot da naše strokovno vodstvo ne bi bilo doraslo tako pisani in kakovostni družbi košarkarjev, kot jih ima naša reprezentanca. Treba se bo odločiti, kdo so nosilci igre, ah pa trmasto držati v igri tiste, ki so v določenem trenutku najbolj razigrani. Le tako lahko v končnicah računamo na kakovostne rešitve posameznikov, ki so zmožni presežkov. Samo predstavljamo si lahko, kako se počuti igralec, ki mu ne pustijo, da se do konca razigra. Vsak sistem mora biti odprt za kanček improvizacije, ki na koncu odloča. Kakovost velikih trenerjev je tudi v tem, da prepoznajo pravi trenutek in igralca, ki se bo v njem najbolje znašel. Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 55 Zdravljenje ni mogoče, zato bo morilec do konca svojih dni v zaprtem oddelku umobolnice. Ročna bomba v svežnju je bila za prejemnico usodna. V umobolnici do konca življenja Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Morilec je živel v blodnjah, zato je izdelal peklenski stroj. Zdravljenje ni mogoče, ostaja edino stalni nadzor na zaprtem oddelku psihiatrije. Glede na to, da jih ima skoraj 9o let, bo najverjetneje tam ostal do smrti. Preostale dni svojega življenja bo 89-letni Jožef Reber-nik iz Maribora preživel za zidovi psihiatrične bolnišnice, ker je lani s svežnjem bombo umoril dobrega četrt stoletja mlajšo so-krajanko Ano Zavernik. Na podlagi izvedenskih mnenj so sodniki prvostopenjskega sodišča odločili, da je Rebernik zmešan in kot tak kazensko neodgovoren za svoja dejanja, zato ga je treba imeti pod ustreznim nadzorom na psihiatriji. Višje sodišče v Mariboru je pritrdilo mnenju prvostopenjskega in sodba je postala pravnomočna. Rebernik je pred precej leti doživel možgansko kap. Njene posledice so povzročile spremembe v 56 njegovem duševnem stanju in kaj kmalu je bil v sporu z vsemi okoli sebe. Leta 2002 se je dogovoril z Ano Zavernik, da bo za plačilo živel v njeni hiši, ona pa mu bo gospodinjila. Prve mesece oskrbovanja je bilo vse v redu, potem pa je začel Rebernik halucinirati. Obtoževal je Zavernikovo, da mu krade denar in da jo ponoči obiskujejo ljubimci. Tudi če bi bilo to res, ni imel prav nobene pravice, da bi ji kaj očital, kaj šele da bi okoli hiše napeljeval električno žico, da bi preprečil po vsej verjetnosti imaginarnim »ljubimcem« dostop do Zaver-nikove. Stanje je postalo tako nevzdržno, da so ga leta 2003 izselili iz hiše in namestili v varovano stanovanje. Očitno je v njegovih bolnih možganih zaradi izselitve vrelo maščevanje in dve leti pozneje, na začetku junija 2005, je Ivano Habjanič, ki mu je občasno prihajala pomagat v stanovanje, prosil, da na pošto odnese sveženj. Habjaničeva ga je v dobri veri oddala, ni pa vedela, da je v svežnju, ki je bil naslovljen na Zavernikovo, peklenski stroj. Nastavljen je bil na aktiviranje v trenutku, ko bi ga odprla, glavno eksplozivno telo pa je bila jugoslovanska ročna bomba M-52. Umobolnica edina rešitev pet dni po oddaji svežnja, 15. julija lani, je Zavernikova zavoj dvignila na pošti in ga odnesla domov. Naprava je eksplodirala pri odprtju in nesrečna ženska ni imela niti teoretične možnosti, da bi preživela eksplozijo. Bombni drobci so jo tako razcefrali, da je bila takoj mrtva. Seveda ni trajalo dolgo, ko so preiskovalci odkrili, kdo je poslal peklenski stroj, in zaškrtale so lisice. Že pred sojenjem se je pokazalo, da je obtoženi hud duševni bolnik. Takoj so ga namestili v umobolnico in tudi na sodišču se ni pojavil. Sodili so mu v odsotnosti, ker obravnave niti ni bil zmožen spremljati in še manj dojemati. Izvedenci so pojasnili, da živi Rebernik v stalnih blodnjah, pri čemer niso izključene niti halucinacije. Prav te blodnje so ga pripeljale do tega, da je poslal nedolžni ženski sveženj s peklenskim strojem. Nerazumevanje dejanskega stanja ga očitno ni oviralo pri izdelavi eksplozivne naprave, zato je okolici vsekakor nevaren in je stalni nadzor na psihiatriji edino, kar mu bo preprečilo, da bi storil še kak zločin. ID Demokracija ■ 34/xi • 24. avgust 2006 KRONIKA Oprostil mu je Zabodeni je oprostil znancu, ki ga je skoraj pokončal z nožem. Do obračuna je prišlo zaradi preglasnega radia. Iz ljubljanskega pripora so pred sodni senat pripeljali 40-letnega Ljubljančana Branka Zupana, ki ga obtožnica bremeni poskusa umora. Zupan je 17. marca letos z nožem tako hudo zabodel trinajst let starejšega Bojana Černi-ča, da je le malo manjkalo, pa bi zabodeni izkrvavel. Oba sta sicer že nekaj let prijatelja, predvsem pri popivanju. Kot mnogokrat pred tem sta bila skupaj s še dvema znancema v stanovanju enega od njih in družno so praznili steklenice. Branko s pivom, drugi pa z vinom. Eden od pivcev je omagal za mizo, lastnik stanovanja pa je rekel, da se umika v posteljo, Zupana in Černiča je prosil, naj zaradi sosedov ne zganjata krava-la. Zupan je navil radio, Černič ga je opozoril, naj ga utiša, ko pa se je Zupan začel prepirati, je sklenil oditi. Tedaj ga je Zupan dvakrat zabodel v hrbet in mu poškodoval ledvico, pljuča in čreva. Černiča, ki je izgubil več kot tri litre krvi, so komaj rešili. Černič je na sojenju dejal, da ne ve, kaj je prijatelja obsedlo. Ve sicer, da je bil Zupan že na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici, a do tedaj naj ne bi bil nasilen, vsaj fizično ne. Res pa je Zupan pod vplivom alkohola kdaj tulil po naselju, je rekel Černič. On sam mu vsekakor oprošča, zahteval bo le povračilo morebitnih stroškov zdravljenja, je rekel Černič in Zupanu zaželel vso srečo v nadaljnjem sojenju. Septembra naj bi zaslišali sodnega izvedenca in še enega od udeležencev marčevskega popivanja, potem pa predvidoma izrekli sodbo. B. S. LAŽNA BOMBA Bombomanija v slovenski prestolnici očitno še kar traja, kar pa glede na svetovno situacijo sploh ni nenavadno. Pred dnevi je neznanec poklical v Kolosej in zatrdil, da je v poslopju bomba. Brez panike so evakuirali kinodvorane, restavracije in trgovine v poslopju in stavbo preiskali. Izkazalo seje, da gre za lažen alarm, zato so se predstave nadaljevale. Seveda pa možje postave iščejo neznanca, ki je poslal lažno sporočilo. Potem ko ga bodo ujeli, bo moral pojasniti sodniku, ali je šlo za »šalo« ali je na tak način izrazil svoj protest proti izboru filmov, ki so jih vrteli v kinu. SPREGLEDAL JE Najverjetneje ima lopov, ki se je pred dnevi oziroma nočmi z nečednimi nameni potikal po Ljubljani, kar dober vid, pogled pa se mu rad ustavi na tuji lastnini. Med nočnim pohajkovanjem se mu je lo-povski pogled torej ustavil v izložbi na Igriški ulici v Ljubljani, kjer je trgovina z optičnimi pripomočki. Nebodigatreba je tako razbil izložbeno steklo v prodajalni in se začel na debelo zalagati z očali. Izginilo jih je kar precej, saj je lastnik prijavil za milijon tolarjev škode. Zato sklepajo, da je imel lopov pomočnika, ki mu je »posodil roko« pri odnašanju plena. Za devet milijonov škode V Velenju je piroman, sicer pripadnik prostovoljnih gasilcev, s požigi naredil za devet milijonov škode. Policisti in gasilci v Velenju zadnji dve leti res nimajo sreče. Poleg običajnega posredovanja pri požarih sta jim zadnji dve leti izredno delo nalagala piro-mana, ki sta veslo kurila po velenjski okolici. Primer lanskega mladoletnega piromana je na sodišču, letošnji pa naj bi se mu v kratkem pridružil. Požigalca nista povezana. Letošnji »izredni« požari so se začeli aprila in se končali v začetku avgusta. Devetnajstletnik, član prostovoljnega gasilskega društva, je podtikal požare, potem pa se pridružil gasilskim kolegom pri gašenju. Očitno gre tudi pri njem za motnjo, ki jo bodo morali pojasniti psihiatri. Na svojih požigalskih pohodih je požgal pet gospodarskih poslopij, barak in kozolcev, a to mu še ni zadostovalo. Med drugim je ukradel starejši osebni avtomobil in ga na samem zažgal. Za veliki finale je zažgal tudi tovornjak v garaži enote Elektra Celje. Na srečo so zadnji požar pogasili, še preden so se plameni razširili na bližnja vozila in transformatorsko postajo, ki je bila prav blizu gorečega vozila. Sodišče bo tako čez čas povedalo mlademu piromanu, da požigi pač niso šala, prostovoljni gasilci pa so Velenjčana medtem že izključili iz svojih vrst. Kako tudi ne, saj jim je napravil kar precej dela in seveda s tem povezanih stroškov. Poleg tega je s požigi napravil tudi precej neposredne škode, in sicer za devet milijonov tolarjev, ki jih bo moral povrniti oziroma jih bodo plačali njegovi starši. B. S. (71/J ELEKTROPROM ELEKTROPROM d.o.c Loke pri Zagorju 22 1412 KISOVEC tel.: 03 56 57 150 fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.si ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske Instalacije ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ trgovina EVJ CENTER ♦ lokalna televizija ETV ♦ tiskana vezja ♦ grafitne ščetke ♦ delovni stroji In nizke gradnje ♦barSEDMICA ŠTAJERSKI VAL T? L Jr prijateljstvo bližina domišljija RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET! Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 57 RUMENO Najbolj precenjena Razvpita bogatašinja Paris Hilton je podrla nov rekord. »Dosežek« pa tokrat ni niti malo dragocen. Kot »najbolj precenjena osebnost« se lahko z lahkoto vpiše v Gu-innessovo knjigo rekordov za prihodnje leto. Dejstvo temelji na vrsti javnomnenjskih raziskav, objavljenih v raznih revijah, v katerih so bralci izbirali najmanj priljubljeno in najbolj precenjeno javno osebnost. Ime Paris Hilton se je vedno znova pojavljalo na vrhu, tesno za petami pa sta ji pevka Britney Spears in igralec Tom Cruise. Med zvezdniki, ki so se letos prebili v Guinnessovo knjigo rekordov, sta še Madonna kot najbolje plačana pevka v letu 2004 in The Rock kot najbolje plačani igralec za svoj prvenec v filmu Kralj škorpijonov. Bogata dedinja se prepogosto pojavlja v medijih. Festival domače zabavne glasbe V petek, 25. avgusta, bo potekal 37. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2006, na katerem se bo za nagrade strokovne žirije pa tudi občinstva potegovalo 11 ansamblov. Po razpisu in po predizboru so bih za nastop na festivalu izbrani naslednji prijavljeni ansambli: Vandrovci s skladbama Zgodba z morja in Sam na dopust, Pogum (Tovornjakar in Poljubi košček kruha), Dinamika (Moč ljubezni in Najlepše romance), Strici (Stisni se k meni, Adventna pričakovanja), Rubin (Fantovska in Zame si isti), Juhej (Zdaj smo še mladi in Pomlad bila je kriva), Zreška pomlad (Pred porušenim svetom in Le redkokdaj se pozdravljamo), Slovenski šopek (Nate mislim in Polka hopsasa), Šum (Meje ljubezni in Vse bi dal za dobro družbo), Tapravih 6 (Ljubi ne odhajaj in Kjer lučka bo gorela) in Zaka' pa ne (Sanje in Ko se večer prebuja). Strokovna žirija bo podelila 1 pet nagrad, in sicer za najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti, najboljši ansambel med drugimi zasedbami, najboljšo melodijo, najboljše besedilo in najboljšo vokalno izvedbo. Občinstvo pa bo enemu izmed ansamblov prav tako kot strokovna žirija podelilo nagrado za najboljšo melodijo. Festival, ki ga bosta povezovala Danica Godec in Peter Kirič, bodo neposredno (ob 20. uri) prenašali tudi na prvem programu Televizije Slovenija, na Radiu Maribor in na Televiziji Maribor. Obnovila bosta poročne zaobljube. Britney Spears in Kevin Federline kljub vsem govoricam še vedno vztrajata v zakonu. Vztrajata celo tako zelo, da bosta obnovila poročne zaobljube in s tem škodoželjnežem dokončno zaprla usta. Parček načrtuje skromno poroko, le za ožji krog povabljencev. Zvezdnika naj bi si prstana drugič izmenjala oktobra, ko bo Britney povila njunega drugega otroka. Kevin je pred kratkim priznal, da se med njim in Britney pojavljajo kratki stiki, vendar je to po njegovem mnenju normalno v zakonu. Slavna pevka, ki je kariero zaradi naraščaja postavila v kot, in novopečeni glasbenik, ki rad zapravlja ženin denar, sta se poročila leta 2004. Imata 11-mesečnega sina Prestona, na poti pa je tudi njegova sestrica. Mlada pevka je dobrodošla gostja. počasi, a vztrajno uveljavlja kot vokalistka in plesalka. Vnovična poroka Žur z razlogom Že tretje leto zapored bo Si.mobil - Voda-fone v soboto, 26. avgusta, v največjem ljubljanskem parku Tivoli organiziral Žur z razlogom. Z akcijo si glavni pokrovitelj prizadeva, da bi se donatorstvo razširilo tudi med mladimi. Poleg donacij SMS prireditev predstavlja tudi različne dobrodelne organizacije. Letos z njimi sodeluje društvo Beli obroč, ki je že 1. avgusta sprožilo akcijo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Prostovoljne prispevke bodo zbirali do 20. septembra. Za elektronske vibracije bo v Tivoliju med 17. in 23. uro skrbel prepoznavni DJ Umek, ki je že dobro desetletje ena vodilnih moči na slovenski elektronski glasbeni sceni. Umek sodeluje z znanimi svetovnimi založbami, s svojimi remiksi pa zalaga tudi Depeche Mode. Umekov vnovični nastop v parku Tivoli bo velika priložnost za spoznavanje njegovih novih stvaritev. DJ Umek v Tivoliju Žana znova v Srbiji Zadnji teden v avgustu bo v srbskem Zrenja-ninu zdaj že tradicionalni SUNFLOWER FESTIVAL 2006, na katerem bo kot gostja tudi letos nastopila slovenska pevka Žana. Čeprav želijo imeti na festivalu vsako leto drugega tujega izvajalca, so se organizatorji odločili, da bi na svojem odru znova radi gostili Zano. Dokaz, da trdo delo, vztrajnost in seveda talent obrodijo sadove, je mlada pevka, ki se 58 Demokracija ■ 34/xi • 24. avgust 2006 CHAMPIONS league u nogometne vrocice TV-KULOAR Pot vodi tudi nazaj... Magična gledalka V petek zvečer je nacionalna TV Slovenija ponudila program, v celoti obarvan po prekmursko. Najprej je bila na vrsti državna proslava iz Beltincev, ki so ponudili krasno večerno podobo, zatem pa še oddaja o ljudski in narodnozabavni glasbi, ki jo je »zakrivila« Prekmurka Smilja Baranja in je bila v celoti namenjena prekmurski pesmi. Pa začnimo na začetku. Pri novem državnem prazniku, ki ni dela prost dan, uvedla pa ga je vlada verjetno zato, da bi zaznamovala priključitev Prekmurja iz ogrske oblasti Jugoslaviji. Na nacionalki so dober trenutek ujeli že v Dnevniku, ko je proslavo napovedal gotovo eden njihovih najboljših dopisnikov Bojan Peček, ki je k mikrofonu kot reklamo za proslavo zvabil enega najprepoznavnejših Prekmurcev Vlada Kreslina. No, proslava se je nekaj čez 20. uro (zamude so že pregovorne) začela. Uvedla jo je napovedovalka, ki je mimogrede nanizala nekaj ocen o varovanju manjšin pri nas in na Madžarskem, čeprav nisem povsem prepričana, da je bila to njena naloga, zatem pa povabila k mikrofonu slavnostnega govornika Janeza Janšo. Ta je poskrbel za zgodovinski pregled priključitve, kar je bilo glede na novost praznika še kar dobrodošlo, in ob tem spomnil na vztrajno zvestobo tega dela Slovenije slovenskemu jeziku. Naštel je nekaj imen, na primer Ivana Baša, Jožefa Klekla, Avgusta Pavla, za katera je dejal, da bi morala biti znana vsakemu izobraženemu Slovencu. Hitro sem ugotovila, da jaz to nisem in da sem imela v svojem izobraževalnem procesu vsaj eno luknjo. Posebno priznanje v tem govoru so si zaslužili Judje, kar je bila druga velika luknja v mojem izobraževalnem procesu, saj o njih v Prekmurju ne vem nič in se tega nikoli nisem učila. Poleg zgodovinskega orisa in političnih ocen se je premierju utrnil tudi omembe vreden stavek: »Kolikor pelje pot iz te pokrajine, pelje tudi nazaj ...« in na koncu požel bučen aplavz res veličastne množice. Scenarij je nato zaživel najprej z zvonovi, zaradi katerih je zaigralo srce marsikateremu Slovencu, najbolj pa verjetno kardinalu Rode-tu. Vkorakanje vojakov, častni streli pa igrani prizor objave razglasa o priključitvi Prekmurja Jugoslaviji. Ampak vse to sem si morala domišljati, kajti skozi proslavo ni bilo nobenega vodnika - nobenih podnapisov, ki bi mi povedali, kdo nastopa in o čem govori. Na koncu sem prebrala televizijsko ekipo in režiserja Iztoka Torija in mislim, da je to nacionalkina napaka. Oprostite, razen Kreslina in Regi-ne, drugih pevcev in nastopajočih v naši hiši pač nismo poznali, in če nam je TVS njihova imena ponudila na koncu proslave v svoji »špi-ci«, si s tem nismo mogli kaj dosti pomagati. Te pomanjkljivosti, ki jo nacionalka tako rada zagreši, nisem opazila prvič. Ne vem, zakaj ne bi zmogli, ko se nastopajoči pojavi na sceni, za nekaj sekund napisati, kdo je in kaj recitira. To je bilo pravzaprav edino, kar mi je ves čas povzročalo slabo voljo. Scenarij celotne prireditve, ki ga je »zakrivil« nihče drug kot slavni Feri Lainšček, je bil namreč odličen tako kot celotna prireditev, ki je izzvenela v paradi prekmurske pesmi, jezika in izvrstnega folklornega plesa. E Oven 21.3.-20.4. HOROSKOP S svetlobno hitrostjo se približuje dan, ko boste morali nekaj pokazati, vam pa se zdi, kot da bi zamrznili. Potrudite se ostati nad vodo in ne delajte neumnosti. Nič ni tako pomembno kot to, da se znate pogovoriti z najbližjimi. Bik 21.4.-21.5. Zvestoba vam pomeni največ in čudovito je, da imate prijatelje, ki so zvesti kot labradorci. Piknik, ki ga bodo priredili v bližnji prihodnosti, vam bo ogrel srce - počutili se boste nadvse čudovito. Imeli boste zabavo. Dvojčka 22.5-21.6 Rak 22.6.-21.7 Če vidite na mizi čokoladno torto, poskusite rti mimo, ne da bi se je dotaknili. Kmalu boste ugotovili, da sploh niste lačni. Srečanje z določeno osebo bo za vas pomenilo pravcato poživitev, saj ste potrebovali prav takšen pogovor. Imate čudovite Ideje in čas je, da jih predstavite javnosti. Če ne bodo vsi navdušeni, ne skrbite, saj je vedno tako. Obnovite stike s starimi prijatelji in se ne obremenjujte z zamerami. Petek in sobota bosta živahna in vesela. Nekdo, ki je zelo ponosen na svoje dosežke, vam bo šel na živce. Ne skrbite, ne bo vam stopil na prste in zaradi tega človeka vam ne bo nič slabše. Konec tedna vas bo presenetil obisk, ki ga niste pričakovali. Razmišljali boste o potovanjih in različnih drugih aktivnostih, kar se bo malce poznalo pri delu v službi. Ker vas bodo opozorili, boste precej slabe volje. Kljub temu boste imeli uspešen delovni teden. Takšni ste kakor roža, preden zacveti. Poskrbite le za to, da vas kdo ne izruje Iz zemlje - ostanite raje na trdnih tleh. Od ponedeljka do srede bodo za vas najbolj ustvarjalni dnevi, saj boste zelo veliko naredili in pridobili. Nasprotovanje utegne biti celo zelo dobra motivacija in spodbuda za nadaljnje delo. Prav tako se bo zgodilo v vašem . primeru. Potrudite se, da se ne boste Škorpijon preveč vznemirjali in se po nepotreb-23.10.-21.11. nem spuščali v brezplodne debate. Od tam, kjer stojite, vidite obe sliki skupaj, tako da vas zdaj ne more nihče prepričevati v nekaj, kar ni resnično. Bodite ponosni na vse, kar ste naredili s svojimi rokami, konec tedna se posvetite nekomu, ki vas je vreden. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Strelec 22.11.-20.12 Kozorog 21.12-19.1. Ponedeljek in torek bosta prav razburljiva, saj bo okoli vas zelo veliko dogajanja, zabave, mladine pa tudi otrok. Konec koncev boste celo utrujeni, vendar boste vedeli, da edino razumevanje stvari, kakršne so, nekaj šteje. © Vodnar 20.1.-18.2 Med platnicami zelo stare knjige boste odkrili nekaj zelo pomembnega za svoje življenje. Presenečeni boste nad sporočilom iz preteklosti. Poklical vas bo starejši sorodnik in vam sporočil veliko zanimivih novic. Ribi 19.2.-20.3 Vse, kar imate v hladilniku, boste morali čim prej porabiti, če nočete zavreči. Premagajte žalost, saj vam ne bo nič koristila. Če vas kdo nadleguje, ga preprosto Ignorirajte - kmalu bo nehal in imeli boste mir. J^ioiöi. 60 Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI SESTAVIL: MIRAN ERCEG Ro/stni list slovenske države OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) ■ predstavitev zgodovinskih dejstev • kronološko urejena fotokronika • objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov • izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) SLOVENSKI LITERARNI | ZGODOVINAR ALFONZ enotni v zmagi REKA V DEBELEJŠI SPODNJI DEL SNOPA Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke JUDOVSKA LOČINA Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com NEZNANI LETEČI PREDMET MINERAL, DRAG KAMEN ZA MERJENJE VLAŽNOSTI V ZRAKU PRIKAZANJE KOT LEPŠE ŽENSKO IME GRUZIJSKI REŽISER J0SE- R0BERT OWEN REKANA HRVAŠKEM, PRITOK JANEZ 0VSEC OBLAČILO SODNIKOV GESLO RUSKI ŠAHIST VASILIJ POTEPANJE SVEDSK1 ZGODOVINAR OSCAR TURISTIČNO MESTO V BELGIJI SEVEROVZHOD KDOR PREPARIRA ORGANIZME KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ ALEI NIPIČ NESPAMETNA ŽENSKA NARED1TEV, DA KDO KAJ DOJAME STROKOVNJAK ZA POLITOLOGIJO CESKO ŽENSKO IME KONOP DELAVEC, KI UREJA CESTE EDO ŠLAJMER GERMANSKO PLEME LIČINKA HROŠČA AVSTRIJSKA POROČEVALKA AGENCIJA SLOVENSKI SKLADATELJ PETER NASELJE POD SLIVNO ZNAK ZA UNTAN POKRIVALO VLADARJEV TINE OREL PISNO POTRDILO, ALI IZVID REKA V ŠPANIJI GLAS, ZVOK KONRAD ADENAUER PERZIJSKA KRALJICA POKRAJINA ELIDA ANTON INGOLIČ GLEDALIŠČE SAMODEJNI ROBOT ENOTA ZA POSPEŠEK VEDAO KULTURI ETNIČNIH GR, BOGINJA NESREČE ADAM BOHORIČ PLAČILO ZA OSKRBO TUJEGA OTROKA PRIJATELJSKO KOSILO V STARI SVEDSH ZIMSKO ŠPORTNI CENTER IGRALEC MINEO IZRASTEK NA GLAVI KRČMAR, GOSTILNIČAR Rešitev prejšnje križanke GOLAŽ, OTOMAN, RAPORT, EKAR, NAREZA, JR, TRN, OSMEŠENJE, IKT, ZVONE DRAGAN, LO, DERA, OA, RAISON, TARO, VLASTA, PALETO, UDE, LSD, OGI, IBERI, KITA, LOS, NORIŠNICA, ORTLER, OČEVINA, GA, IKA, EDINEC Nagrajenci 32. številke 1. nagrada: HILDEGARDA IVANA AMON, Nova Cerkev 41 /a, 3203 Nova Cerkev 2. nagrada: MARIJA VELIKONJA, Kajuhova 13,4260 Bled 3. nagrada: ROŽA KAPLAN, Breg 20,1000 Ljubljana Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. Nagrade 1. nagrada: bon v vrednosti 7 knjige Nove revije 2. nagrada: bon v vrednosti 5 knjige Nove revije 3. nagrada: bon v vrednosti 3. knjige Nove revije 1 Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje do 31.8.2006 1 pošljite na naš naslov: .000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog .000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog .000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog Demokracija, p.p. 4315, 1 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka".1 Demokracija • 34/xi • 24. avgust 2006 61 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... se je rodil Giuseppe Guarneri, sloviti izdelovalec violin. se je v Repnjah rodil slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar. se je rodil ameriški džrzovski pianist in skladatelj William Count Basie. so na Češkoslovaško vkorakale vojaške enote petih držav Varšavskega pakta. se je rodil francoski skladatelj Claude Debussy. Rekel je: »Raje imam živali kot ljudi, posebej pa ženske. To je zato, ker živali ne znajo govoriti.« je germanski vojskovodja Odo-aker odstavil zadnjega rimskega cesarja Romula Avgusta. Zgodovinarji štejejo ta datum za dan, ko je bilo konec antike. je v starosti 31 let umrl Rudolf Valentino, največji filmski ljubimec, kar jih je bilo v Hollywoodu. Kasnejša pričevanja so govorila, da je bil homoseksualec. so ustanovili specialno enoto republiškega sekretariata za notranje zadeve. Namenjena je bila protiterorističnemu delovanju, prijetju nevarnih kriminalcev, varovanju nekaterih oseb in objektov... seje v Trstu rodil slovenski slikar Avgust Černigoj. je bila razglašena republika Urugvaj. je v Belgiji izbruhnila vstaja proti Holandiji. se je rodil Jospeh-Michel Montgolfier, ki je skupaj z bratom Jacques-Etiennom izumil balon na vroči zrak. To je bilo prvo uspešno zračno plovilo. seje rodil eden od pionirjev moderne kemije francoski kemik Antoine Lavoi-sier. Dokazal je, da je zrak zmes kisika in dušika, ugotovil je vlogo kisika pri gorenju ... so »štirje srčni možje« osvojili Triglav. To so bili rudarja Luka Korošec iz Gorjuš in Matevž Kos iz Jereke, lovec Štefan Rožič in ranocelnik Lovrenc Willomitzer. je francoska skupščina sprejela Deklaracijo o človekovih in državljanskih pravicah. Z njo so svobodo, enakost in lastništvo razglasili za neodtujljive pravice človeka. je Ukrajina razglasila neodvisnost, se je rodil nemški filozof Wilhelm Friedrich Hegel. Rekel je: »Povem vam, da me je od množice učencev razumel samo eden, in še ta napačno.« je Evropska skupnost na sestanku zunanjih ministrov sprejela Deklaracijo o Jugoslaviji. Ta dokument je pozival k premirju, zahteval razorožitev vseh para-vojaških enot, obtoževal JLA zaradi aktivnega podpiranja srbske strani v spopadih in pozival Srbijo, naj ne ovira razširitve pristojnosti opazovalne misije Evropske skupnosti na Hrvaško. 62 AZAJ (OD 21.8. DO 28.8.) Avgusta Danilova V Ljubljani se je 24. avgusta 1869 rodila slovenska igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova. S prekinitvami je sodelovala v slovenskem gledališkem snovanju šest desetletij. Prvič je nastopila leta 1884 kot Gustika Gostič. Po po- roki z režiserjem, igralcem in publicistom Antonom Danilom je prevzela njegovo umetniško ime. V ljubljanskem gledališču je bila angažirana leta 1886 in v njem s presledki delovala vse do svoje zadnje vloge v sezoni 1950/51. Sprva sentimentalka in mladostna naivka se je razvila v vsestransko karakterno igralko s široko paleto vlog. Nastopala je tudi v opereti, operi in leta 1912 celo v prvem slovenskem baletu. Zaradi protesta je nekajkrat zapustila Slovenijo. Prvič se je umaknila v Trst, ko so v Ljubljani angažirali več čeških igralcev. Skupaj z Verovškom je odšla v tržaško gledališče, kjer je delala kot igralka, režiserka in umetniška voditeljica. Drugič je iz Ljubljane odšla v ZDA, ker ni bila zadovoljna z navzočnostjo ruskih igralcev. Štiri leta je gledališko delovala med slovenskimi izscljcnci. Samuel Goldwyn Soustanovitelj družbe Metro-Goldwyn-Ma-yer Samuel Goldwyn, ki se je rodil 22. avgusta Demokracija • 34/xi • 24. avgust 2006 1884, je imel navade, ki so se zadržale tudi v sodobnem svetu. Nekoč je dejal, da bo svojemu tajniku pokazal, kako se izbirajo novi uslužbenci. Trem kandidatom je postavil preprosto vprašanje, koliko je 2 + 2. Prvi je odgovoril, daje 4, drugi 6 in tretji 39. Ko je tajnika vprašal, katerega misli, daje izbral, je tajnik norčavo odgovoril, da tistega, ki je odgovoril 39. Goldwyn seje zasmejal in dejal, daje izbral tistega, ki je menil, da je 2+2 6. Presenečenega tajnika, ki je v resnici mislil, da bo izbral edinega s pravilnim odgovorom, je zanimalo, zakaj se je tako odločil. Goldwyn mu je na kratko pojasnil: »Zato, ker je nečak moje žene.« Nemci za Slovenijo Ob osamosvajanju Slovenije smo imeli veliko zaslombo v Nemčiji. 27. avgusta 1991 je nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher poklical na pogovor jugoslovanskega veleposlanika v Bonnu Borisa Frleca in ga obvestil o stališčih, ki jih bo predstavil v nemškem parlamentu. Genscher je bil najglasnejši zagovornik stališča, da je treba čim prej pripraviti konferenco o Jugoslaviji. Na srečanju zunanjih ministrov Evropske skupnosti je zagovarjal stališče, ki za mednarodno diplomacijo ni bilo več sporno, da so namreč notranje meje v Jugoslaviji nespremenljive, treba pa je poskrbeti za varstvo manjšin, ki bi ostale zunaj matične države. Ta namig je najbolj veljal za Hrvaško. Tudi diplomacije drugih evropskih držav so bile čedalje bolj prepričane, da je temeljni problem poglabljajoče se krize v Jugoslaviji srbski poskus, da bi z vsemi sredstvi ustvarili veliko Srbijo. Toda v nasprotju z drugimi diplomati, ki niso dajali javnih in jasnih izjav, kako naj bi ustavili vojaške konflikte, je Genscher to glasno povedal. Genscherjeve besede, da je jugoslovanski vozel mogoče rešiti tudi s priznanjem držav, ki si to želijo, so bile mišljene predvsem kot grožnja srbskim agresorjem. Opozoril je JLA, ki se je v vojaških spopadih že odkrito postavila na srbsko stran, da je z vsakim strelom iz njenega orožja bliže ura priznanja neodvisnosti novih držav. ODZIVI IN MNENJA 0 93.8 FM G 9 RFNr as \J w RLl^lV Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. — ga- IŠU-B. Demokracija št. 32/5 Slovensko donkihotstvo (1) V Demokraciji z dne 10. avgusta letos je na 5. strani objavljena Iskrica o slovenskem donkihoto-vstvu, ki pravi tole: »Koalicija za Volovjo reber si še naprej prizadeva proti postavitvi vetrnih elektrarn na Primorskem, podobno ravna tudi Društvo za opazovanje in preučevanje ptic. Predlagamo, da se obe organizaciji združita in se poimenujeta po bistroumnem plemiču Don Kihotu iz Manče, ki se je rad bojeval z mlini na veter.« Kot prepričana nasprotnica graditve vetrnic na tej lokaciji, poudarjam na tej lokaciji, pripominjam, daje španski pisatelj Mi-guel Cervantes de Saavedra v 16. stoletju napisal roman »Veleumni plemič Don Kihot iz Manče« kot satiro na tedanje obnašanje gosposkih plemičev. Tako ima avtor iskrice, ki ni podpisan (oz. uredništvo, ki tako »iskrico« objavi), v osnovi prav, saj sta se Koalicija za Volovjo reber in omenjeno strokovno društva res znašlo v vlogi Don Kihota, ki se bojuje proti j ari, politično povzpetniški in okoljevarstveno ignorantski gospodi, ki bi za svoje finančne interese prodala vse, tudi enkratno in neokrnjeno kraško pokrajino. A če podobnost obstaja, potem prav gotovo tudi velja, da kakor so izginili gosposki plemiči srednjega veka, tako bo izginila tudi naša vzvišena, naravovarstveno ignorantska gospoda. Ostala bo le še satirično-ko- mična pripoved o tem, kako se je to zgodilo, za kar bosta združena poskrbela Koalicija za Volovjo reber in Društvo za opazovanje in preučevanje ptic. Alenka Bizjak,Ljubljana Jugoslovanski komunisti in zloglasni Stalin (1) Spoštovani gospod Krošel! Prebral sem vaš dopis, vendar bi vzelo preveč prostora, če bi ga komentiral podrobneje in v celoti. Kot človek, ki je ves čas vojne živel v okupirani Ljubljani (razen 6 mesecev v italijanski internaciji), naj vam tu napišem le nekaj pripomb in vprašanj. Ni res, da so 27. 4. 1941 v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Osvobodilno fronto (OF), kakor piše celo na spomeniku, temveč so takrat ustanovili Protiimperi-alistično fronto (PIF). Od takrat pa vse do nemškega napada na ZSSR 22. 6.1941 je naše komuniste bolj malo brigalo, daje bila Jugoslavija okupirana. Na prvomajski paradi leta 1941 v zasavskem revirju so komunisti celo korakali skupaj s člani NSDAP, vsak s svojimi zastavami. Očividci so mi povedali o enakem sodelovanju še na takratni prvomajski paradi v Mariboru. Vi pa pišete: »V začetku maja 1941 je Stane Kovač, predstavnik krščanskih socialistov v Mariboru, združil krščanske socialiste s komunisti; skupaj so se odločili za upor - takrat je še veljal pakt Stalin-Hitler«. Je šlo pri tistih paradah le za slabo koordinacijo ali za kolaboraci-jo? In zakaj niso že kar 27. aprila ustanovili OF namesto PIF? Na drugo vprašanje mi še nihče od zagovornikov prejšnjega režima ni dal jasnega odgovora. V Franciji, ki so jo Nemci zasedli že junija 1940, se komunisti sprva niso hoteli pridružiti odporniškemu gibanju, ki so ga tam ustanovili že v prvem mesecu okupacije. Tudi tam so počaka- li do 22. 6. 1941. Potem pa so si hoteli odpor kar najhitreje podrediti in to jim je skoraj popolnoma uspelo. Vendar glavni osvoboditelji Francije niso bili komunisti, temveč zavezniška vojska, v kateri so v veliki meri sodelovale tudi francoske čete pod vodstvom generala de Gaulla. (O tem se lahko podrobneje poučite, če preberete članek »Francozi in kolaboracija« v reviji »Ampak«, št. 8-9, 2003, še več pa boste našli v knjigi »The Complete War Memoires of Charles de Gaulle, ISBN 0-7867-0546-9.) Do resolucije informbiroja (28. 6. 1948) so v vseh naših uradih in šolah poleg Titovih slik visele slike »zloglasnega« Stalina. Te slike so kar čez noč izginile šele šest mesecev kasneje, ko so naši komunisti končno spoznali, da ni več poti nazaj v sovjetski komunistični raj. Takrat so tudi KINO MOSKVA v Ljubljani preimenovali v KINO KOMUNA. V tistem času sem bral v časopisu, da »ta in ta« preklicuje ime svoje hčerke; prej ji je bilo ime Stalinka, poslej Jožica. (Nomen est omen.) Zakaj so pri nas tako malikovali Stalina, da so zapirali ljudi, ki so povedali kak vic čez »zloglasnega« kremeljskega vladarja? V svojem dopisu omenjate, da je bilo lcrščanskih socialistov veliko več kot komunistov. Zakaj potem katoliška in sokolska skupina, ki sta skupaj s komunisti podpisali Dolomitsko izjavo (1. 3.1943), nista mogli kakor koli pomembno sodelovati v povojni vladi, kjer so vedrili in oblačili edino in samo komunisti? Zakaj so celo tiste državljane, ki so sodelovali v partizanskem boju in verjeli obljubam o demokratični vladi po vojni, obsojali na težke zaporne kazni ali na smrt? To se je zgodilo npr. tudi v tako imenovanem Nago-detovem procesu 12. 8. 1947. Še veliko vprašanj bi lahko napisal, vendar menim, da sem jih že zadosti. Zdi se mi, da ima g. Krošel preveč idealistične poglede na prejšnji sistem, ki je v prvih letih po vojni lahko kogar koli brez sodbe poslal na »družbeno koristno delo«, kjer so bile skoraj takšne razmere kot v nemških koncentracijskih taboriščih. Gospod Krošel, pričakujem vaše jasne odgovore na postavljena vprašanja, ki so v tesni zvezi z vašim dopisom. Vendar brez vprašanj, ker ne želim sodelovati v kaki razširjeni razpravi, ki bi se vlekla kot jara kača. Dr. Peter Starič, Ljubljana Demokracija Jugoslovanski komunisti in zloglasni Stalin (2) Prispevku gospoda Janeza Kro-šla je na prvi pogled težko očitati nepravilnosti. Marsikateri bralec Demokracije pa bo po mojem mnenju na njegov članek imel kar nekaj pripomb. Zgodovinski prispevek, ki ni objektiven, dosleden in natančen, ne more prispevati kaj bistvenega k razjasnitvi naše še ne pojasnjene preteklosti. Nekatere trditve v Krošlovem prispevku so pomanjkljive, zato so zavajajoče in neve-rodostojne. Pa pojdimo po vrsti. Trditev, da jugoslovanski komunisti niso bili nikoli podrejeni Stalinu, je mogoče ovreči ali vsaj problematizirati. Naša partija se je močno naslonila na SZ, ki je že pred vojno izobraževala politične kadre in jih tako pripravljala na revolucijo. Stalin je bil naš veliki vodja (za nekatere celo pomemb- ► 63 Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 ODZIVI IN MNENJA ► nejši od Tita) pa tudi veliki brat, učitelj in vzornik. Kardelj je resno pričakoval, da bo Jugoslavija prej ali slej postala 17. republika Sovjetske zveze. Jugoslovanski komunisti so torej bili dobesedno usodno podrejeni Sovjetski zvezi oziroma Stalinu. V omenjenem besedilu je mogoče zaznati prizadevanje za poveličevanje Tita kot zmagovalca. To naj bi mu priznali tudi zahodni zavezniki. Če bi se g. Krošel potrudil in poiskal ustrezno literaturo, bi lahko ugotovil, da je Churchill po vojni močno obžaloval, da se je pustil prelisičiti Titu. G. Krošlu se je zapisalo, da so se slovenski komunisti ves čas pakta med Stalinom in Hitlerjem pripravljali na drugo svetovno vojno ter upor proti fašizmu in nacizmu. Trditev je zavajajoča, saj je danes znano, da je slovenska partija morala biti takrat zadržana in lojalna do Nemčije. Se več, za prvomajski praznik leta 1941 so se v Trbovljah naši komunisti vključili v sprevod in s ponosom nosili nemške zastave. Višek zavajanja je trditev, da je bila na poziv KP v prvem mesecu vojne ustanovljena OF. O znamenitem 27. aprilu 1941 želim poudariti naslednje: gre za tri evidentne komunistične laži; 1. ustanovljena je bila PIF in ne OF; 2. datum ustanovitve je izmišljen (Kidrič: "Bil je deževen dan, enkrat 26. ali 27. aprila."); 3. na plakatu ob tretji obletnici ustanovitve OF je narisan partizan, kako z orožjem v roki varuje kmete pri delu na polju. No, danes poznamo resnico - kmečko prebivalstvo so pred nasilnimi partizani varovali vaški stražarji. UPSKhVAL Radio Alpski val www.alpskival.net (05 3811 886 f 05 3811 674 RADIO, J 96,4 MHz Slovenske gorice Trg osvobodita 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ rodio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si JL. 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 MHZ UKV, STEREO, RDS Ko g. Krošel omenja kolabora-cijo in konvencijo iz leta 1907, pri tem pozablja, da sta v njej tudi člena, ki govorita o vrstah kolabora-cij in o mogoči prisegi okupatorju. Številne (prostovoljne!) kolabora-cije med partizani in Italijani ter Nemci seveda ne omenja. Tudi med pisanjem o škofu Ro-žmanu ni zmogel o njem napisati nič pozitivnega, da je na primer večkrat posredoval pri Italijanih za izpustitev komunistov, med njimi tudi za organizacijskega sekretarja KPS Toneta Tomšiča. Razvitje italijanske zastave na ljubljanskem gradu je po Krošlo-vem mnenju izdajstvo, zamenjava slovenske zastave s sovjetsko na vrhu ljubljanske univerze pa po njegovo verjetno ne. G. Krošel kar nekajkrat omenja, da je nacizem zlo, ki ogroža svet. Niti z besedo pa ne omeni komunizma, ki je celotnemu svetu prinesel veliko več zla kot nacizem. Na koncu prispevka je zapisal: "Levica je v okupiranih deželah bolj domoljubna kot desnica ..." Če ima g. Krošel enoletne poboje civilistov na začetku vojne in množične poboje ujetnikov in civilistov po končani vojni za domoljubna dejanja, potem je skrajno nenavaden domoljub. Za besedilom, ki poveličuje in olepšuje le eno stran, druge pa ne omenja ali jo črni in obrekuje, običajno stoji pisec s plašnicami, ki ne vidi ne levo ne desno, ampak samo strogo zaukazano smer naprej. Na koncu želim poudariti: če je sam prvi sekretar KP SZ Nikita Hruščov 24. februarja 1956 uradno priznal, da je režim, ki se je leta 1917 polastil oblasti, zašel na zločinsko pot, potem bi lahko tudi g. Janez Krošel vsaj omenil kakšen greh slovenske partije. Z eno samo besedo. Zaradi zgodovinske etike in poštene drže pisca. Ive A. Stanič, Kočevska Reka Predsedniku US RS v razmislek Spoštovani gospod predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Janez Čebulj! V daljšem časovnem presledku sem s pozornostjo prebral intervjuja z Vami v dnevniku Večer. Predvsem prvega, ko ste se skupaj s pišočo (V. Č.) postavili v bran odločbe ustavnega sodišča o zadržanju sklepa ob odpravi protikorupcijske komisije. "Odločitev ustavnega sodišča je politična," je menil gospod Tanko - vidva pa po njem. Zakaj? To, da ste, gospod doktor, glasovali drugače kot drugi sodniki, je neresno, predvsem pa ničesar ne spremeni. Ustavno sodišče v sedanji sestavi sestavljajo tudi nekdanji člani totalitarnega režima, ki imajo svoja stopala še globoko v »prejšnjih« časih. Ko pa načenjate primer Ribičič, naj spomnim - dr. Ciril Ribičič je bil izvoljen v državnem zboru (v prejšnjem sklicu) na predlog sedaj že nekdanjega predsednika države Slovenije Milana Kučana. Mitja Ribičič pa je klavec slovenskega naroda, ki ga niste postavili pred sodišče, da bi mu sodili kot vsem drugim zločincem nad nedolžnimi Slovenci med vojno in in po njej. Mitja Ribičič, danes skoraj 90-letni nekdanji rabelj, je pred parlamentarno preiskovalno komisijo izjavil: "... sem zasliševal, nisem pa pretepal ..." Veste, takrat bi ga morali zapreti in obsoditi po najkrajšem postopku. In protikorupcijska komisija? Državni zbor je Kosovo komisijo zaradi neučinkovitosti, slabega dela, velikih stroškov nadomestil s komisijo v parlamentarni sestavi. Njene pristojnosti so enake, kako učinkovita bo, pa bomo videli. In zakaj ne Kos? Zato, ker je počenjal neumnosti, se med delovnim časom ukvarjal s pridobitno dejavnostjo, kar je nedopustno! Dobro plačani predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos (pravnik po izobrazbi) je »ovadil« prometnega ministra Božiča, ker je opravil izpit za čolnarja kar v kabinetu in ne na morskih valovih v Piranskem zalivu (šlo naj bi za sum korupcije!). Drago Kos je tudi nogometni sodnik. Kot mož v črnem deli pravico na prvoli-gaških nogometnih zelenicah, za kar prejema zajeten honorar! 64 Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgusi 2006 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM Počne torej tisto, kar drugim prepoveduje ... Nezdružljivost funkcije s pridobitno dejavnostjo. Zakaj ni ovadil »dobaviteljev« operacijskih miz? Kam je poniknilo ogromno denarja pri nabavi zdravil na ministrstvu za zdravje? Ni ovadil zdaj že nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je »omogočil« in priskrbel zajeten znesek deviz hrvaškemu državljanu dr. Slavenu Letici. Zakaj nekdanjega predsednika ni bilo v državni zbor, da bi »pojasnil« svojo packarijo brez primere? Nekdanji pravosodni minister Miha Kozinc je v svoji odvetniški pisarni zaposlil poslanko v »odhajanju« Irmo Pavlinič-Krebs. Po njegovi izjavi je delo opravljala leto dni zastonj! Plačo je prejemala iz državnega proračuna. Gospod Kos je lepo molčal - vsaj opozoril bi ga lahko - da ga na evropskem sodišču čaka »zagovor«! Spoštovani gospod dr. Čebulj, se boste postavili v bran državi Sloveniji, ki jo napada nekdanji sodnik Matevž Krivic in jo blati v tujini v zvezi z »izbrisanimi« in grozi državnemu proračunu, sam pa kot ustavni sodnik ni ničesar storil? Ste opozorili kolega po stroki Marka Pavliho, ko je neumestno »rožljal z orožjem« v odmevih na TV Slovenija ob legitimnem ravnanju ministrstva za zunanje zadeve oziroma vlade ob dogajanjih v Piranskem zalivu? Karel Nežmah, Velenje Vsi neodvisni Najvišji predstavnik države je kritikom cinično dejal, da vse druge laže zamenjajo kot njega. Verjetno je želel poudariti, da je neodvisen in nedotakljiv. Ker je hiperaktiven tudi v tujini, bi lahko vlada razumela njegove potrebe po denarju in mu odobrila vrečo brez dna, saj moramo delovati dolgoročno. Ko bodo neokolonialisti in diktatorji pobrali naravna bogastva, bomo imeli vse možnosti, da pomagamo ustanoviti nove neodvisne države in s tem nadaljevali kontinuiteto iz druge polovice 20. stoletja. Neodvisnost si je vzelo tudi sodstvo, ki je še vedno okuženo z dediščino prejšnjega režima. Ustavno sodišče pa je vrh ledene gore, ki jo grozeče premikajo tokovi kontinuitete. Pravosodni minister je očitno še vedno ujetnik te »neodvisnosti.« Sodni svet ga je zavrnil, ko je predlagal nadzor nad sodnikom, še več, nekaj mesecev kasneje je dovolil, da je sporni sodnik postal predsednik sodišča. Upam pa, da v primeru Rogelj ne bo nasedel, čeprav se je formalno izločil pri imenovanju stečajnega upravitelja. Neodvisni so seveda tudi sodni izvedenci, ki so odličnega študenta in kasnejšega pravnika z državnim izpitom spoznali za neprištevnega, ko je državo ogoljufal za milijone. Delovanje starih sil je dokazano tudi v primerih Hvalica, Pikalo in Smolnikarjeva. Verbalni delikt je namreč ostanek diktature, pisatelji pa so verjetno kaznovani še za sodelovanje v razkrajanju prejšnjega režima. Ko pa sodniki primer gospodarskega kriminala le pripeljejo do konca, obsojenca reši neodvisni predsednik. Morda pa navadni državljani teh pozitivnih dejanj ne razumemo. Postavljamo se celo na stran ministra za javno upravo, ko poskuša urediti plačni sistem. Če bodo sodniki učinkovitejši, bodo državljani prikrajšani za pritožbe na evropsko sodišče, pa še preveč sodnikov in odvetnikov bo obremenilo zavod za zaposlovanje. Zato je bolje, da ohranimo neučinkovitost in razvijamo pozitivno energijo. Tudi mediji kot četrta veja oblasti naj bi bili pluralni in neodvisni. A podobno kot sodstvo jih večina še vedno deluje s prilagojeno neodvisnostjo. Ko je bil objavljen spisek plač vplivne medijske hiše, se je le malokdo obregnil ob visoke prejemke in nelogična razmerja, ampak je bila preganjana pravica do obveščanja javnosti. Očitno so tudi kritiki novega zakona o RTVS dosegli svoje. Javna ustanova deluje po ustaljenih pravilih. Gostobesedni in glasni predstavniki opozicije imajo absolutno prednost pred sogovorci iz vladne koalicije. Tudi to je pridobitev dvanajstletne vladavine, da T V-voditelji prepuščajo pobudo sedanji opoziciji. Ker po pol stoletja Možganski trust se vrača Marija Vodišek Kakšno olajšanje! Smo že mislili, da je slovenski »možganski sklad« izgubljen za prestolnico. Pa so »strokovnjaki« prestolnici vse odpustili, celo upravičeno kritiko njihove bolestne samohvale. Skupaj z nekdanjim ministrom za razvoj Jožetom P. Damijanom so si premislili še trije člani nekdanjega vladnega strateškega sveta Igor Masten, Aleš Ahčan in Sašo Polanec, ki naj bi z ljubljanske EF odšli na koprsko fakulteto za menedžment, in se želijo vrniti v Ljubljano. Abotno zaletavo, pa čeprav se imajo za »genije«. Kaj je botrovalo njihovi novi odločitvi? Je Koper za njihove ambiciozne načrte premajhen? Ko so odpovedali svoje sodelovanje v vladnem strateškem svetu skupaj z ministrom za razvoj Damijanom in brez dvoma na njegovo prigovarjanje, je bila večina Slovencev presenečena, ker so se predstavljali kot vrhunski znanstveniki, brez katerih bi Slovenija kar propadla. Baje so si premislili zaradi razhajanja med obljubami koprske fakultete in dejanskimi razmerami. S pravimi besedami - zaradi premalo »cvenka«. Kakšna je sploh njihova vrednost? Upamo lahko, da jih ne bodo nikoli več sprejeli v vladni strateški svet. Kdor enkrat izda, vedno izda! Ko so »odhajali«, niso skoparili s kritikami na račun vlade. Menim, da so delovali po nasvetih opozicije, predvsem LDS. Kdo jih ni spregledal? Da ne pozabim predsednika Slovenije Janeza Drnovška, ki ima idej na pretek kot nekoč genialni Edi Kardelj, ki mu je od obilice idej »crknila« krava. Drnovšek očita Rimskokatoliški cerkvi, da ne naredi dovolj za pravičnejši svet. Od kdaj pa tako dobro pozna Kristusov nauk, ki da se nenehno krši? Seveda se krši in kršimo ga pravzaprav vsi; če ga ne bi, bi bili vsi že na zemlji svetniki. Med drugim poziva RKC, naj potrka na vest oblastnikov in jim pove, da je njihovo početje bolj podobno Satanovemu kakor Kristusovemu nauku. Je mar pozabil, da je tudi on oblastnik in da je bil oblastnik že v komunističnem totalitarnem režimu Jugoslavije, in to celo na njenem vrhu, potem dolga leta predsednik vlade samostojne Slovenije, sedaj pa zaseda najvišjo funkcijo v državi? Naj Slovencem, tako vernim kot nevernim, vendar pove, koliko je dal n. pr. za Darfur iz svojega žepa, ne iz državnega! Dobrodelna cerkvena organizacija Karitas je »uradno« smela spet začeti delovati šele po osamosvojitvi. Zakaj ni že prej povzdignil svojega glasu kot predsednik predsedstva Jugoslavije? Karitas je vseskozi pomagala ubogim, pa še skrivati se je morala, medtem pa je slovenski Rdeči križ kradel iz tistega, kar je bilo namenjeno revežem, pa še do danes ni bil nihče zaradi tega kaznovan. Na papeža naj se obrne kar sam, prepričana sem, da ga bo rad poslušal; prav tako škofje, duhovniki in verniki, če bo enkrat razumno povedal, kam cilja s svojim Gibanjem za pravičnost in razvoj! Besede mičejo, zgledi vlečejo. Malo še o karakternem poslancu LDS Alešu Guliču, ki ga skrbi verska svoboda Slovencev in zunanja politika. Kadar ga vidim, se vedno spomnim pregovora iz časov naših mater in babic: Dolgi lasje, kratka pamet. Domnevam, da hoče Aleš Gulič dokazati nasprotno, vendar me ni prepričal. enoumja nismo propadli, je čas, da se v naslednjih letih vrnemo na preizkušeno pot. Neodvisni predsedniki, sodniki in novinarji bodo z izločitvijo pluralizma in konkurence zaživeli v enotni pozitivni energiji za višje cilje. Mučna usklajevanja Demokracija ■ 34/xi ■ 24. avgust 2006 v parlamentu bodo odpadla, le gospodarstvo naj ohrani mednarodno konkurenčnost. Potem pa se bomo prebudili in se vprašali, ali je trava še zelena. A kratkoročni interesi se očitno že kažejo v bližajočih se volitvah. Ernest Pušnik, H,rušica 65 »Skritokameraš« v akciji Matjaž Kek in njegova stranka AS sta uživala dopust, dokler nista pred kratkim zaslutila, da bi se dalo iz zgodbe s Tomom Križnarjem, ki sedi v sudanskem zaporu, pridobiti kakšno politično točko. Tako je Kek nedavno sklical tiskovno konferenco in na njej zainteresirane povabil k ustanovitvi odbora za izpustitev Križnarja. Lepa gesta, če ne bi imeli občutka, da Keka pri vsem skupaj bolj kot Križnarja zanima uveljavljanje svoje stranke. Prodoren kolumnist Profesor moralne teologije dr. Ivan Štuhec v svojih kolumnah razkriva dvoličnost slovenskih levičarjev, predvsem ko gre za vprašanja, povezana s Cerkvijo. Tako je v eni svojih zadnjih kolumen razbil mit o tem, da teologi niso primerni za socialne delavce. Argumentirano je namreč dokazal, da diplomanti teološke fakultete niso nič manj primerni za to službo kot diplomanti pravne fakultete in da je razlika med njimi v resnici samo v predsodkih. LJUDJE Politični semafor Polpismen? Poslanec LDS Aleš Gulič ima težave z branjem navadnih besedil. Pred nedavnim si je namreč na ministrstvu za zunanje zadeve ogledal depeše, ki jih je v zvezi z dvojezičnimi napisi v Avstriji pisal veleposlanik Ernest Pe-trič, vendar je, čeprav njegov vpogled ni bil časovno omejen, že čez nekaj dni zaprosil za novega. Ministrstvo mu ga ni odobrilo. Kam bi pa prišli, če bi lahko vsak polpismen poslanec neomejeno brskal po dokumentih zaupne narave. Preverjen kader Potem ko se v ljubljanski Liberalni demokraciji Slovenije, ki jo vodi Slavko Slak, dolgo časa niso mogli odločiti, ali bodo na volitvah kandidirali s svojim županskim kandidatom ali pa podprli katerega izmed že znanih kandidatov, so se zdaj vendarle odločili, da bodo v predvolilno tekmo vstopili s svojim kandidatom. Njihov adut bo Jožef Kunič, ki je v zadnjih letih aktivni član LDS. Je pisec in soavtor eldee-sove povolilne analize in nekaterih programskih dokumentov. Kunič, ki ga imajo mnogi za Kacinovega človeka, je širši javnosti znan kot nekdanji veleposlanik Slovenije v Iranu in Franciji in kot minister za obrambo v senčni vladi LDS. No, nekateri se ga spomnijo še iz časov nekdanje Jugoslavije, ko je menda kot nadvse zvest vojak takratnega komunističnega režima v zvezni vladi opravljal naloge namestnika republiškega sekretarja za finance. Pravijo, da je bil Kunič zagovornik socialističnega planskega go- Demokracija • 34/XI ■ 24. avgust 2006 spodarstva in svojim podrejenim ni dopuščal odstopanj od uradne doktrine. Ni kaj, s takšnimi in drugačnimi »zajtrkovalci« v svojih vrstah LDS s preverjenim Kuničem ne želi ničesar prepustiti naključju, pa čeprav ima njen kandidat bolj malo možnosti za izvolitev. Po Slakovih besedah pa naj bi imel vse poteze antijankoviča. A. K. knj igarna Demokracija NAROČILNICA 4- NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije D Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma L i Janez Janša: Okopi □ Janez Janša: Premiki : Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije □ Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti J Vasja Klavora: Predel 1809 □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske □ Jože Dežman: Moč preživetja □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier □ Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor □ Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev □ Jože Zemijič: Življenje je večna borba □ Naročam tednik Demokracija 2.200,00 SIT / 9,18 EUR Izpolnjeno naročilnico pošljite 6.200,00 SIT / 25,87 EUR na naslov: 2.200,00 SIT / 9,18 EUR 6.700,00 SIT / 27,95 EUR Demokracija, p.p. 4315, 2.200,00 SIT / 9,18 EUR 1000 Ljubljana 2.200,00 SIT / 9,18 EUR ali na faks 01 230 06 61. 4.990,00 SIT / 20,82 EUR 8.500,00 SIT / 35,46 EUR Poštnino po veljavnem ceniku Pošte 5.500,00 SIT / 22,95 EUR Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. 3.906,00 SIT / 16,29 EUR Obvestilo potrošnikom: 6.727,00 SIT / 28,07 EUR Informativne cene v evrih so preračunane 5.500,00 SIT / 22,95 EUR iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR=239,64 SIT. 6.510,00 SIT / 27,16 EUR 990,00 SIT / 4,13 EUR 10.850,00 SIT / 45,27 EUR 4.991,00 SIT / 20,82 EUR 6.510,00 SIT / 27,16 EUR 5.300,00 SIT / 22,11 EUR 1.085,00 SIT / 4,52 EUR 1.085,00 SIT / 4,52 EUR 4.449,00 SIT / 18,56 EUR 6.696,00 SIT / 27,94 EUR 4.232,00 SIT / 17,65 EUR Ob naročilu 3.840,00 SIT / 16,02 EUR 2 (dveh) knjig: 6.460,00 SIT / 26,95 EUR darilo lonček "Demokracija" 4.400,00 SIT / 18,36 EUR 3 (treh) knjig: 3.000,00 SIT / 12,51 EUR darilo lonček + kapa "Demokracija" 2.500,00 SIT / 10,43 EUR 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 2.000,00 SIT / 8,34 EUR knjiga (po našem izboru) število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popust) (10% popust) (20%popust) * Če želite uveljaviti 8% mesečni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: upokojenec, invalid, brezposeln, študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): _ Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Datum naročila: Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: NE DA IDzaDDV: www.demokracija.si tedni k i t; u Ii i is. Demokracija Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana BREZZICNO NA POTOVANJU. Mobitel vam omogoča brezžičen dostop do interneta doma in v tujini. iec WLAr ■i Vse, kar potrebujete, je ali prenosnik ali dlančnik ali pametni telefon z omogočenim VVLAN ali dodano VVLAN kartico oziroma z omogočenim UMTS ali dodano UMTS podatkovno kartico. Tako lahko kjerkoli brezžično dostopate do interneta ali e-pošte. Na celotnem območju pokrivanja v Sloveniji deluje GPRS prenos podatkov, v mestih in večjih krajih z okolico pa tudi Mobitel UMTS. Na vstopnih točkah je vsem Mobitelovim uporabnikom omogočena uporaba storitve NeoVVLAN. Z vpisom svoje GSM/UMTS številke prejmete SMS geslo, ki vam omogoča prijavo v omrežje. Prijavite se lahko tudi s kreditno kartico ali z vrednostno kartico NeoVVLAN, ki jo lahko kupite v kateremkoli Mobitelovem centru in na večini lokacij, kjer je omogočena uporaba omrežja NeoVVLAN. Mobitel vam z VVLAN gostovanjem omogoča varen brezžičen dostop tudi v tujini! Naročniki Mobitel GSM/UMTS lahko gostujete v omrežjih tujih operaterjev na več tisoč lokacijah v 36 državah (seznam držav www.neowlan.net/slo/wlangostovanje). Pred odhodom pošljite SMS s ključno besedo VVLANGOSTOVANJE na številko 1919 in prejeli boste povratno sporočilo SMS z geslom, ki ga lahko do 7 dni uporabljate izključno v tujini na katerikoli vstopni točki operaterja, s katerim ima Mobitel sklenjeno pogodbo o gostovanju. Uporabniki lahko geslo zahtevate tudi preko portala Planet (www.planet.si) v sklopu »Sporočanje«. Gostovanje UMTS, GPRS ali GSM v 300 državah. Za informacije o cenah storitev pošljite SMS na številko 1919: kratico UMTS in ime DRŽAVE (primer: UMTSNEMCIJA) za videotelefonijo; kratico GPRS in ime DRŽAVE (primer: GPRSHRVASKA) za paketni prenos podatkov; SMS z imenom DRŽAVE (primer: ITALIJA) za cene klicev in SMS sporočil. Pomoč? Na številki 031/041/051 700 700 lahko preverite, katere storitve vam tuji operaterji omogočajo. Več informacij najdete tudi na www.neowlan.net in www.mobitel.si.