IN MEMORIAM M ILKO KOS (1892— 1972) V začetku dvainsedem desete pom ladi tega stoletja je prem inil profesor Kos, ki je v A rheološkem vestniku s prispevki le m alo sodeloval — pravzaprav samo ob kolokviju o zgodnjem srednjem veku v V zhodnih A lpah, ki smo ga im eli leta 1969 v K ran ju — vselej je bil preveč zaposlen in n em ara smo prem alo intenzivno v z tra ja li — pač p a je naše glasilo naklonjeno podpiral, pazljivo zasledoval njegov razvoj, se večkrat o njem na prijeten n ačin kritično izražal in se veselil vsake nove številke. K ot predstojnik In štitu ta za zgodovino je bil ves čas tudi glavni nadzornik revije kot seveda tu d i arheološke sekcije. S so­ delavci je b il v individualnem in toplem kontaktu, posebej če so se njihova raziskovanja bližala njegovi interesni sferi. V tak ih p rim erih smo ga često sami iskali, da bi slišali njegovo besedo, m nenje ali pa vsaj spodbudo. K ljub zaposlenosti, ki je bila pogosto takšna, da nas je bolelo, koliko časa žrtvuje za organizacijsko delo in za reševanje najrazličnejših, tu d i naših problem ov, časa, ki ga je pisec velikih del kot so Zgodovina Slovencev (1933, 1955) ali topografije srednjeveške L jubljane (1955) jem al svojem u lastnem u delu, daleč važnejšem u ne le za strokovnjake, am pak tudi za Slovence kot narod. Mislim predvsem n a historični topografski leksikon, ki ga na žalost ni mogel končati, ki pa ga je že v kartoteki nesebično in rad d ajal vsem na razpolago in na vpogled, k a d a r so ga potrebovali. Povezava m ed arheologijo, m ed arheološkim raziskovalnim delom in nje­ govim je b ila vselej tesna. Daleč p re d nam i se je zavedal, kakšne osnove m ora d ajati arheologija za studij o začetkih Slovanstva v vzhodnoalpskem prostoru. P a ne le arheologija o starih Slovanih, posebej važna se m u je zdela tudi arheologija kasne antike, ki je p ri nas še v povojih, in je zato ni m ogel kaj p rid a v rednotiti na začetnih stran eh svoje Zgodovine Slovencev. K er se je za­ vedal te pom anjkljivosti, se je sam spuščal n a to področje, za k ar mu je veda hvaležna, m i pa bom o še dolgo posegali po teh štu d ijah in po gradivu nako­ pičenem v njem . Za arheologijo so delno pionirske delno spodbudne njegove historično- topografske stu d ije in toponom astični prispevki, kot so Clnreine mons (GV 4 [1928] 115— 118), Stari trg (ib. 5-6 [1930] 160— 173), V lahi (GMS 20 [1939] 226— 235), Gradišče in Gradec (ib. 22 [1941] 116— 124), V ojvoda in knez (ib. 24 [1943] 77— 83) ali O prevzem u antičnih krajevn ih im en (S erta K azaroviana 1 [1950] 241—248), dalje, Pustota (Slavistična rev ija 3 [1950] 397—404), Cesta (A bram ićev zbornik 2 [1954—1957] 169— 174). A rheolog-historik pa bo vedno cenil predvsem studije k tako im enovani staroslovenski dobi, kot so O bolgar­ skem knezu A lcioku (Šišićev zbornik [1929] 251—258), Postanek in razvoj K ranjske (GZM 10 [1929] 21—39), posebej, K postanku slovenske zapadne m eje (Razprave Z nanstvenega društva v L jubljani 5-6 [1930] 333—375), K poročilu Pavla D iakona o Slovencih (ČZN 26 [1931] 202— 216), Slovenska naselitev na K oroškem (GV 8 [1932] 101— 142; Koroški zbornik [1946] 43—75), ter vrsta studij in analiz v zvezi s krogom Pribine, kneza Koclja in slovanskih apostolov. D rug kon k retn i doprinos k slovenski kulturi, k razvoju zgodovinske vede in njenem u razcvetu n a tem prostoru je njegovo organizacijsko delo. Aktivno in z ljubeznijo te r s čutom dolžnosti je podpiral razvoj institucij, ki jo omogo­ čajo, ohranjajo, razvijajo. Zgodovinsko društvo, N arodni muzej, U niverza z biblioteko in A kadem ija so torišča, na k aterih je deloval. Povsod je opravljal svojo dolžnost, povsod je bil na m estu, povsod je njegova avtoriteta, ko je zaslovel, v aro v ala pridobitve m inulih generacij strokovnjakov in jim dodajala nove. Isto v elja za pokrajinske in m estne muzeje, ki jih im a Slovenija. Njegovo' sodelovanje s strokovnim i kolegi dom a in drugod je dajalo rezultate, ki so bili potrebni, zreli in pomembni. K je so časi, ko smo ga ko t gim nazijci spoštljivo sprem ljali s pogledom, k ad ar je stopal proti N arodnem u m uzeju. Spoznali sm o ga, kot gim nazijec spoznava narodne spomenike: slej ali prej ga je m alone vsakom ur izm ed nas nekdo — m orda oče — pokazal in nam povedal, da smo p ra v k a r srečali avtorja Zgodovine Slovencev, editorja te r kom entatorja K onverzije Bagoariorum et C arantanorum (1936), B rižinskih spom enikov (skupaj s Franom Ramovšem, 1937), v rste u rb arjev (od 1939 dalje). Zgrešiti ga ni bilo več mogoče, k er je — da tako rečem — nekako žlahtno izstopal izm ed ljudi, ki smo jih srečavali. In tako je njegova podoba postala sestavni člen našega predstavnega sveta. V lestvici človeških in znanstvenih vrednot visoko postavljena podoba, ki je z leti ni bilo treb a — ko t toliko drugih — prestaviti niže. Tudi za to smo m u hvaležni. In n ajbrže predvsem zaradi tega smo se do zadnjih let razveselili vsakokrat, kadarkoli in kjerkoli smo ga srečali. Pogosto se je kljub stotim skrbem in težavam , ki jih je im el, tudi sam navzel našega veselja in, če je tako naneslo, p ri m erlotu (ki ga je s šegavim ljudskoetim ološkim prijem om včasih povezal s svojim imenom), pozabil na znanost, opom nil to in ono iz starih dni, iz svoje m ladosti, ali povedal kaj o svojem očetu, ali pa za šalo preskušal, če še kaj vem o o katà trito n trohaion. Mnogo bom o še študirali njegova dela, m nogokrat bom o citirali posamezna m esta iz njih. A li bomo pom islili nanj, kadar bomo s K aravank gledali proti G osposvetam ? Vedno, k ad ar sem se z njim razgovarjal, sem im el občutek, da m e je imel rad. Po obram bi doktorata — b il je zadnji, ki ga je kritično p rev erjal — mi je govoril posebej prisrčno in n a koncu dejal: ‘Znanost nik d ar ne stoji. Ali nap red u je ali nazaduje. Iz nje ni poti nazaj. — Srečno!’ Profesor Kos, srečno tudi Vam. J. Sašel