Celiski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Poštnina plačana v gotovim
78891
naj bo leto 1950
bogato novi k zmag delovnega ljudstva
pri graditvi socialistične domovine
l«to III. — Stev. 1.
Celje dne 7. januarja 1950
Cena 2 din
Osnovne Frontne organizacije
morajo pohiteti s sprejemanjem
 planov za leto 1950
Koncem decembra 1949 je okrajni od-
lk>r OF Celje-okolica sklical več sek-
torskih konferenc OF v okraju. Namen
leh konferenc je bil, da bi osnovne
Irontne organizacije sprejele potrebna
mavodila in pomoč za sestavljanje pla-
■ov za leto 1950. Vendar pa uspeh teh
konferenc ni bil zadovoljiv. Mnoge
Ircmtne organizacije, kakor važke. tako
tudi krajevne niso pokazale dovolj za-
mmanja, da bi se teh konferenc udele-
žile.
V LaSkem n. pr. so se konference ude-
ležili ?i'evi!ni predstavniki vaških in
krajevnih odborov fronte. Predvsem so
liali dobro zastopani frontni odborniki
iz Marija gradca, Sv. Lenarta, St. Ru-
|>erta, St. Jederti in Rečice. Graje vred-
«e so pa fron+ne organizacije iz Rim-
skih toplic, Debra in Kuretna, ki niso
Mnatrale za potrebno, da bi ix)slali vsaj
•nega zastopnika Fronte na konferen-
co.
Rok za dostavljanje planov za leto
1950 je zelo kratek saj bi ga morali
frontni odbori dostaviti že 8. januarja
1950 okrajnemu odboru Fronte.
Kako naj se plani sesitavljajo, je
bilo že dovolj prikazano na sektorskih
konferencah, v dnevnem časopisju, ka-
kor tudi v Organizacijskem Vestniku
OF Slovenije, predvsem v številki 21 in
22. Ker je pa precej osnovnih frontnih
•rganizacij, ki še niso izdelaie in spre-
jele svojih planov za leto 1950 in jih
dostavile okrajnemu odboru OF, zaradi
tega, ker jim planiranje povzroča ve-
like preglavice, objavljamo primer ka-
ko naj izgleda plan osnovnih frontnih
organizacij, da bi jim služil za vzgled
in v pomoč kako se plani sestavljajo:
(G'ej Organizacijski Vestnik str. 362
do 364.)
S tem pa ni rečeno, da je ta plan naj-
boljši in da se ga je treba brezpogojno
držati. Vsaka frontna organizacija naj
napravi plan popolnoma samostojno, po
dobrem in treznem preudarku, po mož-
nosti gospodarskega in političnega raz-
voja vasi.
Važno pri sestavljanju plana je, da
zajema gospodarski in politični razvoj
vasi, predvsem pomoč novoizvoljenemu
KLO-ju, ki bo edino s pomočjo OF
lahko uresničeval naloge, ki stoje pred
njim. Da bo postal plan življenjski je
nadalje važno, da ga sprejmejo vsi
fmn+ovci na vaškem sestanku. Plani
krajevnih frontnih odborov pa naj ne
bodo samo zbir planov vaških odborov
Fronte, ampak naj predstavljajo tudi
neko konkretno pomoč vaškim odborom
front« pri nalogah, ki so jih planirali.
Na primer vaški odbor OF je planiral
ustanovitev KOZ. Krajevni odbor fronte
ne stavlja ustanovitev KOZ v svoj plan,
temveč stavlja v plan pomoč tej vasi
.pri ustanavljanju in organiziranju kme-
tijsko obdelovalne zadruge.
Od že sprejetih planov je naj boljš«
sestavljen plan Mestnega odbora OF La-
ško in plan vaškega odbora fronte Vran-
sko. V teh dveh planih je zajet celoten
gosipodarsM in politični razvoj teh kra-
jev, ter je vse planirano delo točno do-
ločeno in precizirano. Eden od najslab-
ših planov je plan krajevnega odbora
OF kozje, kjer ni nič točno določeno,
ampaik se navaja delo v letu 1950 po-
polnoma šab'lonsko in načelno, kot na
primer: Sodelovalo se bo pri odkupih,
pobiranju davkov in ostalem; organizi-
ralo se bode zbiranje zdravilnih zelišč
i^^d. Nadalje se v tem planu navaja tu-
di že izvršeno delo ali delo. ki se že
vrši. kct n. or. frontni kotiček je usta-
novljen v Ko7jem v prostorih KLO-ja
s kniižnico; izobraževalni tečaji se vr-
šijo tedensko po dvakrat v šoU. Jasno
je. da so takšni plani že v najprej ob-
sojeni na neuspeh, ker ne izražajo nič
določenega.
Na kraju je treba poudariti, da naj
dostavijo krajevni fron+ni odbori svoje
plane, kakor tudi plane vaških odborov
čimprej na okrajni odbor OF, kajti rok
za dostavljanje planov je 8. januar 1950.
Tako sestavljen in pravočasno dostav-
ljen plan bo garant, da bodo tudi plani-
rane naloge v letu 1960 izvršene, kar bo
pripomoiglo k hitrejši graditvi socializ-
ma v naši deželi. .  .     ...     •
Na zbor zadružnikov bomo poslali naj-
boljše graditelje socializma na vasi
Najbojjšo zadrugo v celjskem okraju
»France Prešeren« iz Ar je vasi bodo
•astopali na republiškem zboru v Ljub-
ljani trije zadružniki.
Ko je bilo treba izbrati izmed 85 čla-
«ov zadruge tročiansko delegacijo, so
brez oklevanja najprej določili predsed-
ttika Franca Uiago, ki svojo zadrugo
pač najbolje pozna. Saj je rasla in se
razvijala i>od njegovim smotrnim vod-
stvom.
Stari zadružniki se prav dobro spo-
■linjajo težkega začetka, ko so s 85 ha
remije skušali udariti trdne temelje no-
vi socialistični kmečki skupnosti. Sele,
ko so vodstvo zadruge zaupali tovarišu
Francu Uiagi, je njihovo gospodarstvo
krenilo po poti napredka. V Arji vasi
so začeli novo življenje. Predsedik Ula-
ja, bivši proletarec, vrtnar, je v trdi
življenjski borbi pridobljene izkušnje
s pridom uporabljal za procvit zadruge,
katero je vzljubil kot vsi ostali zadiruž-
«ikl.
Ze v letu 1948 se je za več kot polo-
vico pov^ečalo število živine, hmelj je bil
*>bro prodan, zadružnikom so bili iz-
plačani višji delovni dnevi. Zadruga v
Arji vasi je nenehno rasla v močno go-
■podarsivo.
O uspehih zadružnikov se je kmalu
■vedelo preko meja Savinjske doline.
Prihajali so kmetje, zadružniki in de-
lavci iz vse republike, da si ogledajo
»ovo stvarnost na zemlji nekdanjih fev-
dalnih gospodov. Do konca minulega
leta je imela zadruga blizu 6000 obi-
skovalcev. Predsednika Ulago so našli
največkrat med zadružniki, pri delu, z
zavihanimi rokavi. In tu je lahko vsak-
do uganil odkod njegovi uspehi.
Vedno skromen, delaven, odločen, to-
da tovarlški. Ne z ukazovanji, temveč
z nasveti in prepričevanjem je svoj ko-
flektiv priipeljal d'o današnje bogate,
močne socialistične trdnjave, z 49 dru-
žinami in 503 ha zemlje. Majhna agrar-
na skupnost je prerasla v vaško skup-
nost, tako da velja za zadrugo »France
Prešeren« — ena vas, ena" zadruga.
Razen Ulage bo šel na zborovanje
i7.med starejših članov zadruge Avgust
Gros, brigadir s posestva Zalog, ki je
prvi uvajal med zadružniki brigadni
način dela in se je te dni vrnil s tro-
mesečnega brigadirskega tečaja.
Med novimi zadružniki pa so izbrali
kot delegata Ivana Razborška, hmelj-
skega brigadirja, kateremu je zadruga
dala vse priznanje za požrtvovalno delo
v hmeljskih nasadih pri letošnjem obi-
ranju hmelja. Hmelj, ki bo donašal za-
^i največ dohodkov, bo tudi v na-
slednjih letih zaupan Razborškovi negi.
Zadružniki v Arji vasi so izbrali iz
svoje srede take ljudi, ki bodo na zbo-
rovanju prav gotovo obogatili z novimi
izkušnijami sebe in svoje delovne to-
variše v domačih zadrugah.
Lokalnu industrifa okraja Celie-
okolica je kljub težavam imela
lepe uspehe v preteklem letu
Lokalna industrijska podjetja okraja
Celje-okolica so kljub vsem težkočam,
ki so jih spremljala med letom, z uspe-
hom zaključila poslovno leto. Tovarni
rolnenih izdelkov »Vo'na« Laško, ki je
•voj proizvodni plan dosegla že dne
29. novembra, so sledile tudi ostali dve
tekstilni tovarni, ki sta izpolnili svoj
plan tik pred Novim letom. Elan delov-
»ih kolektivov v zadnjih mesecih je po-
ka^al pravilno sodelovanje med upra-
rami podjetij ter sindikalnimi in partij-
skimi organizacijami. Ogromno delovne
^le je bilo odvzeto med letom naši lo-
kalni industriji, toda kljub vsemu so
•e preostali zagrizli z vsemi močmi v
<lelo ter izpolnjevali svoge planske na-
loge.
Težave v dobavi surovin so zahtevale
*advečjo elastičnost v spreminjanju ope-
rativnih planov, a v večini slučajev .<?o
naša podjetja pravilno razumela to delo
ter vrgla" na trg nove proizvode, katere
*>o treba sicer izpopolnjevati, dokazali
pa so, da so sad truda vseh članov de-
lovnega kolektiva od upravnika do zad-
njega delavca.
E>ogaja:e so se tudi napake, toda to
Napake so bile vsekdar s pravilnim raz-
umevanjem čim prej odpravljene. Stalni
rudiji operativnega vodstva z vodil-
nimi uslužbenci so mnogo pripomogli
k izboljšanju vodstva podjetij. Na tem
polju bo treba v prihodnjem poslovnem
letu še več narediti. Normirski tečaj, ki
je bil zaključen koncem decembra, je
dal lokalni industriji lepo število mla-
dih, nadarjenih normircev, ki bodo pri-
pomogli k boljši organizaciji dela v
podjetjih k boljšemu in pravilneijšemu
plačevanju delovne sile.
Finančno poslovanje lokalnih indu-
strijskih podjetij je napravilo v pre-
teklem letu korak naprej. Izboljšalo se
jc precej. Praktični knjigovodski tečaj,
ki se bo zaključil koncem januarja, bo
dal podjetjem nov knjigovodski kader,
ki se bo s stalnimi študiji še izpopol-
njeval, da bo kos vsem nalogam, ki so
prav v finančnem poslovanju vedno
težje.
Izkušnje preteklega leta, tako opera-
tivnega vodstva kakor vodstev podje-
tij bodo v prihodnjem poslovnem letu
pripomogle k izboljšanju poslovanja na
v^seh po'd-x>čj:h dela. Se boljše in strikt-
nejše sodelovanje med upravami pcd-
tje.ij ter sindikalnimi in partijskimi
organizacijami bo rodilo sadove, ki so
nujno potrebni, saj so v tem letu po-
stavljene pred našo lokalno industrijo
še večje in težje naloge.
Tudi Tekstilna tovar-
na v Sentpetru je med
najboljšimi
Med okrajnimi lokalnimi podjetji v
okraju Celje-okolica je Tekstilna tovar-
na v St. Petru eno ?iajboljših podjetij,
čeprav o \cm vt^ le ittdlokdo. Saj našim
manjšim podjetjem, kljub njihovim uspe-
hom posvečamo vse premalo pažnje.
Vsi pa vemo, da tudi v teh podjetjih
žive in delajo naši delovni ljudje, se
dan za dnem bore za plan, za dvig pro-
dukcije, dosegajo in presegajo normo,
vse, kot v naših večjih podjetjih.
»V naši tovarni.« mi je pripovedoval
tov direktor, »izdelujemo beljene tka-
n-fnc. več-noma po planu 2. približno
15% proizvodov pa je izdelano tudi po
p'anu 1. Proti koncu prvega in v za-
čet Iru tretjega tromesečja lanskega leta,
nam je začelo primanjkovati surovin.
Pojavili so se tudi slučaji napak, kot
različne nianse v preji, kar je škodovalo
v proizvodnji kvalitetno najboljšega
blaga. Zaradi tega je bilo v tretjem
tromesečju okrog 35% delavstva pre-
meščeno na začasna dela v razna grad-
bena podjetja, deloma pa za stalno v
težko industrijo. Pozneje pa so se za-
radi tega pojavile nove težave, kajti
zaradi pomanjkanja delovne sile, plan-
ske naloge niso bile izvršene tako, kot
pa bi bile sicer lahko- Kljub temu pa so
zaostajali dejansko le s planskimi nalo-
gami garantirane preskrbe, dočim so
bile ostale naloge uspešno zaključene,
plan je bil izpolnjen.
Da bi dvignili produktivnost, so uved-
li v vseh oddelkih, razen v enem, bri-
gadni sistem dela in tehnične norme.
Sedaj imajo v podjetju šest brigad in
uspehi brigadnoga dela so bili že v sa-
mem začetku zadovoljivi. Razen ene
brigade so vse dosegale in tudi prese-
gale dnevne norme. Med delavkami pa
60 se pokazale tudi take, ki so svoje
delo znale izboljšati ter dnevno normo
preseči tudi od 110—113%. 29. novem-
bra so proglasili za udarnice tov. 2re-
belj Stanislave, Makovič Marijo in Ne-
mec Marijo iz odevalnice.
Podjetje je razstavilo svoje izdelke
na raizstavi okrajnega festivala v Arji
vasi in razstavi lokalne industrije v
Ljubljani. Sindikalna organizacija je
pomagala zlasti pri sečnji drv, saj je
dala v sindikalno brigado 15 delavcev.
V sindikalni brigadi so opravili 37 de-
lovnih dni. Poleg tega pa ljudje poma-
gajo tudi na terenu. Tako je tov. Vid-
majer pomagala pri odkupu mleka in
drugih aJccijah. Pred volitvami v KLO
so delali in pomagali pri predpripravah
v KLO St. Petru in Polze'J, 7 pa jih je
tudi kandidiralo. Med njimi je bila tu-
di tov. Peganc Slavka, delavka iz čistil-
nice, ki je že prej bila ljudski odbornik.
Vsekakor se pa v podjetju najdejo
tudi pomanjkljivosti, kot'na primer to,
da nimajo za kurjavo odgovarjajočega
premoga, da že dve leti ne dobivajo gu-
mJjaslih škornjev, ki jih pri delu ra-
bijo itd.
Verjetno se bo vse to dalo odpraviti,
če bo uprava in sindikalna podružnica
bolj odločno nas*^opila ter skupno z od-
govornimi činitelji dala delavstvu +o,
kar naši delovni ljudje pri delu potre-
bujejo. B. I.
Velenjski rudarji so
zmagali v težki bitki za plan
Velenjski rudarji so izbojevali veliko
zmago 26. dec. ob 8. zjutraj, ko so do-
segli svoj letni plan. Poleg tega je bil
dosežen še istega dne ob 16.50 triletni
plan, naslednjega dne pa decembrski
plan. Vsi ti uspehi niso uspavali naših
rudarjev, temveč se še odločno bijejo
naprej za izvršitev operativnega plana,
ki je zelo povišan napram osnovnemu
planu. Dobro se zavedajo, kaj pomeni
premog za našo industrijo in za delov-
nega človeka sploh pri gradnji socializ-
ma. To dokazujejo pri doseganju opera-
tivnega plana za december.
Omenjene uspehe pa niso naši ru-
darji dosegali lahko. Bila je potrebna
trda borba skozi celo leto. Ni jim bilo
pretežko delati proti koncu leta vse ne-
delje. S svojim delom so morali odprav-
ljati težkoče, ki so nastale zaradi ne-
dobavljene mehanizacije iz informbi-
rojevskih držav. Tudi naši rudarji so,
kakor vse naše delovno ljudstvo odgo-
vorili na bojkot in laži z novimi delov-
nimi uspehi. Dosegali so mesečne plane
in izpolnili polletni plan z 109.16 odsi.
Po tem so nastale nove težave. Sto-
rilnost je začela padati tako, da je bil
julijski mesečni plan samo za 93,4 odst.
Ves kolektiv, na čelu s svojo sindikalno
podružnico, partijsko organizacijo in
upravo, je začel razmišljati in iskati
vzroke nedoseganja plana. Našli so ga!
Da je storilnost tako padla in, da ko-
lektiv ni dosegal svojega plana, so si
bili krivi nezavedni rudarji polproletar-
ci, to so tisti rudarji, ki so še navezani
na svojo krpo zemlje in še niso obraču-
nali s staro miselnostjo. V poletnih me-
secih so garali na svojih krpah zemlje,
ki ne more rediti njega in njegove dru-
žine. Na delo so iprihajali utrujeni in
zgarani, zato niso mogli delati v jami,
jasno je torej, da je produkcija padla
in n^ana ni ^o. Pa ne samo to: Ti ru-
darji so napravili zelo dosti neopravi-
čenih izostankov, pravtako so i7j<^orlščali
socialno zavarovan i e. Na podjetju so se
javljali bolani, dcma pa so delali.
Ko so zavedni rudarji naš^ega ko-
lektiva sprevideli kje je vzrok, so za-
čeli delati z vso močjo, da se ta napaka
odpravi. S pomočjo partijske organi-
zacije, sindikata in uprave so začeli do-
segati uspehe in kolektiv je izvršil sep-
tembrski plan 100 odst. Največji efekt
na tem polju pa je bil dosežen na ma-
sovnem sestanku, kjer so bili razkrin-
kani vsi nezavedni rudarji, kakor tudi
nad-7x>rno osebje in stavljeni pred dej-
stvo, da jih bo kolektiv izločil, ako se
ne popravijo. S tem in še z raznimi dru-
gimi ukrepi, ki jih je kolektiv povzel,
jo pad'o števi'o izostankov od cca 25
Odst. na podplans3co število.
Na tem sestanku so bili tudi že navzo-
či brigadirji frontovci, ki so prihiteli
na iX)moč našim rudarjem. 2e na tem
sestanku so videli kako obračunava naš
kolektiv s člani, ki ne izpolnjujejo svo-
jih nalog. Prav na tem sestanku so
naši rudarji, kakor tudi brigadirji fron-
tovci dokazali, da razumejo razvoj na-
še socialistične države, da se tudi oni
borijo z neomajno voljo za isto stvar.
Hoteli so popraviti storjeno napako, za-
to je bil pred'og, da bi vsak član našega
kolektiva naložil po svojem delovnem
času po nekaj vozičkov. Skupne indi-
vidua^ne obveze tega sestanka so zna-
šale 2 280 ton. Ne samo to, da so bile
sprejete obveze, amp^k se izvršujejo.
Pri izvrševanju individualnih obvez se
je najboljše pokazala industrijska šola,
saj je izpolnila do sedaj svojo obvezo
153 odst.. kar za njo je krojaška delav-
nica z 120 odst, mehanična delavnica
s 119 odst., čevljarska s 118 odst. in
elektrodelavnica s 104 odst. Najislabše pa
se je izkazalo strokovno osebje, katero
je izvršilo samo 15 odst.. Tudi rudarji
so skoro vsi izpolnili svojo obvezo 100
odstotno.
Uspehi so bili očitni in oktobrski plan
je bil prekoračen za 0,21 odst. Storil-
nost je nag^o naraščala, k čemur pa so
pripomogli brigadirji-frontovci, novem-
brski plan je bil dosežen s 113,8 odst.
V stalni borbi za izvrševanje planskih
nalog so se posebno izkazali naši udar-
niki. Izkazali so se tudi brigadirji.
Vzgled vsem frontnim brigadam je da-
jala »Ljutomerska brigada« vzgled.
Velenjski rudarji se ne borijo samo
na poliju proizvodnje. Naš rudnik ima
zelo široko perspektivo, razvija se v
enega največjih rudnikov v državi. Za-
to so pred naš.im kolektivom velikanske
naloge v pripravljalnih delih za razši-
ritev ja.me. Gradimo novi jašek. Na
tem polju dosegajo naši rudarji po-
membne uspehe. Kljub zastoju v prvem
četrt'e^ j u t. 1., ki so ga zakrivili in-
formbiroi evci, konkretno Madžarska,
katera nam ni posla'a 'poglob^jevalnega
stroja. Vsi ti zaostanki so nadoknađeni.
Tudi tu smo plan prekoračili. Do sedaj
smo poglobili naš novi jašek do 350m.
Nikakega uspeha niso imeli naši kle-
vetnika na tem polju. Dosegli so le to,
da naši rudarji, ki poglabljajo jaš^
presegajo planirane storitve, ki so že
tako zelo visoke za 2S—29 odst. Od tu
izvira velikanski uspeh! Naši rudarji
poglobijo jašek za 28—30 m mesečno,
kar je edinstven primer pri gradnjah
novih jaškov. Tudi priznanje se je dalo
tem brigadirjem. Vsi so jjroglaSeni z»
udarnike, med katerimi je nekaj več-
kratnih udarnikov.
Neumorno delajo naša rudarji in s
svojim marljivim delom nadomeščajo
tudi delovno silo, katera manjka na teh
deUh.
Stalno tekmovanje in brigadni načla
dela, to je ustaljena forma dela pri
produkcijskih in investicijskih delih-
Posebno izrazita borba je med briga-
dama, ki poglablja novi jašek in briga-
do, ki odpira voadnika iz stare jame
proti novemu jašku. Obe brigadi dose-
gata pomembne iispehe.
I Poleg vseh ostai-h p^oblernoa', s ka-
terimi se mora naš kolektiv boriti, j«
tudi pomanjkanje strokovnih kadrov.
Tudi ta problem rešuje naš kolektiT.
Organiziranih je več strokovnih kurzov,
kjer vzgajajo naši strokovnjaki poleg
svojega dela mlad strokovni kader.
Vsi ti uspehi, ki smo jih dosegli bi
bili lahko še večji, če bi se vsi člani
kolektiva zavedali v polni meri svoje
naloge. Bilo je tudi mnogo napak v na-
šem delu, ki pa so bile posledica nedo-
voljnoga zalaganja posameznikov.
Ne smemo gledati tako, kot bi bila to
kriva celota. Sindikat, kakor tudi par-
tijska in mladinska organizacija, so od-
igrale tu odločujočo vlogo. Bilo je tesno
sodelovanje med upravo in temi orga-
nizacijami. Jasno je, da so bile tudi tu
pomanjkljivosti. Glavna napaka je bil«
v tem. da so naše organizacije premalo
perspektivno gledale in da bi se napake,
ki so se dogajale že vnaprej preprečile.
Posvečalo se je tudi premalo pažnje
ideološkemu dvigu naših rudarjev. Po-
sebno še prav tistim rudarjem, ki so še
nastale prav v poletnih mesecih velik«
težave.
Pred našim kolektivom so velikanske
naloge za bodoče leto, izpolnili jih bo-
mo samo takrat, ko bo vsak član na-
šega kolektiva odigral svojo vlogo 100
odst. To bo mogoče le takrat, ko bodo
vsd člani nažega kolektiva res prepri-
čani o naša skupni borbi. Zato je dolž-
nost naših množičnih organizacij, d*
posvetijo največ pažnje ideološki iz-
gradnji naših rudarjev, posebno še onih,
ki niso vezani samo na rudnik, to je
rudarjev polproletarcev. Pred našim
kolektivom ao odgovorne naloge za bo-
doče leto, zato je dolžnost vsakega čla-
na našega kolektiva, da bo v bodočem
letu delal z vsemi močmi. Vsak bo mo-
ral biti rrmogro bolj buden tako, da se
bodo vse napake vnaprej videle in pre-
prečile ... C. S.
pionirji "Prešernovega odreda" so tekmovali
v okviru Novoletne jelke sta tekmo-
vala med seboj Prešernov odred II osa.
šo'e in Tomšičev odred I. oen. šole t
Celju. Pionirji Prešernovega odreda ae
že ob napovedi tekmovanja pokazali ve-
liko elana in volje do dela. ker jim je
tekmovanje prešlo v navado ,saj tek-
mujejo tudi v odredu samem po dese-
tinah in četah. Tako tudi tokrat uspeli
ni izostal.
V dobi enomesečnega tekmovanja Je
popravilo slabe ocene 7,2% pionirjer.
Tekma v šolskem obisku je pozitivna
vplivala tudi na stalne.zamudnike, ki so
se kosaiU v točnem prihajanju v šolo.
Samostojni izdelki pionirjev in grafi-
koni .90 v bogati in pestri obliki prika-
zali življenje in delo pionirjev na šol!
in so odraz, sodobneea duha. V ok'-asitvi
razredov in pnoni'^ske sobe je videti. da
se pionirji vsestransko vzgajajo v estet-
skem čutu. Parole in stenčasi, delo pio-
niri ev PO 7aie"'i vse sodobno dogajanje.
43 pionirjev se je na novo vpi5a^o ▼
fizkultuma društva, ki jih tudi dejan-
sko posečajo. Tekma v šahu je poka-
zala, da bo treba še vztrajne vežbe.
Razumevajoč potrebe za d\^:g naše
industrije so pionirji nabrali 5245 ks
odpadkov.
Pionirje Prešernovega odreda je tek-
movanje dvignilo in v celoti zajelo^
Zmagdu so in prejeli _pivo nagrado —
64 lepih knjig — ki bodo pionirjem v
veliko korist in razvedrilo. Zal, da nI
o izidu tekmovanja izpregovoril stri-
ček Mraz, kar bi bilo našim pionirjem
v vzpodbudo pri nadaljnjem delu.
«tram 2.
»CELJSKI TEDNIK«]
Leto IIL — iibmr. 1.
U priprauah za mladinske uolitue
Trudimo se, da bomo mladinske
volitve dočakali z dobro ureieno
statistiko in evidenco
Tsa mladiTi:skji vodstva po osnovnih
•rganizacijah se skrbno pripravljajo na
•voje letne sestanke na katerih bodo
■norali podati obračun svojega dela r
letu 1949. Aktivi odnosno sekretarjati
pregledujejo delo vsakega ix>sameznega
člana sekretairjata, ker dobro vedo. da
aktiv, ki nima dobro urejeno statistiko,
evidenco in i>oravnano članarino ne mo-
re imeti predvolivnega sestanka S«
manj pa letni sestanek, na katerem bo-
do Izvolili svoje mladinsko vodstvo.
Morebitna zapostavljanja važnosti teh
•estankov postanejo lahko usodna za
delo in obstoj osnovne mladinske orga-
nizacije. Mladina mora biti prežeta z
eavestjo. da člani, ki bodo izvoljeni v
vodstvo mladinskih organizacij morajo
biti dostojni in sposobni voditi svojo
organizacijo po poti, ki jo je začrtal«
naša Komunistična partija. Od pravil-
nega in vztrajnega dela zavisi celoten
tispeh dela med mladino.
V Celju so aktivi, ki lahko služijo
ostalim aktivom za vzgled. Med temi
najboljšimi so Pošta^ Vrtnarska šola In
Celjska tiskarna. Omenjeni aktivi in še
nekateri drugi 90 uredili celotno stati-
stiko, evidenco, poravnali so članarino
in v mnogih od njih so se že vršili pred-
▼olivni sestanki. Oni so razglabljali o
vprašanju kandidatov za bodoča mla-
dinska vodstva. Po izvedbi teh sestan-
kov je najbolja Pošta kjer so imeli
že letni in predvolivni sestanek. Na-
tančno so pregledali svoje uspehe in
napake v preteklem letu, pa so na pod-
lagi tega lahko ocenili delo in zasluge
vsakega poeddnega člana organizacije.
Omenjeni sestanki bodo poleg izvo-
litve novih odborov odkrili mnoge po-
manjkljivosti, ki so jih vodstva v pre-
teklem letu brezdvomno imela. Bili so
slučaji, da so se sekretarji osnovnih or-
ganizacij menjali tudi vsak mesec.
Njihovo mesto so zavzeli včasih ne-
člani sekretarijata, nakar seveda nI
čudno, če se tak novi predsednik ni
vedno znašel, v poslovanju in vodstvu
pa so nastale občutne napake, ki «o
zmanjšale nivo skupnega uspeha.
Pri novih, predstoječih volitvah mo-
ramo strmeti za tem, da bo na čelo
osnovne organizacije izvoljen tak sekre-
tar, ki bo zmožen voditi sekretar jat do
prihodnjih volitev, to se pravi do dru-
gega letnega sestanka. Le na ta način
bomo lahko dosegli v vsaki osnovni
organizaciji tisto trdnost in enotnost,
ki je lastna komunistični mladinski or-
ganizaciji. Z. J,
Z volitvami mladinskih vodstev
bomo utrdili delo osnovnih
orsanizacij
Volitve, ki bodo že ▼ mesecu januarju
w celotni mladinski organizaciji, imajo
le poseben pomen zato, ker se vrše v
času. ki zahteva od naše organizacije,
da krepi svoje vrste, da se utrjuje in s
tem nadalje gradi nov karakter komu-
nistične mladinske organizacije, pred
katero stoje danes odgovornejše naloge
kot kdaj koU doslej.
Da bomo z volitvami res dosegli, t. J.
utrdili zlasti našo osnovno organizacijo
LM, celico življenja naše mladine in jo
tako usposobili za izvrševanje vseh na-
log, ki jih postavlja KP pred mladino,
se moramo nanje dobro in vestno, s
polnim čutom odgovornosti pripraviti.
Zato bi bilo pomembno pregledati do-
sedanje delo na utrjevanju organizacije
in izvajanju sklepov XIII. plenuma CK
LMJ in XI. plenuma CK LMS. Mnngi
naši sekretarji se še vedno ne orien-
tirajo na aktiv, kjer se vrši delo živ-
ljenja in borba naše organizacije.
V keramični tovarni Liboje je na pri-
mer sekretar mladinskega aktiva do-
pustil, da celotni sekretar jat ni delo-
val v organizaciji že par mesecev. Jas-
no, da v istem aktivu že mladinci par
mesecev niso imeli nobenega študijske-
ga niti organizacijskega sestanka. Isti
odnos je imel sekretar jat v Novi cer-
kvi. Ker sekretar jat ne razvija aktiv-
nosti od spodaj, kjer ne dvigajo in vzga-
jajo posamezne mladince, so sekretar-
iati odvisni od prihoda aktivistov iz
Okrajnega komiteta mladine in če tega
več mesecev ni, tudi aktiv životari. Od-
hajanje naših sekretarjev med mladino
in sklicevanje sestankov je kampanjsko
— odhaja se le takrat, kadar se vrši
kakšna akcija, odkupi, mobilizacija de-
lovne sile itd., pri tem se pa ne dela na
razvijanju življenja v aktivu. Kako si
pa naša mladina želi življenja v akti-
vu, nam kaže primer Bezovnik, ki je
napovedal tekmovanje vsem kmečkim
aktivom v OLO Celje-okolica. Moram
omeniti, da je imenovani aktiv prejel
prehodno zastavico, nagrado in pohvalo
od OKLMS Celje-oko lica, isto je pre-
jel nagrado od CK LMS. Imenovani
aktiv je sodeloval pri vseh gospodarskih
akcijah, gradi svoj mladinski dom,
ima redno svoje organizacijske sestanke
in študije, na katerih predelava j o vso
problematiko tako, da je vsak mladinec
upoznan z vsem delom in znanjem, ki
se danes zahteva od slehernega člana
LM. Isto za vzgled so nam laiiko aktiv
»Ograd« mizarstvo Ložnica, aktiv »Vol-
na« Laško, kjer je pri volitvah KLO ak-
tivno sodelovalo 28 mladincev in mla-
dink po volivnih enotah, da ima danes
isti aktiv dve jvurišni brigadi in da ima
vso mladino zajeto v mladinske proiz-
vodne brigade. Tudi aktiv KOZ Ar j a
vas je eden najboljših. Kateri mla-
dinski sekretarjati smatrajo za dovolj,
če imajo urejene spiske, plačano člana-
rino, jasno, tako delo je administrativ-
no, namesto da bi se poprijeli pravega
dela. To je zelo nevarno mišljenje, ki
lahko prizadene ogromne škode aktivu.
Nujno je, da se orientiramo na bistve-
ne stvari, ki jih moramo pri utrditvi
aktivov videti in urediti. Brez dobrega
sekretarja in sekretarjata aktiva se ne
more delati. Zato je potrebno v vseh ak-
tivih postaviti takega sekretarja, ki od-
govarja po delu po letih in po socialnem
sestavu kar velja tudi za celotni sekre-
tarjat Sekretar jat si mora pravilno
razdeliti delo po sektorjih. Najbolje k
temu je pristopil tovarniški komitet v
tovarni v St. Pavlu, aktiv Ponikva p.-l
Grobelnem, Drešinja vas itd. Nadaljnja
rast naše organizacije ne more biti brez
razvijanja kritike in samokritike v aik-
tivu, klicanje na odgovornost in opozar-
janje na slabo ponašanje mladinca. V
aktivu tovarne Železarne Store so za-
čeli kritično kontrolirati delo vsakega
člana LM. Samo s takim delom oo
aktiv resnično šola, kjer se formira
značaj mladega človeka.
Nekateri aktivi so vse premalo resno
postavili vprašanje plačevanja članari-
ne, s katero mladina dokazuje svojo pri-
padnost organizaciji.
V pripravah na volitve bomo morali
mnogo ostreje kot je bilo to dosedaj,
reševati vprašanje vodenja evidence
članstva, izvajanje dokumentov ter
okoriščanja 5 njimi. Vsak aktiv mora
pred volitvami urediti spisek članov
LM z vsemi potrebnimi podatki za nove
dokumente, ki se bodo prav v času vo-
litev uvajali. Vsi aktivi, ki bodo ure-
dili te osnovne pogoje, bodo lahko že
na sam dan volitev prejeli nove članske
izkaznice, ki pomenijo ponos in čast
slehernega člana LM. Isto mora biti
borba za osvajanje osnovnih postavk
statuta LMJ. Vsi sekretarjati naj točno
preštudirajo instrukcije, ki so jih pre-
jeli. Uspeh se odraža v onih sekretEir-
jatih, kjer so se udeležili seminarja.
Vsi sekretarji aktivov in komitejev,
ki se že poslužujejo celotnega sekretar-
jata — komiteja — jim delo poteka
po tekočem traku. Vsi sekretarjati naj
temeljito predelajo navodila CK LMS
in na podlagi tega naj izdelajo svoje
operativne plane za izid samih volitev.
Dobro izvedene volitve morajo našo
mladinsko organizacijo še bolj utrditi,
da bo šla še bolj sposobna v boj novim
nalogam, ki jih postavlja naša slavna
Komunistična partija.
Mladina v Železarni Store
se pripravila na volitve
Se nedavno je bilo slišati pripombe,
da mladina v Železarni Store spi. Ne
mladina, pač pa mladinska organizacija
je bila neaktivna, saj v kolektivu, ki
je dobil priznanje kot najboljši črno-
metalurgijski kolektiv v FLR Jugo-
slaviji ne more biti ravno mladina
izvzeta. Mladma v Železarni Store
je prispevala svoj veliki delež, ko v
skupnih naporih že tretje leto izvršuje
plan pred predvidenim rokom. Ce so
bile slabosti v delu mladinske organiza-
cije, je bila napaka v vodstvu, saj t»
dokazuje že samo dejstvo, da v kolek-
tivu, ki šteje 500 zaposlene mladine ni
obstojal tovarniški komite. Tudi aktivi
niso obstajali po obratih, a kjer so ob-
stojali, je bilo njihovo delo neaktivno.
Velika napaka je tudi v tem, da je hQ
prvi letnik industrijske šole izven mla-
dinske organizacije kljub temu, da bi
mladina potom mladinske organizacije
dosegla mnogo večji učni uspeh. Ne-
aktivnost mladinskega vodstva se odra-
ža tudi v tem, da je od 500 zaposlenih
mladincev in mladink v mladinsko or-
ganizacijo vključenih le 246 mladih de-
lavcev.
Jasno je, da so mladinsko organizacijo
v predvolivnih pripravah čakale velike
naloge. Tovarniški komite je v tem
smislu sprejel večje število mladine,
ki je imela vse pogoje, da se vključi v
članstvo LM. Mladinci aktiva Prostora
so sami dali pobudo za organiziranje
dveh mladiin.skih proizvodnih brigad, ki
bosta delali pri nakladanju goriva za
tovarno in pri parni lokomotivi. Briga-
di bosta delali po Sirotanvičevem na-
činu. — Tudi aktiv Samote je posta-
vil vprašanje postavitve mladinskih bri-
gad, ki bodo ustanovljene že v začetku
novega planskega leta. Sekretarjati bo-
do do predvolivnih sestankov sprejeli še
vrsto novih članov. Organiziranje no-
vih proizvodnih brigad pa bo prebudilo
še večje socialistično tekmovanje med
vso tovarniško mladino.
S čim večjimi uspehi hoče mladina
Železarne Store dočakati 20. januar, ko
bo iz svojih vrst izvolila najboljše člane
za svoje vodstvo. B. F..
V novem letu se mora
idejno politiono delo
med ženami bolj raživeti
Dne S. januarja 1950 je bila seja Iz-
vršnega odbora AF2 Celje-okolica. Na
tej seji smo pregledale naše delo v letu
1949, katero je bilo zadovoljivo, saj je
bilo 220 raznih predavanj in 23 izletov
v domove in zadruge. Delalo je 61 bral-
nih krožkov. Za 564 se je povišalo šte-
vilo naročnic za »Kmečko ženo«. Iz ne-
popolnih podatkov je razvidno, da so
naredile žene preko 50.000 prostovoljnih
ur. Ustanovile so pet šivalnic. Otvorjeni
sta bili dve otroški restavraciji. Prire-
dile so devet otroških sejmov in uredile
6 materinskih posvetovalnic. Delale so
v 9 brigadah za pomoč podeželju, kjer
so žene prispevale preko 10.000 ur. Pri
proslavi Novoletne jelke so žene poma-
gale z delom, saj je bilo 67 krajevnih in
14 sektorskih proslav. Pri zbiranju ma-
teriala in denarja so žene zbrale preko
100.000 din.
Pri vsem tem delu pa ni bilo dovolj
skrbi za idejni in politični dvig žene.
Zato mora organizacija AFZ svoje delo
v letu 1950. poglobiti in izboljšati svo-
je delo tudi v tej smeri.
Izvršni odbor poziva vse osnovne or-
ganizacije AFZ okraja Celje-okolica, da
svoje delo načrtno usmerijo. Kot svojo
prvo nalogo naj sestavijo svoje letne
plane v petih glavnih smereh, in sicer
v organizacijske naloge, kultumo-pro-
pagandno delo, skrb za mater in otro-
ka, gospodarske naloge in delo ljudske
inšpekcije.
V organizacijskem planu bodo zajele
redne seje odborov, katere se vršijo te-
densko, 14 dnevno ali mesečno. Delo
organizacije pa bo uspešno, če bodo že-
ne z vsem upoznane, povsod sodelovale.
Zato je nujno, da se vršijo masovni se-
stanki žena. Njihovo delo bo razdeljeno
in zajeto preko raznih aktivov kot so:
aktiv za pobiranje soc. fonda, aktiv za
čuvanje otrok zaposlenih žena, aktiv za
pomoč porodnicam, aktiv za pomoč
mlečnim šolskim in terenskim kuhi-
njam, aktiv za pomoč materinskim po-
svetovalnicam,   semenogojni aktiv itd.
Rulturno-propagandno delo bo zajelo
dejavnost posameznega odbora, tu bo-
do planirali razne prireditve, proslave
8. marca. Teden matere in otroka, pri-
reditev Novoletne jelke, sodelovanje pri
državnih in narodnih praznikih. Skrb
za udeležbo žene na izobraževalnih te-
čajih. Organiziranje praktičnih tečajev
kot so: krpalni, prikrojevalni, šivalski
in kuharski. S predavanji o domovin-
ski vzgoji bomo ženam-materam dali
širšo razgledanost na vzgojnem polju in
sodelovanje med šolo in domom. Za
idejni dvig žene bomo skrbele preko
bralnih ali študijskih krožkov, kjer se
bodo žene spoznale z raznimi uredbami.
Posebno važno je, da bo sleherna žena,.
predvsem kmetica upoznana z vzornimi
pravili zadružništva. Potem se bo za-
vestno vključila v zadrugo, s prepriča-
njem, da ji le zadružništvo prinaša bolj-
še in kulturnejše življenje. Ravno tako
mora sleherna žena prečitati govor mar-
šala Tita pionirjem, odborom AFZ pa je
ta govor velika opora pri njegovem delu
in pomoči materi in otroku.
V pogledu skrbi za matere in otroke
bomo spoznale žene z novimi uredbami
o plačevanju dodatkov za boljšo pre-
hrano matere, o plačevanju otroških
doklad, o nagrajevanju ob porodu pri
prvem aU večjem številu otrok, istočas-
no pa kontrolirale izvajanje teh uredb.
Nadalje bodo odbori planirali pomoč
pri materinskih in pravnih posvetoval-
nicah ter v krajih, v katerih še te ne
delujejo ureditev istih. Važna je pomoč
in kontrola pri razdeljevanju Medna-
rodnega dečjega fonda. Pomoč pri mleč-
nih šolskih in tereniskih kuhinjah. Ni-
kakor ne smemo izpustiti sodelovanje
in pomoč pionirski organizaciji pri pro-
slavi pionirskega dne. S pionirji izvesti
razne izlete, obiske v mladinske do-
move, DID in druge domove. Upostavi-
tev patronatov nad mladinskimi domo-
vi in domovi učencev v gospodarstvu je
tudi naša važna naloga. Ne smemo oa
pozabiti na razna zdravstvena predava-
nja. Važno je tudi ustanavljanje raznih
uslužnostnih podjetij: šivalnic, krpalnic,
pralnic, likalnic itd.
Pri gospodarskih nalogah bo prva na-
loga pritegniti čim več žena v zapo-
slitev ter v povezavi z odsekom za
delo uirediti primemo namestitev. S
predavanji iz raznih gospodarskih pa-
nog kot: o velikem pomenu sajenja
sončnic bomo žene pritegnile in pri-
dobile ter s tem ojačale naš maščobni
fond. Pritegniti bo treba žene za či-
ščenje sadnega drevja, za borbo proti
kaparju, sodelovati pri ustanavljanju
kmetijsko obdelovalnih zadrug, plani-
rati prostovoljne ure, katere bodo žene
naredile na vseh poljih udejstvovanja.
V planu ne smemo izpustiti sodelo-
vanje z ljudsko inšpekcijo, in to ;'0
vprašanju, ki je ženi najbližje. Skrb za
boljše in kulturnejše poslovanje zadrug,
okrajnih magazinov, menz, restavracij,
uslužjiostnih podjetij in tako dalje, naj
bo naša naloga. Ustanovitev novih otro-
ških restavracij v industrijskih centrih
je tudi eno od perečih nalog.
Vse to široko polje udejstvovanja bo-
do odbori AFZ preštudirali in na n:i-
hovi osnovi naredili letne plane pri-
merne terenskim zahtevam in prilikam.
Odbori bodo te letne plane do 15. ja-
nuarja predložili okrajnemu odboru
AFZ Celje-okolica, ki bo naredil svoj
letni plan. P. A.
Prvi plenum KLO
št. Jurij pri CeEju
v svečano pripravljenih prostorik
KLO St. Jurij so se zbrali stari in no-
voizvoljeni odborniki, kakor tudi za-
stopniki množičnih organizacij, da pri-
sostvujejo prvemu zasedanju KLO,
Kot zastopnik izvršilnega odbora OL®
Celje-okolica je prisostvoval tov. Piki
Jože, tajnik OLO Celje-okolica. Za za-
sedanje je v splošnem bilo ne samo med
odborniki, temveč tudi med ljudstvom
veliko zanimanje.
Novoizvoljeni odbor je sprejel p*
predlogu predsednika sledeče sklepe:
Ustanovitev kmetijsko obdelovalne
zadruge do 1. marca 1950; ustanovitev
čevljarske delavnice; elektrifikacija va-
si Pesnica; realizacija vseh odkupov s
povezavo starega in novega odbora ib
da se vsi odborniki skupno udeležije
udarniškega dela na zadružnem domu,
ter da se istega dokonča do konca let«
1950.
Z novoizvoljenim odborom bo ljud-
stvo zadovoljno in z zaupanjem gleda
v vodstvo osnovne krajevne oblasti za
čim hitrejšo zgraditev socializma v naM
vaai.
V pismih bivi pripadniki resolu-
cije Infarmbiroja
obžalujejo svojo izdajo
TOVARIŠ STANE 1
Dovoli mi, da pošljem preko Tebe e
družbeno koristnega dela, na katerega
me je poslala naša velika Partija, da bi
spoznal veličine in vse globine svoje iz-
daje, katero sem kot informbirojevec za-
grešil — vsem Vam, ki se niste obla-
tili z izdajo borbeni poziv, da založite
vse sile za borbo proti vsem, ki so kot
jaz izdali linije naše Partije in s tem
interese naših narodov. Želim, da bi
vsakdo uvidel vso podlost informbiro-
jevske gonje proti naši Partiji, na ka-
tero je treba odgovoriti s še intenzivnej-
šim zalaganjem na vseh poljih, ki Jik
zahteva izvedba našega petletnega na-
črta. Naj ne bo nikogar, ki bi še stal
ob strani, kadar Partija pokliče na delo.
Za Tita — za narod in Partijo — vsel
Prosim, da prečitaš to dopisnico na
sestanku sind. podružnice in kjer Se
smatraš za primemo.
Iskren pozdrav
Tone urfr
Dragi tov. Vinko!
Naznanjam Ti, da se nahajam na de-
lovni akciji, sem zdrav in se počutim
kar dobro. Zanimalo Te bo gotovo moje
Btališče napram klevetnLški in lažni
resoluciji Informbiroja. Dragi Vinko^
tozadevno Ti lahko iskreno in poštene
izjavim, da sem z isto popolnoma na
čistem, da sem uvidel svoje napake i»
izdajo napram Partiji in narodu, da me
sedaj nobena, pa naj bi bila še v tak*
lepi obliki servirana kleveta ali laž ne
bo več iztirila, oziroma vrgla s poti po
kateri nas vodi naš herojski CK KPJ
s tov. Titom na čelu. Kako poteka iz-
vršitev letnega plana? Upam, da boste
obljubo katero smo dali tov. ministru,
ob priliki predaje prehodne zastave
tuidi izvršili ter Vam želim mnogo uspe-
hov in ponovno podelitev prehodne za-
stave.
Naprej v borbo za čimprejšnjo iz-
gradnjo socializma.
Covnik
MLADINSKI KOMITET LMS Celje- mesto
želi vsem mladinskim aktivom v območju
Celje-mesto srečno in uspehov polno Novo
leto 1950!
OBILO SREČE IN USPEHOV pri graditvi
socializma v četrtem letu Titove petletke
želi vaškim in krajevnim frontnim organi-
zacijam Okrajni odbor OF Celje-okolica.
K doseženim uspehom v tretjem letu Titove
petletke pošiljamo vsem sindikalnim podruž-
nicam tovariške čestitke, prepričani, da bo
leto 1950 prineslo delavskemu razredu Jugo-
slavije pod vodstvom nase Partije in tovari-
šem Titom novih delovnih zmag v borbi za
izgradnjo socializma v naši domovini.
Zveza sindikatov Jugoslavij«
Okrajni svet Celje
Vsem ženam okraja Celje-okolica I
Ob pričetku novega leta želime
vsem delavkam, zadružnicam, kme-
ticam, nameščenkam, vsem mate-
ram in ostalim ženam veselo in pri
njihovem delu uspeha polno let*
1950. Okrajni odbor
OčetoTO novo leto
Lojzek ta dan ni šel v šolo. Bil Je
praznik. Zunaj je neprestano padal sneg,
ko ie za sabo zaprl trhla vrata stano-
vaniskc barake in z butaro pozlačenih
šib zavil preko mostička v mesto, ki se
ie šele budilo iz trdega sna. Meščani so
po bučni Novoletni krokariji hiteli težkih
glav po mestu za nainujnejšimi posli.
T oizek se ie postavil na cestno križišče.
Na obraz mu ie silila prevelika polhovka.
Počasi ie stopical na mestu da bi se ogrel
v norfc, ki so tičale v ničkolikokrat za-
krpanih čevliih. S prcmrznienimi rokami
ie ponuial pozlačene veiice mimoidočim.
Sneg mu ie slepil pogled, ko ie proseče
zrl za gospodi ki so nemeneč se za nje-
gove veiice hiteli mimo. Na vogalu nje-
mu nasproti so odprli pekarno in naspro-
ti mu ie zavel mamliiv duh pri svežem
kruhu. Loizck ni še nič zaužil a tudi
niegovih veiic še ni nihče hotel kupiti.
S strahom ie stopil pred vrata pekarne,
otresel sneg s svoiih čevlicv in stopil v
pekarno.
»Kai hočeš fantek?« ga je neprijazno
vprašala prodajalka.
»Vejice prodaja«,« j« koataj tltine
jecljal.
»Nimam drobiža. Drugam pojdi.«
»Saj ni treba ravno denar dati.« je
proseče vzdihnil, pogled je obvisel aa
košari z zemljami
»Na, da ne boš sitnaril,« je suho deja-
la debela prodajalka, ki je ves čas zeha-
la od neprespane noči. Lojzek je poželjivo
stisnil toplo žemljo v roke in položil
pred njo vejico,
»Drago prodajaš svoje draCje,< se {e
zadrla nanj.
Lojzek se je nemalo ustrašil in spustil
pred njo celo pest vejic in pobegnil
skozi vrata na zasneženo ulico.
Žemljo je že zdavnaj pojedel, prodal
pa je edino vejico za pol dinarja. Vsi ki
jim je ponujal svoje vejice so nevoljno
odgovarjali, že imam prepozen si. spal
si predolgo, drugi so te prehiteli. Drugi
so zopet rekli, da nimajo drobiža, da
nimajo denarja, a nekateri so ga surovo
poganjali in zavračali. Vse dopoldne je
taval po mestu in stiskal v žepu pol di-
narja. Takrat se je spomnil očeta. Napo-
til se je k tovarni, kjer je sklenil poča-
kati ga. Čakanje je bilo za njega cela
večnost. Sneg ni in ni prenehal. Takrat
pa je zavpil od grenkega r resenečenja.
Skozi tovarniška vrata sta stopila dva
žandarja in peljala njegovega očeta vkle-
njenega k črnemu avtomobilu. Pred vrati
se je zbrala velika gruča ljudi Nekateri
so mrko gledali žandarje in stiskali pestL
Lojzek se ie preril skozi gnečo in stekel
k avtomobilu.
»Kam siliš smrkavec?« se je zadri vanj
žandar.
»Oče!« je kriknil Lojzek presunjeno,
»Kakšen oče?«
»Očeta so odpeljali,« je jokal Lojzek,
»Domov, smrkavec če ne ti pokažem!«
se je zadri vanj žandar in ga s pendre-
kom udaril po hrbtu. Joi. kako strašne
ga ie zaskelclo. da se ie kar op'-tekel trn
oadel v sneg. Iz nosa mu ie pritekla kri.
Z opotekaiočim korakom ie odšel pe
cesti proti mostu. Solze so mu zalivale
nči. a v grlu mu je tičalo nekai grenkega,
da ic sunkovito hlipal. Zakai so ga od-
peliali? Zakai? ie iokal in gledal po ce-
sti na svežo gaz avtomobila. Sam je stsi
na mostu in čakal če se bo morda le kje
prikazal oče. Toda ni ga bilo. Hrbet ga
ie »strašno žgal Obrnil se ie počasi in •
trudnimi koraki stopal v klanec. Za se-
boj je začul razposajen smeh. Obrnil se
ic, zagledal je mestne fante in med nji-
mi tovarnarjevega Vilija, Vlekli so sanke
in se kepali,
»Lojzek,,, potep!« so klicali za njim.
Lojzek se je nerad ustavil.
»Pelji nam sanke na breg, pa se boi
lahko z nami peljal« so mu tiščali v rok»
vrvico, s katero so bile sanke privezane,
»Ne bom se vozil,« jim je Lojzek mrko
odgovoril.
»Nee?« je zategnil Vili; »pelJi jih,« ll
bom dal svojo južino. Bel kruh z ma-
slom.« je Vili silil vanj in mu pokazal
zamaščeni zavitek. Lojzek se je obotav-
l-al. Ob pogledu na kruh z maslom, ga
ie pričelo v želodčku še enkrat bolj zavi-
jati.
»Pusti ga. ušivca.« je rekel eden izme4
dečkov. Vili pa, v obraz poln kot luna
lei, iii. - štev_l_
»CELJSKI TEDNIK«;
Str» k
^^Novoletna jelka'' v Celju
Učilo se bomo in delali, da postanemo vredni sinovi socialistične domovine
N« tisoče naših najmlajših je napet« ,
frjčakovalo svoj najlepši praznik. Pri-
tel je dedek Mraz. Štiri dni so priha- 1
|ali malčki z mamicami, otroci s svo-
jimi učitelji in pionirski odredi v Dom
OF, katerega so za Novoletno jelko
eelo lepo preuredili. To so se široko
razprle otroške oči in zadrhtela srčeca
•ašega mladega rodu. Naša socialistična
domovina jim je pripravila veselje, ka-
kršnega otroci dosedaj še nikoli niso
loživeii. Ko gledam dečka, ki ves za-
maknjen strmi v vrtečo jelko, se mo-
ram spomniti otrok, ki so nekoč po
olicah v raztrganih čevljih in v pre-
tankih oblekah voščili mimoidočim
»rečno Novo leto in s solzami v očeh
•prejemali malenkosten dar. Ti otroci
•o danes že veliki in po tovarnah i
gvojim pridnim delom grade našim pio-
•irjem lepše življenje v želji, da bi jim
mladost bila stokrat lepša kot je bila
■jihova. Težka preteklost tone v po-
aabo, vstaja pa nova svetla bodočnost
■dravega, poštenega socialističnega po-
kolenja.
Dedek mraz deli darila
Velika dvorana šumi. Otroški pogledi
rise na pravljičnih slikah na stenah.
Vsi so že čitali pravljice o Sneguljčici
fn Rdeči kapici. Polglasno si pripov;-
iujejo vsebino slik, ki jih je pričarala
aa steno slikarjeva roka. Pionirji ne-
strpno čuka j o za rokav svoje voditelje:
»Kdaj pride striček Mraz?«
»Potrpite. Striček Mraz ne more ta-
koj priti. Velik je sneg, zameti so, a on
Je star...« jih tolažijo učiteljice. Res
•mreke na odru so pretežko obložene
• snegom, otroci na mah ix)zabijo, da
eunaj v*^esnici ni snega.
Po sneženi poti s težavo pride striček
Mraz z veliko culo na plečih. V gozd
pride uboga deklica, ki jo je mačeha
poslala sredi zime po jagode. Srečajo
fc zajček in medved. Deklici se smilijo,
aleče svoj plašček in rokavičke in jih
poda pfemraženim gozdnim prebival-
•em. Deklica dobi lepo plačilo za svoj«
dobro srce. Striček Mraz jo obdari. Naj-
prej njo potem pa vse ostale pionirje,
ki so prav tako pridni, dobri in mar-
ljivi učenci. Bo zmanjkalo darov? Ne.
Striček Mraz je pripeljal velike sanke,
€aril je za vse otroke dovolj.
Polni plemenitih čustev so doživljali
mladi obiskovalci prelepo zgodbo, ki se
Je dogajala v Mucinem domu. Zgodba a
iobrih mucah, jih je pretresla in jim
rzbujala čut u.smiljenja in plemenitosti,
t velikim veseljem pa dočakajo pravi-
len konec požrešnega volka, ki je bo-
lel požreti m^ade kozličke, ki pa ga n«
posreJen način presleparijo tako. da je
končno namesto mesa kamenja sit.
Pot vodi otroke, obložene z darili t
malo dvorano. Ah tu je svetlo. Dvora-
«a se lesketa v neštetih ba^ah. Na sre-
dini dvorane se vrti velika okrašena
Jelka, okoli nje pa pležejo pionirji kolo.
©troška usta se odpro ...
J'o), kako velika
in lepa jelka ...
Zgnetli so se okrog nje. Pionirji ple-
tejo ob zvokih harmonik, a v ozadju
•e lesketa pravljični grad. V njem sta-
•uje kralj, ki je imel tri sinove. Dva
«ta bila hudobna, a tretji, najmlajši, do-
fcer in plemenit..., take misli so se po-
rodile v skuštranih glavicah. Koliko teh
pravljic so čitali, takega gradu še niso
aikoli videli. V kolu pionirji pojo...
Luči v dvorani ugasnejo. Pogledi
«trok se na mah obrnejo k živim sli-
kam. Pionirji v šoli... V rokah drže
•ame petice. Rdeče rute krog vratov, da
»o udarniki v učenju. Oni in še mnogi
4rugi pionirji so sledili paroH: Staršem
v veselje, domovini t ponos, Titu t dar!
Druga slika predstavlja udejstvovanje
pionirjev v Ljudski tehniki. Pionirji v
radio in foto-krožku, nad njimi pa mo-
del jedrilice. Tretja slika prikazuje delo
pionirjev pri graditvi socializma, a če-
trta pa pionirje pri fizkulturi. Tito je
za njih rekel: »Krepite svoje telo!«
V dvorano prodirajo zamolkli streli
z dvorišča. Pri izhodu se že gnetejo
fantki, pa tudi dekleta so med njimi.
Striček Mraz jim je obljubil, da bodo
streljali Nemce. Vrata se odpro in na-
vdušeni strelci se vsujejo po stopnicah
navzdol. Dvorišče je bilo kot pravi
smrekov gozd, a
V gozdu partizansko
taborišče
Razpeti šotori. Partizanski kuhar
pravkar dreza v ogenj. Borci so lačni.
Sovražnik je 2^ petami. Bodo imeli ča-
sa, da v miru zaužije vsak svoj delež.
Mnogokrat se je zgodilo, — pripoveduje
član Zveze borcev, da smo morali pu-
stiti jelo in počitek, pa v boj. Tisti mah
so že imeli korajžni fantje in deklice
puške v rokah. Roka partizana jim je pu-
kazala na Nemce med smrečjem. Puške
so zaprasketale in vnela se je krvava
borba brez krvi. Kam pa so zbežale
strašljive deklice? Pojdimo za njimi.
Seveda. Zbrale so se okrog stare babics,
ki i-'m prioovedire tisto lepo pravljico
e veliki repi. Toda poleg njenih besed
80 videli resnično repo, veliko kot škaf.
Prde dedek. Joj, kako velika reps.
Puli, puli. Ne gre. Pomaga mu -babica,
vnukinja, vnuk šele, vsi z združenimi
močmi jo izpulijo, to repo, veliko kot
škaf. A za vogalom se stiskajo mali
gledalci pred ilu^ko\'nim gledališčem.
Tu je smeha do solz. Ošabna muca hoče
biti kraljična. Kužek pa mora biti njen
sluga. Vidite to ošabnost? Ali kužek se
ne pusti. Zvrne muco v namišljeni ko-
čiji po klancu in jo kaznuje za njen--)
prevzetnost. Otroški obrazi žarijo v ve-
likem veselju. Razgretih lic zapuščajo
Dom OF in gredo v stekleno dvorano
hotela Evropa. Tu so pripravili za njih
prav dobro malico. Pogovor se jim
suče okoli Novoletne jelke, dedka Mraza
in lutkovnega gledališča. Naenkrat pa
novo presenečenje. Kot da je padel f
stropa se zavali pred njih
prebrisani Parliha
To je bilo smeha. Koliko smešnih je
pripravil zanje Pavliha in pa ugank.
Mali možgani pionirjev tarejo njegove
orehe, katere je kot iz rokava stresal.
No tudi praznih rok ni bil. Najboljše
reševalce ugank je bogato obdaril z
bonbončki, pa tudi za bolf počasne gla-
vice mu je ostalo.
Po vsem tem so šli pionirji, da si
ogledajo otroško igro
T inče in Binče
v (jledališeu
Predstava je bila za njih poseben uži-
tek. Duhovitost dveh dečkov je hitro
vzbudila ljubezen malih gledalcev do
korajžnih kratkohlačnikov. Vendar s to
predstavo še ni bilo konca njihovemu
veselju.
Najboljši pionirji in njihovi voditelji
so bili sprejeti pri sekretarju Mestnega
komiteta KPS, ki jih je prijazno po-
gostil in jih povpraševal o njihovem
delu in njihovih željah. V očeh malih
gostov se je iskrila brezmejna zahval-
nost Partiji in vsemu delovnemu ljud-
stvu. V njihovih mladih srcih je zorel
ti-den sklep in samoobljuba, da se bodo
še bolj borili za čim večji učni uspeh.
Čeprav so še mladi, vedo pa le dobro,
kako težko pričakuje njihovo znanje
socialistična domovina. Kako globok je
pomen besed obdarovane Ahačič Jelke
iz Prešernovega odreda, ki je obljubila
stračku Mrazu:
»Se bolj pridno se bom učila ...!«
In pa ponosne besede načelnika Pre-
šernovega odreda Zupane Jožeta, ki je
kot načelnik zmagovalnega odreda de-
jal:
»Veseli smo zmage, ker smo se po-
šteno borili in ne bomo prenehali bo-
riti se za čim večje uspehe v učenju!«
Skupina pionirjev se je odpeljala tudi
v Arjo vas in si ogledala delo v Kme-
tijsko obdelovalni zadrugi. Na svoje oči
so videli borce za večji hektarski donos,
vzorne hleve, pitališča, plemensko ži-
vino in kar najboljše poljske pridelke.
Druga skupina pa je bila povabljena v
goste k udarnicam v Tkalnici hlače-
vine. Veliko veselje jim je napravila
vest, da jih gostijo udarnice, ki delajo
že za drugo petletko. Njihove oči so jih
gledale s spoštovanjem, pozorno so po-
riušelu njihove skromne besede o svo-
jem delu, a v srcu so si želeli slediti
njihovemu vzgledu. To je bil še posebno
prazničen trenutek v teh prazničnih
dneh.
Prav prijazno pa so jih sprejeli borci
In voditelji naše hrabre Jugoslovanske
armade. To je bilo nekaj za razborite
fante, ko so jim oficirji v kasarnah po-
kazali pravo orožje. Samo napolniti ga
je treba in pritisniti na pero in že za-
ropota strašno orožje, ki je sejalo smrt
sovražnikom naše svobode.
Vsi so enoglasno obljubili tovarišu
oficirju, da bodo prav tako neustrašeni
borci in branitelji dedščine velike
Osvobodilne borbe, ko jim je on po-
vedal, da od njih domovina in maršal
Tito to pričakujeta.
Težko pričakovani in z veseljem in
navdušenjem preživet praznik je mi-
nul. Globoko v dušah pa jim je ostal
spomin. V zahvalo za vse to pa pionirji
stopajo s trdo voljo v novo leto. da
s pridnim učenjem, z delom na izgrad-
nji socializma in krepitvijo svojih teles
postanejo vredni sinovi in hčerke Ti-
tove Jugoslavije. Njihovo lepše življe-
nje- bo vzor vsem tlačenim narodom in
dokaz laži, nesramnosti vzhodnih kle-
vetnik ov Mi vsi jim verjamemo in pri-
čakujemo od njih, da bodo staršem v
veselje, domovini v ponos in Titu v da-
rilo za njegovo očetovsko skrb postali
socialistične domovine vredni državlja-
ni K. J. „
na proslavah Novoletne jelke v okraju Celje - okolica je bilo obdarovanih 20.000 otrok
V okraiu Celje-okolica so letos prire-
dili 14 sektorskih proslav Novoletne iel-
ke, kjer so kolektivno obdarili vse pred-
šolske otroke in učence bližniih šol. Ob-
darjenih je bilo 20.000 otrok od tega
8000 predšolskih.
Na dan 30. decembra so se po vseh
sektorjih vršile proslave s programi za
otroke, 31. decembra so pa imeli 66 kra-
ievnih prireditev, kier so pogostili otroke
8 toplimi jedili in darili.
Ta dan so mnoga podjetia in organi-
zaciie patronirali učence poedinih šol.
Okoli trideset podjetij in organizacii je
na ta dan obdarilo na tisoče otrok z
raznimi dobrotami in oblačili. Obdarjeni
otroci so ta dan dobro čutili skrb naših
delovnih liudi za naimlaiše državljane
socialistične domovine, ki bodo jutri njeni
graditelii.
Tovarna nogavic Polzela je s svojimi
prispevki obdarovala šolsko mladino v
Šent Andražu, kjer so poleg iestvin do-
bili tudi po par nogavic. Socialno skrb-
stvo je napravilo 400 paketov z obleko
in obutvijo za otroke padlih borcev.
Posebno lepo so pogostili otroke v
Žalcu in v Laškem, V Laškem so uredili
prirodoslovno dvorano in zgodovinsko
dvorano, kier so prikazali zgodovinski
razvoi človeške družbe. Otroke je obda-
roval rudar, ki ie med otroke prišel na-
ravnost iz jaška. Rudarji iz Hude iame so
obdarovali otroke na Planini. Tu je so-
deloval rudarski pevski zbor, katerega
so otroci z velikim navdušenjem poslu-
šali. Himno Kozianskega odreda so jim
morali petkrat ponoviti.
V Petrovčah so žene bogato pogostile
otroke, pa so na ta največji otroški praz-
nik povabile tudi starčke, ki so bili pre-
sunljivo ganjeni nad skrbjo naše ljudske
oblasti, kajti tak praznik oni v svoji mla-
dosti niso nikdar imeli.
Otrokom se je praznik Novoletne jelke
globoko vcepil v srca, da ie med njimi
vladalo pravo praznično razpoloženje.
Koliko zahvalnosti klije v mladih otroš-
kih srcih in koliko samoobljub se ie po-
rodilo v niih. Obljubili so svojim vzgo-
jiteljem, Partiji in Maršalu Titu. da se
bodo marljivo učili in z novimi zmagami,
1 z dobrimi redi v šolskem letu dočakali
i prihodnji praznik  Novoletne  jelke.'
Obiskale so nas koroške žene
v ponedeljek 2. januarja so na svojem
obisku v Sloveniji prispele v Celje ko-
roške žene. Na p>oti so si ogledale živ-
ljenje in delo kmetijsko obdelovalne
zadruge v Ar j i vasi, kjer so se med za-
vednimi zadružniki zelo zanimale za
življenjske pogoje in uspehe zadružni-
kov.
V Celju je žene iz neosvobojene Ko-
roške pozdravila tov. Frece Marica, na
kar so si ogledale Novoletno jelko v
prostorih Doma OF, kjer jih je ded^ik
Mraz tudi obdaril. Zene so bile globoko
ganjene nad srečo naših malčkov :n
la pripomorejo izgraditvi socialistične
pionirjev, ki v svobodni domovini uži-
vajo vso skrb delovnega ljudstva. Po
lastni želji so si odšle pogledati tudi
Tovarno hlačevine, kjer jih je prevzel
tempo dela kolektiva, ki tako vestno iz-
polnjuje planske naloge. Nekaj časa so
se vživele v prijateljski pogovor z udar-
nicam:, ki delajo že za drugo petletko.
Presenetila jih je njihova skromnost in
pa velika socialistična zavest. Udarnice
so jim povedale kako si medsebojno po-
magajo, kako pazijo na stroje, posebno
pa nov Sirotanovičev način dela, ki so
ga uvedle v tovarni.
Skoda je, da so se žene tako malo
časa zadrževale pri nas, saj so nam kot
poslanke neosvobojenih koroških bratov
še prav posebno dragi gostje.
Ob odhodu so izrazile svoje vtise iz
naše družbene stvarnosti in željo, da se
tudi oni čim prej priključijo matični do-
movini in po vzgledu naših junakov de-
Jugoslavije.
Želimo svojim naročnikom in
sodelavcem srečno in uspehov polno
Novo lelo 1950
U-ednišvo in up-ava .Celiskela tednika»
Ob premieri
domačega fiima
»ZASTAVA«
Treba je priznati, da je pisatelj Jož«
Horvat za. filmski scenarij izbral snov,
ki po svoji problematiki spada med
najboljše scenarije filmov domače pro-
izvodnje, ki smo jih dosedaj videli. Pi-
satelju je šlo za roko, da v svoji filmski
zgodbi pokaže pot, po kateri naj stopa
umetnost v dnašnji družbeni stvarnosti,
ravno v času, ko se to vprašanje po-
stavlja v ospredje. Prav za prav je sam
sebi poiskal trd oreh, ko je izbral za
glavnega junaka zgodbe ravno plesal-
ko, saj vemo, da ravno balet sloni na
najbolj globokih temeljih preteklostL
Saj je dobro poznano, da je vrsta ie
umetnosti bila množicam najbolj odtu-
jena. Ce bi pisec scenarija vzel name-
sto plesne umetnosti književnost, glas-
bo ali morda likovno umetnost, bi mor-
da lažje obdelal to snov, saj so te veje
umetnosti prišle že mnogo dalje v da-
našnjo problematiko. Kljub temu, da je
vzel ravno najtežje, mu je uspelo, da
je povedal, kar je povedati hotel. Mno-
go zaslug pri tem nosi seveda tudi sa-
ma koreografija v zadnjih scenah filma
in pa glasba Milana Cipre. V baletu, ki
ga pleše nosilka glavne vloge, je dejan-
sko pokazana notranja preobrazba
umetnice, ki je v dneh narodno osvo-
bodilne borbe začutila potrebo, da v
bodočnosti posveti svojo umetnost ve-
likim naporom in žrtvam borečega se
ljudstva. Prav nič odveč ne bo ponovili
besede mlade umetnice ki veljajo nje-
nim tovarišicam, ko jim naroča: »Nik-
dar ne ločiti umetnosti od življenja.«
Pomen teh besed je tako globok, čeprat-
se danes ne čujejo prvič v raznih kri-
tikah, esejih in razpravah, da jih j«
treba vedno znova ponavljati in strmeti
za tem, da postanejo srž umetniškega
delovanja.
Poleg tega glavnega namena, ki ga
film ima, je pisec scenarija v umetni-
ški besedi postavil čvrst dokument res-
ničnih dogajanj v borbah za Kalnik,
kjer je po besedah nemškega generala
bil potreben mir bolj kot kjer koli.
Razumljiv je tudi duševni zlom umet-
nice, ki v okoliščinah moritve in zloči-
nov preneha ljubiti svojo umetnost ia
jo smratra kot maškerado in laž. Ne
smemo pozabiti, da takrat umetnica še
ni poznala pravilnega izida iz svojega
duševnega razkroja, čeprav je že spo-
znala nesmisel in puhlost preteklosti,
predvsem pa podlost tedanje stvarnosti.
Dramatsko podajanje vlog beleži ▼
naši mladi filmski umetnosti brez dvo-
ma velik napredek. Glavne vlo£;e, kot
so Marija, komandir, komisar in bojnik
Vuksan. so dosegle stopnjo filmske
igre. Tudi masovno snemanie dokazuje
spretnost režiserja Marjanoviča, ki j«
uspel scene lepo povezati, kar pri ne-
jrr.+r.-;v, rv^p'^n^-'b f-imih domače pra-
izvodnje predstavlja še trd oreh. S teh-
nične plati se film lahko kosa z mn«~
gimi filmi inozemske oroizvodnje.
Morda se bo ostrejši kritik spomnil
morebitnih pomanjkljivosti, no bre«
dlakocepstva lahko ugotovimo, da je
f^'m. bi To s katere strani opazovan,
usp>el v celoti. ck.
Velik uspeh lutkovnega gledališča
v Sentpetru
Decembra lani je pričelo s predstava-
mi stalno lutkovno gledališče v Sent-
pavlu, ki je vključeno v SKUD Sent-
pavel. Lutkovni oder je zgrajen po na-
črtu tov. Simenka Draga, šol. upravite-
lja. Zložljivi oder, ki je visok 4 metre,
je možno prenašati iz kraja v kraj. Lut-
ke so velike 50 cm in ročne. Za Novo-
letno jelko so priredili 11 zaporednih
lutkovnih preds+av »Debela repa« 1»
>Veseli harmonikar«. Prireditev se j«
udeležilo 600 pionirjev in 200 odraslih.
Po novem letu pa odide skupina lut-
karjev na gostovanje po Savinjski do-
lini. ____
in rdeč kot velikonočni pirh. je trmasto
vztrajal: »Saj bo. Oče je že večkrat re-
kel, da delavec za kos kruha naredi vse.«
Zopet je porinil vrvico Loizku v roke,
Lojzek ie sklonil glavo, ker ga je bilo
•ram. Ali bil ie lačen, strašno lačen. Vzel
Je vrvico in peljal sanke v breg. Zadaj so
•e mu dečki smejali in ga na vso moč
kepali. Loizek je tiho požiral solze.
Očeta ni. kdo bo skuhal iužino. S temi
irenkimi mislimi je pripeljal sanke na
vrh, kjer se je pod košato lipo stiskala
Loizekova domača baita. Loizek je obstal
In vprašujoče pogledal Viliia. češ. pri-
peljal sem jih. Izpolni obljubo. Vili »»
ostali dečki pa so se vsedli na sanke in
se mu smeiali.
»Vili! scdai mi pa daj, kar si mi oblju-
bil. Če hočeš ti bom še enkrat vlekel
•anke v breg, ali pa dvakrat,« je pro-
•eče, komaj slišno rekel Lojzek. Vili pa
fc med smehom zgrabil kepo in mu jo
vrgel v obraz. »Na, jci!« Loizek si je
ebrisal lice in razočarano gledal za nji-
aai. Oni pa so se spustili po bregu in peli:
»Glejte Lojzcka potepa,
ki kašo dan za dnem otepa,«
V drvarnico je stopil Lojzek po ključ.
Hrbet ga je tako bolel, da ga je komaj
•P^i izza trama. Bil je strašno žalosten.
Očetova nesreča, udarec, razočaranj« im
tasmehovanje mestnih fantov se je za-
Inzlo v mUdo dušo. Lojzek je odprl vraU
jn stopil v temno kamro, bolj podobn«
luknji kot pa stanovanju. Skozi razbita
^na je silil mraz. Lojzek je v upanju,
bo oče le prišel in nu skuhal kosilo.
zakuril peč Vendar očeta ni bilo od ni-
koder. Začel je stikati po predalih. Še
koščka kruha, trdega kruha ni našel.
Črna mačka se je muzala okrog njegovib
nog in žalostno miiavkala.
»Kai si tudi ti lačna? Oh, saj sem jaz
tudi.« Pogledal je v lonec, če je morda
ostalo kaj od večerje. A tudi lonec ie bil
oblizan. Vzel je knjigo a ni mogel čitati.
Preveč ga je stiskalo v želodcu in pre-
več ga je skrbelo, kaj je z očetom. Vstal
je in odšel ven. Zaklenil je zopet vrata
in sklenil, da poišče očeta. Zunaj je bilo
polno mestnih otrok, ki so' se sankali po
strmem klancu. Da bi se izognil niiho-
vemu zbadanju, je šel po stezi okoli in
prišel v mesto, ko se je že pričelo mra-
čiti. Tovarna se je zasvetila v močni
luči in po hišah in ulicah so jih jell
prižigati. Voda pod mostom se je svet-
likala, svetlikali so se veliki beli snežni
kosmiči, ki so neprenehoma padali izpod
neba. Hodil je vsepovsod, a očeta ni na-
šel. Vprašati se ni upal, saj ga tako nih-
če ne pozna. Ustavli^l se ie pred izlož-
bami in želino gledal slaščice. Ko bi
imel vsaj kos koruznega kruha! Iz pro-
dajalne je stopila gospa v krznenem
plašču in za roko vodila dečka, ki je
grizel velik kos dehteče torte. Lojzek j«
obračal oči za njim.
»Kaj me pa ta deček tako gleda?« je
deček s torto vprašal gospo,
»Neumen je,« mu je gospa na kratke
odgovorila,
»Zakaj je pa tako raztrgan?«
»Bo že kak potepuh,« je odgovorila
gospa radovednemu dečku, ki je nene-
homa spraševal, dokler nista izginila za
vogalom. Lojzka je grizlo in bolelo. Saj
nismo sami krivi, da nimamo denarja in
da nismo lepo oblečeni. Milo se mu je
storilo. Nihče ga ni niti vprašal kaj mu
je. Nihče se ni spomnil, da je lačen in
da bi ga vsaj pogladil po glavi kot nekoč
njegova mati in ga potolažil. Loizek pa
je bil tako, tako, hudo lačen. Prišel je
do neke lepe hiše in se ustavil Tu bom
počakal in prosil nekoga za dinar. Na
glavni cesti se ni upal, ker bi ga straž-
niki odpeljali. Revnim otrokom ie pre-
povedano prositi. Sedel je na kamen ob
vili in čakal. Mnogo ljudi je že šlo mimo.
Loizku se je glas v grlu obotavljal in
nikogar mimoidočih ni mogel ogovoriti.
Še nikoli ni prosil in tudi sedaj ne bi, če
ne bi bil tako strašno lačen. Sedel je
sklon'cn, da bi stisnil želodček. ki g^i je
neusmiljeno grizel. Tedaj so zaškripala
vrata in po vrtu na ulico sta prišla dva
moža. Stala sta pri vratih in se pogo-
variala. Loizek se je tiho približal. Iz
veže je zadišalo po dobrih jedeh in gla-
sovi godbe so vdirali ven na prosto med
ples kosmičev snega.
»Prosim, gospod,« je dahnil komaj sliš-
no. Ni ga slišal. Sam Lojzek ne ve od kje
je vzel korajžo in ga pocukal za rokav.
Gospod se je obrnil.
»Prosim, gospod,,. prosim, dajte wd
dinar,,, »Kaj že prosjačiš?« je trdo de-
jal ta,
»Kruha bi si rad kupil,. .<
Lnizek ie sklonil glavo. Tedai pa je fo
cesti priiel Vili in zaklical gospodu:
»Stričko, to je Lojze, sin onej^a. ki fa
je danes policija zaprla,«
»A tako,« je dejal gospod »pa sem mu
že hotel dati dinar. Glej ga, že stopa po
očetovi poti. Tudi ti boš kmalu končal v
zaporu, kot je tvoj oče.«
Lojzek je stal omamljen in kolena so
se mu tresla.
»Kaj čakaš paglavec?« se je gospod
tokrat že zadri, »Izgini!«
Lojzek ie hotel steči, pa so mu zadrh-
tela kolena, da je pri prvih korakih
nemočen zdrknil v sneg Joj, kako slab je
bil. da ni mogel več stati. Gospodje so
videli, kako je padel. Eden izmed n-iju je
poklical stražnika, ki ie šel po cesti.
»Odpeljite tega dečka. Lačnega se de-
la. Peliite ga nekam da ne bo prosjačil.
Svadba je tule v hiši, pa bi lahko s svo-
jo vsiliivostio pokvaril gostom zabavo.«
Lojzek se ie zgrozil, ko je videl, da je
stražnik pristopil k njemu in ga zagrabil
za ovratnik,
»Pustite me,« je kričal, »saj nisem nič
storil. Pustite me ,.,«
Tedai je prišla mimo soseda s Klanca
in videla kako Lojzek kliče. Stopila je k
njemu in rekla stražniku:
»Pustite fanta, jaz ga poznam. Domov
ga peljem.«
Stražnik je vprašujoče pogledal go-
spoda, kaj bo ta ukazal. Gospod pa ie le
grdo pogledal žensko in se skoraj zadri:
»Seveda, še potuho mu dajete, izpri-
jencu! Naložiti mu jih je treba, in ga pe-
slati v poboljševalnico, drugače bo na
vrvi končal.«
Žena pa si je naložila Lojzka na rame-
na in dejala:
»Kruha mu rajii dajte, kruha!«
Z jeznimi koraki je odšla po cesti. Loj-
zek se je komaj držal za nien vrat. v
ušesih mu je zvenelo pravkar izgovor-
jena beseda. Tiho ie šepnil ;»Kruha!<
»Saj boš dobil. Doma ti bom dala jestL.
Pri meni ostaneš, dokler očeta ne iz-
puste,« je dejala in na čelu se ii je začr-
tala nova guba od misli, kako bo preži-
vela še petejja.
»Kje pa je oče?« je zašepetal Lojzek
na uho.
»Zaprli so ga,« mu je odgovorila.
»Zakaj?« je glasno vprašal in ponovil
vprašanje, ki je že cel dan tiščalo t
njem.
»Ker je zahteval pravico zase in zate.«
»Kje pa je pravica?«
»Tega še jaz, ki sem stara, ne vem,«
je tiho dejala in ga pobožala po bledea
licu. Kosmiči so naletavali in se leske-
tali pod električnimi svetilkami. Žena p*
je z bremenom stopala v Klanec,
»Ne joči, Lojzek, zapomni si pa dobro«
če boš kdaj sam iskal pravico.«
*
Lojzek je pravico iskal. Našel jo je, ko
je postal velik. Ne stanuje več v baraki.
Lepo stanovanje ima in malega sinčka.
Danes, ko je prišel iz tovarne je prinesel
na rami nove smučke. Prislonil jih je k
okrašeni jelki in čaka na sina, ki je s
svojimi tovariši pionirji odšel ogledati si
Novoletno jelko in Dedeka Mraza Njego-
va mladost je bila bridka a sinova lepia
in še lepša bo v bodoče.
Krašovec JurCek
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto IIL — Stev. 1.
Vojni invalidi so priredili Novoletno
jelko za otroke v Prevorju
Fosebno veliko radosti vzbujajo pri
•asih najmlajših prireditve Novoletne
ielke v partizanskih krajih; predvsem na
kozjanskem področju. Vojaški vojni inva-
lidi okrajnega odbora ZVVI so skupno 8
Sindikalno podružnico Invalidskih ijospo-
ilarskih podjetij v Celju priredili z vod-
•tvom osnovne šole v partizanskem Prc-
▼orfu prav posebno uspelo prireditev
Novoletne icike. Člani Sindikalne podruž-
«ice »o poleiJ rednega prispevka za No-
voletno jelko prispevali še posebej za
•Maritcv otrok v Prevoriu Člani okraj-
aega odbora vojaških vojnih invalidov so
ca to priliko pripravili krajši program s
petjem, godbo in gledališko predstavo.
Po tem programu pa je Dedek Mraz ob-
daril 241 otrok s prav lepimi darili, v
katerih so bili tuda tek#Mlni Mzdelld,
ki so jih izgotovile v prostem času mar-
ova dekleta v Invalidski šivalnici. Naj-
bolj potrebni pa so prejeli tudi čevel'čke,
ki so jih izdelali v Invalidskem čcvljar-
»trn.
Pionirski odred osnovne šole v Prc-
Toriu pa je prejel dva šaha, žogo in keg-
ljišče, in so ob tej priHki vsi načelniki
frionirskih odredov obljubili Dedcku Mra-
zu, da se hodo vsi pionirji v prihodnjem
letu še bolj pridno učili in tako s tem
sodelovali pri izpolnitvi našega petlet-
aega plana.
Po prisrčni prireditvi je učiteljstvo
osnovne šole v Prevorju, kjer se je pri-
reditev vršila, vse otroke pogostilo. Pri
tej pogostitvi pa so zabavali vojni inva-
lidi otroke s svojo godbo. Vojni invalidi
Id člani Sindikalne podružnice so s tem
pokazali, da se zavedajo posebnih dolž-
aosti do krajev ki so največ žrtvovali v
narodnoosvobodilni borbi.
Otroci so polni tople zahvalnosti napisa-
li stricu Mrazu pismo, t katerem piše)o:
Mi prevorski pionirji smo pa še po-
sebno veseli, da ste nam vsa bogata da-
rila prinesli vi, borci, ki ste se junaško
borili za našo svobodo.
Dobro vemo, da ste se t tej težki
borbi borili za našo bodočnost in Temo«
da tudi sedaj ogromno delate samo zato,
da bomo m< nekoč lepše živeli kot ste
živeli ▼ mladosti vi. Vaše delo vam ote-
žujejo ljudje, ki ne razumejo in nočejo
razumeti novega Č£isa. Mi smo žalostni,
da se taki ljudje najdejo tudi pri nas t
PreTorju, Toda mi se bomo trudili da
postanemo vredni vaših naporov. M. smo
pionirji našega skrbnega maršala Tita
in sledimo njegovemu naročilu; »Učite
se..,«
Povej to, Striček Mraz, koder hodii
po naši domovini, povej vsem dobrim
ljudem, da se vsi pridno pripravljamo z
učenjem na delo, ki jja bomo za vami
prijeli y roke.
Mi, pionirji, želimo ram in Tsemu de-
lovnemu ljudstvu zdravja in moči, da bo
z velikimi uspehi delalo t novem letu
naše petletke.
Novoizvoljeni odborniki v Šoštanju
so prisegli in začeli z delom
Na dan 23, decembra je bilo v okrašeni
kino-dvorani zasedanje novoizvoljenega
Mestnega ljudskega odbora Šoštanj. Za-
sedanje, katerega je otvoril dosedanji
predsednik MLO-ja tovariš Pejovnik
Vinko, je napravil na prisotne .prazničen
vtis. Posebno svečan je bil trenutek, ko
je pred delovnim predsedstvom položilo
prisego 35 novoizvoljenih odbornikov, ki
so se zaobljubili svojemu narodu Partiji
in Titu, da bodo delali v korist svojega
kraia, za njegov razcvet, za veliko zmago
v socialistični izgradnji,
O delu starega odbora sta poročala
dosedanji predsednik in tajnica, ki sta v
svojem izvajanju jasno orisala dobre in
slabe strani poslovanja bivšega odbora
ter se pri kraju dotaknila tudi bodočih
nalog.
Novi izvršilni odbor na čelu z novim
predsednikom Jesenšek Rudolfom in taj-
nikom Šukovič Slavko si bo na prvi seji
razdelil delo po resorjih.
Na kraju sta spregovorila tudi zastop-
nika 10 OLO in CK KPS, Na podlagi
njunih referatov, v katerih sta nakazala
naloge in dolžnosti predistavnikov ljudske
oblasti, so vsi izvoljeni odborniki sogha-
nfj sprejeli predloge tovariša Ravljen
Staneta kot sklep za bodoče delo,
V sklepih so spreieli naslednje naloge:
Izvoljeni odborniki bodo obiskovali
upravne tečaje, ki imajo za cilj spoznati
jih z zakonodajo, V svrho krepitve
Ljudske oblasti je OLO Šoštanj za njih
organiziral navedeni tečaj. Istočasno bo-
do odborniki obiskovali študijske sestan-
ke in izobraževalne tečaje.
Sklenili so, da se bo v februarju vršil
zbor volilcev, na katerem se bo razprav-
ljalo o vseh bodočih nalogah, kot so
plani, obvezni odkupi, setveni plan. plain
za olepšavanje mesta, plan za izboljšanje
preskrbe in plan za izboljšanje mestnih
komunikacij. Pripravili bodo Statut in
poslovnik MLO, s katerim se bo utrdila
demokratična oblika dela ljudskega od-
bora. V načrtu imajo večje število novih
gospodarskih podjetij a mnoge dosedaj
obstoječe bodo povečali. Ustanovili bodo
čistilnico, remontno podjetje in tržnico.
Pralnico, krpalnico, kakor tudi vrtnarijo
bodo za 100 odstotkov povečali. Razši-
rili bodo  mestni park,  uredili zimsko^
otroško igrališče z raznimi igralnimi na-
pravćoni. Za dograditev novega ^
adaptacijo starega DID t)odo iz prihod-
kov mestnih podjetij prispevali 500,00#
dinarjev. Zgradbe, ki so last MLO-ja bo-
do tudi adaptirali in uredili njihov zw
nanji videz. Tudi iniciativo o krajevne*
samoprispevku so odborniki prav kakor
tudi ostale točke navdušeno sprejeli
zavedajoč se svoje važne naloge t raai-
voju mesta Šoštanja in izgraditvi srečtfe
Novoizvoljeni Lludshi odbor Velika Pirešica si je postavil naloge za bodoče delo
Na svojem prvem zasedanju je novo-
izvoljeni Ljudski odbor Velika Pirešica
sprejel nove naloge za vse bodoče delo.
Zasedanja so se udeležili tudi stari od-
borniki in predstavniki množičnih or-
ganizacij. Izvolili so petčlanski izvršilni
odbor. Za predsednika je bil izvoljen
tov. Grebovšek Jože, mali kmet, ki je
zelo priljubljen pri sovaščanih.
V imenu Okrajnega ljuKiskega odbora
je govoril tov. Pečnik Ivan a za njim
je podal poročilo o delu preteklih dveh
let tov. Pečnik Franc, bivši predsed-
nik KLO, sedanji predsednik Kmetij-
sko obdelovalne zadruge.
Zasedanje je vseskozi zadržalo duh
enotnosti novega odbora, ki bo v bodo-
čem delu skrbel za bogat razvoj nji-
hovega kraja. Postavili so si lepe nalo-
ge. Popravili bodo dva mostova, raz-
širili Kmetijsko obdelovalno zadrugo
za 300 hektarjev in popravili bodo šest
kilometrov ceste. Ustanovili bodo tudi
krojaško, šiviljsko in čevljarsko delav-
nico ter krajevno gostilno.
Ob koncu zasedanja so razpravljali
o obdaritvi najsiromašnejših otrok A
Novolertno jelko, za kar so prispevaB
2000 dinarjev, S. A.
Novoletna jelka v Zagradu
Tudi v Zagradu in Pečovniku so prav
lepo • obhajali praznOc Novoletne jolk«-
V bivšo tovarno bičevnikov so bili p>o-
vabljeni vsi starčki in starke, kakor tu-
di otroci vorjnih sirot, kjer so bili ob-
darovani od strani socialnega fonda ih
pa Zveze borcev s paketi, v katerih so
bile razne jestvine, blago kakor tud!
čevliji. Po^eg tega pa so razdelili de-
narne nagrade. Za vse skupaj i>a je bil
pripravljen čaj in i>ecivo, za kar so bili
vsi skupaj res zelo hvaležni.
Pohvale vredna pa je bila tov. Trat-
nik ova in sekretar OF tov Seruga, ki
sta s svojim delom in govorom razvese-
lila celo družbo. Tako je bil prav lepo
proslavljen dan Novoiletne jelke v Za-
gradu in Pečovniku.
FIZKULTUEil
Z odstrariitrijo d^'Sedafijih napak, z izvedbo
letnih konferenc ho fizkultura v sindikalnih
podružnicah še bolj omasovljena
z zadovoljivim uspehom se je razgibala
fizkultura po sindikalnih podružnicah v letu
1949. Ne samo višji sindikalni forumi, temveč
tudi osnovne sindikalne organizacije so se
Irudile, da svojemu članstvu omogočijo čim
Teč vspstrans''e^a fi7knlturnr"^a r-^'^^^^'^rila,
potom katerega naj bi se telesno krepilo in
pridobivalo novih moči za uspešnejše izvrše-
vanje vsakodnevnih nalog. Prav mno;ično so
lajele svoje članstvo k fizkulturnemu delu
sindikalne pođru'-nice: MLO inštalacije, Celj-
ska tiskarna. Obrtne delavnice, Rudnik Pc-
ioviiik itd. Mnogo za njimi pa niso ostajale
tudi ostale, saj je v vseh fizkulturnih tekmo-
vanjih in prireditvah, ki so bile organizirane
preko leta in to v spomladanskem krosu, Ti-
tovi itafeti, množičnem nogometnem tekmo-
vanju, tekmovanju v industrijskem mno-
goboju doma in v Ljubljani, množičnem od-
bojka tekmovanju, kolesarskem tekmovanju
ter tekmovanju v športu in telovadbi za pr-
venstvo v letu 1949 (v streljanju, odbojki, no-
ffometu, atletiki in telovadbi) in v jesenskem
krosu,, kot pri tekmovanju za fizkulturni znak
pieko celega leta sodelovalo 52 sindikalnih
podružnic z 1200 članov. Omeniti je treba
vsekakor odbojkiro tekmovanje, katero je
Uilo eno najmno'ičnejših ne samo v Slove-
•r opdoiSBM •iftABisoSnf a ipm 99Auiai 'ifiu
i4 moštev s 400 člani, kar dokazuie, da je
odboi^a našemu članstvu najbolj priljubliena
flzkulturna panoga. Drugo najmnožičnejše
tekmovanje je bilo tekmovanje za prvenstvo
sindikalnih podru~nic v letu 1949, v katerem
je v petih fizkulturnih panosrah nastopilo .32
Bindikflnih podru'nic s 454 člani. Prvenstve-
no tekmovanje sindikalnih podružnid se bo
nadaljevalo vsako leto vedno v večiem ob-
segu in moro, pos+ati vedno mno'ii'nei««. Isto
»e bodo vršila tekmov^ia v vseh fizknltnrnih
panogah kot v letu 1949, katere pa morajo z
aktivnejšim delom fizi-nlturiih funkcionarjev
in z odstranitviio raznih napak pri delu po-
stati »e bolj množične ter zajeti večje število
Jlanstva.
Dosedanje napake moramo odstraniti. Pred-
vsem ie oi^pn'ti nanake in pompnikljivosti o
*elu fizkulturnih aktivov, ki so bili formirani
po večjih sindikalnih podi-u-nicah. FA kot
najvišja organizacijska oblika fizkulturne de-
javnosti v sindikalni podružnici mora voditi
celotno fizkulturno aktivnost v podružnici. V
večjih primerih pa so fizkultuuni aktivi, ki
so se formirali po sindikalnih podružnicah
že takoj po ustanovitvi prenehali s svojim de-
lom. Izvoljeni funkcionarji se niso zavedali
svojih poverjenih nalog, jih zanemarjali ter
tako obstojali večji del le na papirju. Tako
je pripadala celotna fizkulturna aktivnost le
fizkulturnim referentom sindikalnih podruž-
nic, ki po mnogih primerih z ozirom na
večjo številčno stanje članstva v podru niči
niso mogli vršiti svojih funkcij uspešno. Tak-
šne primere imamo skoraj v vseh večjih sin-
dikalnih podrn'nicah kot v Tovarni emaili-
rane posode. Tkalnici hlačevine, Cinkarni itd.
Redne seje FA, ki bi se morale vršiti teden-
sko ali pa 14 dnevno, se sploh niso vršile,
isto tudi ne fizkulturni sestanki celotnega
članstva. Posvečala se ni nobena pa'nja fi-
nančni plati aktiva. Niso pobirali članarino
od članstva, niso zbirali podporne člane. Mo-
rali bi prirejati interne fizkulturne nastope
v podružnicah, da bi pripomogli do finanč-
nih sreris^ev aktiva. Tudi izlete niso prirejali,
3 čimer bi se gojila kolektivna povezanost in
medsebojno tovarištvo članstva aktiva. Napar
ke aktivov so se pojavile tudi v odnosih do
telovadnih in športnih društev, kamor niso
vključevali svojih najboljših fizkulturnikov,
temveč po jih obdržali v aktivu, s čemer so
onemogočali razvoj prave kvalitete ter uspe-
hov fizkulturnih panog dotičnih društev. Vse
to glavne pomanjkljivosti in napake v dose-
danjem delu bodo morali FA v letu 1950. od-
praviti in se bo brez dvoma fizkultura raz-
mahnil^, in zajela tisto širino, katera ji pri-
pada. Uspehi dela v letu 19-50. pa bodo v
mnoTočem o'^v'sni od dobro pripravljene ter
uspešno izvedljive letne ko^ifere^cp fizkultur-
nih aktivov, katere se moralo vršiti v mesecu
januarju. Navodila za izvedbo istih so ~e iz-
š'a v Delavski p^otn^sti. Celjskem tedniku
in v zadnji številki Priročnika za iniitnr-in-
p,.o<7"„+Tio delo. katerega je ie prejela vsaka
sindikalna podružnica.
NAJBOLJŠI FIZKULTURNI AKTIV SINDIKALNIH PODRUŽNIC V LETU 1949 JE POSTAL FA MLO INŠTALACIJE CELJE 
Nasprotno od večjih sindikalnih podružnic
pa so bili dose-eni uspehi v manjših sindi-
kalnih podružnicah. Ne glede na odstotek
članstva, temveč tudi na številčno stanje član-
stva, so nekatere sindikalne podru'ni'"'^ '-ot
so; MLO inštalacije, Celjska tiskarna. Obrtne
delavnice. Rudnik Pečovnik itd. dosegle večje
uspehe.
Naiv°čii uspeh pa je doserla v letu 1949.
TA MLO inštalacije. FA MLO inštalacije
iteje 28 aktivnih članov, to pomeni, da je 331
odstotkov celotnega članstva v kolektivu.
S svojim delom so pričeli takoj z otvoritvijo
spomladanskega krosa, na kar so pričeli z
nogometnimi in atletskimi treningi. Udele-
iili so se množičnega nogometnega tekmova-
■ja, Titove štafete, tekmovania v industrij-
skem mnns-obniu doma in v Ljubljani, mno-
žičnega odbojka tekmovanja in tekmovanja
sa prvenstvo sindikalnih podružnic v športu
In telova'^bi. Preko leta pa so aktivno sode-
lovali pri tekmovanju za fizkulturni znak
ter so tako ob proslavi Dneva republike dne
29. novembra podelili med fizkulturniVe 21
osvojenih fizkulturnih značk. Za zaključek
sezone so izvedli jesenski kros. Nop-ometnih
tekmovanj pa se je aktiv uđeli'il razen na-
vpf^onih še z raz'i'mi F\. Do vseh nave-
denih rezultatov je FA privedla pravilna no-
tianja orsranizaciia aktiva. FA je vrMl redne
seje odbora, sestanke celotnep-a članstva in
uvedel ie tndi discinlino svojih fizkulturni-
kov. Neaktivne funkcionarje v aktivu so od-
stranjevali in jih sproti zameniali. Naivt-Č
saslug za dose-ene usnehe aktiva pripada
predvsem agilnemu predsedniku FA .lug Šte-
fanu, kateri je obenem tudi predsednik sin-
rentu sindikalne podru-nice tov. Lorbek Jo-
dikalne podružnice ter fizkulturnemu refe-
ietu.
PRED REDNO SKUPSCINO
KLADIV ARJA
v torek 10. januarja 1950 se bo vršila ob
19. uri v domu Ljudske prosvete (bivii Na-
rodni dom) redna letna skupščina sindikal-
nega športnega društva Kladivar.
SSD Kladivar je v letu 1949. imel v svojem
sestavu 14 športnih sekcij. Zaradi uapešnej-
šeea dela v poedinih športnih sekcijah je v
preteklem letu prišlo do gotovih organizacij-
skih sprememb. Najmočnejše sekcije so do-
bile samostojnejšo obliko, v kateri je bil dan
pogoi za uspešnejši nadalinji razvoj. Tako
je bil formiran nogometni klub, zimsko-
športni klub in te dni celo samostojno atlet-
si^o društvo, športniki Kladivarja so v pre-
teklem letu dostojno reprezentirali na števil-
nih n'istopih v Celju in širom cele Jugoslavije
kakor tudi izven njenih meja fizkulti^ro in
šPort nove Jugoslavije. Največje uspehe so
pač dosegli naši lahkoatleti. ki so bili plod
celotnega sistematičnega dela. Sledijo jim
rokometaši, ki so že v prvem letu obstoja te
sekcijo dosegli pomembne uspehe. Zelo aerilni
so bili tudi nogometaši, ki so v drugi polo-
vici leta 1949. dosegli vrsto zmag nad reno-
miranimi nasprotniki. Tudi članstvo ostalih
sekcij kot kegljači, košarkaši, sabljači, smu-
čarji, hokejisti, igralci namiznega tenisa
itd. so v republiškem merilu dosegli lepe
uspehe. Društvo je v preteklem letu s pra-
vilnim finančno-materinlnim poslovaniem moč-
no popravilo napake prejšnjih vodstev in je
v znatni meri znižalo društvene dolerove. član-
stvo je doseglo pomembne uspehe tudi pri
gradnjah fizkulturnih objektov, s prostovolj-
nim delom v okviru OF pa je dokazalo pre-
dano socialistično  zavest  novega  športnika.
Podrobno delo, uspehe in napake kot tudi
plan za leto 1950 bo podrobno pretresala
skupščina. Brez dvoma je potrebno, da se
skupščine udeležijo rsi aktivni športniki, fiz-
kulturniki iz sindikalnih fizkulturnih aktivov,
prijatelji Kladivarja in zastopniki vseh mno-
žičnih organizacij.
od dobrih fizkulturnikov —
do dobrih delavcev
Fizkultumiki morajo stati v prvih vrstah
borcev za izpolnjevanje plana. Tega so se
fizkultumiki MLO inštalacije tudi zavedali
ter v svojem kolektivu s svojim delom do-
kazali. Ko se je kolektiv zaradi infombirojev-
ske gonie nahajal v zaostanku s planom, je
bilo treba zadnje mesece dati prav vse iz se-
be, da se izgubljeni čas nadoknadi in plan ie
pravočasno izpolni. To pot so se prvi odzvali
svoji dol-nosti ravno fizkultumiki. kateri so
bili tudi pobudniki za večjo storilnost dela v
kolektivu. V delo so vlagali prav vse svoje
telesne sposobnosti, ki so si jih pridobili po-
tom fizkultvimega udejstvovan^a ter so tako
z večjo lahkoto presugovali vse svoje napore.
In tudi povprečno 14 urno dnevno delo jih ni
iznemoglo. Z izpolnitvijo plana 15 dni pred
rokom, katerega ni mogla preprečiti tudi no-
bena informbirojevska gonja, so fizkultumiki
MLO inštalacije dokazali, da tudi oni spa-
dajo med prve borce za izpolnjevanje plana
ter graditve socializma. S tem pa so tudi
dokazali, kako je treba fizkulturnikom za-
stopati pravi lik fizkulturnika. kateri se mora
zrcaliti tudi v vseh delovnih naporih našega
delovnega ljudstva. Sindikalna podmžnica z
upravo podjetja pa jih je za požrtvovalno delo
pohvalila in izročila najboljšim priznania,
i-->t^T-op^a so bili deležni: Borovinšek Edi,
Sorčan Jo-e, Lorbek Jože, Gaberšek Kari,
Krajne Edi, Jager Franc in Sternat Miloš.
S svojim aktivnim delom na fizknltnrnem
ri-'i'i^ t-^r ^r-rprierinim delom v produkciji v 1.
1949. spadajo fizkultumiki MLO inštalacije
med naiboljše fizkulturnike ter so tako za
vzgled vsem ostalim.
7'\ rinihovo iic-vi-^isno delo pa so prejeli tudi
priznanje od OSS-a,
OBJAVE - OCLJUSI
REPERTOAR
LJUDSKEGA GLEDALIŠČA V CELJU
Nedelja 8 ianuarja ob 15,30
Ribičič:
T NčE IN BINČE
Sreda 11. lanuarja ob 15
Kreft:
KRAJNSKI KOMEDIJANTI
Zaključna predstava za gimnazijo
Šmarje pri Jelšah.
Prodaja vstopnic za nedel'sko predstavo
v petek in soboto od 16. do 18. ure ter v
nedeljo od 14. ure dalje. Začetek toČno
ob napovedanih uarah.
koncerti
V sredo, dne 11. januarja bo v dvo-
rani kina Metropol simfonični koncert
SKUD-a Tine Rožanc iz Ljubljane. Di-
rigiral bo Vinko Šušteršič. Podroben
spored in uro konceiia še objavimo.
V sredo, dne 18. januarja bo v Domu
ljudske prosvete »Veder večer«.
Vstopnice za vse najavljene priredit-'
ve so v predprodaji v Glasbeni šoli.
obvestilo
Redna predvojažka vzgoga za mla-
dino delavskih centrov na področju me-
sta Celja se pri vseh nastavnih centrih
prične v začetku januarja 1950 leta.
Pi-edvojaško vzigojo je dolžna obisko-
vati mladina, ki je do-segla 17 leto, do
vstopa v J A k odsluženju kadrovskega
roka. (Izvzeti so samo oni, ki so stalno
ali. začasno nesposobni, kakor tudi oni,
ki so že odslužili vojaško obveznost.
O,no7ariamo m'adince, obveznike
pt-edvojaške vzgoje sledečih letnikov:
1933, 1932, 1931 in 1930, da se takoj
vključijo v svoje nastavne centre.
Uprave tovarn, podjetij, ustanov in
privatni delodajjalci so do'žni nadzirati
redovni obisk mladine njihovega pod-
jetna na predvo^aško vzgojo, kakor to
predvideva odločba o predvojaški vzgoji
iln pravilnik za izvedbo ,predvojaške
vzgoje.
Predhodna opozoritev je naglašena
predvsem na podjetoa, ki nimajo svojih
lastnih nastavnih centrov, kot so to
podjetja manjšega obsega. V zvezi s tem
morajo stopiti v stik z vojnim odsekom,
kateri bo sporazumno odredil njihovi
mladini dotični nasitavni center, ki de-
lovnem časiu podjetja najbolj odgovarja.
Mladina, ki se pravočasno ne bo od-
zvala temu pozivu, pravtako delodajalci,
ki bi ovirali nemoten obisk mladine,
bodo poklicani na odgovornost.
Za vse pojasnitve se obračajte na
vojni odsek.
Vojni odsek Celje
Vsem fantom in dekletom in tudi osta-:
^'m želimo srečno in uspešno novo leto.i
Da bodn z veseljem stopali v nove zma-|
''^ in dela o^-lne dni četrtega leta velike^
Titove petletke.
Tovariši iz Titove garde,
Bratina Tvan, Trnovlje; Ccrinšek |
Anton,tJ^m-'rie; Hojrik Ivan Tr- I
novlie: Pccl'^oršck Franc, Ostrož-j
no; Baje St-'ne, Krško: Pinter «
Edvard, Ljub^i^na: Kozel Ernest," i
Trbovlje, ^
obvestilo
Obveščamo, da se je Uprava vodovoda
MI O Celje z dnem 1. januaria 1950 pre-
I selila v nove pr-^store mestne plinarne,
I t«>lefonska  številka  211,  kamor  naj  se
obračajo vpi oni, ki imajo z vodovodom
kakršen koli ooravek.
Uprava vodovoda, Celje,
vsem
grmilitel.jem sopi^^Hzma nri.ieten oddih in
odmor v letu 1950 preskrbi
PUTNK - Celje
Celjani, udeležite se PUTNIK-ovega ieleta
2 lastnim avtobusom t
koper — portorož
▼ dneh od 22. do 25. I. 1950
Cena celotnemu aranžmami snaša 1800 din.
Prijave snrejema do vkl.inčno 15, t. m. po-
slovalnica PUTNIK-a v Celju.
organiziramo
Izlete v vse kraje FLRJ z vlaki in lastnim
avtobusom. Oglejte si lepote naše zemlje.
Sindikalne podružnice, dajte razvedrila svo-
jim članom in prijavljajte kolektivna poto-
vanja. PUTNIK-Celje,
obvestilo
Vse sindikalne podružnice in uprave podje-
tij obveščamo, da imamo na zalogi nov PUT-
NIK-ov vozni red Ekspres, zimska izdaja
1949-50, cena 12 din.
Pohitite z nabavo istih.
PUTNIK - Celje  .
Nedeljska zdravstvena služba:
8. januarja 1950: Dr. Sevšek Makslm,
Ljubljanska cesta 7. — Nedeljska zdravstve-
na služba traja od sobote opoldne do pone-
deljka zjutraj do 8. ure. i
zahvala
Podpisana Ocvirk Anica, vdova po padlei«
partizanu se najlepše zahvaljuje terenskem.«
odboru Zveze borcev III. četrti za obdarova-
nje svojih otrok.
Ocvirk Anica
vdova po padlem i>artiEaniia.
poziv
štab za Novoletno jelko v Celju poziva vs»
upnike, da takoj ali najkasneje do 15. jan.
1950 izstavijo račune z navedbo štev. tekočega
račun.", pri KB ali NB ter jih pošljejo na na-
slov blasr^iiika tov. Pavlina, poverjeniatvo za
finance MLO. i-
OB PREHODU iz starega na novo leto se j«
pri Petričku zamenjal modri žametni klo-
buk s temnim žametnim klobukom. Naslgir
v uredništvu.
PRODAM večjo in manjšo železno peč. Ifa-
slov v upravi,
KUPIM radio-aparat, 4—8 cevni, najnovejše
znamke, po možnosti z magičnim oCeson*.
Ponudbe na upravo lista pod »čist glas«.
Uslužbenci   Gozdnega   gospodarstva   v
Celju   javljajo,   da   je   preminul   njihov
zvesti tovariš, lovec in gozdar,
POŽARNIK FRANC
višji gozdarski tehnik iz Podčetrtka
Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem
spominu.
Urejuje uredniški odl»or — Odgovorni urednik Lojz« Jure — Ttl«««« 7 — Ce.je. Tlt<w trg 1 — Tiak Celjske tiakanM