last slovenskih delavcev TELEFON: BARCLAY 6189 MO. 23 — ŠTEV. 23 jgjggj aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, MONDAY, JANUARY 28, 1929. — FONDEImJEK. ZS. JANUARJA 1929 Slovenian Daily in United States. day except Sundays legal Holidays. .000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII, — LETNIK XXXVIL mrtvih v rovski eksploziji STRUPENI PLINI SO ZOPET I TI IMELI BOGATO ŽETEV Dvanajst ljudi je bilo mrtvih in dva. pogrešajo v rovski eksploziji. — 55 jih je ušle v razstrelbi v west vir žinijskem rovu. — Reševanje je bilo jako . naporno. — Skoda je ogromna. KINGSTON, W. Va., 27. jan. — Dvanajst pre-mogarjev ie bilo mrtvih in dva so še vedno pogrešali včeraj zvečer, po eksploziji v rovu Kingston Pocahontas Coal Co. Devet in šesetdeset mož je bilo v napravi. Reševalci, ki so našli trupla dvanajstih mož, domnevajo, da sta umrla tudi oba pogrešana. Trupla so bila opaljena ter v nekaterih slučajih močno sežgana. Tri in petdeset delavcev je pobegnilo na varno skozi vhod na nasprotni strani gore, nakar so šli dve milji do rovskih uradov. Dva so pozneje našli reševalci, ko so si počasi priborili pot k vhodu. — Eden zadnjih, neki Williams, je trpel na posledicah plina in šoka. Dočim dela v rovu ponavadi 500 mož, jih je bilo le 69 v službi, ko je eksplozija pretresla naprave. Poteklo je precej časa, predn<£ je bilo znano, da se je sploh kdo rešil, nakar se je prikazalo 53 mož na obroku gore, po njih dolgi hoji v mrazu. Reševalci, noseči čelade s kisikom, so previdno prodirali v vhode, napolnjene s plinom, kmalu po detonaciji. Včeraj zvečer so še vedno preiskava-li rov. R. M. Lamble, načelnik westvirzinskega rudniškega depart merita, je načeloval reševalnemu delu. Pomagali so mu varnostni oddelki iz bližnjih rovov. Silo eksplozije so čutili v okrožju ene milje krog Kingstona. Reševanje je bil o ovirano tekom prvih par ur, ker niso stroji obratovali vsled razstrel-be, ki je poškodovala tudi druga poslopja na površini. H 11 x Kingston rov ima vhode na obeh straneh. Glavni dohod se doseže le po napornem plezanju na raz-dal i o četrt milje. VELIKE SLAVN0STI NA ČAST JUNAŠKEMU KAPT. FRIEDU Pristanišče je odmevalo nazdravljanj, ko je kapitan Fried privedel rešeno posadko Floride. — 4 4Morsko čudo" sta rekla kapitan in Manning. Danes bo velika parada. Prebivalstvo mesta je v soboto popolne navdušeno pozdravilo kapitana George Frieda in junake njegove posadke na parniku America. Ko je ladja prihajala v pristanišče, je zaoril tak krik pozdravov, da je bilo 32 italijanskih mornarjev, rešenih gotove smrti, presenečenih ter niso mogli najti besed, s katerimi bi izrazili svojo hvaležnost. HOOVER IN SMITH STA SOSEDA Oba bivša predsedniška kandidata se mudita na počitnicah v Floridi. — Dosedaj še nista drug drugega obiskala. BIVŠI NEMŠKI KAJZER STAR SEDEMDESET LET Prejšnji kajzer je bil včeraj star sedemdeset let. — Njegova žena Hermina je bolna, a 57 članov družine se je zbralo v Docrnu ter paradiralo v svečanih uniformah. .. D°ORN, Holandska, 27. jan. - Največji dru-__;finskl sestanek nemške hiše Hohenzollern izza iz- MIAMI BEACH, Kb,. 27. jan J' ^ a vojne leta 1 9 1 4, se je vršil včeraj Novoizvoljena predsednik Ilorb^rt ; da se Proslavi sedemdeseti rojstni dan prej- njejrov tekmec Al jšnjega nemškega kajzerja, Viljema II. Vsega sku- drugega bo to BANDITI SO ODVEDLI MISIJONARJA Banditi zahtevajo deset tisoč v zlatu za oprošče-nje Rev. Edw. Younga. Poslaništvo v Nankingu je nastopilo. MESTO VI0WI JE POKOPANO POD SNEGOM Mesto v državi Iowi je bilo popolnoma pokopano pod snegom. —- Hrana za prebivalce bo poslana z aeroplanom. CEDAR ItAPlDK. In., 27. jan. Mesto Colesburg, petdeset milj neverno ml tukaj, je zakopano v sne? ter ima le malo kruha in še manj premoga. lilizard v četrtek je pokopal mesto. Xikakih železni« nima. Dobava /.»vil in kuriva je odvisna od bus-črte in od privatnih avtomobilov. 3iu£-erta je prekinjena in avtomobili so zakojvani v zametih. Izolacija je popolna. Telefon o-stane edina komunikacija z zunanjim svetom in tega se poslužuje župan Hoot na energičen, a dosedaj brezupHJen način. CeJ>o sani niso zmožne od pomoči akutni nevarnosti vasi. Cesto so .popolnoma zasnežene ter ne kažejo nikaike smeri. Nad hi- J _ sami gledajo komaj strehe iz ve-1 BUFFALO, X. Y„ 26. jan. _ li-kanske bele preproge. Prebival- (Štirje mož> so bili rešeni od ei vani se stiskajo krog svojih (obrežne straže z ledene plošče na ognjišč in peči. |Lake Erie, v bližini Wanakah. V vsakem domu je le po en o- Možje so lovili ribe, ko se je ploš-ga.bo zmanjka odtrgaia ter jih odvedla pri-ižno eno miljo Tea na jezero. Aeroplane se išče, da prinesejo ževila in kurivo ter odvedejo v bolnice ljudi, ki so zboleli na in-fluenci. Dvema (korajzninia voznikoma se je posrečilo včeraj prevesti bolnike na glavno cesto, kjer so čakale ambulance, da jih odvedejo v bolnice v Dubuque. Zupan I loot je odredil preki-njenje biznesa, da se štedi s premogom. — On dolži Delaware County Foard of Supervisor, da je on kriv osaniljenja mesta. O-kraij nima mkakiii snežnih plugov. Rekel je, da je povedal svetu, da je treba odstraniti sneg, če se hoče preprečiti veliko bedo. Svet pa ni ničesar ukrenil v tem ozirn. Xeka tukajšnja .pomožna organizacija je izjavila, da bo zaloga živil poslana v Colesburg v pon-deljek, če bo kraj do takrat brez živil. Cele kare premoga stoje na železniških tračnicah v Petersburg, osem milj od Colesburga. Visoko cesto, v zametih po deset čevljev globoko, je treba očistiti, predno bo mogoče spraviti zalogo v zasneženo mesto. Rešeni na Lake Erie; PEKING. Kitajska, 27. jan. — Skof katoliškega m i sij ona v Ilan-čovu včeraj sporočil, da so banditi odvedli Amerikanea Rev. Edvarda Younga v bližini Nana nfu, v provinci Iviangsi. Zahtevajo odkupnino v znesku desetih tisoč dolarjev v zlatu. Rev. Edvard Young, katerega so odvedli banditi, je član reda sv. \ ineenca ter misijonar pri Sensi misijonu v Lungman, Kitajska. Njegova mati in brat vita v Smith town, L. I. On je star nekako trideset let ter je bil kitajski misijonar skozi tri leta. Študira! j^ na St. Joseph seminarju v Princeton. X. .1. Dovršil pa je svoje študije v German-town, Ja. Bil je znan kot atlet in posebno kot tekač in baseball igralec. — Vedno se je nagibal k misijonarskemu delu, — je rekel Father Riley, v Brooklyn*! včeraj. — Bil je posebno željan o-pravijati svoje delo na Kitajskem. "J To pa je bil le prvi številnih j pozdravov, katere bodo sprejeli ti možje, predno se bodo vrnili nazaj na ladjo. Največji pozdrav bo oni mesta New Yorka, ko bodo odvedli rešene mornarje od Batterv po Broadwayu navzgor do City Halla, kjer bo župan Walker izrazil hvaležnost vseh. Poročila, ki .so prišla z "Ame-rice". kažejo izurjenost kapitana, j>0gum posadke reševalnega čolna ter vernost radijskega operatorja. Vsi rešeni mornarji so izjavljali. da je bila rešitev pravo čudo. Hoover in Smith se mudita sred ni bližini na f>oi dosedaj še nista drug obiskala in se ne ve. če sploh zgodilo. Xiti novoizvoljena predsednik niti bviši governer države New York nista še izrazila želje, da bi drug drugega jjiosetila. Governer Smith se bo mudil najmanj en teden v Coral Gables, kjer ima v enem tamošnjih hotelov najeto krasno stanovanje. Spremlja ga njegov kampanjski manager John J. Raskob. Hoover je bil včeraj v tukajšnji Community cerkvi, popoldne se je pa vozil v avtomobilu po okolici. , . i - ° .7° , v ujema ii. Vsega sku- skoro v m)- j paj, s prejšnjim kajzer jem vred, je bilo navzočih pcitmoah, toda 57 č]anov družlne Je DUo ^vzocih "Question Mark" zadržan. PROCES PROTI PANGAL0SU GREENSBORO, X. C., 26. jan. Zlomljen starter na armad nem monoplanu Question Mark je pre-I prečil od let danes zjutraj. Deli. ida se. popravi starter, so bili po-i slani z aeioplanom na Boiling Pied l. Bivši grški diktatc r i n njegovi ministri so obtoženi, da so sleparili z devizami. — Amerika ni dala posojila. Novi afganski vladar pred krizo. ATENE, Grško, 27. januarja. Danes je bilo v poslanski zbornici z veliko večino sklenjeno, da se postavi pred sodišče bivšega grškega diktatorja generala Theodora Pangalosa in tri njegove ministre. Obtoženi so, da so prodajali devize, špekulirali z inozemsko valuto ter prodali koncesije za neko igralnico neki privatni družb*. Bivši finančni minister je zvra-ča! vso krivdo na Pangalosa. Rekel je, da je njegova krivda, da ni mogla Grška dobiti posojila v WASHINGTON, D. C., 27. jan. Ameriški poslanik MaeMurrav je obvestil danes držav, departinent, ! Ameriki, da je dal svetniku IVrkinsu na- General Pansi v prei-skovolnem zajtoru ter je bil obtožen veleizdaje. Italija bo zgradila ladje. IUM. Italija. 25. januarja. — Kabinet je danes odobril zgraje nje dveh deset tisoč tonskih kri-žark, dveh poizvedovalnih ladij, štirih rušilcev« in petih podmorskih čolnov. Mussolini se zahvaljuje. RIM. Italija, 2G. januarja. — Benito Mussolini je naročil svojem:: ameriškemu poslaniku v Washingtonu. naj izreče zahvalo Italije za rešitev laških mornarjev. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 " 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 v Italijo Lir 100 200 300 500 $ 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 1000 ........... $54.25 MODERNO PRISTAJALIŠE ZA AEROPLANE Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. VMOCKWOOB * MOUTOKV V. so zgradili pri Miami, Fla. Zgraditi ga je dala družba Pan-American Airway. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izpiačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje.. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede način* mira rila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNtff "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO 3AKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STREET, NEW YORK, N. T. Telephone: Barclay 0380 WICHITA, Ivan.. 27. jan. — Dve leti je živel neki mož iz Wi-cliite v -svojem domu z dvema ženama. Eua > njegova prva žena, ločena od njega po šestih letih zakonskega živjtmja. Z drn-o se je pozneje poroeil. Xikake nesreče ali 1 jii bosimi- r.osti ni v domu. Obe ženi sta kot sestri, ki pomagata druga drogi s hišnim delom ter gresta vm*}>ov-sod skupaj. Ta položaj je npjital. ker je imel George Doolev, n.ož, otroka s svojo prvo ženo. Tako ori kot njegova prva žena sta si želela biti /. otrokom. Ko sta ločila radi nesoglasja ter se je poročil George s svojo drugo ženo, sta sklenila George in njegova prva žena, da bosta ostala pri otroku. Xačrt je hijajno izpadel in hčerka Katarina, ki je stara sedaj pet let, je srečna s svojima dvema materama. Edina neprijetnost obstaja v tem, da si ljudje brusijo jezike ter govore, da m uganja tam nemoralne stvari, a le obdolžit ve t*o neresnične. Doolev sam je veteran svetovne vojne. Bil je zastrupljen s plinom ter je imel eno roko močno poškodovano. On je vladni kokošji izvedenec ter pregleduje kokošje farme krog Wichite. iiadi njegovega zdravja mi ni mogoi'e porabiti ves svoj v«s pri delu. Od A-la«le dobiva kompenzacijo. Pokojnina za Marshalla. WASHINGTON, D. C., 26. jan. Predsednik Coolidge je podpisal danes predlogo, ki določa letno penzijo treh tisoč dolarjev za Mrs. Thomas R. Marshall, iz India ne. ženo prejšnjega podpredsednika Združenih držav. Pozabljivi profesor. "WESTERFIELD, Mass., 25. januarja. — Albert Lumlev, profesor na Amhei-t vseučilišču, je moral plačati $135. globe, ker je pozabil registrirati in zavarovati svoj avtomobil. Foch dosti boljši. PARIZ, Francija, 25. jan. — Stanje maršala Ferdinanda Fo-cha, ki je zbolel na srečni hibi in ledicah, se je toliko izboljšalo, da bodo od danes naprej dnevni buletini. /'i,: - 4 v'-.wsraai' - * • •• •• • ' • ■ * V £3 > X ' -'Vi 1 "TIR" * l <*LtAS NARODA, 28. JAN. 1929 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Sakaer, President Grandijev poset v Angori. veljfco pozornost v bližnjem ori-^jentu in .sprožil primerne komen-Loui* Benedik, Treasurer j tar j« tndi drugod v Evropi. of bu.Tnei oFthe corporation .»daddre-e. of above offic^:1^ ~ ^ntira kot k it CortUndt St. BorongT of Manhattan, New York City, v oh- Poset G i andija, državnega pod-j kazala, da v Andori nočejo priz-tajnika v ministrstvu vnanjih za-!nati kraljevskega dostojanstva Ah-dev v Rimu. v Angori je vzbudil'medu b"gu. Ta afront proti AI- niji. kjer je ves aražma s kraljevskim naslovom in kar je še s tem v zvezi, italijansko delo. je seveda neljub rimski diplomaciji in GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. celo leto velja list ta Ameriko in Kanado __________________46.00 pol leta ______________________—$3.00 ietrt leto _________________________$1.50 Za Neto York ta celo leto Za pol leta______....------------- Za inozemstvo ta celo leto Za pol leta —.......--------- Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. Sredozemskega , morja in pripisujejo s* mu prav določeni nagibi bodisi v splošni _ smeri kot v konkretnih podrobno- ___!stih. „$7.00 j Predvsem se naglasa, da je ho- ~.$3.50 (tela fašistična Italija s tem pose- „$7.001 tom posredovati med Grčijo *n ..$3.50 J Tu reijo. Dovolj je še znano, da je Italija lani želela, da se • sklene prijateljski in razsodi.Serti -------------. -- pakt istočasno med Ttalijo. Turei- "Glas Naroda^ukaja vsak* dan ttvtemSt nedelj ogodbo vzbuditi vtisa, kakor da je naperjen« zoper kakega Četrtega. Tako se j,- f >j-i J« t j-ski pakt sklenil samo med Rimom jin Angoro. a postavil je od noša je j med njima na povsem novo osno-jVO; napetost, ki je vladala poprej tined njima, se je odstranila. Ravno zadnji čas pa .so se od- lijo nekoliko ohladili. V Rimu so postali nekoliko slabe volje, ko se jp po- 11 GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Barclay 6189. SRAMOTNO NIZKE MEZDE V tej ž« li j»* »lusti nepoboljšljivih optimistov. \I«'<1 njimi zavzema odi i ("no mesto John J. Lewis/nofaji med Turčijo in Italijo EKSOTIKA V NAJNOVEJŠI PARIŠKI MODI il.-crinik United Mine Workers of America. Tekom zadnjega zaslišanja zvezno senatne komisije za meddržavni promet je bil dne 23. januarja imenovan ] »3d od bor, kateremu je bilo naročeno, naj sestavi obširno *>oro'ilo t^lede vseli zaslišanj. posvetovanj in pogajanj, ki so se vršila ^lede regulacije industrije mehkega premoga. • Do kdaj mora pododbor predložiti poročilo, ni bilo x>ka j ^ ^ ^^ določeno, toda John J. Lewis je rekel, da se bo to najorž ih tisti, ki se ukvarjajo s takšni- k t na lu zgodilo, tako kmalu, da bo lahko že pred 4. mareern mi stvarmi, se giblje ves elegant- >pre ieta zadovoljiva zakonska predloga. f v Baker- 1 Jeve njenih zamorskih rojakov in Kdor količkaj pozna razmere, ve, da ne more biti o »jene zamorske pradomovine. Na- , i " {ravnost d1" neznostnosti. Vse žen- 1 eni nobenega govora. , . . 11 . , , . -j -j-i !*ke sanjajo o tem, da bi tičale v Recimo, da bi slo vse posreei m da bi pododbor se- Ljesii ?rni (pray za ])raY -okf>la avil poročilo V dveh tednih. jdni) koži — premnoge >n se cvrle - i i • i -i i - i n..........poletje v najhušen solneu, da Poroeilo lii }>ilo nato izročeno skupnemu odboru, ^ w sp vsaj prftIiža!e ten katerem vladajo nasprotniki < organizira nega dele Niti misliti ni, da bi bila zadeva v odborn rešena fd 15. februarjem. Potem pa preostajata Še bora dva tedna za vložitev iti za sprejem v senatu in poslanski zbornici. Recimo, da bi se člani senatnega odbora sporazumeli plode predloge. Nihče ne more povedati, kako dolgo bi v saj približale temu idealu in so si kožo pokvarile za veene ease amen; dru - i .tv°lJn*\iše in > ni trfba še posebej razlagati^ da je teh okoliščinah tndi I1 tisto moderno, kar diši po afriškem pragozdu in po eksotiki. Zamorska plastika, zamorski balet, zamorski orkester Morandova ."Črna magija," ki doživlja kolosalne. oziroma (da ostanemo v Afriki) piramidalne naklade itd. Najnovejša norost je plašč s širokim repastim podaljškom zadaj, ki je bel samo zaradi tega, ker si je takšnega izmislila in taksnega nosila — Bakerjeva.... Druga posebnost teh plaščev je ta, da uporabljajo zanje kožiee mrtvorojenih jagnjet. oziroma jagnjet, ki se sploh niso rodila, ker so te kožiee Tak je torej položaj v ameriški industriji. je hotela posnemati, ni mogla v vsej svoji civilizirani rafinirano-sti posnemati na boljši način. j. , , . v— se bolj svileno svetli- «iogar.]i po tri dolarje na dan. Danes pa zasluzijo ti kajo ne^0 kožice živih jaKnjet_. ;>rcmogarji po |1.75 na dan, (ločim je po drugih neunij- Ta iznajdba je doživela takšno i premogovih običajna plača tri dolarje na dan. nganjanje. da so jo začeli izkorišča- ti tudi za druge dele oblačil in ee-— Proizvajalci premoga so se združili ter potomko za moške obleke. In ji ni opo- svojc organizacije kontrolirajo trg. S tem pa še nikakor rekati. Tistega barbarstva, ki p-a ni rečeno, da je dosežena najnižja meja. Kajti najnižje meje menda sploh ni. Edinole reorganizacija vse industrije bi lahko napravila konec nesramnemu izrabljanju. , In druga iznajdba: žensko oblačilo v vseh magočih fnturistično „ . nametanih barvah in linijah, ek- Zanimivo je s tem primerjati mastne divideude, ki'sotika. ki je samo v asocijacijski vlečejo premogovni baroni. zvezi z eksotiko Bakerjeve in osta- __< [lega zamorstva, izvira pa od Ru- 1 ^ ^ hov, ki so jo prinesli iz svoje do- irockl se bo presehl. Podpis miroviie pogodbe, movine s svojimi neštevilnimi ba- ----.letnimi skupinami, čijih eilj in ►X, Anglija. 26. jan. — j MOSKVA, Rusija, 26. jah. — hrepenenje je seveda baš Poriz. i-a privatna poročila jav- »M. Lift vi nov, -zastopnik sovjetske- Nitf euSdnega, če se je Parižanom in da so robarvnost pno- sko-neiMŠko konvencijo za spravo, snemati tudi v svojih oblačilnih ki 'bo stopila na mesto prejšnje kreacijah. Končno je tidi v tem pogodbe za nevtralnost in ne- nekaj tistega, česar išče dandanes agTesijo. 'jggBs * razvajeni in vsega domačega in ci- Nova pogodba določa mirno u- viliziranega preobjeden Parižan: raivnavo kateregakoli vprašanja nekaj eksotičnega, prvotno krepke- ' ...... i---- ---- j«- uit iiuui, syvji'lSKP" I. iiuucgn. ir or jtr i ax l»o T ročki, prejšnji i ga zunanjega urada in poslanik končno nekaj tega prijelo" roditelj, zapustil svoje von Dirksen sta podpisala sovjet- se odločili rusko živobarvno ■ v ru--kem Ttirkest«nii o<*sel v Carigrad. bo bflje za vrši-m z d o vele. Trdcki najbrž ga barbarskega mmmmm^m mm MLk zato je evidentno, da je imel Grandi naIo«ro. intervenirati v tem smislu, da se Ahmed be^r prizna kot kralj. Prav tako je gotovo, da ,ie Gsandijeva misija vsebovala tudi intervencijo, da se odstranijo leioglasja med Grki in Turki. n>'-soo:lasj;i. ki so se ravno v zadnji . 10, 2(». .">0. TOD. 500. 1000, .",(MK> in TO.OOO dolarjev. IVi-bližirn 53 odistotkov novih novča-nie bc !;> eii(^;lnlarke. Treasury Department namerava staviti v promet nove noveani-ee okoli 1. julija Teknregji leta. Dognalo vt> da -;o manjše nov-r-anice udobnejše za obr-ins-r vo. bolj Klolgr »trajne in T it ti i cenejše za tipkanje. ManjŠ: ob<- g j>apir-natega denarja bo znižal strdek tiskanja za več kot milijon dolarjev. Ilitro j>ok varjen je papimateira denarja se deloma pripisuje uvedbi avtomobilov. Preiskava je gnala da b i o in olje v rokah oskrbova.:eljev gazolir.^kih jwsTnj . , , , .. . Ti ve«* kvari papirnati denar kot ka-ju ustanovi kolabnraena med Ita-: ^ , . ... r% „ „ jtera druga stvar, ( en; da vsak J lijo. Grško in Turčijo. Tudi turški listi komentirajo Grandi je v poset v tem smislu in povdarjajo. je v interesu Grčije same. da sodeluje v tem koncertu. Spričo tega se pričakuje, da se bodo gr-sko-turški odnošaji izboljšali in da ne bo treba predolgo čakati na končni sporazum. Projektirana alijanea. ki jo italijanski li.-ti tolmaerjo tudi odno-•ino pred\*sem kot trgovsko in ekonomsko sodelovanje v imenovanem rajonu, bi pomenilo vsekakor važno politično formacijo v bližnjem orijentu in bi Italiji zagotovila predominanten vpliv v severnem delu vzhodnega Sredozemskega morja. sedhiikrat. ko emodolarka menja roke. prihaja v roke oskrbo vat e-Ija gazoiinske ]>o-taje. kjer maže z oljem in mastj«). Preizkušnja je bila napravljena ■/. noveann-o (). na kateri jt- bil prilepljen košček 'papirja s-prošnjo, naj v storil, vrstk deseti jHUrnskt'dj pa naj j<> pošlje <>rga-nizaciji avtomobilistov v Wa^lj-ingtonu. iVnl-set takih noveanie je bik) f.osravljeno v promet dese-toriei me.-: in iziti je bil. da je povrnjenih novčanic nosili* '>71 po i piv. »v. r=.| katerih je -V) navedlo. da >o jili potrosili oziroma /a-menjali na gazoliii^ki Manjši obseg novča nie tuli <.d-prav preveliko pre» ijaivje. kar le podaljša življenje u: vT-aaie. < »b-novih novčanic tb.> še-: in j »»'t šestnajst ink mče v tlolžin: in Ive in enajst šestnaj-rink ine v širini, toj-ej zu Vef koi eiiO i ne o manj v dolžini in skoraj eno inčo manj v -"irini k'.r .!o - iaj. Zaloga denarja v Združenih državah. — D -nami -is:-m V. Ir iže-nih držav vsebuje zlati denar, standardni srebrni denar in manjši -rebrni denar. ::'k'a-: i ni drobiž in panlma'i denar raznih vrst: zlate e;»rtifika: '. ne cwtifika.T", Tnite[ \otes. Xht onal liani: X- : tieral Keserve Bank X-ues in l^e-• 1 era 1 Re-t-rvo Xotes. Dn ' 1. julija P»27 j- zaloga denarja v Združenih drža vali zna-ša1 a skoraj milijonov d-dar- jev. od katerih j bilo 4bo(i nrii-jonov v zlatem d-enarju al: v ne. kovanem zlatu v federalni zakladnici. Denar v cirkulaciji je znašal $40.oš v-akt ga prebivab-a. Žena je rotila in prosila mož«, naj preneha pi?.i. liil jc dober človek, samo pijači je bil udan. Slednjič se je k župniku zatekla po tolažbo in nasvet. — \ i ne vte. gospod župnik, koliko moram i>resiati. V-^' noči presmrči. Pet t,t rok imava, pa nič ne i>ojni-li. Kar pije kot brezpa-nietna žival. < r ^ra ne sj>ra\ i vsak !an eno golono pod kapa. ni srečen in ;Midovoljen. Xa-Ietlnjega dne j,- prišel župnik v hišo ter mii napravil dolgo pridigo. — Spametujte -e vendar. Ali ste da lahko slabo lastnost »br ites Vi. 600 mornariških vojakov pred sodiščem. OPORTO, Portugalska. 26. jnn. Journal Comercio je sporočil* danes, da se bo kmalu sestalo vojno sodišče, da sodi vee kot o'OO mornariških vojakov, -obtoženih, da so se uVleležili vstaje zadnjega fe-br- arja. V to število je vključenih 24 mornariških častnikov, 2G podčastnikov in navadnih vojakove. Smrtna žetev. Te dni je umrla na Savi pri Jesenicah v 4S .letu starosti Elizabeta Tarman, rojena Jamar, žena tov. delavca na Savi. — Preminul je po daljši bolezni Fran-c Vitoušek, dolgoletni zidarski polir pri KID. Bil je doma iz Besenic (Č*SR) ter je izhajal iz zelo ugledne obitelji. Pred tedni-sta ga obiskala na bolniški pps-telji njegova brata, prvi župnik, dr igod pa general v čehoslo-vaslci armadi. M fad i (fobrotvor. 11 Kaj si storil z dinarjem, ki si ga dobil snoči?" Stari ženici sem ga nesel." — 4'To je lepo. dečko moj. Kateri ženski pa si ga dal" — "Gnile tam pri mostu, ki čokolado prodaja." ^ "Na društveni seji. "Predlagam, da naše društvo pokoplje na svoje stroške pokojno gospo našega predsednika." Glas iz opozicije: "Odločno ugovarjam, da bi mi prevzeli takšne stroškrt. Seveda, če bi šlo za vas samega." se obrne govornik proti predsedniku, "bi mi vsi z veseljem glasovali za predlog!" iiv M- - V; POTREBUJEM služkinjo fca domača dela in pariti sa otroke v Starosti 4 do 10 let. Slovenka, Hrvatica ali Slovakinja naj še oglasi; plača po dogovoru. — Frank Barbish, Box 273» Jerome Pa. (2x26&28) _ * * ■. ■ * KOVAČICE IN ZIDARICE. .Mr-. Ethel L. Best od federal- I Drisge manjše >k ;pir, so nega ženskega urada je v nedav-jpik* v -bolj primeru- poklic.- ko: nem govoru izn« sla zanimive po- bankar^ivo. .ir'nitck;in in/.»--datke o novi industrijalni dob; vinirsrvo. Bi!o j- .">220 višjih bam'*-odnošaju /. ženskim delom. nih uradnic. 21 čuvaj •»vriilnisa. Iz ljudskega štetja je razvidno, i l:>7 arhi^ektinj. 41 tehnčinih inž"-da j? nova nekdaj ženske. tudi otroci Lr jwnni-liu eno »alono. — < >h. za> odeduj^jo za vami C \"->.ik dan popijeti ne bo rodi bi ne kvart. Ker .trail otrok pa nikdar rt* v skrb-di. .... 1 ž: i j )-ga je potolažil rojak. — b: podfdovoli ]h> meni. r:šd na v>a-keira n:r' rt. L.vi -o izna s i doba našla ženske v n:rk. nenavadnih ]>oklicih za Največji del žensk je še vedno kovaT-ice, zidarrce, na- j zaposlenih kor gospodinj in hiš-kla-lalkf1 itd. Ljud>ko štetje na-1 nie. Za njimi prihajajo tovarniške vaja ")72 poklicev sploh in v 537 j delavke in na tretj.-m m<> ravijot da -e da reza:r kot k! basa in da jo bodo na vago prodajali. Največji dobiček od nove iz-najdbe bodo seveda imeli hufle-garji !ti zobozilnavniki. In žtuia-e b. lo zana}»rej pikro vpr iv;d«-: - Ana. torej -i s.- <_ra že zot>:'t na it del .' Prijatelj .je r«*k<-' prijatelju — Prosim Te. |M>>odi mi deset dolarjev. — X<- vem. če bom mogel. — ' >b. 'kar pp^'idi. In na >vojo ljubico {»omisli. — Zaikaj naj bi na svojo ljubici) pomislil — Najprej pofcodi. potem ti bom jwvedal. — Na, tukaj imaš deseak. To-rej kaj je z mojo ljubico? — O nič, po vsej sili hoče iti »Vt-č«r z menoj na veselico. Kei ^em >e bianil iii izgovarjal, da ni-mam denarja, mi "*e r<*kla. naj kar tebi rečem. — Neka t ljudje »o pa re; brezobzirni. — >e je pritoževal rojak. — Naprinier moji sos«*tli. Kor v š. imamo malega otrfx'i"*-ka. ki včasi ponoči joka. Kar na -teno začeli trkati in s<* pritoževati, da ne morejo s]»ati. /«>na je vzela otrtVka v naročje in mu je toliko časa prepevala, da je zaspal. To je bilo tri noT-i. Četrto noč pa zopet potrkajo na .-teno in pravijo: — Pustite, naj joka otrok . . . Nekatere zakonske žilice sn res strašno ljubezni ji ve. Dve leti sta bila poročena, pa je bil on še vedno preko ušes za-Ijubljen vanjo. — Oh. moja draga, moja ljuba. Ti ne veš. kako te imam rad. Ustrelil bi s<% če bi zvedel, da si tiii postala nezvesta. — Ah, kar pot-olaži se, — »nu je odvrnila. — Kaj takega ne boš nikdar zvedel in nikdar opazil. * K izkušenemu, staremu zdravniku je prišla poštama devica ter mu začela tarnati o svojih križih in težavah. — Ne rečtia, ds . - r f>olna. gospod doktor, toda vseeno se mi čudno zdi. Če sem sama ter mirno ležim ali sedim, se zamislim in mi šine vsa kri v glavo. Kaj je to. gostpod doktor.' Kaj je to. da tako za rde vam? — Morate pač na kaj drugega misliti, — je odvrnil zdravnik. * Vino. ženska in petje — to so tri stvari, za katere se izplača živeti, — je modroval postaren >a-mec. — Kaj bi najlažje pogrešal? — so ga' vprašali. — Zdi se mi, da petje. — je odvrnil. — Kaj pa potem? — To je pa od starosti odvisno. ■raM - * " f (rl/AS NAHODA. 28. JAN. 192*1 Zapustil 1. 1832. j kjer je| večina l se .).' 1.1 MIMO ODPRTIH OKEN .v-kfH- /smo pribil vprašanja: kaj j«* i b« je bilo j »omisliti pošteno. od srca. brado m.-d palet roke n |n vrnila trepalnice, tiho. Po;:! " 44 Kje > . it) tit Že skoči .silno v družbi d.ci poljubljata. "Mama, pojrlej!" — vil in zatrobil avtomobil. >n ton. Tre- "Poredniea! To .se ne spodobi! kinja je odprla okno: in odgovoriti' Kaj stojiš!* lastit Služ-•Kaj je gospod naročil?" — "Zvečer ob SiLsnila s**n>' Rastem, premišljujem. Prepo- osmih na Bledu.*' — "Gospa?'/ iti kaz;dee levejvedani .sadovi mičejo in so r udov i- — *'Vi!" V.v- ta >ola. Zdaj vem, skozi odprta Številka 10. Ima stanovanje . i;j ii. j okna «jn<* same eostedije vč&si but"- tudi pod zemljo, okna ob tleh. pa M.-štr« "■'*•!: Oh-j. v • na simfonija vsega življenja in ka- se dohoro sli Ši: "IV pj vem. da / 1 n -del. tvojih kor cvetja v .šopek si lahko mimo- je bil zjutraj še en dinar!"' — >1,.....v." Nekdo Iv i ime glavo grede natrgate njenih zvokov v "Hudiča, ali sem ti ga jaz po- ii d »> i«'tla : -mo-'povest.'' žrl!?" "Nu. ne kriči! Bomo pa ii ! :/ivii naših misli. To j "Predlagam, naj nam gospodi?*- brez solate danes." m Umi ;on." •• V;tš;i misel j na pove veselo povest o o.lprtih | Številka 11. "Mama, Savo ima pa >i zato oknih katerekoli ceste." v imenu! "Izvrstno!" — "Povejte, ti; prav ■ it,,, očitanja ili ni l>on ton." vejte Flcgmatičn« koncu mize pr; vi ira brada na "l\st. otroci! I>on ton je molčanje." "N-!" pravi 1 jubezniva dama, "bon ton j-' prijazna fascia." — "Hon ton jI* uk?*HMna narava." — "Še večkrat zapeljiva laž." "ho * ■■! -o .'mi, črni naočniki!" ! pa že ljubico!" — "Saj sem ti po- rekla — on in Franci in Boris .— ..sama pokvarjena družba!" — enk- pravui " Iva na 11st r. man d. stres«- t no .1« kbtee gledam na '•rke nad okni četrtega a .n .'itam glasno: S-*-la-Mati me opominjajoče roko: "Kaj gledaš v 'o s< ne Sjjodobi!" Pri-o pritli-'ivga okna. Po-Dva rtdada človeka se "Ose vam želja ne zdi pobalin-1 "Mama, danes moram ska, zakaj ne? — frat na očetov grob." — Za vi jem v predmestje med in moli!" nov«* vile. Solnce žari. | Številka 12. Stoje na dvorišču Hiša številka 1. — Razbeljena okoli vodnjaka in s«* igrajo: "Po-p č. Tujem: "Valencia, deine (plejte vodico, kako se blišči! V Lip pen sind die Kiippen mei™es; vodnjaka pa ni nič. vodice. Soln-Iiebens, holdes Weib!..,." Student ima počitmee. Številka 2. Še zidajo. Mladec ca j«' vrgel z okna na dvorišče kos.la?" — "Vroče je, pa je človek pločevine in priletel je mojstru len in počasen." — skoro na nos. "Al: je pri številki 13 že ko- "Sakra!.... Mrcina!.... Pazi. kam nee c ste ? mečeš_____ Oe m-* ubiješ, pridem gor in te vržem ob steno kakor mačka!" "Ej. maj.stor<* po smrti ne poj- 130-letnica slavnega Poljaka. Te dni slavi poljski narod 130 nek že krvavo udušen. letnico rojstva svojega največjega je zopet domovino in se pesnika Adama Miekiewicza stalno nastanil v Parizu, {Mickjeviča) ki j.' obenem tudi takrat našla pribežališč* eden največjih .slovanskih geni- |>oIjskih emigrantov. Tu jev. Micikjewicz je bil rojen 24 1834. poročil .s Celino Szmanowsko decembra 1 /08. v Zaosi pri Novo- s katero se je seznanil ž»» v Petro-grodku na Litvi. Njegov oče Ni- gradu. Leta 1S20. je bil imeno-' kolaj je bil odvetnik ki se je kot van za profesorja latinske litera-naobražen mož mnogo bavil z li- ture v Lausanni. 1. 1840. pa je bil. teraturo. Svojega sina Adama je poklican na takrat na novo osno-i sprva sam vzgojeva! in ga je v vano College de France na stoli-; zgodnji mladosti navdušil za vse. eo slovanskih literatur. Tu je de-i kar je lepo in plemenito. Okrog loval samo štiri leta. Nato se je leta 1806. se je Mickjewiczeva rod-' posvetil zgolj književnosti in re-bina preselila v Nowogrod^k. kjer volucijonarnemu delovanju. Ob so dominikanei vzdrževali ginina- krimski vojni se je napotil s fran-zijo. V to šolo je vstopil mladi eosko vladno misijo v Carigrad. Miekiewicz in tu je končai L 1815. kjer je nenadoma obolel in dne 28. j gimnazijske študije. Vseučilišče novembra 1855. tudi umrl. Poko-, je posečal v Vilnu. Študiral je pan je bil v Montmorency pri Pa -j filozofijo. Po končanih filozof- rizu. Leta 1890. so prepeljali j skih študijah je napravil izpit za njegove kasti v Krakov in jih pn-profesorja srednjih šol. L. 1810. Inžili k večnemu počitku poleg je dobil mesto na gimnaziji v Kov- kraljevskih grobov na Wawlu. špet L*,JK-;nil je poučevali literaturo in " "P°idi I zgodovino. Že kot dijak se je živalno udeleževal nacijcnalnega gibanja med poljsko mladino in je ostal v zvezi s tem pokretom tudi kot profe-qp peče, suši. .sor. Ker je bil rahlega zdravja Številka 13. "Ti presneta mu-f.jp baš nameraval odpotovati na kod si se tako dolgo potepa- TRAGEDIJA FRANCOSKEGA LETALCA Osebna posojila, Človek pride včasih v položaj, da rabi denar za kak nepričakovan izdatek. Če zahteva slučaj več denarja kot ki je na razpolago. Je navadno mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je. da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) po in še več na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je, da so delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. Mi smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas, pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke. \ S tem naznanilom opozarjamo rojake v New York-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica itd. Vse prošnje ta posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK 82 CORTLAXDT STREET NEW \ORK, N. Y. Zoper revmatične bolečine demo nič vet" gor!" Številka 3. Iliša ima prijeten balkon. Tam kramljajo dame: "Pa vam pravim, to je krasna svila!" — "NTije ni skupo!" — "Divno, divno!.... Ooh !.... Aah !... "Xe, tmfa slučajno stanujem ta tli in dalje ,ve mi ne more." "Hahaha!" "Mara. prinesi limonade!" Poročali smo že o tragični smrti zdravljenje v inozemstvo, ko so „a! ^ancoskega vojnega letalca ing. 1. 1823 aretirali zaradi udeležbe^ | ki Je ustrelila <*»» njegova žena. Morilka se je sa- revolucijonami kozvanih filaretov. organizaciji ta- P>il ie pol le-11113 T>rlJavila policiji in je bila are- - x , i v. tirana. Izjavila je. da ie ustrelila ta interniran nato pa so ea poslali v * -r. ^ iii /-i i moža v silobranu. toda policija do- v Petrograd od tam pa v Odeso i ' t-> * i i * , - . rp . , raneva, da gre za na Rieheheujev ueej. tu je ostal ( j sioer samo kratko časa, vendar pa je imelo življenje v Odesi, zlasti pa izleti po morju na Krim izre- ^ dno blagodejen vpliv na njegovi Dohro se priigra, hrbtu Številka 4. Vpitje in groza in strah. "Razbojniki! Tatovi!" Križ božji! Pa pravi miren glas: "Prosim. Se enkrat! Vi ustrelite, vi zakrilite" — "Rum!!!" — "Razbojniki! Tatovi!" — "Še enkrat ves 1 tretji prizor!" Križ božji! Številka 5. Temni, spuščeni za-stori.... Številka <1. Mati in oče in de-ea sede za mizo. "Poldne je. Otroci, molimo!" — "Ah, za ta krompir'" — Klofuta. Številka 7. "Pa če vam pravim, edino in edino Radič!" — "K 'vragu! Vprašajte narod!" Številka 8. Dalmatinec je potrkal na vrata: "Kupite što! Gospojiee, kupite korale!? — "Xema pare!" Številka 0. Pred hišo se je usta- mnor iz ljubosumnosti. "Weyder še ni bil dolgo oženjen. Ril je tretji mož žene. ki Iga je spravila s sveta. Pariško javnost je umor popularnega le- , „ T ~ , . . , talca zelo razburil. "Wevler ie bil duševni razvoj. Tz Odese je pri-f . ~ . ■Ar t , . . ... . i i • sin odhenega francoskega genera-S"1 v 3loskvo. kjer ie bil pridelien m vpra-- . , ' , . . ila, ki se ie med svetovno voino v . freneralnemu gubernator]u knezu j . * sine sestletnega Franceta, ce to „ . „ . . . .. zelo odlikoval. " Onlicinu. Tu si ie mn-nn razširil t J V nedeljo zjutraj je nekdo te- jlefoniral na policijo in klical služ- ibujčega uradnika. Telefonirala je jWeylerjeva žena. ki je sporočila. —--- M Za matere ^ gospodi] i nj? Prehrana solske dece. OtroZl-i7 itssfa. Gos]>a pride v obiske KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 4|% S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na — * "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% na 4%%. ,1* -JB E • ® K vlogam se bo pripisalo sedaj y2% več obresti na leto od plavji:ee in tudi od medtem polletno pHnisanih povišanih obresti. »Zm^^M.av W* m fa Z a primer navajamo obrestovanje vloge od $100,—da se vidi naraščanje vloge po 4% in po obresti: vloženo vloga z obrestmi v: 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4% $100.— $121.84, 148.40, 180.80, 203.54, 4 %% $100.— $124.78, 155.71, 194.32, 221.99. vzame za ženo. kadar bo velik. "Težko bo kaj." se modro odreže t rok. "obljubil sem to ze teti Mili in strini Xani. pa ne vem, ali bo poli?ija dovolila, da se trikrat oženim." Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Tu si je močno razširil svoje duševno obzorje in navezal ozke stike z ruskimi književniki. Opetovano je potoval tudi v Pe- trograd kjer ie sklenil iskreno pri- _ „ . . .. . . jL. ., .. . ; da to težko ranila svoiega moza ni jateljstvo zlasti s pesnikom Aleks:' . ... j Puškinom. Tu je dal v ti>k tudi! .svoje prve pesmi. Poliska j a v-' , nast je sprejela njegove poezije z; ! velikim navdušenjem. V krat Glavnica^se podvoji po 4% v 18 letih, po 4^% pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej. ko se mu obrestuje vloga po 4^2%. Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inieij&tiva. za redno štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira ifc>ve vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost SAKSER STATE BANK li£il& New York, N. Y. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih atvareh. Vsled nase dolgoletne i»-kušiije Vam mi zamoremo dati najboljša pojasniia in priporočamo, Ted no ie prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit is Washingtona, bodisi za eno leto tli 6 mesecev in se mora delati proSnjo vsaj en "mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. O., na generalnega naselnižkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila t veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniSki a-rad ali pa ga dobi v New Yorko pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lasta« odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ ŠTABE GA KBAJA Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom ^ postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Sens in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoja može a kate. .mi so bile pred X. junijem 11*28. leta poročene, izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te £vote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, mož j« amerifikih državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta. poročili In po-Ijedeld, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih &e-državljanov, ki so bili postavne pripuščeni v to deželo sa stalno HL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti v isti, pa aa m sprejema nikakih. profieoj m rt Iranske viae j«. STATE BANK O Csrtlacdft NEW yoke; jkem je bila razgrabljena vsa knji- IžeVna naklada in izkupilo za knji-cre je bilo prav znatno. S tem je | dobil pesnik sredstva da izvede • svoj prvotni načrt, da potuje v | inozemstvo. Mogoeni prijatelji so j mu oskrbeli potni lLst in tako je j maja meseca 1. 1829 odpotoval iz da naj hitro pošljejo zdravniško komisijo. f> policijskim zdravni-Ikom so prispeli na iuž"njerjevo stanovanje trije detektivi. Inže-njerjeva žena je plakala. V salonu je ležal v mlaki krvi njen mož. Wevler je bil star 38 let. P.il je eden najboljših francoskih letalcev in med svetovno vojno se je na bojišeu zelo odlikoval. S svojo ženo se je seznanil pred tremi leti. Se istega dne. ko se je sod- „ , __ ^ . . ,no loeila od s\*ojega drugega mo- retroffrada v Nemciio. Posetii ie!„ . . . _ ,. . , za. se je poroeila z Wevler jem. Berlin in vso večja nemška mesta. prepotoval pa je tudi t'eško ter se več dni mudil zlasti v Pragi in Karlovih Varili. V Pragi se je seznanil med drugimi tudi z V. Tlanko. ki je bil takrat v ospredju češkega literarnega pokreta. Na povratkn v Nemčijo je poselil v Wei m aru tudi Wolfganga Gothe-ja. Tz Nemčije se je napotil v Rim je mogočno plival na njegovo mehko pesniško dušo. Preje versko mlačen je tu nastal fanatičen katolik in se je navzel onega misticizma, ki veje skoro iz vseh njegovih kasnejših umotvorov. L. 1830, je izbruhnila na Poljskem vstaja proti Rusiji. Miekiewicz se je takoj odpravil v domovino, a prišel je tjakaj, ko je bil usta- Moderne mamice se zelo resno va. sadje in maslo. Podlaga det-peČajo s prehrano svojih doj.-nč- .-ki!] jedilnih listov s-, jedi v kate-kov. Komaj pa det- nekoliko od- rili je mnogo škroba. To so oma-raste in se nauči jesti s krožnimi ko. pecivo, kruli, mleko, mlečne ali cel0 škodljivimi jedili. A ven- juhe. kreme, vseh vrst kaša, kuiia-dar se polagajo v detstvu temelji na na mleku, smetana jajea, zele-vsemu bodočemu zdravju in zaio njava in sad jo. Meso zadostuje de-je treba posvečati pravi prehran: ei enkrat al: dvakrat na teden in šolske, dece vsaj tako veliko. O- še to v malih pnreijah in vedno ne še večjo pozornost, kakor pr- h- s krompirjem, rržem, cmoki, kašo rani dojenčkov. Tega se dobro n]j z -l- njavo. zavedajo N-mei. ki vidijo v svoji! deci bodoči nemški narod. Xjiii-vel Vf,žni -s" /a ,h'°n rumenjaki in razstave v Berlinu. Munihu in ,UH>io' k"r v "•i''"1 mno" drugih mestih pričajo, kako teme- vitaminov. Zato je priporoča-Ijito skrbe za dom. rodbino. mn-|Ti in kromo z rumenjaki in ter in deco. V Berlinu je bila kra-.z namazan kruh ^lašcoba sna razstava detske jirehrane. v -1' P«trebna zlasti slabotni deci. ki Monakovem pa razstava "Dom in^' tl;1.i"Ill° kon- tehnika*' z velikim oddelkom, kjer!ovirane ribe. ki jih deea navad-je bila prikazana skrb za dojenčka.!110 /v]° ™'hi -i"- (iaj^mn de- za šolsko de c* o in za odraslejšo!''' bo!' tpk in -sani° vrst°-mladino. IDveh vrst meso za obe 1 deei več [škoduje uegf) koristi. Deca mora je-_ Pravilna a pojavi odpor proti i s tem. da celo v dobro situiranih rodbinah deca premalo je. Dica zjutraj rada dolgo spi in ko je že treba iti v šolo se na hitro roko obleče in v razburjenosti izgubi tek do jedi. Mamice ne vedo. zakaj deci jed n^ tekne in zato začno menjati jedila. Namesto pri prostih redilnih jedi dajejo deci slaščice in tako ji nehote preženo naravni tek do zdrave hrane. Zato je treba že v zgodnji mladosti paziti, da dobiva deca samo tako hrano, ki je mlademu organizmu primerna. V poštev prihajajo zlasti mleko in mlečni izdelki kruh (raje črn nego bel) krompir, jajea. zelen j a- ' Urokov- k.-išelj sn atraj-mi sv.irilo! Samo oslovski ka.š< Ij j«- zahtevni 1. 31+27 10.000 življehj. Ko st- jiojavi k:i5t-lj, se po-shižitt Severa's C'»ll^h FiuJsarn-a. I'ritJuljljt-n v (lomili nad 50 let, da hitro, pomirju-ji.< o {xjme je ?,kozi temo onih trpkih mesecev nevere in sedaj je prišla luč na nasprotni -trani. Outila se je tako sanjavo zadovoljno in po-tolaženo, da je takoj zaspala, kot zaspi majhno dete, še s smehom na ustnih ... * «n Z jutrom pa je .prišla reakcija — črna, umazana, reakcija, ki jo je neznosno potlačila. Srdi majhnih podrobnosti vsakdanjega življenja, tekom enolič-j ih pom en k o v pri zajtrkovalni sobi, je izginil zmagoslavno čut, kot pade obiekga s človeka. C c bi jima vse povedala. Selwynu in M oliv, brez vsakega na-daljnega dokaza, ali bi bila prepričana o nedolžnosti Gartha? Ona bi gotovo mislila, da je ponorela. Sprejela bi še vedno, sicer k obžalovanjem, dejstvo njegove krivde. Iti zares, kaj drugega bi mogla pričakovati od nju, ko je on sam to priznal? In vendar, — notranjega čuta vere. tka se je zbudil v njej, ni bilo mogoče potlaČuti. Mehanično se je lotila majhnih dnevnih dolžnosti, ki ^o tvorile njeno vsakdan) e življenje v Sunnvside. — Pogovarjala se je z Jane Crab, čitula liste Mrs. Sehvyn, izvršila potrebne nakupe v me-s!u, a za to krinko vsakdanje rutiine je čutila, da se bori njena duša proti vezem, ki so jo vklepale kot tiranstvo strahu skozi dvanajst mesecev. Tekom popoldneva je obiskala bolnico za konvalescente. Dobila je navado iti tjakaj vsaj enkrat na dan ter nuditi pomoč, katero je mogla nuditi. Pogosto je oprostila Mnlesa njegovega tajniškega dela ali pa se ustavila pri njen v da sprejme dobre stvari, ki bo prišle. I Vedno je bilo dosti raznovrstnega dela in po njenem napornem delu v Franciji, ji je bilo mogoče privaditi se življenju mojstrske neaktivnost i, katero ji je predpisoval Sehvyn. Audrey je pozdravila Saro s hrupnim razburjenjem. — Ali v«-.Š, da je bil n-eki Zapp nad Oldhamptonom včeraj zve-r.' — ji1 vprašala, ko sta odhajala skupaj po stopnjicah navzgor.-— Ali si slišala ? Sara je zmajala z glavo. Spomin na prejšnjo noč je vzbudil v rjej sjmmine na živahne sanjo. — na absolutno .zagotovilo, katere-ja je prinesel o nedolžnosti Gartha. Ta spomin je nekoliko zabledel in poslal nejasen tekom dneva, kot zatemne vsi dogodki tekom sanj. -- Ne, jaz nisem ničesar čula. — je odvrnila odsotnega duha. — Ali je napravil dosti škode? Jaz mislim, da so merili na municij-sko tvornico. — Da, vrgli %o eno bombo, na srečo. Parila je na polje. Pa ka-1 o neki mogli ]»riti preko, ne da bi jih kdo zasledil? Vsakdo se •vprašuje, kje so bili naši žarkometi? Kar se tiče naših proti-zračnih ti pov, niso imeli še nikdar nobene prilike, da store kaj več kot dražijo nase živce s svojim poskusnim streljanjem! In tekom zadnje noči je prišla zlata prilika ter izginila brez koristi. — Mlekar je kramljal danes zjutraj z Jane glede Zeppelinov, a jaz sem mislila, da je bila to le posledica preobilega popivanja v gostilni "The Joliv Sailorman". — Ne, to je bila resnična stvar, "made in Germany", — se je i.asmehnila Audrey. — Jaz pričenjam čutiti, kot da smo središče vse-mirja, ki so Zeppelin: priznali naš obstoj. Obstali sta izven vrat >»obe, določene za aktivnosti njenega moža. — — Miles bo vesel videti te danes,x— je nadaljevala. — On obžaluje novo manifestacijo vojne mrzlice med ženskim prebivalstvom M"nkdiavena. Ali gr«»š k njemu noter? Jaz imam opraviti še cel mi- jon stvari. Ti ne izgledaš zelo sposobna danes, — je dostavila, ko t opazila, bledi obraz ter zasenčene oči one druge. — Ali občutiš svoje delo? Sara je prikimala brttzbrižno, — Gotovo, — je rekla. — Drugače bi ne bi1 a prnšla. Miles jo je pozdravil z veseljem. — Bog te blagoslovi. — moja draga! — je vzkliknil. — Ti ravno ž""ska, katero želim videti. Jaz sem pokopan pod celo ploho bedastih pisem žensk, ki bi rade zabavale "naše uboge, junaške, ra-l.jene častnike". Odženi jih, ali hočeš? Potisnil ji je kup pisem v roko. Nato. ko se je pomaknila proti oknu. ter je hladna, preiskujoča luč solnčega dneva padla na njen obraz, se je nenadoma izpremenil njegov glas. — Kaj pa je? Kaj se je zgodilo? — je vprašal hitro. Ona pa -.e je ozrla vanj kot slepa. Njeni ustnici sta se premika-a nikak glas ni prišel iz grla. Nenadno vprašanje, spremljano od hitrega pogleda iz rjavih oči Milesa, jo je naravnost- presenetilo. Pri&epal je k njej. ^Efl t- Niti črtice dela danes zate, — je rekel odločno ter vzel sve-ienj pisem iz njenih rok. — Sedaj pa mi povej, kaj je napačnega? Ona je zrla pro." od njega in počasna rdečica je je zlezla v lice. nečno pa je vendar rekla: — Jaz sem videla Gartha, — je rekla, zelo pritajeno, je prikimal. Vedel jv, kaj je po menjal ta sestanek za dveh njegovih prijateljev. Sedaj je moral videti obratno je. Čakal y», kajti molk jo bil dosti bolj koristen kot pa vprašanje, še tako dobro mišljeno. —• je bltškndla naenkrat. — Jaz, — jaz sem uničena I o to? — On ni napravil napake, da bi pripisovoai njen iz-depresiji. Nekaj globljega je tičalo za tem. Na nasprotni .strani pa so stala dekleta s svojimi materami in tetami. V Buenos A i res u skoraj nisem videl bolj dragih toalet, kot so jih nosile nekatere izmed teh redeklic. Skoraj vse pa so bile črne rase. mnoge z izredno lepimi potezami, s svetločrnimi, valovitimi lasmi, z očmi, ki so bile polne ognja; vse brez izjeme, s svojimi materami in tetami vred. pa so bile ostrižene po najzadnji modi na "Bubi." Njihove matere, skoraj vse. pa so bile j>olne globokih gub. s strašansko grdimi črnikastimi obrazi. Moj prijatelj pa se je pošalil : "Ako prideš čez kakih štirideset let zopet semkaj, pa boš videl, kako bodo vse te vesele in fletne punčke postale kot prhel list. Takih grdih žensk, kot so te starke, pa res še nisem videl. Včasih so si pri nas prav take predstavljali coprnice.'' Polagoma so se začeli ljudje usi-pati v majhno cerkvico. Mi trije smo si priborili svoje prostore v prav zadnjem kotu. Prišlo pa je v cerkev tudi polno izletnikov, ki so bili tu na letovišču. Mnogi črni prijatelji pokra j mene so bili videti zelo veseli, vso okolico so zastrupljali z zoprnim duhom po slabem. cenenem domačem vinu, ki bi ga pri nas gotovo nihče ne p okusil. Cerkvica je bila natlačena; od zunaj pa se je slišal velik nemir in govorjenje, mnogi pač niso mogli v cerkev in so z zunanje strani podpirali zidove, govorili skoraj na glas med seboj, kot je to tipična argentinska navada. Pozvonilo je. Vstopil je duhovnik, visok, zelo osivel in že nekoliko sključen mož. Prebral je evangelij z izrazitim južnoitalijanskim naglasom. Nato pa je govoril z orjaškim glasom, da je cerkev donela od odmeva kot od groma, vsaka njegova beseda je bila kot pribi+a, je vsekala in ranila pa zopet pozdravila in bodrila. Bil je to mož. svest si svojega poklica. Bičal je napake svojih faranov. a najbolj pa mu jo bila na srcu njihova — po njegovem mnenju — največja napaka — pijančevanje. Takole jim je povedal o tem poglavju : 4'Ob zadnji priliki sem nasejal med Vas polno dobrega semena, dolgo sem izbiral, da bi pravega ker jaz dobro vem, da je Vaša kri, Vaša glava polna strupa. Pojdite z menoj, da Vas popeljem na goro lepega razgleda !'' To je izrekel s tako energično našel, ki naj bi obrodilo dober gesto, da se je človek nehote zna sad, pa vidim, da je prišel satan šel na visoki gori nad mestom med Vas in je nasejal ljuliko, kijAchiras, na sivih golih skalah potni je pokvarila mojo setev. Pa (kraj tega osivelega delavca v vikaj satan! Sami ste satani, sami i ... razkopavate svojo njivo, svoj po- nogradu; stegnil je svojo roko v dalj avo, kot bi se hotel dotakniti sev; kaj bi Vas zagovarjal! Tu | brezmejnih ravnin in jim dejal: sem do oltarja, kjer se daruje naš Odrešenik. smrdite po tem strupu, po alkoholu, ki ga uživate za svo-! jo hrano. Ali jaz Vam pravim, | da strup pijet". ki Vas ugonablja. ,Vam izmozgava moči ter Vas on<»-sposablja za vsako boljše delo. Z loč est Vam sega iz Vaših črn h obrazov, v katere so vsekani celi razori, ki Vam jih je razoral satan. Pa kaj razori, grobovi zijajo iz Vaših oč: Vaših usten; in v grobove izginete vsi brez zaroda in nasledstva. Kje je kakšen Vaš sin. Vaš rojak, ki bi bil na kakem višjem državnem mestu ? Ga ni in ga ne more biti, ker ima kri in možgane zastrupljene od Vas, po-goltniki, ki sami sebi kopljete grob." Smrtna tišina je vladala v cerkvi, celo oni zunaj, ki so prej gnali tak sejem, so utihnili; možakar poleg mene, s črnimi zalisci na obrazu in jahalnim bičem v roki pa je tiho dejal svojemu sosedu: "Danes je naš župnik hud, kaj ga je neki pičilo." "Potem se seveda ne čudim, ko zvem, da je moja ovca zašla tako daleč, da se je spremenila v volka. — Čemu se pobijate med seboj ? Ali ne veste, da ž^ kdor slabo želi svojemu bližnjemu, ne bo videl nebeškega kraljetsva. kam pa naj obsodim potem onega, ki j^ celo ubil svojega sočloveka? Kaj naj Vam pravim? Zveri gori v najvišjih hrbih, v brlogih in po skalah, ki ne vedo zakaj živijo, se pobijajo med seboj. Vidim, da boste tudi Vi polagoma postali kot ris. kot medved, brez pameti, berz razsodnosti. Bože. Bože, koliko ljulike je nasejal satan mod mojo pšenico!" Pa je ubral še drugi ton; tiho, skoraj proseče jo začel: "Nikar se ne končavajte z mečem, otroci moji. kajti pisano je: kdor končava z močem, bo sam z mečem končan. Ljubezen mod seboj, potrpežljivost in treznost Vas bo rešila in Vas prenovila. Kajti zastrupljeni ste v svojem srcu. otroci moji. ne recite, da niste, ■(ntanje pašnike* « Shipping "Ali ne vidite, kam .sega vse to neizmerno polje, ali ne vidite na vzhodu in zahodu to ogromno ravan. po kateri valovi kot valovje morja vsako leto zlato klasje pše-• nice? Komu rodi to polje, komu I daje bogastvo vsako leto; Morda »Vam, morda Vašim otrokom? O. kako redki so! Glejte, otroci moji, to je bila Vaša zemlja, tod so stanovali Vaši očetje, tod so pasli svoje črede, bili so krepki in mogočni. dokler se n so morali umakniti. Pa boste rekli, to so bili norci! Da, otroci moji. norci so bili. ker so so si sami rušili pot. ker so zaceli srkati vase strup, ker jim je zajabalo tilnik krdelo zlodejev. ker se niso znali ubraniti smrdljivemu alkoholu. Pustiti so morali vso. postali so hlapci, ali pa so prišli semkaj, past koze in lovit biska-če. Vas pa, ako so ne poboljšate, ne bodo poslali samo v gore, ampak pojdete stanovat v medvedje brloge in soseščino biskae." . " * t Tako jo .'slo naprej »e dolgo; grozil, rotil, prosil je osiveli starček divje gorjance, naj se streznijo, naj ne ubijajo, naj ne kradejo. Kot grom je bila njegova beseda, pa ta ploha se je za čas spremenila v prošnje in zopet je kmalu zagrmel vihar, pa je iz donel zopet v rotenje in prošnje, dokler jim ni vos poten in utrujen zakli-cal: "Amen!" < Črni mož poleg mene, s krepkimi zalisci na obrazu, pa je potegnil iz žepa velik pisan robec in si otrl solzo, ki so mn jo iztisnile njegove divje oči. Nato pa se je nagnil k svojemu sosedu in mu zašepetal: "Dober človek je ta naš župnik." Solnce je pritiskalo z vso silo. tako da sta me prijatelja zaprosi-(la, naj gremo na zrak. Vsi trije smo nato krenili po lepem gorskem mestecu med vrtovi orehov in cipres malo više v goro po gladkem, s peskom posutem potu do znamenitega kopališča, ki je tako zaslovelo po vsej republiki radi svoje I velike zdravilnosti. Tako skrito j leži med visokimi gorskimi čermi, SO. Januarja: America, Cherbourg. Bremen 1. februarja: Aquitania, Cherbourg X februarja: lie de France. Havre Cleveland, Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Xapoll. Geneva 6. februarja: Leviathan, Cherbourg 7. februarja: Preaidente Wilson. Trat Dresden, Bremen, Boulogne Sur Mtr S. februarja: Majebtic, Cherbourg Westphalia. Hamburg Conte Grandi. Napoli, Genova 13. februarja: President Harding, Cherbourg 14. februarja: Muenchen. Bremen 16. februarja: Paris, Havre George Washington. Cherbourg Deutschland, Hamburg. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Augustus, Napoli. Genova 21. februarja: Berlin. Bremen 22. februarja: Vulcania. Trst 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg Ryndarn. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Republic. Cherbourg. Bremen 27. februarja: Leviathan. Cherbourg 28. februarja: Stuttgart. Bremen 1. marca: Aquitania, Cherbourg 2. marca: lie de France, Havre America. Cherbourg Albert Bollin. Hamburg. Cherbourg Pennland, ^Cherbourg. Antwerpen Coata Bia*aniano, Napoli. Genova 7. marca: Dresden, Bremen. Boulogne Sur Afer 8. marca: Bertrigaria. Cherbourg 9. marca: Cleveland. Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer Rotterdam Roma. Napoli, Genova 13. marca: President Harding, Cherbourg 14. marca: Muenchen, Bremeij Paris, Havre (Velikonočni Izlet) 15. marca: Olympic. Cherbourg 16. marca: Arabic, Cherbourg. Antwerpen Veendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Conte Grande. Napoli, Genova 19. marca: Westphr>lla Hamburg 20. marca: Leviathan, Cherbourg 21. mat Presidente Wilson. Trst Berlin, Bremen 22. marca: Aquitania. Cherbourg 23. marca: Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus, Napoli, Genova 26. marca: Columbus. Bremen Republic. Cherbourg, Bremen 28. marca: Stuttgart, Bremen, Boulogne Sur Mer Volendam. Boulogne Sur Me» Rotterdam 29. marca: ile de France, Havre Btrengarla. Cherbourg 30. marca: Vulcania. Trat Hamburg. Hamburg, Cherbourg Pennland .Cherbourg, Antwerpen Ryndarn. Boulogne Sur Mer Rotterdam 36. junija: Paris, Havre (IZI.ET) 26. julija: lie de France, Havre (IZLET) ozko, da bi ga na nekaterih mestih lahko preskočil, mestoma globoko, široko in divjeromantično. Na golih skalah, kamor je z vso silo pripekalo močno januarsko solnce, se je solnčilo vse polno izletnikov iz Buenos Airesa in dragih mest, ki so tu Iskali utehe revma-tizmu in podobnim prehladom. Ah, kakšen užitek sem imel v tej vodi! Celo uro sem gomazel po pesku, preplezal vse čeri in najbolj nevarna mesta; zaupajoč svoji gibčnosti sem tudi poskusil preskošiti dosti ozko mesto, toda ta močna gorska voda, polna mineralnih snovi, mi je vzela veliko mero gibčnosti in v naslednjem trenutku sem jedva še bil v stanu, da som se javil mojima prijateljema skoraj tri metre globoko tik 6 DN! PREKO OCEANA Najkrajta In najbolj ugodna po« za potovanj« na ogromnih aarniklh: Ile de France 1. febr.; l. mar. Paris 15 febr.; 15. marca; (Ob polnoči.) Najkrajša pot po ieleanlcl. Vsakdo je ▼ posebni kabini ■ vsemi modernimi udobnosti — Pijača in sla r na franooska kuhinja. Iaredno nlaka VpraAcJta katarag^koU •ooklttMBaft n«BU ali FRENCH LINE 19 State Street, R«w Yorls, W. T. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zernljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevid! zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar i&e-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere eela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove, bje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uže zernljepisja. NaS STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima Sest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih iniev. Dol« je S8, širok pa 25 Inčev. Dostikrat ste že iitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z ZEMLJEVIDOM je pft tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnega beeana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. če ie imate zemljevid ali atlant. ta STENSKI ZEMLJEVID bo u vas velike važnosti. Ko ga boste ea teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PBI: 1 ' SL0VENIC PUBLISHING COMPANY SZCortlandtSt., New York, N.Y. j " . . : " " {i I " velike trde skale, da sem še živ. Ko smo se vračali v mesto, smo srečavali črne domačine na visokih jdvokolesnih vozičkih ali pa na nizkih konjih; komaj so se držali pokonci, ker" so pač pospravili preveč litrov pod streho tekom vsega dne. Vse male postil ne ob pot.i so bile polne že opijanjenih gorjancev, ki so vikali in kričali, da se je daleč razlegalo. Dekleta s svojimi materami pa so ostale na plesiščih, kjer so se zabavale do soln-enega zahoda. "Ubogi župnik, kako malo sadu so obrodile tvoje današnje besede." je rekel Švicar, ko smo se peljali mimo teh pijanih tolp. "Je vse zastoni, ta rod mora polagoma izginiti in napraviti prostor treznejšemu in pridnejšemu, potem bo že malo drugače tukaj," sem pripomnil jaz. Nazaj proti domu je bila vožnja mnogo prijetnejša. Avto je tako silno drs^l po strmem pobočju, po gladki cesti! Mrak je že padal izza visokih gora in je dal tej mirni ravnini brez konca še mirnejšo, skoraj misterijozno sliko. Nič vročine, nič hladu ni bilo ob tem večeru; bila je to tako lepa pot! Moj prijatelj pokraj mene, ki je vozil avto, pa je dejali "Pri nas na Slovenskem bi ob takem času zazvonilo s vseh strani "A-vemarijo", tukaj pa je tak molj m mir! r* Okoličan v ^velemestu. "No, pa naj se človek spozna v takem mravljišču! Pa saj bi nazadnje še nekako šlo, ko ne bi toliko cest imelo istega imena. Že št i ikrat sem čital: Rue Jšarree. Pri nas pomeni "zatvorjena ulica," kadar jo popravljajo. Prebrisanec. "Zakaj si kupil svoji žertki tako drag prstan— "Sama špekulacija, ki se mi je obnesla. Zdaj Ma-lojka veliko manj trosi za rokavice nego prej." KONCERTI ANTONA ŠUBELJA. 3. febr. Collinwood, O. 5. febr. Cleveland, Western Reserve University. 17. febr. Detroit, Mich. 23. febr. Johnstown, Pa. 24. febr. Aliquippa, Pa. 28. febr. Hartford, Conn. NAROČAJTE SE NA rCSlJ^S NAROPA' l