Nikola JANOVIĆ
Refleksije na projekt HiperCatalunya (2003)
HiperCatalunya (2003) je futuristični multidiscipli-narni projekt razvojne prihodnosti kataionsi<e regije kot hiperteritorija 21. stoletja. Projekt je zasnovan na operativnem metodološkem okviru, ki združuje sociološke, ekonomske, ekološke, arhitekturne in druge razvojne strategije. Rezultat študij so razvojni predlogi, ki teritorij omislijo v dimenzijah mrežnega geourbanizma (nova geografija in logistika povezovanja mest), moderniziranja sistema infrastrukture (prenova omrežja in sistema: mobilnosti, energije ipd.), oblikovanja novih hiperrealnosti, utemeljenih v razvoju infostrukture (info-prosti čas-znanje-turistični multirazvoj) in hibridizacije habita-ta (teritorialne razširitve, prebivalstvo, kultura).
l-liperCatalunya (2003) is a futuristic multi-discipli-nary project about development futures of the Catalonia region, as a 21st century hyper-territory The project is conceptualised on an operative methodological framev/ork, which integrates sociological, economic, ecological, architectural and other development strategies. The reserach's results are development proposals, that see territory in dimensions of networked geo-urbanism (new geography and logistics of connecting cities), modernised infrastructure systems (reconstruction of networks and systems: mobility energy etc.), designing new hyper-realities based on info-structu-re development (info-leisure-knowledge-tourism multi-development) and hybrid habitats (territorial extension, population, culture).
Družba Ekostruktura Habitat! In kulture Medsebojno povezani teritoriji Omrežja in sistemi Prosti čas-informacije-turizem
Ecostructure
Habitats and
cultures
Interlinked
territory
Leisure-
information-
tourism
Networks and
systems
Society
1. Intro
Projekt hiCat, ki sta ga izvedla laac ill Metapolis v sodelovanju s katalonsko vlado, na piTi pogled deluje kot dobra marketinška poteza vlade, s katero želi promovirati svoje regionalne ekonomske in socialnorazvoj-ne potenciale za 21. stoletje. Toda zadeva je bolj subtilna in ima mnogo nastavkov, ki implicirajo iniùlti-plo razvojno vizijo Katalonije, za katero nedvomno stoji znanstveno utemeljen politični jDoseg v regionalni katalonski prostor. To pomeni, da gre za muUidisciplinamo kreativno ficturistično študijo arhitektov, sociologov, politikov, ekologov, ekonomistov idr., s katero želijo prikazati eiDistemološki obrat pri proučevanju teritorija in možnost implikacije zmogljivosti te študije v okviru t. i. vladnih posegov v življenjsko okolje. Koncept inteiTencij je mišljen po ameriškem sistemskem modelu pametne rasti (orig. smart growth) (ekonomizacije), ki
je utemeljen na medsebojni odvisnosti ekonomskega, okoljskega in socialnega razvoja, da bi zagotovili heterogen (decentraliziran) razvoj teritorija in izboljšanje kakovosti življenja. Takšen konceptualni model, ki izhaja iz empiričnih raziskav in na osnovi njih oblikuje možne predstave o realnem svetu, nam pove, da imamo opraviti s tremi funkcionalnimi koncepti: zmožnost upravljanja (govermentability), bio-l}olitiko kot jjrodukcijo življenja in designom teritorija, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo.Vsi trije koncepti so značilni za sodobno, moderno, globalno družbo 21. stoletja, ki se spoprijema z vedno novimi izzivi in išče možnosti za uresničevanje svojih vizij.
Študija hiCat ponuja inovativen celosten pristop dinamiziranja teritorija-njegove biosfere in antroposfere, ki ju epistemološko misli po modelih teorije kaosa, tj. minimalnega reda naravnih procesov, razu-
mevanj a sveta kot kompleksnega sistema, sposobnega samoregulacije (hipoteza Gaia) in družbene dinamike. Takšna celostna - sistemska konceptualizacija poskuša pokazati na vrsto navigacijskih potreb in možnosti habitata, ki pa zahtevajo novo razumevanje teritorija. Teritorij, vj^et v globalne strukture, mul-tipolariziran, prepleten z zmogljivimi omrežji (bodisi virtualnimi bodisi psihičnimi ali socialnimi), informacijskimi avtocestami, obogaten s sociokulturnim nomadizmom idr. je tako treba razumeti kot hi-perteritorije povezav in pretokov (connections and flows), ki lahko prikličejo nove okvire (frameworks) za nove življenjske sloge, novo estetiko ter nove scenarije razvoja (ekonomske, socialne, ijsihične, okolj-ske idr.). (Joan Sanchez de Juan)
Dizajniramo prihodnost?
Oblikovanje prihodnosti teritorija (in njegovih funkcionalnih ter živ-
letnik 15, št. 1/04
Ijenjskih sfer) z več-plastnim i^ri-stopom nedvomno zahteva opredelitev skupnega okvira - sintetični tročlenik (fizično ra^iširitev, nosilce in mreže (network) teritorija), s katerim je določena katalonska matrica (Jose Miguel Iribas). Ta je teritorialna realnost, na osnovi katere so oblikovani operativjii posegi, ki
delujejo kot virtualni atlas in resin-tetizirajo teritorij v t. i. podobo Katalonije jutrišnjega dne (Andreu Ulied). Operativna matrica je metodološko zastavljena glede na formulacije in klasifikacije Sžuiiega teritorija ter raziskovalno vizionarske formulacije (vision rešitve). Tako imamo opraviti z osnovnimi feno-
meni, kot so teritorij, demografija, povezave (omrežja in povezave); s cilji, ki zadevajo vire in programske rešitve; s strategijami, ki se raztezajo med globalnim in lokalnim, ter situacijskimi rešitvami, ki se ukvarjajo z lokalno mikroklimo (Andrea Fernandez). Zadnje so nastavki za večplastne strategije raziskovanja:
Can intermediate cities function as a network?


letnik 15, št. 1/04

letnik 15, št. 1/04
geostrukture in logistike, infrastrukture, iiifostrukture, ekostruktu-re ter njihovih kombinacij.
Misliti t. i. post Katalonijo kot nesklenjeno multi multi-city (Manuel Causa), je odgovor na vprašanje, kako strukturirati in interpretirati globalno katalonsko mrežno (networked) geourbanost (J. Mansilla & L. Viu). Mrežna geourbanost bi tako pomenila razbijanje centralizirane nuklearne realnosti (razvoj velikih mest) in s tem vzpostavljanje decentraliziranega razpršenega dinamičnega medsebojno povezanega mrežnega modela, s katerim se ustvarja nova operativna matrica (infrastruktura, viri idr.) med katalonskimi mesti. Koridorna povezava (logistika) bi tako prečila teritorij in povezovala mesta v t. i. mrežne metapolise ter hkrati delovala kot revitalizator in intermediator mest (agentov). Zato zahteva novi model mrežnega metapo-lisa tudi redefinicijo infrastruktur-nega sistema (Andreu Ulied), ki sega onkraj flow-artikuli ranega sistema uspešne optimizacije, dina-mizacije in mobilnosti produkcije in virov (resursi). Temu ustreza oblikovanje novega multifunkcio-nalnega režima, ki bi glede na te-ritorijsko kompresijo (prostor-čas) kvalitativno reinterpreti ral in dopolnil zdajšnjo infrastrukturo (energetske in transportne mreže idr.) v smislu multifunkcionalne deformacije. Prav tako je treba misliti tudi infostrukturo (in eko-strukturo) (Luis Falcon). Namreč, habitat kot možni atraktor združuje scenarija leisure society in informacijskega razvoja in tako pridobiva novo kakovost, ki kombinira zabavo v prostem času (leisure), znanje (knowledge) in informacijsko kulturo. Lahko rečemo, da ta nova kakovost ustreza večplastnemu modelu turizma, ki temelji na zabavi in znanju (multifaced pleasure-knowledge-based tourism) (Jose Miguel Iribas), ki tako artikulira različne modalitete produkcije tehno/digitalne družbe znotraj območij širitve (landscapes of ex-
pansion) (Artur Serra). Ekostruk-tura (Xavier Mayor Farguel) posledično ob vseh naštetih geo, infra, info predpostavljenih spremembah prav tako zahteva redefiniranje meril poseganja (med geografskimi in teritorialnimi strukturami), ki jih lahko strnemo v strategije ravnotežja z okoljem in ne-urba-nim okoljem ter strategije eksplicitno urbanega značaja (primer Barcelone). Te strategije, ki so občutljive za okolje in naravo, naj bi bile sposobne vzpostavitve novega razmerja med mestom in teritorijem ter njegovimi uporabniki, s čimer bi se določila prav tako nova merila vrednotenja urbane rasti (NL Architects).
2. Outro
Idejne rešitve, ki jih ponujajo sodelavci projekta hiCat, nedvomno izboljšujejo tradicionalna orodja urbane discipline, saj v svojih predlogih združujejo različne strateške pristope z novimi multiplimi problemi, ki nastajajo kot posledica globalne tehnologizacije. Zato govoriti o multimestih pomeni razumeti pomen metaurbane strukture, ki jo je treba misliti v diskurzu novih strategij povezovanja in teritorialnih dimenzij. To pa je mogoče le, če takšno mesto mislimo kot hipeipo-lis - mesto hibridizacije, mediacije informacij in dogodkov, Id je osnovan na avtopoetičnem tj. samoor-ganiziraneni omrežju. Ta mreža povezuje dinamični teritorij in postavlja merila mobilnosti. Pretok informacij, ljudi, dobrin, besed in idej pridobiva virtualne lastnosti -nehierarhičnost, disperznost idr. in tako veča zmogljivosti realnosti ter preverja sposobnosti samoregulativ-ne transformacije mesta v nexus mode. Ne gre več le za multimesta temveč za hiperteritorije (hiperpo-lis), ki kot multiple infra- in info-dimenzije sooblikujejo nexus in njegove multiple identitete.
Simulacija hipermožnosti in pričakovanj urbane prihodnosti (Katalo-
nije) je tako poskus novega branja in risanja teritorija, ki v svoje podatkovne baze poskuša spraviti čim več koristnih podatkov na osnovi katerih lahko oriše prihodnje rešitve. Zanimanje za virtualno potovanje tako vključuje poleg igralnih strategij oblikovanja hipeipolisa tudi njegov kulturni habitat in pretoke (flow) (migracije, turizem idr.), torej tiste kulturne mobilnosti, ki so kazalec ne le (katalonske) lokalne trendovske aktivnosti, temveč tudi njene vključitve v globalne tokove.
Raziskovanje prihodnosti teritorija, njegove strukturiranosti, jDopulaci-je, razvoja idr je zato podobno oblikovanju scenarijev in strategij, na osnovi katerih je mogoče poseči prav v to okolje z namenom regeneracije in regulacije sistema. Prav to analitično sistemskost (multi-disciplinarnost) novih možnosti (razvoja turizma, športa, zabave, mobilnosti, info in infra mreže idr.) nekega teritorija, je treba razumeti kot eksperimentalni futuri-stični multi-program board.
Nikola Janović, univ. dipi, ekon,, strokovni sodelavec raziskovalec, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Ljubljana •
E-pošta: nikola.janovic@gu6st,arnes,si
Ilustracije: HiperCataiunya (2003)
Opombe
Projekt HiperCataiunya - Research teri-tories and Multilayered strategies je razvil Institut d'arquitectura avangada de Catalunya (laac) in ga dokončal v letu 2003.
12] Koncepta biopolitike in produkcije življenja je razvil M. Foucault, Glej Michel Foucault, Governmentality [1978], in; Graham Burchell in dr,, eds. (1991), The Foucault Effect. Studies in Govern-mentaiity, London etc,: Harvester -Wheatsheaf. Koncept sveta kot dizajna je razvil Kurz Robert (1999): Die Welt als Wille und Design. Postmoderne, Lifestyle-Linke und die Ästhetisierung der Krise, Edition Tiamat, Berlin,
1^1 Nedvomno je v prvi vrsti ekonomska blaginja, informativna struktura, šele nato industrija, kakovost življenja ipd.