Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: zbornik EARL Andrej Bekeš, Jana S. Rošker in Zlatko Šabič (ur.) Ljubljana 2019 Earl_FINAL.indd 1 28.11.2019 8:30:40 Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: zbornik EARL Zbirka: Studia Humanitatis Asiatica (ISSN 2463-8900) Glavna urednica zbirke: Jana S. Rošker Uredniki zbornika Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji – zbornik EARL: Andrej Bekeš, Jana Rošker in Zlatko Šabič. Lektoriranje: Rok Janežič Tehnična urednica: Jasna Bavec Recenzenta: Mirjana Ule, Chikako Shigemori Bučar Oblikovanje in prelom: Jure Preglau Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo (EARL) Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2019 Prva izdaja Naklada: 200 izvodov Cena: 24,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610602699 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=302585088 ISBN 978-961-06-0270-5 E-knjiga COBISS.SI-ID=302628352 ISBN 978-961-06-0269-9 (pdf ) Earl_FINAL.indd 2 28.11.2019 8:30:40 Kazalo Andrej Bekeš, Jana S. Rošker, Zlatko Šabič: Spremna študija ........................................ 5 IDEJNA STIČIŠČA Marko OGRIZEK: Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije ...................................................................................................13 Téa SERNELJ: Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine ..........................................................................35 Helena MOTOH: Politična kozmologija pasu in ceste – konceptualna struktura nove kitajske strateške pobude .............................................57 Jana S. ROŠKER: Pomen poznavanja kitajske idejne zgodovine za razumevanje sodobne kitajske družbe: primer idejnega konstrukta »harmonije« in njegove interpretacije na kitajski celini ter na Tajvanu ................71 KULTURNA DEDIŠČINA Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK: Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji .................................................................................................................93 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM: Preobrazba mest v Vzhodni Aziji: Primerjava vključevanja javnosti v prenovo stanovanjskih sosesk v Južni Koreji in Singapurju ...............................................................................................139 Matjaž URŠIČ: Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim – primerjalna analiza vplivov urbanih kompetitivnih politik na tradicionalne tržnice v vzhodnoazijskih in evropskih mestih ..........................................................161 JEZIKI IN PISAVE Kristina HMELJAK SANGAWA: Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev: kitajski vzori in japonske inovacije ..............................................................191 Andrej BEKEŠ: Kam so šle kitajske pismenke: modernizacija pisav na obrobju kitajskega kulturnega kroga .............................................................................217 Mateja PETROVČIČ: Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij .....................................235 Earl_FINAL.indd 3 28.11.2019 8:30:40 INTERNI PROBLEMI IN IZZIVI Nataša VISOČNIK: Priseljevanje na Japonskem: pomanjkanje delovne sile in družbene spremembe ...................................................261 Marjan SVETLIČIČ: Od ameriškega do kitajskega izzivanja: med strahovi in realnostjo ..............................................................................................285 Marko HOČEVAR: En pas, ena cesta: vzpon Kitajske in gradnja (kontra)hegemonije? ........................................................................................................317 Nina PEJIČ: Razumevanje vzpona Kitajske v znanosti o mednarodnih odnosih .....................................................................................................337 MEDNARODNI ODNOSI Zlatko ŠABIČ: Regionalizem v Vzhodni Aziji: smer jug-vzhod .............................359 Maja BUČAR in Jana ARBEITER: Vzhodna Azija: od sledilcev do vodilnih na področju raziskav in razvoja .....................................................................387 Saša ISTENIČ KOTAR: Vzhodna Azija: ključni varnostno-politični izzivi ..........409 O avtoricah in avtorjih ....................................................................................................427 Stvarno kazalo ...................................................................................................................439 Earl_FINAL.indd 4 28.11.2019 8:30:40 Spremna študija Pričujoča knjiga pomeni mejnik v slovenskih raziskavah azijskih regij. Ta mejnik ima dvojni pomen: prvič nas opozarja na to, da je minilo prvo stoletje pedagoškega, pa tudi raziskovalnega in znanstvenega delovanja Univerze v Ljubljani. Ta monografija, ki je plod skupnih prizadevanj številnih posameznikov, je hkrati dokaz, da nam je v teh sto letih uspelo razviti kako- vostno stroko, katere predmet je raziskovanje azijske oziroma, natančneje, vzhodnoazijske regije. Drugi, nič manjši pomen tega mejnika pa je v tem, da smo prav na področju vzhodnoazijskih študij nadvse plodno združili razisko- valno delo znanstvenic in znanstvenikov različnih disciplin. Pod strokovnim vodstvom uredniške ekipe s področij japonologije, sinologije in mednarodnih odnosov smo izdali resnično interdisciplinarno delo, ki predmet naših razi- skav, torej Vzhodno Azijo, osvetljuje z najrazličnejših zornih kotov in zato nudi vrsto novih perspektiv za bolj poglobljeno razumevanje večplastne komple- ksnosti njenih družb. Knjiga je plod raziskovalnega dela v okviru dveh osrednjih institucij ljubljan- ske univerze, Filozofske fakultete (FF) in Fakultete za družbene vede (FDV). V okrilju prve, vodilne slovenske institucije na področju humanistike, so av- torji in avtorice tega knjižnega projekta pred dvajsetimi leti ustanovili novi Oddelek za azijske študije, ki se je na začetku delovanja osredotočal na dve področji, japonologijo in sinologijo. Po dobrem desetletju je delovanje raz- širil na področje koreanistike. Tak razvoj ne bi bil mogoč brez predanega in Earl_FINAL.indd 5 28.11.2019 8:30:40 Jana S. ROŠKER, Zlatko ŠABIČ, Andrej BEKEŠ vztrajnega dela strokovnjakinj in strokovnjakov s teh področij, ki delujejo na osnovi jezikoslovno-kulturoloških iztočnic. Pričujoča monografija pa ne ostaja omejena na raziskave s področja huma- nistike. Dobra polovica strokovnih in znanstvenih spoznanj tega zbornika je rezultat študij družboslovcev in družboslovk, ki večinoma delajo na Fakulte- ti za družbene vede, kjer že dolga leta obstaja močna tradicija na področju proučevanja urbanizacije Vzhodne Azije, v zadnjem času pa je velik poudarek tudi na političnih vidikih razvoja te regije. In končno, FDV in FF sta leta 2016 ustanovili v evropskem kontekstu izjemno pomembno Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo (EARL), eno redkih, ki na enem mestu združuje vse rele- vantne akterje v regiji: Kitajsko, Tajvan, Japonsko in Korejo. Interdisciplinar- nost, ki opredeljuje pričujočo publikacijo, je mogoča prav zaradi skupnega 6 dela strokovnjakov in različnih disciplin, ki so v okviru tega središča pridobili odlične možnosti meddisciplinarne izmenjave in sodelovanja. Strokovnjaki- nje in strokovnjaki z obeh navedenih fakultet so se odločili, da pripravijo to edinstveno publikacijo, ki bo procese in odnose v Vzhodni Aziji osvetlila z vidika različnih disciplin, ki jih gojijo na obeh fakultetah, pa tudi na drugih raziskovalnih in visokošolskih institucijah. In prav v tem je posebna vrednost te publikacije – z njo FDV in FF ponujata roko različnim disciplinam za skupne raziskovalne napore pri analizi aktualnih dogajanj. V tem kontekstu je projekt povsem skladen z akademskim poslanstvom, ki ga deli tudi Univerza v Lju- bljani: dogajanja razumeti, ne samo popisovati. Poglobljeno razumevanje Vzhodne Azije je namreč že dve desetletji v središ- ču pozornosti svetovne javnosti, saj se prav v tej regiji najintenzivneje odvija prerazporeditev moči v mednarodni skupnosti. Njene družbe so v 21. stoletju na novo začrtale zemljevid napredka: ravnovesje ekonomske, če ne celo po- litične moči se iz evroameriške preveša v azijsko-pacifiško regijo. Ta preobrat nas sooča s številnimi problemi, ki so povezani s transformacijami material- nih in idejnih paradigem. Te spremembe ne določajo zgolj razvoja azijskih družb, temveč bistveno vplivajo tudi na mednarodne odnose v širšem smislu. Pri iskanju strateških rešitev za tovrstne probleme je treba v okviru konteks- tov posameznih kulturnih in družbenih ozadij upoštevati širše perspektive. Te pa niso omejene zgolj na ekonomske in ekološke vidike, temveč vključujejo tudi politično in družbeno vlogo ideologij ter kulturno pogojenih vrednot, ki so osrednje epistemološke osnove, na katerih temeljijo najznačilnejše in trajne institucije teh družb. Avtorice in avtorji zbornika torej prihajajo iz najrazličnejših strok dveh po me- todološki in vsebinski zasnovi precej različnih ved. Kot že omenjeno, je zbornik Earl_FINAL.indd 6 28.11.2019 8:30:40 Spremna študija zaradi tega izrazito interdisciplinarne narave. Tovrstne konceptualizacije so se – kljub dejstvu, da je etiketa interdisciplinarnosti v zadnjih letih izjemno aktualna ter zato na deklarativni ravni izjemno modna in tako rekoč vseprisotna – doslej v praksi vselej izkazale kot precej problematične. Ta problematičnost je rezultat dveh različnih vprašanj, ki pa sta medsebojno povezani. Prvič gre za metodolo- ško vprašanje, kako kvalitativne in kvantitativne metodologije posameznih pri- spevkov združiti v študijo tako, da bo v celoti vendarle delovala kot koherentna enota. Drugi vidik te problematike je povezan z bolj konkretnimi vprašanji, ki izhajajo iz divergentne uporabe posameznih metodoloških postopkov ter zato osvetljujejo različne vidike družbenih procesov in odnosov. Zato se poskusi po- vezovanja raziskovalnih rezultatov različnih ved, disciplin in sovpadajočih meto- dologij pogosto izjalovijo; tako imenovane »interdisciplinarne« študije so zato le redko koherentne celote, v katerih bi se posamezni prispevki dejansko do- 7 polnjevali. Kako torej rešiti kvadraturo tega kroga in napisati smiselno, enovi- to publikacijo, katere posamezni prispevki se v vsebinskem pogledu vzajemno povezujejo in nadgrajujejo, v metodološkem pa presegajo inkomenzurabilnost različnih referenčnih okvirov, v katere so vpeti? Pri snovanju pričujoče knjige smo se te problematike od vsega začetka za- vedali. Odločili smo se, da se bomo njenega reševanja lotili z dveh različnih vidikov. Pri tem je bilo najpomembneje zagotoviti, da bo imela naša knjiga koherentno rdečo nit, ki se bo pokazala tako na vsebinskem kot metodolo- škem področju. Zato smo delne študije in njihove parcialne metodologije povezali s krovnim področjem metodologije medkulturnih raziskav, ki tvori ozadje oziroma osnovo vseh konkretnih metodologij, ki so jih uporabili avtor- ji in avtorice posameznih prispevkov. Zgodovinski razvoj, politično-ekonomske pogoje ter notranji ustroj dojemanja in interpretacij neevropskih kultur je v svojem temeljnem delu Orientalizem nazorno opisal Edward W. Said. Njegova kritika orientalizma kot znanstve- ne discipline, ki utemeljuje in pogojuje kolonialistični diskurz obravnavanja kultur, ki niso plod evropske tradicije, je hkrati kritika razmerja nasilja, ki se kaže v klasičnem odnosu med znanjem in oblastjo. Podobno kot feministična kritika zahodnih metodoloških procesov je tudi ona usmerjena proti meto- di dojemanja in posredovanja v okviru strukture aktivnega (»zahodnega«) spoznavnega subjekta in pasivnega (»nezahodnega«) objekta spoznanja. Za- hodni diskurzi »Vzhoda« namreč še vedno uporabljajo metodološke kriterije, ki temeljijo na prevladi ekonomske in politične oblasti. V tem okviru vsakršno soočenje nujno postane interpretacija na podlagi vrednostnega sistema, ki ga vsebinsko določa ideologija materialnega (civilizacijskega) napredka, me- todično pa evropska formalna logika. Earl_FINAL.indd 7 28.11.2019 8:30:40 Jana S. ROŠKER, Zlatko ŠABIČ, Andrej BEKEŠ Upoštevanje temeljnih premis sodobnega medkulturnega raziskovanja zah- teva nenehno refleksijo tovrstnih razmerij oblasti. Tega se zavedamo, tako kot se zavedamo tudi dejstva, da je soočanje z drugimi, tudi vzhodnoazijskimi kulturami ter njihovo dojemanje in razumevanje vselej povezano s proble- matiko različnih jezikov, tradicij, zgodovin in socializacij. Zato so interpreta- cije različnih elementov in vidikov teh kultur nujno povezane z geografskim, političnim in ekonomskim položajem subjekta, ki jih interpretira, ter objekta, ki ga ta subjekt interpretira. Zato ni slučajno, da slovenske raziskave vzhodno- azijskih regij vselej nujno vključujejo problematiko prevajanja. Pri tem ne gre samo za jezikovno, ampak tudi za diskurzivno prevajanje, ki vključuje tolma- čenje besedilnih in govornih struktur, kategorij, konceptov in vrednot v raz- ličnih socio-kulturnih kontekstih. V tem postopku nam je uspelo kvantitativne postopke izjemno pomembnih socioloških prispevkov lepo združiti z dosežki 8 interpretativnih humanističnih ved. Pri vsem tem nas je vodil motiv, ki ga ni mogoče umestiti niti zgolj v okvire teženj po spoznavanju nekakšnih »tujih kultur« niti v okvire razumevanja nekakšnih »drugačnih modelov teorije«, temveč ga lahko opišemo kot potrebo po relativizaciji sistemov vrednot in struktur dojemanja. Druga raven, na kateri smo se želeli dokopati do vsebinske koherentnosti pričujoče knjige, je raven povezovanja posameznih študij in njihovih diver- gentnih raziskovalnih vprašanj. Na osnovi zgoraj opisanih načel sodobnih me- todologij medkulturnega raziskovanja smo se odločili vzpostaviti vsebinsko strukturo, v kateri se bodo posamezni prispevki vzajemno nadgrajevali in do- polnjevali. Zato smo knjigo razčlenili na štiri vsebinske sklope, ki so razvrščeni na osi od splošnega k posebnemu. Takšna struktura bo bralstvu omogočala vzhodnoazijske družbe spoznavati na osnovi zgoraj opisane enotne metodo- loške oziroma teoretske zasnove in s pomočjo prehajanja iz splošnih, univer- zalnih vidikov k bolj konkretnim in partikularnim posebnostim teh regij. Prvi sklop z naslovom Idejna stičišča obravnava različne vidike vzhodnoazij- skih miselnih in ideoloških tradicij, ki tvorijo skupno idejno dediščino tega področja. Pri tem gre v glavnem za konfucijanske elemente; medtem ko Mar- ko Ogrizek predstavi njegove tradicionalne interakcije v celotni vzhodnoazij- ski regiji, nam Tea Sernelj ponudi kritično analizo in interpretacijo osrednjega dokumenta prenove tradicionalnih vrednot, tj. tako imenovanega »konfuci- janskega manifesta«, ki je sredi 20. stoletja zakoličil vzhodnoazijski preporod konfucijanstva in sovpadajoče kulture. Helena Motoh se osredotoča na nje- gove sodobne ideološke konotacije, Jana S. Rošker pa v zadnjem prispevku tega sklopa poda kontrastivno analizo konfucijanskega preporoda na Tajvanu in v Ljudski republiki Kitajski. Earl_FINAL.indd 8 28.11.2019 8:30:40 Spremna študija Drugi sklop je osredotočen na kulturne posebnosti in izmenjave v vzhod- noazijski regiji. Prične se z za našo državo in njene medkulturne izmenjave nadvse pomembnim prispevkom o zgodovini in vplivu zbirateljske kulture vzhodnoazijskih umetniških artefaktov v Sloveniji, ki ga je napisala Nataša Vampelj Suhadolnik. Naslednji dve poglavji tega sklopa sodita na področje ur- banih študij. Matjaž Uršič tematiko kulturne dediščine Vzhodne Azije umešča v precep med globalnim in lokalnim, medtem ko prispevek Blaža Križnika Im Sik Cho in Su Kim predstavi določene civilno-politične implikacije v procesu urbanih prenov skozi optiko primerjave med Južno Korejo in Singapurjem. V naslednjem sklopu se Kristina Hmeljak Sangawa, Andrej Bekeš in Mateja Petrovčič posvečajo posebnostim vzhodnoazijskih jezikov in pisav. Medtem ko se Hmeljak Sangawa v svojem prispevku ukvarja z makrostrukturo pred- modernih japonskih slovarjev skozi optiko razmerja med kitajskimi originali 9 in japonskimi modifikacijami, se Bekešev prispevek osredotoča na širšo per- spektivo transformacij pisav v državah kitajskega kulturnega kroga. Zadnji pri- spevek tega sklopa izpod peresa Mateje Petrovčič je posvečen izjemno aktu- alni tematiki sodobne digitalizacije kitajskih pismenk in drugih kompleksnih pisav v Aziji nasploh. Četrti sklop sestavljajo prispevki s področja sociologije Vzhodne Azije. Sklop, ki nosi naslov Interni problemi in izzivi, vsebuje pet prispevkov, ki se z različnih vidikov posvečajo vprašanjem, povezanim s strukturnimi, ideo- loškimi, ekološkimi in ekonomskimi osnovami vzhodnoazijskih družb. Pri- spevek Nataše Visočnik predstavi problematiko staranja prebivalstva in s tem povezano priseljevanje na Japonsko. Sledi mu prispevek Marjana Svet- ličiča, ki vprašanja notranjih izzivov mednarodnih povezav z Vzhodno Azijo obravnava z druge, obratne perspektive, torej z vidika zahodnih regij. Ta problematika je predstavljena na ozadju kritike orientalističnih imaginarijev tako imenovane kitajske »rumene nevarnosti«. Zadnja dva prispevka v tem sklopu obravnavata problem hegemonističnega vzpona Ljudske republike Kitajske: Marko Hočevar se sprašuje o pogojih in posledicah tega vzpona skozi optiko politike »enega pasu in ene ceste«, medtem ko Nina Pejič bral- stvu – prav tako na primeru Ljudske republike Kitajske – predstavi diskurze prenosa hegemonske moči. Zadnji sklop, ki obravnava področje mednarodnih odnosov, vsebuje štiri prispevke, ki vsak na svoj način in vsak s svojega zornega kota opisujejo to področje. Ta poglavja so kot kamenčki v mozaiku spoznanja, saj nam kljub svojim partikularnostim v skupni izmeri ponudijo zanimivo podobo tega, kako se tovrstni odnosi in pripadajoči vzorci komunikacije odražajo na ozadju Earl_FINAL.indd 9 28.11.2019 8:30:40 Jana S. ROŠKER, Zlatko ŠABIČ, Andrej BEKEŠ vzhodnoazijskih tradicij in modernosti. Zlatko Šabič se v svojem prispevku posveča problemom in izzivom vzhodnoazijskih regionalizmov, medtem ko Maja Bučar in Jana Arbeiter v tem kontekstu obravnavata specifične vzhod- noazijske modele povezovanja razvoja znanosti in tehnologije. Zadnji prispe- vek tega sklopa, s katerim se knjiga zaključi, je napisala Saša Istenič Kotar. V njem predstavi temo, ki je – če ne neposredno, pa vsaj posredno – za naše so- očanje z Vzhodno Azijo precej relevantna, saj se osredotoča na najpomemb- nejše varnostno-politične strategije vzhodnoazijskih regij. Tovrstni splošni uvidi so predpogoj za vsakršno resnično medkulturno študi- jo. Dokopati se do takšnih, na relativizaciji vrednot ter aksioloških in politič- nih struktur temelječih uvidov pa zahteva ne samo veliko časa in potrpljenja, temveč predvsem dobršno mero rahločutnosti. Le tako smemo upati, da v 10 soočanju z vzhodnoazijskimi kulturnimi tradicijami in kulturno ter družbeno sedanjostjo ne bomo samo kar naprej strumno korakali po poti najsmotrnej- še racionalnosti in se počasi, a zanesljivo spremenili v strokovnjake in stro- kovnjakinje brez duha, ampak da bomo nekoč resnično lahko dokazali spo- sobnost, ki je v tem pogledu morda najpomembnejša: sposobnost neobre- menjenega učenja. Uredniki Andrej Bekeš, Jana S. Rošker in Zlatko Šabič Earl_FINAL.indd 10 28.11.2019 8:30:40 IDEJNA STIČIŠČA Earl_FINAL.indd 11 28.11.2019 8:30:41 Earl_FINAL.indd 12 28.11.2019 8:30:41 Marko OGRIZEK Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije Povzetek Konfucijanstvo spada med elemente, ki ne le povezujejo, temveč tudi pomagajo defini- rati vzhodnoazijsko kulturno sfero. Vendar pa se ob pristopanju k študiju konfucijanstva kot takega kaj hitro pokaže, da gre za izredno bogat in raznolik, zato pa težko zajemljiv pojem, ki v sebi nosi tudi številne napetosti: konfucijanstvo kot tradicija, ki že dve ti- sočletji in pol povezuje različne filozofske šole; kot izhodišče civilne religije ter politične doktrine konfucianizma; kot prenašalec specifičnega, na kulturni dediščini temelječega vrednostnega sistema – ki se mu uspe v različnih oblikah uveljaviti tako v ožjem kultur- nem okolju Kitajske kot tudi širše. Pričujoči članek skuša predstaviti enega od pristopov k študiju konfucijanstva – in sicer s pomočjo metode primerjalne filozofije. Najprej skuša predstaviti filozofske temelje konfucijanstva ter očrtati podobo enovitega konfucijanske- ga etičnega nauka, nato pa s kontrastiranjem poglavitnih elementov konfucijanske tradi- cije na Kitajskem in Japonskem pokazati na odnos med univerzalnim in partikularnim, ki ga razvija tradicija. Tako se v članku pokažejo prednosti in pasti obravnave konfucijanstva kot opisane enotne filozofske tradicije. Ključne besede: Vzhodna Azija, primerjalna filozofija, konfucijanska etika, konfuci- janstva, dao Earl_FINAL.indd 13 28.11.2019 8:30:41 Marko OGRIZEK Abstract – The Philosophical Foundations of Confucianism as a Shared Ideological He- ritage of East Asia Confucianism is among the elements that not only connect, but in a way, help define the East-Asian cultural sphere. Nevertheless, when approaching the study of Confucianism as such, it soon shows itself to be an extremely rich and diverse, and, consequently, a hard to grasp notion that carries many tensions within itself. Confucianism as a tradition that for two and a half millennia has connected different philosophical schools; as the starting point of the civil religion and the political doctrine of Confucianism; as a trans- mitter of a specific, cultural heritage-based system of values – a system that managed to establish itself within the narrower cultural context of China, but also in the wider environment. This article tries to present one of the approaches to the study of Confu- cianism through the use of comparative philosophy. It tries to present the philosophical foundations of Confucianism and to show an outline of a unified Confucian ethical tea- ching; then to contrast certain main elements of the Confucian tradition in China and in 14 Japan and thus the tense relationship between the universal and particular, which the tradition develops. Through such a presentation, both the pros and the cons of seeing Confucianism as a unified philosophical tradition can be evaluated. Keywords: East Asia, Comparative philosophy, Confucian ethics, Confucianisms, Dao 1 Uvod Konfucijanska idejna tradicija sodi med elemente, ki ne le povezujejo, temveč tudi pomagajo definirati vzhodnoazijsko kulturno sfero. Hkrati ta pojem predstavlja izziv na več ravneh. Pričujoči članek poskuša ponuditi razmislek o tem, ali je v okviru študija konfucijanstva (ali, bolje, konfucijanstev) diskurz, ki od kanoničnih del vodi skozi bogato komentatorsko tradicijo ter obravnava pojme, ki so v njenem okviru odpirali razpravo o človeka vrednem življenju prek raznolikih geo- grafskih, časovnih in disciplinarnih kontekstov, mogoče razumeti kot del enotnega, razvijajočega se in še vedno živega dialoga o konfucijanski eti- ki ali pa se je zaradi izjemne raznolikosti, ki jo je v dobrih dveh tisočletjih in pol v številnih oblikah ponudila tradicija, morda nemogoče sklicevati na kakršnokoli pravo filozofsko kontinuiteto. Glavni del članka poskuša pokazati, na kakšen način konfucijanska misel v svojih začetkih obsega razmislek o pojmih etičnega, političnega in kulturnega ter kako fleksibilni so lahko njeni določeni idejni okviri. Zatem skuša na pri- meru Japonske, ene izmed dežel, ki so konfucijanstvo prevzele (med njimi je od Kitajske kot izvorne dežele konfucijanstva geografsko najbolj oddalje- na), na kratko pokazati, da je konfucijanstvu kljub svojemu kulturno speci- fičnemu izvoru ter kulturno specifičnim okvirom in zahtevam v času razcveta Earl_FINAL.indd 14 28.11.2019 8:30:41 Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije japonskega konfucijanstva v številnih pogledih uspelo ohranjati svoje osre- dnje pojmovno jedro, hkrati pa sprejeti raznolike značilnosti novega kultur- nega okolja. Članek nazadnje poskuša problematizirati pojem konfucijanstva v okviru pri- merjalne filozofije – hkrati pa kljub vsemu pokazati, zakaj ima ta akademska disciplina nepogrešljivo mesto v preučevanju konfucijanske idejne tradicije. Zaključi se z mislijo, da konfucijanstvo kot odprt, vključujoč in še vedno raz- vijajoč se diskurz prav zaradi svoje kompleksnosti in večplastnosti tudi v dobi globalnih diskurzov ponuja izredno bogat vir filozofskih uvidov, ki je hkrati globoko vpet v zgodovinsko realnost specifičnih vzhodnoazijskih skupnosti, a vendar vedno znova in znova odpira nikoli izčrpane dialoge tako o univerzal- nosti kot o partikularnostih deljene človeške izkušnje. 15 2 Oris tradicije Konfucijanstvo je pojem, ki so ga prvi zapisali zahodni misijonarji. Je torej pojem, ki izvira izven tradicije same, vendar kljub temu ni brez določenega ustreznika v vzhodnoazijskem svetu. Ime je torej tradicija na zahodu dobila po Konfuciju (kar je nekoliko nerodna latinizirana oblika imena in spoštljivega naziva mojstra Konga (Kong Fuzi 孔 夫子, 551–479 pr. n. št.)) iz države Lu – najstarejšega izmed velikih kitajskih mislecev). V kitajskem jeziku nauk ter z njim povezane socialne in politične sisteme dandanes razlikujemo s pojmi, ki vsebujejo različne pomenske od- tenke: ruxue 儒学 , rujia 儒家, rujiao 儒教 ali celo kongjiao 孔教, v slovenšči- ni pa navadno uporabljamo dva pojma: konfucijanstvo – filozofski diskurz, ki so ga razvijali Konfucij in njegovi nasledniki – ter konfucianizem – normativni etični sistem, ki se je razvil v okviru prve reforme konfucijanstva v dinastiji Han 漢 (202 pr. n. št. – 220 n. št.) ter stoletja predstavljal temelj državnih ideologij in političnih sistemov v različnih vzhodnoazijskih deželah. Nobenega dvoma ni, da je Konfucij resnična zgodovinska oseba, hkrati pa igra v tekstih, ki posredujejo njegovo misel, posebno vlogo modreca, ki je s časom pridobil svetniški položaj. Da bi razumeli konfucijanstvo in zakaj je Konfuci- jevo ime tako čislano, si moramo pobližje ogledati, kako se je tradicija sploh uveljavila, ohranjala in razvijala. Konfucijanski kanonični teksti so bili dolgo veliki kitajski klasiki: Shu jing 書 經 [Knjiga dokumentov], Shi jing 詩經 [Knjiga pesmi], Yi jing 易經 [Knjiga premen], Liji 禮記 [Knjiga obredja] in Chunqiu 春秋 [Pomladno-jesenski leto- pisi], ki naj bi jih po izročilu uredil sam Konfucij. Že iz naslovov je razvidno, da Earl_FINAL.indd 15 28.11.2019 8:30:41 Marko OGRIZEK Pet klasikov zaznamuje širok vsebinski razpon – od zgodovinskih opisov del svetniških pravladarjev do poezije, od napotkov za pravilno obredje do siste- ma za prerokovanje; v različnih obsegih pa so teksti tudi izhodišča različnim idejnim smerem kitajske filozofije. Glavni poudarki v klasikih se dokaj razlikujejo od glavnih poudarkov Štirih knjig, ki tvorijo kasnejši konfucijanski kanon in med katerimi so tudi Razpra- ve. Lunyu 論語 [Razprave] je sestavljen kot zbirka kratkih pogovorov med Konfucijem, njegovimi učenci in drugimi; tu ne gre za sistematizirano filozof- sko besedilo. Dialoška je tudi druga od Štirih knjig, Mengzi 孟子, ki je dobila ime po Menciju (Meng Zi 孟子372–289 pr. n. št.). Mencij je bil eden najvpliv- nejših Konfucijevih naslednikov, tekst, ki nosi njegovo ime, pa se je razvil v drugačnem času od Konfucijevega ter je bolj sistematičen in polemičen. Zad- 16 nji dve od Štirih knjig – Daxue 大學 [Veliki nauk] in Zhongyong 中庸 [Nauk o sredini] – sta pravzaprav poglavji Klasika obredja. V dinastiji Han je konfucijanstvo na Kitajskem doživelo prvo reformo. V ura- dne ideologije je vladarska dinastija posvojila doktrinarne elemente kon- fucijanske tradicije, zatrla pa njeno odprtost in širino. Tako je ustvarila že omenjeni normativni etični sistem, ki ga imenujemo konfucianizem. Konfu- cija je pretvorila v skoraj religiozno figuro in simbol, česar, sodeč po mislih, ki so nam z izročilom posredovane kot njegove, bržkone ne bi odobraval. Dinastija Han je tako za kar nekaj časa povzročila zamrlost odprtega kon- fucijanskega filozofskega diskurza, konfucijanska tradicija pa se je zatem večinoma ohranjala s pomočjo centraliziranega izobraževalnega sistema in uradniških izpitov. Mislec, s katerim je konfucijanstvo doživelo naslednji vrhunec, je živel sko- raj tisočletje zatem. To je bil Zhu Xi 朱子 (1130–1200); uvrščamo ga na ko- nec dolge vrste učiteljev, ki so v dinastiji Song 宋 (960–1279) z oživljanjem konfucijanskega filozofskega diskurza poskušali odgovoriti na izzive, ki sta jih konfucianizmu skozi stoletja postavila daoizem in budizem. Zhu Xi je sintetiziral nauke svojih predhodnikov ter ponudil obsežen in urejen filo- zofski sistem. Poleg tega je preoblikoval uradno konfucijansko šolanje na Kitajskem ter predrugačil konfucijanski kanon.1 Njegova šola človeškosti in strukture ( xinglixue 性理学)2 je pomenila razvoj konfucijanske misli v smeri poglobljenega in izčrpnega metafizičnega sistema, ki je združeval elemente konfucijanske, daoistične in budistične tradicije. Zhu Xijev nauk se je v ka- snejših stoletjih širil in pomembno vplival na miselni razvoj konfucijanskih 1 Prav Zhu Xi je poudarek s Petih klasikov prenesel na Štiri knjige. 2 Zahodna akademska sfera je to strujo poimenovala »neokonfucijanstvo«. Earl_FINAL.indd 16 28.11.2019 8:30:41 Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije tradicij okoliških dežel, med drugim Koreje in Japonske. Postal je podlaga novim konfucianizmom ter bil nenehen intelektualni izziv prihodnjim kon- fucijanskim mislecem.3 Nazadnje pa se je bilo v vseh deželah, v katerih si je pridobilo vpliv, konfu- cijanstvo primorano spopasti z izzivi modernizacije. Na Kitajskem (in dalje na Tajvanu) se je tako kot odgovor na zgodovinsko gibanje 4. maja porodila nova oblika konfucijanskega diskurza xin rujia 新儒家, ki jo v slovenščini prevajamo kot moderno konfucijanstvo, medtem ko je splošna zavest kon- fucijanske tradicije v Koreji in na Japonskem ob pretresih 20. stoletja počasi poniknila. 3 Konfucijanstvo kot filozofija 17 Konfucijanstvo in konfucianizem sta bila v zgodovinskem smislu izhodišče in podlaga mnogoterim praksam, zato sta bolj kompleksna pojma, kot se mor- da zdi na prvi pogled. Kiri Paramore v knjigi o japonskem konfucianizmu4 iz- postavi širino in kompleksnost zgodovinskih primerov konfucijanske prakse: Konfucijanska praksa (…) je bila odvisna od zgodovinskega konteksta. Znala je biti mešanica različnih elementov, ki bi jih danes lahko opisali s pridevniki, kot so religiozni, politični, književni, umetniški, izobraževal- ni, znanstveni in medicinski, ter z mnogimi drugimi. Konfucianizem je/je bil torej v določenih oblikah religija, v določenih politična znanost, spet v drugih pa literarna praksa ali medicinska tradicija. Najpogosteje je bil konstelacija vseh teh in še drugih elementov. Narava takšne konstelacije se je razlikovala glede na zgodovinski trenutek in družbo, v kateri se je konfucijanstvo pojavilo (Paramore 2016). Paramore opiše različne izraze konfucijanske prakse ter s tem ponudi izho- dišče pomembnemu vprašanju: Kako je mogoče iz takšne raznolikosti iz- luščiti nekaj, kar bi predstavljalo skupno idejno podstat, in ali se tak projekt sploh izplača? Pristopati k različnim oblikam konfucijanstva in konfucianizma ne more biti preprosto in že od samega začetka zahteva multidisciplinarnost – s tem pa se zastavi tudi vprašanje o ustreznih raziskovalnih metodah. Če so pristopi h konfucijanski tradiciji različni, lahko rečemo, da večkrat ciljajo na različne vidike. Hkrati pa je lahko vsakršno kategorialno razkosavanje arbitrarno in 3 Med njimi je morda najbolj znan Wang Yangming 王陽明 (1427–1529) s svojim »naukom o srčni zavesti« ( xinxue 心学). 4 Angleški jezik razlike med konfucijanstvom in konfucianizmom ne pozna. Earl_FINAL.indd 17 28.11.2019 8:30:41 Marko OGRIZEK nasilno. Takšnih napetosti skorajda ni mogoče enkrat za vselej razrešiti. Tudi filozofskemu študiju konfucijanstva bi lahko marsikdo očital prav pomanjka- nje čuta za neverjetno paleto različnih izrazov, ki jih ponuja tradicija. Prav tu pa se zdi, da v večji meri pride do izraza zgoraj opisana razlika, s ka- tero angleščina ne razpolaga. Konfucianizem in konfucijanstvo sta namreč nerazdružljivo povezana, vendar pa sta tudi v določeni napetosti, ki se po- kaže različno glede na kulturni, zgodovinski in družbeni kontekst. Resnična razlika med konfucijanstvom in konfucianizmom, če ni le zgodovinska, se nemara pokaže ravno v njuni obliki in namenu: v diskurzivni odprtosti ene- ga in doktrinalni zaprtosti drugega. Konfucijanstvo je v tem smislu dinami- čen in odprt pojem, ki je lahko podlaga povezanosti različnim zgodovinskim izrazom tradicije. 18 Huang Chun-chieh pravi: Poleg tega pa, ker vzhodnoazijska konfucijanstva obstajajo sredi, ne pa čez in nad kulturnimi izmenjavami in interakcijami držav Vzhodne Azije, jih ne moremo razumeti kot eno, zakoličeno in nespremenljivo intelek- tualno obliko, ki izvira in je bila rigidno definirana že pred več kot 2.600 leti na polotoku Shandong na Kitajskem. Pozorni moramo biti na to, da je šla tradicija skozi nenehen in še vedno potekajoč dvatisočleten proces razvoja širom Vzhodne Azije. Ne le, da so vzhodnoazijska konfucijanstva s časom napredovala; prilagodila so se tudi različnim okoljem, s katerimi so se soočala, tako da konfucijanska tradicija v vsakem okolju jasno od- seva določene lastnosti kraja, medtem ko vanje še naprej vnaša osrednje vrednote konfucijanstva (Huang 2018, 76, 77). Huang torej meni, da ne moremo govoriti o enem konfucijanstvu – konfuci- janstev je več; morda toliko, kolikor je lokalnih okolij, v katerih se je tradicija uveljavila. Vendar pa hkrati meni, da lahko temeljne konfucijanske vrednote preživijo proces kulturne in časovne rekontekstualizacije. Tako se torej zdi, da je mogoče takšne vrednote v vseh teh različnih kon- tekstih kljub vsemu preučevati, hkrati pa je to opozorilo, da je takšna zmo- žnost prevzemanja novih lastnosti v novih kulturnih okoljih morda že vse- bovana v konfucijanski filozofski tradiciji in jo je zato treba upoštevati že na samem začetku. Konfucijanski pojmi v takšnih procesih v odprtem dialogu različnih skupnosti pridobivajo na kompleksnosti – konfucijanstvo pa kot diskurz, ki ni vezan na bogove in metafizične predpostavke, temveč se v svojem bistvu nanaša na življenje, ki je vredno človeka kot človeka, takšne procese ne le lahko preživi, temveč se, ob upoštevanju zgodovinskih parti- kularnosti, v njih bogati. Earl_FINAL.indd 18 28.11.2019 8:30:41 Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije 4 Filozofski temelji konfucijanstva Seveda pa se tudi filozofskega pristopanja k študiju konfucijanstva ne gre lotevati naivno. Tradicija namreč poseduje določene značilnosti, ki bistveno vplivajo na njen razvoj in so temeljnega pomena za njeno razumevanje. Rosemont in Ames pri svojem pristopu h konfucijanski etiki tako najprej opo- zorita na jezikovne razlike: ne le, da konfucijanski pojmi izhajajo iz drugač- nega kulturno-jezikovnega ozadja in so del drugačnih »pojmovnih skupkov«, temveč se tudi klasični kitajski jezik obnaša drugače kakor evropski jeziki (Ames in Rosemont 2016, 17–21), iz katerih izhajajo pojmovni sistemi, ki da- nes prevladujejo v globalnih filozofskih diskurzih. Pristopati h konfucijanski etiki pomeni v prvi vrsti pristopati k jeziku, v katerem se je ta porodila in razvijala: eden od naporov filozofskega pristopa h konfucijanskim pojmom pa 19 je skušati razumeti temeljne predpostavke, na katerih so osnovani, razumeti njihov referenčni okvir. Prav zaradi zgoraj omenjene lastnosti konfucijanske misli, da se prilagodi različnim kulturnim okoljem, v katerih se je razvijala, konfucijanski pojmi posedujejo neverjetno širino. Prevodi pojmov so tako nujno približki, ki se od izvirnika morda razlikujejo na tako temeljni ravni, da lahko brez previ- dnega ravnanja že nehote izgubimo njihovo širino in globino ali jih obreme- nimo s pomenskimi odtenki, ki so jim povsem tuji. Tako Rosemont in Ames zagovarjata tezo, da konfucijanske etike kljub elementom, ki jih morda na prvi pogled prepoznamo,5 ni mogoče preprosto zvesti na eno od poglavi- tnih klasičnih vej etike, ki jo je razvijala zahodna filozofija,6 temveč gre pri konfucijanski etiki za etični sistem sui generis, ki na zahodu še nima prep- rostega ustreznika (ibid., 14). Konfucijanstvo je ena najstarejših filozofskih tradicij in hkrati tradicija, ki je bila zmožna dve tisočletji in pol odpirati dialog o človeka vrednem življenju v različnih kulturnih, zgodovinskih in disciplinarnih kontekstih. Da je tako, je morda zaslužno prav eno temeljnih del konfucijanske tradicije – Konfucijeve Razprave –, poleg njih pa podoba modreca Konga, ki je v njih predstavljen. Konfucij v Razpravah namreč kljub temu da se v dialogih in rekih, ki so v te- kstu predstavljeni, pokaže slika kompleksnega etičnega sistema, nikjer ne po- daja sistematičnega filozofskega nauka, temveč učence predvsem nagovarja k lastnim etičnim naporom. 5 Konfucijanstvo na primer vsebuje tako določeno obliko »zlatega pravila« kakor tudi pojme »univerzalnih kreposti«, vendar pa oboje gradi na drugačnih temeljnih predpostavkah. 6 Deontološke, utilitaristične ter etike kreposti. Earl_FINAL.indd 19 28.11.2019 8:30:41 Marko OGRIZEK Konfucijanska filozofija se je skozi stoletja in tisočletja razvijala predvsem v obliki obsežnih komentarjev in interpretacij kanoničnih del ali celo komen- tarjev komentarjev, hkrati pa je omogočala razvoj izvirnih, času in prostoru primernih uvidov. Konfucij je namreč trdil: »Posredovalec sem, ne ustvarjam novega« ( Lunyu, 7.1). Toda njegova filozofska pot je že spočetka zakoličila precej skrajno reinterpretativno dejavnost, ki ji je konfucijanstvo še danes zapisano. Na tem mestu se zato zdi smotrno lotiti orisa filozofskih temeljev nauka na način, ki ga tradicija razvija sama: z branjem kanoničnih tekstov in spremlja- jočim komentiranjem. Seveda so bili vsi v nadaljevanju predstavljeni konfu- cijanski pojmi skozi stoletja deležni še dosti podrobnejše obravnave in kopi- ce različnih dodatnih interpretacij, vendar pa se za potrebe tega članka zdi 20 preudarno omejiti se na čiste temelje, kot so predstavljeni v Razpravah (ter nekoliko tudi v Menciju). Kot dober uvod v obravnavo konfucijanskih pojmov lahko služi naslednji se- stavek, ki predstavi tri ključne pojme konfucijanske etike: Mojster je dejal: »Ljudje si želijo premoženja in časti. Če ju pridobimo tako, da ob tem zaidemo s poti ( dao 道), ju ne bi smeli imeti. Ljudje prezirajo revščino in nečast. Če vanju zapademo, ker smo ostali na poti, se ju ne bi smeli izogibati. Kako bi si plemenitnik ( junzi 君子), ki opusti sočlovečnost ( ren 仁), lahko zaslužil svoj naziv? Sočlovečnosti plemenitnik ne opusti niti za čas enega obroka. Kadar se mu mudi, se je oklene. Kadar je v težavah, se je oklene.«7 Odstavek na prvi pogled vsebuje preprost razmislek o tem, česa si ljudje želijo in česa ne, hkrati pa na enem mestu predstavi tri ključne pojme konfucijan- ske etike: pot ( dao 道), plemenitnik ( junzi 君子) in sočlovečnost ( ren 仁). Dao 道8 se v delu pojavi na več kot osemdesetih mestih in je osrednji filozof- ski pojem konfucijanskih, pa tudi drugih klasičnih kitajskih idejnih tradicij. Pismenka je sestavljena iz radikala, ki pomeni »hoditi« ali »iti preko«, in ra- dikala, ki ponazarja »glavo« (gre za stilizirano podobo las in očesa). V Knji- gi dokumentov je pismenka prvič uporabljena v smislu kopanja kanalov in »usmerjanja« reke, da ne bi prestopala struge ( Shu jing, Xia shu). Številni po- menski odtenki pojma, ki so se razvili, se lepo pokažejo že v tej podobi. Ti so 7 子曰：「富與貴是人之所欲也，不以其道得之，不處也；貧與賤是人之所惡也，不以 其道得之，不去也。君子去仁，惡乎成名？君子無終食之間違仁，造次必於是，顛沛 必於是。」( Lunyu, 4.5). 8 Pri razlagi pojmov se ponekod močno naslanjam na leksikon izrazov, ki ga ponujata Rosemont in Ames v uvodu v svoj filozofski prevod Razprav (Rosemont & Ames 1998). Earl_FINAL.indd 20 28.11.2019 8:30:41 Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije na primer: voditi skozi, pot, cesta, način, metoda, umetnost, nauk, razložiti, povedati in doktrina. Ta pojem je prisoten v različnih kitajskih filozofskih tradicijah, zato moramo konfucijansko pot opredeliti v razmerju do drugih. Mojster je rekel: »Shen, mojo pot preveva vseobsegajoča enotnost.« Učenec Zeng je odgovoril: »Da.« Mojster je odšel in ostali učenci so zače- li spraševati: »Kaj pomenijo te besede?« Zeng je odgovoril: »Pot našega mojstra pomeni potruditi se do konca ( zhong 忠) ter postaviti se v kožo drugega ( shu 恕). To je vse.«9 Dao je torej pot, ki poseduje vseprevevajočo enotnost: je način, ki ga ljudje delijo. V tem smislu je pot ljudem skupna izkušnja, skupen način sobivanja in hkrati urejevalno načelo takšnega sobivanja. Ker je skupna izkušnja lju- 21 di odprta in kompleksna, je odprt in kompleksen tudi pojem dao ta; enako velja za kreposti ( de 德), ki ohranjajo dao – skoznje pa v konfucijanski filo- zofiji potekajo meje med etično, socialno in politično filozofijo, ki so večkrat zabrisane.10 V zgornjem odstavku sta predstavljena še dva pojma. Zhong 忠 sestavlja- ta radikala za »sredino« in »srce (ali srčno zavest)«. Gre za konfucijansko vrednoto, ki jo večkrat prevajamo s pojmom »zvestobe« ali v smislu »potru- diti se za drugega po svojih najboljših močeh«. Tudi tu se pokaže omejenost prevajanja kitajskih pojmov. Winnie Sung v članku »Zhong in the Analects with Insights into Loyalty« pokaže, kako drugačno je lahko delovanje poj- mov »zvestobe« in zhong (Sung 2018). Medtem ko zvestoba pomeni po- seben odnos in ne nujno zavezanosti drugim etičnim načelom, je zhong zmeraj vpet v pojem same poti. Drugi zgoraj predstavljeni pojem je shu, ki ga lahko prevajamo kot »sočutje« – še bolje pa opisno, kot »zmožnost postaviti se v kožo drugega«. Kot tak nastopa tudi v sestavku, v katerem je zastavljeno konfucijansko zlato pravilo: Zi Gong je vprašal: »Ali obstaja ena beseda, po kateri se lahko ravnamo vse življenje?« Mojster je odgovoril: »To je shu 恕: ne stori drugemu, česar si sam ne želiš.«11 9 子曰：「參乎！吾道一以貫之。」曾子曰：「唯。」子出。門人問曰：「何謂也？」 曾子曰：「夫子之道，忠恕而已矣。」( Lunyu, 4.15). 10 Zabrisane pa so tudi druge meje med kategorijami, ki so se vzpostavile v okviru evropskih tradicij in ki jih konfucijanstvu ne gre vsiljevati – to so na primer meje med naravnim in družbenim, med posameznikom in skupnostjo itd. 11 子貢問曰：「有一言而可以終身行之者乎？」子曰：「其恕乎！己所不欲，勿施於 人。」 Earl_FINAL.indd 21 28.11.2019 8:30:41 Marko OGRIZEK Dao torej poseduje vsepovezujočo enotnost, hkrati pa ga (na tem mestu) podpirata pojma, ki pomenita »potruditi se za dobro drugega« ter »ne sto- riti drugemu slabega«. Pot torej ni nekaj zakritega ali težko razumljivega, pa vendar od človeka zahteva jasen napor. Konfucijanski dao ni le pot, ki nam je dana in ji je treba le še ubogljivo slediti. Dao je pojem, ki hkrati prenaša, kar je že bilo – prenaša celoto človeške izkušnje –, in je vendar v vsakem trenutku prisoten in živ. Dao torej zajema različne vidike človeškega življenja ter je način in prostor, kjer se ljudje srečujejo in sobivajo. Seveda pa ne gre le za opisni pojem – kot številni drugi pojmi v konfucijanstvu in kitajski filozofiji nasploh dao poseduje ključno etično dimenzijo in zahteva določeno predanost. Tako poseduje tudi najvišji smisel: harmonično sobivanje pomeni najvišji izraz človeštva. Človek 22 je temeljno vpet v takšno urejenost – je odgovoren zanjo. O tem priča tudi naslednji odstavek: Mojster je rekel: »Človek je tisti, ki lahko razširi pot. Pot ne more razširiti človeka.«12 Človek je torej nerazdružljivo vpet v prenos, interpretacijo in izoblikovanje poti – pot ni nekaj onkraj ali nad. Konfucij je sicer razpravljal tudi o pojmih neba ( tian 天) in njegove volje, ki sta za človeka nedosegljiv urejevalec in urejevalno načelo; omenjal je na primer duhove ter opravljal predpisano čaš- čenje, vendar pa se je v svojih naukih vedno znova vračal k etičnemu življenju človeka ter do nadsvetnega vzdrževal agnostično držo.13 Pot zahteva človeka, ki preudarno sprejema, kar mu je bilo posredovano; člo- veka, ki aktivno sooblikuje skupno izkušnjo – z dejanjem in besedo; človeka, ki svojo izkušnjo posreduje naprej, kakor jo je bil prejel sam, ter s tem obo- gati življenja svojih naslednikov. V tej luči je treba razumeti tudi konfucijanski projekt, ki je v središču konfucijanske reinterpretativne dejavnosti in je še eden izmed temeljev konfucijanske filozofije. To je načelo »pravilnosti imen ( zhengming 正名)«. Konfucij je o tem dejal: Če imen ne uporabljamo pravilno, jezik ne odgovarja redu. Če jezik ne odgovarja redu, zadev ne moremo privesti do uspeha. Če zadev ne mo- remo privesti do uspeha, izvajanje obredja in glasbe ne bo cvetelo. Ko iz- vajanje obredja in glasbe ne cveti, zakoni in kazni niso pravilno odrejeni. 12 子曰：「人能弘道，非道弘人。」( Lunyu, 15.29). 13 Za njegov pogled na duhove glej npr. Lunyu, 6.22, 7.21, 11.12. Earl_FINAL.indd 22 28.11.2019 8:30:41 Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije Če zakoni in kazni niso pravilno odrejeni, ljudje ne vedo, kako se obna- šati. Zato plemenitnik pazi, da imena uporablja tako, da jih je mogoče pravilno izgovoriti ter da se je, ko so izgovorjena, v dejanju mogoče po njih ravnati. Ko gre za tisto, kar izgovori, ni v dejanju plemenitnika nič nepazljivega.14 Načelo »pravilnosti imen« brez dvoma pomembno oblikuje nadaljnji razvoj konfucijanskega filozofskega projekta, ker jasno začrta potrebo po tem, da konfucijanski plemenitnik zmeraj razmišlja v smeri praktičnega – da se torej nenehno posveča etiki, ki je življenjska, hkrati pa konfucijanski filozofski pro- jekt vedno napravi za političnega. Način, s katerim se konfucijanci lotevajo razjasnitve in zastavljanja pojmov, ne more biti le abstrakten napor, katerega namen bi bil dokopati se do najvišje resnice – imena se nanašajo neposred- no na družbene vloge in prakso. Kot taka že v osnovi – v svoji »pravilnosti« 23 – učinkujejo kot neke vrste etični kompas ter poziv k delovanju v skladu s pravilno potjo. Vendar po drugi strani dao kot tisto, po čemer se ljudje ravnajo, prav zaradi svoje takšnosti za Konfucija ne more biti podlaga togim legalističnim nače- lom. Če kaj, Konfucij zavrača vodenje ljudi le s pomočjo zakonov. Mojster je rekel: »Če ljudi upravljamo z zakoni in med njimi ohranjamo red s kaznimi, se bodo izogibali kazni, a ne bodo poznali sramu; če jih vo- dimo s krepostjo ( de 德) in med njimi ohranjamo red z obredno spoštlji- vostjo ( li 禮), bodo razvili občutek sramu in se poboljšali.«15 Diskurz o pravilnih imenih torej ni tog legalistični diskurz, temveč živahen in živ filozofski diskurz ter poziv h kreposti. V zvezi z dao tom Konfucij govori o pojmu kreposti ( de 德), ki pa je v konfucijanskem izročilu predmet razprav – tako po svojem številu kakor po svojem ontološkem statusu. V vsakem pri- meru je tu umestna pripomba Amesa in Rosemonta, da konfucijanskih kre- posti (ali odličnosti) ni mogoče razumeti psihologizirano, kot da so pogojene z razumom ali kot da pripadajo posamezniku, temveč relacijsko (Ames in Ro- semont 2016, 112). V tem smislu pa je tudi pojem avtoritete v konfucijanstvu vezan na odnose, ki jih gojijo krepostni vladarji, ne pa na absolutni vladarski položaj. 14 名不正，則言不順；言不順，則事不成；事不成，則禮樂不興；禮樂不興，則刑罰不 中；刑罰不中，則民無所措手足。故君子名之必可言也，言之必可行也。君子於其 言，無所苟而已矣 ( Lunyu, 13.3). 15 子曰：「道之以政，齊之以刑，民免而無恥；道之以德，齊之以禮，有恥且格。」 ( Lunyu, 2.3). Earl_FINAL.indd 23 28.11.2019 8:30:41 Marko OGRIZEK Mojster je dejal: »Kdor vlada s krepostjo, je kakor zvezda severnica. Zvezda severnica ohranja svoje mesto in mnogotere zvezde se obračajo po njej.«16 Pot povezuje ljudi, in čeprav ločuje med položaji, ki jih ljudje v danem tre- nutku zasedajo, v vseh vlogah in trenutkih od ljudi zahteva krepostno in aktivno (so)delovanje. Na podlagi takšne zasnove deluje tudi konfucijansko načelo kraljeve poti ( wangdao 王道). Vladar je nekdo, ki mora vladati s krepostjo in ne z zatiralskimi zakoni. Mencij celo pravi, da lahko ljudje, ki jih vodijo slabi vladarji, takšne vladarje odstavijo.17 Konfucijanska tradicija v svojih političnih idejah tako strogo nasprotuje avtokratski vladarski drži, ki se je kot zgodovinska realnost žal znova in znova uveljavila pod vplivom konfucianistične ideologije. 24 Konfucijanstvo pojem plemenitega celo prevzame kot svoj in iz pojma, ki iz- vorno predstavlja plemiškega človeka, razvije pojem, ki predstavlja človeka plemenitih odnosov. Ta pojem je že omenjeni »plemenitnik« ( junzi 君子). Plemenitnik je pojem, ki je izvorno pomenil princa ali sina plemenite druži- ne, v konfucijanskem kontekstu pa plemenitost postane tudi metaforična in označuje človeka, ki je dosegel določeno raven samovzgoje. V skladu s prej zastavljeno predstavitvijo kreposti plemenitnik tudi ni nekdo, ki bi svojo in- dividualnost okopal v svoji plemenitosti, temveč je, ravno obratno, nekdo, ki plemenitost gradi z razvijanjem že omenjenih relacionalnih odličnosti: gre za človeka, ki samega sebe aktivno udejanja z izpopolnjenimi odnosi, ki jih goji kot član širše skupnosti. O plemenitniku v Razpravah med drugim piše: Mojster je dejal: »Plemenitnik razume, kar je prav ( yi 義); malenkostnež razume, kar mu je v osebno korist ( li 利).«18 Plemenitnik si torej jemlje, kar je prav (ali »pravičnost«), za svoje vodilo in se ne poskuša okoristiti na račun drugih. Oba pojma – tako »pravičnosti« kot »osebne koristi« – pa sta znova par, ki globoko zaznamuje vzhodnoazijsko etično tradicijo.19 Pravičnost je pojem, ki pokaže tudi naravo konfucijanske etične naravna- nosti. Pismenka namreč predstavlja »ovco« in »orožje« – v tem smislu njen 16 子曰：「為政以德，譬如北辰，居其所而眾星共之。」( Lunyu, 2.1). 17 Glej npr. Mengzi 2.15. 18 子曰：「君子喻於義，小人喻於利。」( Lunyu, 4.16). 19 Mencij o tem razpravlja celo na samem začetku dela, ki nosi njegovo ime (glej Mengzi, 1.1). Earl_FINAL.indd 24 28.11.2019 8:30:41 Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije pomen morda izhaja iz pravilnega načina obredne daritve. Med drugim kaže na to, da konfucijanska etika ni etika, ki bi izhajala iz abstraktnih idea- lov dobrega in zlega v odnosu do kakršnegakoli absoluta –, temveč je vse- skozi pragmatično in celo estetsko naravnana. Pri konfucijanski pravičnosti gre torej za tisto, kar je »primerno«, in tisto, kar je »prav« v določeni situ- aciji – da lahko človek takšen »prav« prepozna, pa mora pri sebi nenehno razvijati odnos s krepostjo. Mojster je dejal: »Plemenitnik skuša izpopolniti dobre lastnosti, ne pa slabih. Malenkostnež se obnaša ravno obratno.«20 Plemenit človek je torej nasprotje malenkostneža. Je človek, ki razvija sočlo- večnost, modrost in pogum ( Lunyu, 14.28). Je človek, ki si prizadeva za skro- mnost, spoštljivost, velikodušnost in pravičnost ( Lunyu, 5.16). Je človek, ki 25 zasleduje krepost – takšen človek pa je osvobojen številnih življenjskih tes- nob. Misel, da krepost prinaša kvaliteto v življenje, je prisotna v različnih de- lih Razprav. Plemenit človek tako sicer povzdigne samega sebe, povzdigne pa vedno tudi tiste, ki ga obdajajo. Konfucijanska tradicija ne pripisuje vrednosti temu, da se človek povzpne nad ostale – človek mora storiti, kar je v dani situaciji v skladu s krepostjo, zase in za druge. In s tem so zastavljeni temeljni medčloveški odnosi, ki jih je Mencij opisal v skladu z naslednjimi vrednotami: »Med očetom in sinom naj bo naklonjenost ( qin 親); med vladarjem in ministrom naj bo pravičnost ( yi 義); med možem in ženo naj bo razlika ( bie 別); med starejšimi in mlajšimi naj bo red ( xu 序); med prijatelji naj bo resnicoljubnost ( xin 信).«21 »Prav« se zmeraj udejanja v okviru medčloveških odnosov in družbenih vlog. Rosemont in Ames zato trdita, da lahko konfucijanski etični sistem razumemo kot neke vrste »etiko vlog«.22 Pravično in plemenitnika povezujeta še dva pomembna pojma, ki predsta- vljata temelje vzgoje: Mojster je dejal: »Plemenitnik, ki se široko pouči ( xue 學) o kulturi ( wen 文) in svoje učenje umeri z obredno spoštljivostjo ( li 禮), lahko ohrani svojo smer, ne da bi prestopil, kar je prav.«23 20 子曰：「君子成人之美，不成人之惡。小人反是。」( Lunyu, 12.16). 21 父子有親，君臣有義，夫婦有別，長幼有序，朋友有信. 22 Za različne vidike argumenta, ki takšno tezo podpira, glej Rosemont & Ames 2016. 23 子曰：「君子博學於文，約之以禮，亦可以弗畔矣夫！」( Lunyu, 6.27). Earl_FINAL.indd 25 28.11.2019 8:30:41 Marko OGRIZEK Učenje (ali izobrazba) je nekaj prijetnega in cilj samemu sebi – nikakor ni namenjeno temu, da bi se človek s svojim znanjem proslavil ( Lunyu 1.1); po- leg tega človeka privede do kreposti. V tem smislu Konfucij v poučevanju ne priznava razrednih razlik ( Lunyu 15.39). Pojem kulturnega, ki je zajet tudi v pojmih obredja in glasbe, je prav tako eden temeljev etične vzgoje – človek iz teh kontekstov preprosto ne more izstopiti, ker zaznamujejo vse vidike nje- govega življenja. Konfucijevo lastno poučevanje je v Razpravah opisano takole: Mojster je posredoval nauke o štirih zadevah: o kulturi ( wen 文), o pra- vilnem delovanju ( xing 行), o trudu po najboljših močeh ( zhong 忠) ter o držanju besede ( xin 信).24 26 Mojster je učil različne vidike kulture in etike, hkrati pa je učil, da se mora člo- vek za druge zmeraj potruditi po najboljših močeh in da mora držati besedo. Jezik Konfucijevih pogovorov se tudi na tem mestu izkaže varljivo preprost – pot očem ni posebej skrita; a če Konfucij v svojih naukih ni rad podajal obse- žnih definicij predstavljenih pojmov, je svoje učence vendarle zmeraj pozival k lastnemu naporu ter razvijanju praktičnega razumevanja in realnih zmožnosti. Glavna krepost, ki je prisotna v celotnih Razpravah, nikjer pa ni posebej de- finirana, je temeljna krepost sočlovečnosti ( ren 仁). Sočlovečnost je pravza- prav osrednji pojem kreposti v konfucijanski etiki. Sestavljata jo radikal »člo- veka« in radikal »števila dva«. Sočlovečnost je brez dvoma kompleksen in večplasten pojem, v katerem so lahko združene tako ideje kreposti sočloveš- ke naklonjenosti in ljubezni, dobrotljivosti in širokosrčnosti, pa tudi kreposti predanega delovanja in celo dobrega vladanja. Sočlovečnost na neki način ponazarja kompleksen napor harmoničnega sobivanja – projekt, v katerem je brez dvoma udeležen vsak človek. Kljub temu je v Razpravah zapisano: Mojster je dejal: »Nisem še spoznal človeka, ki bi zares ljubil sočlovečnost, ali takšnega, ki bi zares sovražil, kar je v nasprotju z njo. Kdor jo ljubi, ne ceni ni- česar višje; kdor sovraži, kar je v nasprotju z njo, ne bi nikoli dovolil, da bi mu kaj takšnega prišlo blizu. Obstaja kdo, ki je za vsaj en dan vso svojo moč vložil v sočlovečnost? Takšnega še nisem spoznal. Dvomim pa tudi, da obstaja kdo, ki ne bi imel dovolj moči za to – tudi takšnega še nisem spoznal.«25 24 子以四教：文，行，忠，信。( Lunyu, 7.25). 25 子曰：「我未見好仁者，惡不仁者。好仁者，無以尚之；惡不仁者，其為仁矣，不使 不仁者加乎其身。有能一日用其力於仁矣乎？我未見力不足者。蓋有之矣，我未之見 也。」( Lunyu, 3.6). Earl_FINAL.indd 26 28.11.2019 8:30:41 Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije Sočlovečnost je torej pojem, h kateremu Konfucij učence poziva znova in zno- va, hkrati pa svari, da gre za krepost, ki zahteva neizčrpljiv napor. Ne gre torej za abstrakten pojem kreposti, temveč za poziv k temeljnemu naporu člove- kovega življenja z ljudmi – tak napor se v resnici nikoli ne izčrpa, hkrati pa je edini pravi način, da se človek udejanji kot človek. Tudi sočlovečnost se nazadnje pokaže kot praktična krepost in je tesno pove- zana z drugimi ključnimi vrednotami konfucijanske tradicije. V nekem odlom- ku mojster You (in ne Konfucij) pravi: Plemenitnik se posveča temeljem. Ko ti stojijo, pot požene iz njih. Sino- vska spoštljivost ( xiao 孝) in bratska ljubezen ( ti 悌) – ali nista to temelja sočlovečnosti?26 Sinovska spoštljivost je v konfucijanski tradiciji osrednja praktična vredno- 27 ta in večkrat nastopa kot temelj sočlovečnosti. Pomembno vlogo igra tako v Razpravah27 kot v Menciju, posvečen pa ji je celo lastni klasik Xiaojing孝 經 [Klasik sinovske spoštljivosti]. Na ključno vlogo družine pri razumevanju konfucijanske etike opozarjata tudi Rosemont in Ames, ki v svojem prevodu Klasika sinovske spoštljivosti razpravljata o pomenu, ki ga metafora družine vnaša v konfucijansko etiko. Rosemont in Ames namreč menita, da se rav- no na tem mestu pokaže še ena temeljna razlika med konfucijansko etiko in etičnimi sistemi, ki jih je razvijala Evropa: medtem ko si vse tradicionalne evropske etike za izhodišče jemljejo posameznika, so pri konfucijanski etiki razmerja, ki jih v prvi vrsti ponazarja družina, celo bolj temeljna od njega (Rosemont in Ames 2009, 1–6). Sočlovečnost je torej napor harmoničnega sobivanja, ki se začne v družini in je kot taka tudi osrednji napor konfucijanskega projekta. A če je v Razpravah ta pojem uporabljen še kot splošna in vseobsegajoča krepost, je v Menciju sočlovečnost že mnogo bolj sistematično določena – in sicer kot ena od štirih univerzalnih kreposti, na podlagi katerih Mencij utemelji svojo znamenito te- orijo »človeškosti kot dobre ( xingshan 性善)«. V Menciju je zapisano: Mencij je dejal: »Na podlagi situacijskega občutja, ki ji pripada, je pos- tavljena za delovanje, ki je dobro. To mislim, ko pravim, da je človeškost ( xing 性) dobra. Če ljudje počnejo, kar ni dobro, tega ne moremo očitati njihovim prirojenim zmožnostim. Vsi ljudje imajo v srcu ( xin 心) sočutje; vsi imajo v srcu sram in odpor; vsi imajo v srcu skromnost in vsi imajo v 26 君子務本，本立而道生。孝弟也者，其為仁之本與！( Lunyu, 1.2). 27 Glej tudi Lunyu, 1.11, 2.5; Mengzi, 8.58 in drugje. Earl_FINAL.indd 27 28.11.2019 8:30:41 Marko OGRIZEK srcu občutek, da je nekaj prav in nekaj ni. Srce, ki pozna sočutje, je za- četek sočlovečnosti; srce, ki pozna sram in odpor, je začetek pravičnosti; srce, ki pozna skromnost, je začetek obredne spoštljivosti, in srce, ki čuti, da je nekaj prav in nekaj ni, je začetek modrosti. Sočlovečnost, pravič- nost, obredna spoštljivost in modrost nam niso dane od zunaj, temveč jih imamo vsi. Kdor misli drugače, je premalo razmislil. Zato pravijo: 'Išči in boš našel. Zanemari in boš izgubil.' Nekateri ljudje posedujejo petkrat toliko kakor drugi, tretji spet neštetokrat več, to pa zato, ker mnogi pač ne zmorejo razviti svojih prirojenih zmožnosti.«28 Mencijanska teorija človeškosti kot dobre je sicer doživela številne kritike (npr. Xunzija 荀子 (313 pr. n. št. – 238 pr. n. št.)), a je imela tudi izjemen vpliv na na- daljnji razvoj konfucijanske misli. Gre za sistematizacijo idej konfucijanskih kre- 28 posti ter eno od poglavitnih idej konfucijanske tradicije. Poleg tega navedeni odstavek opisuje še ključna pojma, ki sta v konfucijanski tradiciji nerazdružljivo povezana – »človeškost ( xing 性)« in »srce ali srčna zavest ( xin 心)«. Človeškost ( xing 性) je pismenka, ki je sestavljena iz radikala za »srce« ter radikala za »poganjajočo rastlino«. Mencij meni, da so vsi ljudje po svoji člo- veškosti obdarjeni s štirimi kalčki ( siduan 四端) univerzalnih kreposti – te so: sočlovečnost, pravičnost, obredna spoštljivost in modrost, ki temeljijo na situacijskem občutju človekovega srca;29 človeškost kot tisto, kar določa človeka kot človeka, poseduje določen normativni značaj, hkrati pa je zopet pojem, ki kliče k naporu. Pismenka za »srce« ( xin 心) je piktogram, ki ponazarja obliko srčnih žil in je sprva zares predstavljala organ. Tudi srce pa je kot pojem kasneje doživel pomemben razvoj in ga zdaj po navadi prevajamo s precej bolj kulturno spe- cifičnim izrazom, torej »srčna zavest«. V pojmu je večkrat zajeta prepletenost čustev, želja, misli, volje in intuicije, ki niso razdeljeni kakor v evropski filozof- ski tradiciji; hkrati pa je »srčna zavest« v svojem temeljnem ustroju zavezana odnosu z univerzalnimi krepostmi. Nazadnje se zdi prav na tem mestu primerno spregovoriti še o konfucijan- skem pojmu dobrega ( shan 善). Ames in Rosemont znova izpostavita, da v konfucijanski tradiciji pojem »dobrega« izvorno nikoli ni uporabljen kot dobro 28 孟子曰：「乃若其情，則可以為善矣，乃所謂善也。若夫為不善，非才之罪也。惻隱 之心，人皆有之；羞惡之心，人皆有之；恭敬之心，人皆有之；是非之心，人皆有 之。惻隱之心，仁也；羞惡之心，義也；恭敬之心，禮也；是非之心，智也。仁義禮 智，非由外鑠我也，我固有之也，弗思耳矣。故曰：『求則得之，舍則失之。』或相 倍蓰而無算者，不能盡其才者也。( Mengzi, 11.6). 29 Kot primer Mencij navaja občutek nelagodja, ki naj bi ga, ko je soočen s prizorom otroka, ki bo zdaj zdaj padel v vodnjak, začutil vsak ( Mengzi, 3.6). Earl_FINAL.indd 28 28.11.2019 8:30:42 Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije v abstraktnem smislu. Shan je zmeraj dobro v smislu »dobro za nekaj« ali »dobro za nekoga« (Ames in Rosemont 1998). Gre torej za načelo, ki je znova in znova izpeljano iz praktičnih življenjskih situacij ter ni zavezano nečemu absolutnemu. Ko govorimo o dobrem v smislu konfucijanske misli, je torej treba »dobro« zmeraj razumeti v kontekstu zgoraj predstavljenih pojmov – v kontekstu nauka, ki si prizadeva za življenje, v katerem človek izpolnjuje samega sebe kot del harmonične skupnosti: najprej v družini, potem širše v družbi. Nenazadnje pa se izrazi tudi kulturno zgodovinsko. 5 Vprašanje mej filozofskega pristopa Ko so temelji konfucijanskega etičnega sistema, kot je predstavljen v kano- ničnih tekstih, zarisani, pa je treba vendarle izpostaviti tudi nekatere poseb- 29 nosti, ki se pokažejo s takšnim pristopom. Preučevanje kanoničnih tekstov je namreč filozofsko zanimivo. Tako lahko konfucijanstvo kot komentatorska in interpretativna tradicija predstavlja odprt in razvijajoč se dialog o človeku in njegovem življenju; pa vendar gre, kot že poudarjeno, za dialog, ki je star okoli 2600 let in ki je potekal v zelo različnih kontekstih. Zato je treba tudi na ravni filozofskih značilnosti nauka pokazati, kako lahko na videz enaki pojmi vodijo do zelo različnih miselnih sistemov. Hkrati je treba izpostaviti druge dejavnike, ki so vplivali na razvoj konfucijanstva v različnih deželah. Chen Lai izpostavi grobo delitev vrednot, ki se v diskurzu različnih konfuci- janskih skupnosti pokažejo kot vodilne, ter opozori, da do takšnih delitev ne pride le s filozofskim razvojem: Gledano z vidika vrednostne orientacije družbenega življenja, lahko reče- mo, da je kitajsko konfucijanstvo med krepostmi poudarjalo »sočloveč- nost«30 ( ren 仁), v korejskem konfucijanstvu so poudarjali »pravičnost« (ali yi 義), v japonskem pa »biti do kraja zvest« ( zhong 忠). Če si to ogle- damo pobliže, vidimo, da kitajsko konfucijanstvo poudarja »postavljati se na mesto drugega« ( ren in shu 恕), korejsko poudarja pravičnost (ali primernost) in umerjenost ( jie 節), japonsko pa zvestobo ( zhong 忠) in pogum ( yong 勇). Te razlike in poudarki v omenjenih državah niso le aksi- ološki, temveč tudi kulturni. Zaključki, ki jih lahko potegnemo v vzhod- noazijskih primerjalnih študijah, ne vzniknejo le na ravni kanonične lite- rature in filozofije, temveč tudi na področju sociologije in antropologije (Chen 2018). 30 Eden od možnih novejših prevodov tega pojma, ki je v članku uporabljen na tem mestu, je »consummate persons/conduct«. V slovenščini ohranjam »sočlovečnost«. Earl_FINAL.indd 29 28.11.2019 8:30:42 Marko OGRIZEK Chen Lai torej izpostavi potrebo po multidisciplinarnem pristopu k študiju konfucijanstva, še vedno pa ne zanika privilegiranega statusa filozofije kot tis- te, ki se na poseben način približa konfucijanskemu dialogu o etičnem. Zdi pa se tudi, da si pri študiju konfucijanstva zgodovina idej in primerjalna filozofija, med katerima večkrat obstaja določena napetost, ne bi smeli biti v napoto – delovati bi morali z roko v roki. Za natančnejši oris nekaterih posebnosti prenašanja nauka iz enega kultur- nega okolja v drugega si je koristno z več vidikov ogledati primer Japonske, ki je med konfucijanskimi (in konfucianističnimi) deželami geografsko najbolj oddaljena od Kitajske in njene tradicije. Hkrati pa je okno razvoja konfuci- janstva na Japonskem dosti ožje kakor v zgoraj opisani zgodovini kitajskega konfucijanstva. Najsilovitejši razmah je konfucijanstvo na Japonskem namreč 30 doživelo šele v 17. stoletju – v obdobju Edo 江戸 (1600–1867). Obdobje Edo se prične leta 1603, ko Tokugawa Ieyasu 徳川家康 (1543–1616) združi Japonsko in ustanovi svoj šogunat. S tem se je pojavila potreba po novi civilni ideologiji, ki bi pomagala vzdrževati stabilnost in mir v novonastali državi. Ideologija, ki si v tem obdobju na Japonskem izbori vodilno mesto, je konfuci- anizem, ki ga najbolj navdihujejo že omenjeni kitajski misleci iz obdobij Song in Ming 明 (1368–1644). Gre torej za nov val konfucianizma na Japonskem, ki ga iz Koreje prinesejo vračajoči se japonski zavojevalci in ki v marsičem odlično ustreza novi japonski politični realnosti. Takšen konfucianizem zaznamuje naj- različnejše vidike življenja ter sproži najrazličnejša gibanja – s pomočjo natura- lizacije pa postaja tudi vse bolj prežet z elementi japonske družbe in kulture.31 Novo konfucianistično gibanje na Japonskem ima tudi svoje posebnosti. Če se je na Kitajskem nauk stoletja ohranjal s pomočjo centraliziranega izobraže- valnega sistema, so bili konfucijanci na Japonskem predvsem zasebni učitelji (de Bary 2005, 69); njihova misel se je trudila prilagajati družbeni realnosti, ki je zaznamovala Japonsko obdobja Edo. Ni torej čudno, da sta se v družbi, ki je poveličevala zvestobo gospodarjem in pogum na bojišču, tudi v konfucijanski misli, ki so jo Japonci prevzemali, »zvestoba« in »pogum« zavihtela na vrh hierarhije vrednot. Ni čudno, da so se v strogo hierarhizirani družbi z lastno avtohtono religijo razvili interesi, posebej značilni za japonski konfucianizem: (…) jasneje pa se je vse to pokazalo v tipičnem konfucijanskem interesu za človeško zgodovino, v kateri se pokažejo nespremenljivi zakoni človeš- kega obnašanja in politične moralnosti. Kot se je razvijal na Japonskem, je ta študij prevzel obliko, ki ni imela predhodnic v kitajski izkušnji. Osre- dotočala se je, na primer, na vprašanje legitimnosti šogunalne in cesarske 31 Za podrobnejši opis procesa naturalizacije konfucianizma na Japonskem glej Nakai 1980. Earl_FINAL.indd 30 28.11.2019 8:30:42 Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije oblasti ter na nepretrgano linijo nasledstva vladarskih hiš, kar je kasneje pripeljalo do gibanja za obnovitev cesarske vladavine. To je omogočilo vzpon novega nativizma: gibanja nacionalnega učenja, ki je prispevalo k študiju japonske literature in obnovitvi šintoizma. Sčasoma sta se ta trenda zlila v intenziven nacionalizem, ki je zavestno zavrgel kitajske vpli- ve, medtem ko je še vedno uporabljal ključne elemente velike zapuščine konfucijanske intelektualne in moralne vzgoje (de Bary 2005, 5). Konfucijanstvo je bilo kot tradicija, ki ponuja širok in izdelan pojmovni apa- rat, dovolj fleksibilno, da je bilo na Japonskem podlaga izrazito japonskim študijam. Njihova raznolikost – od religije, literature in politične znanosti do medicine – je, kot omenjeno, tudi na Japonskem takšna, da konfucijanstva ne moremo preprosto zvesti na njegove filozofske temelje; hkrati se zdi, da ga sočasno ni mogoče preprosto v celoti odrezati od njegovih filozofskih kore- 31 nin. Tudi na področju filozofije tako lahko pokažemo na kritični razvoj, ki ga je konfucijanski nauk doživljal v tem okolju. Številni japonski konfucijanci so nasprotovali Zhu Xijevemu miselnemu siste- mu. Med njimi sta bila na primer vplivna učitelja Itô Jinsai 伊藤仁斎 (1627– 1705) in Ogyû Sorai 荻生徂徠 (1666–1728). Prvi je pozival k etiki vsakda- njega in sekularnega ter k opustitvi vseh neživljenjskih praks samovzgoje, ki naj bi jih v Zhu Xijev sistem po njegovem mnenju zasejal predvsem budizem, drugi pa je skozi obravnavo klasičnih konfucijanskih pojmov razvijal nauke, ki jih lahko razumemo bolj kot politično znanost. Med njunima naukoma pa se pokaže tudi širina različnih pojmov, ki jo zmo- re tradicija celo znotraj enotnega referenčnega okvira. Tudi Jinsai in Sorai razpravljata o »sočlovečnosti«. Jinsai jo vidi kot naklonjenost in ljubezen, za Soraija pa je sočlovečnost krepost, ki vladarjem omogoča pomiriti »kra- ljestvo pod Nebom«. Oba razpravljata o »pravičnosti«. Ta je za Jinsaija v komplementarnem paru s sočlovečnostjo temelj »poti človeštva« ( rendao 人道), za Soraija pa so to predvsem temeljna načela predpisanega obredja. Oba razpravljata o teoriji »človeškosti kot dobre«. Za Jinsaija je to temeljni potencial človeka, da deluje v skladu s krepostmi in se vzgaja z vsakodnev- no etično prakso; za Soraija je to brezpredmetna razprava, ki naj bi jo spro- žil Mencij, ker je rad polemiziral z drugimi šolami. Zaključki, do katerih se dokopljeta Jinsai in Sorai, so zelo različni, vendar pa oba še vedno spadata v konfucijansko filozofsko tradicijo.32 Tudi japonski misleci so torej vsak po svoje razvijali pojme, ki so jih prevzeli od kitajske filozofske tradicije, ter se naslanjali na dela predhodnikov – vključevali so 32 O razlikah med Jinsaijem in Soraijem podrobneje razpravljam v članku: Ogrizek 2016. Earl_FINAL.indd 31 28.11.2019 8:30:42 Marko OGRIZEK se v tradicijo, ki se je raztezala od Kitajske in Koreje do Japonske. Če je torej mo- goče reči, da je golo poznavanje kanoničnih tekstov konfucijanstva nezadostno za poglobljeno razumevanje prostrane konfucijanske tradicije, se zdi obsežni pro- jekt konfucijanske etike kot filozofskega diskurza še zmeraj nekaj, česar ne mo- remo zanemariti. Zdi se tudi, da lahko pravilni filozofski pristop opiše tako razvoj misli posameznih dežel kakor razvoj konfucijanske etike kot povezane tradicije. Konfucijanstvo tako ponuja bogat etični nauk, ki je sicer naravnan h konkret- nemu, a ima kljub temu moč, da ohranja živ filozofski dialog o univerzalnem. Vsaka nova zgodba, v kateri takšen dialog poteka med različnimi kulturnimi konteksti in v njihovem okviru, ga kot dinamičen in živ proces le še obogati. Študij različnih konfucijanstev se zato pojavlja tako v kontekstu študije kul- turnih dejavnikov – kontekstu, ki se konfucijanstvu tudi v njegovih filozofskih 32 temeljih zdi ključnega pomena – kakor v kontekstu filozofskega preučevanja konfucijanske etike kot take. Oba pristopa gresta zopet z roko v roki. 6 Zaključek Če je konfucijanstvo na Kitajskem, Japonskem, v Vietnamu in Koreji povezano tudi s študijem kulturnih, zgodovinskih in lokalnih kontekstov, se zdi, da s tem študije konfucijanske filozofije, sploh v kontekstu današnjih primerjalno-filozof- skih študij, ne izgubljajo svoje moči ter lahko s črpanjem iz globokega vodnjaka konfucijanske tradicije še vedno pripomorejo k novim filozofskim razpravam v času, ko se zdijo obnovljeni globalni etični diskurzi ključnega pomena. Diskurz, ki o konfucijanstvu zdaj poteka tudi na globalni ravni, pa se da prav tako videti kot še eno novo in zanimivo oblika konfucijanstva. Če gre pri različnih izrazih konfucijanstva kljub vsemu za tradicijo, ki je sicer bogata in kompleksna, vendar vedno odpira pogovor o vrednotah, ki so jih na podlagi razumevanja svoje kulturne dediščine predstavili Konfucij in njegovi nasledniki – vrednotah, ki so dve tisočletji in pol bistveno vplivale na razvoj miselnih tradicij Vzhodne Azije –, je študij konfucijanstva v vseh oblikah, tudi primerjalno-filozofski, še vedno pomemben projekt. Zahvala Pričujoči članek je rezultat raziskovalnega dela v okviru raziskovalnega pro- grama Azijski jeziki in kulture (P6-0243), ki ga financira Javna agencija za razi- skovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Earl_FINAL.indd 32 28.11.2019 8:30:42 Filozofski temelji konfucijanstva kot skupne idejne dediščine Vzhodne Azije Literatura in viri Ames, Roger T. in Henry Rosemont Jr. 1998. The Analects of Confucius: A Phi- losophical Translation. New York: Ballantine Books. Chen, Lai. 2018. »Historical and Cultural Features of Confucianism in East Asia.« V Confucianisms for a Changing World Cultural Order, urednika Roger T. Ames in Peter D. Hershock, 102–111. Honolulu: University of Hawai’i Press. doi: 10.2307/j.ctv3zp05k.10. De Bary, Wm Theodore et al., ur. 2005. Sources of Japanese Tradition. New York Chichester, West Sussex: Columbia University Press. Huang, Chun-chieh. 2018. »Why Speak of »East Asian Confucianisms?« V Confucianisms for a Changing World Cultural Order, urednika Roger T. Ames in Peter D. Hershock, 75– 86. Honolulu: University of Hawai’i Press. 33 doi: 10.2307/j.ctv3zp05k.8. Lunyu 論語 [Razprave] . s.d. Chinese Text Project. http://ctext.org/analects. Mengzi 孟子 [Mencij]. s.d. Chinese Text Project. https://ctext.org/mengzi. Ogrizek, Marko. 2016. »Pojmi poti, kreposti in dobrega v konfucijanskih nau- kih Itôja Jinsaija in Ogyûja Soraija.« V Konfucij in globalizacija: antični in sodobni konfucijanski diskurzi, urednici Jana S. Rošker in Barbara Pihler Ciglič, 65–80. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Paramore, Kiri. 2016. Japanese Confucianism, A Cultural History. Cambridge: Cambridge University Press. Rosemont, Henry Jr. in Roger T. Ames. 2009. The Chinese Classic of Family Re- verence: A Philosophical Translation of the Xiaojing. Honolulu: University of Hawai‘i Press. ———. 2016. Confucian Role Ethics: A Moral Vision for the 21st Century? Tajpej: National Taiwan University Press. Shu jing 書經 [Knjiga dokumentov] . s.d. Chinese Text Project. https://ctext. org/shang-shu. Wildman Nakai, Kate. 1980. »The Naturalization of Confucianism in Toku- gawa Japan: The Problem of Sinocentrism.« Harvard Journal of Asiatic Studies 40/1: 157–199. doi: 10.2307/2718919. Earl_FINAL.indd 33 28.11.2019 8:30:42 Earl_FINAL.indd 34 28.11.2019 8:30:42 Téa SERNELJ Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine Povzetek Pričujoče poglavje predstavi, analizira in kritično ovrednoti temeljni manifest druge gene- racije modernega konfucijanstva. Ta dokument, ki je bil objavljen leta 1958 v Hongkongu, jasno in natančno opredeljuje vsebine in cilje modernega konfucijanstva kot nove filozof- ske struje, ki je vzniknila kot odgovor na družbenopolitično situacijo, v kateri se je znašla Kitajska v prvi polovici 20. stoletja. Osrednji cilj tega dolgega eseja je bil svetovni javnosti, predvsem pa zahodnim sinološkim krogom, predstaviti resnično obličje tradicionalne kitaj- ske miselnosti in kulture, in preko njega odpraviti orientalistične in esencialistične predsod- ke, ki so temeljili na nerazumevanju, predvsem pa na prevladujočih napačnih interpreta- cijah paradigmatičnih temeljev kitajske idejne tradicije, ki so prevladale v zadnjih stoletjih. Razkrivanje teh predsodkov v Manifestu temelji na bolj objektivnem vrednotenju in vno- vičnem preučevanju osrednjih idejnih konceptov kitajske kulture, predvsem konfucijanske filozofije etike, ki bi po mnenju avtorjev lahko predstavljala platformo za izgradnjo nove eti- ke na globalni ravni. Dokument je še danes pomemben vir informacij o idejnih temeljih in ciljih konfucijanske prenove, ki predstavlja osrednjo neokonservativno gibanje sodobne L. R. Kitajske in Tajvana, delno pa tudi Koreje in Vietnama. Zato nam lahko poznavanje njego- ve vsebine pomaga bolje razumeti tudi ideje in ideologije sodobnih vzhodnoazijskih družb. Ključne besede: moderno konfucijanstvo, druga generacija , Manifest za ponovno ovredno- tenje kitajske kulture kot svetovne dediščine, modernizacija, demokracija, xinxing zhi xue Earl_FINAL.indd 35 28.11.2019 8:30:42 Téa SERNELJ Abstract – Confucian Renovation and the Manifesto to Re-Evaluate Chinese Culture as World Heritage The present chapter presents, analyses and critically evaluates the Manifesto of the second generation of Modern Confucianism. This document that was published in Hong Kong in 1958, clearly and precisely defines the contents and goals of Modern Confucianism as the new philosophical current that emerged as a response to the socio-political situation in which China found itself in the first half of the 20th century. The main goal of this long essay was to present to the world public, and in particular to Western sinologists, the true value of traditional Chinese thought and culture, in order to reflect and possibly eliminate the orientalist and essentialist prejudices based on misunderstanding, and above all the prevailing false interpretations of the para- digmatic foundations of the Chinese conceptual traditions that have dominated over the last few centuries. The disclosure of these prejudices in the Manifesto is based on a more objective evaluation and re-examination of the central ideational concepts 36 of Chinese culture, in particular the Confucian philosophy of ethics, which, according to the authors, could represent a platform for building a new ethics on a global level. The document is still an important source of information of the ideational foundations and goals of the Confucian renovation, which represents the central neo-conservative movement of today’s China and Taiwan, and partly also Korea and Vietnam. Therefore, understanding of the Manifesto can help us better comprehend the ideas and ideolo- gies of modern East Asian societies. Keywords: Modern Confucianism, Manifesto for re – evaluation of Chinese culture as the world heritage, Modernization, Democracy, xinxing zhi xue 1 Filozofska struja modernih konfucijancev Moderno konfucijanstvo Xinrujia ali Xin ruxue 1 se je kot nova fi- lozofska struja na Kitajskem začela razvijati na začetku 20. sto- letja in se izgradila po letu 1958, ko so predstavniki druge gene- racije modernih konfucijancev, ki so živeli in delovali na Tajvanu in v Hon- gkongu, objavili Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine [Wei Zhongguo wenhua jinggao shijie renshi xuanyan 1 V angleščini (in drugih zahodnih jezikih) se ta termin večinoma prevaja z dobesedno prevedenim terminom novo konfucijanstvo (New Confucianism). Ker pa se je za prevajanje kitajskih terminov li xue, dao xue ali xinxing xue, ki označujejo konfucijanske diskurze dinastij Song in Ming, na Zahodu udomačil izraz neokonfucijanstvo (Neo-Confucianism), v zahodnih virih pogosto prihaja do zamenjave obeh struj, saj pomeni neokonfucijanstvo isto kot novo konfucijanstvo. Zato v slovenščini za prevod naziva te struje raje uporabljamo opisni prevod moderno konfucijanstvo, ki je primeren tudi zaradi tega, ker se je ta miselna struja veliko ukvarjala z vprašanji kitajske modernizacije. Pri tem naj omenimo tudi dejstvo, da se razen z nazivom Xin ruxue ta miselna struja včasih označuje tudi s terminoma, kot sta Dangdai xin ruxue (sodobno novo konfucijanstvo) ali Xiandai xin ruxue (moderno novo konfucijanstvo). Earl_FINAL.indd 36 28.11.2019 8:30:42 Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine 为中国文化敬告世界人士宣言] (v nadaljevanju Manifest) . Ta dokument jasno in natančno opredeljuje vsebine in cilje modernega konfucijanstva kot nove filozofske struje, ki je vzniknila kot odgovor na družbenopolitično situa- cijo, v kateri se je znašla Kitajska v prvi polovici 20. stoletja. Kompleksen položaj Kitajske konec 19. stoletja je botroval rojstvu novih idej- nih in kulturnih smernic, s pomočjo katerih naj bi se lažje soočala z izzivi mo- dernizacije, ki je z vdorom zahodnih imperialističnih sil prodirala na Kitajsko. Čeprav je bilo v tem obdobju konfucijanstvo oziroma konfucianizem2 označe- no za glavnega krivca za zaostalost Kitajske, so modernokonfucijanski filozofi prav v izvornem konfucijanstvu videli velik potencial za uveljavitev moralno- -etičnega sistema demokratične kitajske družbe, ki bi bil sposoben zapolniti vrzel izpraznjenosti vrednot in duhovne praznine kot posledice modernizaci- je sodobnih družb, zgrajenih na kapitalističnih temeljih. Filozofija modernih 37 konfucijancev torej ni samo poskus vzpostavitve novih idejnih smernic, ki bi Kitajski omogočile kar najbolj učinkovit in uspešen prehod v globalizirano so- dobno družbo, temveč je projekt, ki v sebi nosi tudi potencial za vzpostavitev nove etike na globalni ravni. Filozofski sistem modernega konfucijanstva za- objema področja epistemologije, ontologije, metafizike, etike, morale, filo- zofske antropologije in estetike. V procesu modernizacije kitajske družbe in kulture se je večina modernih konfucijancev ukvarjala z razlikami med zahodno in kitajsko filozofijo. Iskali so primerno ogrodje, s katerim bi prepoznali različne značilnosti obeh mi- selnih sistemov kot osnove za interpretacijo razlik med zahodno in kitajsko kulturo. Ko so se spoznali z osrednjimi idejnimi strujami zahodne filozofije, so si prizadevali razlagati kitajsko filozofijo in tradicijo na podlagi lastnega razumevanja le-te. Pri tem procesu sta bila temeljna ponovno ovrednote- nje in reinterpretacija kitajske idejne tradicije in kulture. Kitajska filozofi- ja 20. stoletja se je torej začela z odkritjem zahodne filozofije in refleksijo lastne idejno kulturne tradicije. Pri tem je seveda iskala načine za takšno reformiranje kitajske kulture, ki bi ustrezalo zahtevam modernizacije, hkrati pa tudi racionalno utemeljitev in rekonstrukcijo tradicionalnih pogledov na osrednje koncepte kitajske filozofije, kot so nebo oziroma narava ali koz- mos ( tian), dao, človeškost ( xing) sočlovečnost ( ren), moralo in etiko ( de), posameznika, družbo. Na splošno so moderni konfucijanci sledili premisi, po kateri so vprašanja notranje resničnosti kozmosa, substance bivajočega in absolutnega vprašanja, ki določajo pomen človeškega življenja (Rošker 2 Konfucianizem ( rujiao 儒教) se nanaša na državno doktrino oziroma nacionalno ideologijo, konfucijanstvo ( ruxue 儒學ali rujia 儒家) pa na filozofski nauk oziroma filozofske teorije (Rošker 2013, 43). Earl_FINAL.indd 37 28.11.2019 8:30:42 Téa SERNELJ 2013, 53). Kot taka so ta vprašanja bistvena za vzpostavitev nove, moderne družbe, kot tudi za ohranitev integrirane in neodtujene kulturne identitete Kitajcev in Kitajk. Struja modernega konfucijanstva je vzniknila iz poskusa vzpostavitve sinte- ze zahodne in tradicionalne kitajske misli, pri čemer je bil ta poskus defini- ran s krizo obeh diskurzov (ibid., 75). Vase je vsrkala določene elemente za- hodne filozofije, ob tem pa iskala tudi izhodišča za njihovo kritično refleksi- jo. Prizadevala si je torej za novo interpretacijo kitajske filozofije, osnovano na metodah, ki povezujejo moderna in zahodna stališča (Cheng 2002, 375). Ideali modernih konfucijancev tako niso bili omejeni samo na prizadevanje za revitalizacijo in rehabilitacijo lastne idejne tradicije. S tega vidika je bilo jasno, da so lahko začeli intelektualni proces modernizacije konfucijanstva 38 samo na podlagi njegove sinteze z idejami, uvoženimi iz evroameriške filo- zofije, saj je ta predstavljala kulturno ozadje, iz katerega se je modernizacija pravzaprav razvila. Filozofsko gibanje modernega konfucijanstva delimo na tri generacije. Večina avtorjev Manifesta je, kot že omenjeno, sodila v tako imenovano drugo gene- racijo, ki je delovala od ustanovitve Ljudske republike Kitajske, tj. od leta 1949 pa do 1995. Njeni predstavniki so bili Fang Dongmei (1899–1977), Tang Junyi (1909–1978), Xu Fuguan (1903–1982) in Mou Zongsan (1909–1995). 2 Temeljne značilnosti in filozofske vsebine Predstavniki druge generacije so po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske leta 1949 zapustili domovino. Xu Fuguan in Mou Zongsan sta se pred reži- mom Mao Zedonga in njegovim strogim nadzorom nad intelektualci umak- nila na Tajvan, Tang Junyi v Hongkong, Fang Dongmei pa v Indijo in pozneje v Združene države Amerike. Na prvi dan leta 1958 pa so formalno objavili idejne smernice za ponovno ovrednotenje kitajske kulture in njenih tra- dicionalnih konceptov s pomočjo teoretskih metod, prevzetih iz zahodne filozofije, v obliki slavnega Manifesta, ki mu kitajski teoretiki in teoretičarke še danes pravijo Magna carta filozofije modernega konfucijanstva. Vsebino in pomen tega Manifesta bomo podrobno obravnavali v nadaljevanju, na tem mestu pa bomo najprej na kratko orisali splošne značilnosti filozofske- ga sistema druge generacije oziroma osvetlili temeljne probleme, s katerimi se je ukvarjala. V sklopu modernega konfucijanstva druge generacije sta obstajali dve idejni struji, moralno-metafizična in praktično-kulturna. Prva struja se je Earl_FINAL.indd 38 28.11.2019 8:30:42 Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine osredotočala na ontološke in kozmološke vidike kitajske filozofije. Z metodološkega vidika so njeni predstavniki pri tem izhajali iz moralnih in etičnih izkušenj, te pa nato razširili na metafizično razumevanje stvarnosti, ki je os- novana na paradigmi enotnosti esence ( ti) in funkcije ( yong) (Cheng 2002, 380). Druga struja pa je izhajala iz proučevanja vrednot v kitajski tradiciji, katere glavni cilj je bil pokazati, kako naj se raziskuje in razvija kitajsko kulturo za uresničitev osmišljenega človeškega bivanja in ustvarjanja kulturno boga- tejšega sveta. Temeljne značilnosti, ki so po Cheng Chung-Yingu (2002, 396–400) skupne vsem generacijam modernega konfucijanstva (in sodobne kitajske filozofije nasploh), a so se najbolj jasno izoblikovale prav v drugi generaciji, pa Cheng sistematično povzame v naslednjih točkah: 39 Prva značilnost je prevladujoča vloga filozofije Knjige premen ( Yijing), iz ka- tere črpajo ontokozmološko enotnost esence in funkcije ( ti 體 in yong 用), stvarnosti in njenih procesov ter temeljni značaj vsega obstoječega. Ta filozo- fija je nenehno predstavljala vir za razumevanje stvarnosti vse od Konfucija, daoizma, neodaoizma, kitajskega budizma, neokonfucijanstva in moderne- ga konfucijanstva pa vse do danes (ibid.). Njena glavna funkcija je vidna v vzpostavitvi temeljev kitajske ontologije in kozmologije, iz katerih so črpale vse druge filozofske šole. Metafizični pogled, ki ga najdemo v Knjigi premen, je v vseh elementih pomembno vplival na kitajsko filozofijo 20. stoletja in še posebej na vzpostavitev moralne metafizike kot temeljne značilnosti mo- dernega konfucijanstva. Pri tem so vprašanja etike in morale neločljiva od obravnavanja človeškega značaja in stvarnosti. Ta neločljivost se odraža v tra- dicionalno prioritetnem ukvarjanju z etiko v kitajski filozofiji. Druga značilnost, ki jo izpostavi Cheng, je osredotočenost modernih konfu- cijancev na človeško bitje. Če je sprememba osnova stvarnosti, potem se po njihovem mnenju ni potrebno ukvarjati s transcendentnim bogom. Osrediš- čenost na človeka pa v tem kontekstu ne pomeni antropocentrizma, ampak težnjo k holizmu in organski povezanosti človeka in narave, kar se kaže že v tradicionalnem kitajskem konceptu enotnosti človeka in narave oziroma koz- mosa ( tian ren he yi). Tretja značilnost je po Chengu aplikacija znanosti in znanstvene metodologi- je v kitajsko filozofijo. Od prvih začetkov modernizacije naprej so vsi sodob- ni kitajski filozofi sprejeli veljavnost znanosti in znanstvene metodologije. V holistični paradigmi sodobne kitajske filozofije prevladuje pomen človeških vrednot. Pri tem gre predvsem za vprašanje, kako transformirati znanstveno znanje v življenjsko modrost. Earl_FINAL.indd 39 28.11.2019 8:30:42 Téa SERNELJ Četrta značilnost je razprava o politični filozofiji v smislu temeljnih konceptov politične moči, skupnega dobrega in enakosti. Moderno konfucijanstvo v svo- jem holističnem in organskem pogledu na stvarnost postavlja demokracijo znotraj konfucijanskih okvirov. Omenjene značilnosti so seveda le površinski in grob oris vsebin moderno- konfucijanske filozofije. Vsak posamezni predstavnik je k njej prispeval svo- je lastne teoretske doprinose, ki jih je za celostno razumevanje te filozofske struje potrebno poznati. V nadaljevanju bomo predstavili vsebinsko jedro Manifesta druge generacije, ki sicer ni akademsko besedilo, temveč odpira vprašanja na esejističen način in ponuja določene odgovore na prevladujoče probleme, s katerimi se je sredi prejšnjega stoletja soočala kitajska idejna tradicija in kultura. 40 3 Povzetek osrednjih idej in vsebinskih usmeritev Manifest je bil objavljen v kitajščini in angleščini prvega januarja leta 1958 v reviji Demokratične razprave ( Minzhu pinglun) v Hongkongu in malo pozneje še v tajvanski reviji Preporod ( Zaisheng), torej skoraj desetletje po tem, ko se je druga generacija modernih konfucijancev odselila iz celinske Kitajske. Osrednji cilj tega dolgega eseja je bil svetovni javnosti (predvsem zahodnim pa tudi sodobnim kitajskim akademskim krogom) predstaviti resnično obličje tradicionalne kitajske miselnosti in kulture, s katerim so želeli opozoriti na esencialistične predsodke, ki so temeljili na napačnem razumevanju in inter- pretaciji temeljnih paradigem kitajske idejne tradicije. Ti predsodki, ki so se v toku srečevanja Zahoda s Kitajsko usidrali zlasti v zahodnih sinoloških kro- gih, so po mnenju avtorjev plod evrocentričnih in orientalističnih diskurzov. Avtorji so zato v Manifestu podali tudi svojo kritiko Zahoda, s katero so želeli pozvati k razmisleku oziroma osvetlitvi razlogov za njegov topogledni občutek superiornosti nad drugimi kulturami ter opozoriti na nujnost medkulturnega dialoga za vzpostavitev nove svetovne etike, ki bi vključevala idejne tradicije Zahoda in Vzhoda. Manifest obravnava kulturne, politične in idejne značilnosti tradicionalne in sodobne Kitajske ter jih postavlja v kontrastivni in kritični dialog z zahodno miselnostjo. Razreševanje prej omenjenih predsodkov do kitajske idejne tra- dicije in kulture pa v Manifestu temelji na bolj objektivnem vrednotenju in vnovičnem preučevanju njenih osrednjih konceptov. Vsebine dvanajstih poglavij se osredotočajo na razprave o temeljnem ne- razumevanju kitajske kulture v preteklosti in sedanjosti, razlagi bistvenih Earl_FINAL.indd 40 28.11.2019 8:30:42 Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine značilnosti kitajske idejne tradicije ter o tem, kakšni so njeni obeti za prihodnost. Ta ponovni razmislek o lastni kulturi je med drugim nastal tudi kot plod osamljenosti in trpljenja, ki so ga avtorji doživeli zaradi migracije iz matične domovine. Prepričani so bili, da problemi, s katerimi se je kitajska kultura soočala sredi 20. stoletja, v sebi nosijo svetovno razsežnost, saj je k razvo- ju sveta kot celote prispevala precejšnji delež. Poleg tega avtorji opozarjajo tudi na dejstvo, da živi na Kitajskem kar četrtina celotne svetovne populacije. V kakšno smer in na kakšen način se bo ta razvijala, ni samo stvar Kitajske same, temveč problem sveta kot celote. Osrednja ideja manifesta je temeljila na dveh vizijah: prva si je prizadeva- la za to, da bi zahodna in kitajska akademska publika prepoznala vrednost tradicionalne kitajske kulture, druga pa je bila usmerjena v izdelavo idejne platforme za rekonstrukcijo kitajske kulture, ki bi temeljila na konfucijanski 41 filozofiji. Pri tem so avtorji izpostavili in zagovarjali temeljno stališče moder- nega konfucijanstva, namreč to, da konfucijanstvo ni relikt preživele fevdalne družbene ureditve, kot so mu očitali sodobni kitajski akademski krogi in je po svojem bistvu združljivo tako z moderno znanostjo kot z demokracijo. Še več, po njihovem mnenju lahko konfucijanski moralni koncept sočlovečnosti oziroma konfucijanska etika na splošno ozdravi preveč racionalistično in me- hanistično usmerjeni zahodni svet. Kljub temu da v tistem času temeljni cilj Manifesta, ki zadeva prepoznanje pomena in vrednosti konfucijanstva kot idejnega sistema, ki bi bil znotraj di- skurza modernizacije Kitajske zmožen tvoriti etično podstat, na kateri bi Ki- tajska ponudila rešitve za duhovno izpraznjenost in odtujenost kot produkta kapitalistične ekonomsko-politične ureditve na globalni ravni, ni bil dosežen, pa v današnjem času spet postaja predmet obravnave in razprav (glej Make- ham, Cheng, Fan, Rošker). Temeljne vsebine, ki so razpršene v dvanajstih poglavjih lahko zožimo v tri osrednje sklope. Prvi se ukvarja s topoglednim predsodkom, da kitajski idejni tradiciji manjka religiozna oziroma transcendentna dimenzija, ki jo poskusijo utemeljiti oziroma prikazati skozi natančen oris konfucijanske moralne meta- fizike. Drugi problemski sklop se dotika družbenopolitičnega vprašanja, zlasti vprašanja modernizacije in demokracije ter kritiko komunistične ideologije, ki je prevladala na celinski Kitajski. V tem sklopu poudarijo, da Kitajski zagoto- vo manjkajo moderni demokratični sistem in znanstveno-tehnološki dosežki Zahoda, vendar naj bi bilo pri tem stališče, da kitajska kultura ne vsebuje demokratičnih zametkov in tendenc kot tudi, da je negativno nastrojena do znanosti in tehnologije, problematično oziroma napačno. V tretji sklop pa Earl_FINAL.indd 41 28.11.2019 8:30:42 Téa SERNELJ lahko uvrstimo kritično ovrednotenje Zahoda oziroma zahodne kulture, ki po njihovem mnenju temelji na občutku superiornosti, izključevanju drugih kulturnih tradicij in izpraznjenosti vrednot, skozi katero želijo Evro-Američa- ne opozoriti na nujnost medkulturnega dialoga. Ta je po njihovem mnenju potreben pri vzpostavitvi nove etike na globalni ravni, ki je nujna za nadaljnji razvoj človeštva kot celote, saj ta ne more temeljiti na izključevanju, še manj pa na vrednostnem sistemu, ki izvira iz tako imenovanega razvitega kapitali- stičnega zahodnega sveta. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili vse tri problemske sklope, za začetek pa si poglejmo vsebino uvoda manifesta. 3.1 Uvod 42 Avtorji že na začetku manifesta opozorijo, da se je napačno razumevanje in interpretacija kitajske kulture začela z jezuiti v 16. stoletju, ki so bili pravza- prav prvi, ki so zahodnemu svetu predstavili klasična kitajska dela. Pri tem je bila največja neskladnost v interpretaciji filozofske struje neokonfucijanstva dinastij Song (960–1127) in Ming (1368– 1644),3 kjer so osrednje idejne kon- cepte, ki so bili takrat v ospredju filozofskih razprav, enačili z zahodnim raci- onalizmom, ateističnim naturalizmom in celo materializmom4. Jezuiti so po njihovem mnenju odgovorni za napačno razumevanje kitajskega idejnega sis- tema zato, ker so v misiji za širjenje krščanske vere priredili kitajske klasike in osrednje koncepte na način, ki je ustrezal njihovi ideologiji. V tem so seveda izničili ne samo dejanskega pomena neokonfucijanstva dinastij Song in Ming, temveč tudi doprinose daoizma in budizma (Chang et al. 2018, 8). Avtorji pa kljub temu priznavajo izjemen prispevek zahodnih sinologov na področju arheoloških izkopavanj ter zbiranja antičnih kitajskih skulptur in umetniških del kot tudi analize zapisov na kosteh in bronastih posodah, ki so bile povezane s proučevanjem kitajskega jezika in pisave. Vendar po dru- gi strani ob tem poudarjajo, da primarni namen izkopavanja in analiziranja omenjenih virov, ki so bili seveda hkrati primarni viri za raziskave na področju raziskav kitajske kulture in civilizacije, ni bil neposredno povezan s proučeva- njem Kitajske kot živečega naroda in kulture v svoji sedanjosti, spremenlji- vosti in razvoju, kakršnega bi si sami želeli (ibid., 12). 3 Neokonfucijanstvo dinastij Song in Ming je druga reforma konfucijanstva in velja za kvalitativen preskok v konfucijanski tradiciji. Prva reforma, ki se je zgodila v dinastiji Han (2. st. pr. n. št. – 2 st. n. št) je v izvorni konfucijanski nauk integrirala elemente legalizma in postala državna avtokratska doktrina. Neokonfucijanstvo pa je v vase integriralo daoistične in budistične filozofske koncepte in skozi metafiziko razvijalo racionalistično filozofijo etike. 4 Več o tem v naslednjem podpoglavju. Earl_FINAL.indd 42 28.11.2019 8:30:42 Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine Pri tem poudarijo, da se je večina zahodnih raziskovalcev ukvarjala pretežno samo s proučevanjem kitajske antike, ne pa z aktualno kitajsko stvarnostjo, kar je rezultiralo v napačni reprezentaciji kitajske kulture. Projekt oživitve kitajske kulture mora torej temeljiti na reinterpretaciji temeljnih konceptov kitajske filozofije, saj bo le na tak način možno pravilno razumevanje kitajske kulture in njene stvarnosti (ibid.). 3.2 Tradicionalna kitajska kultura in problem njenega pragmatizma ter ateizma: transcendentni moralni subjekt vs. transcendenca religije Avtorji izpostavijo, da napačno razumevanje kitajske kulture, ki prevladuje tako na Zahodu kot v sodobni Kitajski temelji na nepoznavanju njene specifike in izvora. Kitajska je enotni kulturni sistem z istim izvorom in kontinuiteto. Ta 43 enotnost in kontinuiteta se nanaša predvsem na konfucijansko idejno tradicijo. V tem oziru naj bi bil kitajski idejni svet precej drugačen od zahodnega, torej evropskega, ki ga tvorijo različne kulture in izvori; zahodna znanost in filozofija izvirata iz stare Grčije, pravni sistem od Rimljanov, religija pa iz hebrejske kultu- re. Medtem ko naj bi zahod videl delitev med abstraktno spekulacijo in etično prakso, med religiozno pieteto in družbenopolitičnim delovanjem kot nekaj sa- moumevnega, naj bi kitajska kultura razumela te ravni kot kontinuiteto (ibid., 13). Zaradi teh razlik Zahod ne prepozna religioznih občutij transcendence, ki so prisotne v vsakodnevni praksi etike na Kitajskem (ibid.). Avtorji izpostavijo (ibid.), da so v zadnjih sto letih zahodni trgovci in misijonarji, ki so na Kitajsko vdrli z bojnimi ladjami in jo prisilili v trgovanje, postali simbol kulturne invazije Zahoda. Idejni vodje četrtomajskega gibanja5 so bili zato rav- nodušni do zahodne religije, vendar so hkrati s tem zanemarili religiozni ele- ment v kitajski kulturi. Navduševali so se nad znanostjo in demokracijo, med- tem ko so na filozofskem področju verjeli v pragmatizem, utilitarizem, materi- alizem in naturalizem. Njihova interpretacija kitajske kulture je zato povsem iz- ločila element religioznosti, prav tako pa so tradicionalna moralna načela, ki se kažejo skozi družbene rituale in običaje, označevali za škodljiva in dekadentna. 5 Gibanje 4. maja ( Wu si yundong), predstavlja idejno in politično prelomnico v kitajski moderni zgodovini in ga sodobni teoretiki pogosto enačijo s pričetkom obdobja kitajskega razsvetljenstva. Pričelo se je leta 1919 s študentskimi protesti proti za Kitajsko nepravičnim odločitvam Versajske mirovne konference in se kmalu razplamtelo v množično vsekitajsko gibanje tkim. »novih intelektualcev«, ki so se zavzemali za demokracijo, pravico do samoodločanja, svobodo govora, enakosti med spoloma, pravico do svobodne poroke itd. Gibanje tkim. nove kulture ( Xin wenhua yundong), pa je v sebi združevalo tako patriotsko nacionalistične elemente, kot tudi elemente ostre kritike oziroma popolnega zanikanja kitajske tradicije, zlasti njene konfucijanske državne doktrine (Rošker 2013, 16). Earl_FINAL.indd 43 28.11.2019 8:30:42 Téa SERNELJ Kitajska etično-moralna načela so obravnavali kot čiste formalnosti znotraj člo- veškega in družbenega vedenja brez kakršnekoli duhovne vrednosti (ibid., 5). Še hujši udarec naj bi kitajski kulturi zadal odnos komunistične ideologije do tradicije, saj je v njem popolnoma umanjkal uvid v transcendentno dimenzi- jo človeškega bivanja, ki je osnova kitajskim etično-moralnim načelom. Avtorji Manifesta na tem mestu poudarijo (ibid., 7), da na Kitajskem takšnega religi- oznega sistema, kot ga najdemo na Zahodu, nikoli ni bilo, kar pa ne pomeni, da ne obstaja religiozni duh oziroma transcendentna dimenzija, temveč zgolj etična in moralna načela, ki na pragmatičen način določajo medčloveške od- nose in vedenje za vzdrževanje političnega in družbenega reda. Predsodek, da na Kitajskem religioznost ne obstaja tako po njihovem mnenju ne drži, saj je to najti v ideji enotnosti neba in človeka, kjer je moralna praksa prežeta tudi z vero v Dao (ibid.). Pri tem predsodku zahodni in kitajski sinologi večinoma izhajajo 44 iz napačne predpostavke, po kateri naj bi ta načela urejala samo zunanje forme človeškega bivanja, v celoti brez transcendentnih elementov, ki bi hkrati vplivali tudi na duhovno življenje ljudi (ibid., 20). Za odpravo tega predsodka je ključnega pomena razumevanje tradicionalne- ga kitajskega humanizma, v katerem obstaja osrednji kitajski idejni koncept enotnosti človeka in neba oziroma narave ( tian ren he yi): Ta koncept lahko interpretiramo tudi tako, da človek in narava nista ločena drug od drugega ( tian ren bu er), saj sta ista substanca ( tian ren tong ti) in sta v harmoniji. Nebo seveda izraža več pomenov, po eni strani je na pri- mer lahko nebo, ki ga vidimo. V antični Kitajski pa se je Nebo jasno nana- šalo na neko višjo transcendentno silo. Konfucij, Mencij, Laozi in Zhuangzi, prav vsi so konceptu Neba pripisovali transcendentni pomen (ibid.). Izpostavijo tudi (ibid., 21), da se tovrstna vera v božansko naravo Neba ali narave znotraj kitajske tradicije kaže skozi kombinacijo čaščenja neba, zemlje, vladarja, prednikov in učiteljev. V antični Kitajski je obredje in čaščenje Neba lahko opravljal samo cesar, ki je tako povezal politiko in religijo v en sistem. Ta neločljivost političnih in religioznih elementov pa je, skupaj s tradicional- nim poudarjanjem notranje, torej moralne izpopolnitve posameznika na ra- čun razvoja in kultivacije zunanjih, to je družbenih in političnih dejavnikov, privedla do sistema, ki je pogosto težil k despotizmu, ta pa vsekakor zavira razvoj sodobne demokracije.6 6 Pri tem so bila stališča posamičnih predstavnikov druge generacije različna. Za razliko od Fang Dongmeija in Tang Junyija sta Mou Zongsan in Xu Fuguan menila, da je tradicionalna kitajska kultura pravzaprav zanemarila razvoj politične zavesti posameznika ( wai wang), ker je bila preveč osredotočena le na kultivacijo notranjega moralnega sebstva ( neisheng). Omenjeni koncept predstavlja enega od ključnih idejnih konceptov v politični filozofiji modernega Earl_FINAL.indd 44 28.11.2019 8:30:42 Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine Praktična stran kitajskega humanizma pa se kaže v nauku o razumni pravič- nosti ( yi li zhi xue), pri kateri gre za razločevanje pravilnega in napačnega skupaj z moralnim razumom, ki oblikuje oziroma regulira človekove namere in vedenje. Ta proces seveda ni omejen samo na odnose med ljudmi z name- nom ohranjanja političnega in družbenega reda. Njegov dejanski cilj je izpo- polnjenje človekove moralne osebnosti, ki izvira iz opazovanja pravičnosti v smislu razumskega delovanja in se ne ozira na lastne dobičke ali izgube, ko- risti (ibid., 22). Ta cilj je izpostavljala prav konfucijanska šola, ki je poudarjala pomembnost moralne integritete za doseganje pravičnosti (moralne dovrše- nosti) na podlagi lastne odgovornosti posameznika. Kako to doseči, če ni vere v absolutno pravičnost? To vero lahko interpre- tiramo tudi kot dejanje pomiritve lastne vesti, ne da bi se nujno morali predati božjim ukazom. Kjer vest najde svoj mir, tam obstaja pravičnost 45 (in moralnost) kozmosa. Dao, v katerem vest najde tolažbo, je po eni strani vgrajen v človeško zavest, po drugi pa transcendira ozke omeje- nosti človekovega konkretnega življenja (ibid.). V tem kontekstu so se pripadniki druge generacije spraševali o tem, ali torej vera v Dao ni natanko ista kot religiozno verovanje v nadnaravni red. Izjemna dolgoživost in vitalnost kitajske tradicije sta po njihovem mnenju pogojeni z njeno nenehno zahtevo po usklajevanju družbenega življenja s kultivacijo transcendentne zavesti. To stališče je v nasprotju s hipotezo, po kateri naj bi kitajska kultura razvijala samo načela zunanjih form medčloveških odno- sov na račun zanemarjanja transcendentnih vidikov, torej predsodkom o čis- ti pragmatični naravi tradicionalne etike, ki naj ne bi vsebovala nikakršnih transcendentnih elementov. Moderni konfucijanci so to tezo odločno zavra- čali in poudarjali, da je tovrstna transcendenca neločljivi in pomemben del kitajske idejne tradicije. Razlog za dejstvo, da je zahodni sinologi večinoma sploh ne zaznajo, pa je po mnenju avtorjev Manifesta v tem, da tovrstna konfucijanstva. Pri tem je »notranji modrec« simbol transcendentnega, »zunanji vladar« pa simbol empiričnega subjekta, oba pa se nanašata na združitev osebne morale s širšo socialno etiko in hkrati z uspešnim življenjem v družbi (Rošker 2013, 54). Tradicionalni konfucijanci so zunanjega vladarja prevzeli po daoističnem delu Zhuangzi, v katerem je opredeljen kot tisti, ki skupaj z notranjim modrecem sestavlja idealno pot človeka in pomeni metaforo za celovito izpopolnjenost človeka kot posameznika, ki neguje svojo intimno duhovno notranjost in je hkrati dejaven v družbi. V diskurzu konfucijanstva pa je šlo pri tem konceptu za ideal moralne vladavine. Prva generacija modernih konfucijancev je ta ideal prevzela, vendar je poudarjala tudi pomembnost znanstvenega znanja. Druga generacija pa je že opazila, da ideala moralne vladavine v takratni družbi ni bilo mogoče realizirati, zato so vanj vključili predvsem zahodno znanost in demokracijo. Tretja generacija pa zastopa mnenje, da vsebin modernizacije ne gre iskati samo v znanosti in demokraciji, temveč je pri tem še pomembnejše poiskati razumno prilagoditev razvoju in dosežkom modernega kapitalizma (ibid.). Earl_FINAL.indd 45 28.11.2019 8:30:42 Téa SERNELJ transcendentna občutja niso usmerjena v nikakršnega zunanjega Boga, tem- več ostajajo del posameznikove/posamezničine notranjosti in se udejanjajo prek njegove/njene kultivacije. Pri tem postavijo v središče razpravo o t.i. kitajskem racionalizmu neokon- fucijanstva dinastij Song in Ming oziroma nauku srčne zavesti in človeškosti ( xinxing zhi xue), (ibid., 8–11), pri čemer gre za diskurz, ki obravnava razloge za obstoj moralnega imperativa med nebom (naravo) in človekom, hkrati pa za nauk, ki so ga zahodni sinologi po njihovem mnenju večinoma zapostavili ali napačno razumeli. Avtorji menijo, da ta nauk predstavlja samo jedro kitajskega kitajske kulture, v katerem je zaobjet tudi temeljni koncept enotnosti človeka in neba. Razmerje med srčno zavestjo7 in človeškostjo je v jedru konfucijanske misli pa tudi daoizma iz predqinskega obdobja. Jezuiti so koncept srčne zavesti 46 in človeškosti ( xinxing) enačili z racionalno dušo8 v zahodni filozofiji, avtorji pa izpostavijo, da lahko nauk o srčni zavesti in človeškosti, ki se je prenašal naprej od Konfucija in Mencija vse do neokonfucijanstva dinastij Song in Ming, inter- pretiramo tudi kot nauk o transcendentni zavesti v smislu morale z metafizič- nimi implikacijami, ki so podobne tisti, ki jo je na Zahodu vzpostavil Immanuel Kant. Ta tvori osnovo moralnim praksam v vsakodnevnem življenju posamezni- kov in v skupnosti. Vsakršno prakticiranje morale izhaja v tem okviru namreč iz notranjega, lastnega napora človekove moralne zavesti in moralnega razuma. Ko človek v polnosti razvije svojo tako imenovano transcendentno zavest, se lahko sčasoma približa nebeški kreposti, nebeškemu razumu in kozmični zaves- ti ter tako doseže enotnost kreposti med človekom in kozmosom, kar je esenca tradicionalnega kitajskega racionalizma Takšna ideja transcendentne zavesti je v kitajski kulturi vir vsega vrednotenja, skozi katero se človek zave vrednosti lastnega življenja in kozmosa ter njune medsebojne povezanosti. To zavedanje človeku daje zadovoljstvo in pomirjenost ter tako tudi omogoča stanje spreje- manja sedanjosti. Zato v kitajski tradiciji sprejemanje sedanjosti in pomirjenje 7 Pri tem gre za kognitivno formo subjektove notranjosti, ki v sebi združuje tako racionalne, kot tudi senzualne elemente. 8 Ker so jezuiti prevajali človeškost v dihotomiji z nadnaravnostjo, so po njihovem mnenju popolnoma popačili njegov pomen in mu poleg tega odvzeli tudi transcendentno razsežnost, ki pa je v njem inherentno prisotna (ibid.) Nauk srčne zavesti in človeškosti človekove dejavnosti, ki se kažejo navzven, usmerja k doseganju notranjih, torej transcendentnih razsežnosti. Človek tako v sebi nosi komunikacijsko linijo v sistematičnem prenosu družbenih, etičnih in obrednih dejavnosti, ki jih skozi notranjo transformacijo oziroma kultivacijo ter v povezavi z religioznim duhom in metafizičnim dojemanjem povezuje v enotnost. Ker je po mnenju avtorjev ta vrsta racionalizma esenca kitajske kulture, apelirajo na to, da je treba odpraviti predsodek, da je bistvo kitajske kulture omejeno na prilagajanje in uravnavanje medčloveških odnosov na račun notranjih oziroma metafizičnih transcendentnih občutkov, kot jih daje religija na Zahodu. Earl_FINAL.indd 46 28.11.2019 8:30:42 Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine z njenimi pogoji ni nujno povezano z nenehnimi težnjami za napredkom in do-bičkom kot na Zahodu (ibid.). Pri tem je zelo pomemben koncept oziroma modrost nenavezanosti ( fangxia zhi zhihui) , (ibid., 23), ki v konfucijanstvu, daoizmu in budizmu ter indijski teologiji zaseda zelo pomembno mesto. Zahodni kulturi, ki večinoma razpo- laga z analitičnim racionalnim spoznavnim aparatom in bolj ali manj deluje od partikularnega k univerzalnemu, manjka fleksibilnosti, ki pomeni sledenje ovinkasti poti specifičnega in konkretnega v spremenljivosti. Ta modrost, ki jo avtorji Manifesta imenujejo »krožna in čudotvorna« in jo najdemo že v Knjigi premen ( yuan er shen de zhihui), (ibid.), je za razliko od prej omenjenega sta- tičnega pristopa dinamična. V zahodni filozofiji etike se vprašanje moralnosti velikokrat nanaša na predpi- 47 se vedenja in družbeno vrednost moralnih predpisov v povezavi z religioznim čaščenjem (ibid., 14). Le redki so poudarjali, da mora prakticiranje morale transformirati človekovo vedenje in kreposti. Izvorno konfucijanstvo pa je poudarjalo prav to dimenzijo. Vse kitajske kreposti imajo v konfucijanskem pojmovanju svoj izvor v najvišjemu kozmičnemu razumu, ki je inherentno pri- soten v človeški srčni zavesti. Torej, predsodek, da naj bi bila kitajska kultura usmerjena zgolj v pragmatično urejanje medčloveških odnosov in družbe- nega reda, v katerem ne obstaja transcendentna razsežnost, po mnenju av- torjev, nima nobenih realnih osnov in je skrajno krivičen do dejanskih vsebin konfucijanskih teorij moralnega subjekta ter kitajske kulture v celoti. 3.3 Pogledi na demokracijo, komunizem, modernizacijo in znanstveni razvoj Avtorji v tem sklopu izpostavijo, da kljub bogati etično – moralni dimenziji kitajske idejne tradicije, kitajski kulturi manjka znanost in demokracija, zato se mora razviti kot empirični in politični subjekt (ibid., 15). V tej točki podajo svoj pogled na trenutni politični položaj Kitajske, kjer se spra- šujejo, ali si kitajsko ljudstvo pravzaprav sploh želi demokracije glede na to, da je prevladal komunistični režim oziroma marksistični leninizem, za katere- ga menijo, da je protidemokratičen (ibid., 7), kljub temu, da sta demokratična misel in težnja po znanstvenem napredku prevladovali v zgodnjem obdobju kitajske republike. V tem kontekstu navedejo vrsto razlogov, zakaj diktatura Rdeče armade po njihovem mnenju ne bo dolgo obstajala kot vodilno načelo v kitajskih kulturnih in političnih institucijah na celinski Kitajski (ibid., 19). V njenih ideologijah vidijo diskurz, ki je v nasprotju s človeškim bitjem kot takim Earl_FINAL.indd 47 28.11.2019 8:30:43 Téa SERNELJ in apriorno krši pravice posameznikov. Po njihovem mnenju so komunistične ideologije dogmatične in predstavljajo oviro za svobodni razvoj človeštva.9 Pri tem poudarijo, da je določen segment kitajskega prebivalstva z odprtimi rokami sprejel komunistično ideologijo večinoma zaradi upora proti agresiji zahodnega kapitalizma in imperializma. Komunizem se je v svoji dinamični moči torej uspel srečati s kitajskimi družbenimi in političnimi zahtevami da- nega trenutka. Marksizem je torej samo začasno orodje za dosego pozitivnih zahtev in ciljev kitajskega ljudstva, ki so v prvi vrsti protiimperialistični (ibid.). Po mnenju modernih konfucijancev so v tradicionalni kitajski kulturi obstajali zametki demokracije (ibid., 16). Daoistična in konfucijanska politična misel govorita o tem, da vladar nikoli ne sme zlorabiti svoje moči in mora delovati v skladu z načelom nedelovanja oziroma krepostno. Že pred dinastijo Zhou 48 (11. – 3. st. pr. n. št) je obstajalo prepričanje, da cesarstvo ne pripada enemu posamezniku, temveč ljudstvu kot celoti: »Država ni bila samo v lasti enega samega človeka, temveč v lasti vseh ljudi ( tianxia wei gong), (ibid., 17).« Ta načela so se prenašala naprej od Konfucija in Mencija ter jih lahko vidimo kot zametke kitajske demokratičnosti. Avtorji menijo, da je pri formiranju demo- kratičnega sistema na Kitajskem treba izhajati iz tradicionalne konfucijanske politične filozofije, vendar jo je treba razviti in izpopolniti. Na politični ravni bi ljudje lahko teoretično zahtevali pravico do soodločanja o vodenju drža- ve, v praksi pa to ni bilo izvedljivo, ker ni bilo pravnega sistema, ki bi ščitil pravice ljudstva ter presojal in sodil dejanja vladarjev. Poleg tega je kitajski zgodovini prevladal konfucianizem, ki je izhajal iz legalizma, ta pa je apriorno protidemokratičen. Kontradikcijo med moralnim duhom kitajske kulture in monarhičnim absolutizmom je tako po njihovem mnenju možno razrešiti z vzpostavitvijo demokratične ustavnosti (ibid.). Po mnenju modernih konfucijancev se Kitajska ni bila zmožna modernizirati in industrializirati, ker ni razvila demokratičnega sistema, znanosti in tehno- logije (ibid., 15). Kljub temu pa se ne strinjajo s prevladujočim mnenjem, da v kitajski kulturi ni bilo notranje težnje za razvoj demokratičnega sistema. Prav tako ne sprejemajo teze, da je kitajska kultura proti znanosti in tista, ki radikalno prezira tehnična znanja. Poudarjajo, da je antična Kitajska po- lagala veliko pozornosti na razvoj praktičnih znanj in veščin. Konfucijanska šola ni poudarjala le potrebe po vzpostavitvi kreposti, temveč tudi po uporabi pripomočkov oziroma tehnologije za izboljšanje preživetja (ibid.). Zato so že v antični Kitajski cvetele astronomija, matematika in medicina. Vse do 18. stoletja je bila Kitajska daleč pred Zahodom na področju ročnih del in tehnik 9 Več o modernokonfucijanski kritiki komunizma glej Sernelj 2019. Earl_FINAL.indd 48 28.11.2019 8:30:43 Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine obdelovanja zemlje. Kljub vsemu navedenemu pa tudi predstavniki druge generacije menijo, da je kitajski kulturi manjkala znanost zahodnega tipa, ker je bila ta osredotočena le na vsakodnevno uporabo in kratkoročne koristi. Za prihodnji razvoj kitajske kulture je torej treba nujno vzpostaviti teorijo znano- sti in nov akademski sistem s kontinuiranim proučevanjem in širjenjem znan- stvenega vedenja (ibid.). Druga generacija modernih konfucijancev je pri vprašanju modernizacije iz- hajala iz predpostavke, da tudi kitajska tradicija v sebi nosi potencial za mo- dernizacijo, četudi je bila ta v njenem konkretnem primeru zaradi vrste zu- nanjih in notranjih dejavnikov »uvožena« iz Zahoda. Zato so tudi problemi, s katerimi modernizacija sooča Kitajsko, drugačni od tistih, s katerimi so sooče- ne moderne zahodne družbe. Medtem ko so slednje opredeljene s pretirano prevlado individualizma, racionalizma in družbene alienacije, je na Kitajskem 49 največji problem v pomanjkanju razvoja tehnologije, prava in demokratičnih družbenih struktur (ibid., 27). Po mnenju predstavnikov druge generacije se zato Kitajska v določenih pogledih mora učiti od Zahoda, vendar lahko po drugi strani konfucijanska tradicija tudi Zahodu nudi veliko dragocenega zna- nja, s pomočjo katerega bi bilo možno omiliti – če ne celo odpraviti – veliko resnih problemov, ki se pojavljajo v zahodnih družbah. Vprašanje o prisotnosti oziroma odsotnosti transcendence v tradicionalni ki- tajski filozofiji in etiki je bilo zanje izjemno pomembno že zaradi tega, ker so klasične zahodne teorije modernizacije vselej poudarjale, da se kitajska kul- tura (enako kot vse ostale »nezahodne« kulture) sama od sebe nikakor ne bi bila sposobna modernizirati, saj naj bi bil ponotranjen koncept transcenden- ce in tvorne napetosti med človeškim in Božjim ena od osrednjih predpostavk modernizacije, pri čemer kitajska idejna tradicija tovrstne transcendenčne napetosti nikoli ni proizvedla (Rošker 2013, 189). Modernim konfucijancem druge generacije je bilo zato nadvse pomembno nazorno prikazati dejstvo, da je tudi kitajska kultura v svoji idejni tradiciji vsebovala ključne elemente, ki bi potencialno omogočali tudi takšno modernizacijo Kitajske, ki bi temeljila na in izhajala iz lastnih idejnih osnov. 3.4 Kritika zahodne kulture in poziv k spremembi Kot omenjeno, je precejšen del Manifesta posvečen tudi analizi zahodne kul- ture in vprašanjem o tem, zakaj zahodna kultura že od začetka 19. stoletja prevladuje v modernem svetu in zakaj si cel svet prizadeva prevzeti zahodno religijo, znanost, filozofijo, literaturo, pravo in tehnologijo. Pri tem pa se av- torji sprašujejo, ali je zahodna kultura resnično tista, ki lahko samoniklo vodi Earl_FINAL.indd 49 28.11.2019 8:30:43 Téa SERNELJ človeško civilizacijo kot celoto. Zanima jih, ali lahko »Vzhod«, ki se sicer uči od »Zahoda«, tega tudi sam kaj nauči (ibid., 20). Avtorji zahodni kulturi vsekakor priznavajo, da je z uporabo teorije znanstve- nega napredka za rekonstrukcijo naravnega sveta in reformacijo družbenih, političnih in ekonomskih področij dosegla izjemne podvige. V zadnjih sto ali dvesto letih je s svojim napredkom presegla vse druge tradicionalne kulture na svetu in jih pustila za sabo. Ta kulturni napredek Zahoda ima univerzal- no in večno vrednost, ki bi jo drugi narodi, če bi ji želeli konkurirati, morali spoštovati, posnemati in proučevati. Po drugi strani pa je zahodna kultura v procesu napredka izzvala različne konflikte in hude probleme, kot so vojne (tudi verske), antagonizem med delavci in delodajalci oziroma kapitalisti v industrijski revoluciji, kolonializem, ki ga je spremljalo imperialistično zatira- 50 nje ljudstev, komunizem, ki se je, izpostavijo, pritihotapil pod pretvezo eko- nomske enakosti in z njim totalitaristični režim Sovjetske zveze, ki je smrtni sovražnik zahodne demokracije, pa razvoj nuklearnega orožja, ki je že tako razvito, da bi lahko uničilo celo človeštvo (ibid., 21). Po mnenju avtorjev je Zahod sicer večino teh težav že rešil, vendar menijo, da te izvirajo iz pomanj- kljivosti zahodne kulture, ki danes še vedno obstajajo in je ravno zato nujno potrebna ponovna evalvacija zahodne kulture kot take. V nadaljevanju avtorji zato navajajo različne pomanjkljivosti zahodne kulture. Zahodnjakom po njihovem mnenju manjkata spoštovanje in sočutno razu- mevanje drugih kultur. Zaradi tega navadno prezrejo njihovo pristno zahtevo po lastnem razvoju. Pri tem ne smemo pozabiti na orientalistični pristop, ki ga zahodnjaki uporabljajo pri proučevanju drugih kultur. Orientalizmi, evro- centrizmi, kulturni provincializem, sodobni kolonializem in lažni univerzali- zem so torej še vedno živi mehanizmi, s katerimi Zahod »opravičuje« lasten občutek superiornosti nad drugimi. Tovrstni odnos je po njihovem mnenju produkt grške kulture in njenih analitič- no znanstvenih metod, hebrejske tradicije in modernega tehnološkega duha. Če razumemo kulturno ozadje, na katerem je zgrajen občutek superior- nosti Zahoda, moramo hkrati zahodnjake tudi razumeti in jim oprostiti. A če si želi ta kultura obstati tudi vnaprej in skupaj z drugimi kulturami zagotoviti svetovni mir, se bo morala marsičesa naučiti tudi od drugih kultur (ibid., 22). To velja predvsem za zahodne izobražence in akademike, ki bi morali svojo funkcijo sestave razlagalnih modelov opravljati z večjo odgovornostjo in več- jo mero odprtosti do neevropskih kultur. Earl_FINAL.indd 50 28.11.2019 8:30:43 Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine K najpomembnejšim vrednotam konfucijanske tradicije, ki bi bila zahodni kulturi vsekakor v korist, sodijo zadovoljstvo brez nenehnega hlepenja po dobičku, sočutje, ljubeznivost in blagost. Naučiti bi se morali tudi tega, da morajo medčloveški odnosi temeljiti na enakosti, a hkrati tudi na sočloveč- nosti (ibid., 24). Z drugimi besedami, bratstvo, ki ga poudarja Zahod, se mora transformirati v sočlovečnost in sočutje. Boga, ki je izvor goreče ljubezni, naj se ne dojema samo kot tistega, ki presega človeškega duha in je hkrati objekt človeške molitve, temveč tudi kot tistega, s katerim je človek poenoten (ibid.). Zahod se lahko tako od konfucijanske kulture nauči tudi pomembnosti spošto- vanja tradicije, družinskih vezi, mednarodne solidarnosti in etičnih vrednot. Glavni problem zahodne kulture in etike je torej ta, da obravnava družbo in 51 človeško zgodovino zgolj kot predmet racionalne in objektivne raziskave in ne uspe usmeriti pozornost na pomembnost osmišljenosti človekovega bivanja. 4 Analiza in kritično ovrednotenje manifesta Kot smo videli zgoraj, oživitev kitajske kulture, za katero so si je prizadevala druga generacija in katere smernice so jasno navedene v obravnavanem ma- nifestu, pomeni po eni strani težnjo po rehabilitaciji konfucijanstva po drugi strani pa klic po vzpostavitvi svetovne etike, ki bi vključevala konfucijanske teorije moralnega subjekta. Kljub svojemu nedvomno velikemu pomenu za ohranitev kitajske kulturne dediščine pa vsebuje modernokonfucijanski manifest tudi nekaj problema- tičnih točk, ki jih bomo osvetlili v nadaljevanju. V eseju izhajajo iz postavke, da je kultura produkt duhovnega življenja ljudi. Na Zahodu to duhovnost posplošeno omejijo na religijo, medtem ko naj bi du- hovnost na Kitajskem temeljila na filozofski tradiciji konfucijanstva, daoizma in budizma. To je problematično že zaradi dejstva, da se je sama krščanska teo- logija, še posebej pa srednjeveška sholastika, večinoma napajala v Platonovi in Aristotelovi filozofiji. Poleg tega pa evropski humanizem temelji na etičnih in moralnih vrednotah, ki so univerzalne prav toliko, kot jih pritičejo konfuci- janskim. Duhovno izpraznjenost zahodne kulture pripišejo nenehni gonji po napredku, ki je tudi osnovana na religioznih temeljih, predvsem na izpraznje- nosti religijskih ritualov in inherentni ločenosti človeka od stvarnika. To seve- da večinoma drži, vendar avtorji Manifesta pri tem zapadejo v esencialistično posploševanje, kajti »zahodnih vrednot« zagotovo ne moremo omejiti samo Earl_FINAL.indd 51 28.11.2019 8:30:43 Téa SERNELJ na tiste, ki jih propagira judovsko-krščanska religija. To je povezano z naslednjo nedoslednostjo besedila: njegovi avtorji namreč o Zahodu govorijo kot kulturni tvorbi, ki izvira iz več tradicij, vendar pri tem ne upoštevajo specifičnih razlik posameznih kulturnih območij, ki pa večinoma vplivajo na različne vrednostne sisteme, ki nastajajo znotraj različnih kultur. Pri tem se zdi, da se v kritiki Zahoda večinoma nanašajo na Ameriko, saj izpostavljajo pragmatizem in utilitarizem, idejni smernici, ki sta se razvili prav tam in ne v evropski tradiciji. Sicer pa je kritika Zahoda v manifestu v večini argumentov upravičena in ve- rodostojna. Pravilno izpostavijo njen evrocentričen občutek nadvlade in su- periornosti nad drugimi kulturami, provincializem lastne kulture, ki napačno presoja idejne sisteme drugih kultur na podlagi lastnih konceptualnih okvir- jev, imperialistične in kolonialne interese, ki se kažejo v zatiranju in poniže- 52 vanju ljudstev. Tudi predlog, ki ga dajo v razmislek zahodnim akademikom o nadaljnjem razvoju sveta, se zdi utemeljen in primeren: Zahod se mora učiti od Vzhoda (seveda gre pri tem predvsem za Kitajsko), če želi ohraniti in razviti svojo lastno kulturo. Pri tem izpostavijo tudi občutje sočutja in nenavezano- sti, ki ga po njihovem mnenju v zahodni kulturi primanjkuje, vendar so v tem segmentu po mojem mnenju esencialistični, saj v prvi vrsti (spet) umanjka kritika kapitalizma kot ekonomskega in političnega sistema ter sovpadajoče ideologije, v kateri ta občutja seveda apriorno nimajo kaj dosti veljave. Tudi kritike in njihova predvidevanja usode komunističnega režima so večinoma vizionarske, vendar njihova teza, da omenjeni sistem na Kitajskem ali kjerkoli drugje na svetu ne bo mogel preživeti, ker deluje proti osnovnim humanističnim načelom, pa je po mojem mnenju precej posplošujoča in naivna, saj sta padcu komunističnih režimov v državah takim. »realnega socializma« botrovala pred- vsem vzpon in agresivna prevlada kapitalizma pa tudi nebrzdana sla po oblasti in privilegijih notranjih komunističnih elit (visokih kadrov in drugih voditeljev). Vrsta sodobnih zahodnih in kitajskih sinologov Manifestu očita še veliko dru- gih pomanjkljivosti. Postkolonialni kritik Arif Dirlik pri modernokonfucijanski obuditvi kitajske idejne tradicije in njene vrednosti opozarja na nevarnost njene povezave s kitajskim nacionalizmom. Heiner Roetz pa po drugi strani opozarja tudi na vprašljivost moderne konfucijanske teze o religiozni razse- žnosti izvornega konfucijanstva, ki po njegovem mnenju ni niti umestna niti potrebna, saj bi po njegovem mnenju prav nereligiozno branje teh antičnih besedil – prek ustrezne interpretacije in adaptacije – lahko omogočilo bolj objektivno konceptualizacijo takšne modernosti, ki ni omejena na instrumen- talno racionalnost in po drugi strani ne negira družbenega napredka, ki je nujna posledica razsvetljenstva (Rošker 2013, 57). Earl_FINAL.indd 52 28.11.2019 8:30:43 Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine Teoretiki iz celinske Kitajske modernim konfucijancem očitajo idealistično propagiranje konfucijanstva kot tiste idejne osnove, na kateri je dejansko možno izpeljati modernizacijo kitajske družbe. Če tega konfucijanstvo kot preživela ideologija fevdalne tradicije ni bilo zmožno izpeljati v preteklosti, po njihovem mnenju to tudi v sedanjosti oz. prihodnosti ne bo možno (ibid.). Moderni daoisti modernim konfucijancem na splošno očitajo pretirano in rigidno formaliziranost, ki zavira kritični dialog in razvoj kritične miselnosti. Najbolj znani tajvanski moderni daoist Chen Guying jim na primer očita obse- denost z moralo in etiko. Pri tem se sicer strinja s predpostavko, da moderna, tržno usmerjena družba potrebuje etično osmišljenost. Toda poudarja, da se ta osmišljenost ne sme dosegati na račun izključevanja drugih miselnih tradicij ter pripisovanja ekskluzivne vrednosti in pomena samo konfucijanski šoli. Takšna stališča so po njegovem mnenju izraz nestrpnosti in absolutizma. 53 Kljub temu, da moderni konfucijanci načeloma zagovarjajo dialoško odprtost, pa Chen meni, da tega sami niso sposobni prav zaradi tega, ker ne upoštevajo tradicionalnega kitajskega koncepta »svobodnega dialoga stoterih filozofskih šol ( baijia zhenming)«, ki je resnični dialog in predpogoj vsake prave filozo- fije. Chen meni, da je njihovo zavzemanje za sintezo kitajske idejne tradicije in zahodne znanosti ter demokracije zaradi tega prazno (Rošker 2013, 58). Pri vprašanjih, povezanih s prevzemanjem idejne tradicije neokonfucijanstva dinastij Song in Ming, jim poleg tega očita tudi pomanjkanje inovativnosti, saj je po njegovem mnenju niso uspeli nadgraditi. Sama menim, da je kritika Chen Guyinga v tem oziru neupravičena, saj so moderni konfucijanci svoj filozofski sistem gradili prav na sintezi konfuci- janstva, daoizma, kitajskega budizma, ter analizi in primerjavi kitajskih in zahodnih idejnih konceptov, ki so pripeljale do osvetlitve nekaterih povsem novih vidikov v obeh idejnih sistemih. Pri tem je treba omeniti prav Mou Zongsanovo primerjavo moralnega sebstva in Kantovega moralnega impe- rativa, pa tudi Xu Fuguanovo primerjalno analizo Zhuangzijeve ontoestetike in zahodne fenomenologije ter njegovo tezo, zakaj se na Kitajskem ni razvila monoteistična religija, skozi katero se pokažejo tudi nekatere nedoslednos- ti v Jaspersovi teoriji osnega obdobja.10 5 Zaključek Osrednja ideja Manifesta je temeljila na dveh vizijah: prva si je prizadevala za to, da bi zahodni sinologi in kitajska akademska publika prepoznala vrednost 10 Glej Rošker 2013 in Sernelj 2013. Earl_FINAL.indd 53 28.11.2019 8:30:43 Téa SERNELJ tradicionalne kitajske kulture, druga pa je bila usmerjena v izdelavo idejne platforme za oživitev in rekonstrukcijo kitajske idejne tradicije. Pri tem so av- torji zagovarjali stališče, da konfucijanstvo ni relikt tako imenovane fevdalne družbene ureditve in je lahko združljivo z moderno znanostjo in demokracijo. Še več, po njihovem mnenju lahko konfucijanski koncept sočlovečnosti ozdra- vi preveč racionalistično in mehanistično usmerjeni in odtujeni zahodni svet. Zato je bil eden od ciljev Manifesta skozi kritiko zahodne kulture in Zahoda kot politične tvorbe podati smernice za pravičnejši in bolj uravnotežen razvoj sveta kot celote, ki bo temeljil na medkulturni povezanosti in sodelovanju na globalni ravni. Pri tem avtorji opozarjajo predvsem na to, da Zahodu pri- manjkuje etičnih vrednot, na katerih bi bila tovrstna konstrukcija sveta sploh mogoča. Zato Zahodu predlagajo prevzem konfucijanskega etično-moralne- ga sistema, ki temelji na takšni integriteti posameznika, ki omogoča njegov 54 notranji razvoj in izpolnitev v duhovnem, družbenem in navsezadnje tudi po- litičnem smislu. V tem oziru predstavlja Manifest promocijo konfucijanske etike. Glede na družbenopolitični položaj, s katerim je bila Kitajska soočena v času njegovega pisanja, lahko dokument razumemo tudi kot zagovor kon- fucijanstva kot neločljivega dela tradicionalne kitajske kulture, ki v sebi nosi neprecenljivo vrednost za napredek Kitajske v smeri demokracije, za katero so si kitajski intelektualci prizadevali že od četrtomajskega gibanja naprej. Po drugi strani pa so avtorji Manifesta z razpravo o neokonfucijanskem nauku srčne zavesti in človeškosti ( xinxing zhi xue), želeli odpraviti predsodek, da je konfucijanska filozofija in kitajska kultura na sploh usmerjena zgolj v pra- gmatično reševanje medčloveških odnosov in vzpostavljanje harmoničega družbenega reda, v kateri ni zajeta transcendentna razsežnost. V tem oziru predstavlja ta esej pomemben doprinos k razumevanju konfucijanske moral- ne filozofije. Ker predstavlja konfucijanstvo pomemben del skupne kulturne dediščine vzhodnoazijskih držav, nam lahko zaradi tega nudi tudi boljši vpog- led v sodobne kulture tega pomembnega območja sodobnega sveta. Zahvala Avtorica se zahvaljuje za finančno podporo ARRS (raziskovalna temeljna sredstva raziskovalnega programa Azijski jeziki in kulture št. P6-0243) in fun- daciji Chiang Ch'ing-kuo za mednarodno znanstveno izmenjavo v okviru razi- skovalnega projekta Moderna in sodobna tajvanska filozofija 臺灣現代與當 代哲學 (št. RG004-U-17). The author acknowledges the financial support from the ARRS (Slovenian Research Agency; research core funding No. P6–0243) and from the Chiang Earl_FINAL.indd 54 28.11.2019 8:30:43 Konfucijanska prenova in Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot svetovne dediščine Ching-kuo Foundation for International Scholarly Exchange in the framework of the research project Modern and Contemporary Taiwanese Philosophy 臺 灣現代與當代哲學 (No. RG004-U-17). Literatura Chang, Carsun (Zhang Junmai) 張君劢et al. (1958) 2018. Wei Zhongguo wenhua jingao shijie renshi xuanyan 為中國文化敬告世界人士 宣言 [Manifest za ponovno ovrednotenje kitajske kulture kot sve- tovne dediščine]. Dostop 10. 2. 2018. https://wenku.baidu.com/vi- ew/9e7744c14028915f804dc254.html. Cheng, Chung-ying. 2002. »An Onto-Hermeneutic of Twentieth-Century Chi- nese Philosophy: Identity and Vision.« V Contemporary Chinese Philoso- 55 phy, urednika Chung-Ying Cheng in Nicholas Bunnin, 365–405. Oxford: Blackwell Publishers. Fan, Ruiping. 2010. Reconstructionism Confucianism: Rethinking Morality af- ter the West. New York: Springer. Feng, Yaoming. 1989. Zhongguo zhexuede fangfa lun wenti 中國哲學的方法 論問題 [Metodološki problemi kitajske filozoije]. Tajpej: Yunchen wen- hua shiye. Makeham, John. 2003. New Confuciansim: A crtitcal Examination. Urednik John Makeham. New York: Palgrave Macmillan. Rošker, Jana. 2013. Subjektova nova oblačila – teorije modernizacije v delih druge generacije modernega konfucijanstva. Ljubljana: ZIFF. Sernelj, Téa. 2013. »Xu Fuguan’s Concept of Anxiety and its Connection to Religious Studies.« V Asian Studies 1(2): 71–87. Ljubljana: Filozofska fakulteta. ———. 2019. »Modern Confucian Objection against Communism in China: The Unique Case of Xu Fuguan.« V Asian Studies 7(1): 99–113. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Yu, Jiyuan in Lei Yongqiang. 2008. »The “Manifesto” of New-Confucianism and the Revival of Virtue Ethics.« V Frontiers of Philosophy in China, vol. 3, no. 3: 317–334. doi: 10.1007/s11466-008-0021-y. Earl_FINAL.indd 55 28.11.2019 8:30:43 Earl_FINAL.indd 56 28.11.2019 8:30:43 Helena MOTOH Politična kozmologija pasu in ceste – konceptualna struktura nove kitajske strateške pobude Povzetek Nova velikopotezna strateška platforma Ljudske republike Kitajske se že s svojim imenom sklicuje na svilno pot, na povezavo, ki se je v antiki vzpostavila med evropsko in azijsko stranjo celine, pri tem pa obuja asociacije na plodno izmenjavo dobrin, kultur in idej, ki jih je ta povezava prinesla. To pa ni edina eksplicitna referenca na tradicijo, saj se pri po- jasnjevanju, kaj pravzaprav je idejno ozadje pasu in ceste, protagonisti kitajske zunanje in gospodarske politike pogosto zatekajo k elementom tradicionalne kitajske misli – k re- lacijski misli, domnevno kitajski strategiji »win-win« ali k svetovnemu nazoru »vsega pod nebom« ( tian xia). Članek analizira kozmološke, ontološke in druge filozofske paradigme, ki se pojavljajo v kontekstu te nove strateške pobude, da bi lahko s pomočjo te analize opredelil konceptualno strukturo nove kitajske politične kozmologije. Ključne besede: Pobuda pas in cesta, yi dai yi lu, Kitajska, politična teorija, kozmologija Abstract – Political Cosmology of the One Belt One Road Policy – the Conceptual Structure of the New Chinese Strategic Initiative In its very name, the large scale strategic platform of the People’s Republic of China uses a reference to the ancient Silk Road, i.e. to the connection that was established between Earl_FINAL.indd 57 28.11.2019 8:30:43 Helena MOTOH the European and Asian sides of the landmass, and to the fruitful exchange of goods, cultures and ideas that it resulted in. This is not the only explicit reference to traditional ideas in this project, since the protagonists of the program often refer to specificities of traditional Chinese thought to explain the ideological background of the One Belt One Road policy, whether this might be relational thought, win-win strategic thinking or the tian xia world view. The paper analyses the cosmological, ontological and other philosophical paradigms apparent in the context of this strategic initiative in order to be able to determine the characteristics of the conceptual structure of this new Chinese political cosmology. Keywords: Belt and Road Initiative, yi lu yi dai, China, political theory, cosmology 道生一，一生二，二生三，三生万物. 58 Pot rodi eno, eno rodi dvoje, dvoje rodi troje, troje pa rodi deset tisoč stvari ( Dao de jing, 42).1 Smeli zamahi, s katerimi je pred dobrega pol desetletja na svetovno po- litično prizorišče stopil nov kitajski model »enega pasu in ene ceste«, bi lahko ustvarili napačen vtis, da gre za enoten, usklajen in jasno struktu- riran strateški načrt, s katerim si – glede na različne interpretacije – Kitajska v širokem območju Evrope, Azije in Afrike prizadeva doseči bodisi globalno prevlado bodisi globalno sožitje in blagostanje. Osnovne premise te pobude, pa tudi to, kako se je v času razvijala in spreminjala, pričajo prav o naspro- tnem. Z izjemno kompleksnostjo in heterogenostjo pojavov, vezanih na pobu- do »pasu in ceste«, se ukvarjajo številne študije, pri čemer avtorji k tematiki večinoma pristopajo skozi optiko ekonomsko-finančnega ali mednarodno-po- litičnega pomena te pobude, izpostavljajo npr. analize potencialno koristnih ali škodljivih učinkov za posamezne države in regije, napovedovanje možnih transformativnih vplivov na mednarodnopolitična razmerja, ki so trenutno vzpostavljena v svetu, na prihodnost evroatlantskih integracij in podobno. Pri tem sta pogosto prezrta konceptualni okvir »pasu in ceste« ter nova politič- na kozmologija, na kateri temelji. Če se študije že ukvarjajo s to tematiko, je pristop najpogosteje utemeljen na skepsi in kozmološko-historične referen- ce razlaga kot premeteno propagandno orodje kitajskega političnega vrha. Nekateri avtorji (npr. Nayyar 2017) so tako zgodovinsko referenco na »svilno pot« odločno označili za votel promocijski slogan, ki naj bi v resnici skrival povsem drugačne kitajske načrte. Namesto za oživitev zgodovinske svilne poti naj bi šlo pri novi pobudi za model, bolj podoben evropskemu imperializmu 19. stoletja. Po drugi strani nekatere interpretacije (npr. Sárvári 2017) izražajo 1 Izvirnik iz Lao Zijevega dela Daode jing je citiran po spletni bazi ctext.org, prevod: H. M. Earl_FINAL.indd 58 28.11.2019 8:30:43 Politična kozmologija pasu in ceste – konceptualna struktura nove kitajske strateške pobude dvom, ali deklarativna enakopravnost in načelo vzajemne koristi, ki ju poudar- ja pobuda pasu in ceste, nista le retorični obliž na rano asimetričnih razme- rij moči med Kitajsko in drugimi potencialnimi partnerskimi državami vzdolž nove svilne poti. V pričujočem članku bom pri analizi tematike stopila onkraj propagandnih funkcij retorike pobude pasu in ceste ter z analizo ideološkega repertoarja, s katerim se predstavlja, poskušala začrtati politično-kozmološki model, na katerem temelji. Za osvetlitev politične kozmologije pasu in ceste bom analizirala nabor osrednjih pojmov in referenc ter osvetlila probleme, na katere ti konceptualni aparati odgovarjajo – in tiste, ki jih šele prinašajo s seboj. Osrednje besedilo, na katerega se bom v analizi opirala, je programski tekst pobude, akcijski načrt, ki ga je marca 2015 izdala komisija za razvoj in reforme (发展改革委) pri zunanjem ministrstvu Ljudske republike Kitajske, z naslovom Vizija in dejavnosti za udejanjanje skupne izgradnje Ekonomskega 59 pasu svilne poti in pomorske svilne poti 21. stoletja (推动共建丝绸之路经济 带和21世纪海上丝绸之路的愿景与行动) (cf. Qian nian … 2017).2 1 Eno in mnogo Uporaba števila »ena« kot ključnega dela sintagme »en pas in ena cesta« je pomembna klasična kitajska retorična figura. Enotnost, ki jo simbolizira števi- lo ena, nastopa v delih različnih šol in je eno glavnih organizacijskih načel zgo- dnje kitajske misli. V poglavju »Li ren« v Konfucijevih Razpravah mojster tako pravi učencu Shenu: »Ves moj nauk je mogoče nanizati na eno vrvico« (吾 道一以贯之。),3 fraza, s katero so kasneje mojstrovi nasledniki vzpostavljali linijo ortodoksije v konfucijanski tradiciji. V daoizmu je »Eno«, ki bi ga lahko pisali z veliko začetnico, mnogokrat kar sinonim za dao, enotnost vseh spre- memb sveta, iz katere izvira mnogoterost in v katero se mnogoterost vrača: 其分也，成也；其成也，毁也。凡物无成与毁，复通为一。 ( Zhuangzi, »Qi wu lun«, 6).4 Z delitvijo pride do obstoja stvari; z njihovim obstojem pride njihov ko- nec. Vse stvari se onkraj obstoja in konca vrnejo k enemu. V okviru klasične kitajske kozmologije je izbira termina »en pas in ena pot« vsekakor smiselna, saj poudarja enotnost očitne mnogoterosti in 2 Vsi citati iz besedila akcijskega načrta so povzeti iz Qian nian zhi yue: »Yidaiyilu« liantong Zhongguo yu shijie [年之约：“一带一路”连通中国与世界], Beijing Books, 2017, spletna verzija je dostopna na https://books.google.si/ (dostop 10. 2. 2019) in ni paginirana. 3 Vsi citati iz Konfucijevih Razprav so v izvirniku citirani po spletni bazi ctext.org, prevod: H. M. 4 Izvirnik iz dela Zhuangzi je citiran po spletni bazi ctext.org, prevod: H. M. Earl_FINAL.indd 59 28.11.2019 8:30:43 Helena MOTOH kompleksnosti povezav, ki jih ta strategija predvideva. Eno pa je dejansko »eno in eno«, torej že na samem začetku dvoje, kar je brez dvoma v duhu zgoraj citiranega Lao Zijevega izreka. Že sintagma »en pas in ena cesta« ( 一带一路) te dvojnosti ne skriva. V daljši obliki imena pobude »ekonomski pas svilne poti in pomorska svilna pot 21. stoletja« kitajski izvirnik povzema dva segmenta te strategije, kopenskega in pomorskega. Njun obseg je začr- tan v tretjem delu akcijskega načrta: 丝绸之路经济带重点畅通中国经中亚、俄罗斯至欧洲（波罗的海） ；中国经中亚、西亚至波斯湾、地中海；中国至东南亚、南亚、印 度洋。21世纪海上丝绸之路重点方向是从中国沿海港口过南海到印 度洋，延伸至欧洲；从中国沿海港口过南海到南太平洋。 Gospodarski pas svilne poti se osredotoča na neovirano povezavo od Ki- 60 tajske skozi Osrednjo Azijo in Rusijo do Evrope (Baltika); od Kitajske skozi Osrednjo Azijo in Zahodno Azijo do Perzijskega zaliva in Sredozemlja; od Kitajske do Jugovzhodne Azije, Južne Azije in Indijskega oceana. Ključne točke in smeri pomorske svilne poti 21. stoletja so: iz kitajskih obalnih pristanišč skozi Južnokitajsko morje do Indijskega oceana in Evrope; iz kitajskih obalnih pristanišč skozi Južnokitajsko morje do Južnega Pacifika. Sistem povezav, ki ga začrtuje ta dvodelna struktura, je vse prej kot enosta- ven, saj s kraki sega na tri celine ter skozi oziroma do več morij in oceanov. Morski in kopenski segment se medsebojno dopolnjujeta oziroma povezuje- ta, predvsem v končnih točkah, kjer se kopenske povezave stekajo v najpo- membnejša pristanišča na izteku pomorske svilne poti. V čem je torej mogo- če najti enotnost, o kateri priča sintagma »enega pasu in ene ceste«? Kljub izjemno velikemu številu povezav in križišč je namreč struktura tega akcijske- ga načrta speljana iz enega izhodišča, Kitajske; ta je tako izhodišče kopenske- ga »pasu« kot pomorske »ceste«, ki se nato razpredata in prepletata čez tri celine in številna morja. Strah, da novi strateški načrt Kitajske tudi v svojih namerah vsebuje tovrstno nesorazmerje moči, kjer je na eni strani enačbe Kitajska, na drugi pa vse druge države in regije, je botroval enemu najzanimi- vejših zapletov, ki so zaznamovali začetno obdobje uvajanja strategije enega pasu in ene ceste. Prvi uradni angleški prevodi imena yi dai yi lu so izvirniku sledili dobesedno in so pobudo poimenovali »One Belt One Road« oziroma — s kratico — »OBOR«. Četudi se je že vse od začetka ponekod uporabljala tudi alternativna verzija prevoda, tj. »Belt and Road« (oziroma BRI, tj. Belt and Road Initiative),5 je v uradnih dokumentih prevladala šele tri leta kasne- je, na podlagi pomislekov, da bi prvi prevod morda lahko sugeriral napačno 5 Izvirnik iz dela Zhuangzi je citiran po spletni bazi ctext.org, prevod: H. M. Earl_FINAL.indd 60 28.11.2019 8:30:43 Politična kozmologija pasu in ceste – konceptualna struktura nove kitajske strateške pobude interpretacijo strateškega programa (Shepard 2017). Kot poudarja Bērziņa- -Čerenkova, so se strokovnjaki iz Centralnega biroja za kompiliranje in pre- vajanje (中央编译局) ter s Kitajske akademije družbenih ved (中国社会科 学院) za nadomestni prevod »Belt and Road« odločili predvsem zato, ker ne vsebuje problematičnega števila ena (Bērziņa-Čerenkova, 2016). To bi lahko k nesporazumom vodilo iz dveh razlogov. Mogoče bi bilo razumeti, kot da sta načrtovana le en pas in ena pot, s čimer bi bil strateški okvir akcijskega načrta videti le kot nabor možnih alternativ. Države, ki bi se prepoznale kot poten- cialne partnerice na eni od teh poti oziroma smeri, pa bi lahko svoje sodelo- vanje razumele kot tekmovanje z drugimi alternativnimi poteki pasu oziroma ceste. Ali lahko takšno razumevanje in z njim povezane strahove odpravi že sprememba imena ali pa jih povzročajo in spodbujajo kompleksnejši struk- turni razlogi tako v medsebojnih odnosih teh držav kot v njihovih odnosih s 61 Kitajsko, je vprašanje, ki bi zahtevalo daljšo in podrobnejšo analizo. Po drugi strani, opozarja Bērziņa-Čerenkova, pa je lahko sklicevanje na število ena pro- blematično tudi, kolikor priklicuje centralistično, monopolarno vizijo sveta in s tem strateških načrtov, kjer bi lahko v drugih državah Kitajsko razumeli kot novega hegemona in središčnega igralca, kot državo, ki na novi svilni poti želi voditi igro. Takšne podobe Kitajske se trenutna oblast želi na vse pretege izo- gniti, pa naj gre za dilemo, ali je Kitajska že največje svetovno gospodarstvo, ali za vprašanje, ali je Kitajska že svetovna supersila. Vzporedno s terminom yi dai yi lu in njegovo daljšo verzijo, »ekonomski pas svilne poti in pomorska svilna pot 21. stoletja«, se v besedilih od akcijskega načrta naprej pojavljajo tudi bolj neposredne reference na zgodovinsko svil- no pot, ki naj bi jo nova pobuda oživila. Že uvodni nagovor akcijskega načrta se začne v tem tonu: 2000多年前，亚欧大陆上勤劳勇敢的人民，探索出多条连接亚欧非 几大文明的贸易和人文交流通路，后人将其统称为“丝绸之路”。 Pred več kot dvema tisočletjema so delavna in pogumna ljudstva Evra- zije raziskala in vzpostavila koridor trgovske in kulturne izmenjave med velikimi civilizacijami Azije, Evrope in Afrike, ki so ga kasnejše generacije družno poimenovale »svilna pot«. Povsem jasno je, da zgodovinska »svilna pot«, na katero se sklicuje pobuda, ni bila nič bolj enotna kot kompleksen sistem povezav in križišč, na katerem temelji pobuda pasu in ceste. Že v času, o katerem je govor, torej v obdobju dinastije Han na kitajski in rimskega principata na evropski strani, je obe strani celine povezoval sistem poti, cest, mostov, počivališč, oaz, trgovskih središč, geografskih koridorjev, gorskih prelazov ipd. Ta sistem je med Chang'anom in Earl_FINAL.indd 61 28.11.2019 8:30:43 Helena MOTOH Rimom, pa ne samo med njima, spletel mrežo, po kateri so ljudje izmenjevali izdelke, dobrine, surovine, tehnologijo, izume, religije, filozofije in še marsikaj drugega. Ne glede na to, da je antično svilno pot v veliki meri poganjal obstoj dveh razmeroma politično stabilnih in gospodarsko močnih cesarstev na nje- nih končnih točkah, še zdaleč ni bila centralizirana oziroma organizirana tako, kot se je začela pobuda pasu in ceste. Če program te pobude beremo brez cinične distance, bi lahko razumeli, da je kljub enostranski pobudi prav ta decentralizacija ideal, h kateremu stremi. To idejo programski tekst označuje s terminom »duh svilne poti« (丝绸之路精神): 千百年来，“和平合作、开放包容、互学互鉴、互利共赢”的丝绸之 路精神薪火相传，推进了人类文明进步，是促进沿线各国繁荣发展 的重要纽带，是东西方交流合作的象征，是世界各国共有的历史文 62 化遗产。 Tisoče let se je duh svilne poti — mir in sodelovanje, odpiranje in vključe- vanje, vzajemno učenje in vzajemno zrcaljenje, vzajemna korist in zmaga obeh — prenašal z generacije na generacijo in poganjal civilizacijski na- predek človeštva. Predstavljal je pomembno povezavo, ki je omogočala blagostanje držav vzdolž (te poti). Je simbol komunikacije in sodelovanja med Vzhodom in Zahodom, je skupna zgodovinska kulturna dediščina vseh držav sveta. Na to dediščino se sklicuje novi strateški program in jo umesti v problematiko sodobnega sveta, in sicer tako, da jo interpretira kot model sodelovanja in mirnega sobivanja: 进入21世纪，在以和平、发展、合作、共赢为主题的新时代，面对 复苏乏力的全球经济形势，纷繁复杂的国际和地区局面，传承和弘 扬丝绸之路精神更显重要和珍贵。 Ob vstopu v 21. stoletje, v obdobje, ki ga zaznamujejo mir, razvoj, so- delovanje in vzajemna zmaga, ko smo soočeni s počasnim okrevanjem svetovnega gospodarstva ter s številnimi kompleksnimi mednarodnimi in lokalnimi razmerami, je še toliko bolj pomembno in dragoceno, da vzdr- žujemo in nadgrajujemo duh svilne poti. 2 Vse pod Nebom Vizija sveta, ki jo simbolizira »duh svilne poti«, je vizija decentraliziranega in multipolarnega sveta. Prav to pa je nova mednarodnopolitična strategija Kitajske v zadnjem desetletju. Sodobna Kitajska krepitve svoje politične in Earl_FINAL.indd 62 28.11.2019 8:30:43 Politična kozmologija pasu in ceste – konceptualna struktura nove kitajske strateške pobude ekonomske moči v razmerjih svetovnih sil ne interpretira kot poskus, da na mestu prve supersile zamenja Združene države Amerike, temveč poskuša na svetovno prizorišče umestiti svojo vizijo svetovnih razmerij moči. Kot ugota- vlja Jenny Clegg (2009, primerjaj tudi Murray in Brown 2012), gre pri tem za vizijo multipolarizacije (多极化) sveta. K izgradnji takšne svetovne ureditve naj bi bistveno prispevala tudi pobuda pasu in ceste: 共建“一带一路”顺应世界多极化、经济全球化、文化多样化、社会 信息化的潮流，秉持开放的区域合作精神，致力于维护全球自由贸 易体系和开放型世界经济。 Skupna izgradnja »enega pasu in ene ceste« je v skladu s smernicami multipolarizacije sveta, globalizacije ekonomije, diverzifikacije kulture in informatizacije družbe; vztraja pri duhu odprtega regionalnega sodelo- 63 vanja ter si prizadeva za obrambo sistema globalne proste trgovine in odprtega modela svetovne ekonomije. Enotnost, na katero meri slogan »en pas, ena cesta«, je mogoče brati tudi v luči te strateške odločitve, ki postaja na realnopolitični ravni vse bolj aktual- na s spremembami politike ZDA, ki se vse bolj nagibajo k protekcionizmu. Kot opozarja Astrid H. M. Nordin (2016, 46), je mogoče v sodobni kitajski politični teoriji — in zatem tudi v politični praksi — prepoznati premike v smeri novega modela globalizacije. Kot pomembna teoretska začetnika te ideje prepoznava predvsem Yu Xiaofenga in Wang Jianglija, ki kot osrednji pojem eksplicirata glo- balno integracijo (全球一体化), kar avtorica interpretira kot holistični model globalizacije. Zanimivo je, da se v tem modelu srečata sodobna informacijska družba in klasične filozofske reference. Družbena predpostavka političnega mo- dela holistično razumljene globalizacije je razumevanje političnega prostora, ki je že restrukturiran z realnostmi informacijske tehnologije. Kot avtorica povze- ma po Niju in Qianu ( ibid. ), politični prostor postane »mrežni prostor« (网络 空间). Desubstancializacija prostora v mrežno, relacijsko definirano stvarnost hkrati pomeni reorganizacijo političnega prostora v mrežno, a hkrati holistično razumljeno multipolarno strukturo. Tej, s sodobno informacijsko tehnologijo pogojeni ontologiji političnega prostora se v teoriji nove globalizacije pridruži klasična referenca, ki pa je premišljena in preinterpretirana na novo. Vizijo sve- ta kot mrežne multipolarnosti in ne več kot hierarhično in centrično organizi- rane skupnosti bolj ali manj samozadostnih nacionalnih držav, kjer ena ali dve med njimi prevzemata primat zaradi svoje vojaške ali ekonomske premoči, v tem kontekstu označi pojem »vse pod Nebom«, tian xia (天下). Pojem »vse pod Nebom« je v klasičnih virih najpogosteje preprosto označe- val »kraljestvo« oziroma »znani svet« ter zaradi izolacije in z njo pogojene Earl_FINAL.indd 63 28.11.2019 8:30:43 Helena MOTOH osredotočenosti na lastno državo pogosto tudi kar »ves svet«. Klasična raba seveda ni predvidevala nikakršne decentralizirane mrežne strukture, kolikor je pozno obdobje dinastije Zhou s politično partikularizacijo ni že samo impliciralo. Ponovna oživitev pojma kot simbola za unikatnost kitaj- ske politične ontologije pa je v zadnjem desetletju povsem običajnemu in splošno rabljenemu terminu iz klasičnih (in seveda tudi kasnejših) besedil dodala nov pomen. A. H. M. Nordin v zadnjih dveh desetletjih prepoznava dve različni reinterpretaciji pojma tian xia v kitajski politični teoriji (ibid. 47). V ožjem smislu avtorji pojem razumejo kot opis harmoničnega med- prostora med nacionalnimi oziroma že obstoječimi političnimi enotami, kot nekakšno metastrukturo, ki naj globaliziranemu svetu zagotavlja enotnost in harmonično stabilnost. Drugi avtorji se na tian xia opirajo kot na ključni koncept, ki naj pokaže bistveno razliko kitajske politične imaginacije v pri- 64 merjavi z evroameriško. V tem, širšem smislu tian xia razumejo kot ime za holistično transnacionalno svetovno skupnost. Takšna vključujoča vseobse- gajočnost nujno vključuje vse realnosti sveta in ničesar ni, kar bi bilo zunaj tian xia (天下无外, Zhou in Jiao, cit. po Nordin, 2016 48). Na podlagi vizije tian xia, ki nujno vključuje tudi nasprotja in razlike, skratka, raznolikost sve- ta, Fang Xiaojiao idejo tianxianizma (天下主义) poveže s teorijo harmonije; ta predstavlja način delovanja vseobsegajočega tian xia, ki nasprotja har- monizira v njihovi različnosti. Takšen ontološki uvid se brez dvoma v mar- sičem napaja pri daoistični ontologiji — tian xia bi lahko razumeli tudi kot politično in uprostorjeno vizijo daoističnega pojma poti ( dao). Ključni avtor, čigar razumevanje tian xia je bilo bistveno za oblikovanje sodobne kitaj- ske politične kozmologije (Nordin, 2016, 48–49), ki je bila osnova programa pasu in ceste, je Zhao Tingyang. V programskem delu Sistem tian xia (天下 体系, Zhao 2005) utemeljuje vizijo kitajskega razumevanja sveta kot global- ne holistične stvarnosti ter jo postavlja nasproti domnevno evroameriški oziroma »zahodni« viziji sveta kot skupka nacionalnih držav. 3 Harmonizacija mnogoterosti Omenjene teorije novega (oziroma starega) modela alternativne globalizaci- je nam omogočajo razumeti, kako se program pasu in ceste, ki ga je v svojem mandatu začrtal Xi Jinping, vsebinsko pripenja na politično dediščino njego- vih predhodnikov, tj. na idejo harmonične družbe. V akcijskem načrtu je ravno vprašanju, kako reševati in usklajevati različne interese sodelujočih akterjev tega mamutskega projekta, posvečene največ pozornosti. Ideja harmonizacije je bila v mandatu Hu Jintaa in Wen Jiabaa (Motoh 2012) zasnovana predvsem Earl_FINAL.indd 64 28.11.2019 8:30:43 Politična kozmologija pasu in ceste – konceptualna struktura nove kitajske strateške pobude kot odgovor na notranje probleme Kitajske, ki jih je prinesla izjemno hitra gospodarska rast predhodnih dveh desetletij — npr. družbeno razslojevanje, korupcijo in okoljsko krizo. Te težave naj bi reševalo prizadevanje za harmo- nično družbo (和谐社会), ki ga skoraj kot slogan svojega mandata vpeljeta Hu in Wen. V kontekstu kitajskega vzpona v mednarodnem političnem prostoru pa harmonična družba iz vizije sanacije družbenih problemov preraste v sko- raj ontološko načelo značilno »kitajskega« razreševanja nasprotij. Šestdeset let po Mao Zedongovem slovitem spisu o Pravilnem obravnavanju protislo- vij znotraj ljudstva (关于正确处理人民内部矛盾的问题, 1957), ki je pred- videval strogo obravnavo sovražnikov ljudstva in demokratično reševanje nasprotij s tistimi, ki se jim je tej oznaki uspelo izogniti, Xi Jinpingova vizija obvladovanja nasprotij seže povsem k drugim zgodovinskim referencam. Že Hu Jintaova doktrina harmonične družbe je bila utemeljena na razlikovanju 65 med dvema vrstama enotnosti, ki jo je mogoče doseči. Klasična referenca za takšno razumevanje so Konfucijeve Razprave (Zi lu, 23) : 君子和而不同，小人同而不和。 Plemenitnik išče harmonijo in ne enost, prostak išče enost in ne harmonije. Enost, uniformnost, tong, je stanje, preden se stvari začno ločevati, enotnost, ki temelji na tem, da se razlike še niso pojavile oziroma jih sploh ni. Naspro- tno je harmonija pojem, ki je v ontološki kronologiji umeščen na »konec« tega procesa; predstavlja enotnost, ki se oblikuje z usklajevanjem, torej har- monizacijo že nastalih in izoblikovanih razlik. V Konfucijevem primeru mojster izraža preferenco do usklajevanja mnenj v nasprotju z nereflektiranim in nerazlikujočim strinjanjem. Sodobna reaktu- alizacija pojma harmonizacije pa naslavlja neizogibno zagato, kako uskladi- ti različne interese, mnenja, vizije ter strategije držav in regij vzdolž krakov načrta pasu in ceste. Ta teoretski okvir najbolj eksplicitno predstavi tretji razdelek akcijskega načrta »Skupna načela« (共建原则). Razdeljen je na pet odsekov. V prvem povzame, kako se načrt opira na eno od siceršnjih osnovnih načel kitajske zunanje politike, tj. »pet načel mirnega sožitja« (Motoh 2015), ki so spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti vsake države (尊重 各国主权和领土完整), medsebojno nenapadanje (互不侵犯), medsebojno nevmešavanje v notranje zadeve (互不干涉内政), mirno sožitje (和平共处) ter enakost in vzajemna korist (平等互利). V nadaljevanju povzame temeljna funkcionalna načela, na katerih naj bi temeljili odnosi v okviru pobude. Prvo od teh načel je »odprtost in sodelovanje« (开放合作). Jasno je, da po- buda s svojim imenom in trasami v veliki meri sledi oziroma se zgleduje po zgodovinski svilni poti, kljub temu pa je pomemben del retorike akcijskega Earl_FINAL.indd 65 28.11.2019 8:30:43 Helena MOTOH načrta prav odprtost tega okvirnega programa, ki naj po eni strani prepreči konkuriranje posameznih regij in mest (npr. pristanišč) za sodelovanje v po- budi, po drugi strani pa pušča fleksibilen prostor za prilagajanje kitajskih na- črtov ekonomskim in političnim razmeram na Kitajskem in v mednarodnem prostoru. Odprtost sodelovanja pomeni tudi korak proti metanacionalnemu oziroma transnacionalnemu značaju pasu in ceste: (…) 各国和国际、地区组织均可参与，让共建成果惠及更广泛的区 域。 (…) sodelujejo lahko vse države ter mednarodne in regionalne organi- zacije, da bodo rezultati skupne izgradnje v dobrobit širšim področjem. Naslednje načelo se neposredno nanaša na urejanje razmerij med mnogote- 66 rimi dejavniki in akterji projekta. Osnovno načelo teh razmerij je »harmonič- nost in vključevalnost« (和谐包容). Precej v duhu petih načel mirnega sožitja to načelo zapoveduje toleranco do različnosti »civilizacij«: 倡导文明宽容，尊重各国发展道路和模式的选择，加强不同文明之 间的对话，求同存异 (…) [To načelo] zagovarja toleranco med civilizacijami ter spoštovanje do iz- bir poti in modela razvoja posameznih držav, krepi dialog med različnimi civilizacijami, išče skupne točke in dopušča razlike (…) Na tej točki je vizija precej nejasna, je pa toliko bolj jasen njen namen. V sko- raj huntingtonovski retoriki o različnosti civilizacij lahko morda prepoznamo odmev nekaterih avtorjev teorije harmonizacije, še posebej Zhang Liwena. Zhang na temelju Huntingtonove vizije sveta več različnih civilizacij utemelji svojo teorijo harmonizacijske narave vzhodnoazijske civilizacije, ki naj bi spo- padu civilizacij, o katerem piše Huntington (2005), postavila nasproti vizijo sveta, kjer se civilizacijske razlike usklajujejo v procesu harmonizacije. Naslednje načelo je mnogo bolj pragmatične narave, iz očitnih razlogov pa je nujna sestavina vsakega creda programa pasu in ceste. Zavezanost »tržnemu delovanju« (市场运作) namreč poudarja, da bodo dejavnosti v okviru pasu in ceste sledile tržnim zakonitostim in mednarodnim standardom. Zadnje od naštetih načel se naposled vrne k repertoarju sodobne kitajske po- litične misli, izraža namreč zavezanost načelu »win-win« (互利共赢) oziroma obojestranskega dobička: 兼顾各方利益和关切，寻求利益契合点和合作最大公约数，体现各 方智慧和创意，各施所长，各尽所能，把各方优势和潜力充分发挥 出来。 Earl_FINAL.indd 66 28.11.2019 8:30:43 Politična kozmologija pasu in ceste – konceptualna struktura nove kitajske strateške pobude Usklajuje koristi in skrbi vseh strani, išče točke, kjer interesi sovpadejo in je največji skupni imenovalec sodelovanje, da bi s tem udejanjili pamet, ustvarjalnost in močne plati vseh strani. Vsak naj prispeva, kolikor zmore, da se lahko v celoti pokažejo prednosti in potenciali vseh strani. Vprašanje, na katero akcijski načrt ne odgovarja neposredno, se pa neizogib- no navezuje na problematiko sodelovanja in harmonizacije, je, kateri politični subjekti so nosilci te pobude. V prej citiranem odlomku lahko razberemo, da naj bi načrt vključeval države vzdolž povezav, regijske in mednarodne orga- nizacije, pa tudi ohlapnejše entitete, kot so »ljudje« in »civilizacije«. V tem obsegu lahko prepoznamo aplikacijo transnacionalne ideje tian xia, iz ničesar od povedanega pa ni razvidno, da bi veljala za Kitajsko, ki v pobudi nastopa kot integralna celota. Skratka, regionalizacije in partikularizacije v akcijskem načrtu ne najdemo. 67 4 Kozmologija in praksa? Akcijski načrt, ki temelji na strukturni osnovi nove kitajske politične kozmo- logije, seveda predvideva svetlo prihodnost partnerjev te pobude. Sklepni odstavek, v katerem na zanimiv način nastopa dvojni pomen pojma cesta/ pot ( lu), o tem ne dopušča dosti dvoma: “一带一路”是一条互尊互信之路，一条合作共赢之路，一条文明 互鉴之路。只要沿线各国和衷共济、相向而行，就一定能够谱写建 设丝绸之路经济带和21世纪海上丝绸之路的新篇章，让沿线各国人 民共享“一带一路”共建成果。 »Pas in cesta« je pot vzajemnega spoštovanja in vzajemnega zaupanja, pot sodelovanja in obojestranskega dobička, pot vzajemnega učenja ci- vilizacij. Potrebna je le volja za usklajevanje in skupna prizadevanja, da napredujejo drug ob drugem, in zagotovo bomo lahko skupaj napisali nova poglavja v izgradnji gospodarskega pasu svilne poti in pomorske svilne poti 21. stoletja ter s tem ljudem vseh držav ob »enem pasu in eni cesti« omogočili, da bodo uživali njune sadove. Nabuhla retorika uradnih programskih tekstov ima seveda vlogo in namen. Šele z umestitvijo programa enega pasu in ene ceste v konceptualni okvir nove politične kozmologije in teoretskih modelov alternativne globalizacije lahko razumemo, katere od teh visokoletečih besed zares pomenijo pomem- ben paradigmatski premik. Kot že rečeno, vse to ne odgovarja na vprašanje, koliko teh smelih idej ustreza resničnim razmerjem moči v krajih in regijah, kjer sistemska prizadevanja za vzpostavitev poti in ceste že potekajo. Še več, Earl_FINAL.indd 67 28.11.2019 8:30:44 Helena MOTOH analiza ne omogoča, da bi ugotovili, ali kozmološke in filozofske strukture pri tem igrajo le vlogo sofisticiranega propagandnega orodja. Dilema, ali gre pri retoriki pasu in ceste zgolj za masko realpolitičnega načrta prevlade nad tremi celinami Starega sveta in povezavami med njimi, ni tako lahko rešljiva, kot so morda prepričani številni kritiki kitajske globalizacije, predvsem av- torji severnoameriške provenience. Rešitev te zagate bi namreč najprej zah- tevala odgovor na neodgovorljivo vprašanje, kakšna je vzročna povezanost med ekonomsko-politično realnostjo in ideološko strukturo. In za sodobno kitajsko zgodovino je marsikdaj mogoče pokazati, da idejna struktura vpliva na realnost ekonomsko-političnih razmerij vsaj toliko kot obratno, mejo med njima pa je marsikdaj nemogoče določiti. 68 Zahvala Pričujoči članek je rezultat raziskovalnega dela v okviru raziskovalnega pro- grama Azijski jeziki in kulture (P6–0243), ki ga financira Javna agencija za raz- iskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Literatura Bērziņa-Čerenkova, Una Aleksandra. 2016. »BRI Instead of OBOR – China Edits the English Name of its Most Ambitious International Project.« Lat- vijas Ārpolitikas institūts. Dostop 2. 2. 2019. http://www.lai.lv/viedokli/ bri-instead-of-obor-china-edits-the-english-name-of-its-most-ambitiou- s-international-project-532. Clegg, Jenny. 2009. China's global strategy: towards a multipolar world. Lon- don, New York: Pluto Press. Huntington, Samuel. 2005. Spopad civilizacij. Ljubljana: Mladinska knjiga. Konfucij. s.d. Lun yu 論語 [Razprave] . Chinese Text Project. Dostop 2. 2. 2019. https://ctext.org/analects. Laozi. s.d. Daodejing 道德經 . Chinese Text Project. Dostop 10. 2. 2019. https://ctext.org/dao-de-jing. Mao, Zedong. 1957. »Guanyu zhengque chuli renmin neibu de maodun de wenti« 关于正确处理人民內部矛盾的問題 [O pravilnem ravnanju z nasprotji med ljudstvom], govor. https://www.marxists.org/chinese/ma- ozedong/marxist.org-chinese-mao-19570227AA.htm Motoh, Helena. 2012. »Vodni tok kot metafora za spontanost narave: oži- vitve tradicije v sodobnih kitajskih okoljevarstvenih diskurzih.« V Iluzi- ja ločenosti: ekološka etika medsebojne soodvisnosti, urednika Nadja Earl_FINAL.indd 68 28.11.2019 8:30:44 Politična kozmologija pasu in ceste – konceptualna struktura nove kitajske strateške pobude Furlan-Štante in Lenart Škof, 39–51. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. ———. 2015. »Peace as evenness?: Reflections on the peaceful development doctrine and their classical references.« V Contemporary East Asia and the Confucian revival, urednici Jana S. Rošker in Nataša Visočnik, 99–112. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. Murray, Donette in David Brown. 2012. Multipolarity in the 21st Century: A New World Order. London: Routledge. Nayyar, Deepak. 2017. »One Belt, One Road has no basis in China’s history.« Livemint. Dostop 3. 2. 2019. https://www.livemint.com/Opinion/lrHN- ZQcdLcDN2eTtmbC9cK/One-Belt-One-Road-has-no-basis-in-Chinas-his- tory.html. 69 Nordin, Astrid H. M. 2016. China’s International Relations and Harmonious World: Time, Space and Multiplicity in World Politics. London: Routledge. doi: 10.4324/9781315671406. Qian nian zhi yue: »Yidaiyilu« liantong Zhongguo yu shijie. 2017. Peking: Beijing Books. Spletna verzija je dostopna na https://books.google.si/ (dostop 2. 2. 2019) in ni paginirana. Sárvári, Balázs. 2017. »China Expands Tianxiaism Along the Modern Silk Road.« Kultura — Historia — Globalizacija, 22/2017: 215–228. Shepard, Wade. 2017. »Beijing To The World: Don't Call The Belt And Road Initiative OBOR.« Forbes. Dostop 10. 2. 2019. https://www. forbes.com/sites/wadeshepard/2017/08/01/beijing-to-the-world- please-stop-saying-obor/#636a7ba817d4. Zhao, Tingyang. 2005. Tianxia tixi: shijie zhidu zhexue daolun 天下体系：世 界制度哲学导论 [Sistem tianxia: uvod v filozofijo svetovne institucije]. Nanjing: Jiangsu jiaoyu chubanshe. Zhuangzi. s.d. Zhuangzi 莊子. Chinese Text Project. Dostop 12. 2. 2019 https://ctext.org/zhuangzi. Earl_FINAL.indd 69 28.11.2019 8:30:44 Earl_FINAL.indd 70 28.11.2019 8:30:44 Jana S. ROŠKER Pomen poznavanja kitajske idejne zgodovine za razumevanje sodobne kitajske družbe: primer idejnega konstrukta »harmonije« in njegove interpretacije na kitajski celini ter na Tajvanu Povzetek Članek obravnava vprašanje razmerja med kitajsko tradicijo in sodobno kitajsko družbo na primeru sodobne ideologizacije klasičnega filozofskega termina harmonije ( he 和). Najprej prikaže sodobno interpretacijo pojma harmonije in izpostavi razloge za njego- vo umestitev v sodobno revitalizacijo konfucianizma. Potem skozi analizo klasičnih kon- fucijanskih besedil prikaže, da gre pri sodobni interpretaciji koncepta harmonije v LR Kitajski za interpretacijo, ki ne sloni na proto-demokratičnih elementih izvornega kon- fucijanstva, temveč sledi avtokratski in državotvorni liniji konfucianizma, ki se je razvi- la na osnovi idej Xunzija, kateri v resnici predstavlja most med egalitarnostjo izvornega konfucijanstva in despotskimi izhodišči legalizma. S pomočjo analize interpretacij kla- sičnega pojma harmonije nato prikaže, da sledijo interpretacije tajvanskega modernega konfucijanstva – v nasprotju z izhodišči konfucijanskega preporoda, kakršen se je razvil Earl_FINAL.indd 71 28.11.2019 8:30:44 Jana S. ROŠKER na celini – egalitarnejšim in bolj demokratičnim smernicam klasičnega konfucijanstva, ki sledi liniji Mengzijeve filozofije. V zaključku izpostavi pomen prepoznavanja tovrstnih razlikovanj v kontekstu vrednote- nja političnih in družbenih sistemov sodobne Kitajske. Ta se ne kaže zgolj v prepoznava- nju avtokratskih elementov znotraj sodobne kitajske ideologije, temveč tudi v tem, da nam nudi tudi možnosti revitalizacije in nadgradnje tistih elementov kitajske tradicije, ki lahko pripomorejo k izdelavi specifično kitajskega modela demokracije. Ključne besede: harmonija, konfucijanstvo, konfucianizem, idejna zgodovina, ideologija Abstract – The Significance of Chinese Intellectual History for a Better Understanding of Contemporary Chinese Society: the Ideological Construction of “Harmony” and its Interpretations in Mainland China and Taiwan 72 Through the lens of the contemporary ideologization of the classical philosophic term harmony ( he和), the present article deals with the question of the relation betwe- en the Chinese tradition on the one side, and contemporary Chinese society on the other. First, it introduces the contemporary interpretation of the notion of harmony and reveals the reasons for its integration into the current revitalization of Confucia- nism. Through the analysis of classical Confucian texts, it then shows that the current interpretation is not founded upon the proto-democratic elements of original Con- fucianism, but rather upon the autocratic and state-generating line of Confucianism that was developed by Xunzi, who represents a bridge between Confucianism and Legalism. Through the analysis and interpretation of the classical notion of harmony it then indicates that the interpretations generated by the crucial representatives of the Taiwanese Modern Confucians are – in contrast to those developed on the main- land – following the much more egalitarian and democratic lines of classical Confucian philosophy that were elaborated by Mencius. In the conclusion, the author reveals the significance of such differentiations in the context of evaluating the political and social systems of contemporary China. This significance is not merely limited to the recognition of autocratic elements within contemporary Chinese ideology, but also manifests itself in new possibilities of revitalization and upgrading of such elements of the Chinese ideational tradition, that can help us to generate a new, specifically Chinese model of democracy. Keywords: harmony, Confucianism, Confucian state doctrine, Confucian philosophy, in- tellectual history, ideology Uvod Osrednji namen pričujočega članka je osvetlitev potrebe po ohra- njanju in razvoju klasičnih študij v okviru sodobnih vzhodnoazijskih študij. Četudi veljajo v sodobnih, aplikativno usmerjenih progra- mih podrobne zgodovinske ali celo klasično filološke študije za zastarele, Earl_FINAL.indd 72 28.11.2019 8:30:44 Pomen poznavanja kitajske idejne zgodovine za razumevanje sodobne kitajske družbe neuporabne, ali celo reakcionarne, bom v članku nazorno pokazala, da je tak pogled preveč površinski in enodimenzionalen. Prav tovrstne študije nam lahko namreč nudijo bolj diferenciran in pravilnejši vpogled v sodobne vzhodnoazijske politike, saj upoštevajo idejno ozadje, ki opredeljuje to so- dobno politiko in njene ideološke konotacije. Pri tem se bom osredotočila na primer sodobne Kitajske.1 V zadnjih dvajsetih letih opažamo po vsej Evropi (in delno tudi v ZDA) težnjo po odpravljanju klasične sinologije iz univerzitetnih kurikulumov. Ta znanstvena disciplina, ki poleg študija sodobnega kitajskega jezika in družbe vključuje tudi obravnavo klasične kitajske idejne tradicije in učenje klasične kitajščine, se v vse večjem obsegu nadomešča z vedo tako imenovanih »Kitajskih študij«, katere pred- met je zgolj poučevanje sodobnega kitajskega jezika, ter posebnosti sodobne kitajske družbe in kulture. 73 Pričujoči članek izhaja iz predpostavke, po kateri je za poglobljeno razume- vanje razmer v sodobni Ljudski republiki Kitajski nujno potrebno razpolagati z dobrim poznavanjem njene idejne tradicije in zgodovine. To predpostavko bom utemeljila na temelju večplastne kontrastne analize klasičnih in sodob- nih interpretacij filozofskega koncepta harmonije ( he和), ki sodi k osrednjim elementom sodobne ideologije, ki se v LR Kitajski propagira v okviru prepo- roda konfucijanstva. Argumentacija, ki bo vodila do verifikacije zastavljene hipoteze, bo osnovana na treh ravneh: 1. Na ravni ideologizacije koncepta harmonije v sodobni LR Kitajski 2. Na ravni interpretacij predstavnikov tajvanskega modernega konfucijanstva 3. Na ravni predstavitve klasičnih interpretacij koncepta harmonije Skozi tovrstno tridelno analizo bom pokazala, da obstaja bistvena razlika med tajvanskimi celinskimi interpretacijami koncepta harmonije, in da so posledice te razlike vidne v različnih konceptualizacijah kitajske moderni- zacije in kitajske družbeno-politične ureditve. Na osnovi rezultatov te ana- lize se bo jasno pokazalo, da je poznavanje kitajske idejne tradicije nujni predpogoj za celostno razumevanje kompleksne družbene stvarnosti so- dobne Kitajske. 1 Podobne raziskave bi bilo seveda možno izdelati tudi na Japonskem, v Koreji ali katerem- koli drugem območju klasične sinitske kulture, kjer prevladuje konfucijanska idejna ded- iščina. Ker pa sem sinologinja, in tudi zaradi prostorske omejitve tega zbornika, se bom tukaj osredotočila samo na omenjeni dve področji tega kulturnega kroga, tj. na Tajvan in celinsko Kitajsko. Earl_FINAL.indd 73 28.11.2019 8:30:44 Jana S. ROŠKER 1 Harmonija kot ideološki konstrukt kitajske vlade Ideja »harmonične družbe« predstavlja enega osrednjih elementov aktualne ideologije v L. R. Kitajski. Četudi se koncept harmonije, ki služi kot osnova te ideje, pogosto eksplicitno označuje kot izhajajoč iz konfucijanske miselno- sti, pa so v L. R. Kitajski diskurzi modernega konfucijanstva ponovno prišli v ospredje šele v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Pred tem sta bila tako sam lik Konfucija, kot tudi celotna konfucijanska tradicija, predmet številnih vladnih kritik. Konfucij in njegov nauk sta veljala za reakcionarno in »fevdalno« ideologijo, katera naj bi ščitila zgolj interese vladajočih, izko- riščevalskih slojev pretekle kitajske družbe. Po drugi strani je bil Konfucij (v nezlomljeni tradiciji četrtomajskih kulturnih preobratov in v luči marksistič- nih teorij modernizacije) viden kot simbol tiste konservativne tradicije, ki je 74 zavrla kitajsko modernizacijo in je s tem »kriva« za zaostalost države. A že slabi dve desetletji zatem se je ta kritika – za mnoge poznavalce povsem nepričakovano – sprevrgla v svoje nasprotje. Kot izpostavlja Helena Motoh, se je eno prvih znamenj tega preobrata pojavilo v govoru Gu Muja, enega idejnih očetov kitajske modernizacije ob proslavi 2540. obletnice Konfucije- vega rojstva leta 1989 (Motoh 2009, 91). V njem je izpostavil pomen »pravil- nega« (beri: popravljenega) odnosa do tradicionalne nacionalne kulture in se zavzel za ponovno oživljanje pozitivnih elementov konfucijanske miselnosti v okviru sintez z zahodnimi idejami. Zavzel se je tudi za to, da bi morala imeti kitajska tradicija znotraj te sinteze prednost pred zahodno (ibid). To seveda ni slučaj, saj sodi koncept »harmonične družbe«, katere idejno jedro naj bi vsebovala že izvorna konfucijanska miselnost, k osrednjim ele- mentom sodobnega ideološkega aparata v L. R. Kitajski. Leta 2005 je kitajski predsednik Hu Jintao javno objavil uvedbo politike »harmonične družbe«, ki naj bi simbolno označevala nove razvojne smernice sodobne Kitajske. Težnja po harmonizaciji družbe je bila vsaj deloma plod prvih negativnih posledic rapidne ekonomske liberalizacije, katero je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uvedel Deng Xiaoping. Hu je od svojih predhodnikov nasledil vse bolj razslojeno družbo. Kriza neoliberalnih ukrepov se je kazala predvsem v vse večjih regionalnih razlikah, v krhkem in nezanesljivem sistemu socialnih sto- ritev države, v množični nezaposlenosti in strukturni revščini ter v vse večjih ekoloških problemih, ki so pestile državo. Koncept harmonične družbe še danes predstavlja eno pomembnih načel ki- tajske vlade in je pogosto izpostavljen tudi v osrednjih govorih predsednika Xi Jinpinga (gl. Xiang Bo 2018). Uporabljen je bil celo v novi reformi kitajske Earl_FINAL.indd 74 28.11.2019 8:30:44 Pomen poznavanja kitajske idejne zgodovine za razumevanje sodobne kitajske družbe zakonodaje; povezava med harmonijo in zakonodajo je namreč pogosto iz- postavljena tudi v kitajskih akademskih člankih, ki obravnavajo implikacije načrtovane harmonične družbe: Temelj modernih družb je torej pravo, katerega vsebina so zakoni, zdra- vi razum, enakovrednost in pravičnost. To, kar je poudarjeno v harmo- nični družbi, je red in mir, iskrenost, prijateljstvo in ljubezen ter uskla- jeni razvoj. To, za kar se zavzema, je združitev ter enovitost človeka in narave, pa tudi zdrav trajnostni razvoj. Zato je za vzpostavitev harmo- nične družbe nujno potrebno najprej vzpostaviti pravno družbo (Zhou 2010, 285).2 Kot izpostavljata Leila Choukrone in Antoine Garapon, se je prav v debatah, ki se odvijajo okrog vprašanja te povezave, najjasneje pokazalo, da služi koncept 75 harmonije v tem kontekstu predvsem kot inštrument discipliniranja državlja- nov in državljank. (Choukrone in Garapon 2007, 36) V svojih komentarjih k tej novi politični smernici, ki so bili 29. septembra 2007, torej kmalu po Hu Jinta- ojevi razglasitvi prizadevanj po harmonični družbi, objavljeni v angleški izdaji uradnega dnevnika People’s Daily, je Xiao Zhuoji, profesor Pekinške univerze in član Politične posvetovalne konference kitajskega ljudstva, med drugim za- pisal: »Poleg tega bomo iztrebili različne družbene bolezni, ki predstavljajo strupen tumor harmonične družbe, in katere je zato potrebno odstraniti« (Xiao 2007, 4). Tudi v akademskih člankih pogosto naletimo na odstavke, ki v kontekstu har- monične družbe poudarjajo pomen discipline in samo-restrikcije ter »pra- vilnega« odnosa do nadrejenih in skupnosti. Kot poudarja Li Ning, se lahko tovrstne prvine pridobijo samo na osnovi »harmoničnega stanja duha«: Tako imenovano harmonično stanje duha se nanaša na to, da so člani družbe sposobni pravilnega soočanja z družbeno stvarnostjo, da znajo na pravilen način obravnavati same sebe, svoje soljudi in družbo. Stanje duha, s katerim razpolagajo (takšni ljudje), je optimistično, aktivno in sa- moiniciativno ter miroljubno (Li 2010, 9).3 Leila Choukrone in Antoine Garapon (2007, 36) sta izpostavili, da služi ide- ja harmoničnosti kot ideološka podpora takšnemu modelu zakonodaje, ki se uporablja kot orodje discipliniranja in moraliziranja s ciljem ohranjanja 2 现代和谐社会的基础是法治，其内涵包括法律、民智、公平、正义。和谐社会所倡导 的是人类生活的安定有序、诚信友爱、协调发展，所追求的是人与自然互相融合，健 康持续的发展。因此，一个和谐的现代社会必定首先是一个法治社会. 3 所谓和谐心态,就是指社会成员能够正确面对社会现实,能够正确对待自己、他人和社 会,具有乐观向上、积极进取、豁达平和的心理状态. Earl_FINAL.indd 75 28.11.2019 8:30:44 Jana S. ROŠKER vladajočega režima. Zato služi harmonija (kot domnevno esencialni del kon- fucijanskega nauka) tudi kot simbol takšnega Konfucija, ki je predstavljal in razširjal »pravilno« moralo, katera naj bi se kazala v podrejenosti posame- znika »višjim« družbenim ciljem in v brezpogojni poslušnosti nadrejenim. 2 Tajvanski teoretiki in koncept harmonične usklajenosti Koncept harmonije pa ni pomemben samo v celinski Kitajski, temveč tudi na Tajvanu in drugih regijah Vzhodne Azije, ki razpolagajo s skupno, izvorno si- nitsko, tradicijo konfucijanstva in konfucianizma. Posebej pomemben je tudi v okviru tako imenovanega modernega konfucijanstva, ki predstavlja (kot 76 bomo videli v naslednjem poglavju) tretjo reformo konfucijanskega nauka in temelji na naukih neo-konfucijanske filozofije dinastije Song. Pomen oziroma interpretacijo koncepta harmonije si bomo na kratko ogle- dali v kontekstu druge generacije modernega konfucijanstva, katere glavni predstavniki so Mou Zongsan, Xu Fuguan, Tang Junyi in Fang Dongmei. Vsi razen Tang Junyija, ki je večino življenja preživel v Hong Kongu, so po let 1949 iz kitajske celine emigrirali na Tajvan. V teoretskem smislu velja za najpomembnejšega predstavnika te generacije Mou Zongsan. Mou se z vprašanjem harmonije vsaj na eksplicitni ravni ne ukvarja veliko. Nekaj namigov na harmonično življenje v družbi najdemo v njegovem delu O Summum Bonum ( Yuan shan lun 圓善論), v katerem si pri- zadeva obrazložiti metodo harmonizacije (oziroma uskladitve) sreče in dob- rote. V tem delu se na kratko posveti tudi vprašanju interpretacije izvorno konfucijanskega termina »harmonija ravnovesja« ( zhong he 中和). Tukaj v prvi vrsti ne gre zgolj za družbeno konotacijo harmoničnosti, kakršno imajo v mislih novi ideologi L. R. Kitajske, temveč prej za njihove idejne osnove, ki temelje v popolnosti individualnega (in hkrati absolutno integralnega) moral- nega sebstva. Njega samega, pa tudi večino drugih modernih konfucijancev na Tajvanu, je zanimala harmonija predvsem v smislu ravnovesja oziroma uravnoteženosti, ki se lahko nanaša tako na individualno sebstvo posameznika, kot tudi na strukturo družbe. Takšno pojmovanje harmonije, harmoničnosti oziroma harmonizacije izhaja iz enega najstarejših konfucijanskih klasikov, namreč knjige z naslovom Nauk o sredini ( Zhong yong 中庸), ki predstavlja besedilo, bogato s simbolnimi pomeni in vsebuje številne napotke za izpopolnjevanje in nego osebnosti. Pogosto ga opisujejo tudi kot »negibno os« (Pound 1969, Earl_FINAL.indd 76 28.11.2019 8:30:44 Pomen poznavanja kitajske idejne zgodovine za razumevanje sodobne kitajske družbe 21).4 Mou je v svoji filozofiji izhajal iz tovrstnega koncepta harmoničnega rav- novesja, ki je dinamično in temelji na nenehnem balansiranju med različnimi elementi celote. Ta harmonija ne more biti nikoli dosežena za vselej, temveč se spreminja v skladu s spremembami vesoljstva (pa tudi družbe in posame- znika) (Mou 1985, 306). Tudi Xu Fuguan v svoji analizi in interpretaciji Poti sredine ( Zhong yong) obravnava isti koncept (tj. koncept harmonije ravnovesja, zhong he), kate- rega označi kot termin, ki »se nanaša na 'naravo', katera v sebi združuje not- ranjost in vse, kar je onkraj nje, pa tudi na njeno funkcijo harmonizacije, ki v sebi zaobjema tako sebstvo, kot tudi vse objekte zunanjega sveta« (Ni 2002, 287). Xu to po vezavo razloži takole: Ravnovesje, ki nastopa v izrazu harmonija ravnovesja, navzven deluje kot pot sredine, na višji ravni pa povezuje človeške prirojene lastnosti z nje- 77 govim življenjem (Xu Fuguan 2005, 127).5 Harmonija ravnovesja je torej tista intimna osnova posameznika, ki mu sploh omogoča harmonično sobivanje s soljudmi. V okviru moderno - konfucijan- skega videnja sveta in človeka je namreč prav moralno sebstvo tisto, ki pred- stavlja osnovo vsakega posameznika in hkrati jedro družbene in celo kozmič- ne racionalnosti. To seveda predpostavlja komplementarnost razmerja med posameznikom in njegovim (naravnim ter družbenim) okoljem. Z drugimi besedami: to pomeni, da je družbena harmonija neobhodno povezana s har- monično notranjostjo posameznika. Ker je v moderno – konfucijanskem svetovnem nazoru kozmos oziroma vse, kar obstoja, prežeto z vrednoto dobrega, kar pomeni, da so tako pojavne ob- like stvarnosti, kot tudi njeno substančno jedro, ki se odraža v ideji »stvari po sebi« ali noumenona, aksiološki pojmi, je harmonija človeškega bivanja naj- tesneje povezana z moralnimi predpostavkami. Za Xu Fuguana so te vrednote dobrega tesno povezane z estetiko občutenja lepote, ki je ena od temeljnih funkcij oziroma učinkov harmonije. Prav zaradi tega je bila glasba po Xujevem mnenju v okviru izvornega konfucijanstva tako zelo pomembna. Globoko 4 Sredina ( zhong) tukaj v glavnem pomeni ravnovesje brez nagibanja na katero koli stran. Drugi del te sestavljenke ( yong) pomeni običajno, nekaj kar je dobro znano in domače in se ne spreminja, kar pa ne pomeni, da je statično, temveč, da je kontinuirano. Sama sem se odločila za prevod v smislu »lastne poti«. Po enem prvih prevajalcev tega besedila v angleščino, Jamesu Leggeju je namen oziroma cilj te sredine ohranjanje harmoničnega ravnovesja, ki ohranja zavest v stanju nenehne osredotočenosti. Človek, ki se ravna po teh načelih, naj bi nikoli ne zašel s svoje poti, kar pomeni, da bi znal vselej delovati v skladu s svojo individualno pozicijo znotraj naravnega in družbenega sveta. Ta načela naj bi veljala za vsakega posameznika in ga učila živeti v skladu z naravnim redom (prim.: Li ji 2012, Zhong yong 2012). 5 中和之中, 外發而為中庸, 上則通與性與命. Earl_FINAL.indd 77 28.11.2019 8:30:44 Jana S. ROŠKER doživetje glasbene harmonije namreč hkrati pomeni možnost projiciranja te harmonije v območje družbene stvarnosti: Ravnovesje ( zhong) in harmonija sta bili v konfucijanstvu osrednja estet- ska kriterija glasbe. Za ravnovesjem in harmonijo se namreč skriva po- men dobrega, in to je tisto, kar lahko gane človeško srce in v njem vzbudi dobroto (Xu 2001, 14).6 Na področju konkretne družbene politike se Xu Fuguan zavzema za politiko, ki bi omogočila doseganje »racionalne harmonije« na osnovi razumne tekmoval- nosti. Sobivanje, ki ni zgolj stvar posameznika, bi moralo biti pogojeno z neodvi- snostjo vsakega od njih in kolektivne pravice skupnosti bi morale biti osnovane na individualnih pravicah (Ni 2002, 296–297). A ko bo ljudstvo doseglo določeno stopnjo zrelosti, in ko bodo izpolnjeni tudi vsi materialni pogoji za to, meni Xu, 78 bo sistem pravic postal manj pomemben oziroma celo nepotreben. To je zanj podobna situacija kot tista, ki j najdemo znotraj družin: tudi če se člani in članice ene in iste družine v svojih odnosih vzajemno sklicujejo na svoje individualne pravice, je to precej nepotrebno ali celo nesmiselno. In vendar mora novo kon- fucijanstvo v obdobju, ko taka stopnja zrelosti še ni dosežena, družbi nuditi do- volj prostora za manj idealno ureditev. Tako je tudi znani sodobni tajvanski filo- zof Liu Shu-hsien podarjal, da moramo v danem trenutku negirati tradicijo prav za to, da bomo lahko ponovno vzpostavili njene najgloblje ideale (ibid., 298) Vsekakor se – podobno kot večina drugih tajvanskih modernih konfucijancev – tudi Xu Fuguan odkrito zavzema za takšno harmonijo človeških skupnosti, ki je osnovana na enkratnosti in neponovljivosti vsakega posameznika. To po- gosto utemeljuje s Konfucijevimi citati: V poglavju Dvajset let vojvode Zhaota iz Zuojevih komentarjev Spomla- dansko – jesenskih letopisov pravi Yanzi: »Harmonija je takšna kot bro- det«. Brodet vsebuje najrazličnejše vrste okusa, ki se med seboj združijo v slastno celoto. Zato je pomen »harmonije« v tem, da jo sestavljajo naj- različnejše kombinacije individualnih posebnosti. Nobena od teh indivi- dualnih posebnosti v njej ne izgubi svoje enkratnosti, temveč se lahko druga z drugo harmonično združujejo (Xu 2005, 127).7 Po njegovem mnenju je v tem pogledu kitajska tradicija veliko bolj napredna od »zahodne«, saj nudi ljudem etiko, estetiko in aksiologijo, ki ni omejena na racionalne konstrukte (ibid., 130). 6 中與和是孔門對樂所要求的美的標準. 在中與和後面, 便有善的意味, 便足以感動人之 善心. 7 左轉昭公二十年晏子謂 »和如羹焉«, 羹是由各種不同的味, 調和在一起, 而得到統一之 味的. 所一 »和« 是各種有個性的東西, 各不失其個性, 卻能彼此得到諧和統一之義. Earl_FINAL.indd 78 28.11.2019 8:30:44 Pomen poznavanja kitajske idejne zgodovine za razumevanje sodobne kitajske družbe Podobno (a še bolj pristransko) stališče glede različnosti obeh »kultur« je zavzel tudi Fang Dongmei, katerega filozofija je po svojem bistvu osredo- točena prav na obravnavo »tipično kitajskega« koncepta »ustvarjalne har- monije«. Medtem ko vidi zahodno filozofijo kot ujeto v mrežo nenehnih protislovij, iz katere se poskuša vselej znova reševati z nihilizmom (Li 2002, 265), je njegova lastna idejna tradicija zanj neprimerno bolj sofisticirana. Razlog za to superiornost pa naj bi tičal prav v njenem upoštevanju harmo- nije in harmoničnosti: Za razliko od zahodne ohranja kitajska filozofija ravnovesje med čustvi in razumom. Preko kultivacije si prizadeva doseči veliko harmonijo živ- ljenja; spominja na simfonijo, v kateri vsaka nota prispeva k harmonični celovitosti (Fang Dongmei v ibid). 79 Ta »harmonična celovitost« izhaja iz njegovega osrednjega koncepta »celovi- te harmonije«, ki temelji na vesoljstvu kot uravnovešenem in harmoničnem sistemu. Ker vidi v tovrstni paradigmi osnovo kitajske filozofije, je zanj tudi kitajski ideal življenja nujno harmoničen; v tem idealu ni prostora za kon- flikte, niti za sebičnost. Vendar ta harmonija pri Fangu ni omejena zgolj na vesoljstvo, temveč predstavlja tudi kriterij za oblikovanje vedenjskih vzorcev in političnih idealov (Fang 1980b, 93). Na splošno pa se Fang Dongmei v svojem idealizmu ni pretirano pogosto ukvarjal z vprašanji konkretne družbene stvarnosti. Harmonija, ki je v ospred- ju njegove idealistične teorije, je v glavnem omejena na harmonijo enovitosti človeka in narave. Kot smo videli prej, pa so ostali predstavniki druge ge- neracije modernega konfucijanstva vprašanje družbene harmonije vendarle obravnavali nekoliko bolj konkretno in podrobno. Filozof Tang Junyi pravzaprav nikoli ni dlje časa živel na Tajvanu, temveč je po ustanovitvi L. R. Kitajske migriral v Hong Kong. Kljub temu je bil dejaven član moderno konfucijanskega intelektualnega gibanja in svoje teorije je pisal v tesnem sodelovanju s svojimi tajvanskimi kolegi. Zato bomo na tem mestu na kratko predstavili tudi njegovo videnje harmonije in harmoničnosti. Moralnost, kakršno posamezniku za zagotovitev družbene harmonije pripo- roča Tang, ni toliko odvisna od enkratnosti njegovega individualnega bivanja, za kakršno se zavzema Xu Fuguan, niti od avtonomne svobode moralnega sebstva ter njegove neskončne zavesti, ki je v središču Mou Zongsanove po- zornosti. Tangova ideja moralnosti veliko bolj neposredno temelji na občutku prirojene odgovornosti posameznika, ki naj bi mu, podobno kot neokonfu- cijanski koncept »praznanja« ( liang zhi 良知) služil kot kažipot skozi nepre- gledni pragozd vseh etičnih dilem in dvomov, s katerimi je soočen v svojem Earl_FINAL.indd 79 28.11.2019 8:30:44 Jana S. ROŠKER konkretnem življenju. Kot pokaže naslednji citat, bo posameznik lahko pri- speval svoj doprinos k višjemu cilju družbene harmonije zgolj na osnovi pos- lušnosti temu notranjemu kažipotu odgovornosti: Ni ti treba spraševati, kaj bi moral storiti, kajti ti sam si tisti, ki najbolje veš, kaj je potrebno storiti. Včasih pa se lahko zgodi, da hkrati občutiš več mož- nosti za to, kar bi moral storiti in morda lahko začutiš, da vlada med temi različnimi možnostmi protislovje. Morda ne boš takoj vedel, katero od njih naj izbereš, ali kako naj vse združiš, da bi dosegel še višjo raven harmoni- je… Vse to moraš vendarle reševati sam, kajti šele ti sam lahko spoznaš, v čem je razlog, da moraš storiti prav to (Tang Junyi 1985, 53–54). 8 V tej odgovornosti pravzaprav ni govora o tem, da naj bi bili interesi družbe pred interesi posameznika. Moralno osveščen posameznik se bo v vsakem 80 primeru odločal na podlagi svoje odgovornosti, ne glede na to, ali gre za nje- gov lastni interes, ali za interes širše družbene skupnosti. Človek ni stvar, človek je sam po sebi že cilj. To pomeni, da posameznik ni orodje družbe, niti orodje države. In sedanji ljudje prav tako niso orodje prihodnjih… A če pravimo, da človek ni orodje družbe, to ne pomeni, da smo ljudje zunaj družbe, in tudi posameznik ne bi smel na družbo in dr- žavo gledati kot na orodje za doseganje svojih ciljev… Ampak človekova zavest in to, kar mu je prirojeno, sta vzajemnost in ljubezen. Če si človek prizadeva za to, da dejansko in do obisti izživi to svojo prirojeno zavest, se nikakor ne bo mogle počutiti ločenega od družbe… Menim, da bomo samo preko izobraževanja ljudi v tem, da bodo čim bolj popolno razvili to svojo prirojeno moralno naravo, lahko uskladili konflikt med posame- znikom in družbo. Le tako bomo lahko presegli binarno kategorijo indivi- duuma in skupnosti ter dosegli, da bo obstoj družbe v prid posameznika in obratno (Tang Junyi 2000, 61 – 62).9 Pri tem torej ne gre za poslušnost kakršnim koli zunanjim avtoritetam. Po svojih lastnih besedah ostaja Tang v tem pogledu zvest temeljnim načelom kitajske etike, katere značilnost naj bi bila najti v zavestnem prizadevanju za 8 你不必問什麼是你該作的, 因為你自己知道你自己所該作. 但是你自己可以同時感到機種 該作, 你感到他們間的矛盾, 你一時會不知道如何選擇其一, 或統一之於一種更高的和諧… 這些仍只有你自己去解決, 因為只有你自己, 才真知道你感該作時所據以為該作之理由. 9 人不是物, 人本身為一目的. 人本身為一目的涵義, 亦包括個人不是社會之一工具, 國家 之一工具, 此時代之人不是下不是下一時代人之工具... 我們說每一人不是社會之一工 具, 不是說每一人可以自外與社會, 個人亦不須視社會國家為達其個人目的之工具…而 人的心性即是仁, 既是愛. 人真求自盡其性的心, 絕不會自外於社會…我們人為只有以教 化充兩發展人之此種道德的天性, 可以協調所為個人與社會的衝突, 超出個人與社會之 對立的範疇, 使社會的存在支持個人之存在, 個人的精神也支持社會之存在. Earl_FINAL.indd 80 28.11.2019 8:30:44 Pomen poznavanja kitajske idejne zgodovine za razumevanje sodobne kitajske družbe preseganje ločnice med sebstvom in drugimi in to prav na temelju harmonič- nega delovanja medčloveških odnosov (Sin 2002, 320). Ker pa etično sebstvo oziroma moralno osveščena zavest posameznika me- rodajno vpliva tudi na konkretne posebnosti kulture, v kateri je rojen in v kateri živi, pa lahko po Tangovem mnenju iz tovrstne prevladujoče naravna- nosti duha posameznikov sklepamo tudi na naravnanost njihove kulture. Ena osrednjih razlik med kitajsko in zahodno kulturo je zanj v tem, da naj bi prva poudarjala etiko in umetnost, slednja pa religijo in znanost. Ta razlika je po Tang Junyijevem mnenju pogojena s tem, da prevladuje v kitajski kulturi duh harmonije, v zahodni pa duh distinkcij (ibid). 3 Osnova za razumevanje tradicionalnega koncepta 81 harmonije ( he 和): tri reforme in razlikovanje med konfucijanstvom in konfucianizmom V obeh vrstah sodobnih interpretacij klasično kitajskega koncepta harmoni- je, torej tako tistih, ki so nastale v zadnjih desetletjih na Tajvanu, kot tudi pri onih, ki prevladujejo v LR Kitajski, se torej pogosto poudarja, da gre pri tem konceptu za tradicionalni konfucijanski pojem. Na ta način se ideologija harmonije umešča v okvire ideologij tako imenovanega konfucijanskega pre- poroda. Vendar smo že na primeru teh interpretacij lahko videli, da se konfu- cijanski preporod na obeh bregovih tajvanske ožine presej razlikuje. Ta razlika se ne kaže samo v tem, da se je ta preporod na Tajvanu razvijal kon- tinuirano vse od pričetka oblikovanja struje modernega konfucijanstva, ki se je, kot bomo videli nekoliko kasneje, vzpostavila na pragu 20. stoletja. Kot je splošno znano, je bila namreč ta kontinuiteta na celini prekinjena za dobra tri desetletja (od petdesetih do srede osemdesetih let 20. stoletja), v katerih so se filozofi na celini lahko ukvarjali samo s politično »ustreznimi« temami, kakršna je na primer sinizacija marksističnih in leninističnih teorij. A kot smo si lahko ogledali v prejšnjih dveh poglavjih, seže razlika med obema diskurzoma veliko dlje oziroma globlje, torej v samo srž vsebinskih evalvacij in interpretacij pojma harmonije, v katerem oboji vidijo eno osrednjih specifik kitajske miselnosti. Za razliko od tajvanskega modernega konfucijanstva se prikazuje konfuci- janstvo znotraj preporoda, kakršen se je razvil na celini, in ki ga bomo na- tančneje opredelili nekoliko kasneje, kot enodimenzionalen, monolitni dis- kurz brez vsebinskih in idejnih razlikovanj, ki so nujne za njegovo pravilno, torej bolj celostno in koherentno razumevanje. Earl_FINAL.indd 81 28.11.2019 8:30:44 Jana S. ROŠKER Diskurzi, ki izvirajo iz najstarejšega, torej izvornega konfucijanstva, so se na- mreč v svojem nadaljnjem razvoju razcepili na več struj, ki niso samo različne, ampak so druga drugi delno celo diametralno nasprotne. Te struje so se v zgodovini kitajske miselnosti izoblikovale v okviru razvojev, katerih smernice so zakoličile tri reforme izvornega konfucijanstva. Pri slednjem šlo za idejno šolo, ki je bila za čas, v katerem je nastala (tj. 6. sto- letje pr. n. št) izjemno napredna, saj je vsebovala številne proto-demokratič- ne, egalitarne in humanistične elemente.10 Ustanovitelj te šole je bil Konfucij (551–479 pr. n. št.), njegova dva najbolj znana naslednika pa sta bila Mencij (372–289) in Xunzi (310–235). Medtem ko je prvi razvijal naprej humanistič- ne, etične in egalitarne elemente konfucijanstva, je slednji nadgrajeval hie- rarhične in racionalne elemente istega nauka. Osrednja razlika med njima je 82 bila v njunem pojmovanju človeške narave: medtem ko je Mencij izhajal iz predpostavke o njeni dobroti in o prirojeni človečnosti vsakega človeka, je Xunzi verjel, da je človek po naravi hudoben in egoističen, in da ga je zato treba nadzorovati s strogimi zakoni in kaznimi. Razcvet izvornega konfucijanstva lahko zasledujemo vse do konca dinastije Zhou in pričetka prvega združenega, vse-kitajskega cesarstva pod okriljem dinastije Qin (221–207 pr. n. št.). V tem obdobju je bilo konfucijanstvo (tako kot tudi vse druge filozofske šole antičnega obdobja) prepovedano. Šele po padcu dinastije Qin in pričetku dinastije Han (202 pr. n. št.–220) je bila ta filozofska šola ponovno rehabilitirana. To se je zgodilo v okviru takim. prve re- forme tega nauka, v okviru katere je iz konfucijanstva nastal konfucianizem11 in prejšnja filozofija se je spremenila v državno doktrino. 10 Pojem demokratičnosti tukaj ne uporabljam v prevladujočem pomenu, ki pod njim razume predvsem liberalni večstrankarski sistem različnih oblik parlamentarnega političnega odločanja, in ki temelji na individualnih pravicah ter normativnih zakonih, temveč precej širše. Izhajajoč iz izvornega pomena te besede je demokracija tukaj mišljena kot družbeni sistem, ki temelji na komplementarnem in enakovrednem odnosu med družbo in avtonomnim posameznikom. Za podrobnejši opis protodemokratičnih elementov znotraj konfucijanstva glej Sigurđsson 2015, 13-21, 50–60; Lee 2010, 45–62; Makeham 13–26; Rošker 2015, 63– 65. Pri teoretski osnovi tovrstnih zametkov demokracije gre predvsem za koncepte, kakršni so na primer » Min ben 民本 (Ljudstvo kot osnova)«, » Tianming 天命 (Mandat narave)« in » Neisheng waiwang 內聖外王 (Notranji modrec in zunanji vladar)«. 11 Kitajščina razlikuje med izrazoma Rujia 儒家in Rujiao 儒教. Prvi označuje šolo konfucijanske miselnosti, etike in filozofije, drugi pa se nanaša na konfucianistično državno doktrino oziroma normativni etični sistem, ki je na Kitajskem prevladoval vse od dinastije Han pa do konca poslednje dinastije Qing. Medtem ko se v angleščini za oba izraza uporablja en in isti pojem (Confucianism), smo v slovenščini to razlikovanje ohranili in prevajamo Rujia z besedo konfucijanstvo, Rujiao pa s pojmom konfucianizem. Earl_FINAL.indd 82 28.11.2019 8:30:44 Pomen poznavanja kitajske idejne zgodovine za razumevanje sodobne kitajske družbe Ta novi konfucianizem je bil v bistvu sinteza konfucijanstva in legalizma.12 Dinastija Han je pod svojim žezlom namreč še naprej združevala večino ki- tajskega ozemlja in je za nadzor nad tako velikim cesarstvom potrebovala centralistično vlado in ideologije »trde roke«. V ta namen bi bilo najprimer- neje, če bi enostavno prevzela despotsko filozofijo legalizma, vendar to ni bilo možno, kajti prevzemanje državne doktrine poražencev v okviru staroki- tajskega svetovnega nazora ni bilo primerno. Zato je dvorni ideolog dinastije Han, Dong Zhnongshu za novo državno doktrino izbral konfucijanstvo, ki ga je pa interpretiral skozi optiko naukov Konfucijevega naslednika Xunzija. Slednji je namreč razvil teorijo, ki je bil že zelo blizu legalizmu, zato ni čudno, da je bil tudi učitelj veh najvidnejših legalističnih osebnosti, namreč Han Feizija in Li Sija,13 in da ga tudi na Kitajskem običajno razumevajo kot most med konfuci- janstvom in legalizmom (gl. Li Zehou 1980, 81). 83 V okviru te prve reforme, v kateri je nastala konfucianistična državna doktri- na, je bil uveden tudi sistem uradniških izpitov, v katerem je bilo potrebno za pridobitev uradniškega položaja (in s tem politične oblasti) opraviti izpit iz poznavanja konfucijanskih klasikov. Na ta način je konfucianizem pridobil institucionalno osnovo. Zaradi strogo formalne narave teh izpitov, ki je bila povezana z nekritičnim pristopom do snovi in učenjem na pamet, so postali izobraženci v teku stoletij od nje vse bolj odtujeni, saj jim ni nudila nikakršne intelektualne inspiracije in motivacije. Za pridobitev slednje so se vse pogo- steje obračali k daoistični in budistični filozofiji. Ker je to konfucianizem kot državno doktrino ogrožalo, je prišlo do tretje reforme, ki je bila izvedena v okviru tako imenovanega neo-konfucijanstva dinastije Song. V njenem okviru je bilo v konfucijansko filozofijo vključenih veliko daoističnih in budističnih elementov. Ključno pa je pri tem tudi dejstvo, da so filozofi v tokratni reformi izvorno konfucijanstvo interpretirali preko Mencija, torej tistega Konfucijeve- ga naslednika, ki je razvijal in nadgrajeval humanistične, proto-demokratične in proto-republikanske elemente konfucijanskega nauka. Do tretje reforme konfucijanstva je prišlo na pragu 20. stoletja, ko so se kitajski izobraženci pričeli soočati z zahodno miselnostjo. Takrat je nastala struja modernega konfucijanstva, ki si je prizadevalo najti takšno sintezo ki- tajske tradicije z zahodnimi idejami, ki bo lahko tvorila osnovo za specifično kitajsko modernizacijo. Ta struja je – glede interpretacije kitajske tradicije 12 Legalizem (Fa jia 法家) je bil machiavelističen in avtokratski diskurz, ki je temeljil na ohranjanju in zaščiti interesov absolutnega vladarja. Kot osrednja (in edina dovoljena) ideologija je prevladoval v šestnajstih letih vladavine despotske dinastije Qin. 13 Han Feizi je bil eden osrednjih teoretikov legalistične doktrine, Li Si pa ministrski predsednik legalistične države Qin. Earl_FINAL.indd 83 28.11.2019 8:30:45 Jana S. ROŠKER – predstavljala naslednico neo-konfucijanstva dinastije Song, kar pomeni, da je svoja izhodišča črpala z Mencijeve, in ne iz Xunzijeve filozofije. V drugi polovici 20. stoletja, ko je bila kitajska idejna tradicija v LR Kitajski v nemilosti in so se njeni filozofi lahko ukvarjali kvečjemu s sinizacijo marksiz- ma in leninizma, so izhodišča te struje razvijali naprej predvsem tajvanski (in delno tudi hongkonški) filozofi, ki so bili predstavniki prej omenjene druge generacije modernega konfucijanstva. 4 Korenine sodobnega pojma harmonije: konfucijanstvo ali konfucianizem? Kot že omenjeno, poudarjajo sodobni kitajski ideologi (in politiki) tesno 84 zvezo med Konfucijem in konceptom harmonije. Pogosto zapišejo, da je harmonija eden temeljnih pojmov Konfucijeve filozofije (prim. npr. Xiang 2008, 3; Bai 2011, 50). Vendar je raziskava del, ki veljajo za Konfucijeva14 pokazala, da se pojem harmonije ( he 和) v njih pojavi samo petkrat (gl. Kon- fucij s. d.: Xue er 12; Shu er: 32; Zi Lu: 23, Ji shi: 1; Zi Zhang: 25). Ker naj bi pri harmoniji kljub temu šlo za konfucijanski koncept, smo si pobliže ogle- dali tudi dela obeh njegovih najvplivnejših naslednikov in ugotovili, da se v delu Mencij pojem harmonije pojavi zgolj dvakrat (gl. Mengzi s. d.: Gongsun Chou II:10; Wan Zhang II: 10), medtem ko ga Xunzi v svojem istoimenskem delu omenja in razlaga zelo pogosto, namreč kar šestinsedemdesetkrat (gl. Xunzi s. d.). Vse to kaže na dejstvo, da je koncept harmonije znotraj izvor- nega konfucijanstva bolj legalističen, kot dejansko konfucijanski koncept. Četudi ga nekajkrat uporabita tudi Konfucij in Mencij, se njuna interpreta- cija bistveno razlikuje od Xunzijeve, ki je bil, kot že omenjeno, za razliko od njiju pristaš »trde roke«. Oglejmo si nekaj tipičnih citatov, v katerih ti trije antični filozofi omenjajo harmonijo. Konfucij je v svojih Razpravah ( Lunyu) izrecno poudarjal razliko med ena- kostjo (in s tem uniformiranostjo ( tong 同) na eni, ter harmonijo oziroma harmonizacijo ( he 和) na drugi strani, pri čemer je prvemu konceptu na- sprotoval, drugega pa zagovarjal: »Plemenitnik ustvarja harmonijo, ne ena- kosti. Mali ljudje pa so enaki in ne ustvarjajo harmonije« (Konfucij s. d. a., Zi lu, 23).15 14 Pri tem gre za Razprave ( Lunyu 论语) in Pomladansko – jesenske letopise ( Chun qiu lu 春 秋錄). Konfucijeva filozofija je pri tem zgolj predmet prvega dela, saj gre pri drugem za zgodovinska poročila o gospodarstvu države Lu. 15 君子和而不同，小人同而不和. Earl_FINAL.indd 84 28.11.2019 8:30:45 Pomen poznavanja kitajske idejne zgodovine za razumevanje sodobne kitajske družbe Idejo o tem, da je različnost predpogoj harmonije (Motoh 2009, 99), najde- mo tudi v Konfucijevem klasiku Spomladansko – jesenski letopisi ( Chun qiu lu 春秋露). V tem kontekstu se Konfucij izrecno zavzema za takšno razumevanje harmonije, ki temelji na avtonomiji in kritičnem duhu posameznika: Če vladar pravi, da je za neko stvar, se vsi prav tako odločijo zanjo; in če vladar pravi, da je proti nečemu, so vsi prav tako proti. To je tako, kot bi prilival vodo v vodo. Le komu bi to teknilo? To je tako, kot bi igrali vso glasbo samo z enim inštrumentom. Le kdo bi lahko to poslušal? (Konfucij s. d. a., Shao gong ershi nian, 1).16 Tudi Mencij ima o harmoniji podobno mnenje, saj jo vidi kot eno temeljnih vrednot sočlovečnosti in humanizma: Priložnosti, ki nam jih nudi nebo, niso tako pomembne kot koristi, katere 85 nam nudi zemlja. Te pa so zopet manj pomembne od medčloveške har- monije (Mengzi s. d., Gongsun Chou III, 10).17 To stališče Mencij konkretno ponazori tudi na naslednjem primeru, v katerem analizira razloge za propad nekega mesta: Njegovo obzidje ni bilo prenizko, in obrambni jarek okrog njega ni bil preplitev. Njegova vojska ni bila preslabotna in tudi zalog hrane ni pri- manjkovalo. Iz tega vidimo, da je harmonija med ljudmi veliko pomemb- nejša kot fizični pogoji (dob.: koristi, ki nam jih nudi zemlja (Mengzi s. d., Gongsun Chou III, 10).18 Za razliko od teh dveh filozofov je proto-legalist Xunzi harmonijo v prvi vrsti dojemal kot enotnost, ki služi močni državi z nepremagljivo vojsko. Tak kon- cept seveda temelji na delovanju centralizirane države in je tudi v jasnem nasprotju s prej omenjenim Konfucijevim zagovarjanjem različnosti. Tako za- piše Xunzi: Pravično je torej, da ustvarjamo harmonijo s pomočjo delitev. (Takšna) harmonija omogoča enotnost, enotnost pa omogoča premoč. S premoč- jo lahko dosežemo skrajne meje (države) in premagamo nasprotnike (Xunzi s. d., Wang zhi, 19).19 16 君所謂可，據亦曰可，君所謂否，據亦曰否，若以水濟水，誰能食之，若琴瑟之專 壹，誰能聽之. 17 天時不如地利，地利不如人和. 18 城非不高也，池非不深也，兵革非不堅利也，米粟非不多也；委而去之，是地利不如 人和也. 19 故義以分則和，和則一，一則多力，多力則彊，彊則勝物. Earl_FINAL.indd 85 28.11.2019 8:30:45 Jana S. ROŠKER Poleg tega Xunzi ustvarjanje harmonije že eksplicitno poveže s konceptom kaznovanja, čigar pomen v svojih delih pogosto poudarja: »Z uvajanjem kazni bo vladanje uravnovešeno in ljudstvo bo živelo v harmoniji« (Xunzi s. d., Wang zhi, 26). Disciplinske konotacije, kakršnim smo priča v dojemanju in razširjanju »harmonične družbe« v sodobni L. R. Kitajski, se torej precej neposredno navezujejo na Xunzijeve interpretacije tega pojma. V tem smislu so sicer konfucijanske, vendar se po svoji osnovni naravnanosti opirajo na tisto nad- gradnjo izvornega Konfucijevega nauka, ki je služila kot osnova integracije despotskih elementov v novo državno doktrino, formirano v obdobju dina- stije Han. Ali so torej »mehkejše« konotacije harmonije, kakršna prihaja do izraza v 86 Konfucijevih in Mencijev delih popolnoma zatonile v pozabo? V kontekstu pričujočega članka je prav gotovo zanimivo pogledati, ali (in do kakšne mere) se sodobni koncept »harmonične družbe,« ki predstavlja pomemben ele- ment aktualne ideologije in se pogosto označuje kot dediščina konfucijanske tradicije, povezuje s stališči modernega konfucijanstva, ki predstavlja osre- dnjo strujo sodobne tajvanske teorije. Tajvanski in hongkonški moderni konfucijanci so v glavnem izhajali iz neokon- fucijanske filozofije, katere osnova pa ni bila Xunzijeva, temveč Mencijeva interpretacija izvornega nauka. Zato so v Xunziju pogosto videli heretika in ga niso prištevali k filozofom »pravega« konfucijanstva. 5 Epilog Če poskušamo potegniti vzporednico med sodobno ideologijo L. R. Kitajske, ki opeva ideal harmonične družbe na eni, in razpravami o harmoniji, ki so nastale pod peresi tajvanskih (in delno hongkonških) filozofov, ne moremo mimo nekaterih bistvenih distinkcij, ki oba diskurza v veliki meri razmejujejo, četudi se oboji sklicujejo na konfucijanstvo kot osrednji vir tovrstne družbene usklajenosti. Zagotovo je največja razlika med njima v tem, da zagovarjajo prvi tak ideal harmonije, ki temelji na tradiciji legalistično usmerjenega Xunzija. Ideologija nove neoliberalno-nacionalne velesile je zato osnovana na precej bolj avto- ritarnih in na poslušnosti državljanov temelječih predpostavkah, kot so tiste, ki opredeljujejo filozofske in ideološke osnove tajvanskega modernega kon- fucijanstva. Predstavniki slednjega namreč večinoma sledijo mehkejši in bolj humanistični liniji Konfucijevih in Mencijevih diskurzov, ki posameznika ne Earl_FINAL.indd 86 28.11.2019 8:30:45 Pomen poznavanja kitajske idejne zgodovine za razumevanje sodobne kitajske družbe potiskajo v ozadje, temveč v ospredje svojih zanimanj.20 Z drugimi besedami bi lahko rekli, da zagovarjajo celinski filozofi harmonijo, ki je osnovana na kon- fucianimzu, medtem ko so tajvanski filozofi v glavnem pristaši konfucijanstva. Vsekakor nudi Konfucijev in Mencijev diskurz neprimerno boljšo osnovo za ra- zvoj »demokratične « družbe avtonomnih posameznikov kot Xunzijeva filozo- fija trde roke. Zato najbrž ni slučaj, da si celinski ideologi vse bolj neposredno prizadevajo za modernizirano (in trenutno tudi digitalizirano) uporabo tistih proto-legalističnih elementov lastne tradicije, ki vladni eliti omogoča vse boljši in vse popolnejši nadzor nad družbo in posamezniki. Po drugi strani pa tudi sodobni moderni konfucijanci na Tajvanu in Hong Kongu še naprej nadaljuje- jo in razvijajo teoretske smernice preporoda Konfucijevih in Mencijevih teorij. Zato v okviru tovrstnih diskurzov raziskujejo in posodabljajo vrsto tradicional- nih proto-demokratičnih pojmov, ki bi lahko v sodobnim razmeram prilagojeni 87 obliki nudili dobro osnovo za razvoj specifično kitajskega tipa modernizacije in demokracije.21 Pri tem gre za poskus oblikovanja in razvijanja takšnega sistema, ki ne temelji na profitno usmerjenem, liberalnem modelu poudarjenega indi- vidualizma, temveč je prej primerljiv s sodobnimi komunitarističnimi sistemi.22 V mojih očeh so sposobnosti tovrstnih razlikovanj ključnega pomena za in- terpretacije sodobne Kitajske ter njenega odnosa do lastne tradicije, s tem pa tudi za kolikor toliko verodostojne napovedi bodočih razvojnih smernic njene politike. To sposobnost pa je možno pridobiti samo skozi vpogled v večplastne razvoje, ki so se oblikovali znotraj kitajske idejne zgodovine. Še toliko bolj to velja za takšne primere, h kakršnim sodi sodobna interpreta- cija pojma harmonije, saj se n jeni kreatorji decidirano sklicujejo na tradi- cionalne korenine tega koncepta. Možnost razumevanja tovrstnih »kore- nin« in vpogleda v kompleksne idejne razvoje kitajske tradicije pa je zopet 20 Kot že omenjeno, sledijo tajvanski moderni konfucijanci v glavnem kriterijem avtonomne etike in enote razuma in čustev; zato prištevajo k »legitimni« liniji konfucijanstva iz obdobja Zhou samo Konfucija, Mencija in avtorje oziroma komentatorje klasičnih del Nauk o sredini ( Zhong yong 中庸) ter Knjiga premen ( Yi jing 易經). V nasprotju z njimi naj bi Xunzi pripadal stranski (torej ne povsem »legitimni«) liniji, saj naj bi zastopal tako imenovano »etiko heteronomije« (Lee 2001, 73). 21 Kot že omenjeno so osrednji proto-demokratični pojmi izvornega konfucijanstva, ki pri tem najpogosteje tvorijo predmet moderno-konfucijanskih elaboracij, koncepti » min ben 民本 (ljudstvo kot osnova)«, » tianming 天命 (mandat narave)« in » neisheng waiwang 內聖外王 (notranji modrec in zunanji vladar)«. 22 A ker je koncept moderno konfucijanske harmonične družbe hkrati še precej neizdelan in ostaja zgolj na ravni teorije, ima prvi, »disciplinarni« diskurz, za katerim stoji dobro opremljen, delno tudi ustrahovalen in hkrati visoko učinkovit propagandni aparat, morda vendarle boljše možnosti skorajšnje uresničitve. Zato ostaja vprašanje o tem, kakšna harmonija pravzaprav preži na Kitajce in Kitajke bližnje bodočnosti, seveda še vedno odprto. Earl_FINAL.indd 87 28.11.2019 8:30:45 Jana S. ROŠKER pogojena s sposobnostjo branja in razumevanja primarnih virov, napisanih v klasični kitajščini. Brez tovrstnega orodja bodo bodoče generacije strokovnjakov in strokovnjakinj na področju kitajskih študij sicer še vedno dobro podkovane v svoji »stroki« in bodo torej specializirane za kitajski jezik in kulturo, vendar bodo družbi lahko nudile zgolj ponavljanja in prevajanja prevladujočih ideologij. In nisem prepri- čana, da želim postati učiteljica, ki svojim študentom in študentkam posreduje zgolj sposobnosti izdelave tovrstnih »ekspertiz«. Zato verjamem, da predstavlja poučevanje klasične kitajščine izjemno pomembno orodje za bolj adekvatno poznavanje, razumevanje in interpretacijo sodobne kitajske družbe. Zahvala 88 Pričujoči članek je rezultat raziskovalnega dela v okviru raziskovalnega pro- grama Azijski jeziki in kulture (P6–0243), ki ga financira Javna agencija za raz- iskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Viri in literatura Bai, Liqiang 白立强. 2011. »Kongzi sixiang zhongde hexie linian« 孔子思想 中的和谐理念 [Ideja harmonije v Konfucijevi miselnosti]. Journal of Ava Teachers College 28(4): 50–53. Choukrone, Leila in Antoine Garapon. 2007. »The Norms of Chinese Harmony: Disciplinary Rules as Social Stabiliser.« China Perspectives 3: 36–49. Fang, Thomé. 1980. The Chinese View of Life: The Philosophy of Compre- hensive Harmony. Tajpej: Linking Publishing. Konfucij 孔子. s. d. Lunyu 論語 [Razprave]. Chinese Text Project, Pre-Qin and Han. Dostop 7. 7. 2012. https://ctext.org/. ––––––. s. d. a. Chun qiu lu 春秋錄 [Spomladansko-jesenski letopisi]. Chinese Text Project, Pre-Qin and Han. Dostop 18. 7. 2012. https://ctext.org/. Lee, Dinay Rainey. 2010. Confucius and Confucianism: the Essentials. Oxford: Blackwell Publishing. Lee, Ming-Huei. 2001. Der Konfuzianismus im modernen China. Leipzig: Le- ipziger Universitätsverlag. Li, Chengyang. 2002. »Philosophy of Life, Creativity and Inclusiveness.« V Contemporary Chinese Philosophy, uredila Cheng Chung-Ying in Nicholas Bunnin, 258–280. Oxford: Blackwell Publishers. Li, Ning 李宁. 2010. »Goujian hexie shehui zhongde hexie xintai wenti« 构 建和谐社会中的和谐心态问题 [Problem harmoničnega stanja duha v konstruiranje harmonične družbe]. Jiaoyu jiaoxue luntan 22: 8–14. Earl_FINAL.indd 88 28.11.2019 8:30:45 Pomen poznavanja kitajske idejne zgodovine za razumevanje sodobne kitajske družbe Li, Zehou 李泽厚. 1980. »Kongzi zai pingjia« 孔子再評價 [Ponovno vredno- tenje Konfucija]. Zhongguo shehui kexue 2: 77–96. Makeham, John. 2015. »Some Historical and Methodological Reflections on Ruxue in Contemporary China.« V Contemporary Confucianism in Thou- ght and Action, urednik Guy Alitto, 13–27. London: Springer. Mengzi 孟子. [Mencij] s.d . Chinese Text Project, Pre-Qin and Han. Dostop 7. 7. 2012. https://ctext.org/. Motoh, Helena. 2009. »Harmonija konfliktov – klasična kitajska kozmologija v sodobnem političnem kontekstu.« Dialogi 9(9): 88–104. Mou, Zongsan 牟宗三. 1985. Yuan shan lun 圓善論 [O Summum Bonum] . Tajpej: Xuesheng shuju. Ni, Peimin. 2002. »Practical Humanism of Xu Fuguan.« V Contemporary Chi- nese Philosophy, uredila Cheng Chung-Ying in Nicholas Bunnin, 281–304. 89 Oxford: Blackwell Publishers. Pound, Ezra. 1969. Confucius: The Unwobbling Pivot / The Great Digest / The Analects. New York: New Directions. Sigurđsson, Geir. 2015. Confucian Propriety and Ritual Learning: a Philosop- hical Interpretation. New York: SUNY. Sin, Yee Chan. 2002. »Tang Junyi: Moral Idealism and Chinese Culture.« V Contemporary Chinese Philosophy, uredila Cheng Chung-Ying in Nicholas Bunnin, 235–346. Oxford: Blackwell Publishers. Rošker, Jana S. 2013. Subjektova nova oblačila: idejne osnove modernizacije v delih druge generacije modernega konfucijanstva. Ljubljana: Znastvena založba FF. Tang, Junyi 唐君毅. 1985. Daode ziwozhi jianli 道德自我之建立 [Vzpostavi- tev moralnega sebstva]. Tajpej: Xuesheng shuju. ––––––. 2000. Renwen jingshenzhi chongjian 人文精神之重建 [Ponovna vzpostavitev duha humanistike] . Tajpej: Xuesheng shuju. Xiao, Zhuoji. 2007. »Harmonious society.« China Daily, 29. september 2019. Xiang, Bo, ur. 2018. »Xi Calls for Building World of Great Harmony.« Xinhu- anet, 4. november 2018. Dostop 18. 12. 2018. http://www.xinhuanet. com/english/2018-04/11/c_137103763.htm. Xu, Fuguan 徐復觀. 2001. Zhongguo yishu jingshen 中國藝術精神 [Duh ki- tajske umetnosti]. Peking: Huadong shifan daxue chuban she. ––––––. 2005. Zhongguo renxing lun shi 中國人性論史 [Zgodovina kitaj- skega dojemanja človeških prirojenih lastnosti]. Peking: Huadong shifan daxue chuban she. Xunzi 荀子. s. d. Chinese Text Project, Pre-Qin and Han. Dostop 2. 9. 2012. https://ctext.org/. Earl_FINAL.indd 89 28.11.2019 8:30:45 Earl_FINAL.indd 90 28.11.2019 8:30:45 KULTURNA DEDIŠČINA Earl_FINAL.indd 91 28.11.2019 8:30:45 Earl_FINAL.indd 92 28.11.2019 8:30:45 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji Povzetek Prispevek bo prvič sistematično predstavil vzhodnoazijske zbirke, ki se nahajajo v raz- ličnih slovenskih muzejih in drugih javnih akademskih institucijah. Zbirke in posamezne predmete, ki bolj ali manj živijo »speče življenje« v depojih muzejev in s tem ostajajo neraziskani in javnosti neznani, so večinoma konec 19. in v začetku 20. stoletja na slo- venska tla prinesli ali poslali pomorščaki, misijonarji, diplomati, znanstveni sodelavci ter popotniki, ki jih je pot zanesla v Vzhodno Azijo. Skozi obravnavo vzhodnoazijskih zbirk v slovenskih muzejih bomo raziskali in rekonstruirali medkulturne stike med slovenskim in vzhodnoazijskim prostorom ter osvetlili specifični položaj slovenskega prostora v zgo- dovini evro-azijskih zbirateljskih povezav. Prispevek se bo tako prvič v celoti usmeril na posebnosti slovenskega kulturnega in družbenopolitičnega okolja, s čimer bo odprl nove raziskovalne možnosti v do zdaj zanemarjeni obravnavi percepcije nekdanjih evropskih imperialnih periferij do vzhodnoazijske dediščine, kar bo postavilo temelje za prevredno- tenje kolonialnih kategorij zbirateljskih praks. Prispevek se bo tako osredotočil na naravo zbirateljstva v slovenskem prostoru na pragu 20. stoletja v okviru avstro-ogrske monarhije in prvih letih po njenem razpustu. Pose- bej bo izpostavil status in identiteto posameznikov – »zbirateljev« ter naravo in obseg predmetov, ki so jih zbirali. V zadnjem delu bo posebej obravnaval zbirke Alme M. Karlin, Ivana Jagra in Ivana Skuška z začetka 20. stoletja, ki jih zaradi svojske narave in vloge Earl_FINAL.indd 93 28.11.2019 8:30:45 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK zbiranja vzhodnoazijskih predmetov deloma že lahko umestimo v kategorijo zbirateljev, še posebej pomorščaka Ivana Skuška. Ključne besede: zbirateljstvo, Vzhodna Azija, pomorščaki, misijonarji, diplomati, popot- niki, Ivan Jager, Alma M. Karlin, Ivan Skušek Abstract – Collecting History and East Asian Collections in Slovenia This paper will for the first time systematically introduce the collecting history of East Asian objects in Slovenia, stored at different Slovenian museums and other academic institutions. Collections or individual objects which continue to live their “dormant life” in museums’ depositories and thus remain unexplored and unknown to the public were brought or sent to Slovenia by sailors, missionaries, diplomats, scientific associates and travellers, who travelled to East Asia in the late 19th and early 20th centuries. Thro- 94 ugh the investigation of the East Asian collections the paper will highlight the specific position of the Slovene territory in the history of Euro-Asian cultural connections, and thus try to reconstruct intercultural contacts between Slovenia and East Asia. It will for the first time focus entirely on the specifics of the Slovenian cultural and socio-political environment, opening up new research opportunities in the so far neglected treatment of the perception of former European imperial peripheries to the East Asian heritage, which will further lay foundations for the re-evaluation of the colonial categories of co- llecting practices. The paper will therefore focus on the nature of collecting in the Slovene area at the turn of the 20th century within the framework of the Austro-Hungarian monarchy and the first years after its dissolution. It will particularly highlight the status and identity of individu- als who were “collectors”, and the nature and extent of the items they collected. In the last part, it will further discuss the collections of Alma M. Karlin, Ivan Jager and Ivan Sku- šek from the beginning of the 20th century who could be placed in the category of col- lectors, particularly the sailor Ivan Skušek, due to the specific nature of their collecting. Keywords: collecting practices, East Asia, sailors, missionaries, diplomats, travellers, Ivan Jager, Alma M. Karlin, Ivan Skušek 1 Uvod: Odnos med centrom in periferijo – razumevanje orientalističnih in kolonialnih diskurzov Arheološko in materialno gradivo predstavlja najbolj primarno sesta- vino človeške dediščine, in kot tako oblikuje glavno zakladnico opri- jemljivih in neoprijemljivih intelektualnih lastnosti človeškega znanja, »kolektivnega spomina« (Halbwachs 1950) ter »kulturne identitete« (Halw- bachs 1950; Assmann 2008). Razvoj civilizacije in napredek še posebej teme- ljita na izmenjavi idejnega znanja ter materialnih predmetov, ne nazadnje tudi stalnih stikov med različnimi kulturami in civilizacijami. Vse od začetnih Earl_FINAL.indd 94 28.11.2019 8:30:45 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji evropskih pomorskih odprav v Vzhodno Azijo v 16. stoletju, ki so pospešile ekonomske izmenjave in izmenjave diplomatskih daril, predvsem pa v zad- njih dveh stoletjih, so vzhodnoazijski predmeti postali najbolj iskan predmet trgovanja, izmenjav in zbirateljstva posameznikov iz vseh družbenih slojev kot tudi poznejših muzejskih in drugih uradnih institucij iz različnih koncev sveta. To je bil tudi čas, ko so po najrazličnejših poteh v evropsko in ameri- ško območje prihajale ter se formirale velike muzejske zbirke vzhodnoazijskih predmetov, med katerimi gotovo prednjačijo t. i. »kitajski predmeti«. Ti so danes definirani kot »vodilno globalno blago na svetovni ravni« (Rujivacha- rakul 2011), ki niso zgolj materialni predstavniki posamezne kulture, temveč odražajo družbene, idejne in ekonomske vrednote globalnega trga ter druž- benopolitične interpretacije posamezne družbe kot tudi posameznika. Njiho- vo proučevanje pa je za razumevanje kulturno pogojenih vzorcev mišljenja 95 in delovanja prav tako nujno in fundamentalno kot proučevanje lingvističnih vzorcev, družbenih odnosov, arheoloških in zgodovinskih dejstev, prostorskih razsežnosti, literarnih in umetniških reprezentacij, ekonomskih tendenc, iz- menjav, produkcije in potrošnje. Medtem ko večina študij o posameznih zbirkah in predmetih vzhodnoazijskega porekla temelji na analizi in interpretaciji zbirk in predmetov iz večinoma za- hodnoevropskega ter ameriškega območja,1 so študije tega gradiva v srednji- in vzhodnoevropski regiji še vedno zelo omejene in bolj ali manj neraziskane. To je deloma gotovo povezano s prevlado zahodnoevropskega sveta v pomorskih odpravah v Vzhodno Azijo, ki so konec 17. in v začetku 18. stoletja nekako ozna- čevale ponovni začetek globalnega obtoka dobrin, s čimer sta se vzporedno izoblikovala evrocentrična kolonialna percepcija in prefinjen občutek kulturne različnosti. Ta je nadalje kategoriziral predmete iz Vzhodne Azije kot eksotiko, nekaj, kar je občutno drugačno od ostalih predmetov v Evropi, čeravno so iz- menjave potekale že stoletja prej. Zbirateljska dinamika, ki je izhajala iz tega, je tako po eni strani povezana s tržno ekonomijo, po drugi pa z evrocentrično kulturno imaginacijo o Kitajski in Japonski. Nazoren primer dveh modelov zbi- rateljstva v 19. stoletju predstavljata francoska brata Goncourt2 ter industrij- ski in naftni mogotec Rockefeller in njegova žena3 iz New Yorka. Medtem ko je bratoma Goncourt Kitajska predstavljala fantazijo z romantičnim pridihom (Chang 2011), pa je zbirateljska vnema Rockefellerja izvirala iz tržnih potez, ki so jih kreirali umetnostni trg in prekupčevalci z umetninami (Abe 2011). Tovr- sten soobstoj kulturne reprezentacije in tržne ekonomije ter njun medsebojni 1 Glej npr. Pierson 2007; Tythacott 2011; Rujivacharakul 2011; Metrick-Chen 2012. 2 Edmond de Goncourt (1822–1896) in Jules de Goncourt (1830–1870). 3 John D. Rockefeller Jr. (1874–1960) in Abby Aldrich Rockefeller (1874–1948). Earl_FINAL.indd 95 28.11.2019 8:30:45 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK vpliv je najbolj opazen v prvih štiridesetih letih 20. stoletja. To je bil tudi čas, ko so na Kitajskem potekala velika arheološka izkopavanja, ki so na novo pisala ali potrjevala tradicionalni pogled na zgodovinski razvoj kitajske regije, s tem pa tudi več možnosti izkopavanja predmetov, ki so se kmalu znašli na trgu ume- tnin. Družbenopolitično ozadje in tržna dinamika so tako vplivali na postopno izoblikovanje identitete zbiratelja »kitajskih« odnosno »vzhodnoazijskih« pred- metov in s tem formiranje večjih zbirk. Referenčna dela posameznih avtorjev s področja zbirateljstva, kot so Craig Clunas (1994), Lothar Ledderose (1992), Roderick Whitfield (1992) in Frances Woods (1988), ki se znova navezujejo na zahodno evropsko regijo, tako ve- činoma nakazujejo na reinterpretacijo evrocentričnih okvirjev in kolonialnih kategorij zbirateljstva v povezavi z orientalističnimi diskurzi. Tudi Rujivachara- 96 kul (2011) v zbirki esejev z naslovom Collecting China: The World, China, and a History of Collecting poskuša na novo skonstruirati zgodovino zbirateljstva kitajskih predmetov. Pod vprašaj postavi odnos med materialnostjo in kultur- no konotacijo ter se sprašuje, kako predmet postane »kitajski«; iz predmeta obravnave pa povsem izključi zbirateljsko dogajanje na območju vzhodne in jugovzhodne Evrope. Izključenost tovrstnih raziskav prinaša zgolj parcialno sliko evropske zgodovine zbirateljstva »vzhodnoazijskih« predmetov, ki jo de- finirajo nekdanje večje kolonialne države, kar lahko vodi v povsem napačno razumevanje in posploševanje celostne podobe kulturnih konceptov in kate- gorij. Podrobne analize zbirateljske zgodovine v do zdaj bolj ali manj zapos- tavljenih regijah so tako ključne za poglobljeno razumevanje večplastnosti zbirateljstva in percepcije obeh kultur, saj bodo z vpetostjo evropske periferi- je v globalni trg izmenjave med Vzhodno Azijo in Evropo gotovo prevrednoti- le dosedanje poglede ter s tem zapolnile vrzeli v zbirateljski zgodovini. Pričujoči prispevek bo tako s predstavitvijo vzhodnoazijskega gradiva v slo- venskem prostoru in rekonstrukcijo medkulturnih stikov med obema obmo- čjema poskušal zapolniti tovrstne vrzeli ter osvetliti specifični položaj slo- venskega prostora v zgodovini evro-azijskih zbirateljskih povezav. S tem bo posredno vplival tudi na drugačno dojemanje binarnih odnosov vzhoda in za- hoda, še posebej v odnosu do evrocentričnih okvirjev in kolonialnih kategorij zbirateljskih praks, ter prikazal izmenjavo predmetov v večplastni časovni in prostorski konotaciji. V kontekstu interpretacij Foucaulteve oziroma Saidove linije bi takšen poseben položaj lahko pomenil tudi, da produkcija vednosti orientalističnega tipa nastaja v kompleksnejših pogojih in zato dobiva drugač- ne značilnosti, kar bo podalo osnovo za nadaljnje teoretske raziskave na po- dročju zgodovine reprezentacij Vzhodne Azije v slovenskih zbirkah in drugih perifernih območjih. Earl_FINAL.indd 96 28.11.2019 8:30:45 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji 2 Vzhodnoazijske zbirke in posamezni predmeti v slovenskih javnih institucijah: popis in identifikacija Glede na trenutni popis in identifikacijo je v Sloveniji v različnih muzejih in drugih javnih institucijah 21 različnih vzhodnoazijskih zbirk, pa tudi nekateri posamezni predmeti, ki so prispeli v Slovenijo do osemdesetih let prejšnjega stoletja.4 Pri tem je izraz »zbirka« bolj kot v strogi definiciji dokumentirane in evidentirane muzejske zbirke uporabljen v širšem kontekstu zbirateljstva po- sameznikov ali institucij kot rezultat vseprisotne človeške dejavnosti v najšir- šem smislu akumuliranja in hranjenja. Gre torej za zapuščino posameznikov, ki je bila predana v hranjenje javnim institucijam, in ne nujno samostojno evidentirana zbirka v skladu z muzejsko stroko. Nekatere zbirke so zelo bo- gate in raznovrstne, druge pa obsegajo le posamezne fotografske albume ter 97 albume razglednic iz Vzhodne Azije ali nekaj kosov posameznih predmetov, ki so jih lastniki oziroma njihovi dediči zapustili muzejem. Predmeti so veči- noma datirani v konec 19. oziroma začetek 20. stoletja, nekateri pa celo v 16. oziroma 15. stoletje, vendar so za dokončno potrditev datacije in provenien- ce potrebne nadaljnje študije. Zbirke in posamezne predmete so večinoma konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja na slovenska tla prinesli ali poslali pomorščaki, misijonarji, diploma- ti, znanstveni sodelavci in popotniki, ki jih je pot zanesla v Vzhodno Azijo. Izjemo predstavljata le zbirki dveh diplomatov (dr. Franceta Kosa in Vlada Še- stana), ki sta službovala na Japonskem in Kitajskem po vzpostavitvi prvih di- plomatskih povezav med novoustanovljeno državo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ) ter Ljudsko republiko Kitajsko (LRK) in Japonsko. Iz časovnega okvira izstopajo tudi dokumentacija in pisma kranjskega jezuita Ferdinanda Avguština Hallersteina (1703–1774) (kitajsko ime Liu Songling 劉 松齡). V kitajsko zgodovino se je zapisal kot vodja cesarskega astronomske- ga urada, ki je veliko pripomogel k razvoju kitajske znanosti in astronomije. Na dvoru kitajskega cesarja Qianlonga 乾隆 (1736–1795) je namreč prevzel 4 Popis in identifikacijo predmetov vzhodnoazijskega porekla sta od leta 2012 na Oddelku za azijske študije FF UL izvajali izr. prof. dr. Chikako Shigemori Bučar in avtorica prispevka. Pomembno referenco pri izvajanju popisa je predstavljala knjiga V deželi nebesnega zmaja: 350 let stikov s Kitajsko, ki je nastala izpod peresa mag. Ralfa Čeplaka Mencina (2012) in predstavlja rezultat avtorjevega večletnega raziskovalnega dela na področju azijskih kultur. Trenutno identificirano število zbirk se bo v naslednjih letih v okviru projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo (v nadaljevanju VAZ), ki ga finančno podpira ARRS, najverjetneje spremenilo, saj popis še ni v celoti zaključen. Popis obsega predmete vzhodnoazijskega izvora, vključno s fotografijami in tiski, ki so prispeli v Slovenijo do osemdesetih let prejšnjega stoletja, v primeru Hallersteina pa izjemoma tudi njegovo korespondenco, hranjeno v slovenskih javnih institucijah. Earl_FINAL.indd 97 28.11.2019 8:30:45 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK zavidljiv položaj predsednika astronomskega kolegija, ki ga je obdržal dobrih 28 let, torej vse do svoje smrti, ter tako veliko prispeval k razvoju kitajske znanosti in astronomije. V znanstveno-akademskih sferah evropskega razsve- tljenstva je postal pomemben korespondenčni član Kraljeve družbe v Lon- donu, Parizu in Sankt Peterburgu, njegova pisma z astronomsko, znanstveno in družbenopolitično vsebino pa so večkrat objavljali v strokovnih revijah. S svojimi deli je veliko prispeval k boljšemu poznavanju in razumevanju »ek- sotične« kitajske kulture, ki je imela v 18. stoletju močan odmev. Ohranjene je kar nekaj njegove korespondence v nemškem in latinskem jeziku (pisma jezuitom, pisma kraljevim akademijam znanosti, dve pismi njegovi sestri in eno pismo portugalski kraljici), pa tudi znanstvena poročila in ostala doku- mentacija, ki so razpršeni v več evropskih in kitajskih arhivih (Kitajska, Taj- van, Avstrija, Italija, Vatikan, Portugalska, Rusija, Francija, Anglija, Belgija in 98 Slovenija).5 Prav zaradi njegove pomembnosti so njegova pisma, hranjena v Arhivu Republike Slovenije in Muzeju Mengeš, prav tako uvrščena na seznam vzhodnoazijskega gradiva, čeravno ne gre za konkretne predmete. Trenutni popis 21 različnih zbirk obsega naslednje zbirke:6 • Zbirka Antona Dolenca (1871–1924) (Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Slovenski etnografski muzej) • Zbirka Ivana Frankèta (1841–1927) (Narodna galerija) • Zbirka Eleonore von Haas (1866–1943) (Zgodovinski arhiv Celje) • Zbirka Ferdinanda Avguština Hallersteina (1703–1774) (Arhiv Republike Slovenije, Muzej Mengeš) • Zbirka Antona Hausa (1851–1917) (Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran) • Zbirka Ivana Jagra (1865–1962) (Biblioteka Slovenske akademije znano- sti in umetnosti) • Japonske grafike iz Zbirke grafik (Pokrajinski muzej Celje) • Zbirka Alme M. Karlin (1889–1950) (Pokrajinski muzej Celje, Rokopisna 5 Kljub temu da je bil Hallerstein precej poznan v ožjih krogih evropskega sveta, v Budimpešti so že konec 18. stoletja objavili prevode njegovih pisem, pa je bilo njegovo delo in življenje pri nas prezrto vse do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je leta 1986 v svoji knjigi Klic daljnih svetov obudil Zmago Šmitek (1986). Po ponovnem odkritju se je pozneje z njim začelo ukvarjati več slovenskih strokovnjakov (Ralf Čeplak Mencin, Stanislav Južnič, Jani Osojnik, Mitja Saje in drugi), njihov prispevek pa je bil sistematično predstavljen v prvi celoviti monografiji v angleščini z naslovom A. Hallerstein – Liu Songling: The Multicultural Legacy of Jesuit Wisdom and Piety at the Qing Dynasty Court, ki jo je leta 2009 uredil Mitja Saje. 6 Na seznam so uvrščene zbirke, ki se hranijo v slovenskih muzejih in ostalih javnih institucijah, pri tem pa je treba omeniti, da se v nekaterih primerih zapuščina hrani tudi v zasebnih arhivih (predvsem velja za zapuščino Elenore von Haas, Antona Hausa, Alme Karlin in dr. Franceta Kosa.). Seznam je urejen v abecednem redu glede na priimek zbiratelja ter ime zbirke v primeru neznanega zbiratelja Earl_FINAL.indd 98 28.11.2019 8:30:45 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji zbirka NUK, Muzej novejše zgodovine Celje, Osrednja knjižnica Celje) • Zbirka Jožefa Keréca (1892–1974) (Salezijanski muzej, Rakovnik) • Zbirka Ivana Koršiča (1870–1941) (Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran) • Zbirka dr. Franceta Kosa (1912–1966) (Slovenski etnografski muzej) • Zbirka Viktorja Kristana (1876–1947) (Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran) • Zbirka Dušana Mayerja (1900–?) (Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran) • Zbirka Andreja Majcna (1904–1999) (Salezijanski muzej, Rakovnik) • Zbirka Viljema Pečarja (1895– 1964?) (Slovenski etnografski muzej)7 • Zbirka Ivana Skuška (1877–1947) (Slovenski etnografski muzej) • Zbirka Jakoba Sokliča (1893–1972) (Koroški pokrajinski muzej, Slovenj Gradec) • Zbirka Vlada Šestana (1925–2017) (Slovenski etnografski muzej) • Zbirka patra Petra Baptista Turka (1874–1944) (Slovenski etnografski muzej) • Vzhodnoazijska keramika iz Zbirke keramike (Narodni muzej Slovenije) 99 • Vzhodnoazijski predmeti iz Zbirke predmetov iz Azije in Južne Amerike (Pokrajinski muzej Celje) Poleg zgoraj omenjenih zbirk se v nekaterih muzejih nahajajo še posamezni predmeti, ki so jih darovali posamezniki. Med temi so porcelanaste posode in vaze (Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Slovenski etnografski muzej), kosi vojaškega orožja in oklepov (Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Koper), slikovno gradi- vo (Narodna galerija, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran) ter posamezni kosi pohištva (Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož). Hkra- ti se predmeti vzhodnoazijskega izvora nahajajo tudi v nekaterih slovenskih gradovih (na primer na gradu Snežnik in gradu Ptuj), ki še čakajo na nadaljnjo obravnavo in analizo. Kljub temu da so posamezni predmeti v preteklih letih že postali predmet raziskovanja in so v določeni meri raziskani, pa celostna obravnava ter bolj natančne študije in analize posameznih predmetov in zbirk še niso bile siste- matično izvedene. Predmeti z nekaj manjšimi izjemami so večinoma hranjeni v depojih, kjer se zaradi pomanjkanja specifičnega znanja in s tem večkrat nenamerno neprimerne obravnave že kažejo posamezni znaki poškodb; po- leg tega sta se tudi identifikacija in s tem kategorizacija v določenih primerih pokazali za napačni. Obdelavo tovrstnega gradiva po skoraj sto letih zgolj hra- njenja v depojih je tako nujno treba umestiti v nacionalne okvire varstva kul- turne dediščine, s čimer bi vzpostavili osnovne temelje za vse nadaljnje obli- ke hranjenja ter konserviranja in restavriranja. V okviru projekta VAZ (2018– 2021) bo identificirano, analizirano, kategorizirano in digitalizirano gradivo 7 Fotografski album Viljema Pečarja se hrani v zasebni lasti, Slovenski etnografski muzej pa razpolaga s skeniranimi verzijami albuma. Earl_FINAL.indd 99 28.11.2019 8:30:45 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK iz šestih zbirk.8 Predvidena je tudi izdelava podatkovne baze na nacionalni ravni, ki bo ustrezala specifični naravi vzhodnoazijskih zbirk iz slovenskih mu- zejev, hkrati pa bo širši in strokovni javnosti tako doma kot v tujini omogočila dostop do tovrstnega gradiva.9 3 Iz Vzhodne Azije v Evropo in Slovenijo: provenienca in način zbiranja vzhodnoazijskih predmetov v evropskem in slovenskem prostoru v 19. in začetku 20. stoletja Raziskovanje provenience predmetov vzhodnoazijskega porekla, ki zahte- va drugačen metodološki pristop v odnosu do specifičnih identifikacijskih 100 oznak, materiala in načina produkcije, hkrati razkriva tudi način pridobitve predmetov. Te so lahko nakupili in zbrali prek neposrednega stika z vzhod- noazijsko kulturo ali posrednega stika s pomočjo preprodajalcev na draž- bah kitajskih in japonskih umetnostnih izdelkov, ostalih nakupih v Evropi ali prek osebnih oziroma diplomatskih daril. Eno od tovrstnih možnosti so med drugim ponujali svetovni mednarodni sejmi, kjer so bili širši javnosti pred- stavljeni tudi predmeti iz Kitajske in Japonske. Ameriška zbiratelja William in Henry Walters (1819–1894 in 1848–1931) sta, na primer, svojo »orien- talsko« zbirko zgradila prav na obiskovanju tovrstnih svetovnih sejmov na obeh straneh Atlantika (Rujivacharakul 2011, 26). Vse od leta 1851 do 1935 so se sejmi večinoma izmenjavali med Anglijo in Francijo z vmesnimi skoki čez lužo (1876 Philadelphia, 1893 Chicago, 1915 San Francisco, 1933/34 Chicago). Izjema je bilo leto 1873, ko si je svoje mesto med vplivnimi evrop- skimi velesilami izborila tudi avstro-ogrska monarhija in s tem gostovanje tega svetovnega sejma na Dunaju. Iz poročila, ki sta ga pripravila W. P. Blake in Henry Pettit (1873, 7) za poseben ameriški odbor, je razvidno, da sta 8 Zbirke, ki so zajete v projekt VAZ, so naslednje: zbirka Ivana Skuška (Slovenski etnografski muzej), zbirka Alme M. Karlin (Pokrajinski muzej Celje), zbirka Ivana Koršiča (Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran), zbirka Viljema Pečarja (Slovenski etnografski muzej), vzhodnoazijski predmeti iz Zbirke predmetov iz Azije in Južne Amerike (Pokrajinski muzej Celje) ter vzhodnoazijska keramika iz Zbirke keramike (Narodni muzej Slovenije). 9 V nadaljevanju bi bilo ne le smiselno, temveč nujno potrebno analizirati in digitalizirati še vse ostale zbirke in pisno gradivo v javnih institucijah, hkrati pa vključiti tudi zasebne zbirke znotraj slovenskega prostora. Le s tovrstnim sistematičnim pristopom bomo uspešno rekonstruirali kulturne in druge stike med Slovenijo in vzhodnoazijsko regijo ter s tem pomembno prispevali k prevrednotenju obstoječih zbirateljskih kategorij in konceptov v širšem evropskem prostoru. Ne nazadnje pa tudi neposredno omogočili varstvo kulturne dediščine in potrebe povezovanja ljudi s pomočjo širše svetovne in nacionalne dediščine. Earl_FINAL.indd 100 28.11.2019 8:30:45 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji Japonska in Kitajska ter ZDA, območji na skrajnem vzhodu in zahodu, prejeli enako dodeljeno površino za razstavo svojih eksponatov – 1350 m2. Čeprav je ZDA pozneje zaradi namestitve svojega eksponata – kmetijskega stroja – dobila večji prostor (Blake et al. 1873, 7–8), prvotna dodelitev iste površine Kitajski in Japonski ter ZDA na drugi strani jasno odraža vse večjo prisotnost Kitajske in Japonske v evropskem prostoru. To je seveda pospešilo obtok najrazličnejših predmetov, do katerih sta lahko evropska aristokracija ter meščanstvo dostopala tudi v na novo odprtih trgovinah, ki so se speciali- zirale za prodajo vzhodnoazijskih predmetov. Edmond de Goncourt, ki je poleg literarne žilice razvil poseben občutek tudi do umetnosti ter se po- leg zbiranja evropskih slikarskih del iz 18. stoletja posvetil sistematičnemu zbiranju japonskih in kitajskih predmetov, je za vir dobave teh predmetov največkrat omenjal gospo Desoye (Chang 2013, 122). Ta je skupaj z možem 101 že v zgodnjih šestdesetih letih 19. stoletja na ulici de Rivoli v Parizu (Rue de Rivoli 220) odprla trgovino La Jonque Chinoise, kamor so poleg Goncourta redno zahajali tudi Baudelaire, Manet, Monet, Moreau in Whistler. Prav tu je namreč Goncourt kupil prve japonske grafike ukiyo-e. Kmalu so sledile še številne druge, tako da je bilo do osemdesetih let 19. stoletja v posebnem poslovnem seznamu Didot Bottin že kar 36 krajev kategoriziranih kot »Chi- noiseries in Japoneries« (Chang 2013, 122). Tovrstno navduševanje nad kitajskimi in japonskimi predmeti se je iz zahodne Evrope širilo tudi v druge dele stare celine in s tem tudi znotraj avstro-ogrske monarhije, ki je 2. septembra 1869 podpisala trgovinski sporazum s Kitajsko ter v Shanghaiju odprla konzulat. Tja so bili nameščeni štirje avstro-ogrski diplomati, ki so bili poleg Kitajske odgovorni tudi za Japonsko (Marinac 2017, 54; Slobodnik 2013, 106). Vzpostavitev diplomatskih odnosov s Kitajsko, Japonsko in tudi Siamom je bil rezultat t. i. vzhodnoazijske odprave (1868– 1871), na katero sta odpluli fregata Donau in korveta Erzherzog Friedrich pod pokroviteljstvom avstro-ogrske vlade. S tem pa je v vzhodnoazijske vode plulo vedno več avstro-ogrskih vojaških in trgovskih ladij, ki so z odprtjem Sueškega prekopa leta 1869 pridobile rahlo prednost pred ostalimi državami in si hit- ro zagotovile svoj delež – čeravno majhen – v kosanju vzhodnega kitajskega ozemlja med tuje imperialistične sile. Kot udeleženka osmih tujih sil pri zatr- tju boksarske vstaje (1899–1901) je Avstro-Ogrska namreč pridobila pravico do koncesije v osrednjem delu pristaniškega mesta Tianjin južno od Pekinga. Ta je bil razdeljen med devet imperialnih sil,10 Avstro-Ogrski pa je bilo do- deljeno območje južno od italijanske koncesije v velikosti 150 akrov, kar je enako 0,61 km2 (Lipušček 2013, 42). Še pred tem je Avstro-Ogrska leta 1896 v 10 Anglija, Francija, Nemčija, Italija, Rusija, Belgija, Avstro-Ogrska, ZDA in Japonska. Earl_FINAL.indd 101 28.11.2019 8:30:46 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK diplomatski četrti v Pekingu kupila manjše zemljišče, kjer so zgradili konzulat (Marinac 2017, 14, 69). Kot ugotavlja Li (2001, 86), koncesija v Tianjinu ni prinesla večjih ekonomskih presežkov, nasprotno, neposredna trgovina med največjim avstrijskim pristaniščem v Trstu in koncesijo v Tianjinu se sploh ni nikoli vzpostavila, zato pa je koncesija imela veliko simbolno vrednost, ki je avstro-ogrsko monarhijo umestila med velike imperialne sile. Te so si kosale kitajsko ozemlje na več vplivnih con s posebnimi interesi in koncesijami, ki so jih prejemali tudi v najem za 99 let, s čimer je Kitajska konec 19. stoletja po opijskih vojnah začela izgubljati suverenost in postopoma prehajati v polko- lonialni status. Prisotnost avstro-ogrske monarhije v Vzhodni Aziji je kljub slabši ekonomski izmenjavi gotovo do neke mere pospešila obtok predmetov vzhodnoazij- 102 skega porekla znotraj njenih meja, hkrati je tja na vojaških in trgovskih lad- jah potovalo vedno večje število pomorščakov in vojakov, ki so po vrnitvi ši- rili svoje izkušnje in vtise, s tem pa postopno vplivali na percepcijo Vzhodne Azije znotraj območja Avstro-Ogrske. Mehanizem zbiranja vzhodnoazijskih predmetov je bil do konca 19. stoletja tako že povsem dodelan, mreženje znotraj nekdanjih evropskih imperijev pa v polnem zamahu. To je vidno tudi v vedno več dražbah, na katerih so se prodajali predmeti vzhodnoazijskega porekla. Ti niso prihajali v Evropo zgolj kot posledica trgovskih izmenjav, diplomatskih in drugih daril, temveč v večji meri tudi kot posledica plenje- nja in ropanja. Številne dražbe v metropolah zahodne Evrope (predvsem v Parizu in Londonu) so bile med letoma 1861 in 1865 posledice vojaškega plenjenja angleških in francoskih vojakov (Hevia 2018, 31), ki so oktobra 1860 na vrhuncu druge opijske vojne (1856–1860) v treh dneh porušili in do tal požgali enega od najpomembnejših palačno-vrtnih kompleksov ce- sarske Kitajske, ki se je raztezal na površini 3,4 km2.11 Cesarska »poletna palača« Yuanmingyuan 圓明園, ki se nahaja severozahodno od Pekinga, je bila več kot stoletje rezidenca petih mandžurskih cesarjev v 18. in 19. stoletju. Obsegala je številne manjše vrtove z jezeri, ribniki in vodnjaki ter umetno zgrajene kanale, hribe in mostove. Sestavljale so jo najrazličnej- še arhitekturne in palačne konstrukcije, zgrajene v klasičnem kitajskem in evropskem slogu 18. stoletja.12 Kot vodilni palačni kompleks je med drugim hranila tudi del bogate cesarske zbirke, ki so jo cesarji sistematično zbirali 11 Za natančen pregled in rekonstrukcijo poznejše provenience teh predmetov, predvsem prihod v zahodnoevropske muzeje glej Tythacott ur. 2018. 12 Zasnovo za palače v evropskem slogu je izdelal takratni jezuit Giuseppe Castiglione (1688– 1766), ki je skupaj z ostalimi evropskimi jezuiti, med drugim tudi kranjskim jezuitom F. A. Hallersteinom, služil kot vodilni slikar na kitajskem cesarskem dvoru. Earl_FINAL.indd 102 28.11.2019 8:30:46 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji že vse od 12. stoletja. Ocenjeno je, da so odnesli 1,5 milijona predmetov (Tythacott 2018, 3), ki so se v naslednjih letih znašli na več dražbah in pos- topoma prešli v posamezne evropske muzejske zbirke. Praksa plenjenja je bila očitno sprejemljiva tudi med častniki in admirali na različnih avstro-ogrskih ladjah, ki so plule po Vzhodnokitajskem morju. Anton Haus (1851–1917), ki je na Japonskem v Nagasakiju leta 1901 prevzel po- veljstvo oklepne križarke Kaiserin und Königin Maria Theresia, je bil, kot po- roča Bobič (2010, 75–76), zelo negativno presenečen, ko je ugotovil, da prav- zaprav vse ladje (vključno z njegovo) tovorijo številne naplenjene predmete v vrednosti več tisoč goldinarjev, pogovori o tem pa potekajo brez kakršnihkoli zadržkov. Sam je sicer imel do tega početja velik odpor in si s tem ni hotel ma- zati rok, a ostali admirali in poveljniki so nemalokrat posamezne predmete zadržali zase (Marinac 2017, 86–87). 103 Drugi izvor dražbenih predmetov predstavlja razprodaja zasebnih zbirk, ki so jih načrtno gradili posamezni zbiratelji. Zbirka francoskega zbiratelja Goncourta je bila po njegovi smrti na njegovo željo razprodana na posthu- mni dražbi leta 1897, ki je trajala več tednov. Na dražbi je bilo prodanih 1.697 azijskih predmetov, med drugim 168 japonskih grafik, 200 japonskih in 163 kitajskih posod, 145 knjig in albumov, 150 branikov meča, 100 ko- vinskih predmetov, 100 japonskih miniaturnih kipcev, imenovanih netsuke 根付, ter 673 drugih različnih predmetov (Chang 2013, 114). Statistika zgovorno postavlja na piedestal japonsko umetnost in samo Japonsko, ki se je konec 19. stoletja vzpostavljala na svetovnem odru kot nova imperialistična in vojaška sila. Še posebej veliko pozornost so pritegnile t. i. »podobe min- ljivega sveta« ukiyo-e 浮世絵, japonske grafike, ki v realističnem duhu oživljajo vsakdanje življenje, prikazujejo kurtizane, igralce v gledališču kabuki 歌舞伎, osredotočajo pa se tudi na krajinsko motiviko. Za evropske aristok- ratske oči so bile zanimive tudi japonske posode, miniaturni kipci netsuke in predvsem japonski meči. Za slovenski etnični prostor je vsekakor treba omeniti delno razprodajo zbirke princa Enrica di Borbone (1851–1906), grofa Bardija iz Benetk, ki je v letih od 1887 do 1889 sledil takratnemu trendu evropske aristokracije. V spremstvu žene in tajnika je začel svoj tour de monde po Indoneziji, Kitajski in Japonski. V času dveletnega potovanja je zbral zavidljivo zbirko, ki je obsegala okoli 30.000 predmetov (Kumakura et al. 2001, 645), med katerimi prednjačijo predvsem japonski predmeti iz obdobja Edo (1603–1868). Po vrnitvi v Benet- ke je zbirko postavil na ogled v svojem domu, v palači Vendramin Calergi (Ca' Vendramin Calergi) v Benetkah, po njegovi smrti pa je njegova žena leta 1906 Earl_FINAL.indd 103 28.11.2019 8:30:46 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK zbirko ponudila dunajski dražbeni hiši Trau. Iz kataloga, ki ga je sestavil Trau za predvideno dražbo v palači Vendramin Calergi leta 1908, je razviden bogat nabor japonskih predmetov, ki obsega različne porcelanaste in keramične po- sode, predvsem tipa satsuma 薩摩, predmete iz brona, železa, srebra, slono- vine, laka, tekstila, orožje, vojaško opremo, slike, japonske grafike, religiozne predmete in vrsto drugih predmetov, kot so glasbeni inštrumenti, škatlice, kovanci, arhitekturni modeli in podobno (Kumakura et al. 2001, 649–650). Še preden je bila zbirka v celoti razprodana, je izbruhnila prva svetovna vojna, z vstopom Italije v vojno pa je italijanska vlada zasegla zbirko kot sovražnikovo last, s čimer je prišla pod nacionalno vlado Italije.13 Po smrti Enrica di Bor- bone se je njegova zbirka tako prodajala znotraj avstro-ogrskega prostora, dosegla pa je tudi muzeje v nemškem prostoru, kot sta Čezmorski muzej v Bremnu (Übersee Museum Bremen) in Muzej etnologije v Hamburgu (Muse- 104 um für Völkerkunde). Povsem verjetno je torej, da je kakšen predmet zašel tudi na slovensko etnično ozemlje znotraj avstro-ogrske monarhije. S tega vidika so še posebej zanimivi posamezni japonski lakirani predmeti iz t. i. Zbirke predmetov iz Azije in Južne Amerike, ki jo hrani Pokrajinski muzej Celje (Slika 1). Provenienca teh predmetov je nejasna, glede na inventarne knjige pa so ti predmeti predvidoma prišli v muzej iz Federalnega zbirnega centra Celja. Zbirni centri so bili ustanovljeni po drugi svetovni vojni v okviru Zakona o zbiranju, čuvanju in razdeljevanju knjig in drugih kulturno znanstve- nih in umetniških predmeto v , ki so postali državna last po odloku antifašistič- nega sveta Narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. 11. 1944 (Uradni list DFJ, 1945, št. 36). Poleg osrednjega Federalnega zbirnega centra v Ljubljani so bili ustanovljeni še trije okrožni centri, in sicer v Mariboru, Celju ter Novem mestu. Pokrajinski muzej Celje je tako najverjetneje prejel v hrambo kar nekaj predmetov iz podružničnega centra v Celju, med drugim tudi več predmetov vzhodnoazijskega porekla. Skopi popisi, ki so bili izdelani ob konfiskaciji pre- moženja, predstavljajo velike težave pri določanju provenience predmetov, saj je iz bolj ali manj splošnih označb praktično nemogoče z večjo mero goto- vosti posameznemu predmetu doreči bolj natančno provenienco. Zanimivo je, da so v zbirki japonski lakirani izdelki tipa suzuribako 硯箱 (škatla za pisalni pribor), fubako ali fumibako文箱 (škatla za shranjevanje pisem) ter jūbako 重 箱 (posoda za shranjevanje hrane), ki so po obliki in slogu zelo podobni laki- ranim predmetom v zbirki Enrica di Borbone v Muzeju orientalske umetnosti v Benetkah. Iz kataloga, ki ga je pripravila dražbena hiša Trau, je razvidno, da 13 Večji del zbirke se trenutno nahaja v Muzeju orientalske umetnosti (Museo dÀrte Orientale) v Benetkah, del pa je bil premeščen v antropološki in etnološki muzej Univerze v Padovi. Za več o zbirki in njeni razprodaji glej Kumakura et al. 2001. Earl_FINAL.indd 104 28.11.2019 8:30:46 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji so na dražbo umestili tudi več lakiranih izdelkov (Kumakura et al. 2001, 649). Vse to nakazuje, da bi nekateri predmeti lahko izvirali iz dražbenih razprodaj zbirke Enrica di Borbone, vendar so za dokončno potrditev potrebne nadalj- nje raziskave in analize. To bi nadalje podrobneje razložilo tudi mreženje pri- padnikov avstro-ogrske aristokracije, zbirateljev, preprodajalcev umetnosti in ostale javnosti, čigar percepcija Vzhodne Azije je nedvomno narekovala estet- ske, kulturne in idejne smernice znotraj širšega geografskega prostora. 105 Slika 1: Jūbako (posoda za shranjevanje hrane), konec 19. in začetek 20. stoletja, Japonska (Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, Pokrajinski muzej Celje). Poleg vzhodnoazijskih predmetov iz Pokrajinskega muzeja Celje, kjer že samo poimenovanje zbirke, določeno glede na geografsko poreklo predmetov, na- kazuje na neznane zbiratelje oziroma lastnike posameznih predmetov, se je težavnost določanja provenience pokazala tudi pri vzhodnoazijski keramiki iz Zbirke keramike iz Narodnega muzeja Slovenije. Ta glede ne inventarne knjige prav tako najverjetneje izvira iz Federalnih zbirnih centrov. Prav tako za zdaj še ni jasna provenienca predmetov iz zbirke Jakoba Sokliča, ki jo hrani Koro- ški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu, in japonskih grafik iz Zbirke grafike v Pokrajinskem muzeju Celje. Vse ostale zbirke so nasprotno poimenovane po posameznih osebah, ki so se, razen v primeru mornariškega superiora Ivana Koršiča,14 večinoma konec 19. in v začetku 20. stoletja iz najrazličnejših vzro- 14 Ivan Koršič sicer ni nikoli zaplul proti Vzhodni Aziji, čeprav je bil strasten zbiratelj razglednic. Številni mornarji so mu zato iz svojih poti pošiljali najrazličnejše razglednice. V njegovem albumu se tako nahajajo razglednice pomorščakov, ki so pluli na avstro-ogrskih ladjah v Vzhodno Azijo med letoma 1904 in 1913. Earl_FINAL.indd 105 28.11.2019 8:30:46 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK kov odpravile proti vzhodu. Večina predmetov vzhodnoazijskega porekla v slovenskih javnih institucijah je torej v Slovenijo prišla neposredno iz Vzhod- ne Azije konec 19. in v začetku 20. stoletja, manjši del pa prek evropskega trga, ki je bil v tem času v okviru vedno bolj intenzivnih gospodarskih in diplo- matskih stikov med obema območjema že povsem zasičen z najrazličnejšimi vzhodnoazijskimi predmeti. 4 Narava zbirateljstva vzhodnoazijskih predmetov v slovenskem prostoru Kot je pokazal trenutni popis, je Slovenija dom 21 različnim zbirkam vzhodnoazij- skega porekla, ki jih hranijo različni muzeji in druge akademske institucije. Te zbir- 106 ke niso zgolj materialni predstavniki posamezne kulture, temveč odražajo druž- bene, idejne in ekonomske vrednote tako globalnega trga kot družbenopolitične interpretacije konkretnih družb ali posameznikov. V nadaljevanju bomo sprego- vorili o naravi zbirateljstva in posameznikih iz slovenskega etničnega ozemlja, ki so se na pragu 20. stoletja iz najrazličnejših vzrokov do neke mere znašli v vlogi zbiratelja vzhodnoazijskih predmetov. Kakšne so bile okoliščine, ki so jih potisnile v to vlogo, do kakšne mere so se formirali kot zbiratelji, kaj so zbirali in kateri de- javniki so bili odločilni pri izboru predmetov, so vprašanja, na katera bomo posku- šali podati odgovore. To bo ponudilo primarno gradivo za vse nadaljnje teoretske raziskave s področja zbirateljske kulture in percepcije določenih tipov predmetov v primarnem in sekundarnem ambientu, ideologije in prakse zbiranja, klasificira- nja in razstavljanja oddaljenih kultur v slovenskem prostoru ter s tem formiranja percepcije kulture različnosti in konstrukcije Drugega. 4.1 Kdo so bili »slovenski« zbiratelji? Družbenopolitična dogajanja na evro-ameriškem in vzhodnoazijskem prosto- ru, ki so konec 19. stoletja prisilila več stoletij zaprto Kitajsko in Japonsko k odpiranju in trgovanju z zahodnimi velesilami, so pospešila intenzivnost sti- kov med obema območjema. Poražena mandžurska vlada je bila prisiljena sprejeti zahteve zmagovalcev, ki so bile določene v več mirovnih sporazumih (Nanjing 1842, Tianjin 1858 in Peking 1860): plačilo vojne odškodnine, umik iz Hongkonga, odprtje več pristanišč za trgovanje ter bivanje tujih predstav- nikov in trgovcev, fiksne zunanjetrgovinske tarife, pa tudi prosto gibanje mi- sijonarjev po Kitajski.15 Lekcija, ki je prihajala iz Kitajske, in tveganje, da bi 15 Za več o postopnem vdoru tujih sil na kitajsko ozemlje konec 19. stoletja glej Spence 1990, glej tudi Saje 2004. Earl_FINAL.indd 106 28.11.2019 8:30:46 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji zahodne imperialne velesile razkosale Japonsko, sta, vse odkar je pred oba- lami otočja Ogasawara dvignil ameriško zastavo komodór Matthew C. Perry (1794–1858), vodila v drugačno politiko japonske vlade. Ta se je v obdobju Meiji (1868–1912) s hitrim prevzemanjem zahodnih navad, predvsem z uva- janjem zahodnih znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ter sprostitvijo trgovi- ne prelevila v moderno industrializirano državo, ki je začela izvajati imperiali- stično politiko v vzhodnoazijski regiji. Tovrstno dogajanje na družbenopolitičnem prizorišču, v katero je vedno bolj posegala tudi Avstro-Ogrska, je določalo tudi naravo potovanj v Vzhodno Azi- jo. Poleg vojakov, trgovcev in pomorščakov, ki so spremljali vojne in trgovske ladje, so svojo priložnost za širjenje krščanske vizije videli tudi misijonarji. Na ladjah, katerih misija ni bila le ekonomske in diplomatske narave, tem- več tudi znanstvenoraziskovalne, pa so večkrat potovali tudi raziskovalci in 107 znanstveniki (botaniki, zoologi, geografi, antropologi, etnologi, kemiki, zdrav- niki in drugi). Uspešna vzpostavitev diplomatskih odnosov je na Daljni vzhod pognala tudi prve diplomate, hkrati pa so se odprla vrata tudi za popotnike in pustolovce, ki so na dediščini evropskih grand tour iz 17. in 18. stoletja nadaljevali s turističnimi odkrivanji bolj oddaljenih ozemelj v Vzhodni Aziji. Za razliko od vseh ostalih, ki so jih na pot pognale vladne iniciative, so »novo- dobni« popotniki potovali iz lastnih interesov in zadovoljstva, financiranje pa je prav tako večinoma potekalo iz lastnega žepa. V tovrsten okvir potovanj v Vzhodno Azijo spadajo tudi vojaki, pomorščaki, misijonarji, diplomati, znanstveni sodelavci in popotniki iz slovenskega etnič- nega ozemlja, ki so se vračali z bogatimi zgodbami in doživetji, kar so dodatno podprli s številnimi različnimi predmeti, ki so jih prinašali. S tem sta tudi ko- ličina in verodostojnost podatkov o Kitajski in Japonski na slovenskem etnič- nem ozemlju od druge polovice 19. stoletja naprej postajali vse večji in bolj zanesljivi, vsaj do neke mere, hkrati pa so se na novo formirale predstave in ideje o vzhodnoazijski družbi, ki so se odmikale od prvotnih romantično-fan- tazijskih in eksotičnih predstav v bolj odrezave in tehtnejše tone. Kitajcem so sicer priznavali veličastje dolgoletne zgodovine, kmetijsko naprednost, delav- nost in potrpežljivost, a so hkrati zanje menili, da bodo napredovali šele, ko bodo sprejeli visoko evropsko kulturo in krščanstvo (Šmitek 1988, 413–414). V nasprotju s Kitajci so več simpatije poželi Japonci zaradi hitrega uvajanja zahodnih navad, njihovo vljudnost pa so dajali za zgled celo Slovencem (Šmi- tek 1988, 415). Tudi 22-letnega Martina Toplaka iz Podvincev pri Ptuju, ki je služil na torpedni ladji Leopard kot narednik krovne stroke med letoma 1907 in 1909, so vsekakor bolj navdušili Japonci. V času 20-dnevnega postanka v Nagasakiju leta 1907 je v svoj dnevnik zapisal: »Tukaj smo videli, kako velik Earl_FINAL.indd 107 28.11.2019 8:30:46 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK razloček je med Kitajci in Japonci. Dočim je Kitajec nezaupen in oduren proti tujcem, je Japonec prijazen in postrežljiv« (Marinac 2017, 128). Podobno je razlike med Japonci in Kitajci zaznavala tudi Alma Karlin. »Poslovila sem se od japonske vljudnosti in se ustavila med surovimi ljudmi v Mukdenu. Morebiti se Kitajcem privadiš. Že mogoče. Marsikaj, kar sem videla pri njih spoštujem […], ampak nič me ne more zadržati, da bi ne povedala, da se kot narod proti tujcem surovo obnašajo, da ostudno pljuvajo okoli sebe in da o čistoči sploh nimajo pojma,« je zapisala v potopisu Samotno potovanje (Karlin 1969, 205). Povsem drugačen odnos do Kitajcev pa je imel Ivan Skušek, ki je v Pekingu prebival od leta 1914 do 1920. V skoraj sedemletnem bivanju je dodobra spoznal kitajske navade in različne običaje ter prihajal v bolj intenziven stik z domačini. Ti so bili po njegovem mnenju »pridni, delavni, inteligentni, dobro- dušni, varčni, vljudni in gostoljubni« (Skušek n.d.), predvsem pa »imajo razvit 108 družinski čut in se brez pomisleka podrejajo avtoriteti družine in tudi države« (Skušek n.d.). Njegov odnos do Kitajcev in njihove kulture je bil torej precej drugačen kot pri večini ostalih Evropejcev, ki so predvsem slavili japonsko vljudnost in njihov hitri napredek. Pripovedi oseb, ki so se vračale iz Vzhodne Azije, njihova pisma, dnevniki, spomini in zapisi, ki so jih večinoma objavljali tudi v slovenskem tisku, so tako vzpostavili formalno ogrodje, znotraj katerega so se oblikovali pogledi in ideje o življenju, družbi in kulturi vzhodnoazijskih družb. S tem so nekako vzpostavili tudi mehanizem formiranja kompleksnejših stereotipnih odzivov, ki so ostali v veljavi celotno 20. stoletje in se počasi razblinjajo šele v zadnjih dveh desetletjih 21. stoletja z vzponom Kitajske na vrh svetovnega gospodar- stva ter še z intenzivnejšim gospodarskim, političnim, kulturno-umetniškim in znanstveno-akademskim sodelovanjem. Če se vrnemo k vzhodnoazijskim zbirkam v Sloveniji, nam njihovo raziskova- nje zgovorno postreže s podatki o statusu prvotnih lastnikov. Ti so bili torej pomorščaki (Anton Dolenc, Anton Haus, Viktor Kristan, Dušan Mayer, Viljem Pečar, Ivan Skušek), misijonarji (Ferdinand Avguštin Hallerstein,16 Peter Bap- tist Turk, Jožef Keréc, Andrej Majcen), diplomati in njihove soproge (Eleonora von Haas, Vlado Šestan, dr. France Kos), strokovni in znanstveni sodelavec (Ivan Jager) ter popotnika in pustolovca (Ivan Frankè, Alma M. Karlin). Naj- več je bilo prav pomorščakov, ki so sledili klicu vlade ter kot častniki, pod- častniki in mornarji služili na avstrijskih vojnih in trgovskih ladjah. Sledili so 16 Hallerstein sicer časovno ne spada v ta okvir, saj je na Kitajskem deloval v času jezuitskega delovanja na dvoru kitajskih cesarjev skoraj dve stoletji pred ostalimi misijonarji. Zaradi svoje znanstvene odmevnosti in zelo dragocenih pisem, ki so se ohranila iz 18. stoletja, je uvrščen na seznam vzhodnoazijske dediščine v slovenskem prostoru. Earl_FINAL.indd 108 28.11.2019 8:30:46 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji jim frančiškanski in salezijanski misijonarji, manj pa je bilo popotnikov ter znanstvenih sodelavcev in diplomatov, ki bi za avstro-ogrsko vlado opravljali znanstveno-strokovne ter diplomatsko-konzularne posle. Pravzaprav lahko v zadnjo skupino umestimo le soprogo generalnega konzula avstro-ogrske monarhije Eleonoro von Haas (1866–1943), rojeno aristokratskim staršem slovenskega rodu von Pertazzi, ki je po poroki z možem sedem let živela v Shanghaiju (1889–1896). Po moževi smrti leta 1896 je odšla na Dunaj in po- zneje v Gradec, kjer je ostala do leta 1913. Nato se je preselila v Mozirje, kjer je živela do svoje smrti leta 1943 (Čeplak Mencin 2012, 86–90). Njena zapuščina obsega predvsem fotografije, razglednice, dopisnice in dokumente v kitajščini, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Celje. Kot piše Čeplak Mencin (2012, 90), je prijateljem in sorodnikom v Mozirju zapustila kitajske vezenine, porce- lan ter nekaj albumov kitajskih slik. 109 Po vzpostavitvi formalnih odnosov med Jugoslavijo, Kitajsko in Japonsko sta v Pekingu in Tokiu službovala tudi Vlado Šestan (1925–2017) (sekretar na veleposlaništvu v Pekingu med letoma 1955 in 1960) ter dr. France Kos (1912–1966) (jugoslovanski veleposlanik na Japonskem med letoma 1959 in 1961). Dr. France Kos, ki je bil že po stroki etnolog in umetnostni zgodovinar, je svojo ljubezen do umetnosti razvijal tudi na Japonskem, v času službovanja pa zbral obsežno zbirko japonskih slik, grafik, keramike in porcelana. Zbirko japonskih slik in grafik, ki so datirane med 17. in 20. stoletjem, hrani Sloven- ski etnografski muzej, zbirka keramike in porcelana pa je po besedah kustosa mag. Ralfa Čeplaka Mencina ostala v rokah dedičev (Čeplak Mencin, osebna komunikacija, marec 2019). Slovenski etnografski muzej hrani tudi izredno dragoceno dokumentacijsko gradivo – več 8-milimetrskih filmov in številne diapozitive – iz zgodnjih letih formiranja Ljudske republike Kitajske, ki ga je posnel Vlado Šestan v letih od 1955 do 1960. Med znanstveno-strokovne sodelavce prav tako lahko umestimo le Ivana Jagra (1865–1962), znanega arhitekta in urbanista, ki je pod pokroviteljstvom avstro-ogrske vlade leta 1901 odpotoval v Peking, da bi v boksarski vstaji obnovil porušeno veleposlaništvo. Tudi v kategorijo popotnikov zaradi ge- ografske oddaljenosti in večjega finančnega bremena ne moremo umestiti večjega števila obiskovalcev iz slovenskega ozemlja. A posebno mesto prav zaradi narave potovanja gotovo zavzema slovita celjanska popotnica, pisa- teljica in ljubiteljska raziskovalka Alma M. Karlin (1889–1950). Ta je namreč sama kontinuirano potovala kar osem let (1919–1927), poleg tega pa se je na poti preživljala z lastnim delom kot prevajalka ali dopisnica za več nemških časopisov, večkrat pa je bila prisiljena prevzeti tudi ostala dela. Po mnenju ku- stosinje Barbare Trnovec jo zato gotovo velja umestiti na svetovni zemljevid Earl_FINAL.indd 109 28.11.2019 8:30:46 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK vseh popotnikov (Trnovec, osebna komunikacija, junij 2019).17 Še pred njo se je že leta 1873 na pustolovsko iskanje sina ruske kneginje Aleksandre Žoko- vske, ki ga je zaradi ruskih dvornih intrig skrivoma ugrabila ruska guvernanta, odpravil na Daljni vzhod slikar Ivan Frankè (1841–1927).18 Okrepljen s finanč- no injekcijo »tisoč frankov in tisoč napoleonov« je šel »lovit nesrečnega ce- sarjeviča in zlobno guvernanto« (Vurnik 1923, 37), misija »nemogoče« pa se je po srečnem naključju prelevila v uspešno izvedeno akcijo, ko je na jezeru Tai 太湖 v južnem delu delte Dolge reke zahodno od Shanghaija našel otro- ka, ga vzel in se z njim vrnil v Benetke. Kot realističnega slikarja in ljubitelja fotografije sta ga na poti impresionirala predvsem krajina in slikarstvo. Čeravno je slikal bolj malo, kot pravi sam, je »napravil nekaj fiziognomičnih študij po kitajskih tipih – sedaj vise v mojem 110 stanovanju –, v Sučovu in ob jezeru Tajhu pa nekaj krajinskih slik, izmed kate- rih vise sedaj tri v Narodni galeriji.« (Vurnik 1923, 37). Predvsem pa je poleg več drobnih kitajskih predmetov zbral bogato fotografsko zbirko, ki prikazuje posamezne prizore iz narave in obličja kitajskih mest. Del te zbirke se je z an- tikvarnim nakupom leta 1978 znašel v rokah Mirka Kambiča19, del pa hranijo v Narodni galeriji. Ta hrani tudi zbirko njegovih krajin, ki jih je naslikal na svo- jem popotovanju po Kitajski, ter štiri kitajske krajine in portret Kitajke. V nasprotju s posamezniki, ki so bodisi v okviru diplomatskih oziroma ostalih strokovnih obveznosti bodisi iz lastne pustolovske žilice potovali v Vzhodno Azijo, pa največji delež posameznikov, ki so iz slovenskega etničnega ozem- lja prihajali v prve stike z oddaljenim in takrat eksotičnim svetom na vzho- du, predstavljajo prav pomorščaki (Slika 2). Po uporu pomorščakov italijan- ske narodnosti v Benetkah leta 1848 s težnjo po odcepitvi in s tem upadom zaupanja v italijanski kader se je delež avstrijskih pomorščakov slovenske narodnosti namreč še povečal. Na to je vplivala tudi prestavitev pomorskih vojaških oporišč iz Benetk v Trst in nato v Pulj, kjer so leta 1856 položili te- meljni kamen za postavitev vojaškega oporišča (Marinac 2017, 14–15). Kot piše Bogdana Marinac (2017, 19), je bilo leta 1914 v avstro-ogrski mornarici 17 Natančno rekonstrukcijo njenega potovanja je na podlagi Alminih potopisov in predvsem akvarelov, ki jih je slikala med potovanjem, naredila Barbara Trnovec v knjigi Kolumbova hči: življenje in delo Alme M. Karlin (2011). Ta ponudi tudi celovito študijo o življenju, potovanju in delu Alme M. Karlin. Na podlagi dejstev in jasnih argumentov razblini številne konstrukte, ki so se zgradili okoli njene podobe že za časa njenega življenja in nadaljevali še po njeni smrti. 18 Za več o njem in njegovem potovanju glej Šmitek (1986, 73) in Čeplak Mencin (2012, 121–128). Stanko Vurnik (1923, 32–43) je po Frankètovem pripovedovanju zapisal njegove spomine. 19 O zgodbi Frankètove fotografske zbirke je pisal sam Mirko Kambič (2005), ki jo je po naključju odkril leta 1978. Earl_FINAL.indd 110 28.11.2019 8:30:46 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji 3 odstotke Slovencev, kar je glede na popis prebivalcev iz leta 1910, po kate- rem je bilo v državi le 7,8 odstotka Slovencev in Hrvatov, izjemno velik delež pomorščakov slovenske narodnosti.20 111 Slika 2: Člani posadke ladje Kaiserin Elisabeth, slika v spomin na zadnjih 100 dni potovanja, Jokohama, 23. 6. 1910 (Zapuščina Ivana Koršiča, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran). Večino njihove zapuščine še vedno hranijo potomci, v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran pa hranijo: a) zapuščino Viktorja Kristana (1876– 1947), ki obsega en album fotografij in en album razglednic iz Vzhodne Azije ter nekaj drugih predmetov; b) obsežen album razglednic s pomor- skih potovanj v Vzhodno Azijo, ki jih je vneto zbiral mornariški superior avstro-ogrske mornarice Ivan Koršič (1870–1941), čeravno ni nikoli obiskal Vzhodne Azije;21 c) album fotografij iz potovanja na Japonsko in v ZDA, ki ga je zbral Dušan Mayer (1900–?); č) manjše število predmetov kapitana bojne ladje Antona Hausa (1851–1917);22 d) nekaj predmetov, razglednic in 20 Bogdana Marinac v knjigi Čez morje na nepoznani daljni vzhod: potovanja pomorščakov avstrijske in avstro-ogrske vojne mornarice v Vzhodno Azijo (2017) natančno prikaže potovanja 22 vojnih ladij, ki so na 47 potovanjih plule med jadranskimi in vzhodnoazijskimi pristanišči od prve vojne ladje leta 1821 do razpada monarhije, poseben poudarek pa nameni prav pomorščakom slovenske narodnosti. 21 Poleg Koršičevega albuma se v muzeju hranita tudi albuma razglednic Avgusta Blaznika (1890–?) in Matevža Štibila (1890–1966), ki prav tako nista obiskala Vzhodne Azije, a sta vneto zbirala razglednice, ki so jih pošiljali pomorščaki. Razglednice iz Vzhodne Azije v teh dveh albumih zavzemajo manjši delež, zaradi tega nista ločeno uvrščena v popis vzhodnoazijskih zbirk v Sloveniji. 22 Po navedbah kustosinje Bogdane Marinac (elektronska korespondenca, 18. 6. 2019) muzej hrani tudi več fotografij ter zbirko pisem in razglednic, ki jih je Anton Haus pisal družini Trenz, vendar to gradivo ni povezano z njegovim bivanjem v Vzhodni Aziji. Earl_FINAL.indd 111 28.11.2019 8:30:47 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK pisem iz zapuščine Antona Dolenca (1871–1924); ter e) še nekaj posame- znih predmetov individualnih pomorščakov (Ivan Rupnik, Rupert Pivec in drugi). Nečak Antona Dolenca, Edvard Dolenc, je glede na nakupno knjigo Slovenskega etnografskega muzeja nekaj predmetov zapustil tudi etnograf- skemu muzeju, ta pa nadalje hrani tudi skeniran fotografski album Viljema Pečarja (1895–1964?), ki na 300 fotografijah skupaj z opisi prikazuje Kitaj- sko med prvo svetovno vojno. Slovenski etnografski muzej je dom tudi iz- jemno dragoceni zbirki Ivana Skuška (1877–1947), ki zaradi obsežnosti23 in raznovrstnosti močno izstopa od ostalih zbirk pomorščakov ter predstavlja največjo zbirko kitajskih predmetov v Sloveniji. Pomorščakom so v odhajanju v Vzhodno Azijo sledili frančiškanski in salezi- janski misijonarji. Še pred njimi se je v 18. stoletju na cesarskem dvoru v viso- 112 kih astronomskih krogih gibal kranjski jezuit Hallerstein, ki je po smrti takra- tnega vodja cesarskega urada astronomije nemškega jezuita Ignacija Köglerja (1680–1746) sam prevzel vodenje tega urada vse do svoje smrti skoraj 30 let pozneje. Poleg številnih znanstvenih razprav, pisem, drugega bogatega doku- mentacijskega gradiva in njegovih letnih poročil o dogajanjih na nebu, ki se hranijo v evropskih in kitajskih arhivih, med njegovo pomembno zapuščino spada tudi impresiven astronomski instrument jihengfuchenyi 璣衡撫辰儀, ekvatorialna armilarna sfera, s katerim so izvajali natančna astronomska opa- zovanja. Izdelava astronomskega opazovalnika je bila zaključena leta 1754 in se še danes nahaja na starem observatoriju v Pekingu. Hallerstein je v skoraj štiridesetletnem bivanju na Kitajskem vzdrževal bogato korespondenco z os- talimi jezuiti v Evropi, predvsem s svojim bratom jezuitom Vajkardom, svojo sestro Ano ter celo s portugalsko kraljico Mario Ano. Od izvirnikov njegovih pisem se dva prepisa pisem sestri Ani, ki ju je napisal 31. oktobra 1750 in 11. septembra 1756, hranita v Arhivu Republike Slovenije.24 Po razpustitvi jezuitske redovne skupnosti leta 1773 je šele na začetku 20. stoletja med slovenskimi misijonarji oživelo zanimanje za širjenje krščanstva, 23 Zbirka obsega okoli 500 predmetov, ki poleg najrazličnejših predmetov vključuje tudi kitajske novce, rezljane arhitekturne dele kitajskih notranjih okrasnih sten in model kitajske hiše. 24 Jezuitska pisma so bila v tistem času pravzaprav edini vir podatkov o Kitajski. Kljub temu da težišče razpravljanja v tovrstnih pismih podaja podobo o jezuitskih pogledih na razumevanje avtohtonih religioznih običajev ter odziv domačinov in dvora na krščanstvo, so Hallersteinova pisma zakladnica podatkov o različnih navadah in podobah Kitajske, ki zaobjemajo tako področje botanike, zoologije, geografije, matematike, astronomije, filozofije, jezika, literature, umetnosti kot povsem običajne vsakdanje in življenjske navade prehranjevanja, oblačilne kulture in drugih aktivnosti. Za več o Hallersteinovih pismih glej Šmitek (2009, 59) in Maver (2003a, 211–226). Pisma je iz latinščine in nemščine v slovenščino prevedel Aleš Maver (2003b, 227–260; 2003c, 261–281). Earl_FINAL.indd 112 28.11.2019 8:30:47 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji sprva med frančiškani, nato tudi salezijanci. Slovenski etnografski muzej hra- ni zbirko patra Petra Baptista Turka (1874–1944), ki je na pragu 20. stoletja ravno po zaključku misijonarjem in ostalim tujcem naperjene boksarske vsta- je prispel v današnji Wuhan ob Dolgi reki, Salezijanski muzej na Rakovniku pa manjši zbirki Jožefa Keréca (1892–1974) in Andreja Majcna (1904–1999). Oba salezijanska misijonarja sta delovala v južnih provincah Kitajske od dvaj- setih/tridesetih let do začetka petdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta bila v okviru nove komunistične vlade izgnana iz Kitajske. 4. 2 Kaj so zbirali? Nabor vzhodnoazijskih predmetov, ki so večinoma za časa avstro-ogrske mo- narhije in v prvih letih po njej prispeli na slovenska tla, se razlikuje v široki 113 paleti pogledov, še najbolj v naravi in številu predmetov, pa tudi v namenu prinašanja oziroma zbiranja. Ta je namreč podvržen številnim družbenopoli- tičnim in kulturnim dejavnikom, ki segajo na področje kupne moči, kon teksta menjave, dostopnosti, estetskih idealov in drugih razširjenih ideoloških pog- ledov. Pri tem se moramo stalno zavedati pomembne vloge človeka in njego- vega delovanja, torej gre za odnos med človekom in predmetom. Sposobnost umetniškega prevrednotenja posameznega predmeta iz druge kulture razkri- je veliko več o posamezniku in njegovi interpretaciji predmeta kot o samem predmetu. Ta je aktivno in neločljivo vezan na (so)oblikovanje družbe in kul- ture, skupin in posameznikov, njihovih identitet, navad in običajev. Ko enkrat razumemo ta odnos med ljudmi/družbami in predmeti, lahko rečemo, da na novo spoznavamo tudi same sebe. Prav s tega vidika je ključen vpogled v vzhodnoazijske zbirke na slovenskih tleh in njihovo specifično govorico v od- nosu do družbenih dejavnikov, kulturnih determinant in estetskih pogledov posameznikov ali večjih skupin, ki so predmete prinašali v Slovenijo. Nabor predmetov je zelo raznolik in pester. Zaobjema vse tipologije znotraj uveljavljenih kategorij kitajske in japonske umetnosti, ki jih lahko vidimo v dru- gih evropskih muzejih, kot so slike in grafike, keramika in porcelan, kipi religio- znega in posvetnega značaja, bogato izvezen tekstil in svilena oblačila, pohištvo in notranja oprema, glasbila in gledališki pripomočki, orožje in ostala vojaška oprema, lakirani izdelki, kovanci, pahljače, njuhalniki in ostali predmeti vsakda- nje rabe, knjige, razglednice in fotografije in še bi lahko naštevali. Edina občut- na kategorija, ki manjka v naboru teh predmetov, so bronaste posode dinastij Shang (1554–1045 pr. n. št.) in Zhou (1045–221 pr. n. št.), ki so v nekaterih večjih evropskih in severnoameriških muzejih bogato reprezentirane. Vzroke bi lahko iskali v ekonomskem statusu posameznikov, predvsem pa v načinu Earl_FINAL.indd 113 28.11.2019 8:30:47 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK pridobivanja predmetov, ki je bilo bolj naključne narave kot sistematično zbi- ranje v smislu poznavalskih pogledov in estetskega vrednotenja.25 Precejšnja razlika je tudi v časovnem okviru. Poznavalci kitajske umetnosti, specializirani v posameznih tipih predmetov, ki so načrtno pridobivali predmete bodisi za lastno zbirko bodisi v imenu muzeja, so na trgu iskali predmete iz časa pred zad- njo mandžursko dinastijo Qing (1644–1911).26 V slovenskih zbirkah nasprotno večina predmetov izvira iz 19. in začetka 20. stoletja,27 kar je znova pogojeno z ekonomsko močjo, identiteto posameznikov ter okoliščinami, ki so slovenskim rojakom dopuščale stik z umetnostnim trgom v Vzhodni Aziji. Stik slovenskih pomorščakov z Vzhodno Azijo je bil, na primer, večinoma omejen na obalne predele in pristanišča, občasno na kakšna daljša kopenska potovanja, kjer so si ogledovali znamenitosti. Razlika se je kazala tudi v različ- 114 nih činih pomorščakov, saj so pomorščaki višjega čina v obliki uradnih spreje- mov imeli večjo možnost pristnega stika z lokalno oblastjo in premožnejšimi domačini, s tem pa do vpogleda v klasičen notranji ambient lokalnih oblastni- kov. Mornarji nižjega čina so tako navadno pošiljali in kupovali razgled nice ter manjše predmete nižjega cenovnega ranga. Njihova zapuščina obsega veči- noma veliko število razglednic (Slika 3), fotografij in drugega pisnega gradiva, predvsem v obliki spominov in dnevnikov, pa tudi manjše in srednje velike predmete, ki so bili primernejši za plovbo, ne nazadnje tudi kot darilo doma- čim, ostalim sorodnikom in prijateljem. Med temi lahko najdemo večinoma skodelice za čajni servis, manjše vaze in ostale predmete iz porcelana, posli- kane pladnje, posamezne dele oblačil, pahljače, novce, sprehajalne palice, pa tudi japonske meče, ročaje kozuk (majhnih nožev na japonskih mečih) (Slika 4), posamezne kipce religioznega značaja in drugo. Višji častniki z večjo kupno močjo pa so prinašali ne le večje število predme- tov, temveč tudi bolj dragocene kose porcelana, vezenine in paravane več- jih dimenzij. Med temi velja izpostaviti Antona Hausa (1851–1917), velikega admirala avstro-ogrske mornarice, kapitana bojne ladje in poveljnika vzhod- noazijske eskadre, ki je leta 1901 v Vzhodni Aziji prevzel poveljstvo križarke Kaiserin und Königin Maria Theresia (Marinac 2017, 84). Da je kot poveljnik 25 V kategorijo profesionalnih zbirateljev bi še najlažje umestili Ivana Skuška, ki je v času sedemletnega bivanja v Pekingu postopoma oblikoval svojski estetski okus pri izboru posameznih predmetov in načrtno gradil svojo zbirko z namenom njene predstavitve slovenskim rojakom. 26 Še posebej so jih zanimale bronaste posode iz prvih dveh dinastij kitajske civilizacije, slikarstvo iz časa dinastij Song (960–1279), Yuan (1279–1386) in Ming (1386–1644), budistični kamniti kipi iz zgodnejših obdobij, porcelan iz dinastij Tang (608–907), Song, Yuan in Ming in podobno. 27 Nekateri predmeti so sicer datirani tudi v zgodnejša obdobja (15., 16. in 17. stoletje), vendar so za natančno datacijo potrebne nadaljnje študije. Earl_FINAL.indd 114 28.11.2019 8:30:47 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji 115 Slika 3: Razglednica, ki prikazuje glavno ulico v Shanghaiju. Zvonimir Ožegović jo je poslal Ivanu Koršiču (album razglednic Ivana Koršiča, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran). Slika 4: Ročaja kozuk, obdobje Edo, sredina 19. stoletja, Japonska (Zapuščina Antona Dolenca, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran). imel več možnosti odhodov v notranjost Kitajske in uradnih avdienc tako pri lokalnih kot pri državnih oblasteh, priča tudi njegov zapis v dnevniku, da sta bila 2. septembra z avstro-ogrskim konzulom v Shanghaiju N. Piskojem spre- jeta pri cesarju Li-Hsiju28 v Seulu (Bobič 2010, 76). Iz svojega potovanja po Vzhodni Aziji je prinesel različne predmete večje vrednosti, kot so bogato rezljano pohištvo, paravane, slike, vaze, šatulje, budistične kipce in posame- zne manjše predmete, kar nakazuje tudi fotografija njegovega stanovanja na Dunaju (Slika 5). 28 Gre za zadnjega cesarja dinastije Joseon (1392–1897) in hkrati prvega cesarja Velikega korejskega cesarstva (1897–1910) z imenom Yi Heui (李㷩, 이희), znanega tudi kot cesar Gojong (高宗, 고종), kar je njegovo posthumno ime. Earl_FINAL.indd 115 28.11.2019 8:30:47 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK 116 Slika 5: Stanovanje Antona Hausa na Dunaju (fototeka Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, original hrani družina Trenz). Priliv vse večjega števila zahodnih obiskovalcev je na vzhodu kreiral trg za manjše, prenosne ter cenovno dostopne spominke, produkcija katerih je bila podvržena namembnosti in estetskim idealom zahodnih kupcev. Še posebej je bil temu podvržen medij porcelanastih posod, njihove oblike in dekoracije pa so predstavljale kompleksno mešanico kitajskih, japonskih, korejskih in evropskih slogov ter okusov. Posebej za zahodne kupce so izdelovali tudi al- bume fotografij, lakirane pladnje, vezenine z motivi ladij ter manjše formate živopisnih slik na riževem papirju, ki so ponazarjale raznolike vidike kitajske družbe in njihovega življenja. Prikazovale so, recimo, dvorna oblačila man- džurskih cesarjev in njihovih uradnikov, proizvodnjo čaja in svile, ladje v oko- lici pristanišč, pravni sistem in kazni, ki so doletele obsojence, poročne ban- kete, privlačne lokalne znamenitosti, ptice in žuželke, gledališke predstave ter mnoge druge, tujim očem čudaške in hkrati privlačne običaje. To je bila velika zamisel kantonskih umetnikov, ki so iskali bolj cenen medij za vedno večje potrebe množične turistične potrošnje, in v te namene iz stržena avtohtone- ga zimzelenega drevesa tongcao 通草( Tetrapanax papyrifer) začeli izdelovati t. i. rižev papir. Kljub temu da so bili tovrstni spominki bogato zastopani na turističnem trgu, pa nas preseneča dejstvo, da so te slike v naših zbirkah zelo redke. Razen dveh albumov iz Skuškove zbirke (Slika 6) in še enega albuma, ki ga je že leta 1843 daroval takratnemu Kranjskemu deželnemu muzeju okrožni glavar Thomas Pluchk iz Celovca (Štrukelj 1980–1982, 138–139), pravzaprav Earl_FINAL.indd 116 28.11.2019 8:30:48 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji ni ohranjenih nobenih drugih primerov. Odsotnost teh slik je mogoče razložiti s slabše obstojnim materialom, namreč rižev papir je bil izdelan iz rastlinskih celic, ki so jih rezali neposredno iz notranjega tkiva drevesa tongcao. Posle- dično je bila ta edinstvena struktura podvržena hitrejšim poškodbam zaradi vlage in drugih okoljskih vplivov, zato je sčasoma postala izredno krhka ter dovzetna za razpoke. S tega vidika je pravzaprav presenetljivo, da so se sploh ohranili trije albumi, ki prikazujejo lepa dekleta pri ležernih opravilih, tipične kazni mandžurske vladavine in kitajske bojevnike v različnih položajih. 117 Slika 6: Sojenje kaznjencu, rižev papir, začetek 20. stoletja, Kitajska (Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej). Izvozna umetnost je bila torej večinoma glavni dostopni medij slovenskim pomorščakom. Iz Japonske so tako rekoč prinašali večinoma zgolj predmete izvozne narave, medtem ko nekateri predmeti iz Kitajske nakazujejo tudi na domačo rabo. Nabor predmetov je bil torej podvržen dostopnosti pred- metov v obalnih predelih, namenu nakupa in ekonomski moči, posebej pa je zrcalil tudi lastne interese in estetske vrednote. Izjemo med pomorščaki predstavlja Ivan Skušek, ki je zaradi prve svetovne vojne in dogajanj na sve- tovnem prizorišču po potopitvi križarke S. M. S. Kaiserin Elisabeth pred pri- staniščem Qingdao leta 1914 pristal v Pekingu. V skoraj sedmih letih bivanja v Pekingu je postal zagnani zbiratelj in stalni obiskovalec pekinških antikva- riatov, ki je načrtno in s prefinjenim estetskim okusom gradil svojo zbirko z namenom ustanovitve muzeja po vrnitvi v domovino. Prav zaradi njegove specifične vloge zbiratelja kitajskih predmetov v slovenskem prostoru mu bo poleg predstavitve zbirk Alme Karlin in Ivana Jagra namenjeno posebno mesto v zadnjem poglavju. Earl_FINAL.indd 117 28.11.2019 8:30:48 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK Zbirke misijonarjev zrcalijo povsem drugačen nabor predmetov, vezan na misijo širjenja krščanske vere in s tem poglobljenega zanimanja za domače religiozne obrede. »Vsaka vas, če smem tako reči, ima, kaker pravijo, vsaj eno svetišče, tako imenovano pagodo. V mestih jih je skoro brez števila […]. V vsaki je en glavni malik in več postranskih, same spačene in strašne figure. Pred glavnim malikom gore neprestano neke verste sveče […],« piše pater Peter Baptist Turk leta 1906 (Turk 1906, 210). Prav njegova zbirka, ki jo je zbral v letih od 1912 do 1913 in poslal Kranjskemu deželnemu muzeju (danes hranjeno v Slovenskem etnografskem muzej), odraža tovrstno zanimanje za religiozne in ostale duhovne običaje domačinov, ki bi jim pomagalo ugotoviti, do katere mere bi lahko elemente krščanstva vpeli v tradicionalne okvire, navadno sinkretistične narave. Takšne narave je tudi njegova zbirka raznoli- kih religioznih predmetov (zvonovi, obredni bobni, mlini za molitve, ritualno 118 orožje vajra, obredni denar in drugo), vezenin ter številnih budističnih kipcev iz lesa, porcelana in brona (Slika 7). Slika 7: Kip Bude na lotosovem podstavku, 19. stoletje (?), Kitajska (Turkova zbirka, Slovenski etnografski muzej). Predmete religioznega značaja in posamezne budistične kipce hranijo tudi v Salezijanskem muzeju na Rakovniku kot zapuščino misijonarjev Jožefa Keréca Earl_FINAL.indd 118 28.11.2019 8:30:48 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji in Andreja Majcna. Poleg religioznih predmetov njuna zbirka obsega tudi predmete vsakdanje rabe, posamezne kose kitajskih oblačil in majhnih žen- skih obuval, šatulje, porcelanaste posode ter priljubljeno kitajsko igro maji- ang 麻將. Večjo pozornost pritegneta dve prefinjeno izdelani koncentrični krogli, rezbarjeni iz enega kosa slonovine, pri tem pa je krogla sestavljena iz več koncentričnih nivojev z različnimi premeri, ki se prosto gibljejo v notran- josti. Vsaka plast – teh je približno od 20 do 25 – je ročno rezljana z motiviko zmajev in oblakov ter motivov, ki prinašajo srečo, med katerimi se vijejo šte- vilne manjše odprtine, enakomerno porazdeljene po tanki površini. Evropejci so bili še posebej očarani nad t. i. kroglami hudičevega dela ( guigongqiu 鬼 工球), in so kmalu postale priljubljen izvozni izdelek. Glede na trenuten popis sta ti dve koncentrični krogli edini primerek tovrstnega zbirateljstva v Sloveni- ji, zaradi česar je njuna vrednost še toliko večja. 119 V nadaljevanju bodo zaradi obsežnosti in raznovrstnosti posebej izpostavlje- ne zbirke Alme M. Karlin, Ivana Jagra in Ivana Skuška iz začetka 20. stoletja, ki jih zaradi svojske narave in vloge zbiranja vzhodnoazijskih predmetov deloma že lahko umestimo v kategorijo zbirateljev, še posebej Ivana Skuška. 5 Formiranje vzhodnoazijske zbirateljske kulture in identitete v Sloveniji: primer Alme M. Karlin, Ivana Jagra in Ivana Skuška Sistematična gradnja umetnostne zbirke zahteva trajno prizadevanje in zav- zetost zbiratelja ter po drugi strani prepoznavno vrednost predmetov zbira- nja. Odnos med njima je podrejen dogajanjem na širši družbeno-kulturni sfe- ri in tržni moči umetnostnega trga. Sočasno gre vedno tudi za pogajanje med lastnimi estetskimi vrednotami, ekonomskim statusom in kulturno hierarhijo v klasifikaciji predmetov, vrednih zbiranja, v zbiranju neevropskih predme- tov pa tudi do neke mere diferenciacijo med različnimi kulturami. Do kakšne mere so posamezni dejavniki vplivali na formacijo zbirk Alme M. Karlin, Ivana Jagra in Ivana Skuška, ki so v prvi polovici 20. stoletja zbrali obsežno gradivo iz Vzhodne Azije, je vprašanje, na katero bomo poskušali odgovoriti v tem poglavju ter s tem rekonstruirati naravo zbirateljstva v slovenskem etničnem prostoru v času avstro-ogrske monarhije in letih po njenem razpadu. 5.1 Zbirka Alme Maximiliane Karlin (1889–1950) Kakšno vlogo igrajo ekonomska moč, narava potovanja in lastni interesi pri zbiranju predmetov, zgovorno priča prav zbirka Alme M. Karlin. Zajetna zbirka Earl_FINAL.indd 119 28.11.2019 8:30:48 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK vključuje široko paleto najrazličnejših predmetov, ki jih je pošiljala domov. Med njimi prvič naletimo tudi na prirodoslovne predmete, od najrazličnej- ših vrst školjk, koral, semen, rib, tropskih rastlin do zanimivih kamnin. Veliko pozornost je namenila predvsem lokalnim običajem; pridobila je poročna in pogrebna oblačila, obuvala, nakit, košare, kipe, manjše posodice ter ostale jedilne pripomočke, v zbirki pa ne manjka niti orožje niti ostala vojaška opre- ma. V tem jo lahko opredelimo kot ljubiteljsko antropologinjo in etnologinjo, ki je naključno gradila zbirko z namenom predstavitve naravne in kulturne dediščine oddaljenih krajev ljudem doma, ki bi jih morebiti zanimala način življenja in delo v drugih delih sveta. Da se je na pot med drugim odpravila tudi s študijskim namenom, zgovorno pričajo lekcije iz risanja in slikanja pri celjskem slikarju Augustu F. Seebacherju (1887–1940) (Trnovec 2011, 24), z učeno roko in ostrim očesom bi namreč še na bolj nazoren način zabeležila 120 floro posameznih krajev. Slika 8: Alma M. Karlin s svojo zbirko (Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani). Zbirka tako nedvomno zrcali njeno raziskovalno žilico in željo po prostranem znanju, ki jo bo odrešilo zadušljivega podeželskega sveta in ji pomagalo do uveljavitve v družbi, predvsem pa do materinega priznanja. Alma se je na- mreč rodila z nesimetričnim levim očesom, s katerim se mama Vilibalda, ugla- jena učiteljica v nemški šoli, nikakor ni mogla sprijazniti. Hkrati je nenehno odkrivala še druge fizične hibe hčerke in jo silila v vsakodnevne mučne vaje (Trnovec 2011, 10), kar je vplivalo na vse večjo zamero in odtujitev od mame. Stroga družbena etika in pravila primernega obnašanja, pri čemer je bil od- ločilnega pomena videz, »mnenje soljudi pa edina pot do blaženosti« (Alma Earl_FINAL.indd 120 28.11.2019 8:30:51 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji Karlin v Trnovec 2011, 11), je bila naslednja sporna točka med mamo in Almo. Zadušljivo ozračje domačega malomeščanskega sveta navideznega udobja in norm jo je že zgodaj potisnilo od doma, sprva v Anglijo in severno Evropo, po prvi svetovni vojni pa po širnem svetu z željo raziskati predvsem Japonsko in druge dežele Vzhodne Azije. Prav njeno londonsko obdobje (1908–1914) je bilo ključno za razvoj posebnega zanimanja do azijskih kultur, še posebej srečanje z Japoncem Nobujijem G., ki je lekcije iz angleščine nadomestil s pripovedmi o kulturi, filozofijo ter navadami Japonske. Narava njene zbirke je tako odraz Almine študijske naravnanosti, ki naj bi ji prinesla družbeno in materino priznanje. Na izbor predmetov je nedvomno vplivalo tudi njeno finančno stanje. Na poti se je sama preživljala z različ- nimi oblikami dela, pri čemer je nemalokrat naletela na ovire in finančno podhranjenost. Posledično je lahko nakupila bolj ali manj manjše predmete 121 vsakdanje rabe, ki pa segajo na različna področja družbenega in kulturnega življenja posameznih družb. Delo na nemškem veleposlaništvu v Tokiu je v Almino denarnico prineslo finančno osvežitev, hkrati pa ji je omogočilo stik z vplivnejšimi ljudmi. Medtem ko se je srečala s številnimi pomembnimi poli- tičnimi osebnostmi in vodilnimi novinarji, so jo najbolj oplemenitila srečanja z japonskimi umetniki. »Moj najlepši doživljaj v tem času je bilo srečanje z japonskimi umetniki pri Tadaichi Okadasanu. Tu sem spoznala dvorno igral- ko Suzuki, veliko modernih slikarjev, nekaj visokih uradnih dostojanstvenikov, same moške in ženske, ki so bili visoko razgledani […] Ti znanci so mi omo- gočili vpogled v japonski umetniški ideal, ki se od našega močno razlikuje, ki pa je na svoj način prav tako velik« (Karlin 1969, 173–174). Mladi japonski umetniki so jo verjetno navdihnili, da se je začela učiti slikanja v tradicional- nem japonskem slogu. V potopisu je zapisala: »Japončev ideal je v umetno- sti in življenju enotnost, enomiselnost. Pri vseh stvareh teži za neosebnim, večnim, splošnim, zato ima tudi tako izrazit občutek za barvno harmonijo« (Karlin 1969, 174). To občudovanje barvnih harmonij in univerzalnost lepote je najverjetneje vodilo tudi v nakup 17 slovitih japonskih grafik ukiyo-e, med katerimi najdemo tudi znamenite umetnike, kot sta Andō Hiroshige 安藤広 重 (1797–1858) in Utagawa Kunisada 歌川国貞(1786–1865). Med predme- te, ki jih je pridobila na Japonskem, sodi tudi nekaj lakiranih črnih predmetov z rastlinsko in živalsko ornamentiko, ki so bili posebej izdelani za evropski trg. Alma je gojila tudi posebno strast do pahljač. O tem zgovorno pričajo številne pahljače v njeni zbirki, ki jih je pridobila na različnih koncih azijskega sveta. Pahljače so najrazličnejših velikosti in oblik (enodelne, zložene) ter izdela- ne iz različnih materialov (les, trsje, bambus, kost, slonovina, papir in svila). Pahljače iz Vzhodne Azije ponazarjajo tradicionalni duh tisočletnega razvoja Earl_FINAL.indd 121 28.11.2019 8:30:51 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK kitajskega in japonskega slikarstva, naslikane so v tradicionalni tehniki črnila, vode in dodanih barv. Tudi v motiviki posegajo po tradicionalni tematiki iz t. i. kategorije cvetja in ptic, ki simbolizirajo moralne vrline, predvsem pa prina- šajo veselje, srečo in mir. Pahljača na sliki 9, na primer, na eni strani prikazuje tipičen japonski cvetni motiv javorja, ki simbolizira eleganco, mir in spokoj- nost, na drugi pa dve figuri v tradicionalni japonski obleki iz obdobja Edo. 122 Slika 9: Pahljača z motivom javorja na eni in z motivom dveh figur na drugi strani, začetek 20. stoletja, Japonska (Zbirka Alme M. Karlin, Pokrajinski muzej Celje). Alma Karlin je v osmih letih samostojnega potovanja zbrala in nakupila izje- mno veliko število predmetov. Kot je razvidno iz darilne listine, je Almina dol- goletna prijateljica in sostanovalka Thea Schreiber Gammelin (1906–1988) Pokrajinskemu muzeju Celje med letoma 1957 in 1960 podarila kar 1.392 neevropskih predmetov, ki vključujejo tudi prirodoslovne predmete (Trnovec 2011, 57). Od teh je inventariziranih 840 predmetov, med katerimi je 267 predmetov vzhodnoazijskega porekla, pri čemer so izvzeti vsi prirodoslovni predmeti.29 Njena dediščina je torej izredno bogata in raznolika. Poleg zbirke predmetov skupaj s fotografijami, razglednicami, herbarijem, akvareli, ski- cami in risbami obsega tudi vrsto objavljenih in neobjavljenih romanov in drugih literarnih del, tipkanih rokopisov, dokumentov, korespondence in no- vinarskih prispevkov. Zapuščina Alme M. Karlin je razdeljena med Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, kjer so hranjeni njena literarna dediščina, nekateri akvareli rastlin in arhivsko gradivo (še neobjavljeni teksti, korespon- denca, dokumentacija), Muzejem novejše zgodovine Celje (Almini spomini na drugo svetovno vojno in drugo gradivo), Osrednjo knjižnico Celje (izvo- di objavljenih del Alme M. Karlin, dokumentacija in slikovno gradivo) ter že omenjenim Pokrajinskim muzejem Celje. Velik del dediščine se hrani tudi v zasebnih arhivih. 29 Vzhodnoazijske predmete je v sodelovanju z muzejem identificirala projektna skupina VAZ. Earl_FINAL.indd 122 28.11.2019 8:30:52 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji 5.2 Zbirka Ivana Jagra (1865–1962) Ivan Jager je leta 1901 potoval na Kitajsko kot študiran gradbenik, arhitekt in urbanist z izrazitim občutkom za ljudsko umetnost, ki jo je vnašal v dekoracijo notranje opreme (Slika 10). To je imelo odločilen dejavnik in glavni kriterij pri izboru predmetov in prepoznavni vrednosti Jagrovega navduševanja nad ki- tajskimi in japonskimi predmeti. Med svojim potovanjem po Vzhodni Aziji je torej skušal pridobiti čim več študijskega materiala, ki ga bo lahko uporabljal pri svojem poklicnem poslanstvu. 123 Slika 10: Ivan Jager v svoji pisarni pri gradbenem podjetju Hewitt & Brown, Inc. Architects and Engineers v Minneapolisu leta 1926 (Jagrova zbirka, Biblioteka SAZU). Na misiji obnove porušenega avstro-ogrskega veleposlaništva v Pekingu je os- tal le štiri mesece, nato pa se je prek Japonske odpravil v ZDA, kjer je kot gra- ditelj Minneapolisa postavil temelje ameriške arhitekture. V San Franciscu se je izkrcal konec januarja 1902 s tremi kosi prtljage in devetimi kovčki, polnimi s pestrim naborom kitajskih in japonskih predmetov (Pajsar 2005b, 113). Pre- ostanek življenja je sicer prebil v ZDA, vendar so domoljubna čustva, ki jih je razvil v mladosti, vodila v željo, da njegova zapuščina preide v last slovenskih institucij. Po njegovi smrti je žena Selma Jager leta 1967 Slovenski akademiji znanosti in umetnosti iz Amerike z ladjo v dveh pošiljkah poslala njegovo knji- žno in muzejsko zapuščino z željo in jasnimi navodili, da ostane zbirka ohranje- na kot celota (Pajsar 2005a, 397). Poleg muzejskih predmetov zbirka obsega tudi bogato knjižno gradivo z družboslovno in humanistično tematiko (1.469 Earl_FINAL.indd 123 28.11.2019 8:30:52 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK inventarnih knjižnih enot) ter biografsko-dokumentarno gradivo, ki obsega pis- ma, rokopise, razglednice, fotografije, časopisne izrezke, skice in arhitekturne načrte. Pri tem pa je treba omeniti, da zbirka ni ohranjena v celoti, saj je zadnja leta nekatere predmete prodal ali podaril (Pajsar 2005b, 109–110). Kljub izredno kratkemu bivanju v Vzhodni Aziji30 je zbral zavidljivo zbirko, v kateri še posebej izstopajo tekstilni del, japonski braniki meča ( tsuba 鍔) in japonske grafike ukiyo-e (Slika 11). Zbirka grafik obsega 252 posameznih listov in album s 56 listi dvajsetih umetnikov, od katerih jih kar 11 pripada najbolj prepoznavni in najuspešnejši šoli Utagawa 歌川派 in njenim naslednicam (Moser 2005, 10). Grafike so bile skupaj z braniki meča iz kovanega železa raz- stavljene v Minneapolisu leta 1916 ob 50-letnici društva ameriških arhitektov, iz ohranjenih fotografij razstave pa je razvidno, da je trenutna zbirka le del 124 celotne zbirke (Koblar-Horetzky 1982, 7). Zbirka branikov mečev je bila oce- njena za eno najpopolnejših na svetu, zbirka grafik pa kot izjemno dragocena zbirka, ki prikazuje celoten razvoj od prvih začetkov do časa zadnjih velikih mojstrov, kot sta Utagawa Kuniyoshi 歌川國芳 (1798–1861) in Utagawa Kuni- sada (1786–1865) 歌川国貞 (Koblar-Horetzky 1982, 7; Pajsar 2005a, 396). Slika 11: Hiroshige I, List 1: Pogled na Nihobashi ob zori, iz serije Slavni pogledi na 53 postaj Tokaida, spominska serija iz leta 1891, Japonska (Jagrova zbirka, Biblioteka SAZU). 30 V Hongkong je prispel julija 1901 (Čeplak Mencin 2012, 140), v San Franciscu pa se je izkrcal konec januarja 1902 (Pajsar 2005a, 396). Earl_FINAL.indd 124 28.11.2019 8:30:52 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji Vse od druge polovice 19. stoletja, ko se je Japonska po več stoletjih izo- lacijske politike začela odpirati in sprejemati zahodne inovacije, so tudi na zahodu z gorečo vnemo sledili japonski umetnosti, predvsem posegali po japonskih grafikah, ki so mlade umetnike navdušile z barvitostjo, drznimi oblikami, elegantnimi in preprostimi linijami ter nenavadnimi asimetričnimi kompozicijami. Še posebej velik vpliv so imele na mlade reformatorje, ki so se odmikali od utesnjene realistične in romantične tradicije k bolj subjek- tivnemu izražanju in oblikovanju novih modernih smeri v umetnosti v slogu impresionizma, postimpresionizma ter ostalih novo nastajajočih »izmov«. Slavni slikarji Manet, Monet, Van Gogh, Degas in drugi so do neke mere črpali ideje iz japonskih grafik in drugih zvrsti vzhodnoazijske umetnosti. Zlasti grafike umetnika Katsushike Hokusaija 葛飾北斎 (1760–1849) in že omenjenega Hiroshigeja so igrale ključno vlogo v oblikovanju zahodne per- 125 cepcije do japonske umetnosti. Kulturna angažiranost z japonskimi grafika- mi je pospešila obtok teh predmetov in postala eden od vodilnih dejavnikov v prevrednotenju lastnih umetniških kategorizacij, ki so postopoma vodile v odklon od akademske tradicije, kjer je prednjačila forma. Japonske grafike so v teku te transformacije prevzele kulturno vlogo prenašanja in umešča- nja japonskih idealov v nove kontekste, in kot take postale popularen pred- met zbirateljstva. V Sloveniji se glede na trenutni popis te grafike nahajajo kar v treh zbirkah. Poleg Jagra jih je, kot že omenjeno, v svojem več kot enoletnem bivanju na Japonskem nakupila tudi Alma, hkrati pa se nahajajo tudi v Zbirki grafik v Pokrajinskem muzeju Celje.31 Med temi je prav Jagrova zbirka številčno in vsebinsko najbolj zaokrožena ne le znotraj slovenskega prostora, temveč, kot že omenjeno, v svetovnem merilu.32 Ob odprtju raz- stave v Minneapolisu je Jager tudi predaval o japonski zgodovini, umetnosti in razvoju lesorezov ter si pridobil naziv »eden redkih poznavalcev te zvrsti v ZDA in japonske umetnosti nasploh« (Pajsar 2005b, 111). Bil je med prvi- mi, ki so na začetku 20. stoletja v ZDA širili znanje o vzhodnih kulturah, s či- mer so močno vplivali tudi na oblikovanje novih umetnostnih smeri. Njegov sloves redkega poznavalca ga lahko uvršča med prve slovenske japonologe, svoje bogato znanje o japonski umetnosti, arhitekturi in predvsem filozofiji pa je spretno izrabljal tudi v urbanističnem in arhitekturnem opusu. Pod vplivom kitajske filozofije in japonske umetnosti je razvil svojsko teorijo o urbanizmu in arhitekturi, kjer je dal prednost soodvisnosti človeka in nara- ve ter uporabi naravnih materialov. 31 Provenienca teh je za zdaj še neznana. 32 Jagrovo zbirko japonskih grafik je za potrebe razstave v Cankarjevem domu (22. 3.– 19. 6. 2005) analizirala in ovrednotila japonologinja Brigitta Moser z Oddelka za azijsko umetnost iz dunajskega Muzeja za uporabno umetnost. Earl_FINAL.indd 125 28.11.2019 8:30:52 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK Njegovo zbirateljstvo je tako vezano na profesionalni vidik lastnega študij- skega in poslovnega dela, kar nadalje nakazuje tudi bogat izbor tekstila. Med njegovo tekstilno zbirko najdemo izvezena svilena oblačila, stenske zavese, kitajske stenske paravane, različne vezenine in vezene slike, 12 mandarinskih kvadratnih našitkov ter japonski usnjeni album s 85 različnimi vzorci starih brokatov. Omembe vreden je zlasti štiridelni kitajski stenski paravan z motivi- ko cvetja in ptic, ki naj bi po besedah njegove žene Selme Jager prvotno krasil cesarsko poletno palačo in predstavljal enega najboljših primerkov iz časa cesarja Qianlonga 乾隆 (1711–1799) (Koblar-Horetzky 1982, 18, 20). Nadalje je zelo zanimiva tudi zbirka 12 mandarinskih našitkov z različnimi vezenimi motivi, imenovanimi buzi 補子, ki so bili prišiti na prednji in zadnji del zu- nanjega pregrinjala oblačil kitajskih uradnikov; glede na različne upodobitve ptic in živali so določali položaj vojaških in civilnih uradnikov dinastij Ming 126 (1368–1644) in Qing (1644–1911).33 Jagrovo zanimanje za tekstil izvira še iz časa bivanja v domačem okolju, ko je zbi- ral posamezne kose različnih narodnih noš slovenskih in drugih južnoslovanskih narodov. Različne vzorce na tekstilu je namreč inovativno uporabljal pri arhitek- turnem dizajnu in snovanju notranjih prostorov ter njihove opreme, pri čemer je spretno kombiniral različne vzorce ljudske umetnosti. Po prihodu na Kitajsko se je navdušenje nad tekstilom še stopnjevalo: »Prekrasne vezenine videl sem sinoči pri poslaniku. Če ostanem eno leto v Beijingu, vsaj naberem dosti« (Ko- blar-Horetzky 1981, 41).« Nič drugače ni bilo na Japonskem, kjer je pridobil raz- lične vzorce svilenih brokatov, ki danes predstavljajo izjemno vrednost (Slika 12). Slika 12: Primer vzorca svilenega brokata iz mape svilenih brokatov (Jagrova zbirka, Biblioteka SAZU). 33 Mandarinske našitke iz Jagrove zbirke je v diplomski nalogi Mandarinski našitki v Jagrovi zbirki analizirala Nina Roguljič (2018), študentka Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Earl_FINAL.indd 126 28.11.2019 8:30:53 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji Zbiranje različnih japonskih vzorcev tekstila je bilo med zahodnimi zbiratelji izjemno popularno konec 19. in v začetku 20. stoletja, zlasti iz naslednjih treh razlogov: a) kot posledica vročične mrzlice zbirateljstva, ki je bila trenutno usmerjena na tekstilne vzorce, podobno kot goreča vnema zbiranja japonskih grafik ali poštnih znamk; b) za dobavo lokalnim tekstilnim industrijam, ki so pridobile nove in sveže ideje o dizajnu, tehniki in drugem; c) za pridobivanje novih idej pri umetniškem kreiranju, ki je navadno segalo zunaj okvirjev tek- stilne industrije. Kot že omenjeno, je Jager zbrane vzorce spretno izrabljal pri svojem profesionalnem urbanističnem in arhitekturnem delu ter izrabi naravnih materialov, s katerimi je z različnimi naravnimi barvnimi odtenki, teksturo in obliko nadaljeval neskončne vzorce v naravi. Japonski tekstilni albumi so pravzaprav nastajali že vsaj od 17. stoletja, da bi katalogizirali redke primere svile, ki so prihajali iz Kitajske.34 Kitajski tekstil je 127 bil namreč v tem času veliko bolj kakovosten in uporaben za različne namene; na Japonskem so ga uporabljali za izdelovanje svilenih vrečk za hranjenje čaj- nih ceremonialnih predmetov, podlago in okvirjanje japonskih slik, budistič- na oblačila in podobno. To je vodilo v razvoj obširnega poznavateljstva s tega področja, ko so katalogizirali različne primere svilenih fragmentov in specifici- rali imena posameznim ključnim vzorcem. Naslednji val tovrstnega zbiranja je pospešila nizozemska trgovina v 18. stoletju, ki je na Japonsko uvažala tekstil iz Indonezije, Indije in Evrope. Tudi te vzorce so izrezali in jih lepili v albume z natančnimi opisi. Seveda so bile tovrstne zbirke tekstila rezervirane za japon- sko elito, predvsem aristokracijo, vojaške poveljnike daimyō 大名 in bogate meščane. S propadom družbenega reda v začetku šestdesetih let 19. stoletja in začetni fazi obdobja Meiji je veliko teh albumov prešlo na prosti trg. Naj- verjetneje so bili tovrstni albumi tudi vir Jagrove zbirke japonskih fragmentov tekstila, ki so bili primarno izdelani za domači japonski trg. S prihodom Evro- pejcev na japonsko območje je bila namreč prodaja individualnih kosov, ki so jih iztrgali iz tradicionalnih japonskih albumov, idealna priložnost hitrega in boljšega zaslužka. Kar je nadvse izjemno pri Jagrovi zbirki, je to, da vključuje predvsem tekstil iz modnih torbic in drugih dodatkov za »fine« dame. Ti pred- meti so bili navadno po uporabi zavrženi. Tako Jagrova zbirka kot ena redkih ohranjenih primerov odraža in beleži vzorce na modnih dodatkih z začetka 20. stoletja, ki bi bili navadno že zdavnaj pozabljeni. Poleg tega je ena redkih ohranjenih v evropskem prostoru, saj večina ohranjenih tekstilnih albumov vključuje tekstil, ki je predvsem povezan s čajno ceremonijo, zaradi česar je vrednost teh japonskih tekstilnih vzorcev še toliko večja. 34 Za podatke in več informacij o zbiranju japonskih tekstilnih vzorcev se zahvaljujem profesorju Hansu Bjarne Thomsenu iz Univerze Zürich. Earl_FINAL.indd 127 28.11.2019 8:30:53 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK 5.3 Zbirka Ivana Skuška (1877–1947) Ivan Skušek se je leta 1913 vkrcal na avstro-ogrsko križarko S.M.S. Kaiserin Elisabeth kot mornariški častnik.35 Ko je čez sedem let, torej 8. septembra 1920, izstopil iz vlaka na ljubljanski železniški postaji, se je vrnil kot zbiratelj in promotor kitajske kulture (Slika 13). Njegovo stanovanje, kjer je bival skupaj z japonsko ženo Tsuneko Kondō Kawase (Marijo Skušek) (1893–1963) in nje- nima dvema otrokoma iz prvega zakona, je bilo nabito z raznolikimi kitajskimi predmeti. V naslednjih letih je namreč postalo središče kulturnega in družbe- nega življenja ljubljanske intelektualne in umetniške elite. 128 Slika 13: Ivan Skušek in Tsuneko Kondō Kawase v Pekingu, med letoma 1918 in 1920 (fototeka Slovenskega etnografskega muzeja, original hrani pranečak Janez Lombergar). Skuška je pri nakupu in zbiranju predmetov v pekinških starinarnicah med drugim gnala prav težnja po ustanovitvi muzeja v Sloveniji, kjer bi »Tzu [nje- gova žena] v japonskem kimonu sprejemala obiskovalce in jim, ako njega ne bi bilo doma, tudi razlagala poreklo in starost razstavljenih predmetov« (Sku- šek n.d.). S tem bi slovenskim rojakom približal kulturne, civilizacijske, pa tudi tehnološke dosežke Kitajske in razblinil v medijih ponavljajoče se mnenje, 35 Na križarki je bil glavni intendantski častnik, pred tem pa je bil v službi na Ministrstvu za mornarico na Dunaju. Za več o Ivanu Skušku glej tudi Čeplak Mencin (2012). Earl_FINAL.indd 128 28.11.2019 8:30:53 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji da »nikdar ne bodo Kitajci kulturen narod, ker ostane vsak izmed njih to, kar je bil doslej« (Vošnjak 1906, v Šmitek 1988, 414). Muzeja v stilu kitajske tradicionalne arhitekture, ki si ga je zamislil v »Črnučah na hribčku v bližini mosta preko Save« (Skušek n.d.), zaradi finančnega primanjkljaja resda ni us- pel zgraditi, je pa zato njegova zbirka nedvomno odigrala relevantno vlogo v premoščanju različnih vrednot ter oblikovanju percepcije ljubljanske inte- lektualne elite do različnih kulturnih in družbenih vzorcev znotraj domače »gostiteljske« družbe. Vpliv kitajskih estetičnih in ostalih tehničnih rešitev je najverjetneje do neke mere oblikoval tudi Plečnikovo ustvarjanje – to je vse- kakor vredno nadaljnje analize –, kajti poleg ostalih se je prav Jože Plečnik (1872–1957) pogosto mudil pri Skušku, navduševala pa ga je predvsem kera- mična strešna in vrtna garnitura.36 Tudi raznolikost predmetov, ki jih je zbiral, priča o težnji, da bi čim bolj ce- 129 lostno predstavil kitajsko kulturo in zavrnil vsesplošno evropsko pisanje o vplivu evropske tehnološke znanosti na blagodejnost Kitajske. Njegova zbirka pravzaprav posega na vsa področja in različne umetnostne kategorije, od slik, kipov, keramike in porcelana, lakiranih predmetov, tekstila in ostalih kosov oblačil, pokrival in obutev, glasbil, kovancev, pahljač, njuhalnikov, pip za to- bak in opij ter ostalih predmetov za vsakodnevno uporabo, do predmetov večjega kova, kot so pohištvo, vrtne keramične garniture in arhitekturni mo- deli, hkrati pa tudi albume, knjige ter fotografije in razglednice. Da ni šlo zgolj za naključne nakupe nadalje priča tudi natančen seznam vseh nakupljenih predmetov s točno navedbo zneska v kitajskih dolarjih, ki pa se je žal izgubil. Tudi vrednost – tako finančna kot simbolna – predmetov niha med visoko kotiranimi predmeti do predmetov nižjega cenovnega ranga. Nekateri od predmetov naj bi po mnenju Skuška celo prihajali iz Prepovedanega mes- ta oziroma bili last generala in prvega formalnega predsednika Republike Kitajske Yuan Shikaija 袁世凯 (1859–1916) (Čeplak Mencin 2012, 105 in 115), vendar bodo za dokončne provenience potrebne nadaljnje študije. O neprecenljivosti in visoki vrednosti predmetov v rokopisnih zapisih o pogo- vorih s svojim bratom Ivanom piše Franci Skušek (1893–1989): »So nekateri kosi, ki so zame neprecenljivi in vem, da bi zanje v Londonu ali New Yorku dobil toliko, da bi celo življenje brez skrbi živeli vsi, ampak jaz teh stvari ne dam zato, da bi lahko živel brez dela« (Skušek n.d.). Njegov ponos in zavedanje o visoki vrednosti določenih predmetov jasno kažeta, da je pri 36 Po spominih Janeza Lombergarja, Skuškovega pranečaka, se je stara mama spominjala pogostih obiskov Plečnika pri Skuških doma in njegovega neverjetnega zanimanja za zbirko in knjige. Predvsem je občudoval keramične glazirane strešne kipe, ki so navadno krasili vrhove kitajskih streh, ter ostalo keramično vrtno pohištvo (Lombergar 2002). Earl_FINAL.indd 129 28.11.2019 8:30:53 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK načrtovanju zbirke veliko pozornost posvetil prav provenienci predmetov. Pri tem se je povezal z nemškim ljubiteljskim arheologom, ki je v Pekingu deloval v okviru misijonarskih poslov, ter skupaj z njim ugotavljal in prever- jal pravilnost podatkov o predmetih (Čeplak Mencin 2012, 105). Uspešnost pri tem je do neke mere verjetno zagotavljalo tudi gibanje v višjih krogih zahodnjaške elite, saj naj bi po zapisih Francija Skuška celo poznal angle- škega učitelja zadnjega cesarja mandžurske vladavine Reginalda Fleminga Johnstona (1874–1938) (Skušek n.d.). Na podlagi tega lahko Skuška upravi- čeno štejemo za prvega zbiratelja kitajskih predmetov na slovenskih tleh, ki je načrtno gradil svojo zbirko, preverjal njeno provenienco, delal natan- čen seznam nakupljenih predmetov, pri tem pa jasno sledil svojemu cilju vzpostavitve zasebnega muzeja, kjer bo zbirka na ogled slovenski javnosti. Prizadevanje, da bi zbirka dosegla širšo javnost, zrcali tudi njegova želja, da 130 po njegovi smrti zbirka preide v last Narodnega muzeja, ki jo bo znal ceniti, hraniti ter poskrbeti, da bo kot celota predstavljena širši slovenski javnosti. Franci Skušek v svojih spominih beleži Ivanove želje: »Ako umrjem prej, dobi vse to naš narodni muzej. Nihče druge ne bo znal tega ceniti in zato bi se drugače vse, kar sem leta in leta nabral, porazgubilo in ne cenilo tako, kakor zasluži« (Skušek n.d.).37 Med večletnim bivanjem v Pekingu je Ivan Skušek razvil poseben estetski občutek do kitajske dediščine, posebej pa velja izpostaviti njegovo pionirsko odkrivanje elegantno izdelanih in gracioznih linij kitajskega pohištva. Prav to je namreč velika odlika njegove zbirke, saj je ena redkih zbirk kitajskega po- hištva v evropskih muzejih. Hkrati je tudi ena redkih zbirk v evro-ameriški zbirateljski kulturi, katere pohištvo je bilo zbrano v začetku 20. stoletja. Vse velike klasične zbirke kitajskega pohištva, ki jih danes lahko občudujemo v več ameriških muzejih,38 so bile namreč zbrane šele v povojnem obdobju, medtem ko so bile prve večje zbirke pohištva zbrane šele v dvajsetih in tride- setih letih prejšnjega stoletja (Roote 2017, 32). V primerjavi z ostalimi večjimi zbiratelji v Evropi in severni Ameriki lahko tako Skuška z veliko mero gotovosti 37 Zbirka je formalno prešla v last Narodnega muzeja leta 1950. Ta jo je leta 1964 predal Slovenskemu etnografskemu muzeju, ki je zbirko prvič razstavil v t. i. Muzeju neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah. Zbirka je bila razstavljen vse do leta 1990, ko je bila zaradi gradbenih del pospravljena v depoje (Čeplak Mencin 2012, 117). Z izjemo avtorske razstave kustosa Ralfa Čeplaka Mencina Srečevanja s Kitajsko – 200 let slovenskih odkrivanj kitajske kulture, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju od 31. 8. 2006 do 3. 9. 2007 in kjer je bil razstavljen velik del predmetov iz Skuškove zbirke, je velika večina predmetov še vedno hranjena v depojih, pri čemer pa se pri nekaterih predmetih kažejo znaki poškodb. 38 Cleveland Museum of Art, Minneapolis Institute of Art, Nelson-Atkins Museum of Art in Arthur M. Sackler Gallery. Earl_FINAL.indd 130 28.11.2019 8:30:53 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji uvrstimo med prve zahodne zbiratelje, ki so prepoznali sublimne linije kitaj- skega pohištva ter mu pridali status umetniške oblike. Čeprav je bila v zahodnem svetu vse od prvih bolj intenzivnih trgovskih sti- kov gonja po zbiranju raznovrstnih kitajskih predmetov močno prisotna, pa mojstrovine kitajskega klasičnega pohištva iz različnih razlogov niso pritegni- le večje pozornosti vse do začetka 20. stoletja. Tudi v velikem pogromu an- gleško-francoskih vojakov nad cesarsko poletno palačo, ki je spremljal drugo opijsko vojno, so vojaki večinoma odnašali zlato, srebro, žad in porcelan. To je seveda predvsem vezano na lažjo mobilnost predmetov manjših dimenzij, za bolj obširno razlago pa je treba pogledati tudi v širše okoliščine stikov in trgovanja. Trgovski stiki so bili namreč vse do opijskih vojn osredotočeni le na južna mesta, pri čemer je bilo svobodno delovanje tujih trgovcev precej omejeno. Možnost, da bi bili neposredno izpostavljeni elegantno opremlje- 131 nim studiom kitajske učenjaške in uradniške elite, je bila tako dokaj majhna. Šele po boksarski vstaji (1899–1901), ko se je prisotnost tujih sil v večji meri usidrala tudi na severu Kitajske, predvsem v mestih Tianjin in Peking, so za- čeli postopoma prihajati v večji stik z notranjo opremo in pohištvom. Tega so nakupovali za opremo lastnih rezidenc, po koncu misije pa so verjetno najbolj priljubljene kose tudi pošiljali v Evropo. Skušek, ki je med letoma 1914 in 1920 živel v Pekingu, je bil tako eden prvih zahodnjakov, ki jih je zanimala izdelava pohištva in njegove elegantno-čiste linije, dopolnjene z bogato rezljano motiviko. V Skuškovi zbirki pohištva so dve postelji z baldahinom, razkošno izrezljana okvirja ogledal s podstavki v obliki levov, bogato rezljane omare, stoli, naslanjači, baldahini in mize (Slika 14). V prefinjenih ukrivljenih linijah in bogati rezbariji prikazujejo kitajske tra- dicionalne motive v obliki zmajev, levov, različnih ptic, cvetja, nesmrtnike ter druge simbole, ki prinašajo srečo, zadovoljstvo, bogastvo in dolgoživost. Ve- čina pohištvenih kosov izvira iz poznega obdobja dinastije Qing in zgodnjega republikanskega obdobja (1912–1949), nekateri primeri pa naj bi po zapisih v inventarnih knjigah izvirali še iz zgodnjega in srednjega obdobja dinastije Qing. Omenjeno je že bilo, da naj bi posamezni kosi pohištva izhajali celo iz Prepovedanega mesta, vendar so za dokončno potrditev potrebne nadaljnje študije in analize. Poleg posameznih kosov pohištva je treba izpostaviti tudi okoli 300 rezljanih lesenih arhitekturnih delov (model kitajske hiše in okrasne stene), ki jih je Skušek za potrebe prevoza najverjetneje razstavil, po prihodu v Slovenijo pa ni bilo več priložnosti za ponovno sestavo (Slika 15). Konstruk- cija tradicionalnega lesenega kitajskega pohištva namreč temelji predvsem na sestavi posameznih kosov masivnega lesa, ki jih brez uporabe lepila ali ko- vinskih žebljev vežejo izključno leseni spoji, t. i. mozniki. Razlogi za izključno Earl_FINAL.indd 131 28.11.2019 8:30:53 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK uporabo lesa so vezani na geografske in podnebne značilnosti južne Kitajske. Uporaba kovinskih žebljev in lepil se namreč ni dobro obnesla v vlažnih vre- menskih razmerah in nihajočih temperaturah. Tudi gostota in žilavost lesa – večina pohištva je izdelana iz različnih vrst tršega lesa, ki ga poznamo pod skupnim imenom hongmu 紅木 (rdeč les) oziroma palisander – omogočata izdelavo lesa brez uporabe lepila in žebljev, hkrati pa se zaradi večje vsebnosti olja in smole posamezni kosi težje lepijo. Celotna Skuškova zbirka bo obširneje analizirana in obdelana v okviru pro- jekta VAZ v naslednjih dveh letih. S študijem te zbirke se bosta postopoma dodatno odkrivala in rekonstruirala tudi identiteta in prefinjen občutek zbi- ratelja, ki je, kot omenjeno, med prvimi prepoznal sublimne linije kitajskega pohištva ter mu pridal status umetniške oblike. 132 Slika 14: Rezljan stol, 19. stoletje, Slika 15: Rezljani leseni arhitektur- Kitajska (Skuškova zbirka, Slovenski ni deli (Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej). etnografski muzej). 6 Sklep Mit o eksotičnem Vzhodu je bil vedno močno prisoten na Zahodu, z odpr- tostjo Kitajske in Japonske konec 19. stoletja pa so se romantične fantazije srečale z realnostjo, kar je spodbudilo konstrukcijo novih mitov in stereotipov. Earl_FINAL.indd 132 28.11.2019 8:30:54 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji S slovenskega etničnega ozemlja so na pot odhajali predvsem pomorščaki in misijonarji, manj pa diplomati, znanstveni sodelavci in popotniki. Tovrstni popotniki so glede na različne ekonomske in ostale okoliščine prinašali na- zaj raznovrstne predmete, ki so ugajali estetskim predispozicijam in njihovim lastnim interesom ter ustrezali specifičnim namenom. Glede na trenutni popis se v Sloveniji v različnih javnih institucijah nahaja 21 različnih vzhodnoazijskih zbirk ter nekateri posamezni predmeti, ki so prispeli v Slovenijo do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med temi so večje zbirke ustvarili arhitekt Ivan Jager, popotnica Alma M. Karlin in mornariški častnik Ivan Skušek, po 2. svetovni vojni pa tudi diplomat ter umetnostni zgodovinar dr. France Kos. Z izjemo japonske zbirke dr. Franceta Kosa je bila postopna gradnja ostalih večjih zbirk umeščena v družbenopolitično dogajanje na pra- gu 20. stoletja v okviru intenzivnih trgovskih in diplomatskih stikov med Kitaj- 133 sko, Japonsko in Avstro-Ogrsko, ki je vse od vzpostavitve diplomatskih stikov leta 1869 z bolj aktivno politiko hotela pridobiti svoj kos pogače v delitvi ki- tajskega ozemlja. Upoštevanje specifik avstro-ogrskega in slovenskega kultur- nega in družbenopolitičnega okolja je tako ključno za rekonstrukcijo kulturnih stikov in osvetlitev specifičnega položaja slovenskega prostora v zgodovini evro-azijskih zbirateljskih povezav. Preučevanje zbirateljske kulture lahko tako razkrije izjemen razpon pove- zav med svetom »stvari« in človeškim svetom idej, vrednot in pomenov, hkrati pa s poglobljeno obravnavo zbirateljske kulture predmetov, ki niso nastali na evropskih tleh, v do zdaj zanemarjenih območjih prispeva k pre- vrednotenju obstoječih kulturnih konceptov in kategorij. Prav s tega vidika je nujno treba izvesti celovito in sistematično študijo celotnega vzhodno- azijskega gradiva v Sloveniji, saj bi s tem prispevali k celovitemu in poglob- ljenemu razumevanju vzhodnoazijske dediščine v slovenskem nacional- nem okvirju ter prevrednotili dosedanje kulturno dojemanje, kar bo nada- lje prispevalo k preseganju stereotipnih pogledov in sprejemanju različnih kulturnih vrednot. Zahvala Prispevek je nastal v okviru projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo (2018-2021) (št. J7-9429) ter programske skupine Azijski jeziki in kulture (št. P6-0243), ki ju iz državnega proračuna financira Javna agencija za raziskoval- no dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Earl_FINAL.indd 133 28.11.2019 8:30:54 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK Posebna zahvala gre kustosom in kustosinjam vseh v članku omenjenih muzejev in drugih institucij, ki hranijo vzhodnoazijsko gradivo in so nam omogočili dostop do gradiva ter hkrati posredovali informacije v zvezi s provenienco zbirk in drugimi znanimi podatki. Še posebej bi se zahvalila kustosu mag. Ralfu Čeplaku Mencinu iz Slovenskega etnografskega muzeja, dr. Mateji Kos in dr. Tomažu Lazarju iz Narodnega muzeja Slovenija, Bogda- ni Marinac iz Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, Tatjani Štefanič in mag. Boštjanu Roškarju iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ter Barbari Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje. Za vso pomoč se zahvaljujem tudi mag. Petri Vide Ogrin in Mojci Uran iz Biblioteke Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti ter Janezu Lombergarju za možnost uporabe rokopisne- ga gradiva njegovega deda Francija Skuška in ostalih tipkanih zapisov, pa tudi za vse predloge in komentarje. Zahvaljujem se tudi dr. Maji Veselič za 134 konstruktivne komentarje in vsem članom projektne skupine VAZ za odlič- no sodelovanje in navdihujoče delo. Za dovoljenje za objavo slik se zahvaljujem Biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Pokrajin- skemu muzeju Celje, Pomorskemu muzeju »Sergej Mašera« Piran, Slovenske- mu etnografskemu muzeju, Janezu Lombergarju ter družini Trenz. Literatura Abe, Stanley K. 2011. »Rockefeller Home Decorating and Objects from Chi- na.« V Collecting China: The World, China, and a History of Collecting, urednik Vimalin Rujivacharakul, 107–123. Newark: University of Delawa- re Press. Assmann, Jan. 2008. »Communicative and Cultural Memory.« V Cultural Me- mory Studies. An International and Interdisciplinary Handbook, urednika Astrid Erll in Ansgar Nünning, 109–118. Berlin/New York: de Gruyter. Blake, W. P. in Henry Pettit. 1873. Reports on the Vienna Universal Exhibition, 1873 Made to the U.S. Centennial Commission. Philadelphia: McLaughlin Brothers. Bobič, Pavlina. 2010. »Anton Johann Haus.« V Tvorci slovenske pomorske identitete, uredniški odbor Andrej Rahten, Mateja Matjašič Friš in Nadja Terčon, 65–100. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Chang, Ting. 2011. »Goncourt`China Cabinet: China Fantasy and a Ninete- enth-century French Collector.« V Collecting China: The World, Chi- na, and a History of Collecting, urednik Vimalin Rujivacharakul, 31–45. Newark: University of Delaware Press. Earl_FINAL.indd 134 28.11.2019 8:30:54 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji ––––––. 2013. Travel, Collecting, and Museums of Asian Art in Nineteenth- -Century Paris. London in New York: Routledge. Clunas, Craig. 1994. »Oriental Antiquities/Far Eastern Art.« Positions 2 (jesen 1994): 318–355. Čeplak Mencin, Ralf. 2012. V deželi nebesnega zmaja. 350 let stikov s Kitaj- sko. Ljubljana: Založba *cf. Elsner, John in Roger Cardinal. 1994. The Cultures of Collecting. London: Reaktion. Halbwachs, Maurice. 1950. La memoire collective. Paris: Presses Universita- ires de France. Hevia, James L. 2018. »The Aferlives of a Ruin: The Yuanmingyuan in China and the West.« V Collecting and Displaying Chinàs“Summer Palace” in the West: The Yuanminyuan in Britain and France, urednica Louise Tytha- cott, 25–38. New York in London: Routledge. 135 Karlin, Alma M. 1969. Samotno potovanje. Ljubljana: Mladinska knjiga. Koblar-Horetzky, Ana. 1981 . »Zapuščina Ivana Jagra. 2, Biografsko gradi- vo.« Objave 4. Ljubljana: Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti. ———. 1982 . »Zapuščina Ivana Jagra. 4, Gradivo muzejske zbirke.« Objave 6. Ljubljana: Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kumakura, Isao in Josef Kreiner. 2001. »Notes on the Japanese Collection of Count Bourbon Bardi at the MuseodÀrte Orientale di Venezia.« Bulletin of the National Musem of Ethnology 25/4: 641–688. Ledderose, Lothar. 1992. »Collecting Chinese Painting in Berlin.« V Europe Studies China, urednika Ming Wilson in John Cayley. London: Han-Shan Tang Books. Lee, Chinyun. 2001. »The Short Life of the Austrian Concession in Tianjin.« Azijske in afriške študije /Asian and African Studies 5/1–2: 74–92. Lipušček, Uroš. 2013. »Interpretations of the Chinese Boxer Rebellion in the Slovenian Press at the Beginning of the 20th Century.« Azijske študije/ Asian Studies 1(2): 35–49. Lombergar, Janez. 2002. Izpis odlomkov iz obsežnih spominov mojega deda Francija Skuška (*1893), ki zadevajo njegovega brata Ivana Skuška ml. (*1877) ter njegovo ženo Tsuneko Kavase – Marijo Skušek (*1893). Tip- kopis v zasebni lasti. Ljubljana. Marinac, Bogdana. 2017. Čez morje na nepoznani daljni vzhod: potovanja po- morščakov avstrijske in avstro-ogrske vojne mornarice v Vzhodno Azijo. Piran: Pomorski muzej. Maver, Aleš. 2003a. »Beseda o Hallersteinovih pismih.« V Mandarin: Hal- lerstein, Kranjec na kitajskem dvoru, urednik Viljem Marjan Hribar, 211– 226. Radovljica: Didakta. Earl_FINAL.indd 135 28.11.2019 8:30:54 Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK ———. 2003b. »Hallersteinova pisma, objavljena v Der Neue Welt-Bott.« V Mandarin: Hallerstein, Kranjec na kitajskem dvoru, urednik Viljem Mar- jan Hribar, 227–260. Radovljica: Didakta. ———. 2003c. »Hallersteinova pisma, objavljena v Imposturae CCXVII in dissertattione R. P. Benedicti Cetto.« V Mandarin: Hallerstein, Kranjec na kitajskem dvoru, urednik Viljem Marjan Hribar, 261–281. Radovljica: Didakta. Metrick-Chen, Lenore. 2012. Collecting Objects / Excluding people: Chinese Subjects and American Visual Culture, 1830– 1900. Albany, New York: Suny Press. Moser, Brigitte. 2005. »Zbirka ukiyo-e v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.« V Japonski lesorezi iz zbirke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 8–24. Ljubljana: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center. 136 Pajsar, Breda. 2005a. »Muzejska zbirka arhitekta Ivana Jagra.« Etnolog 15: 395–404. ———. 2005b. »Arhitekt Ivan Jager (1871–1959) in njegova zapuščina v bi- blioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti.« V Japonski lesorezi iz zbirke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 109–116. Ljubljana: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center. Pierson, Stacey. 2007 . Collectors, Collections and Museums. The Field of Chi- nese Ceramics in Britain, 1560–1960. Bern: Peter Lang AG, International Academic Publishers. Roguljič, Nina. 2018. »Mandarinski našitki v Jagrovi zbirki.« Diplomsko delo. Ljubljana: Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Roote, John A. 2017. »A Scholarly Pursuit: George Kates and the Ascendancy of Chinese Classical Furniture«. Orientations 48/4: 28 – 34. Preziosi, Donald. 1996. »Collecting/Museum.« V Critical Terms of Art History, urednika Robert Nelson in Richard Stiff. Chicago: University of Chicago Press. Rujivacharakul, Vimalin, ur. 2011. Collecting China: The World, China, and a History of Collecting. Newark: University of Delaware Press. Saje, Mitja. 2004. Zadnja dinastija in izzivi sodobnosti: zgodovina Kitajske od vdora Mandžurcev do ustanovitve ljudske republike. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za azijske in afriške študije. Saje, Mitja, ur. 2009. A. Hallerstein – Liu Songling: The Multicultural Legacy of Jesuit Wisdom and Piety at the Qing Dynasty Court. Maribor: Association for Culture and Education Kibla; Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. Skušek, Franci. n.d. Rokopisni zapiski Francija Skuška. Ljubljana. Earl_FINAL.indd 136 28.11.2019 8:30:54 Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji Slobodník, Martin. 2013. »Early Contacts Between the Austro-Hungarian Em- pire and China: The Zichy Brothers in East Asia.« V Talking Literature: Essays on Chinese and Biblical Writings and their Interaction, urednika Raoul David Findeisen in Martin Slobodník, 101–121. Wiesbaden: Har- rassowitz Verlag. Spence, Jonathan D. 1990. The Search for Modern China. New York, London: W. W. Norton & Company. Šmitek, Zmago. 1986. Klic daljnih svetov: Slovenci in neevropske kulture. Lju- bljana: Borec. ———. 1988. Poti do obzorja: antologija slovenskega potopisa z neevropsko tematiko. Izbor in spremna beseda Zmago Šmitek. Ljubljana: Borec. ———. 2009. »The Last Great Astronomer in the Chinese Court: Augustin Hallerstein.«V A. Hallerstein – Liu Songling: The Multicultural Legacy of 137 Jesuit Wisdom and Piety at the Qing Dynasty Court, urednik Mitja Saje, 51–115. Maribor: Association for Culture and Education Kibla; Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. Štrukelj, Pavla. 1980–1982. »Neevropske zbirke v muzeju Goričane.« Sloven- ski etnograf 32: 125–158. Trnovec, Barbara. 2011. Kolumbova hči: življenje in delo Alme M. Karlin. Ce- lje: Pokrajinski muzej Celje. Turk, Pater Peter Baptist. 1906. »S Kitajskega.« Cvetje z vertov sv. Frančiška 23: 210–211. Tythacott, Louise. 2011. The Lives of Chinese Objects: Buddhism, Imperialism and Display. New York/Oxford: Berghahn Books. Tythacott, Louise, ur. 2018. Collecting and Displaying Chinàs “Summer Pa- lace” in the West: The Yuanmingyuan in Britain and France. New York in London: Routledge. Vurnik, Stanko. 1923. »Spomini Ivana Franketa.« Zbornik umetnostne zgodo- vine 3: 32–43. Whitfield, Roderick. 1992. »Landmarks in the Collection and Study of Chinese Art in Great Britain.« V Europe Studies China, urednika Ming Wilson in John Cayley. London: Han-ShanTang Books. Wood, Frances. 1988. Chinese Studies: Papers Presented at a Colloquium at the School of Oriental and African studies. London: British Library. Earl_FINAL.indd 137 28.11.2019 8:30:54 Earl_FINAL.indd 138 28.11.2019 8:30:54 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM Preobrazba mest v Vzhodni Aziji: Primerjava vključevanja javnosti v prenovo stanovanjskih sosesk v Južni Koreji in Singapurju1 Povzetek Južna Koreja in Singapur sta zaradi uspešnega gospodarskega in družbenega razvoja znana kot dva od štirih azijskih tigrov. Njuno industrializacijo in urbanizacijo je usmerjala razvojna država, medtem ko je bila civilna družba iz odločanja izključena. Vendar so desetletja hitre rasti povečala družbene razlike in degradacijo bivalnega okolja, kar danes za obe družbi predstavlja dva od glavnih razvojnih izzivov. V njihovo reševanje je v zadnjih letih poleg države vse bolj vključena tudi civilna družba. V tem pogledu je za razumevanje preobrazbe mest v Vzhodni Aziji pomembno ne le poznavanje vloge, ki jo ima pri tem država, ampak tudi razmerij med državo in civilno družbo. Oboje se neposredno odraža tudi pri gradnji in prenovi stanovanjskih sosesk. Avtorji v prispevku primerjajo vključevanje javnosti v preno- vo stanovanjskih sosesk v Južni Koreji in Singapurju. Primerjava sosesk Samdeok v Seulu 1 Prispevek mestoma povzema članek Deciding Together: Citizen Participation in Planning the Neighbourhood Improvement in Seoul and Singapore, ki je bil objavljen v znanstveni reviji Asia Review (Križnik, Cho in Kim 2019). Avtorji se zahvaljujejo uredništvu revije in njenemu založniku Azijskemu centru na Nacionalni univerzi v Seulu (SNUAC) za dovoljenje za prevod delov izvirnega članka. Earl_FINAL.indd 139 28.11.2019 8:30:54 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM in Tampines v Singapurju kaže, da je država prebivalce uspešno vključila v njuno prenovo. Hkrati pa je vključevanje javnosti potekalo pod močnim vplivom države, kar je negativno vplivalo na skupnostno povezovanje v obeh soseskah, s tem pa tudi na vzdržnost njune prenove. Vključevanje javnosti v prenovo stanovanjskih sosesk v Seulu in Singapurju v tem pogledu razkriva priložnosti, a hkrati tudi izzive, povezane z bolj vključujočim in vzdržnej- šim upravljanjem in vladovanjem v vzhodnoazijskih mestih. Ključne besede: skupnostno povezovanje, razvojna država, Seul, Singapur, urbana rege- neracija, vključevanje javnosti Abstract – Urban Change in East Asia: A Comparison of Civic Participation in the Resi- dential Neighbourhood Improvement in South Korea and Singapore Due to their successful social and economic development, South Korea and Singapore are 140 known as two of the four Asian Tigers. In the past their industrialization and urbanization were steered by the developmental state, while civil society was largely excluded from decision making. Decades of rapid growth, however, have also contributed to social po- larization and degradation of the residential environment, which are among the major challenges for the cities in both countries. Over the last decade, civil society has become increasingly engaged in addressing these challenges along with the state. For this reason, it is important not only to know the degree of state involvement but also the relationship between the state and civil society if one is to understand the urban changes occurring in East Asia. State involvement and its evolving relationship with civil society are reflected in the provision and improvement of residential neighbourhoods. In this chapter, the authors compare civic participation in the context of residential neighbourhood improvement in South Korea and Singapore. The transformation of Samdeok Maeul in Seoul and Tampines in Singapore shows that the state has successfully involved the residents in the planning and management of neighbourhood improvement. At the same time, civic participation was strongly influenced by the state, which has negatively affected community building, as well as the sustainability of the neighbourhood improvement projects. Civic participation in the residential neighbourhood improvement in Seoul and Singapore in this sense re- veals the opportunities, as well as challenges, related to more inclusive and sustainable neighbourhood management and urban governance in East Asia. Keywords: civic participation, community building, developmental state, Seoul, Singapo- re, urban regeneration 1 Uvod: preobrazba mest v Vzhodni Aziji Južna Koreja (v nadaljevanju: Koreja) in Singapur so skupaj s Hongkongom in Tajvanom zaradi hitrega in uspešnega gospodarskega in družbenega razvoja znani kot štirje »azijski tigri« (Castells 1992, 34). Čeprav so dese- tletja gospodarske rasti močno izboljšala njihov življenjski standard, so hkrati povečala družbene razlike in okoljsko degradacijo. Razmeroma nizka kakovost Earl_FINAL.indd 140 28.11.2019 8:30:54 Preobrazba mest v Vzhodni Aziji bivalnega okolja skupaj z upočasnitvijo gospodarske rasti tako predstavljata dva od glavnih razvojnih izzivov, s katerimi se danes srečujejo azijski tigri. Hkrati z državo je v iskanje novih in dolgoročno vzdržnejših razvojnih pristo- pov vse bolj vključena tudi civilna družba. V številnih mestih v Vzhodni Aziji različne civilnodružbene organizacije, družbene skupine in posamezniki vse glasneje izražajo in uveljavljajo zahtevo po soodločanju o njihovem razvoju (Goh in Bunnell 2013; Douglass 2014; Chalana in Hou 2016). Prav sodelova- nje civilne družbe oziroma javnosti naj bi imelo v prihodnje osrednjo vlogo pri celovitejši preobrazbi mest, zaradi česar se sodelovanje prebivalcev in lokal- nih skupnosti pri odločanju po vsem svetu uveljavlja kot temelj vključujočega in vzdržnejšega upravljanja in vladovanja v mestih (Irvin in Stansbury 2004; Callahan 2007; Manzi, Jones, Lloyd in Allen 2010; Ledwith 2011; Gilchrist in Taylor 2016).2 141 V primerjavi z zahodnimi družbami je v Vzhodni Aziji prišlo do vključevanja javnosti razmeroma pozno. Intervencionistična politika hitre gospodarske rasti, s katero so skušale t. i. razvojne države (angl. developmental state) v Vzhodni Aziji ujeti napredna kapitalistična gospodarstva na Zahodu, zagotovi- ti nacionalno varnost ter legitimirati nacionalistične ideologije, je v preteklo- sti puščala malo prostora za razvoj avtonomne civilne družbe (Castells 1992; Johnson 1999). Razvojna država je vključevanje javnosti pogosto prepoznala kot grožnjo, zaradi česar je civilno družbo strogo nadzirala in omejevala; zlasti v Koreji in Tajvanu jo je pogosto tudi nasilno zatirala. Posledično je imela v preteklosti civilna družba pri preobrazbi mest zelo omejeno vlogo in avtono- mijo (Noh in Tumin 2008; Katsiaficas 2012; Read 2012; Kim in Jeong 2017). Vendar pa se tudi v Vzhodni Aziji v zadnjem desetletju uveljavljajo bolj vklju- čujoče oblike upravljanja in vladovanja v mestih, ki omogočajo ne le celovitej- šega reševanja razvojnih izzivov, ampak hkrati na novo vzpostavljajo razmerja med državo in civilno družbo. Spremenjena razmerja med slednjima se ne nazadnje odražajo na prehodu od razvojne urbanizacije (angl. developmental urbanization), pri kateri je razvojna država neposredno vplivala na preobrazbo mest, do obdobja t. i. postrazvojne urbanizacije (angl. post-developmental ur- banization), kjer ima poleg države pomembno vlogo tudi civilna družba (Cho in Križnik 2017; Doucette in Park 2018). V tem pogledu je za razumevanje preobrazbe mest v Vzhodni Aziji pomembno poznavanje ne le vloge, ki jo ima pri tem država, ampak tudi razmerij med državo in civilno družbo (Chalana in 2 Vključevanje javnosti (angl. citizen participation) se nanaša na enakopravno sodelovanje državljanov v procesih odločanja (Irvin in Stansbury 2004; Callahan 2007). V primeru vključevanja javnosti v prenovo stanovanjskih sosesk govorimo o sodelovanju prebivalcev in lokalnih skupnosti pri načrtovanju in upravljanju bivalnega okolja (Križnik, Cho in Kim 2019). Earl_FINAL.indd 141 28.11.2019 8:30:54 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM Hou 2016; Cabannes, Douglass in Padawangi 2018; Kim in Križnik 2018; Shin 2018). Oboje se neposredno odraža tudi pri gradnji in prenovi stanovanjskih sosesk. Prav slednje je namreč za razvojno državo nekoč predstavljalo ene- ga ključnih vzvodov za spodbujanje tako gospodarskega, družbenega kot tudi urbanega razvoja (Kim in Choe 1997; Perry, Kong in Yeoh 1997; Park 1998). Hkrati ostaja zagotavljanje dostopnih stanovanj in kakovostnega bivalnega okolja eden od glavnih izzivov za mesta v Vzhodni Aziji (Križnik, Cho in Kim 2019). Avtorji v prispevku tako primerjajo vključevanje javnosti v prenovo sta- novanjskih sosesk v Koreji in Singapurju, s čimer želijo prispevati k boljšemu razumevanju vloge, ki jo ima država pri preobrazbi mest, hkrati s tem pa k razumevanju razmerij med državo in civilno družbo v Vzhodni Aziji nasploh. Singapur je geografsko sicer del Jugovzhodne Azije, a ga s Korejo in Vzhodno 142 Azijo povezujejo nekatere pomembne zgodovinske, družbene, gospodarske in politične podobnosti. Z vidika preobrazbe južnokorejskih mest in Singapur- ja sta namreč primerljivi ne le njihovi zgodnji industrializacija in urbanizaci- ja kot nekdanje japonske oziroma britanske kolonije, ampak tudi podobna vloga razvojne države pri spodbujanju gospodarske rasti in urbanega razvoja od šestdesetih let prejšnjega stoletja (Kim in Choe 1997; Perry, Koh in Yeoh 1997; Park 1998; Hill in Kim 2000; Watson 2011). Razvoj mest v Koreji in Sin- gapurju je bil v preteklosti podrejen gospodarski rasti, čemur sta bili podreje- ni tudi gradnja in prenova stanovanjskih sosesk. Javnost je bila iz načrtovanja in upravljanja bivalnega okolja večinoma izključena (Douglass 1998; Ooi in Hee 2002; Ho 2009; Cho in Križnik 2017). Vendar se je v tem pogledu položaj, zlasti v Seulu in Singapurju, pomembno spremenil. V zadnjem desetletju sta državna in mestna uprava v obeh prestolnicah sprejeli in uveljavili različne oblike vključujočega upravljanja in vladovanja, medtem ko je vključevanje javnosti postalo eno najpomembnejših orodij za spodbujanje sodelovanja prebivalcev in lokalnih skupnosti pri odločanju o različnih vidikih življenja v mestu (CLC in SI 2017; Križnik, Cho in Kim 2019). Avtorji so izbrali soseski Samdeok v Seulu in Tampines v Singapurju kot štu- diji primera vključevanja javnosti v načrtovanje in upravljanje bivalnega oko- lja. Projekt upravljanja bivalnega okolja (kor. Jugeohwangyeonggwallisaeop, REMP) v soseski Samdeok in projekt Pozdravljen, sosed! (angl. Hello Neighbo- ur!, HN!) v soseski Tampines namreč predstavljata domnevno uspešna prime- ra sodelovanja države s prebivalci in lokalnimi skupnostmi pri prenovi stano- vanjskih sosesk (Cho 2016; Lee 2016; Maeng 2016; Cho in Križnik 2017). Njuna primerjava je zato smiselna predvsem zaradi podobne vloge, ki jo je pri vklju- čevanju javnosti imela država (Seongbuk-gu 2015a, 2015b; HDB 2018), in manj zaradi morebitnih podobnosti med soseskama ali načrtovalskima pristopoma. Earl_FINAL.indd 142 28.11.2019 8:30:54 Preobrazba mest v Vzhodni Aziji Med letoma 2014 in 2018 so avtorji opravili enaintrideset intervjujev s prebi- valci, predstavniki civilnodružbenih organizacij, načrtovalci in javnimi usluž- benci, ki v Koreji in Singapurju predstavljajo glavne skupine deležnikov, vklju- čenih v prenovo stanovanjskih sosesk (Cho 2016; Wolfram 2019). Poleg tega so se avtorji udeležili skupnostnih delavnic in sestankov lokalne skupnosti v obeh soseskah, s čimer so zbrali primarne podatke o njuni prenovi. Slednje so dopolnili in kontekstualizirali z obsežno študijo sekundarnih virov. Hkrati so organizirali strokovni delavnici, na katerih so skušali s pomočjo strokovnjakov iz Seula in Singapurja ovrednotiti izsledke raziskave ter se s tem izogniti pri- stranskosti pri primerjavi obeh sosesk (Križnik, Cho in Kim 2019). Prispevek je razdeljen na štiri poglavja. V uvodnem poglavju je poleg izhodišč in namena prispevka na kratko predstavljena še raziskovalna metodologija. Sledi poglavje o gradnji in prenovi stanovanjskih sosesk v Seulu in Singapurju 143 ter o vključevanju javnosti v njihovo načrtovanje in upravljanje. Glavni del prispevka predstavlja primerjava vključevanja javnosti v prenovo sosesk Sam- deok in Tampines. V tem delu prispevka avtorji predstavijo projekta REMP in HN! ter kritično ovrednotijo sodelovanje prebivalcev in lokalnih skupnosti pri posameznem projektu. Prispevek se sklene s povzetkom raziskave in predsta- vitvijo najpomembnejših sklepov. 2 Prenova stanovanjskih sosesk v Seulu in Singapurju 2.1 Gradnja in prenova stanovanjskih sosesk Seul in Singapur sta v preteklih desetletjih dosegla izjemno hitro družbeno in gospodarsko rast. V Koreji in Singapurju je BDP na letni ravni v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja znašal vsega nekaj sto dolarjev, medtem ko danes Seul in Singapur štejemo med najbogatejši in hkrati najdražji mesti v Vzhodni Aziji (Tabela 1). V tem času se je število prebivalcev povečalo za več kot trikrat; zlasti seulska metropolitanska regija sodi s petindvajsetimi milijo- ni prebivalcev med največje na svetu (Tabela 2). Zaradi hitre industrializacije in urbanizacije ne preseneča, da je bila prenova stanovanjskih sosesk v Koreji in Singapurju prvotno osredotočena na rušenje nekdanjih barakarskih naselij in gradnjo novih stanovanj za hitro rastoče prebivalstvo (Kim in Choe 1997; Perry, Kong in Yeoh 1997; Park 1998; Chang, Nam in Lee 2018). Zagotavlja- nje novih stanovanj je imelo ob tem tudi ideološko vlogo, saj je zagotavlja- lo legitimnost avtoritarnima režimoma v Koreji in Singapurju (Castells 1992; Chua 1997; Watson 2011). Kljub podobnemu družbeno-gospodarskemu in političnemu ozadju gradnje in prenove stanovanjskih sosesk pa sta državi v Earl_FINAL.indd 143 28.11.2019 8:30:54 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM praksi izbrali zelo različen pristop k reševanju stanovanjskega vprašanja (Križ- nik, Cho in Kim 2019). Tabela 1: B(R)DP na prebivalca v Seulu in Singapurju (v USD) (Department of Statistics Singapore (2018), SMG (2018)) 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 Seul 2.701 7.022 14.043 14.014 21.483 24.922 30.620 Singapur 6.995 11.865 24.937 23.793 29.870 46.570 56.285 Tabela 2: Rast prebivalstva v Seulu in Singapurju (Department of Statistics Singapore (2018), SMG (2018)) 1965 1975 1985 1995 2005 2015 144 Seul 3.470.880 6.889.740 9.645.932 10.595.943 10.297.004 10.331.847 Singapur 1.886.900 2.262.600 2.735.957 3.524.506 4.265.762 5.535.002 V Koreji je razvojna država sprva poskušala pomanjkanje stanovanj rešiti z gradnjo t. i. ljudskih stanovanj (kor. simin apateu), a se je pokazalo, da stano- vanjskega vprašanja sama ne zmore učinkovito rešiti. Med glavnimi razlogi so bila skromna sredstva, namenjena stanovanjski novogradnji v Koreji (Chang, Nam in Lee 2018). Park (1998, 277) navaja, da je za razliko od Singapurja, kjer je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja za gradnjo novih stanovanj na- menjenih kar 14,3 odstotka celotnega proračuna, Koreja v ta namen porabila zgolj 0,9 odstotka proračuna. Za razliko od skromnega državnega vložka so se zasebna vlaganja v stanovanjsko novogradnjo nenehno povečevala, saj je postal nepremičninski trg vse bolj dobičkonosen. Južnokorejska država se je zato povezala z zasebnimi korporacijami, ki so v sedemdesetih letih prejšnje- ga stoletja tako prevzele pobudo pri gradnji novih stanovanj (Park 1998). Od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja je prenova stanovanjskih sosesk v Seulu večinoma temeljila na partnerstvu med zasebnimi lastniki in korpora- cijami, ki so bile hkrati glavni naložbeniki. Pristop je bil v praksi izrazito tržno usmerjen in ni namenjal pozornosti neprofitnim najemniškim stanovanjem (Shin in Kim 2016; Chang, Nam in Lee 2018). Položaj se ni pomembneje spre- menil niti po letu 2002, ko je mestna uprava z namenom celovitejše urba- ne prenove uveljavila projekt Razvoj novih sosesk (angl. New Town Develo- pment) (Križnik 2009, 2018a). V nasprotju s Korejo se je razvojna država v Singapurju stanovanjskega vpra- šanja lotila sama. S tem namenom je ustanovila javni Stanovanjski in razvoj- ni odbor (angl. Housing and Development Board, HDB), ki mu je skozi leta Earl_FINAL.indd 144 28.11.2019 8:30:54 Preobrazba mest v Vzhodni Aziji namenila precejšen delež proračuna (Park 1998). Na ta način ji je že sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja uspelo zagotoviti stanovanja za več kot 80 odstotkov prebivalcev, medtem ko so veliki in skrbno načrtovani stanovanj- ski kompleksi HDB postali eden od prepoznavnejših simbolov avtoritarnega režima (Hee in Heng 2009; Watson 2011; Chua 2014). Stopnja stanovanjske oskrbe je v Singapurju tako že sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja do- segla 100 odstotkov, medtem ko je v Seulu tedaj znašala 77,4 odstotka (Park 1998; Ha 2007). V primerjavi z velikanskim pomanjkanjem stanovanj v pre- teklosti se tako zdi, da sta bila pri reševanju stanovanjskega vprašanja tržno usmerjen južnokorejski kot tudi državno voden pristop v Singapurju razme- roma uspešna. Vendar pa je imela različna vloga države pri gradnji in prenovi stanovanjskih sosesk v Seulu in Singapurju precej različne posledice. Singapur je poznan po 145 verjetno eni najuspešnejših stanovanjskih politik, saj v stanovanjskih komple- ksih HDB danes živi velika večina njegovih prebivalcev (Chua 2014). Na drugi strani je v Seulu večina stanovanj zasebnih. V javnih najemniških stanovanjih tako živi zgolj 6,5 odstotka prebivalcev mesta (CLC in SI 2017). Stanovanjski trg v Seulu je poleg tega izrazito špekulativen. Visoke cene nepremičnin zlasti gospodarsko šibkim družbenim skupinam onemogočajo dostop do stanovanj, kar povečuje družbene in gospodarske neenakosti v mestu (Park 1998; Shin in Kim 2016). Po drugi strani pa dostop do stanovanj, ki jih v Singapurju zago- tavlja HDB, prispeva k večji družbeni povezanosti v mestu (Chua 2011, 2014). Rastoče družbene neenakosti so bile skupaj z upočasnitvijo gospodarske rasti med razlogi, da je v zadnjem desetletju v Seulu prišlo do pomembnih sprememb pri prenovi stanovanjskih sosesk. Namesto špekulativne urbane prenove, zaradi katere so bile v preteklosti porušene številne starejše stano- vanjske soseske, je mestna uprava uveljavila več projektov urbane regenera- cije, ki temeljijo na vključevanju javnosti v načrtovanje (SMG 2013, 2015a).3 S tem namenom je bil leta 2012 sprejet projekt REMP, ki naj bi pomagal iz- boljšati infrastrukturo, spodbuditi prenovo stanovanjskih objektov, in okrepi- ti skupnostno povezovanje v starejših stanovanjskih soseskah (Maeng 2016; Kim 2018). Za razliko od Seula so bile podobne pobude za izboljšanje bivalne- ga okolja v starejših soseskah HDB v Singapurju institucionalizirane že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja (Perry, Kong in Yeoh 1997). Leta 2007 jih je nadomestil Program prenove stanovanjskih sosesk (angl. Neighbourhood 3 Urbana prenova (angl. urban redevelopment) je namenjena zlasti prenovi grajenega okolja. Pri urbani regeneraciji (angl. urban regeneration) gre za celovitejši, bolj vključujoč in vzdržnejši pristop, ki si ne prizadeva le za izboljšanje grajenega okolja, ampak tudi za družbeno, gospodarsko in okoljsko prenovo degradiranih urbanih območij (Križnik 2018a). Earl_FINAL.indd 145 28.11.2019 8:30:54 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM Renewal Programme, NRP), ki je poleg prenove stanovanjskih enot predvidel tudi celovitejšo prenovo na ravni stanovanjskih kompleksov. Podobno kot v Seulu naj bi tudi NRP spodbujal različne oblike sodelovanja prebivalcev pri načrtovanju in upravljanju bivalnega okolja (Cho in Križnik 2017). Kljub tem podobnostim pa je v Seulu in Singapurju v praksi prišlo do pomembnih razlik pri vključevanju javnosti v prenovo stanovanjskih sosesk. 2.2 Vključevanje javnosti v prenovo stanovanjskih sosesk V preteklosti je bila javnost iz načrtovanja prenove stanovanjskih sosesk v Koreji in Singapurju večinoma izključena. V Seulu je urbano prenovo sprva načrtovala razvojna država, ki je slednje pozneje prepustila trgu. Na ta način 146 so bili iz odločanja izključeni zlasti najemniki, ki so pogosto predstavljali ve- čino prebivalstva. Zaradi novogradenj so bili najemniki nasilno deložirani, za kar so prejeli malo ali nič nadomestil (Križnik 2009; Shin in Kim 2016). Njihov neenak položaj je bil že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vzrok za šte- vilne proteste in nastanek družbenih gibanj, ki so se borila proti deložacijam ter se zavzemala za pravice revnih najemnikov (Kim in Jeong 2015; Kim 2017; Shin 2018). Slednje predstavlja zgodnje poskuse civilne družbe izboljšati bi- valno okolje za izključene družbene skupine (Kim in Križnik 2018). V devet- desetih letih prejšnjega stoletja se pojavijo nova skupnostna gibanja, ki svoje delovanje razširijo na druga področja vsakdanjega življenja v mestu, vključno s skupnostnim povezovanjem, pravičnejšo delitvijo dela, boljšim dostopom do izobraževanja in varstva otrok, varnejšo prehrano, varovanjem okolja in kulturne dediščine ipd. (Cho 1998; Jeong 2012; Kim 2017). Družbena gibanja proti deložacijam, gibanja za pravice revnih in skupnostna gibanja so tako zlasti na lokalni ravni pomembno prispevala k izboljšanju bi- valnega okolja v Seulu (Kim in Križnik 2018). Vendar pa civilna družba do ne- davno ni bila vključena v institucionalno odločanje. Do prvih poskusov vklju- čevanja javnosti je v Koreji prišlo z institucionalizacijo družbenih gibanj po letu 2000 (Kim in Jeong 2015; Kim 2017). V Seulu se je vključevanje javnosti močno okrepilo po letu 2012, ko je nova mestna uprava slednje prepoznala kot eno od svojih prednostnih nalog, kar je posledično vplivalo tudi na bolj vključujočo prenovo stanovanjskih sosesk (SMG 2015b). Vključevanje jav- nosti in sočasna krepitev skupnostnega povezovanja sta postala glavna cilja urbane regeneracije, s čimer je želela mestna uprava ne le izboljšati kako- vost bivalnega okolja, temveč tudi prebivalce hkrati opolnomočiti za njego- vo samostojno načrtovanje in upravljanje (SMG 2013, 2015a). Vključevanje javnosti ima v Seulu danes pomembno vlogo tako pri načrtovanju prenove Earl_FINAL.indd 146 28.11.2019 8:30:54 Preobrazba mest v Vzhodni Aziji stanovanjskih sosesk kot pri krepitvi lokalne samouprave (Maeng 2016; Kim in Križnik 2018; Wolfram 2019). Za razliko od Seula je prišlo v Singapurju do institucionalizacije vključevanja javnosti razmeroma zgodaj. HDB je skušal že v sedemdesetih letih prejšnje- ga stoletja prebivalce vključiti v upravljanje stanovanjskih sosesk. Na lokal- ni ravni so bile ustanovljene različne sosedske organizacije, katerih namen je bil učinkovitejše upravljanje bivalnega okolja, organiziranje skupnostnih dejavnosti in spodbujanje skupnostnega povezovanja (Ho 2009). Vendar so imeli Odbori stanovalcev (angl. Residents’ Committees, RCs) zaradi močnega državnega nadzora v praksi zelo omejeno samostojnost. Mestni sveti (angl. Town Councils, TCs), ustanovljeni leta 1989, naj bi v tem pogledu razširili in okrepili lokalno samoupravo, a je bil vpliv še vedno močno institucionalizira- nega vključevanja javnosti na odločanje skromen (Douglass 1998). HDB je z 147 uveljavitvijo NRP leta 2007 tako vpeljal številne novosti, namenjene dejavnej- šemu sodelovanju prebivalcev in lokalnih skupnosti pri prenovi in upravljanju stanovanjskih sosesk (CLC in SI 2017). Vendar je prenovo stanovanjskih sosesk tudi v primeru NRP vodila in nadzi- rala država, zaradi česar je bilo vključevanje javnosti večinoma omejeno na nezavezujoče podajanje mnenj (Cho in Križnik 2017). Zaradi državno vode- nega načrtovanja in pomanjkanja izkušenj z vključevanjem javnosti med na- črtovalci kot tudi prebivalci so se predvsem slednji slabo in z nezaupanjem vključevali v načrtovanje in upravljanje bivalnega okolja. Leta 2014 je Nacio- nalna univerza v Singapurju (angl. National University of Singapore, NUS) na pobudo HDB začela izvajanje pilotnega projekta HN!, s katerim naj bi razvili in v praksi preizkusili nov načrtovalski pristop, ki bi bil prilagojen specifičnim razmeram vključevanja javnosti v Singapurju (Križnik, Cho in Kim 2019). V zadnjem desetletju se je tako v Seulu kot v Singapurju okrepilo sodelova- nje prebivalcev in lokalnih skupnosti pri prenovi stanovanjskih sosesk (SMG 2013, 2015a; HDB 2016, 2018). Slednje je odraz okrepljenega vključevanja javnosti v odločanje o različnih vidikih življenja v mestu, kar kaže na prehod od tržno usmerjenega oziroma državno vodenega pristopa v preteklosti k ce- lovitejši in bolj vključujoči prenovi stanovanjskih sosesk z dejavnejšo vlogo civilne družbe (Cho 2016; Kim in Križnik 2018). Vendar se hkrati z dejavnej- šim vključevanjem javnosti v načrtovanje in upravljanje bivalnega okolja od- pira tudi vprašanje o dejanskem vplivu prebivalcev na odločanje, saj kaže, da država v praksi še vedno nadzira in usmerja odločevalske procese v obeh mestih (Cho in Križnik 2017; Kim in Cho 2017). Prav zato je treba kritično ovrednotiti konkretne primere vključevanja javnosti v prenovo posameznih Earl_FINAL.indd 147 28.11.2019 8:30:54 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM stanovanjskih sosesk v obeh mestih. V naslednjem poglavju primerjamo prenovo stanovanjskih sosesk Samdeok v Seulu in Tampines v Singapurju, s čimer želimo bolje razumeti sodelovanje države in prebivalcev pri prenovi stanovanjskih sosesk v praksi. 3 Prenova sosesk Samdeok in Tampines 3.1 Soseska Samdeok: Projekt upravljanja bivalnega okolja Soseska Samdeok se nahaja v mestnem okrožju Seongbuk-gu na severu Seu- la. V času prenove je imela 446 prebivalcev, ki so večinoma živeli v dobro vzdrževanih eno- ali večdružinskih hišah (Seongbuk-gu 2015a, 32). Kljub temu 148 v soseski ni bilo ustrezne skupne infrastrukture, nerazvite so bile skupnostne dejavnosti, slaba je bila družbena povezanost prebivalcev (Nanumgwamirae 2015; Kim 2018). Razmeroma nizka kakovost bivalnega okolja je negativno vplivala na nepremičninski trg, zaradi česar so se lastniki nepremičnin odlo- čili, da se vključijo v projekt urbane regeneracije REMP. Mestna uprava se je konec leta 2013 tako odločila, da bo s pomočjo slednjega izboljšala obstoječo in zgradila novo skupno infrastrukturo, podprla prenovo zasebnih stanovanj- skih hiš ter okrepila skupnostno povezovanje v soseski Samdeok (Tabela 3) (Seongbuk-gu 2015a). Slika 1: Skupnostna delavnica Upravnega odbora prebivalcev v soseski Samdeok (Blaž Križnik, 2018). Earl_FINAL.indd 148 28.11.2019 8:30:55 Preobrazba mest v Vzhodni Aziji Pri tem je mestna uprava prepoznala vključevanje javnosti v načrtovanje in sodelovanje prebivalcev z ostalimi deležniki kot izhodišče za uspešno urbano regeneracijo (Kim 2018; Križnik 2018b). Da bi bolje razumeli njihove interese kot tudi vsakdanje življenje v soseski, so načrtovalci in aktivisti v letu 2014 anketirali in intervjuvali prebivalce. Organizirali so devet skupnostnih delavnic in dve javni predstavitvi, na katerih so govorili o težavah v soseski, njenem prihodnjem razvoju, gradbenih predpisih ter izgradnji in upravljanju novega skupnostnega centra (Slika 1) (Seongbuk-gu 2015b). Skupaj naj bi na skupno- stnih delavnicah in obeh predstavitvah sodelovalo okoli 170 udeležencev, ki so jih pritegnili tudi z obiski na domovih ter s pomočjo lokalnih medijev in družbenih omrežij (Seongbuk-gu 2015a, 200–220). Načrtovalci so se s prebi- valci dogovorili o potrebnih ukrepih za izboljšanje infrastrukture ter varnosti in skupnostnih dejavnosti v soseski, vključno z ureditvijo nove razsvetljave, 149 nadzornih kamer, novih parkirišč, žepnih parkov, prostora za rekreacijo kot tudi novega skupnostnega centra. Hkrati je mestna uprava zagotovila sredstva za kreditiranje prenove zasebnih stanovanjskih hiš (Križnik, Cho in Kim 2019). Prenova soseske se je začela leta 2016 in končala oktobra 2017 z otvorit- vijo novega Skupnostnega centra soseske Samdeok (kor. Samdeok Maeul hoegwan). Njegovo upravljanje je prevzel Upravni odbor skupnosti prebi- valcev soseske Samdeok (kor. Samdeok Maeul jumingongdongche unyeon- gwiwonhoe, RCSC). Ustanovitev RCSC je del projekta REMP, s čimer je želela mestna uprava institucionalizirati sodelovanje prebivalcev pri urbani regene- raciji (Maeng 2016, 3). Sodelovanja prebivalcev, načrtovalcev in mestne upra- ve sicer ni bilo preprosto doseči, saj zlasti prvi s participativnim načrtovanjem niso imeli predhodnih izkušenj. Načrtovalci so k sodelovanju zato pritegnili nevladno organizacijo Nanumgwamirae, ki je imela dolgoletne izkušnje pri skupnostnem povezovanju (Nanumgwamirae 2015). Poleg tega je imel po- membno vlogo pri posredovanju med različnimi deležniki tudi Socialni center okrožja Jeongneung (kor. Jeongneung jonghapsahoebokjigwan). S pomočjo obeh so prebivalci začeli organizirati različne skupnostne dejavnosti, kar je posledično pripomoglo tudi k uspešnejši urbani regeneraciji (Lee 2016; Na- numgwamirae 2016). Kljub razmeroma uspešnemu vključevanju javnosti v prenovo soseske Sam- deok so na slednjo močno vplivali uslužbenci mestnega okrožja Seongbuk-gu, ki so interese mestne uprave včasih uveljavljali brez predhodnega posveto- vanja s prebivalci. Močna vpetost države v načrtovanje in upravljanje bival- nega okolja je posledično negativno vplivala na sodelovanje prebivalcev, ki v praksi niso imeli možnosti vpliva na nekatere odločitve države (Kim 2018). Poleg tega je država ostala vpeta v skupnostno povezovanje tudi po končani Earl_FINAL.indd 149 28.11.2019 8:30:55 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM prenovi, saj je, ne glede na dejavno sodelovanje prebivalcev pri upravljanju skupnostnega centra, slednje še vedno odvisno od organizacijske in finančne podpore mestne uprave (Kim in Križnik 2018). 3.2 Soseska Tampines: Pozdravljen, sosed! Stanovanjski kompleks Tampines so postopoma gradili od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Danes je eden od največjih v Singapurju in se nahaja na vzhodu mesta. Leta 2015 je imel 261.230 prebivalcev (Department of Statisti- cs Singapore 2018). Zaradi pomanjkljive skupne infrastrukture in razmeroma starih stanovanjskih zgradb je HDB leta 2014 osrednji del stanovanjskega kom- pleksa (angl. Tampines Central) izbral za poskusni projekt HN!, s čimer naj bi v 150 soseskah Tampines Ville, Tampines Parkview in Tampines Palmwalk prenovili obstoječo infrastrukturo ter izboljšali skupnostne dejavnosti za okoli 5.000 go- spodinjstev (Tabela 3) (Cho in Križnik 2017, 128). Poleg tega je v omenjenih soseskah živelo veliko starejših prebivalcev, ki so v stanovanjskih kompleksih HDB pogosto slabo vključeni v skupnostno življenje. Kljub temu je bilo v so- seski Tampines več razmeroma dobro organiziranih in dejavnih sosedskih or- ganizacij, kar je dodatno vplivalo na njen izbor za projekt HN!. Sosedske orga- nizacije, vključno z lokalnimi RCs, mestnim svetom in odborom Ljudske zveze (angl. People’s Association), bi namreč lahko imele po pričakovanjih HDB po- membno vlogo pri povezovanju prebivalcev z načrtovalci (Cho 2016). Slednji so poleti 2014 obiskali sosesko, intervjuvali različne deležnike in tako spoznali ne le vsakdanje življenje, ampak tudi izzive, povezane z vključeva- njem javnosti v soseski Tampines. Na ta način so pripravili načrtovalski pri- stop, ki je glede na omejene izkušnje s participativnim načrtovanjem v Sin- gapurju omogočil ustrezno zastopanost kot tudi identifikacijo prebivalcev s prenovo soseske (Cho 2016; Cho in Križnik 2017). Avgusta 2014 je potekala prva skupnostna delavnica, na kateri so med drugim govorili o sodelovanju prebivalcev in njihovih pričakovanjih glede prenove. Načrtovalci so organizi- rali tudi več uličnih predstavitev, anket in skupnostnih dogodkov, s katerimi so skušali prebivalce seznaniti z načrtovanjem in hkrati pridobiti njihove odzive nanj (Tabela 3). Skupaj je bilo v načrtovanje, vključno s skupnostnimi delavni- cami, uličnimi predstavitvami, fokusno skupino, anketami, sodelovanjem na družbenih omrežjih in programi za prostovoljce, vključenih 1.462 prebivalcev soseske Tampines (CSAC 2015). Prenova se je osredotočila na preobrazbo obstoječih javnih prostorov v t. i. so- sedske inkubatorje (angl. neighbourhood incubator), kjer naj bi imeli prebivalci na enem mestu zagotovljen preprost dostop do različnih skupnostnih storitev, Earl_FINAL.indd 150 28.11.2019 8:30:55 Preobrazba mest v Vzhodni Aziji s čimer bi ustvarili boljše pogoje za samostojno organiziranje skupnostnih de- javnosti (Cho in Križnik 2017). Poleg tega je bila pozornost načrtovalcev usmer- jena k prenovi in krepitvi povezovalne vloge javnih prostorov, kot so pešpoti , parki in otroška igrišča. Prebivalci so na skupnostnih delavnicah skupaj z načr- tovalci izbrali pet obstoječih prostorov, potrebnih prenove, ter se dogovorili o njihovi nadaljnji rabi in načinu upravljanja (Slika 2). Načrt za prenovo soseske je mestni svet potrdil leta 2015, medtem ko se je projekt HN! leta 2016 končal z odprtjem sosedskega inkubatorja Tampines Parkview in prenovo šti rih t. i. družbenih vozlišč (angl. social linkway) (Cho 2016). 151 Slika 2: Skupnostna delavnica v soseski Tampines, (Nacionalna univerza v Singapurju ter javni Stanovanjski in razvojni odbor, 2014). Pri prenovi nekaterih prostorov so s poslikavami sodelovali tudi prebivalci. Po- leg tega so v neposredni bližini sosedskega inkubatorja uredili skupnostni vrt, vključeni pa so bili tudi v upravljanje novih skupnostnih prostorov. V soseski so se tako izboljšali medsosedski odnosi, prebivalci dejavneje sodelujejo v raz- ličnih skupnostnih dejavnosti h, hkrati pa se je okrepila skupnostna identi teta. Zaradi uspešne prenove soseske Tampines namerava HDB s podobnim načrto- valskim pristopom pri prenovi stanovanjskih sosesk nadaljevati tudi v prihod- nje (Cho in Križnik 2017). Vendar je podobno kot v Seulu tudi pri HN! prišlo do težav pri vključevanju javnosti , predvsem zaradi močnega nadzora države kot tudi zaradi razmeroma skromnih izkušenj pri sodelovanju prebivalcev pri načr- tovanju in upravljanju bivalnega okolja v Singapurju (Križnik, Cho in Kim 2019). Earl_FINAL.indd 151 28.11.2019 8:30:56 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM 3.3 Sodelovanje države in prebivalcev pri prenovi Vključevanje javnosti v prenovo stanovanjskih sosesk v Seulu in Singapurju se je v zadnjih letih močno razširilo (Cho 2016; Cho in Križnik 2017; CLC in SI 2017; Kim in Cho 2017; Kim in Križnik 2018). V soseskah Samdeok in Tampines so bili prebivalci od samega začetka dejavno vključeni v prenovo. Poleg tega ob pomoči države organizirajo različne skupnostne dejavnosti in sodelujejo pri upravljanju skupne infrastrukture. Načrtovalci so kljub nekaterim razlikam v načrtovalskem pristopu uporabili podobne metode participativnega načrtova- nja, ki so v obeh soseskah vključevale ankete in intervjuje s prebivalci, javne predstavitve načrtovane prenove ter neposredno komunikacijo s prebivalci na uličnih dogodkih. V pomoč so jim bili tudi lokalni mediji in družbena omrežja, predvsem pa sodelovanje prebivalcev na skupnostnih delavnicah (angl. com- 152 munity workshop). Poleg podobnega pristopa k participativnemu načrtovanju sta imela REMP in HN! tudi podobne cilje, povezane s prenovo oziroma izgra- dnjo novih skupnostnih prostorov kot izhodišča za izboljšanje bivalnega okolja in skupnostnega povezovanja (Tabela 3). Zaradi podobnih ciljev so primerljivi tudi rezultati prenove obeh sosesk (Križnik, Cho in Kim 2019). V obeh soseskah so se prebivalci pomena skupnostnih prostorov za izboljšanje medsosedskih odnosov in skupnostno povezovanje deloma zavedli že v času med, še bolj pa po končani prenovi. Za razliko od soseske Tampines, kjer so v skupnostne preuredili obstoječe prostore, je bil projekt REMP osredotočen na razmeroma obsežno in dolgotrajno prenovo starejše stanovanjske stavbe v novi skupnostni center (Seongbuk-gu 2015a, 2015b). Prenova in gradnja sta tako po- tekali razmeroma počasi, kar je privedlo do nesoglasij med prebivalci in upravo okrožja Seongbuk-gu. Nesoglasja so negativno vplivala na skupnostno povezova- nje in zaupanje prebivalcev v mestno upravo (Kim in Križnik 2018). Zaradi močne vpetosti države in dobrega sodelovanja med različnimi javnimi in civilnodružbe- nimi deležniki do podobnih nesoglasij, ki bi upočasnila prenovo, v soseski Tam- pines ni prišlo. Poleg tega so bili zaradi razmeroma preproste prenove rezultati projekta HN! hitro vidni, kar je pozitivno vplivalo na sodelovanje prebivalcev pri načrtovanju in upravljanju bivalnega okolja (Križnik, Cho in Kim 2019). HN! je bil poleg tega pilotni projekt, s pomočjo katerega je skušal HDB razviti nove oblike participativnega načrtovanja (HDB 2018). V nasprotju s HN! je bil REMP del uveljavljene nacionalne zakonodaje in mestnega odloka, ki sistem- sko urejata prenovo degradiranih urbanih območij in bivalnega okolja (Tabela 3) (SMG 2013; Seongbuk-gu 2015a). Čeprav sta bila omenjena zakonodaja in odlok sprejeta le leto dni pred prenovo soseske Samdeok, je REMP hkrati del daljše tradicije skupnostno-opredeljene urbane regeneracije v Seulu, ki sega v pozna Earl_FINAL.indd 152 28.11.2019 8:30:56 Preobrazba mest v Vzhodni Aziji devetdeseta leta prejšnjega stoletja (Maeng 2016; Cho in Križnik 2017). V tem pogledu ima mestna uprava v Seulu razmeroma bogate izkušnje z vključeva- njem javnosti v načrtovanje in upravljanje bivalnega okolja (Križnik, Cho in Kim 2019). V nasprotju s Seulom imajo v Singapurju manj izkušenj s participativnim načrtovanjem, saj je bilo sodelovanje prebivalcev pri prenovi stanovanjskih so- sesk v preteklosti bolj kot na dejavno vključevanje javnosti omejeno na prepros- tejše podajanje mnenj. Kljub temu pa do večjih razlik med soseskama Samdeok in Tampines glede sodelovanja javnosti ni prišlo, kar kaže, da je v Singapurju država pomanjkanje izkušenj nadomestila predvsem z močnejšo politično vpe- tostjo v prenovo stanovanjskih sosesk (Cho 2016; Križnik, Cho in Kim 2019). Poleg tega je bilo v obeh soseskah uspešno vključevanje javnosti povezano s t. i. skupnostnimi posredniki (angl. community facilitators), ki so posredovali med prebivalci, civilnodružbenimi organizacijami, načrtovalci in javnimi insti- 153 tucijami. V soseski Samdeok sta sodelovanje prebivalcev, ko so slednji imeli še razmeroma malo znanja, zanimanja in izkušenj s skupnostnim povezovanjem, dejavno spodbujala nevladna organizacija Nanumgwamirae in Socialni center okrožja Jeongneung (Lee 2016; Kim 2018). Čeprav je težko primerjati aktiviste Nanumgwamirae in načrtovalce NUS, pa je bila vloga obojih pri spodbujanju vključevanja javnosti in posredovanju med deležniki podobna. Poleg tega so oboji prebivalce spodbujali k organiziranju različnih skupnostnih dejavnosti zu- naj okvirjev REMP in HN!, s čimer so pomagali krepiti medsosedske odnose in skupnostno povezovanje. Pri tem so se lahko v soseski Tampines načrtovalci povezali z voditelji in prostovoljci obstoječih skupnostnih organizacij in lokal- nim odborom Ljudske zveze. V soseski Samdeok podobnih skupnostnih orga- nizacij pred prenovo ni bilo. Za razliko od soseske Tampines RCSC tako ni imel izkušenj kot tudi ne izrazitega vodje, s katerim bi lahko sodelovali skupnostni posredniki in načrtovalci, kar naj bi negativno vplivalo na vključevanje javnosti (Nanumgwamirae 2016). Kljub nekaterim razlikam glede vključevanja javnosti je država v obeh primerih obdržala vpliv na načrtovanje in upravljanje bivalnega okolja. V soseski Samde- ok je načrtovanje trajalo vsega deset mesecev, kar je zelo kratko, glede na to, da je za vzpostavitev zaupanja in sodelovanja med različnimi deležniki nava- dno potrebno veliko časa (Irvin in Stansbury 2004; Callahan 2007). Poleg tega prebivalci niso imeli predhodnih izkušenj s participativnim načrtovanjem, ki so ga številni med njimi opisali kot zelo naporno (Križnik, Cho in Kim 2019). Neka- teri prebivalci so se poleg tega spraševali o smiselnosti sodelovanja, saj naj bi bile skupnostne delavnice omejene le na podrobnosti, povezane s prenovo so- seske, medtem naj bi njene ključne cilje in izvedbo javne institucije določile že vnaprej. Tudi nekateri javni uslužbenci so podobno menili, da naj bi se mestna Earl_FINAL.indd 153 28.11.2019 8:30:56 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM uprava bolj kot na krepitev skupnostnega povezovanja in lokalne samouprave omejila na pravočasno izvedbo projekta REMP (Kim in Križnik 2018). Zaradi politične podpore, ki jo je bil deležen HN!, močnega vpliva države na vklju- čevanje javnih in civilnodružbenih deležnikov kot tudi zaradi razmeroma prepros- tega načrtovalskega pristopa je potekla prenova soseske Tampines še hitreje kot projekt REMP (Tabela 3). Prav zato so se načrtovalci na začetku soočili s slabim odzivom prebivalcev in nepripravljenostjo na sodelovanje. Slednja naj bi bila po mnenju načrtovalcev tudi posledica pomanjkanja izkušenj s participativnim na- črtovanjem kot tudi razširjenega prepričanja, da naj bi za prenovo stanovanjskih sosesk poskrbela država sama, zaradi česar sodelovanje prebivalcev ne bi bilo potrebno (Cho 2016). Poleg tega so bili posamezni prebivalci prepričani, da za- radi močne vpetosti države njihovo sodelovanje ne more pomembneje vplivati 154 na prenovo, kar je v soseski Tampines podobno kot v Seulu negativno vplivalo na vključevanje javnosti in skupnostno povezovanje (Križnik, Cho in Kim 2019). Tabela 3: Primerjava prenove sosesk Samdeok in Tampines (prirejeno po Križnik, Cho in Kim (2019, 92–93)). Soseska Samdeok, Seul Soseska Tampines, Singapur Projekt ● Projekt upravljanja bivalnega okolja ● Pozdravljen, sosed! prenove Pravni okvir ● Zakon o prenovi urbanih območij in ● Pilotni projekt v okviru bivalnega okolja programa NRP ● Mestni odlok o prenovi urbanih območij in bivalnega okolja v Seulu Časovni okvir ● Načrtovanje: 2013–2014 ● Načrtovanje: 2014–2015 ● Izvedba: 2015–2017 ● Izvedba: 2015–2016 Cilji prenove ● Izgradnja skupne infrastrukture ● Prenova infrastrukture ● Prenova zasebnih stanovanjskih hiš ● Izboljšanje skupnostnih ● Skupnostno povezovanje dejavnosti ● Skupnostno povezovanje Vključevanje ● Ankete in intervjuji na domu ● Ulični dogodki z anketami javnosti ● Javne predstavitve ● Javne predstavitve ● Skupnostne delavnice ● Skupnostne delavnice ● Strokovno vodeni obiski ● Fokusna skupina ● Lokalni mediji in družbena omrežja ● Participativna prenova Rezultati ● Nova skupna infrastruktura ● Nova skupna infrastruktura prenove ● Nov skupnostni center ● Prenovljen javni prostor ● Boljši odnosi med prebivalci ● Boljši odnosi med prebivalci ● Nove skupnostne dejavnosti ● Nove skupnostne dejavnosti ● Močnejša skupnostna identiteta ● Močnejša skupnostna identiteta Earl_FINAL.indd 154 28.11.2019 8:30:56 Preobrazba mest v Vzhodni Aziji 4 Sklep Primerjava sosesk Samdeok in Tampines kaže, da je država prebivalce uspeš- no vključila v njuno prenovo. V obeh primerih so načrtovalci in javne institu- cije pozornost namenili ne le prenovi obstoječe oziroma gradnji nove skupne infrastrukture, ampak tudi krepitvi skupnostnega povezovanja. Na ta način naj bi se izboljšali odnosi med prebivalci, ki naj bi jih hkrati opolnomočili za samostojno načrtovanje in upravljanje bivalnega okolja. S tem bi pripomogli k vzdržnejšemu razvoju obeh sosesk. Prebivalci so tako skupaj z ostalimi de- ležniki dejavno sooblikovali svoje bivalno okolje ter si z medsebojnim sode- lovanjem pridobili znanje in izkušnje za upravljanje skupne infrastrukture v soseski. Posledično so se okrepili medsosedski odnosi, izoblikovala se je moč- nejša skupnostna identiteta, hkrati pa je vključevanje javnosti izboljšalo tudi 155 sodelovanje in zaupanje med prebivalci in javnimi institucijami. Pomembno vlogo so pri tem imeli skupnostni posredniki, ki so posredovali med prebi- valci, civilnodružbenimi organizacijami, načrtovalci in javnimi institucijami, s čimer so pripomogli k uspešni izvedbi prenove. V tem pogledu se REMP in HN! pomembno razlikujeta od tržno usmerjenih ali državno vodenih pristopov h gradnji in prenovi stanovanjskih sosesk v preteklosti, iz katerih so bili prebivalci večinoma izključeni. Kljub vključeva- nju javnosti pa so javne institucije prenovo obeh sosesk načrtno usmerjale k vnaprej določenim ciljem, na katere prebivalci in lokalne skupnosti niso imeli pomembnejšega vpliva. Poleg tega so upravljanje skupne infrastrukture in nove skupnostne dejavnosti po končani prenovi še naprej odvisni od držav- ne finančne in organizacijske podpore, s čimer je država ohranila vpliv na skupnostno povezovanje v obeh soseskah. Prav prevladujoč vpliv javnih insti- tucij je bil poleg pomanjkanja izkušenj, povezanih s participativnim načrtova- njem, eden od razlogov, ki so nekatere prebivalce odvrnili od sodelovanja pri prenovi. Močan vpliv države na skupnostno povezovanje bi zato lahko nega- tivno vplival na dolgoročno vzdržnost prenove stanovanjskih sosesk. Primerjava Seula in Singapurja potrjuje, da se v obeh mestih uveljavljajo bolj vključujoče oblike upravljanja in vladovanja, ki kljub omenjenim težavam te- meljijo na dejavnejšem sodelovanju med državo in civilno družbo. Hkrati pa vključevanje javnosti poteka pod močnim vplivom države, kar kaže na zapušči- no razvojne države pri preobrazbi obeh mest. Vključevanje javnosti v prenovo stanovanjskih sosesk v Seulu in Singapurju v tem pogledu razkriva priložnosti, a hkrati tudi izzive, povezane z bolj vključujočim in vzdržnejšim upravljanjem in vladovanjem v vzhodnoazijskih mestih. Na njihovo preobrazbo bo v prihodnje imelo vse večji vpliv prav sodelovanje med državo in civilno družbo. Earl_FINAL.indd 155 28.11.2019 8:30:56 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM Literatura Cabannes, Yves, Mike Douglass in Rita Padawangi. 2018. Cities in Asia by and for the People. Amsterdam: Amsterdam University Press. Callahan, Kathe. 2007. »Citizen Participation: Models and Methods.« Inter- national Journal of Public Administration 30(11): 1179–1196. Castells, Manuel. 1992. »Four Asian Tigers With a Dragon Head: A Compa- rative Analysis of the State. Economy, and Society in the Asian Pacific Rim.« V States and Development in the Asia Pacific Rim, uredila Richard P. Appelbaum in Jeffrey Henderson, 33–70. London: Sage. Chalana, Manish in Jeffrey Hou. 2016. Messy Urbanism: Understanding the “Other” Cities of Asia. Hong Kong: Hong Kong University Press. Chang, Yi, Won-seok Nam in Chaewon Lee. 2018. Coping with Exploding Ho- 156 using Demand: Experience of Seoul. Seul: SI. Cho, Im Sik. 2016. »HDB-NUS Study on the Social Aspects of the Built Envi- ronment.« Innovation Magazine, The Magazine of Research & Techno- logy 15(1): 47–54. Cho, Im Sik in Blaž Križnik. 2017. Community based Urban Development, Evol- ving Urban Paradigms in Singapore and Seoul. Singapur: Springer. Cho, Myung Rae. 1998. »Progressive Community Movements in Korea: The Case of the Hangdang Redevelopment Area in Seoul.« International Jou- rnal of Urban Sciences 2(1): 92–109. Chua, Beng-Huat. 1997. Political Legitimacy and Housing: Stakeholding in Singapore. New York: Routledge. ———. 2011. »Singapore as Model: Planning Innovations, Knowledge Experts.« V Worlding cities: Asian experiments and the art of being glo- bal, uredili Ananya Roy in Aihwa Ong, 29–54. Malden: Wiley-Blackwell. ———. 2014. »Navigating Between Limits: the Future of Public Housing in Singapore.« Housing Studies 29(4): 520–533. CLC in SI. 2017. Planning for Communities, Lessons from Seoul and Singapore. Singapur: CLC. CSAC. 2015. Study on the Application of Design Recommendations to Foster Community Bonding, CSAC/HDB, zaključno poročilo. Singapur: NUS. Department of Statistics Singapore. 2018. Yearbook of Statistics Singapore 2018. Singapur: Department of Statistics Singapore. Doucette, Jamie in Bae-Gyoon Park. 2018. »Urban Developmentalism in East Asia: Geopolitical Economies, Spaces of Exception, and Networks of Expertise.« Critical Sociology 44(3): 395–403. Douglass, Mike. 1998. »World city formation on the Asia Pacific Rim: poverty, ‘everyday’ forms of civil society and environmental management.« V Earl_FINAL.indd 156 28.11.2019 8:30:56 Preobrazba mest v Vzhodni Aziji Cities for citizens: planning and the rise of civil society in a global age, uredila Mike Douglass in John Friedmann, 107–138. Chichester: John Wi- ley and Sons. ———. 2014. »After the revolution: from insurgencies to social projects to recover the public city in East and Southeast Asia.« International Develo- pment Planning Review 36(1): 15–23. Gilchrist, Alison in Marilyn Taylor. 2016. The Short Guide to Community Deve- lopment. Bristol: Policy Press. Goh, Daniel P. S. in Tim Bunnell. 2013. »Recentering Southeast Asian Cities.« International Journal of Urban and Regional Research 37(3): 825–833. Ha, Seong-Kyu. 2007. »Housing Regeneration and Building Sustainable Low- -Income Communities in Korea.« Habitat International 31(1): 116–129. HDB. 2018. Hello Neighbour! @ Tampines Central. http://www.hdb.gov.sg/ 157 cs/infoweb/community/creating-vibrant-places/hello-neighbour. Singapur: HDB. Hee, Limin in Chye Kiang Heng. 2004. »Transformations of space: A Retrospective on public housing in Singapore.« V Suburban form: an international perspective, uredila Brenda Case Scheer in Kiril Stanilov, 127–147. Abingdon: Routledge. Hill, Child R. in Jun Woo Kim. 2000. »Global Cities and Developmental States: New York, Tokyo and Seoul.« Urban Studies 37(12): 2167–2195. Ho, Kong Chong. 2009. »Communities in Retreat: Civic Spaces and State-So- ciety Relations in Globalizing Singapore.« V The Politics of Civic Space in Asia: Building Urban Communities, uredila Amrita Daniere in Mike Dou- glass, 19–32. Abingdon: Routledge. Irvin, Renée A. in John Stansbury. 2004. »Citizen participation in decision ma- king: Is it worth the effort?« Public Administration Review 64(1): 55–64. Jeong, Gyu-Ho. 2012. »Hanguk dosigongdongcheundongui jeongaegwajeon- ggwa hyeomnyeokyeong moderui uimi.« Korean Studies Quarterly 35(2): 7–34. Johnson, Chalmers. 1999. »The Developmental State: Odyssey of a Concept.« V The Developmental State, uredila Meredith Woo-Cumings, 32–60. It- haca: Cornell University Press. Katsiaficas, George N. 2012. Asia’s Unknown Uprisings. Volume 1, South Ko- rean Social Movements in the 20th Century . Oakland: PM Press. Kim, Jiyoun in Mihye Cho. 2017. »Creating a sewing village in Seoul: towards participatory village-making or post-political urban regeneration?« Com- munity Development Journal 1–21. Kim, Joochul in Sang-Chuel Choe. 1997. Seoul: The Making of a Metropolis. Chichester: John Wiley and Sons. Earl_FINAL.indd 157 28.11.2019 8:30:56 Blaž KRIŽNIK, Im Sik CHO in Su KIM Kim, Sangmin. 2017. »From Protest to Collaboration: The Evolution of the Community Movements amid Sociopolitical Transformation in South Ko- rea.« Urban Studies 54(16): 3806–3825. Kim, Sunhyuk in Jong-Ho Jeong. 2017. »Historical Development of Civil Socie- ty in Korea Since 1987.« Journal of International and Area Studies 24(2): 1–14. Kim, Su. 2018. Hwakjangdoen gyehoekaengdongironeul tonghae bon ma- eulgongdongche chamyeo haengwie daehan yeongu: Seoul Seongbuk- -gu Samdeongmaeurui sarye. Magistrska disertacija. Seul: SNU. Kim, Su in Blaž Križnik. 2018. »Civic Urbanism and the State: Transition of the State Involvement in Community Building in Seoul, South Korea.« V Emerging Civic Urbanisms/Designing for Social Impact, uredil GASS 2018, 228–252. Singapur: NUS. 158 Križnik, Blaž. 2009. Lokalni odzivi na globalne izzive: kulturni okvir preobrazbe Barcelone in Seula. Ljubljana: FDV. ———. 2018a. »Preobrazba degradiranih urbanih območij in družbena vzdržnost: Primerjalna študija urbane regeneracije in urbane prenove v Barceloni in Seulu.« Urbani izziv 29(1): 83–95. ———. 2018b. »Ulice kot prostor skupnostnega povezovanja: primer urbane regeneracije soseske Samdeok v Seulu.« Azijske študije 6(2): 231–251. Križnik, Blaž, Im Sik Cho in Su Kim. 2019. »Deciding Together: Citizen Partici- pation in Planning the Neighbourhood Improvement in Seoul and Singa- pore.« Asia Review 8(2): 65–102. Ledwith, Margaret. 2011. Community development, A critical approach, 2nd edition. Bristol: Policy Press. Lee, So Young. 2016. Keomyuniti wokeuwa sahoejeong jabongwaui sunhwa- njeong gwangyee gwanhan yeongu: Seoul-si Samdeok Maeul saryereul jungsimeuro. Doktorska disertacija. Seul: SWU. Manzi, Tony, Karen Lucas, Tony Lloyd-Jones in Judith Allen. 2010. Social Sustainability in Urban Areas: Communities, Connectivity, and the Urban Fabric. London: Earthscan. Maeng, Da Mi. 2016. Seoul-si jugeohwangyeonggwallisaeobui chujinsilta- ewa jeongchaekjeeon. Seul: SI. Nanumgwamirae. 2015. Saengsaenghan jugeohwangyeonggwallisaeobui hyeonjanggirok: Dagachi dolja dongne han bakwi. Seul: Nanumgwamirae. ———. 2016. 2016nyeon Seoul-si jugeohwangyeonggwallisaeom maeulja- esaeng iyagi - Samdeok Maeure neomchineun injeong jom boso. Seul: SMG. Noh, Abdillah in Makmor Tumin. 2008. »Remaking public participation: The case of Singapore.« Asian Social Science 4(7): 19–32. Earl_FINAL.indd 158 28.11.2019 8:30:56 Preobrazba mest v Vzhodni Aziji Ooi, Giok Ling. 2009. »State Shaping of Community-Level Politics: Residents’ Committees in Singapore.« V Local Organizations and Urban Governan- ce in East and Southeast Asia: Straddling State and Society, uredila Be- njamin L. Read in Robert Pekkanen, 174–190. Abingdon: Routledge. Ooi, Goik Ling in Limin Hee. 2002. »Public Space and the Developmental State in Singapore.« International Development Planning Review 24(4): 433–447. Park, Bae-Gyoon. 1998. »Where Do Tigers Sleep at Night? The State’s Role in Housing Policy in South Korea and Singapore.« Economic Geography 74(3): 272–288. Perry, Martin, Lily Kong in Brenda Yeoh. 1997. Singapore: a Developmental City State. Chichester: John Wiley and Sons. Read, Benjamin. L. 2012. Roots of the State: Neighborhood Organization and Social Networks in Beijing and Taipei. Stanford: Stanford University Press. 159 Seongbuk-gu. 2015a. Seongbuk-gu Jeongneung-dong Samdeok Maeul ju- geohwangyeonggwalliguyeok jijeong min gyehoek gyeoljeong. Seul: Seongbuk-gu. ———. 2015b. Samdeok Maeul unyeongeul wihan 10gaji bangbeop. Seul: Seongbuk-gu. Shin, Hyun Bang. 2018. »Urban Movements and the Genealogy of Urban Rights Discourses: The Case of Urban Protesters against Redevelopment and Displacement in Seoul, South Korea.« Annals of the American Asso- ciation of Geographers 108(2): 356–369. Shin, Hyun Bang in Soo-Hyun Kim. 2016. »The Developmental State, Specula- tive Urbanisation and the Politics of Displacement in Gentrifying Seoul.« Urban Studies 53(3): 540–559. SMG. 2013. Hamkke mandeulgo hamkke nurineun Seoul-si, Juminchamye- ohyeong jaesaengsaeom manual. Seul: SMG. ———. 2015a. 2025 Seoul-si dosijaesaeng jeollyakgyehoek. Seul: SMG. ———. 2015b. White Paper on Neighborhood Communities of Seoul: Seoul, Life and People. Seul: SMG. ———. 2018. Seoul Statistics Yearbook 2018. Seul: SMG. Teo, Siew Eng in Lilly Kong. 1997. »Public housing in Singapore: Interpreting ‘Quality’ in the 1990s.« Urban Studies 34(3): 441–452. Watson, Jini Kim. 2011. »Seoul and Singapore as ‘New Asian Cities’: Litera- ture, Urban Transformation, and the Concentricity of Power.« Positions 19(1): 193–215. Wolfram, Marc. 2019. »Assessing transformative capacity for sustainable ur- ban regeneration: A comparative study of three South Korean cities.« Ambio 48(5): 478–493. Earl_FINAL.indd 159 28.11.2019 8:30:56 Earl_FINAL.indd 160 28.11.2019 8:30:56 Matjaž URŠIČ Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim – primerjalna analiza vplivov urbanih kompetitivnih politik na tradicionalne tržnice v vzhodnoazijskih in evropskih mestih Povzetek V prispevku je predstavljena primerjalna analiza vplivov urbanih kompetitivnih politik na tradicionalne tržnice v nekaterih vzhodnoazijskih in evropskih mestih. Natančneje, analizirani so poskusi gospodarske in posledično fizične prenove pomembnih območij kulturne dediščine v japonskih, korejskih in evropskih mestih ter posledice, ki bi jih lahko imel ta proces z vidika nadaljnjega urbanega razvoja. Večina shem urbanih kompetitiv- nih politik je oblikovana tako, da skušajo primarno zagotoviti okvir za gospodarsko rast osrednjih mestnih območij, medtem ko so nekateri elementi kulturne dediščine v pro- ces prepogosto vključeni v sekundarnem planu. To odpira številna vprašanja o pomenu zmanjševanja edinstvenih lokalnih, tradicionalnih ali neformalnih prostorov, ki morda niso dojeti kot izrazito dobičkonosni, vendar pomembno prispevajo k živahnosti in 'urba- nosti kot načinu življenja'. Prispevek se bo osredotočil na analizo urbane heterogenosti Earl_FINAL.indd 161 28.11.2019 8:30:56 Matjaž URŠIČ in kulturne raznolikosti ter prikazal, v kakšnem obsegu urbane kompetitivne sheme vklju- čujejo lokalne storitve in nesnovno kulturno dediščino v prenovo osrednjih območij v izbranih primerih vzhodnoazijskih in evropskih mest. Ključne besede: Seul, Tokio, Evropa, kompetitivne urbane politike, kulturna dediščina Abstract – Cultural Heritage in a Split Between Global and Local - Comparative Analysis of the Impacts of Urban Competitive Policies on Traditional Markets in East Asian and European Cities The paper presents a comparative analysis of the impacts of urban competition policies on traditional markets in selected East Asian and European cities. More precisely, it analyses the attempts at the economic and physical renovation of cultural heritage sites in various Japanese, Korean and European cities. The paper tries to elaborate on the consequences 162 of specific heritage renovation processes and what they mean for the future of urban de- velopment. Most of the urban competition policy schemes examined here are designed in order to prepare the framework for the economic growth of central urban areas, while specific elements of cultural heritage tend to be included relatively late or are even exclu- ded in such projects. This opens up a number of questions about the influences of the transformation of unique, local, traditional or informal spaces that might not be regarded as highly profitable but represent an important element of “urbanity as a way of life”. The paper will focus on the analysis of urban heterogeneity and cultural diversity and show to what extent urban competitive schemes include local services and intangible cultural heri- tage in the renovation of central areas in selected cases of East Asian and European cities. Keywords: Seoul, Tokyo, Europe, competitive urban policies, cultural heritage 1 Uvod – mesta v primežu urbane kompetitivnosti Vsako mesto je z zgodovinskega vidika neločljivo prepleteno z zgodo- vino prostorov potrošnje. Mumford (1988) v zvezi s tem pojasnjuje, da se prva mesta pojavijo šele na tisti zgodovinski stopnji, ko zaradi družbene delitve dela (na poljedelsko in rokodelsko delo) nastajajo presežki življenjskih dobrin, ki se jih ponuja na prostorih potrošnje. Proizvodni prese- žek se tako ponuja na tržnicah, ki so središčno območje, vozlišče novih javnih urbanih prostorskih tvorb, tj. mest. Harvey (1973, 240) ob tem pojasnjuje, da »če ni geografske koncentracije družbenega presežnega proizvoda, tudi ni urbanizma«. Z drugimi besedami, brez prostorov potrošnje nastanek mest z zgodovinskega vidika ne bi bil mogoč v taki obliki, kot jo poznamo danes. Vsako mesto je torej preplet posebnih okoliščin delovanja in bivanja, ki so na- rekovale razvoj kompleksne urbane in družbeno-ekonomske strukture. V tej družbeno-ekonomski strukturi so tržnice kot primarni prostori potrošnje od nekdaj igrale pomembno vlogo. Tržnice, nakupovalne ulice in drugi prostori Earl_FINAL.indd 162 28.11.2019 8:30:56 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim potrošnje v mestnih središčih so bili vedno prostori menjave, kjer se ne me- njavajo le dobrine, storitve in denar, temveč prihaja tudi do socialnih stikov, srečevanja kultur, družbenih interesov in podobno. Izraz tradicionalna tržnica se bo torej v prispevku nanašal na prostore, kjer se je na različne načine (formalne/neformalne) regulacije, prek različnih pro- storskih oblik (ulice, hodniki, odprt/pokrit prostor) in daljše časovno obdobje koncentriralo večje število malih ponudnikov specifičnih vrst blaga in storitev; ti prek soizmenjave blaga, storitev, kapitala in informacij soustvarjajo sistem družbenega omrežja oziroma družbeno-kulturnega ekosistema, ki generira unikatne urbane vsebine. Pri tem bomo tradicionalne tržnice pogosto enačili s tradicionalnimi prostori potrošnje z namenom njihove distinkcije v odnosu do korporativnih prostorov, tj. prostorov potrošnje, za katere je značilna bolj generična organizacija in produkcija vsebin v kontekstu urbanega razvoja. 163 Tradicionalne tržnice so s tega vidika pomemben del kulturne dediščine mest, ki v dobi globalizacije, digitalizacije, pospeševanja ter širitve mobilnostnih in informacijskih infrastruktur doživljajo izjemne spremembe. Mestne oblasti in druge interesne skupine se zavedajo pomena tradicionalnih tržnic in razvoj- nih možnosti teh območij, vendar jih pogosto skušajo preoblikovati predvsem v skladu z urbanimi kompetitivnimi politikami in pri tem v manjši meri upo- števajo druge prednosti, ki jih tovrstni prostori prinašajo prebivalcem in upo- rabnikom mest. Urbane kompetitivne politike današnjih mest temeljijo na strukturnih spremembah v trgovini in industriji. Procesi, združeni pod pojmi »postfordizma«, »vzpona storitvenega sektorja« (Bell 1974), »prostora tokov« (Castells 1989) in prehoda iz »industrijske v postindustrijsko družbo« (Harvey 1989), so številna mesta prisilili, da se vse bolj posvečajo vprašanjem konku- renčnosti, produktivnosti in sposobnosti privabljanja izobražene delovne sile, informacij in ekonomskega kapitala. Mesta so tako rekoč prisiljena tekmovati z drugimi mesti na mednarodnem prizorišču in se istočasno odzivati na lokalne izzive, medtem ko skušajo ohraniti visoko kakovost življenja za večino prebival- cev. Nekatera mesta se zaradi velikih ambicij ne morejo ustrezno odzvati na te izzive ter pri tem zanemarjajo socialna, kulturna in okoljska vprašanja, ki se po- javljajo na lokalni ravni. V takih okoliščinah mestne oblasti pogosto poskušajo izvajati kompetitivne urbane politike. Te lahko poleg pozitivnih učinkov na go- spodarstvo mest povzročijo negativne posledice, ki se zrcalijo v vse večji druž- beni diferenciaciji, dohodkovni neenakosti, politični izključenosti in vse večjem nezaupanju v politični razred. Posledično lahko takšne ekonomsko usmerjene kompetitivne urbane politike vodijo v procese »gentrifikacije« (Smith 1996, Hamnett 1984, Perrons 2004) ter zmanjšujejo pomen tradicionalne urbane strukture in kulturne identitete določenih krajev. Earl_FINAL.indd 163 28.11.2019 8:30:56 Matjaž URŠIČ Mesta se spopadajo z dilemo, do katere stopnje naj podpirajo intenzivne pro- cese preobrazbe mestnih območij, ki vsebujejo elemente kulturne dediščine. Med procesom preobrazbe okolja z elementi kulturne dediščine prepogosto dojemamo zlasti kot obliko dopolnila oziroma kot kulturno zanimivost, ki naj bi privabljala obiskovalce, potrošnike in vlagatelje. Pri tem se poraja vprašanje njihove zaščite v avtentični obliki in stopnje prilagoditve oziroma predrugačenja v skladu s standardi globalnega turizma. Urry (1995) pravi, da skušajo mesta po- gosto »reinterpretirati svojo lokalno kulturo«, da bi bila privlačnejša za globalne turistične in kapitalske tokove. Med tem postopkom številne prvotne uporabe in prostorske značilnosti enkratnih krajev nadomeščajo z bolj »standardizirani- mi« ali celo »disneyficiranimi« (Zukin 2009), tj. globalnemu potrošniku vizualno atraktivnejšimi, varnejšimi, sterilnimi okolji, ki izključujejo nepredvidene lokal- ne družbene prakse, obrede in dogodke. Veliko vzhodnoazijskih in evropskih 164 mest se ponaša z zgodovinskimi območji, kulturnimi četrtmi, ulicami in drugimi prostori, ki so sicer pravno zaščiteni kot pomemben del fizične (snovne, ma- terialne) kulturne dediščine, vendar med procesi prenove prihaja do izjemnih sprememb, ki postavljajo nove okvire njihove uporabnosti za različne družbene skupine. Med procesom obnove mestnih območij torej lahko pomembni kul- turno-zgodovinski prostori mesta zlahka izgubijo del svoje »nematerialne« (ne- snovne) kulturne vrednosti, ki jo predstavlja lokalno prebivalstvo in uporabniki prostorov s svojimi navadami, znanjem in značilnimi prostorskimi dejavnostmi. Prispevek obravnava različne projekte prenove območij tradicionalnih tržnic ter njihovo vlogo pri nadaljnjem razvoju vzhodnoazijskih in evropskih mest. Natančneje, pri analizi spreminjanja tradicionalnih tržnic smo se osredotočili predvsem na učinke oziroma spremembe, ki jih prenove vnašajo v lokalna ob- močja, s čimer vplivajo na nadaljnji razvoj družbenih, gospodarskih, kulturnih in ustvarjalnih potencialov mest. Poskušali bomo pokazati, zakaj urbane preno- ve ne smemo razumeti zgolj kot proces povečevanja kratkoročnih ekonomskih koristi od zgoraj navzdol, temveč tudi kot proces globokega prestrukturiranja zgoščene mreže različnih družbeno-kulturnih vlog, lokalnih storitev, praks in ritualov, ki so soodvisno povezani z vrsto drugih dejavnosti v mestih. Nesnov- na kulturna dediščina, ki se zrcali v medsebojno prepletenih omrežjih dejav- nosti na tradicionalnih tržnicah, podpira različne vidike družbeno-ekonomske heterogenosti in omogoča »kršenje simboličnega reda« (de Certau 1984, 91) ter razvoj tako imenovanih liminalnih urbanih prostorov, ki z izstopanjem iz ustaljenih standardiziranih shem globalne produkcije prostorov dolgoroč- no bogatijo ponudbo mesta. Kulturno dediščino s tega vidika razumemo kot obliko neločljivo povezanega snovnega in nesnovnega kulturnega kapitala, ki se v naši analizi kristalizira v obliki tradicionalnih tržnic, podvrženih procesu Earl_FINAL.indd 164 28.11.2019 8:30:56 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim komodifikacije oziroma kapitalizacije dragocenih lokacij mestnih središč, na ka- terih se nahajajo. Z drugimi besedami, eno glavnih vprašanj, ki izhaja iz procesov obnove tradicio- nalnih tržnic, je, kako ustrezno uravnotežiti potrebe mest po globalnem ekonom- skem razvoju ter hkrati omejiti negativne vplive sprememb na lokalne skupnosti in njihov družbeno-kulturni kapital. Sedanje razmere postmodernih globalizira- nih okolij, v katerih mesta tekmujejo za ustrezno delovno silo ter ekonomske, informacijske in druge vire, še bolj otežujejo odgovor na omenjeno vprašanje. Kljub temu v prispevku na splošni ravni obravnavamo nekatere možne alterna- tivne pristope k urbani prenovi, ki bi lahko povezovali na prvi pogled nezdružljive ekonomske, družbene in kulturne vidike z namenom iskanja optimalnih rešitev, ki spodbujajo visoko kakovost življenja ob sočasnem gospodarskem razvoju mesta. 165 2 Pomen heterogenosti za družbeno-ekonomski razvoj mest – tradicionalne tržnice kot generator urbanih distinkcij med mesti Prestrukturiranje mestnih gospodarstev zaradi vplivov globalizacije je močno vplivalo na tradicionalne mestne tržnice. V prispevku tradicionalne tržnice namerno ločujemo od klasičnih trgovin in drugih prostorov potrošnje. Tržnica predstavlja koncept heterogenega in družbeno nameščenega prostora potro- šnje s specifično identiteto, ki je vgrajena v trenutne mreže osebnih odnosov (Granovetter 1985; Knorr-Cetina 2006), medtem ko so trgovine bolj socialno omejen gospodarski prostor s primarnim poudarkom na fizični izmenjavi bla- ga in drugih virov. Na tradicionalne tržnice močno vplivajo spremembe v dr- žavnih in mestnih gospodarstvih, ki so vse bolj globalno usmerjena, tj. težijo k internacionalizaciji dobrin in potrošnikov ter reorganizaciji fizične trgovine. Tradicionalne tržnice tako ne občutijo le »rasti pomena virtualnih tehnologij« (Knorr-Cetina 2006, 555), temveč tudi radikalne spremembe v novih mestnih naložbenih strategijah, ki želijo prilagoditi vlogo, pomen in delovanje tradicio- nalnih tržnic v skladu z globalnimi standardi. Razvojne strategije globalno usmerjenih mest so namenjene privabljanju glo- balnih kapitalskih naložb in maksimiranju dobička mesta (Harvey 1989; Fried- mann 1995). Posledica te primarno gospodarsko usmerjene mestne rasti se od- raža v reorganizaciji krajev, ki so bili nekoč funkcionalno in kulturno specifični – to pomeni, da so jih v glavnem uporabljali mestni prebivalci in lokalne skupnos- ti. Ker gospodarske in politične interesne skupine ne želijo odvrniti potencialnih vlagateljev, se v te namene poslužujejo tudi reorganizacije prostora, ki naj bi v Earl_FINAL.indd 165 28.11.2019 8:30:56 Matjaž URŠIČ najkrajšem času prinesla najvišjo raven gospodarske donosnosti. Zukin (1998, 825) ugotavlja, da se vlagatelji z namenom, da bi mesta pridobila večjo glo- balno privlačnost in konkurenčne prednosti, pogosto zanašajo na »strategije, ki prekomerno »estetizirajo« ali se osredotočajo predvsem na vizualno potro- šnjo javnega prostora – čeprav ta proces spremlja povečanje nadzora zasebnih skupin nad določenimi javnimi prostori«. Z razlikovanjem med sprejemljivimi in nesprejemljivimi elementi vlagatelji uvedejo posebna pravila ali standarde, ki jih je treba uporabiti v procesu urbane prenove izbranih območij. Ta proces vrednotenja (ne)primernih elementov proizvaja standardizirane prostore, ki povzročajo neinspirativne urbane impulze ter siromašijo lokalne identitete in avtentičnost izkušnje lokalnih prostorov. Rezultat teh procesov so strategije kul- turne in komercialne prenove, ki proizvajajo »hitro prepoznavna korporativna območja s kulturno ponudbo, prilagojeno »globalnemu očesu« (Zukin 2009, 166 23). Podobne razvojne ideje, povezane s širitvijo blagovnih znamk podjetij ter korporativnih nakupovalnih in kulturnih četrti, se uporabljajo v številnih mestih po svetu, kar prinaša izrazito homogenizacijo prenovljenih območij. Kopičenje podobnih elementov, tj. homogenizacija, ki spremlja razvoj global- no usmerjenih mest, pomeni tudi, da postajajo vse bolj enake njihove eko- nomske, družbene in prostorske strukture. Čeprav lahko imajo Seul, Tokio in evropska mesta različna zgodovinska ozadja ter jih upravljajo različni politični in kulturni sistemi, njihov skupni imenovalec ostaja težnja po kopičenju global- nih kapitalskih tokov in reorganizaciji prostora za potrebe povečevanja naložb. Tradicionalne tržnice so kraji, ki od obiskovalcev zahtevajo, da so »angažiran potrošnik«, ki mora vstopiti v dialog z okoljem in se z njim pogajati. Proces pogajanj lahko občasno povzroči neudobje in celo stres, vendar prinaša tudi edinstvene izkušnje, ki »služijo posamezniku pri konstruiranju samoidentifika- cije in vzpostavljanju osebnih obrambnih mehanizmov« za spopadanje z izzivi vsakdanjega življenja (Sennet 1996). Standardizirani in sterilni prostori ne morejo v celoti reproducirati izkušenj he- terogenosti in nepričakovanih dogodkov. Prostori, kot so večnamenska naku- povalna središča in tematski parki, v resnici reproducirajo impulze načrtova- nega oziroma nadzorovanega stresa, kot je na primer adrenalinski sunek ali za- bava, vendar ne morejo zagotoviti možnosti za doživljanje resničnih družbenih izzivov, konfrontacij ali ambivalentnih urbanih situacij, ki imajo prav tako velik socialno-kulturni pomen ter pomembno sodelujejo pri človekovem družbe- nem razvoju in pogledu na svet. Tradicionalne tržnice torej niso le potencialni prostori za komodifikacijo, ampak lahko vključujejo različne elemente kulturne dediščine, ki bi lahko mestu dolgoročno pomagali izboljšati njegov strateški po- ložaj v družbi vse bolj podobnih si mest. Heterogenost, ki jo ponujajo ti kulturni Earl_FINAL.indd 166 28.11.2019 8:30:56 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim viri, je velika priložnost za vsako mesto, ki želi svoje razvojne strategije zgraditi na različnosti od drugih globalnih in standardiziranih prostorov ter tako postati privlačnejše za obiskovalce in gospodarske akterje. 3 Uporabljen metodološki pristop za analizo podatkov Pred začetkom analize je treba poudariti, da namen tega prispevka ni podaja- nje podrobnih primerjav specifičnih značilnosti vzhodnoazijskih in evropskih mest, temveč predstavitev splošnih učinkov globalnih urbanih kompetitivnih politik v izbranih mestih. Materiali, uporabljeni v tej študiji, so bili večinoma zbrani v ilustrativne namene, da bi predstavili pomen tem, povezanih z urba- nimi spremembami v izbranih mestih. V obsežnejši primerjalni študiji, v kateri bi bila posebna pozornost in nabor raziskovalnih virov namenjena analiziranju 167 specifičnih družbeno-kulturnih značilnosti izbranih primerov, bi bilo mogoče zagotoviti podrobnejše in popolnejše podatke za proučevanje omenjenih pro- blematik. S predstavitvijo delnih oziroma posameznih podatkov smo v tem prispevku želeli predvsem poudariti prostorske preobrazbe, ki vplivajo na za- postavljene družbene in kulturne prostorske elemente, povezane s snovno in nesnovno kulturno dediščino, ki se zrcali v tradicionalnih tržnicah. V prispevku z namenom ilustrativnega prikaza učinkov urbanih kompetitiv- nih politik kombiniramo različne vrste kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. Združevanje različnih metodoloških pristopov je podobno pristopu »mešane raziskovalne metodologije« (Tashakkori in Teddlie 2003) oziroma »utemeljitve- nemu teoretičnemu pristopu (Grounded theory (op. p.))« (Holt-Jensen 1988, Glaser 1998) pri razvoju raziskovalnega procesa. Zasnova raziskovalnega pri- stopa s pomočjo utemeljitvene teorije predpostavlja uporabo večplastnih po- datkov, ki vodijo od specifičnih podatkov na terenu do identifikacije splošnih trendov in ključnih teorij, ki lahko pojasnijo značilnosti, ki se odražajo v pro- storskem razvoju izbranih mest. Natančneje, metodološki aparati, ki se upora- bljajo v tem raziskovanju, segajo od (polstrukturiranih) terenskih intervjujev in strukturiranih vprašalnikov do terenskih opazovanj in sekundarne analize ne- katerih statističnih podatkov. Značilnosti vsakega uporabljenega niza podatkov so podrobneje razložene v posebnih razdelkih izbranih ilustrativnih primerov. 3.1 Analiza vpliva urbanih kompetitivnih politik na tradicionalne prostore potrošnje Na prvi pogled se zdi, da družbeno-prostorski konteksti Vzhodne Azije in Evro- pe nimajo veliko skupnega. Popolnoma drugačna perspektiva pa se razkrije, Earl_FINAL.indd 167 28.11.2019 8:30:56 Matjaž URŠIČ če urbano prenovo začnemo dojemati kot instrument intenzivne preobrazbe v pogojih globalnega prestrukturiranja mest. V tem kontekstu se med vzhod- noazijskimi in evropskimi mesti pojavijo pomembne podobnosti. V zadnjih desetletjih je v vzhodnoazijskih in evropskih mestih prišlo do izjemne širitve korporativnih prostorov potrošnje oziroma trgovine na drobno, ki izvira iz ve- likih svetovnih podjetij in globalnih trgovskih verig. Do širitve maloprodaje ni prišlo na podlagi rasti ali ekspanzije tradicionalnih tržnic oziroma drugih tradicionalnih prostorov potrošnje (npr. tradicionalnih nakupovalnih ulic ali nakupovalnih sosesk), temveč na osnovi rasti korporativnih prostorov potro- šnje, ki so kvalitativno drugačni od omenjenih. Rast maloprodaje so zazna- movale spremembe potrošniških usmeritev oziroma vzorcev, ki so vplivale na rast vrste velikih večnamenskih potrošnih prostorov, najbolje zastopanih v nakupovalnih središčih, supermarketih, hipermarketih, multipleksih in po- 168 dobno. Omenjeno obdobje rasti korporativnih potrošnih prostorov in zatona tradicionalnih prostorov potrošnje prikazujejo tudi podatki, povezani s spre- minjanjem posameznih kategorij prostorov potrošnje v Vzhodni Aziji in Evro- pi, še posebej pa v Južni Koreji in na Japonskem (grafi 1, 2 in 3). 7 6,2 6 5 5 4 3,4 3 2,7 2 1,7 1,7 1 0,4 0,5 0 ZDA Kanada Evropa Azijsko-pacifiška r. Rast števila nakupovalnih središč Rast površin prodajnih prostorov Graf 1: Rast števila nakupovalnih središč v ZDA, Kanadi, Evropi in azijsko-pacifiški regiji v odstotkih v obdobju 2012–2016 (modra barva) in rast površin prodajnih prostorov nakupovalnih središč glede na posamezne regije (rdeča barva)1 (ICSC Country reports 2018). 1 Azijsko-pacifiška regija obsega Kitajsko, Japonsko, Južno Korejo, Tajvan, Malezijo, Avstralijo, Filipine in Singapur. Evropska regija vključuje države EU ter Švico, Srbijo, Rusijo, Turčijo ter Bosno in Hercegovino. Earl_FINAL.indd 168 28.11.2019 8:30:57 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim 1200000 1036046 1000000 907005 927758 874330 847185 800000 600000 400000 200000 0 169 1962 1972 1982 1988 1991 Graf 2: Trend zmanjševanja števila malih prodajalcev z 1–2 zaposlenima na Japon- skem po posameznih letih (Ministry of International Trade and Industry 1993). 700 600 500 400 300 200 100 0 1970 1980 1983 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 2004 Tradicionalne tržnice Veleblagovnice Supermarketi Franšizne maloprodajne trgovine Graf 3: Spremembe v številu različnih prostorov potrošnje v Južni Koreji (National Statistical Office 1970–1992, Nam 2011). Podatki v treh grafih prikazujejo spremembe, do katerih je prišlo na področju trgovine in delovanja prostorov potrošnje v zadnjem obdobju. Vrstni red si- cer razpršenih statističnih podatkov sledi vrstnemu redu, ki naj bi prikazoval prehod od rasti števila novih potrošnih prostorov (korporativnih nakupoval- nih središč) k zmanjševanju števila zaposlenih oziroma delujočih pri malih Earl_FINAL.indd 169 28.11.2019 8:30:57 Matjaž URŠIČ trgovcih, ki so značilni za tradicionalne prostore potrošnje in tradicionalne tržnice. Podatki se ne spuščajo v analizo podrobnih učinkov v posameznih regijah in skušajo prek prikaza splošnih trendov opozoriti na vplive globaliza- cijskih procesov, ki presegajo lokalne okvire in vnašajo ne le nove elemente v prej zamejeno okolje, temveč tudi spreminjajo delovanje prostorov potroš- nje v najširšem pomenu – prek spreminjanja nakupovalnih navad. Kljub temu da so podatki zajeti iz različnih območij in regij, njihova kombinacija nazorno ponazarja postopne spremembe, do katerih je na globalni ravni prišlo zaradi vzpona urbanih kompetitivnih politik ter drugačne percepcije namembnosti lokacij in vrednosti prostorov oziroma snovne in nesnovne kulturne dedišči- ne, zbrane na prostorih tradicionalnih tržnic. Novi trgovski prostori so potrošnikom v primerjavi s tradicionalnimi tržnicami 170 ponudili novo vrsto potrošniške izkušnje, ki temelji na čistih, varnih in standar- diziranih nakupovalnih prostorih. Gre za prostore, kjer je postavljeno »gleda- lišče, v katerem pomirjena publika uživa v veličini skrbno instrumentiranega korporativnega spektakla« (Crilley v Mitchell 2000, 137). V takih »poljavnih« prostorih tudi ni mesta za »družbeno nezaželene« (Soares 2002) obiskovalce – brezdomce, nezaposlene in druge, za katere se zdi, da ogrožajo »urejenost skrbno konstruirane iluzije suspenza, ki jo od publike zahtevajo vse gledališke predstave« (Mitchell 2000, 137). Nakupovalno središče je prostor, ki pri potro- šniku ustvarja zgolj iluzijo nadzora nad okoljem. Obiskovalec si domišlja, da se je znašel v idealnem okolju, v resnici pa je le eden izmed množice obiskovalcev v visoko namensko izoblikovanem prostoru, ki ga nadzirajo lastniki in načrtoval- ci prostorov. Razliko med kraji in nakupovalnimi središči je lepo ponazoril Knox, ki je zapisal: »Čeprav so urbani prostori oblikovani in prodani v skrbno izmerje- nih parcelah, se prodajajo v velikih paketih« (Knox v Mitchell 2000, 138). V tradicionalnih prostorih potrošnje je potrošnik moral vložiti bistveno več na- pora v proces nakupovanja in ocenjevanja kakovosti blaga ter sodelovati oziro- ma stopiti v stik s prodajalcem. Vse to je zamenjal samopostrežni sistem, ki je kupcem omogočil bolj individualizirano nakupovalno izkušnjo (Crowley 2000). Nakupovanje je postalo intrinzična izkušnja, kjer se posameznik ne samo iz- raža, temveč tudi gradi svojo identiteto z nakupovanjem določenega blaga (Campbell 1995, Lash in Urry 1996, Slater 1997). V tem smislu kupec postane bolj samostojen pri zadovoljevanju svojih potreb ter ima možnost bolje izraziti želje in impulze, s tem ko se sam odloča, kdaj so potrebne dodatne informacije o izdelku. Ob tem je pomembno dodati, da je opisana avtonomija potrošni- ka le navidezna, saj »samoizbira« potrošniških usmeritev odpira možnosti za večji vpliv procesa mediatizacije, trženja in komodifikacije, ki vse bolj prodi- ra na zasebna področja družbenega življenja. Med tem postopkom vdiranja v Earl_FINAL.indd 170 28.11.2019 8:30:57 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim zasebnost posameznikov se meje med potrošnjo in zabavo vse bolj brišejo in postajajo nerazpoznavne. Mediji postajajo pomembni promotorji trendov v potrošnji in vplivajo na konstrukcijo potrošniških želja, nakupovalni prostori pa so v tem kontekstu varno, sterilno, standardizirano in dobro nadzorovano oko- lje, kjer se želje za kratek čas izpolnijo. Crewe (2003, 353) ob tem navaja, da je »komodifikacija neusmiljen proces, ki se mora končati s kulturnim zlitjem«, saj nakupovalna središča postanejo »bojna plovila kapitala, ki potrošnike vse bolj potiskajo v smer nezavednega delovanja« (Amin in Thrift 2002, 40). Širitev obsežnih standardiziranih nakupovalnih površin, ki so vedno bolj pove- zane s spektaklom in zabavo, se dobro prekriva s poskusi prenove tradicional- nih prostorov potrošnje in kompetitivnimi urbanimi politikami. Rezultati pro- cesov prenove, ki so povezani s procesi komodifikacije in večjim poudarkom na oblikovanju prodajno primerne potrošniške izkušnje oziroma t. i. »industrijah 171 užitka in izkustev«, so imeli mešane učinke na delovanje tradicionalnih prosto- rov potrošnje. Učinke prenov, ki izhajajo iz kompetitivnih urbanih politik, na tradicionalne prostore potrošnje (TPP)2 lahko kategoriziramo glede na različne razvojne ravni, ki lahko po eni strani prispevajo k rasti prostora potrošnje in nje- govi družbeno-ekonomski funkciji, po drugi strani pa lahko zmanjšujejo njegov družbeni in gospodarski pomen. V spodnji tabeli (tabela 1) so po stopnjah od 1 do 4 podani možni učinki urbanih prenov na tradicionalne prostore potrošnje. V tej kategorizaciji 1 pomeni pozitivne učinke, 4 pa izrazito negativne učinke na delovanje tradicionalnih prostorov potrošnje. Tabela 1: Učinki urbanih prenov na tradicionalne prostore potrošnje glede na posamezne stopnje učinkov (Prilagojeno po Ursic 2013). Opisi možnih učinkov kompetitivne urbane prenove na TPP 1 Rast tradicionalnega prostora potrošnje (TPP) – revitalizacija in rast trgovinskih transakcij malih trgovcev (npr. širitev prodajnih možnosti tradicionalnih kmetijskih tržnic v sektor ekološkega kmetijstva) 2 Rahlo zmanjšanje površin, števila trgovin in transakcij malih trgovcev ter preusmeritev TPP v različne sektorje trgovine (npr. zmanjšanje oziroma specializacija ponudbe od »čevljev« k »hrani« ali od ene starostne/družbene skupine k drugi itd.) 3 Popolna preusmeritev TPP na različne gospodarske sektorje (npr. večji poudarek na turizmu, poudarjeni prizoriščnosti, teatralnosti, spektaklu itd.) 4 Izključitev ali delna zaustavitev ter nadomestitev TPP z drugimi funkcijami ali gospo- darskimi akterji (npr. uvedba verig supermarketov, tematskih parkov, CBD območij itd.) Nekatere od teh učinkov je kljub razmeroma velikim družbeno-kulturnim razli- kam med Vzhodno Azijo in Evropo mogoče prepoznati in primerjati na svetovni 2 V nadaljevanju prispevka bomo izraz »tradicionalni prostori potrošnje« zamenjali s kratico TPP. Earl_FINAL.indd 171 28.11.2019 8:30:57 Matjaž URŠIČ ravni. V tabeli 2 so navedeni nekateri reprezentativni primeri prenove tradicio- nalnih tržnic iz različnih okolij. Vsem primerom je skupno, da gredo skozi proces intenzivne prenove, ki temelji na kompetitivnih urbanih politikah in močno vpliva na lokalni kontekst oziroma krajevne prostorske posebnosti tradicionalnih tržnic. Posamezni analizirani primeri TPP so na različnih stopnjah oziroma so kompeti- tivne urbane prenove imele različne učinke na njihov razvoj in delovanje. Tabela 2: Spremembe značilnosti TPP v izbranih mestih Vzhodne Azije in Evrope (Kim et al. 2003; Ursic, Kriznik 2012; Kreja 2004; Piskiewicz 2000; SDSC 2014; House of Commons 2009). 34 TPP Opis lokacije Razv. Razvojna stopnja TPP – opis stop. trenutnega trenda razvoja območja Območje TPP Območje različnih 2–4 Območje, sestavljeno iz manjših TPP v 172 Dongdaemun tipologij nakupovalnih različnih razvojnih fazah. Spremembe prostorov, kjer se segajo od rahlega zmanjševanja in (Koreja) mešajo odprti in zaprti preusmeritve dejavnosti (2. faza) do TPP (nakupovalne ulice, zaustavitve (4. faza) in zamenjave zaprte oziroma pokrite manjših tržnic z drugimi ekonomskimi tržnice in bazarji)3 akterji. Območje TPP Območje zlasti dveh 2–3 Območje, ki vsebuje različne manjše Namdaemun tipologij nakupovalnih tržnice, se ni močno zmanjšalo, (Koreja) prostorov, kjer se ampak je doživelo delno preusmeritev vzdolž nakupovalnih dejavnosti (2. in 3. stopnja) v smislu ulic mešajo odprti in specializacije trgovin in privabljanja zaprti TPP specifičnih skupin potrošnikov (proces turistifikacije, muzealizacije, ponudbe tematskih prostorov zabave itd.) Območje Območje različnih 2 Območje v bližini prometne postaje TPP Nakano trgovskih tipologij, Nakano je v fazi nadaljnjega (Japonska) ki vključuje bazarje, razvoja (2. stopnja), kjer prihaja do pokrite tržnice in povečanja ekonomskih učinkov zaradi topična nakupovalna specializacije ponudbe, hibridizacije središča4 v različnih različnih rab prostorov (turistifikacija, lastniških razmerjih prodaja avtentičnih izdelkov, masovna prodaja) in dobre prometne umestitve (povezave) lokacije. 3 Bazarji so sestavljeni iz »številnih majhnih kioskov ali stojnic v lasti malih trgovcev, ki so or- ganizirani po sistemu notranjih nakupovalnih ulic oziroma središč« (glej Kreja 2004, 9). 4 Topično nakupovalno središče pomeni hibridizacijo značilnosti nakupovalnega središča in ba- zarja, tako pri upravljanju kot postavitvi. Za razliko od nakupovalnega središča v zahodnem (korporativnem) slogu so najemniki topičnega nakupovalnega središča člani trgovske zveze, ki upravlja z njim (ibid.). Earl_FINAL.indd 172 28.11.2019 8:30:57 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim TPP Opis lokacije Razv. Razvojna stopnja TPP – opis stop. trenutnega trenda razvoja območja Območje TPP Območje tradicionalne 2–4 V primeru preselitve največje ribje Tsukiji – Ginza tržnice in malih tržnice Tsukiji se prepletajo različne (Japonska) in bazarjev (v lasti in stopnje učinkov kompetitivne urbane Tsukiji – Toyosu upravljano s strani prenove. Na prvotni lokaciji v četrti formalnih avtoritet) Ginza prihaja do prehoda v stopnji 3 in 4, medtem ko se na območju lokacije Toyosu (preselitveno območje) pojavljata stopnji 2 in 3. Območje TPP Območje sestavljajo 3–4 V primeru varšavskih nakupovalnih Marszalowske obsežne in raznovrstne ulic se je vloga tradicionalnih tržnic v in Pulawske maloprodajne zadnjem desetletju močno zmanjšala. ulice v Varšavi površine, vključno z Območje se intenzivno preoblikuje, (Poljska) bazarji, tradicionalnimi saj se tradicionalne tržnice poskušajo 173 tržnicami in prilagoditi in tekmovati z novimi korporativnimi maloprodajnimi objekti, vendar niso nakupovalnimi središči zelo uspešne (3. in 4. stopnja). Območje TPP Območje vključuje tri 2–3 Na tržnice vpliva ponudba novih Lewisham v tradicionalne tržnice, trgovskih objektov na tem območju. jugovzhodnem ki jih nadzoruje mestni Poleg tega se tradicionalnim Londonu svet (Lewisham, tržnicam delno ni uspelo prilagoditi (Velika Catford, Depford), novim potrebam in pričakovanjem Britanija) upravljajo pa ekipe potrošnikov. Tržnice se z različnimi tržnic programi trudijo najti nove razvojne poti in se preusmeriti (specializirati) na različne sektorje trgovine (2. in 3. stopnja). Vseh šest opisanih TPP doživlja korenite spremembe v smislu upravljanja, po- nudbe, videza in prostorske organizacije. Pri tem je treba poudariti, da so bili izbrani zlasti na podlagi prikaza nezadostnih učinkov, ki se vežejo na nezmo- žnost ali nezadostnost ohranjanja določenih družbeno-kulturnih kvalitet teh prostorov. Razvojne stopnje izbranih primerov tako segajo od 2. do 4. stop- nje, medtem ko noben izmed njih ne doživlja popolnega razcveta v smislu ohranjanja svojih zgodovinsko-kulturnih funkcij in oblik delovanja. Določene oblike spreminjanja tradicionalnih prostorov potrošnje so s tega vidika ra- zumljive, saj modernizacija prinaša nujne spremembe v delovanju prostorov potrošnje, ki se v večji meri prilagajajo novim oblikam potrošnje. S tega vidi- ka ne preseneča uspešna revitalizacija posameznih tradicionalnih prostorov potrošnje v Južni Koreji, kot so Tongin, Mangwon in deloma Insadong. Kljub posameznim primerom uspešne revitalizacije je treba opozoriti na splošni Earl_FINAL.indd 173 28.11.2019 8:30:57 Matjaž URŠIČ trend upadanja števila tradicionalnih tržnic v Seulu, ki se vežejo zlasti na ne- formalne manjše ulične tržnice bolj lokalnega značaja. Te so zaradi svojega lo- kalnega, na videz zgodovinsko-kulturnega vpliva podvržene bistveno večjim prostorskim spremembam ali celo postopnemu ukinjanju (primerna ponazo- ritev za to je ukinitev tržnice Dongdaemun Stadium in zadnji poskusi prenove ribje tržnice Noryangjin v Seulu). Še pomembnejše kot fizične spremembe v tradicionalnih prostorih potroš- nje se zdijo funkcionalne in družbene spremembe, ki na omenjenih obmo- čjih spreminjajo potrošniško izkušnjo. Čeprav tradicionalni prostori potro- šnje ohranjajo elemente svoje fizične kulturno-zgodovinske dediščine, se spreminja način njihove uporabe, ki se veže na bistveno drugačne oblike potrošnje izkustev. S tega vidika so procesi intenzivne urbane prenove v 174 primeru območja Dongdaemun v Južni Koreji (npr. projekt Dongdaemun Design Plaza (DDP), prestrukturiranje in obnova potoka Cheonggyecheon itd.) vplivali na območja v Seulu s spremembo funkcionalnosti, premesti- tvijo določenih skupin prebivalcev in malih (mikro) gospodarskih akterjev ter z novo infrastrukturo (sliki 1 in 2). Med procesom prenove območja Dongdaemun so nekaterim trgovcem, ki so delovali na območju prenove, zaradi spremembe funkcionalnosti območja ponudili premestitev in nado- mestne prostore v drugem predelu mesta. Veliko nekdanjih trgovcev s tega območja se je zaradi procesov prenove preselilo v nadomestne prostore Seoul Folk Flea Market. Območje Dongdaemun se med procesom prenove torej počasi preobliku- je, saj se število manjših lokalnih trgovin in tekstilnih proizvodnih obratov zmanjšuje, pojavljajo pa se nove funkcije, kot so turizem, kultura, izobraže- vanje, poslovne površine itd. (Kim et al. 2003; Ursic, Kriznik 2012). Podoben je primer drugega območja v Seulu – TTP Namdaemun –, ki je bilo v obdobju 1968–1970 povsem prenovljeno (slika 3). Čeprav je projekt modernizacije in revitalizacije s promocijo nove infrastrukture sprva uspešno povečal števi- lo obiskovalcev, je določil tudi njegove razvojne meje in omejil njegovo pro- storsko rast. Posledica tega je bila razpustitev družbene strukture obstoječih trgovcev, preoblikovanje osnovnih tržnih funkcij in okrepitev turistifikacijskih procesov (Kim et al. 2003). Earl_FINAL.indd 174 28.11.2019 8:30:57 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim 175 Slika 1: Območje TPP Dongdaemun (arhiv avtorja). Slika 2: Območje urbane prenove v TPP Dongdaemun (arhiv avtorja). Earl_FINAL.indd 175 28.11.2019 8:30:57 Matjaž URŠIČ 176 Slika 3: Območje TPP Namdaemun (arhiv avtorja). Na območju TPP Nakano na Japonskem je prišlo do preoblikovanja t. i. sho- tengai (tradicionalne nakupovalne ulice) v bolj hibridno obliko nakupoval- nih površin, ki združuje različne možnosti upravljanja in ponudbe trgovin (slika 4). K razmeroma uspešnemu preoblikovanju prostorov so veliko pri- pomogli dolga zgodovina posameznih trendovskih trgovin na nakupovalnih alejah (npr. Nakano Broadway), delna specializacija in mešanje ponudbe ter dobra prometna omreženost. Zlasti slednja je v Tokiu ključnega pomena za uspešen razvoj tržnih dejavnosti. Povsem drugače je pri največji ribji tržnici na svetu Tsukiji v Tokiu, ki je do nedavnega veljala za družbeno, kulturno in zgodovinsko institucijo priprave, predelave in prodaje hrane (slika 5). S preselitvijo tržnice v nove prostore na otoku Toyusu v začetku leta 2019 je tržnica v četrti Ginza uradno prenehala obstajati v prvotni obliki. Pri tem je prišlo do pomembnega preoblikovanja ponudbe izdelkov, malih trgovin, družbenih omrežij trgovcev ter njihovih praks in ritualov, ki so bili poveza- ni z dolgim delovanjem tržnice. Kljub ohranjanju manjšega zunanjega dela trgovin in restavracij se pojavljajo številna vprašanja glede zmanjševanja snovne in nesnovne kulturne dediščine, do katerega je prišlo s preselitvijo tržnice (Bestor 1999, 2004). Earl_FINAL.indd 176 28.11.2019 8:30:57 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim Bestor (1999, 203–209) pojasnjuje, da je tržnica s svojimi vlogami in storit- vami »generator kulturnih pomenov«, kjer »trgovce – tako majhne kot velike – razumemo kot skrbnike japonske kulinarične dediščine in pomemben vir kulturnega kapitala«. Trgovci na tržnici Tsukiji s svojim znanjem o morskih sadežih, ki se je kopičilo več generacij, so utelešena in do določene mere in- stitucionalizirana oblika kulturnega kapitala. Kot opisuje Bestor, s svojo pripa- dnostjo edinstveni tržnici posedujejo »kulturni kapital, ki ima izjemno zgodo- vinsko vlogo. Hkrati se njihove kulturne pozicije vsakodnevno reproducirajo in krepijo z udeležbo pri razširjanju in ustvarjanju razlik med morskimi živi- li, od katerih so odvisne tako restavracije kot ljubiteljski poznavalci« (ibid.). Selitev tržnice kaže na mehanizme instrumentalizacije, ki zmanjšujejo vlogo pomembnih deležnikov, tj. trgovcev, ki sestavljajo njena družbena omrežja. Z instrumentalizacijo trgovcev prihaja do omejevanja njihovih razlagalnih 177 shem oziroma do arbitrarne selekcije primernih oblik kulturnega kapitala, kar posledično vodi k razpadanju obstoječih tradicionalnih simbolnih hierarhij. Glede na to omejeno percepcijo oblik kulturnega kapitala starih in fizično raz- padajočih tržnic nimamo za kraje velikega kulturnega pomena. Preoblikova- nje edinstvenih, še nestandardiziranih in lokalno vpetih prostorov potrošnje po načelu zastarelih simbolnih hierarhij Berman (1988) opredeljuje kot obliko »urbicida«, kjer nezmožnost preoblikovanja obstoječih družbeno-ekonom- skih odnosov blokira možnosti za razvoj socialno in kulturno bolj vključujočih mehanizmov urbanističnega načrtovanja. Slika 4: Območje TPP Nakano (arhiv avtorja). Earl_FINAL.indd 177 28.11.2019 8:30:57 Matjaž URŠIČ 178 Slika 5: Območje TPP Tsukiji pred zaprtjem (leto 2014) (arhiv avtorja). V ilustrativnem prikazu sprememb TPP v evropskih mestih primer varšavskih nakupovalnih ulic izstopa v kontekstu transformacije območja s širitvijo ozi- roma dodajanjem novih prostorov maloprodaje. Trinajst od devetnajstih ob- stoječih obsežnih projektov prenove ob ulicah Marszalkowska in Pulawska je bilo izvedenih po letu 1995 (slika 6). Novi, pretežno korporativno osno- vani prostori potrošnje so močno vplivali na skupine malih prodajalcev na tržnicah in v topičnih nakupovalnih središčih. Mestne oblasti so na majhne neformalne tržnice, ki so nastale v tranzicijskem prehodu iz enega v drug politično-ekonomski sistem, gledale kot na nezaželen učinek preoblikovanja trga in jih niso vključevale v dolgoročne načrte razvoja trgovine (Kreja 2004). Ponudniki na tržnicah se soočajo z ovirami ne le zaradi povečevanja obse- ga upravnih omejitev, temveč tudi zaradi spremembe potrošniških navad in odliva kupcev, ki se raje odločajo za nakupovanje v bolj formalno urejenih in standardiziranih prostorih potrošnje (Piskiewicz 2000). Izjemno veliko števi- lo prostorov potrošnje v Londonu in konkurenca med njimi močno vplivata na tradicionalne (lokalne) tržnice v Lewishamu (slika 7). Te se kljub rahlemu zmanjševanju števila obiskovalcev trudijo prilagoditi novim potrebam potro- šnikov z vključevanjem novih oblik ponudbe in storitev (npr. kmečka tržnica, ponudba organskih živil itd.), s čimer želijo povečati zanimanje potrošnikov (SDSC, 2010; House of Commons 2009). Tržnice želijo ustvariti tudi distinkcije v odnosu do drugih prostorov potrošnje, zato v večji meri poudarjajo svojo identiteto z nameščanjem novih označitev, integriranjem nove infrastrukture ter izboljševanjem fizične in arhitekturne podobe trga. Earl_FINAL.indd 178 28.11.2019 8:30:57 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim 179 Slika 6: Območje TPP Marszalkowska (Wikipedia). Slika 7: Območje TPP Lewisham (www.lewishamlocal.com). 3.2 Razprava o učinkih urbanih kompetitivnih politik na tradicionalne prostore potrošnje Primerjalna analiza strukturnih trendov v potrošnji po posameznih regijah je pokazala, da je porast korporativne trgovine na drobno v zadnjih dveh dese- tletjih močno prizadel tradicionalne (lokalne) prostore potrošnje. Spremem- be v delovanju TPP so običajno spremljale intenzivne urbane preobrazbe; te Earl_FINAL.indd 179 28.11.2019 8:30:58 Matjaž URŠIČ so temeljile na urbani prenovi ali postavljanju novih objektov, ki so vplivali na lokalno (mikro) gospodarsko okolje. Pri analizi sprememb tradicionalnih prostorov potrošnje na posameznih območjih pogosto opozarjamo na lokal- ne posebnosti, ki sicer izjemno vplivajo na njihovo delovanje, vendar ob tem pozabljamo na pomen globalnih dejavnikov, ki lahko v enaki meri sovplivajo na procese preobrazbe. Globalizacija s tega vidika predstavlja določeno obli- ko prisile, s katero se v specifičnih situacijah soočajo prebivalci in obiskovalci mesta. S pomočjo novih tehnologij se vpliv nekaterih dejavnikov skokovito povečuje, saj v mestnih dejavnostih prevzemajo vse pomembnejšo vlogo. Globalna omrežja se zaradi svoje fleksibilne narave lažje prilagajajo na spe- cifične situacije, zato si podrejajo tradicionalna, notranja omrežja lokacij ter obenem uvajajo določene oblike strukturalne prisile. Po Castellsovih (1997; 1999) besedah »prostor tokov vse bolj izpodriva prostor krajev«. Ker je kapi- 180 tal fleksibilen ter se ne meni za fizične meje in prostorske ovire, se njegova moč razrašča prek moči države in lokalnega okolja. Po avtorjevem mnenju so v nevarnosti vsi lokalno zaprti demokratično urejeni sistemi, saj sposobnost kapitala, da kroži globalno, bistveno bolj ustreza strategiji preživetja v pogo- jih prostorsko-časovne kompresije. Kapital za prenos informacij ne potrebuje odprtih, javno definiranih komunikacijskih kanalov, soglasja večjega števila ljudi ali striktno definiranih kulturnih kodov. Osnovno vodilo je prilagajanje in uspešno delovanje sistema, včasih tudi za ceno lomljenja lokalno definiranih kulturnih kodov, kar v specifičnem lokalnem okolju sproža tudi določene obli- ke bolj ali manj uspešnega odpora do globalizacijskih procesov. Sodobni procesi »prenavljanja« tradicionalnih prostorov potrošnje sovpada- jo s trenji, ki se pojavljajo na relaciji med globalnim in lokalnim, pri čemer je izjemnega pomena vzpostavljanje večdimenzionalne primerjalne sheme, ki lahko prikaže ekstenzivnost globalizacijskih vplivov. Relevantnost primerjav med različnimi vzhodnoazijskimi primeri in ilustrativno umeščanje posame- znih evropskih primerov s tega vidika dajeta analizi spreminjanja prostorov potrošnje potrebno legitimizacijsko oporo, ki kaže, da procesi globalizacije, sicer z različnimi družbeno-kulturnimi poudarki, vodijo k podobnim učinkom na lokalni ravni. Ti se ne zrcalijo le v spremembah fizičnega okolja, ki se raz- likuje od primera do primera, temveč v še pomembnejši funkcionalni spre- membi načinov delovanja tradicionalnih prostorov potrošnje, ki se na global- ni ravni vse bolj usmerjajo v turistifikacijo in občasno »flanersko« nakupova- nje, medtem ko se potrošnja v smislu konzumerizma seli na druge prodajne platforme (nove oblike nakupovalnih prostorov, središč, nakupovanje prek spleta itd.). Primerjalna analiza ilustrativnih vzhodnoazijskih in evropskih primerov preobrazbe tradicionalnih prostorov potrošnje s tem namenom s Earl_FINAL.indd 180 28.11.2019 8:30:58 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim pomočjo induktivnega povezovanja različnih poudarkov prenove usmerja k identifikaciji nekaterih elementov globalnih procesov preobrazbe mest. Tako v Koreji, na Japonskem in v Evropi poteka intenzivno prestrukturiranje TPP, vendar z nekoliko drugačnimi poudarki. V Koreji in na Japonskem pro- cese urbane prenove in posledično spremembe TPP močno spodbujajo želje vlagateljev (developerjev) in lastnikov prostorov po večji maksimizaciji do- bička na omenjenih lokacijah. Posledično se manj pozornosti posveča ohra- njanju specifičnih elementov materialne (fizičnih artefaktov) in nematerialne dediščine oziroma nesnovnih kulturnih vrednosti (socialnih omrežij, ritua- lov, navad) na lokacijah in vlogi, ki jo tradicionalne tržnice igrajo v lokalnem okolju. Podobne učinke lahko opazimo tudi pri ilustrativnih primerih TPP iz Vzhodne Evrope (Varšava), ki so se v zadnjih desetletjih zaradi gospodarske in politične tranzicije intenzivno spreminjali in se zdaj počasi približujejo ra- 181 zvojnim modelom, ki temeljijo na večjem vključevanju javnosti in lokalnih skupnosti v razvoj tržnic. Lokalne tržnice v Lewishamu so primer iz zahodnega okolja, ki v zadnjem desetletju ni doživelo tako intenzivne preobrazbe kot os- tali TPP, vendar sta na njihov razvoj prav tako vplivali rast množične potrošnje in sprememba potrošniških navad. V primerjavi z drugimi TPP, ki večinoma temeljijo na poskusih povečevanja ekonomske upravičenosti tradicionalnih tržnic, skuša strategija za razvoj TPP v Lewishamu gospodarsko delovanje tr- žnic povezati z vključevanjem javnosti oziroma različnih deležnikov in lokalnih skupnosti ter z izboljševanjem vizualne in družbene identitete tržnic. Kljub razlikam, ki se pojavljajo pri preučevanju TPP v Koreji, na Japonskem in v Evropi, imajo ilustrativni primeri skupne imenovalce, ki jih je mogoče zazna- ti in prikazati kot učinek urbanih kompetitivnih politik v omenjenih mestih: 1) Kvantitativno zmanjšanje števila tradicionalnih tržnic, njihovih površin in trgovinskih transakcij – tržni delež tradicionalnih tržnic se počasi zmanj- šuje v korist drugih (korporativnih) prostorov potrošnje (nakupovalna središča, tematski parki, supermarketi, diskonti in drugi potrošniški kon- cepti), in sicer zaradi razlogov, kot so: a) povečevanje pomena avtomo- bilske mobilnosti (povečanje števila avtomobilskih potrošnikov), b) mno- žična proizvodnja prej unikatnih obrtniških izdelkov (pomembnost razlik v cenah na debelo in drobno), c) spremembe v dojemanju, samoidenti- fikaciji življenjskega sloga potrošnika (pomen higienizacije prostorov po- trošnje, notranjega dizajna prostorov itd.), d) strategije urbanističnega načrtovanja temeljijo na kapitalizaciji lokacije, tj. izkoriščanju lokacijskih prednosti tradicionalnih tržnic, e) prehod na digitalno nakupovanje, kjer korporativne verige potrošnih prostorov bolje kombinirajo fizične in vir- tualne prodajne sisteme na drobno. Earl_FINAL.indd 181 28.11.2019 8:30:58 Matjaž URŠIČ 2) »Tradicionalne tržnice« se spreminjajo v »potrošniške tržnice« in z na- menom približevanja sodobnemu potrošniku iz prostorov izločajo »nep- rimerne« elemente kaosa, vizualne konfrontacije, heterogenosti, etnič- ne in subkulturne avtentičnosti ter s tem zmanjšujejo pomen socialnih omrežij in unikatne družbeno-kulturne vrednosti TPP. 3) »Zmanjševanje krajevnosti« in »deteritorializacija« TPP – Tomlinson (1995) trdi, da globalizacija na prostore vpliva tako, da zmanjšuje poveza- nost med kulturo in krajevnostjo. Deteritorializacija vodi v razvoj »nepro- storov« (Augè 1995), tj. prostorov brez relacijskih ali zgodovinskih identi- tetnih nastavkov. V tej perspektivi TPP izgubljajo elemente avtentičnosti, ki jih nadomešča standardizacija, homogenizacija oziroma zmanjševanje kulturne raznolikosti. 4) Spremembe v prevladujoči ekonomski usmerjenosti TPP – tradicional- 182 ne tržnice uvajajo spremembe v strukturi funkcij, storitev in ponudbe (npr. prehod iz raznolikosti ponudbe v monofunkcionalnost, specializaci- jo ter osredotočanje na določene produkte in storitve) ali specializacijo celotnih tržnic za določene starostne, dohodkovne, življenjsko-stilske in etnične skupine obiskovalcev, potrošnikov itd. Spremembe v gospodarski usmerjenosti tržnic pogosto spremljajo procesi turistifikacije, kjer imajo večji pomen turizem, slikovitost, olepševanje prostorov, dogodkovnost, spektalizacija itd. Pri analizi spreminjanja tradicionalnih tržnic je treba omeniti, da spremembe ne potekajo premočrtno, v smislu popolnega spreminjanja sistema potro- šnje in nakupovanja. Gre za postopne spremembe, ki v daljšem časovnem obdobju pri posameznih skupinah potrošnikov spreminjajo načine uporabe prostorov potrošnje. Določen delež potrošnikov in tradicionalnih tržnic s tega vidika ostaja v mestnih središčih, spreminja pa se okolje oziroma kontekst njihovega delovanja, ki jih sili v spreminjanje načinov delovanja in prilagaja- nja novim tipom potrošnje in potrošnika. Med tem procesom prilagajanja se torej določen delež tradicionalnih tržnic prilagodi novim okoliščinam in de- luje uspešno, medtem ko druge, manj fleksibilne oblike tradicionalnih tržnic z drugačnim programom, strukturo zaposlenih in storitvami spremembe bi- stveno bolj občutijo in so prisiljene v preoblikovanje ali opuščanje dejavnosti. Na te distinkcije v delovanju tradicionalnih tržnic opozarjajo uspešni primeri revitalizacije tradicionalnih tržnic v vzhodnoazijskih in evropskih mestih. Ne glede na razlike v uspešnosti delovanja posameznih tradicionalnih tržnic je treba poudariti, da splošni trendi opozarjajo na spreminjanje načinov potro- šnje, ki so postopoma ne le zmanjšali število tradicionalnih tržnic, temveč Earl_FINAL.indd 182 28.11.2019 8:30:58 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim so jih tudi pomembno preoblikovali z vidika načinov delovanja in doživljanja potrošniške izkušnje. Zlasti manjše (pogosto ulične) in neformalno urejene (spontane) tržnice na lokalnih zamejenih območjih z manjšo kritično maso obiskovalcev in slabšimi možnostmi dostopanja potrošnikov so bile bistveno bolj prizadete in podvržene različnim vplivom, ki segajo od sprememb lastni- štva prostorov prek nepremičninskih špekulacij do sprememb potrošniških navad, ki uvajajo nove, večje, standardizirane trgovske prostore in podpirajo naraščanje prodaje prek spleta. Tržnice z določenimi kulturno-zgodovinskimi značilnostmi, ki vsebujejo elemente zanimanja, prizoriščnosti in unikatnosti ter so bile locirane na območjih z večjo potencialno kritično maso potrošni- kov in dobrim infrastrukturnim omrežjem, so doživele revitalizacijo, vendar z določenimi učinki, ki so vodili v procese turistifikacije in spektalizacije oziro- ma oblikovanja določenih vrst tematskih parkov, vezanih na potrošnjo. 183 Problematičnost prenove TPP v prikazanih primerih se pravzaprav skriva v opredelitvi oziroma, bolje rečeno, neopredelitvi kompleksnejših oblik hete- rogenosti in kulturnega kapitala, ki je prepogosto prezrt. Procesi globalizaci- je, naraščajoča tekmovalnost med mesti in zahteve po učinkoviti ekonomski regeneraciji namreč zahtevajo hitro prenovo, podprto s kratkoročnimi in jas- no razvidnimi učinki v prostoru. Interesne skupine in vlagatelji se pogosto ne zavedajo dolgoročnih posledic kratkoročne, v glavnem ekonomsko naravna- ne strategije, ki vse premalo upošteva različne družbene vidike prenove TPP. Zaščita in varovanje se osredotočata predvsem na značilnosti izstopajoče zgodovinske dediščine in posledično zgolj na fizično zaščito objektiviziranega kulturnega kapitala, zanemarita pa nematerializirani kulturni kapital. Posledi- ca sta lahko slabitev kulturne heterogenosti, ki se akumulira v določenem ča- sovnem obdobju, in izguba potencialov, razvitih na tem območju. Prihaja do procesov »spektalizacije« (Debord 1999) ali »disneyfikacije« (Zukin 1991), ko se poudarja estetske in fizične vrednosti prostora, umanjkajo pa širše druž- bene povezave in lokalna umestitev. Izkušnje iz več svetovnih mest (glej npr. Jacobs 1994, Zukin 1991, 1995, Featherstone 1991) kažejo, da poskusi po- novnega oziroma naknadnega vzpostavljanja družbene in kulturne raznoli- kosti na območju, kjer je potekala popolna transformacija oziroma radikalna fizična prenova, niso bili popolnoma uspešni. Ko skušamo na prenovljenih območjih ponovno preplesti različne družbeno-kulturne elemente (muzeji, galerije, pisarne, stanovanja, restavracije, ulično dogajanje), nova urbana struktura po navadi ne podpira tesnega sobivanja oziroma mešanja različ- nih družbenih skupin, luksuznih in poceni nakupovalnih prostorov, trgovin ali prepletanja visoko pridobitnih (korporacijskih) in nepridobitnih gospodarskih dejavnosti. Kolateralna škoda projektov prenove so tako pogosto prostorsko Earl_FINAL.indd 183 28.11.2019 8:30:58 Matjaž URŠIČ ločevanje (segregacija), prilagojene oblike zoninga, gentrifikacijski procesi in splošen upad družbeno-kulturne heterogenosti. 4 Zaključki Po mnenju različnih avtorjev (Harvey 1989, Urry 1996, Sennet 1996) po- večana mobilnost in dostop do globalnih omrežij ljudi, virov in informacij ne moreta popolnoma nadomestiti potrebe ali želje po avtentičnih fizičnih izkušnjah, ki jih lahko doživimo v različnih prostorih in krajih. V tem smislu novi, standardizirani, čisti, poljavni (nadzorovani), sterilni prostori potroš- nje ne morejo reproducirati enake vrste izkušenj, kot jo ponujajo tradicio- nalne tržnice s svojo edinstveno heterogeno strukturo. Internacionalizacija 184 gospodarstva in širitev maloprodajne ponudbe sta nedvomno pripomogli k večji konkurenčnosti korejskih, japonskih in evropskih mest na svetovni ravni, vendar sta vplivali tudi na občutljivo delovanje lokalnih okolij. Ško- dljivi vidiki neustrezne prenove TPP se odražajo v majhnem zanimanju in slabi pravni zaščiti majhnih lokalnih podjetij, ki ne morejo konkurirati ve- likim multinacionalnim podjetjem, si ne morejo privoščiti podobnih infra- strukturnih vlaganj in reklame ter se ne morejo ustrezno hitro prilagajati novim izzivom in okoliščinam. Z zmanjševanjem pomena malih lokalnih podjetij v TPP korejska, japonska in evropska mesta izgubljajo del raznolike in uravnotežene urbane koncentracije funkcij, kar je pomembna značilnost, ki dolgoročno pomaga zagotavljati primerno kakovost vsakdanjega življenja in razvoja lokalnih skupnosti. V prispevku smo analizirali vlogo tradicionalnih tržnic v kontekstu kompeti- tivnih urbanih politik v korejskih, japonskih in evropskih mestih, ki poskuša- jo svojo konkurenčnost izboljšati z odpiranjem v svet. Pri tem ugotavljamo, da je v procesih vzpostavljanja konkurenčnih pogojev kljub številnim zgodo- vinskim, kulturnim in institucionalnim razlikam med korejskimi, japonskimi in evropskimi mesti potekala podobna instrumentalizacija urbane prenove TPP. Ta oblika instrumentalizacije urbane prenove lahko kljub posameznim razli- kam na lokacijah, ki smo jih primerjali v tem prispevku, sčasoma pripelje do podobnih negativnih posledic v kvaliteti življenja, ki se odražajo v nezaželenih družbenih, gospodarskih in političnih spremembah. Procesi globalne urbane kompetitivnosti mest na lokalni ravni povzročajo vse večje koncentracije socialno izključenih skupin ljudi, ki so bili med urbano prenovo TPP pogosto prezrti. Hkrati so socialno-ekonomski odnosi na ravni lokalnih skupnosti, ki so povezane s TPP, tako kompleksni, da se javne urba- ne politike brez dolgotrajnih in podrobnih kontekstualnih analiz ne morejo Earl_FINAL.indd 184 28.11.2019 8:30:58 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim brez škode vpletati v delovanje teh tesno prepletenih družbenih omrežij. Od- ziv na te okoliščine mora vključevati »nove kombinacije politik, ki temeljijo na ljudeh in krajevnosti« (Madanipour et al. 1998). Intervencij v TPP tako ni mogoče razumeti le v smislu pristopa od zgoraj navzdol, ampak jih je tre- ba povezati z vključujočimi, participativnimi strategijami urbanističnega na- črtovanja. Tako prostorsko načrtovanje razumemo kot »produkt dialektične interakcije med družbo in prostorom« (Soja 1995). Kljub redkim izjemam je vidik zagotavljanja višje stopnje participacije različnih deležnikov v omenje- nih ilustrativnih primerih nedvomno šibka točka sedanjega sistema prostor- skega načrtovanja. Upoštevajoč razmerja moči pri posegih v prostor imajo za- posleni, lokalne skupnosti in drugi uporabniki tradicionalnih tržnic predvsem simbolno moč, vzvodi moči pa ostajajo trdno v rokah vlagateljev, politike in formalnih institucij. Oblike strategij sodelovanja različnih deležnikov so se v 185 zadnjih letih le malo spremenile in se večinoma osredotočajo na konvencio- nalne metode, kot je predstavljanje informacij javnosti brez neposrednega vključevanja različnih deležnikov (pristop od spodaj navzgor) v procese pro- storskega načrtovanja. Procesi urbane prenove TPP kot posledice kompetitivnih urbanih politik tako uničujejo del nesnovnih družbeno-kulturnih vrednosti, ki so se nabirale de- setletja in se odražajo v socialnih omrežjih začasnih uporabnikov, kulturnih in socialnih storitvah ter v dogodkih, povezanih z izbranimi primeri. Njihova izključenost lahko dolgoročno močno vpliva na kakovost življenja ter na druž- bene, kulturne in ekonomske prakse lokalnih skupnosti. V tem smislu morajo sistemi prostorskega načrtovanja v Koreji, na Japonskem in v Evropi ponovno opredeliti merila in metode, ki se uporabljajo za opredelitev prostorov viso- ke družbene, kulturne in ekonomske kakovosti (Bianchini, Parkinsson 1993). Odnos do različnih materialnih in nematerialnih vrednosti, ki so prisotne na tradicionalnih tržnicah, je v Koreji, na Japonskem in v Evropi še vedno ambi- valenten. To pomeni, da bo treba v prihodnosti razviti nove mehanizme, ki bodo poskušali izmeriti in povezati »nedenarne in nematerialne vrednosti krajev« (Olsson 1999) ter jih povezati v holistično strategijo urbane regenera- cije tradicionalnih prostorov potrošnje. Zahvala Avtor bi se rad zahvalil The Japan Foundation (JF), The Japan Society for the Promotion of Science (JSPS) in The Korea Foundation (KF) za podporo pri raziskovanju. Earl_FINAL.indd 185 28.11.2019 8:30:58 Matjaž URŠIČ Bibliografija Amin, A. in Thrift, N. 2002. Cities: reimagining the urban. Cambridge: Polity Press. Augè, M. 1995. Non-Places: Introduction to an Anthropology of Supermoder- nity. London, New York: Verso. Bell, D. 1974. The Coming of Post-Industrial Society. New York: Harper Colo- phon Books. Bestor, T. C. 1999. »Wholesale Sushi - Culture and Commodity in Tokyo’s Tsukiji Market.« V The Global City, urednik M. Low. New Brunswick, New Yersey, London: Rutgers University Press. ———. 2004. Tsukiji: the fish market at the center of the world. Berkeley, Los Angeles: University of California Press. Berman, M. 1988. All That Is Solid Melts Into Air. New York: Penguin Books. 186 Bianchini, F. in Parkinson, M. 1993. Cultural Policy and Urban Regeneration. Manchester, New York: Manchester University Press. Castells, M. 1989. The Informational City: Information Technology, Econo- mic Restructuring, and the Urban Regional Process. Oxford, Cambridge: Blackwell. ———. 1997. »The Reconstruction of Social Meaning in the Space of Flows.« V City Reader, uredila R. LeGates in F. Stout. London: New York, Routledge. ———. 1999. The Power of Identity. Oxford: Blackwell. Campbell, C. 1995. »The sociology of consumption.« V Acknowledging Consu- mption: A review of New Studies, uredil D. Miller. London: Routledge. Crewe, L. 2003. »Geographies of retailing and consumption: markets in mo- tion.« Progress in Human Geography, 27 (3): 352–362. Crowley, D. 2003. Warsaw. London: Reaktion Books Ltd. Cushman in Wakefiend. 2010. »Shopping Centre Development Report Eu- rope.« Cushman and Wakefiend. Dostop 16. 10. 2013. http://www.cu- shmanwakefield.com/. Debord, G. 1999. Družba spektakla. Komentarji k družbi spektakla. Panegirik. Ljubljana: Koda, Šou. Dupagne, A. in Dumont, E. 2006. Pro Active Management of the Impact of Cultural Tourism upon Urban Resources Economies. Liege: LEMA, Uni- versity of Liege. Featherstone, M. 1991. Consumer Culture. London: Sage. Friedmann, J. 1995. »Where we stand: a decade of world city research.« V World Cities in a World System, uredila P. Knox in P. Taylor. New York, Cambridge: University Press. Glaser, B. 1998. Doing Grounded Theory: Issues and Discussion. Mill Valley, CA: Sociology Press. Earl_FINAL.indd 186 28.11.2019 8:30:58 Kulturna dediščina v precepu med globalnim in lokalnim Granovetter, M. 1985. »Economic Action and Social Structure: The problem of Embeddedness.« American Journal of Sociology 91 (3): 481–510. Hamnett, C. 1984. »Gentrification and Residential Location Theory: A Review and Assessment.« V Geography and the Urban Environment, uredila D. Herbert in R. Johnson. Chichester: Wiley. Harvey, D. 1989. The Condition of Postmodernity - An Enquiry into the Origins of Cultural Change. Oxford: Blackwell. Holt-Jensen, A. 1988. Geography: History and Concepts. 2nd ed. London: Paul Chapman. House of Commons - Communities and Local Government Select Committee. 2009. Market Failure - Can The Traditional Markets Survive. London: Ho- use of Commons. ICSC Country reports. 2018. The Future of Shopping Centers. A.T. Kearney 187 analysis 2012–2018. A.T. Kearney. Jacobs, J. 1994. The Death and Life of Great American Cities. St. Ives: Penguin Books Ltd. Kim, J. I., Lee, C. M. in Ahn, K. H. 2003. »Dongdaemun, a traditional market place wearing a modern suit: the importance of the social fabric in physi- cal redevelopments.« Habitat International 28 (2004): 143–161. Knorr-Cetina, K. 2006. »The Market.« Theory, Culture & Society, 23: 551–558. Kreja, K. 2004 . Changes in Spatial Patterns of Urban Consumption in Post-So- cialist Cities: New Large-Scale Retail Development in Warsaw. Prispevek s konference Winds of Societal Change: Remaking Post-Communist Citi- es, University of Illinois, 18.–19. junij 2004. Lash, S. and Urry, J. 1996. Economies of signs and space. London: Sage. Madanipour, A. 2003. »Social exclusion and space.« V Social exclusion in Eu- ropean cities: Processes, experiences and responses, uredili A. Madani- pour, G. Cars in A. Judith. London/New York: Routledge & Regional Stu- dies Association. Ministry of International Trade and Industry. 1993. Census of Commerce. To- kio: MITI. Mitchell, D. 2000. Cultural Geography – A Critical Introduction. Oxford: Blackwell. Nam, Y. J. 2011. Revitalizing and Reinventing of the Diminishing Public Sphe- re: The Namdaemun Market District in Seoul, Korea. Department of Ar- chitecture: Hanyang University. National Statistical Office. 1970–1992. Report on statistical research of retail and wholesale. Seoul: National Statistical Office. Olsson, K. 1999. »Cultural Built Heritage as a Strategy.« V City and Culture – Cultural Processes and Urban Sustainability, uredila L. Nystrom in C. Fud- ge. Kalmar: The Swedish Urban Environment Council, Lenanders Tryckeri. Earl_FINAL.indd 187 28.11.2019 8:30:58 Matjaž URŠIČ Park, C. 2002. A Model on the Online Buying Intention with Consumer Chara- cteristics and Product Type. Jochiwon, Chungnam: Department of Mana- gement Information Systems/ Korea University. Perrons, D. 2004. Globalization & Social Change: People and Places in Divided World. London: Routledge. Piskiewicz, L. 2000. Wielkopowierzchniowe placówki handlowe w opinii kon- sumentów. Varšava: Institute of Domestic Market and Consumption. Sennett, R. 1996. Flesh and Stone - The Body and the City in Western Civiliza- tion. New York: W.W. Norton & Company. Slater, D. 1997. Consumer culture and modernity. Cambridge: Polity Press. Smith, N. 1996. The new urban frontier: gentrification and the revanchist city. London, New York: Routledge. Soares, J. 1996. Shopping Malls – Mall of America – The Social Life of Cities. 188 New Haven: Department of Sociology, Yale University. Soja, E. 1995. »Postmodern Urbanization: The Six Restructurings of Los An- geles.« V Postmodern Cities, uredila S. Watson in K. Gibson. Oxford: Blackwell. SDSC – Sustainable Development Select Committee. 2010. Street trading re- view. Lewisham: Lewisham Communication Unit. Tashakkori, A. in Teddlie, C. 2003. Handbook of Mixed Methods in Social and Behavioural Research. Thousand Oaks, CA: Sage. Tomlinson, J. 1995. »Homogenization and Globalization.« History of Europe- an Ideas 20 (4–6): 891–897. Urry, J. 1995. Consuming Places. London, New York: Routledge. Ursic, M. in Kriznik, B. 2012. »Comparing urban renewal in Barcelona and Seoul—urban management in conditions of competition among global cities.« Asia Europe Journal 10 (21–39). Ursic, M. 2013. A comparative study of influences of urban regeneration in Korea and Europe. Zaključno poročilo za The Korea Foundation, Universi- ty of Seoul, Seul. Zukin, S. 1991. Landscapes of Power: From Detroit to Disney World. Berkley, Los Angeles: University of California Press. ———. 1995. The Cultures of Cities. Oxford, Cambridge: Blackwell. ———. 1998. Urban lifestyles: diversity and standardisation in spaces of consumption, Urban Studies 35 (5/6): 825–839. ———. 2009. Naked City – The Death and Life of Authentic Urban Places. New York: Oxford University Press. Earl_FINAL.indd 188 28.11.2019 8:30:58 JEZIKI IN PISAVE Earl_FINAL.indd 189 28.11.2019 8:30:58 Earl_FINAL.indd 190 28.11.2019 8:30:58 Kristina HMELJAK SANGAWA Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev: kitajski vzori in japonske inovacije Izvleček Japonsko slovaropisje tako kot japonska pisava izhaja iz kitajske tradicije, a je skozi sto- letja razvilo izvirne sisteme organizacije informacij. Prvi slovarji so na Japonskem nastali po kitajskem vzoru, njihova makrostruktura je bila organizirana glede na grafično obliko pismenk, razporejenih po pomenskih ključih, mikrostruktura gesel pa je bila po kitajskem vzoru enojezična. Ob teh so kmalu nastali tudi dvojezični kitajsko-japonski slovarji s se- mantično pogojeno strukturo. Z razvojem fonetičnih zlogovnic hiragane in katakane se je nato pojavil še tip slovarja, ki japonske besede razvršča fonetično. V prispevku opisujemo ozadje in razvoj različnih sistemov organizacije informacij. Ključne besede: japonsko slovaropisje, slovarska makrostruktura, sistem pisave, semazi- ološka razporeditev, onomaziološka razporeditev Abstract – Macrostructure of Pre-modern Japanese Dictionaries: Chinese Models and Japanese Innovations Japanese lexicography, being based on a writing system that was derived in Japan from the Chinese writing system, is rooted in the Chinese lexicographical tradition, Earl_FINAL.indd 191 28.11.2019 8:30:58 Kristina HMELJAK SANGAWA but developed its own systems to organise lexicographical information. The first di- ctionaries created in Japan listed Chinese characters according to their form and radicals, recording only Chinese language information, while later dictionaries in- cluded also Japanese glosses. The development of the two syllabaries, hiragana and katakana, facilitated the creation of dictionaries with phonetically ordered lists of words. This paper presents the development of different lexicographical systems and their backgrounds. Keywords: Japanese lexicography, dictionary macrostructure, writing system, semasio- logical macrostructure, onomasiological macrostructure 1 Uvod 192 Slovarji so kulturni proizvodi, v katerih se zrcalijo dosežki in vrednote kulturnih in družbenih okolij, v katerih so nastali. Iz slovarjev preteklih dob lahko dobimo vpogled ne samo v besedišče določene dobe, ampak tudi v družbeno dimenzijo jezikovne rabe v tej dobi. Kot orodja, ki služijo jezikovnim uporabnikom v različnih sporočanjskih položajih, slovarji razkri- vajo jezikovno razslojenost, širšo umestitev jezika in jezikovne skupnosti v razmerju do drugih jezikov ter širše z jezikom povezane vrednote. To velja tudi za japonske slovarje: v razvoju japonskega slovaropisja od priročnikov za zapis in branje pismenk v obdobju Nara, ko se je raba pisave na Japonskem šele začela širiti v zelo ozkem krogu menihov in plemstva, prek bolj priročnih slovarjev s fonetično razporeditvijo domačih besed v obdobju Muromachi,1 do razcveta dvojezičnega slovaropisja kot podpore velikopoteznemu načrtu prevzetja tehnoloških dosežkov Zahoda v obdobju Meiji ter do današnje raz- vejane in prilagodljive ponudbe leksikalnih informacij skozi vse kanale, ki jih omogočajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, lahko razberemo spre- membe komunikacijskih vzorcev, družbene vrednosti različnih jezikovnih va- riant in razporeditve znanja v družbi. V razdelkih, ki sledijo, je najprej predstavljen sistem pisave, ki se je na osno- vi kitajske pisave razvil na Japonskem in ki je sooblikoval razvoj japonskega slovaropisja. Nato so predstavljeni tipi slovarjev, ki so se po prevzetju pisa- ve razvili na Japonskem, s posebnim poudarkom na slovaropisnih struktu- rah in postopkih, ki so jih na Japonskem prevzeli iz kitajske tradicije, in na izvirnem prispevku japonskih slovaropiscev k razvoju slovaropisja za govor- ce japonščine. 1 V članku uporabljam standardni sistem latinizacije hepburn za zapis japonskih besed. Podrobnejši opis sistema in njegove rabe v slovenskih besedilih opisujeta Mlakar in Ilc (2009). Earl_FINAL.indd 192 28.11.2019 8:30:59 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev 2 Japonski sistem pisave Celotni razvoj japonskega slovaropisja močno pogojujeta japonski sistem pi- save in njegov razvoj (Seeley 1991/2000, Hirakawa idr. 2006). Pisavo – tako sam pojem pisave kot tudi konkreten sistem kitajskih pismenk – so na Japon- skem spoznali prek korejskih posrednikov, in sicer najverjetneje v 5. stoletju. Podobno kot se je v srednjeveški Evropi pri pisanju dolgo uporabljala samo latinščina, in sicer tako v deželah, kjer so se iz latinščine že razvili različni ro- manski jeziki, kot tudi v germanskih, slovanskih in ostalih deželah, kjer latin- ščina sploh nikoli ni bila primarni govorjeni jezik, se je tudi na Japonskem pri pisanju sprva uporabljala le klasična kitajščina in ne japonščina.2 Ovire pri prehodu k uporabi kitajskih pismenk za zapisovanje do takrat še ne zapisane japonščine so bile dveh vrst: po eni strani objektivna tehnična te- 193 žavnost prilagoditve sistema pisave, ki je nastal za zapis tipološko popolnoma drugačnega jezika in je bil temu jeziku tudi optimalno prilagojen, po drugi strani pa družbeno-kulturno pogojeni zadržki do uporabe domačega jezika namesto bolj prestižne kitajščine v položajih velikega simbolnega pomena, ko se je pisava sploh uporabljala, to je v administrativne, religiozne ali znan- stveno filološke namene. Objektivna tehnična težava pri uporabi kitajskih pismenk za zapis japonščine izhaja iz dejstva, da so kitajske pismenke nastale za zapis izolacijskega tonem- skega jezika s pretežno enozložnim monomorfemskim besediščem, medtem ko je japonščina aglutinacijski jezik s pretežno večzložnim in polimorfemskim besediščem, ki vključuje tudi pregibne besedne vrste. Ko bi kitajski sistem pisave, ki so ga prevzeli na Japonskem, zapisoval glasovne enote jezika (po načelu, ki ga Haas (1983) s Hjelmslevovim izrazom imenuje kenemsko nače- lo),3 bi ga verjetno veliko lažje prilagodili za zapisovanje japonščine, saj ima kitajščina bolj kompleksen in razvejan glasovni sistem s 400 različnimi zlogi (oziroma 1300 različnimi zlogi, če upoštevamo tudi tone), medtem ko ima japonski glasovni sistem štirikrat manjši nabor zlogov, za kar bi potrebovali 2 Podrobneje o vzporednicah med vlogo latinščine v Evropi in kitajsko pisavo v Vzhodni Aziji piše Lurie (2011, 418). 3 Hjelmslev (1938/1971, 161) izraz plérématique (iz grščine πλήρης ( pléres) v pomenu »poln«) uporablja za vsebinsko raven jezika, izraz cénématique (iz grščine κενός ( kenós) v pomenu »prazen«) pa za izrazno raven jezika. Haas (1976, 153) izraza aplicira na kategorizacijo sistemov pisave: pleremsko načelo pisave je po Haasu načelo, pri katerem vsak znak pisave zapisuje eno pomensko enoto jezika (besedo ali morfem), kenemsko pa načelo, pri katerem vsak znak pisave zapisuje glasovno enoto jezika (fonem ali zlog). Podrobnejšo razlago podaja tudi Coulmas (1989, 49), v slovenščini Bekeš (1999, 221), podrobnejšo tipologijo sistemov pisave pa predstavlja Daniels (2001). Earl_FINAL.indd 193 28.11.2019 8:30:59 Kristina HMELJAK SANGAWA manjše število znakov kot za zapis kitajščine (Taylor in Taylor 2014, 259). Ker pa v kitajskem sistemu pisave (po pleremskem načelu) vsaka pismenka za- pisuje eno besedo ali morfem, prenos tega sistema na zapis drugega jezika zahteva bolj kompleksno prilagoditev. Pri zapisovanju polnopomenskih besed si lahko predstavljamo, da je razme- roma intuitivno prenesti rabo pismenke, ki zapisuje besedo z določenim po- menom, na zapisovanje (in posledično branje) odgovarjajoče besede z ena- kim ali podobnim pomenom v drugem jeziku, pri čemer gre pri tem prenosu za neke vrste prevajanje: če v kitajščini na primer besedo s pomenom »gora« zapišemo z znakom 山, lahko isti znak uporabimo za zapis japonske besede / yama/, ki ravno tako pomeni »gora«. Težje pa je najti rešitev za zapis lastnih imen ali funkcijskih besed, ki v prvotnem jeziku, za katerega se je razvila ta 194 pisava, ne obstajajo in zato zanje ne obstaja pismenka. Poleg takih jezikovno-tehničnih težav so rabo japonščine pri pisanju v vseh položajih, v katerih se je začela uporabljati pisava, to je pri državno-admini- strativnih, religioznih ali znanstvenih opravilih, ovirali tudi družbeno in vred- notenjsko pogojeni zadržki. Raba elitne klasične kitajščine kot uradovalnega in znanstvenega jezika je bila družbeno najbolj sprejemljiva in koherentna izbira v času, ko je na Japonskem vladavina Yamato poleg kitajske pisave po- spešeno prevzemala tudi kitajski sistem državne administracije ter budistič- ne, daoistične in konfucijanske doktrine. Sredi 6. stoletja je bil tam ustano- vljen urad za prepisovanje suter ( shakyōsho 写経所), ki je pospešil širjenje budizma, pri čemer so izvorno indijske sutre prevzemali v kitajskem prevodu. V okviru reforme Taika 大化 sredi 7. stoletja, ki je imela kot cilj ureditev cen- tralizirane države po kitajskem vzoru, so sestavili zakonik po kitajskem vzoru in ustanovili šolo za državne uradnike Daigakuryō 大学寮, v kateri je izobra- ževanje temeljilo na konfucijanskih klasičnih delih. V takem kontekstu se je kitajska pisava sprva uporabljala za zapis uradnih besedil v klasični kitajščini in ne neposredno japonščine. Kljub tem oviram se je na Japonskem od 7. stoletja dalje postopoma razvil sistem pisave, ki je omogočil tudi zapisovanje literarnih besedil (poezije, kas- neje dnevnikov in druge proze). V tem sistemu so se kitajske pismenke za zapis japonščine uporabljale po treh različnih načelih. Eno izmed načel, kot smo zgoraj že omenili, je logografsko: kitajsko pismen- ko, ki je prvotno služila zapisu kitajske besede z določenim pomenom, so uporabili za zapis japonske besede z enakim ali podobnim pomenom, kot v zgornjem zgledu pismenke 山, ki je nastala za zapis kitajske besede /srɛn/ (danes /shān/) s pomenom »gora«, na Japonskem pa se je začela uporabljati Earl_FINAL.indd 194 28.11.2019 8:30:59 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev za zapis japonske besede /yama/, ki ravno tako pomeni »gora«. Temu nače- lu v japonščini pravijo načelo kun oziroma kun'yomi, kar dobesedno pomeni »branje razlage« ali »razlagalno branje«, saj je šlo pri branju kitajske pismen- ke z uporabo odgovarjajoče japonske besede za sprotno prevajanje ali »raz- lago« pismenke za japonsko govoreče (Lurie 2011, 175–177, 389). Drugo načelo rabe kitajskih pismenk na Japonskem pravzaprav ne prilagaja kitajske pisave japonskemu jeziku, pač pa japonski jezik kitajski pisavi, tako da kitajske besede skupaj s pismenkami, s katerimi so se v kitajščini zapisova- le, vpelje v japonsko besedišče, pri čemer jih glasovno prilagodi japonskemu glasovnemu sistemu. To načelo, ki mu v japonščini rečemo načelo on oziroma on'yomi (kar dobesedno pomeni »branje zvoka« v pomenu izvorne izgovar- jave kitajske besede), je korenito vplivalo na razvoj japonskega besedišča, ka- terega skoraj polovica je še danes sestavljena iz izvorno kitajskih besed (Satō 195 1981; Okimori idr. 2006, 71). Tretje načelo, ki se po pesniški zbirki Man'yōshū imenuje načelo man'yōga- na, je fonografsko načelo, ki je enako načelu, po katerem so se iz egipčanskih hieroglifov razvile kenemske pisave (Coulmas 1989). Kitajsko pismenko, ki je prvotno služila za zapis določene besede, so uporabili za zapis zloga ali be- sede, ki se je enako izgovarjala, a je imela drugačen pomen. To načelo so najpogosteje aplicirali na izgovarjavo kitajske besede, ki jo je določena pi- smenka prvotno zapisovala, tako da so na primer pismenko 安, ki je prvotno zapisovala kitajsko besedo /an/ (»mir«), uporabili za zapis zloga /a/ v kate- remkoli kontekstu oziroma tudi za besede ali zloge z drugačnim pomenom. To načelo so lahko aplicirali tudi na japonsko besedo ali kun'yomi, tj. japonski prevod kitajske besede, ki jo je določena pismenka prvotno zapisovala, za zapis zloga ali besede z drugačnim pomenom, kot na primer raba pismenke 女, ki je prvotno zapisovala kitajsko besedo s pomenom »ženska«, ki so jo v japonščino prevedli v besedo /me/ (kar ravno tako pomeni »ženska«), za za- pis zloga /me/ v besedi z drugim pomenom, torej ne glede na pomen besede, za zapis katere je znak sploh nastal. Iz pismenk, ki so se uporabljale po tem načelu, sta se s postopno standardizacijo in poenostavitvijo razvili dve zlo- govni pisavi, hiragana in katakana, pri katerih vsak znak zapisuje en zlog in ki se dandanes uporabljata ob kitajskih pismenkah za zapis funkcijskih besed in morfemov. Toda razvoj in standardizacija takega sistema nista bila preprosta ter sta zahtevala veliko poskusov in inovacij, ki so vidni tudi v razvoju japon- skega slovaropisja.4 4 Podrobnejši opis prevzemanja kitajske pisave je v poglavju »Kam so šle kitajske pismenke: modernizacija pisav na obrobju kitajskega kulturnega kroga« (Bekeš 2019) v tem zborniku. Earl_FINAL.indd 195 28.11.2019 8:30:59 Kristina HMELJAK SANGAWA 3 Tipologija japonskih slovarjev Medtem ko je v zahodnem slovaropisju (Shcherba 1941/1995; Hartmann 2006 idr.) pri delitvi slovarjev glede na makrostrukturo ustaljena diadna delitev na onomaziološke slovarje, v katerih so gesla razporejena glede na pisno obliko be- sed (eno- in dvo- ali večjezični slovarji po abecednem vrstnem redu), in semazi- ološke slovarje, v katerih so gesla razporejena po semantičnih kriterijih (slovarji sopomenk, tezavri, taksonomije, ontologije ipd.), se v japonskem slovaropisju običajno uporabljajo tri glavne kategorije, ki so opisane v nadaljevanju. Večja kompleksnost pri organizaciji informacij v japonskih slovarjih v primer- javi s slovarji jezikov, ki se zapisujejo z alfabetnimi pisavami, izhaja iz razlike med kenemskimi in pleremskimi sistemi pisave (Haas 1976; 1983; Coulmas 196 1989; Bekeš 1999). Medtem ko v kenemskih sistemih pisave, kot so latinica, hiragana in katakana, vsak znak pisave zapisuje eno glasovno enoto jezika (pri latinici je to glas, pri hiragani in katakani so to zlogi), se v pleremskih sistemih pisave, kot so kitajske pismenke, s posameznimi znaki zapisujejo pomenske enote jezika (besede ali morfemi), ki imajo poleg pomena tudi glasovno ob- liko, zato so grafični znaki neposredno povezani z besediščem, tj. leksikalnim sistemom, prek tega pa tudi z glasovnimi realizacijami besed in torej z gla- sovnim sistemom. Obenem so grafični znaki (tudi zaradi njihove številnosti) oblikovno strukturirani in povezani med seboj, tako da tvorijo grafični sistem, ki je tretje omrežje (poleg semantičnega in glasovnega), na osnovi katerega lahko razporedimo slovarske informacije. Pri kenemskih pisavah, kot sta latinica in hiragana, je število vseh znakov zna- no in dovolj majhno, da se uporabniki zlahka na pamet naučijo standardni vrstni red, ki lahko služi razporejanju (kolaciji) zapisanih besed v slovarjih. Pri latinici je to abecedni vrstni red (a, b, c itd.), pri grščini α, β, γ, δ, ε itd. To so tradicionalno ustaljeni, arbitrarni vrstni redi brez jezikovne ali druge znane motivacije (Daniels 2001, 71–72). Kitajskih pismenk pa je preveč, da bi se jih lahko vse naučili na pamet in si obenem zapomnili arbitrarno dogovorjen vrstni red, po katerem jih razporediti. Danes običajna kriterija za razporejanje (in iskanje) kitajskih pismenk v slovarjih glede na njihovo obliko sta število potez, iz katerih je sestavljena pismenka, in pomenski ključi ali radikali. Število potez je število posameznih črt ali pik, iz katerih je sestavljena pi- smenka. Tako je na primer pismenka 三 sestavljena iz treh črt ali »potez«, pismenka 木 iz štirih, pismenka 立 iz petih itd. Pomenski ključi ali radikali pa so grafične enote, ki v kompleksnih, sestavlje- nih pismenkah nakazujejo pomensko polje pismenke oziroma besede, ki jo Earl_FINAL.indd 196 28.11.2019 8:30:59 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev pismenka zapisuje. Večina pismenk je namreč sestavljena iz manjših grafičnih enot, ki lahko nakazujejo pomensko polje ali izgovarjavo. Grafične enote, ki na- kazujejo primarno pomensko polje pismenke, se imenujejo pomenski ključi ali radikali in se uporabljajo tudi kot samostojne pismenke. Tako je na primer po- menski ključ 木 lahko samostojna pismenka, ki v kitajščini zapisuje besedo mù, v japonščini pa ali kitajsko tujko moku ali domačo besedo ki, oboje s pomenom »drevo« ali »les«, lahko pa je tudi del bolj kompleksnih, sestavljenih pismenk. Večina sestavljenih pismenk spada v dve kategoriji: pomenske in glasovno-po- menske tvorjenke. Pomenske tvorjenke poleg pomenskega ključa vsebujejo še druge elemente, ki nakazujejo dodaten pomen; na primer pismenka 林, ki je sestavljena iz dveh znakov za drevo, zapisuje besedo s pomenom »gozd« (ki- tajsko lín, japonsko hayashi ali rin). Glasovno-pomenske tvorjenke (sem spada večina pismenk, ki so danes v rabi) pa so sestavljene iz pomenskega ključa ali 197 radikala, ki nakazuje pomensko polje, ter iz glasovnega ključa ali fonetika,5 ki nakazuje izgovarjavo. Tako je na primer pismenka 松, ki zapisuje besedo »bor« (kitajsko sōng, japonsko v kitajskih tujkah shō, domače matsu), sestavljena iz pomenskega ključa oziroma radikala 木, ki nakazuje pomensko polje »lesa«, in glasovnega ključa oziroma fonetika 公, ki nakazuje podobno izgovarjavo tudi v drugih sestavljenih pismenkah (na primer 訟 »tožiti«, kitajsko sòng, japonsko v kitajskih tujkah shō oziroma domače arasou, uttaeru). Število pomenskih ključev oziroma radikalov je dovolj obvladljivo, da so lahko zanj izoblikovali standardni vrstni red, ki (podobno kot abecedni vrstni red za latinico) služi za razporeditev pismenk, ki te radikale vsebujejo, v slovarjih in podobnih seznamih. Prvo delo, ki pismenke kategorizira glede na njihovo strukturo in pomenske ključe, je 説文解字 (kitajsko Shuōwén jiězì, japonsko Setsumon kaiji) iz leta 100 n. št., ki navaja 540 ključev in jih razporeja seman- tično (Yong in Peng 2008; 98–103). Za lažje pomnjenje teh ključev so sestavili tudi pesmi, ki so v smiselnih verzih vsebovale pomenske ključe v standar- dnem vrstnem redu (Wan in Liu 2019). Kasneje so seznam ključev oklestili in standardizirali njihov vrstni red. Danes se standardno uporablja seznam 214 ključev, ki so grafično razporejeni po naraščajočem številu vsebovanih potez; pismenke, ki vsebujejo isti ključ, so razporejene po naraščajočem številu po- tez, iz katerih so sestavljene, tiste z istim ključem in enakim številom potez pa še dodatno po obliki prve poteze (vodoravna, navpična, poševna itd.). Ta seznam ključev in dosledno razporeditev po naraščajočem številu potez je leta 1615 n. št. v slovarju 字彙 (kitajsko Zìhuì, japonsko Jii) prvi uporabil Mei Yingzuo (梅膺祚, japonsko Bai Yōso), filolog iz dinastije Ming (Yong in Peng 5 Tudi v slovenščini (Saje 1998) je ustaljen termin fonetik, natančnejši termin bi bil fonofor (angl. phonophoric), tj. glasovni nosilec, kot predlaga Boltz (1989, A-9 in 1994). Earl_FINAL.indd 197 28.11.2019 8:30:59 Kristina HMELJAK SANGAWA 2008, 286–287). Po tem sistemu je razporejen tudi slovar 康熙字典 (kitajsko Kāngxī Zìdiǎn, japonsko Kōki jiten), ki ga je naročil cesar Kāngxī in je bil objav- ljen leta 1716 (Yong in Peng 2008, 291–293). Ta slovar je služil kot model za večino slovarjev pismenk do današnjega dne, ko so tudi v sistemu Unicode6 radikali in pismenke razporejeni po tem sistemu. Pri organiziranju in posledično iskanju informacij o jezikovnih enotah v slo- varjih jezikov, ki se zapisujejo z latiničnimi pisavami, lahko torej izhajamo ali a) iz semantične mreže besedišča, kar se realizira v semazioloških slovarjih (tezavri, ontologije ipd.), ali b) iz glasovnega sistema, kar se realizira v onoma- zioloških slovarjih (z abecedno razporejenimi gesli). V slovarjih jezikov, ki se zapisujejo s pleremskim sistemom pisave, kot sta kitajščina in japonščina, pa lahko informacije o jeziku organiziramo (in posledično jih lahko tako iščemo) 198 ali a) po semantičnih kriterijih, kot v evropskih tezavrih, ali b) po glasovni ob- liki besed (če je dovolj standardiziran kolacijski standard, tj. standardni vrstni red, po katerem razporedimo glasove) ali c) po grafični obliki znakov oziroma elementih teh znakov, za katere lahko ravno tako obstaja kolacijski standard, po katerem jih razporedimo in iščemo, kot je zgoraj opisani kombinirani sis- tem radikalov ter števila in oblike potez. Za uporabnike, ki iščejo informacijo o tem, kako se prebere in kaj pomeni njim neznana pismenka, so uporabni le slovarji, v katerih so gesla (pismenke) razvrščena po grafičnih kriterijih, glede na obliko, osnovne elemente in šte- vilo potez posameznega znaka. Če uporabnik namreč ne ve, kako se prebere pismenka, ki jo sreča v besedilu, in ne ve, kaj pomeni, je ne more poiskati v seznamu izgovarjav ali pomenov. Taki slovarji so torej smiselni pri branju. Za uporabnike, ki iščejo informacijo o standardnem zapisu določene besede, tipično pri pisanju besedil, pa so uporabni slovarji, v katerih so gesla (pismen- ke) razporejena glede na kolacijski (razporejevalni) standard pri fonetskem zapisu te besede ali (kar je sicer pri iskanju manj učinkovito) po semantičnih kategorijah v tezavrih in podobnih oblikah slovarjev. V japonski leksikografski tradiciji (Ueda in Hashimoto 1916/1968; Yoshida 1971; Kindaichi 1996, 16 idr.) se po vzoru kitajske slovarske terminologije slo- varji delijo na tri glavne kategorije, ki odsevajo tip slovarske makrostrukture oziroma način organizacije informacij in posledično možne načine iskanja teh informacij. To so: 1) slovarji za iskanje po obliki pismenk 字形引辞書 jikeibiki jisho, 2) slovarji za iskanje po pomenu pismenk 分類体辞書 bunruitai jisho in 3) slovarji za iskanje po izgovarjavi 音引辞書 onbiki jisho. 6 Več o tem sistemu Petrovčič v tem zborniku. Earl_FINAL.indd 198 28.11.2019 8:30:59 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev Slovarji za iskanje po obliki pismenk 字形引辞書 jikeibiki jisho ustrezajo kitaj- ski kategoriji 字書 (kitajsko zìshū oziroma japonsko jisho), kot so na primer 説 文解字 (kitajsko Shuōwén Jiězì oziroma japonsko Setsumon Kaiji, nastal l. 100 n. št.) ter japonski slovarji Tenrei banshō meigi 篆隷万象名義 (nastal pribl. 830–835), Shinsen jikyō 新撰字鏡 (pribl. 898–901) in Ruiju myōgishō 類聚名 義抄 (okoli leta 1100). V zahodnem slovaropisju ni neposredne vzporednice tej kategoriji. Slovarji za iskanje po pomenu pismenk 分類体辞書 bunruitai jisho ustreza- jo kitajski kategoriji 義書 (kitajsko yìshū oziroma japonsko gisho), kot so na primer kitajska slovarja 爾雅 (kitajsko Ěryǎ oziroma japonsko Jiga, 3. stoletje pr. n. št., najstarejši kitajski slovar), 釋名 oziroma 釈名 (kitajsko Shiming ozi- roma japonsko Shakumyō, pribl. leta 200) in japonski slovar Wamyō ruijushō 和名類聚抄 (pribl. 931–938). V zahodnem slovaropisju so temu podobni se- 199 maziološki slovarji, kot so tezavri ipd. Slovarji za iskanje po izgovarjavi 音引辞書 onbiki jisho ustrezajo kitajski kate- goriji 韻書 (kitajsko yīnláng oziroma japonsko insho). Sem Okimori idr. (2008, 9–11) uvrščajo na primer kitajska slovarja 切韻 (kitajsko Qièyùn oziroma ja- ponsko Setsuin, pribl. 601) in 韻海鏡源 (kitajsko Yunhai jingyuan oziroma japonsko Inkai kyōgen, pribl. 780) ter japonska slovarja Tōgū setsuin 東宮切 韻 (9. stoletje, ni ohranjen) in Dōmō shōin 童蒙頌韻 (1109). To je kategorija, ki je še najbližja kategoriji onomazioloških slovarjev, kot jo poznamo v zahod- nem slovaropisju. Poleg teh v kitajski in japonski metaleksikografiji obstajata še dve kategori- ji, v kateri spadajo referenčna dela, ki niso slovarji v ožjem smislu. Prva je 類書 (kit. leishu oziroma jpn. ruisho), ki obsega vrsto enciklopedično-anto- loških del, v katerih so sistematično zbrani citati iz drugih del, razporejeni po semantičnih kategorijah. Druga je kategorija 音義 (kit. yīnyì oziroma jpn. ongi), v katero spadajo zbirke glos k posameznim sutram ali drugim klasičnim delom; to torej niso slovarji splošnega besedišča, pač pa anotacije oziroma glosarji k posameznim konkretnim spisom (Okimori idr. 2008, 10). Ravno v to kategorijo spada najstarejši primer glosarja z zapisi po sistemu kundoku, ki je nastal ob koncu 7. stoletja (Lurie 2011, 185–187). 4 Zgodovinski razvoj japonskih slovarjev V zgodovinskem razvoju japonskega slovaropisja je od vsega začetka zelo opazen vpliv kitajskega slovaropisja in filologije, kar sicer velja za vse sfere kulturnega razvoja v zgodnjem srednjem veku na Japonskem, postopoma pa Earl_FINAL.indd 199 28.11.2019 8:30:59 Kristina HMELJAK SANGAWA se pojavljajo inovacije, ki slovaropisje približajo japonskim bralcem in piscem z manj temeljitim poznavanjem kitajskega jezika, pisave in filologije. 4.1 Posnemanje kitajskih vzorov Najstarejši japonski slovar, ki se omenja v zgodovinskih virih, je slovar Niina 新字, o katerem je znano le to, kar piše v devetindvajsetem zvezku kronike Nihonshoki 日本書紀, kjer je navedeno, da ga je leta 682 sestavil Sakaibe no Murajiiwatsumi 境部連石積 in da je v štiriinštiridesetih zvezkih kan 巻 opisoval kitajske pismenke; sam slovar se ni ohranil, se je pa ohranilo nekaj drobcev glosarjev iz 7. stoletja, iz katerih lahko sklepamo, da so v drugi po- lovici 7. stoletja na Japonskem že urejali prva leksikografska dela (Okimori 200 idr. 2008, 9). Tudi naslednja dva slovarja se nista ohranila; to sta Yōshi kangoshō 楊氏漢語 抄 »Yangov glosar kitajskih besed« in Benshoku ryūjō 弁色立成. Njun obstoj domnevajo le na osnovi citatov, ki jih iz teh del navaja slovar Wamyō ruijushō 和名類聚抄 (ali tudi 倭名類聚抄) iz 10. stoletja, je pa iz teh citatov jasno, da se je slovaropisje na Japonskem razvijalo že v 7. stoletju (Yamada 1995). Najstarejši še ohranjen japonski slovar za iskanje po obliki pismenk kategorije 字書 jisho je slovar Tenrei banshō meigi 篆隷万象名義 ( Zapis imen vseh stvari v zapisu tensho in reisho), ki ga je sestavil menih Kūkai, verjetno med letoma 830 in 835 (Li, Shin, Okada 2016). Zanimivo pri tem je, da slovar velja za najsta- rejši japonski slovar, saj ga je na Japonskem uredil japonski avtor, toda sploh ne vsebuje japonščine, pač pa so v njem kitajske pismenke s kitajskim zapisom izgovarjave in razlagami pomena samo v kitajščini. Vsebuje tisoč pismenk, vsa- ka od njih je predstavljena v dveh kaligrafskih slogih: tensho 篆書 (pečatna pi- sava, ki je bila za potrebe uradnih pisarjev standardizirana v začetku 8. stoletja pr. n. št.) in reisho 隷書 (uradniška pisava za splošno rabo, ki se je v obdobju dinastije Han v dveh stoletjih pr. n. št. razvila zaradi iznajdbe lesenega pisala z mehko konico ter ima zato namesto okroglin ravne in lomljene poteze). Ob vsaki pismenki sta razlaga pomena v kitajščini in zapis branja vsake posamezne pismenke po sistemu 反切, kitajsko fǎnqiè oziroma japonsko hansetsu (Ikeda 1994). To je sistem, po katerem za zapis izgovarjave ene pismenke uporabimo dve pismenki (ali več), s tem da prvo (音字 kit. yīnzì oziroma jpn. onji ali tudi 父 字 kit. fùzì oziroma jpn. fuji) uporabimo za oznako začetnega glasu zloga, ki ga opisana pismenka zapisuje, druga (韻字 kit. yùnzì oziroma jpn. onji ali tudi 母 字 kit. mǔzì oziroma jpn. boji) – oziroma ostale pismenke, če jih je več – pa po- nazarja preostali del zloga, to je samoglasniško jedro in – če obstaja – zaključni soglasnik (Hayashi 1989; Nito 2012; Sasaki 2005). Earl_FINAL.indd 200 28.11.2019 8:30:59 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev Menih Kūkai je slovar najverjetneje sestavil po vzoru kitajskih slovarjev, ki jih je spoznal med študijem na Kitajskem, saj tako po razporeditvi gesel kot po strukturi vsebine posameznih gesel sledi slovarju 玉篇 (kitajsko Yùpiān oziro- ma japonsko Gyokuhen ali Gokuhen), ki ga je sestavil Gu Yewang 顧野王 (jpn. Ko Yaō) v 6. stoletju in ravno tako vsebuje pismenke, ki so razporejene po grafičnem načelu pomenskih ključev, z opisom izgovarjave po sistemu fǎnqiè in razlago pomena. 201 Slika 1: Stran slovarja Tenrei banshō meigi (prepis slovarja hrani tempelj Kōsanji) (https://kosanji.com/about/national_treasure/image/k_11.jpg). Skoraj istočasno, leta 831, je konfucijanski filolog Shigeno no Sadanushi 滋 野貞主 na cesarjev ukaz sestavil še en obsežen slovar v tisoč svitkih, slovar Hifuryaku 秘府略 ( Zakladnica definicij), ki je ohranjen samo delno. V njem so zbrani podatki iz stotin kitajskih virov, razporejeni po semantičnih kriterijih. Poleg slovarjev v ožjem smislu velja tu omeniti tudi glosarje tipa ongi 音義, v katerih so bile zbrane glose in komentarji k posameznim sutram ali drugim klasičnim delom. Glede na to, da so vezani na posamezno delo, niso splo- šni slovarji v ožjem smislu, so pa najzgodnejši primeri leksikografskih del, iz katerih so črpali sodobni in kasnejši uredniki slovarjev. Glosarji ongi so se pojavili v 8. stoletju; najstarejši med tistimi, ki so nastali na Japonskem, je Shin'yaku kegonkyō ongi shiki 新訳華厳経音義私記 s konca 8. stoletja, ki navaja pismenke, sestavljene besede in težje razumljive izraze v sutri Ava- taṃsaka oziroma japonsko Kegonkyō 華厳経, in sicer po vrstnem redu, kot se pojavljajo v sutri. Pri večini izrazov so razlage o pomenu in izgovarjavi v Earl_FINAL.indd 201 28.11.2019 8:30:59 Kristina HMELJAK SANGAWA klasični kitajščini, vključuje pa tudi dobrih 160 razlag v japonščini, ki so zapi- sane po načelu man'yōgana, delno tudi z istim izborom pismenk, kot se upo- rablja v zbirki Man'yōshū (Okimori idr. 2008, 26–27). Delo je zato ne samo pomembno pričevanje o takratnem razvoju filologije, ampak tudi primarni vir za raziskovanje razvoja japonskega glasovnega sistema. 4.2 Inovacije v japonskem slovaropisju 4.2.1 Japonski prevodi Prva inovacija, ki jo je japonsko slovaropisje vneslo v slovarje, ki so sprva nas- tajali po kitajskih vzorih, je bil dodatek japonske razlage ali prevoda k posame- znim geslom. Yamada (1943, 77) to opisuje kot »naravni« razvoj ( shizen no sei 202 自然の勢) od prvih prepisov z opombami, ki so pojasnjevale izgovarjavo ali pomen težjih pasusov in so se pojavile že takoj ob začetku prevzemanja pisave, prek prvih glosarjev ongi 音義, tj. seznamov komentarjev in razlag k posame- znim besedilom, do zadnje faze, slovarjev klasične kitajščine z japonskimi razla- gami. Bailey opozarja, da Yamada sicer smiselno prikazuje pojmovno evolucijo japonskega slovaropisja, da pa so v tem opisu spregledani medsebojni vplivi in prekrivni razvoj vseh teh virov, saj so se komentarji dejansko uporabljali ne le v besedilih, ampak tudi v večini slovarjev, obenem pa so bili slovarji kasneje osnova in orodje za sestavljanje novih glosarjev ongi (Bailey 1960, 8). Najstarejši slovar, ki vsebuje tudi japonske glose h kitajskim pismenkam, je slovar Shinsenjikyō 新撰字鏡 ( Ogledalo pismenk, novi izbor), ki ga je med le- toma 898 in 901 sestavil budistični menih Shōjū 昌住 kot pripomoček za bra- nje težko razumljivih pismenk. Vsebuje približno 21.300 kitajskih pismenk, ki so razporejene po grafičnem načelu, na osnovi pomenskih ključev, torej spada v kategorijo jisho 字書. Uporablja samo 160 ključev in je torej poeno- stavitev v primerjavi z zgoraj omenjenim kitajskim slovarjem 玉篇 Yùpiān, ki uporablja 542 ključev. Sekundarno pa so znotraj vsake grafične kategorije pi- smenke razvrščene deloma semantično, po pomenskih poljih, deloma pa po izgovarjavi, po vrstnem redu štirih tonov (Sakakura 1950; Fukuda 1971/72). Ob vsakem geslu je označena izgovarjava v kitajščini in tudi izgovarjava (ozi- roma prevod) v japonščini, ki je zapisana po sistemu man'yōgana, torej iz- ključno s kitajskimi pismenkami. To delo je bilo kasneje osnova za slovar Ruiju myōgishō 類聚名義抄 ( Anoti- rana klasifikacija izgovarjav in pomenov), ki je nastal v 11. stoletju (Kaneko 1996, 269) in bil večkrat predelan. V slovarju Ruiju myōgishō je zbranih 32.000 pismenk oziroma sklopov pismenk, ki so razporejene glede na grafično obliko Earl_FINAL.indd 202 28.11.2019 8:30:59 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev po pomenskih ključih, toda število teh ključev – če ga primerjamo s slovarjem Shinsenjikyō – se tu še dodatno skrči na 120. Vsako geslo ob glavni pismenki ali sklopu pismenk vsebuje kitajsko izgovarjavo ( on'yomi) po sistemu fǎnqiè in japonsko izgovarjavo oziroma prevod v japonščino ( kun'yomi), ki sta zapi- sana delno v man'yōgani in delno v katakani. Tudi pri japonskih izgovarjavah so oznake za tone, ki se nanašajo na naglas v japonščini, tako da je slovar dragoceno gradivo za raziskovanje razvoja japonskega glasovnega sistema v obdobju Heian (Yamada 2003). Slovar vsebuje tudi citate iz klasične kitajske književnosti in je služil tako za pomoč pri branju kot tudi pri pisanju besedil. 203 Slika 2: slovar Ruiju myōgishō (prepis hrani Nacionalni inštitut za japonsko knji- ževnost - National Institute of Japanese Literature 国文学研究資料館) (https://kotenseki.nijl.ac.jp/biblio/200017313/viewer/22). Drugi najstarejši slovar z japonskimi prevodi je delo Wamyō ruijushō 和名類聚 抄 (ali tudi 倭名類聚鈔 oziroma 倭名類聚抄 ali tudi okrajšano Wamyōshō 和名 抄 oziroma 倭名鈔 oziroma 倭名抄), ki ga je v letih 931–938 sestavil Minamoto no Shitagō 源順 na ukaz princese Kinshi oziroma Isoko 勤子, četrte hčere cesar- ja Daigoja 醍醐 (Yamaguchi idr. 1996, 81). Ohranjenih je več prepisov, najkrajši obsega 10, najdaljši pa 20 zvezkov. V slovarju so zbrani večinoma samostalniki, ki so razporejeni po semantičnem načelu po vzoru kitajskega slovarja 爾雅 (kitajsko Ěryǎ oziroma japonsko Jiga, 3. stoletje pr. n. št.), vsaki iztočnici pa so dodane ja- ponske ustreznice (prevodi, razlage ali komentarji) v zapisu man'yōgana, morda tudi zato, ker je bil slovar namenjen ženski (Konno 2014b, 94). Iz slike 3 je razvidno, kako so prevodi (domače japonske ustreznice kitajskih iztočnic) zapisani z za polovico manjšimi znaki, po sistemu man'yôgana. Tako so na primer pod iztočnico 星 (»zvezda«) najprej podatki, ki jih avtor citira iz slovarja 説文解字 (kit. Shuōwén jiězì, jpn. Setsumon kaiji; to je del v velikih pismenkah, ki se začne 説文云, dobesedno » Shuōwén pravi ...«); temu sledi Earl_FINAL.indd 203 28.11.2019 8:31:00 Kristina HMELJAK SANGAWA (v manjših znakih) izraz 和名 ( wamyō »japonsko ime«), ki mu na koncu sledi zapis domače japonske besede hoshi (s pomenom »zvezda«) v kitajskih pi- smenkah po sistemu man'yôgana, to je 保之 ( hoshi). Včasih je oznaka 和名 ( wamyō »japonsko ime«) opuščena, kot pri naslednji iztočnici 明星, kjer je le zapis 阿加保之, to je fonetski zapis besede akahoshi po sistemu man'yôgana. 204 Slika 3: Slika 3: Wamyō ruijushō (prepis hrani Univerza Waseda) (http://archive.wul.waseda.ac.jp). V slovarjih z japonskimi prevodi in razlagami h kitajskim pismenkam oziroma besedam lahko torej vidimo začetek dvojezičnega slovaropisja na Japonskem, ki je bilo nujno potrebno za branje in pisanje v okolju diglosije, kar je japonski jezikovni prostor dolga stoletja bil. Od uveljavitve klasične kitajščine kot izbra- nega prestižnega sredstva pisne komunikacije med 6. in 8. stoletjem do načr- tnega poenotenja govorjenega in pisanega jezika ob koncu 19. in začetku 20. stoletja je japonski diglosični govorni prostor sestavljal na eni strani govorjeni jezik, ki se je skozi stoletja spreminjal, na drugi pa pisni jezik, pri katerem se te spremembe niso upoštevale. Pisni jezik se je še dalje delil na domači slog wa- bun ter kitajski slog kanbun (Frellesvig 2010). Pri domačem slogu wabun so se skozi stoletja ohranjale arhaične oblike, in to kljub spremembam v govoru tako na glasovni kot na morfološki, skladenjski in besediščni ravni. Slog kanbun pa je bil pravzaprav tuji jezik, izvorno klasična kitajščina in ne japonščina, ki pa je skozi stoletja rabe postala del jezikovnega repertoarja japonskih izobražencev (Clements 2015). V japonski leksikografski tradiciji slovarji, ki vsebujejo kitajske pismenke oziroma besede z japonskimi ustreznicami oziroma razlagami, najbrž tudi zato ne spadajo v isto kategorijo kot dvojezični slovarji, ki so začeli nasta- jati ob stiku z evropskimi jeziki, čeprav ravno tako povzporejajo besedišči dveh Earl_FINAL.indd 204 28.11.2019 8:31:01 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev izvorno ločenih jezikovnih sistemov (Tono 2016). Ker pa je skozi zgodovino kla- sična kitajščina (zlasti njeno besedišče, v manjši meri tudi skladnja) postala del japonske jezikovne izobrazbe, se leksikografska dela, ki ob kitajskih pismenkah nudijo japonske razlage, v japonski tradiciji kategorizirajo ločeno od dvojezičnih slovarjev, ki japonščino in tuji jezik protistavljajo v alfabetskem zapisu. 4.2.2 Razporeditev gesel po japonski izgovarjavi Druga velika inovacija v japonskem slovaropisju je bila nova razporeditev ge- sel po izgovarjavi v japonščini. Prvo rabo japonske zlogovnice kot kriterija za razporeditev slovarskih gesel zasledimo v pedagoško-enciklopedičnem slovarju Shōchūreki 掌中歴 ( Ročni koledar ali Priročnik), ki ga je leta 1122 sestavil Miyo- shi Tameyasu 三善為康. Priročnik je sicer v osnovi organiziran po semantičnih 205 kriterijih kot enciklopedija sodobne kulture, gesla so razvrščena v pomenske kategorije, celotno delo pa spada v kategorijo bunruitai jisho 分類体辞書. Toda v tem delu so v kategoriji myōjishū 名字集, ki navaja priimke, ti razpo- rejeni po vrstnem redu iroha (Bailey 1960, 13). Iroha je pangram, to je pesem, ki vsebuje vse zloge japonske zlogovnice, in sicer vsakega samo enkrat. Zaradi tega se je začela uporabljati kot razporejevalni (kolacijski) kriterij za razporeja- nje japonskih besed, podobno kot se abecedni vrstni red uporablja kot kriterij za razporejanje besed ali znakovnih nizov v latiničnem zapisu. Tabela 1: Pesem Iroha uta Prvotna hiragana, Sodobni zapis Prevod v slovenščino prečrkovanje v latinico in izgovarjava いろはにほへと 色は匂へど Tudi če cvetje diši, i ro ha ni ho he to Iro wa nioedo ちりぬるを 散りぬるを bo odpadlo. chi ri nu ru wo chirinuru o わかよたれそ 我が世誰ぞ Nihče na tem svetu wa ka yo ta re so Wagayo darezo つねならむ 常ならん ne bo večno. tsu ne na ra mu tsune naran うゐのおくやま 有為の奥山 Gore nestanovitnosti u wi no o ku ya ma Ui no okuyama けふこえて 今日越えて danes prekoračimo. ke fu ko e te kyō koete あさきゆめみし 浅き夢見じ Brez plitvih sanj a sa ki yu me mi shi Asaki yume miji ゑひもせす 酔ひもせず brez opajanja. we hi mo se su yoi mo sezu Earl_FINAL.indd 205 28.11.2019 8:31:01 Kristina HMELJAK SANGAWA Kmalu po tem priročniku je v začetku obdobja Kamakura nastalo prvo delo, v katerem so bila vsa slovarska gesla razporejena po vrstnem redu pesmi Iroha. To je slovar Iroha jiruishō 色葉字類抄 ali 伊呂波字類抄, ki ga je med letoma 1144 in 1145 sestavil Tachibana Tadakane 橘忠兼, dopolnjevali pa so ga še skoraj 40 let. Prva izdaja je bila verjetno v dveh zvezkih, najstarejša ohranjena je v treh zvezkih, dopolnjena izdaja z enako izgovorjenim naslovom, a dru- gačnim zapisom 伊呂波字類抄 pa v desetih zvezkih (Okimori idr. 2008, 42; Konno 2014b, 131). V tem slovarju so besede razporejene v 47 poglavij glede na njihov prvi zlog po vrstnem redu pesmi Iroha, znotraj vsakega glasovno pogojenega poglavja pa še na 21 semantičnih kategorij (Bailey 1960, 18): ten 天 (»nebesa«), chigi 地儀 (»zemljepis«), 206 shokubutsu 植物 (»rastline«), dōbutsu 動物 (»živali«), jinrin 人倫 (»človeški odnosi, morala«), jintai 人体 (»človeško telo«), jinji 人事 (»človeške zadeve«), inshoku 飲食 (»hrana in pijača«), zōmotsu 雑物 (»razne dobrine«), kōsai 光彩 (»barve«), hōgaku 方角 (»smeri neba«), inzū 員数 (»števila«), jiji 辞字 (»besede«, tu so nanizane pismenke, ki ne spadajo v druge kate- gorije, se zapišejo z eno pismenko in se vežejo na isti kun'yomi, tj. se izgovarjajo oziroma razlagajo z isto japonsko besedo; razporejene so po naraščajočem številu zlogov), jūten ali chōten ali chōden 重点 (»ponavljanje«, tu so besede, v katerih se ponavlja isti morfem, ki lahko izraža množino, kot na primer 年々 トシ トシ toshitoshi »leta«), jōji 畳字 (»ponavljani znaki«, v tej kategoriji so večmorfemske sino-japonske besede, kot na primer 陰晴 インセイ insei »oblaki in razjasnitve« ipd.), shosha 諸社 (»šintoistični templji«), shoji 諸寺 (»budistični templji«), Earl_FINAL.indd 206 28.11.2019 8:31:01 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev kokugun 国郡 (»dežele in krajevne enote«), kanshoku 官職 (»uradni nazivi, funkcije«), seishi 姓氏 (»imena klanov, patronimi«), myōji 名字 (»priimki«). Slovar vsebuje tudi vsakodnevne domače besede. Ob zapisu vsake besede v kitajskih pismenkah je v katakani zapisana njena izgovarjava, pri nekaterih so tudi dodatne razlage v kitajskem slogu kanbun. Teh razlag je razmeroma malo in so očitno bolj namenjene temu, da pojasnijo, za kateri pomen gre pri večpo- menskih besedah, kot širši pomenski razlagi vseh vsebovanih japonskih besed. Iz tega lahko sklepamo, da je bil slovar v tako makrostrukturo najverjetneje organiziran zato, da služi kot vsakodnevni pripomoček pri pisanju besedil in 207 pesmi, ne pa pri branju starejših besedil z arhaičnimi ali manj znanimi bese- dami, kar je lastnost njegovih predhodnikov. Vrstni red pesmi Iroha je bil dobro znan v poznem obdobju Heian. Tako orga- niziran slovar je uporabnikom omogočal, da so v njem hitro našli informacijo, s katero pismenko se zapiše poljubna vsakodnevna beseda, za katero so ho- teli preveriti standardni zapis. Do takrat so za pisanje oziroma iskanje pravil- nega zapisa želene besede uporabljali slovarje po vrstnem redu izgovarjave v kitajščini ( on'yomi) tipa 切韻 (kitajsko Qièyùn oziroma japonsko Setsuin), pri katerih pa je bilo nujno vnaprejšnje poznavanje kitajske izgovarjave želene pismenke, ali slovarje tipa bunruitai 分類体, v katerih so besede razporejene po pomenskih kategorijah, kot je bil na primer japonski slovar Wamyō ruiju- shō 和名類聚抄, vendar je bilo lahko iskanje po njih zelo zamudno. Seznam kategorij slovarja Iroha jiruishō je bolj kot kategorizaciji slovarja Wamyō ruijushō 和名類聚抄 iz 10. stoletja podoben kategorizacijama, ki sta povzeti po kitajskih vzorih, v slovarjih japonskih besed za pisanje poezije v ja- ponskem slogu iz začetka 12. stoletja Kigoshō 綺語抄 ( Priročnik redkih besed), ki ga je sestavil Fujiwara no Nakazane 藤原仲実, in Waka dōmōshō 和歌童蒙 抄 ( Uvodni priročnik za pisanje japonskih pesmi), ki ga je napisal Fujiwara no Norikane 藤原範兼 (Bailey 1960, 18–20). Toda z uvedbo osnovne razporeditve glede na izgovarjavo besed v japonščini je Iroha jiruishō omogočil lažji oziroma hitrejši dostop do informacije o zapisu besed. Uvedba razporejanja (kolacije) po ustaljenem vrstnem redu japonske izgovarjave je bila torej izrazito praktična poteza, ki je slovar približala širšemu krogu manj veščih piscev. Slovar Iroha jiruishō, zadnji veliki slovar v obdobju Heian, je torej uvajal iz- razito praktično naravnane inovacije, obenem pa je še vedno odražal vpliv Earl_FINAL.indd 207 28.11.2019 8:31:01 Kristina HMELJAK SANGAWA klasifikacijskih sistemov kitajskih literarnih antologij. To je mogoče pripisati dejstvu, da je bil njegov avtor, tako kot večina slovaropiscev obdobja Heian, tudi literat. Iroha jiruishō je močno vplival na kasnejši razvoj japonskega slovaropisja. Po enakem načelu je bil namreč sestavljen slovar Setsuyōshū 節用集 (dobe- sedno »Zbirka, ki zahteva malo napora«), ki je v poznejših obdobjih postal sinonim za slovar sploh. V naslednjih obdobjih Kamakura (1185–1333) in Muromachi (1336–1392) se je raba slovarjev, ki je bila do obdobja Heian v glavnem omejena na menihe in literate v plemiških krogih, razširila med vojaki, tudi po zaslugi pedagoške vneme zenovskih menihov (Bailey 1960, 24). Slovarje, ki so nastali v obdobju Muromachi, so večinoma sestavili anonimni zenovski menihi prej iz praktič- 208 nih pedagoških vzgibov kot pa za filološke analize. V tem obdobju so se poja- vile tudi založbe v mestih zunaj prestolnice, razširil se je premični tisk, ki so ga ob koncu 16. stoletja prevzeli s korejskega polotoka, kar je botrovalo širšemu dosegu slovarjev in njihovi rabi tudi zunaj prestolnice in izven elit. V obdobju Muromachi so se pojavili praktično zasnovani slovarji, ki so bili namenjeni pomoči pri branju in pisanju ter so združevali podatke in mak- rostrukture različnih predhodnih tipov slovarjev. Slovar iz tega obdobja, ki je doživel največ ponatisov in predelav, je bil Setsuyōshū (ali prvotno Secchō- shū) 節用集. Nastal je med letoma 1444 in 1474 (Okimori idr. 2008, 52). Tako kot Iroha jiruishō je tudi Setsuyōshū primarno organiziran po izgovarjavi ja- ponskih besed, po vrstnem redu pesmi Iroha, znotraj vsakega dela pa so be- sede, ki se začenjajo z istim zlogom iz serije Iroha, razporejene v semantične kategorije od tenchi 天地 »naravnih pojavov« do genji 言辞 »besed«, ki ne spadajo v ostale kategorije. Ohranilo se je več kot 50 različic prvotnega slo- varja Setsuyōshū, v kasnejšem obdobju Edo pa je ime Setsuyōshū postalo kar sinonim za »slovar« na splošno, tako da obstaja na stotine različnih del s tem imenom. V obdobju Edo (1603–1867) slovarji niso bili več samo orodje za preverjanje pravilnega zapisa besed ali izgovarjave neznanih pismenk, temveč širše peda- goško zastavljeni priročniki z značilnostmi učbenikov. Izdaje večjega formata slovarja Setsuyōshū 節用集, najbolj razširjenega slovarja v obdobju Edo, so vsebovale vedno več dodatkov in prilog. Tako na primer slovar Dai Nippon Ei- tai Setsuyou Mujinzō 大日本永代節用無尽蔵, natisnjen leta 1750, vsebuje kar 170 dodatkov s seznami krajevnih imen, rastlin, bolezni, imen mesecev, zemljevidi, recepti idr., delno pred osrednjim delom (v obsegu 100 strani), delno pa po osrednjem delu s slovarskimi gesli (Yuasa 1995, 229–230). Earl_FINAL.indd 208 28.11.2019 8:31:01 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev 5 Odsevi družbenih sprememb v razvoju japonskega predmodernega slovaropisja Medtem ko je v obdobju Heian družbeni krog avtorjev slovarjev bolj ali manj sovpadal z omejenim krogom uporabnikov istih slovarjev, filologov in litera- tov iz vrst plemstva in menihov, se je ob prehodu v obdobje Kamakura posto- poma zarisala ločnica med sestavljalci in uporabniki, tj. med maloštevilnimi filologi, ki so slovarje sestavljali, in vedno širšim krogom opismenjenih ljudi, ki so slovarje uporabljali (Akutsu 2005, 168). V času od obdobij Nara in Heian do konca obdobja Muromachi je opaznih več premikov pri rabi slovarjev. Medtem ko so bili prvi slovarji predvsem pripomočki za branje in razumeva- 209 nje neznanih besed, organizirani primarno ali glede na obliko pismenke ali po semantičnih kriterijih v pomenska polja, so se s širitvijo pismenosti postopo- ma razvili in razširili lažje uporabni slovarji, ki so bili organizirani fonetsko in so služili kot pripomočki pri pisanju. Prvi slovarji so bili pretežno namenjeni filološkemu poglabljanju, medtem ko so kasnejši slovarji služili vsakodnevnim potrebam bralcev in piscev. Prvi slovarji so bili sestavljeni za razmeroma omejen krog ljudi, kasnejši pa so bili postopoma namenjeni vedno širšemu krogu uporabnikov. V obdobju Edo se je s širjenjem pismenosti in izobrazbe med nižjimi družbe- nimi sloji ter z razvojem komercialno naravnanega založniškega podjetništva razširila tudi raba slovarjev in posledično izdelovanje vedno bolj priročnih in uporabniku prijaznejših slovarjev. Nastali so celo prvi slovarji za otroke (Seki- ba 1993). V zgodovini in razvoju japonskega slovaropisja lahko torej razberemo številne spremembe v japonski družbi, povezane z jezikom in pismenostjo. Do njih je prišlo od obdobij Nara in Heian, ko so pripadniki duhovniške in plemiške kaste imeli praktično monopol nad znanjem in njegovo širitvijo v pisni obliki, do relativne demokratizacije znanja v obdobju Edo, ko so širše množice pos- topoma pridobivale dostop do pisanja in tiskanih knjig. Zato morda ni naključje, da je vzporedno s postopnim odmikom od elitizma in strogo hierarhično organizirane k razmeroma bolj demokratično organizi- rani družbi prišlo tudi do prehoda od pretežno hierarhičnih makrostruktur v slovarjih, organiziranih po semantičnih kategorijah, k bolj egalitarni razpo- reditvi besed po standardiziranem vrstnem redu izgovarjave, kar je opazno ne samo na Japonskem z uveljavitvijo vrstnega reda po izgovarjavi v pesmi Earl_FINAL.indd 209 28.11.2019 8:31:01 Kristina HMELJAK SANGAWA Iroha (in kasneje po bolj znanstvenem vrstnem redu petdesetih glasov), am- pak tudi pri uveljavljanju abecednega vrstnega reda pri razporejanju besed v slovarjih v Evropi v poznem srednjem veku (Weijers 1989; Daly in Daly 1964). Take spremembe so bile mogoče šele po nastanku in razširitvi standardizira- nega vrstnega reda (kolacijske norme) in standardiziranega pravopisa ter s širitvijo splošne pismenosti. Zahvala Pričujoči prispevek sta sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) iz državnega proračuna v okviru raziskovalnega programa št. P6-0243 ter Japonsko združenje za spodbujanje znanosti (JSPS) 210 v okviru raziskovalnega projekta JSPS KAKENHI Grant Number 18F18808. Bibliografija Akutsu, Satoru 阿久津智. 2005. »Nihon ni okeru jisho no shiyō ni tsuite« 日本における辞書の使用について [O rabi slovarjev na Japonskem]. Takushoku daigaku gogaku kenkyū – Takushoku Language Studies 拓殖 大学語学研究 110: 163–173. https://ci.nii.ac.jp/naid/110004812496/. Bailey, Don Clifford. 1960. »Early Japanese Lexicography.« Monumenta Nipponica 16 (1/2): 1–52. doi: 10.2307/2383355. ———. 1960b. »The Rakuyōshū.« Monumenta Nipponica 16 (3/4): 289–376. doi: 10.2307/2383204. ———. 1962. »The Rakuyōshū [Continued].« Monumenta Nipponica 17 (1/4): 214–264. doi: 10.2307/2383263. Bekeš, Andrej. 1999. »Pojmovni okvir za klasificiranje sistemov kitajske in ja- ponske pisave.« Azijske in afriške študije 3 (1/2): 218–238. ———. 2019. »Kam so šle kitajske pismenke: transformacije pisav v državah kitajskega kulturnega kroga.« V Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji, uredili Andrej Bekeš, Jana Rošker in Zlatko Šabič, str. 217–233. Ljubljana: Znan- stvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Boltz, William G. 1989. »The typological analysis of the Chinese script: A re- view article of John DeFrancis.« Visible Speech, the Diverse Oneness of Writing Systems. Honolulu: University of Hawaii Press, 1989.« Sino-Pla- tonic Papers (14): A-1–A-9. http://sino-platonic.org/complete/spp014_ chinese_book_reviews.pdf. ———. 1994. The Origin and Early Development of the Chinese Writing System. New Haven, CT: American Oriental Society. Earl_FINAL.indd 210 28.11.2019 8:31:01 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev Clements, Rebekah. 2015. A Cultural History of Translation in Early Modern Japan. Cambridge: Cambridge University Press. Coulmas, Florian. 1989. The Writing Systems of the World. Oxford: Blackwell. ———. 1996. The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell. Daly, Lloyd W. in B. A. Daly. 1964. »Some Techniques in Mediaeval Latin Lexi- cography.« Speculum 39 (2): 229–239. doi: 10.2307/2852727. Daniels, Peter T. 2001. »Writing systems.« V The handbook of linguistics, ure- dila Mark Aronoff in Janie Rees-Miller, 43–80. Oxford: Blackwell. Frellesvig, Bjarke. 2010. A History of the Japanese Language. Cambridge: Cambridge University Press. Fukuda, Yoshikazu 福田益和. 1971–1972. »Kojisho ni okeru bushu hairetsu no kijun – Shinsen jikyō to Ruiju myōgishō« 古辞書における部首排列 211 の基準 -新撰字鏡と類聚名義抄 [How to Classify 'Bushu' in the Old Dictionaries Published in Japan]. Nagasaki daigaku kyōyōbu kiyō Jinbun- kagakuhen 長崎大学教養部紀要 人文科学篇 〔上〕12: 1–9, 〔下〕 13: 1–10. Haas, William. 1976. »Writing: The basic options.« V Writing without letters, uredil William Haas, 131–208. Manchester: Manchester University Press. ———. 1983. »Determining the level of a script.« V Writing in focus, uredila Florian Coulmas in Konrad Ehlich, 15–29. Berlin: Mouton. Hartmann, Reinhard R. K. 2006. »Onomasiological dictionaries in 20th- -century Europe.« Lexicographica - International Annual for Lexi- cography / Internationales Jahrbuch für Lexikographie 21: 6–19. doi: 10.1515/9783484604742.6. Hayakawa, Isamu 早川勇. 2001. »Igirisu to Nihon ni okeru jisho no tanjō« イギリスと日本における辞書の誕生 [The Emergence of Dictionaries in Britain and Japan]. Ningen to kankyō: Ningen kankyōgaku kenkyūjo kenkyū hōkoku 人間と環境 : 人間環境学研究所研究報告 [Journal of Institute for Human and Environmental Studies] 4: 31–40. Hayashi, Chikafumi 林史典. 1989. »Nihon kanji-on to hansetsu: Myōgaku Han'on sahō oyobi Mon'nō Hansetsu bakkahen no 'hansetsuhō'« 日本 漢字音と反切：明覚『反音作法』および文雄『翻切伐柯篇』の'' 反切法'' [On the Fan-ts'ie in the Old Japanese Texts]. Bungei gengo kenkyū Gengohen 文藝言語研究言語篇 15: 170–155. http://hdl.han- dle.net/2241/13570. Hirakawa, Minami 平川南, Okimori Takuya 沖森卓也, Sakaehara Towao 栄 原永遠男 in Yamanaka Akira 山中章. 2006. Moji hyōgen no kakutoku 文字表現の獲得 [Usvajanje pisnega izražanja]. Tokio: Yoshikawa Kōbun- kan 吉川弘文館. Earl_FINAL.indd 211 28.11.2019 8:31:01 Kristina HMELJAK SANGAWA Hjelmslev, Louis. 1938/1971. »Essai d'une théorie des morphèmes.« Essa- is linguistiques, Paris: Éditions de Minuit. 161–173 [ponatis iz leta 1971 referata na IV. kongresu jezikoslovcev v Kopenhagnu 1936, ki je bil prvič objavljen v zborniku 1938]. Ikeda, Shōju 池田証寿. 1994. »Tenrei banshō meigi deetabeesu ni tsuite« 篆隷万象名義データベースについて [A Database for Tenrei-bansho- -meigi]. Kokugogaku 国語学 178: 68–60. JACET Society of English Lexicography 大学英語教育学会英語辞書研究会, Ishikawa Shinichirō 石川慎一郎, Minamide Kōsei 南出康世, Murata Mi- noru 村田年 in Tōno Yukio 投野由紀夫. 2006. English Lexicography in Japan - 日本の英語辞書学. Tokio: Taishūkan 大修館. Kaneko, Akira 金子彰. 1996. »Ruiju myōgishō« 類聚名義抄. V Nihon jisho jiten 日本辞書辞典 : The Encyclopaedia of Dictionaries Published in Ja- 212 pan, uredili Takuya Okimori 沖森卓也 idr., 269–272. Tokio: Ohfu おう ふう. Kawase, Kazuma 川瀬一馬. 1955. Kojisho no kenkyū 古辞書の研究 [Raziska- ve starih slovarjev]. Tokio: Kōdansha 講談社. Kindaichi, Haruhiko 金田一春彦. 1996. »Kokugo jiten no ayumi« 国語辞 典の歩み[Razvoj enojezičnih japonskih slovarjev]. V Nihon no jisho no ayumi 日本の辞書の歩み [Razvoj japonskih slovarjev], uredilo društvo Jiten Kyōkai 辞典協会, 16–52. Tokio: Jiten Kyōkai 辞典協会. Konno, Shinji 今野真二. 2014a. Jisho kara mita nihongo no rekishi 辞書から みた日本語の歴史 [Zgodovina japonščine, kot se kaže v slovarjih]. To- kio: Chikuma shobō 筑摩書房. ———. 2014b. Jisho o yomu 辞書をよむ [Brati slovarje]. Tokio: Heibonsha 平凡社. Lendinara, Patrizia. 1999. Anglo-Saxon Glosses and Glossaries (Variorum CS622). Aldershot: Ashgate Publishing. Li, Yuan, Woongchul Shin in Kazuhiro Okada. 2016. »Japanese rendition of Te- nrei bansho meigi's definition in early Japanese lexicography: An essay.« Journal of the Graduate School of Letters of Hokkaido University 北海道 大学文学研究科 11: 83–96. doi:10.14943/jgsl.11.83 Lurie, David. 2011. Realms of Literacy: Early Japan and the History of Writing. Boston: Harvard University Asia Center. Mlakar, Barbara in Iztok Ilc. 2009. Predlogi za zapisovanje in pregibanje besed iz japonskega jezika, Azijske in afriške študije / Asian and African Studies 13 (2): 3–13. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NA4G0GV9. Nishizaki, Tooru 西崎亨. 1995. Nihon kojisho o manabu hito no tame ni 日本 古辞書を学ぶ人のために [Uvod v preučevanje starih japonskih slovar- jev]. Tokio: Sekaishisōsha 世界思想社. Earl_FINAL.indd 212 28.11.2019 8:31:01 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev Nito, Masahiko 二戸麻砂彦. 2012. »Setsuyō monji no kana hansetsu« 節 用文字の仮名反切 [Fǎnqiè v kani v slovarju Setsuyō monji]. Yama- nashi kokusai kenkyū – Yamanashikenritsu daigaku Kokusai seisaku gakubu kiyō 山梨国際研究 : 山梨県立大学国際政策学部紀要 7: 1–16. Okimori, Takuya 沖森卓也, Kurashima Tokihisa 倉島節尚 in Makino Takenori 牧野武則. 1996. Nihon jisho jiten 日本辞書辞典 [The Encyclopaedia of Dictionaries Published in Japan]. Tokio: Ohfu おうふう社. Okimori, Takuya 沖森卓也, Kimura Yoshiyuki 木村義之, Chen, Liwei 陳力 衛 [チンリキエイ] in Yamamoto Shingo 山本真吾. 2006. Zukai Ni- hongo 図解日本語 [Japonščina – slikovni priročnik]. Tokio: Sanseido 三省堂. Okimori, Takuya 沖森卓也, Kimura Hajime 木村一, Kimura Yoshiyuki 木村義 213 之, Chen Liwei 陳力衛 [チンリキエイ] in Yamamoto Shingo 山本真 吾. 2008. Zusetsu Nihon no jisho 図説日本の辞書 [Japonski slovarji – slikovni priročnik]. Tokio: Ohfu おうふう. ———. 2017. Zusetsu Kindai Nihon no jisho 図説近代日本の辞書 [Japonski moderni slovarji – slikovni priročnik]. Tokio: Ohfu おうふう社. Petrovčič, Mateja. 2019. »Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodno- azijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij.« V Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji, uredili Andrej Bekeš, Jana Rošker in Zlatko Šabič, 235–257. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Saje, Mitja. 1998. »Razvoj grafičnih oblik kitajske pisave.« Azijske in afriške študije 2 (1): 1–9. Sakakura, Atsuyoshi 阪倉篤義. 1950. »Jisho to bunrui: Shinsen jikyō ni tsui- te« 辞書と分類・新撰字鏡について [Slovarji in njihova makrostruktu- ra: Shinsen jikyō]. Kokugokokubun 国語国文 19 (2): 46–59. Sasaki, Isamu 佐々木勇. 2005. »Kojisho ni okeru hansetsu - dōonjichū e no seitenkaten ni tsuite« 古字書における反切・同音字注への声点加点 について [Fǎnqiè v starih slovarjih – o oznakah za naglas v opombah k homofonim pismenkam]. Kuntengo to kunten shiryō 訓点語と訓点資料 115: 48–62. http://ir.lib.hiroshima-u.ac.jp/00014743. Satō, Kiyoji 佐藤喜代治. 1981. Kōza Nihongo no goi 講座日本語の語彙 [Ja- ponsko besedišče – pregled]. Tokio: Meiji shoin 明治書院. Satō, Takahiro 佐藤貴裕. 2002. »Kodomo to setsuyōshū« 子供と節用集 [Otroci in setsuyōshū]. V Kokugo goishi no kenkyū 21 国語語彙史の 研究 21, uredilo društvo Kokugo goishi kenkyūkai 国語語彙史研究会, 217–235. Tokio: Izumi shoin 和泉書院. Seeley, Christopher. 1991/2000. A History of Writing in Japan. Honolulu: Uni- versity of Hawai'i Press [ponatis 2000, prva izdaja Leiden: Brill, 1991]. Earl_FINAL.indd 213 28.11.2019 8:31:01 Kristina HMELJAK SANGAWA Sekiba, Takeshi 関場武. 1993. »Kodomo setsuyō, Terako setsuyōshū« 子供 節用・寺子節用集 [Kodomo Setsuyō and Terako Setsuyōshū ― Dictio- naries for Children in Edo Era]. Keio gijuku daigaku Hiyoshi kiyō - Jinbun kagaku 慶應義塾大学日吉紀要・人文科学 [The Hiyoshi review of the humanities] 8: 164 (1)-146(19). Shcherba, Lev V. 1995. »Towards a General Theory of Lexicography«, pre- vod dela »Opyt obshchei teorii leksikografii.« Izvestija Nauk SSSR (1941) 3: 89-117, prevod Donna M. T. Cr. Farina), International Journal of Lexi- cography 8 (4): 314–350. doi: 10.1093/ijl/8.4.314. Tarp, Sven. 2012. »Do we need a (new) theory of lexicography?« Lexikos 22: 321–332. doi: 10.5788/22-1-1010. Taylor, Insup in M. Martin Taylor. 2014. Writing and Literacy in Chinese, Kore- an and Japanese. Amsterdam / Philadelphia: Benjamins. 214 Tono, Yukio. 2016. »Japanese Lexicography.« V Encyclopedia of language & lin- guistics: second edition, uredil Keith Brown, 105–109. Amsterdam: Elsevier. Ueda, Kazutoshi 上田萬年(万年) and Hashimoto, Shinkichi 橋本進吉. 1916 (1968). Kohon Setsuyōshū no kenkyū 古本節用集の研究 [Raziskave o starih izvodih slovarja setsuyōshū]. Tokio: Tōkyō Teikoku Daigaku Hakkō 東京帝国大学発行 (faksimile Bensei Shuppan 勉誠出版 1968). Yada, Tsutomu 矢田勉. 2005. » Yamato katakana hansetsu gige no seiritsu nendai ni tsuite« 『倭片仮字反切義解』の成立年代について [The formation age of Yamato-katakana-Hansetsu-Gige]. Kōbe daigaku bun- gakubu kiyō 神戸大学文学部紀要 32: 37–56. Yamada, Yoshio 山田孝雄. 1943. Kokugogakushi 国語学史. Tokio: Hōbunkan 寳文館. Yamada, Kenzō 山田健三. 1995. »Nara - Heian jidai no jisho« 奈良・平安 時代の辞書 [Slovarji obdobij Nara in Heian]. V Nihon kojisho o manabu hito no tame ni 日本古辞書を学ぶ人のために, uredil Nishizaki Tooru 西崎亨, Tokio: Sekaishisōsha 世界思想社. Yamada, Toshio 山田俊雄. 2003. Nihon no kotoba to kojisho 日本のことば と古辞書 [Jeziki Japonske in stari slovarji]. Tokio: Sanseido 三省堂. Yamaguchi, Akiho 山口明穂, Takebayashi Shigeru 竹林滋, Kindaichi Haruhi- ko 金田一春彦, Atsuji Tetsuji 阿辻哲次 in Kida Jun'ichirō 紀田順一郎. 1996. Nihon no jisho no ayumi 日本の辞書の歩み [Razvojna pot japon- skih slovarjev]. Tokio: Jiten Kyōkai 辞典協会. Yong, Heming in Peng Jing. 2008. Chinese Lexicography. A History from 1046 BC to AD 1911. Oxford: Oxford University Press. Yoshida, Kanehiko 吉田金彦. 1971. »Jisho no rekishi« 辞書の歴史 [Zgodovi- na japonskih slovarjev]. V Kōza Kokugoshi 3 - Goishi 講座国語史３-語彙 史. Tokio: Taishukan 大修館書店. Earl_FINAL.indd 214 28.11.2019 8:31:01 Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev Yuasa, Shigeo 湯浅茂雄. 1995. »Edojidai no jisho« 江戸時代の辞書 [Slovarji obdobja Edo]. V Nihon kojisho o manabu hito no tame ni 日本古辞書を 学ぶ人のために [K učenju starih slovarjev], uredil Tooru Nishizaki 西崎 亨. Tokio: Sekaishisōsha 世界思想社. Wan, Xianchu 万献初 in Liu Huilong 刘会龙. 2019. Shuowen-jiezi shi'er jiang 说文解字十二讲 [Dvanajst predavanj o Shuowen-jiezi]. Beijing: Zhon- ghua shuju 中华书局. Weijers, Olga. 1989. »Lexicography in the Middle Ages.« Viator 20: 139–154. doi: 10.1484/J.VIATOR.2.301351. 215 Earl_FINAL.indd 215 28.11.2019 8:31:01 Earl_FINAL.indd 216 28.11.2019 8:31:01 Andrej BEKEŠ Kam so šle kitajske pismenke: modernizacija pisav na obrobju kitajskega kulturnega kroga Povzetek Ta prispevek obravnava modernizacijo pisav v Vietnamu, v obeh Korejah in na Japon- skem ob prehodu iz predmoderne države v moderno nacionalno državo. V Vietnamu in obeh Korejah so se kljub tradicionalni močni navezanosti na kitajsko pismenost odločili, da zavržejo kitajsko pisavo. V Vietnamu so prešli na latinico, v obeh Korejah na domačo abecedo hangul, Japonska, z najmanj intenzivnimi stiki s kitajsko kulturo, pa je kitajske pismenke ohranila. Razlogi za to so modernizacija, nacionalizem in tradicionalizem. V vsaki od omenjenih držav so ti razlogi delovali drugače. Japonska – kolonizator – se je modernizirala v lastnem tempu, Vietnam in obe Koreji pa so se kot bivše kolonije morali po osvoboditvi modernizirati hitro. V tem kontekstu nastali nacionalizem je pripomogel k izboru najhitrejše rešitve, alfabetne pisave. Ključne besede: reforme pisave, kitajske pismenke, fonetske pisave, Vietnam, Koreja, Japonska Earl_FINAL.indd 217 28.11.2019 8:31:01 Andrej BEKEŠ Abstract – Where Did the Chinese Characters Go? The Modernization of the Writing Systems on the Outskirts of the Chinese Cultural Circle This chapter deals with the modernization of writing in Vietnam, in both Koreas and Japan, during the transition from a pre-modern state to a modern nation-state. In Vie- tnam and both Koreas, despite the strong attachment to Chinese written tradition, they have decided to stop using the Chinese script. In Vietnam, they switched to the Latin alphabet, in both Koreas to the domestic hangul alphabet, while in Japan, with the least intense contacts with Chinese culture, the Chinese characters were preserved. The rea- sons for this are modernization, nationalism, and traditionalism. In each of the countries their influence was different. Japan – the colonizer – could modernize at its own pace. After their liberation, as the former colonies, Vietnam and both Koreas had to modernize quickly, and in this context the resulting nationalism contributed to the choice of the quickest solution, in each case an alphabetical script. 218 Keywords: writing reforms, Chinese characters, phonetic scripts, Vietnam, Korea, Japan 1 Uvod Pod pojmom pisava razumemo sistem konvencionalnih grafičnih simbolov, ki predstavljajo jezikovne enote določenega jezika. Pisava je bila v preteklosti iz ničle izumljena samo nekajkrat: prvič v Mezopotamiji in drugič, skoraj so- časno, v Egiptu, oboje konec 4. tisočletja pr. n. št., nekoliko kasneje, v 3. tisočletju pr. n. št., v civilizaciji doline Inda ter konec 2. tisočletja pr. n. št. na Kitajskem. Sko- raj sočasno kot na Kitajskem se je pisava popolnoma neodvisno razvila v Srednji Ameriki. V vseh primerih se je najprej pojavila logografska pisava (na grobo, znaki pisave zapisujejo posamezne besede v jeziku). Vsi ostali sistemi pisave so izvede- ni iz prvotno izumljenih sistemov ali pa so jih ti navdihnili (Coulmas 1989). Tako je nastalo več na pisavi in kulturnem izročilu središča temelječih kultur- nih krogov. Glavni nosilci širitve so bili vera, kultura v širšem pomenu besede in politične ambicije. Najstarejši je mezopotamski kulturni krog s središčem v Sumeriji, temelječ na klinopisu in sumerskem kulturnem izročilu. Kasnejši, približno sočasen z razvojem v Vzhodni Aziji, je indijski kulturni krog, zgra- jen na hinduističnem in budističnem izročilu ter pisavi brahmi. Bližje sta nam arabski kulturni krog, temelječ na arabski pisavi in izročilu islama, ter približ- no sočasno nastali cirilični kulturni krog, temelječ na cirilici in slovanski raz- ličici pravoslavnega izročila. Neposredno v naši bližini najdemo tudi primer hotene preselitve iz enega v drug kulturni krog: Romunija. Ta država je bila nekdaj del ciriličnega kulturnega kroga, v 19. stoletju pa se je domača elita odločila za prehod na latinico in vključitev v »naprednejši«, latinični kulturni krog, ki temelji na katoliškem in kasneje protestantskem izročilu (Daniels in Bright ur. 1996; Coulmas 1989; Pană Dindelegan in Maiden ur. 2013). Earl_FINAL.indd 218 28.11.2019 8:31:01 Kam so šle kitajske pismenke V Vzhodni Aziji je bila vir ali navdih za druge pisave kitajska logografska pisava (kitajske pismenke; kit. hanzi, kor. hanja, jpn. kanji 漢字), ki je nastala v 2. tisoč- letju pr. n. št. Skupaj s kitajskim političnim in kulturnim vplivom se je iz Kitajske širila v države na kitajskem obrobju. V prilagajanju novim lokalnim jezikom, ki jih je bilo treba zapisovati, so se ob njej od srede prvega tisočletja dalje začele razvijati nove pisave, v Koreji poleg zlogovne in delno logografske pisave idu 이 두 v 15. stoletju popolnoma na novo izumljena abecedna pisava hangul 한글, na Japonskem man’yogana ter na njeni osnovi hiragana 平仮名 in katakana 片仮名, v Vietnamu pa logografska pisava chữ nôm 𡨸喃 (Coulmas 1989). Po- dobno kot v Vietnamu in v približno istem obdobju so se pod vplivom kitajske pisave razvijale tudi domače logografske pisave v samostojnih političnih entite- tah, kot so Tangut (Xi Xia), Khitan (Liao) in Jin, kasneje pa Jurchen na severnem oziroma severovzhodnem obrobju Kitajske ter pisave ljudstev Zhuang in Yi, ki 219 so bila občasno politično samostojna, na sedanjem jugu Kitajske. Zanimivo je, da sta se pisavi ljudstev Zhuang in Yi ohranili ter sta delno v rabi še danes. Povsod se je v pisnem jeziku pojavila diglosija, prestižni jezik je bila klasična ki- tajščina, domači jezik, zapisan z domačo pisavo, pa je veljal za manj prestižnega (Kychanov 1996; Kara 1996; Shi 1996; Holm 2014). Z izjemo Vietnama, Koreje in Japonske so vsa druga ljudstva končala v objemu rastočega kitajskega cesarstva, kjer sta pisavi ljudstev Zhuang in Yi sicer še ved- no v delni uporabi, zunaj Kitajske pa kitajske pismenke kot del standardnega je- zika – paradoksalno – uporabljajo, sicer v kombinaciji z domačima zlogovnima pisavama hiragana in katakana, samo še na Japonskem. V Vietnamu so prešli na latinizirani zapis jezika chữ quốc ngữ, v obeh Korejah, Severni in Južni, pa uporabljajo domači hangul (Lê in O'Harrow 2007; Taylor in Taylor 2014). Namen tega prispevka je osvetliti vzroke, ki so pripeljali do tega, da je Japonska, ki je bila med tremi zgoraj omenjenimi perifernimi državami najmanj globoko usidrana v kitajskem kulturnem krogu, v procesu standardizacije jezika v ob- dobju modernizacije obdržala tudi kitajske pismenke, medtem ko so jih v Vie- tnamu in obeh Korejah zavrgli. Zaradi omejenega prostora se v razpravi ne do- tikam pisave kraljestva Ryukyu (okin. Ruuchuu-kuku 琉球國), ki je bilo Japonski priključeno leta 1879 kot prefektura Okinawa, uporabe kitajskih pismenk pri Ujgurih ter kitajskih jezikovnih politik v Ljudski republiki Kitajski in na Tajvanu. 2 Jezik in pisava v Vietnamu, Koreji in na Japonskem v 1. polovici 19. stoletja Vse tri države, Vietnam, Koreja in Japonska, so bile ob koncu predmoderne dobe, v začetku 19. stoletja, neodvisne in globoko vpete v kitajski kulturni krog, Earl_FINAL.indd 219 28.11.2019 8:31:02 Andrej BEKEŠ Vietnam in Koreja pa tudi pod močnim kitajskim političnim vplivom. Položaj je- zika in pisave v vseh treh državah je bil podoben. Podobno kot v srednjeveški Evropi je vladala diglosija. Vlogo visokega jezika v administraciji, filozofiji, religiji in znanosti je igrala klasična kitajščina, zapisana s kitajskimi pismenkami. Domači jezik, manj povezan s funkcijami političnih in verskih avtoritet, je bil zato manj prestižen kot klasična kitajščina, vendar je bil, glede na državo in mesto domače kulture v njej, vrednoten različno. Literatura v domačem jeziku je obstajala v vseh treh državah. V Vietnamu so jo zapisovali z domačo pisavo chữ nôm 𡨸喃,v Koreji je bila od 15. stoletja dalje večinoma zapisana v domači abecedni pisavi hangul 한글, na Japonskem pa se je za zapis literature v domačem jeziku pretežno upo- rabljal mešani sistem zlogovne pisave ( katakana 片仮名 ali hiragana 平仮名) ter kitajskih pismenk, s katerimi so se tipično zapisovale številne polnopomenske besede. Velika razlika je v tem, da je bila literatura v domačem jeziku v Vietnamu 220 in Koreji vrednotena nižje kot na Japonskem, kjer je bil zlasti starejši del literature v domačem jeziku cenjen kot klasična literatura in temu primerno tudi jezik, v katerem so bila dela napisana. V Vietnamu so bili bralci literature v domačem je- ziku omejeni na elito, izobraženo v klasični kitajščini, ki je znala brati tudi zahtev- nejšo domačo pisavo chữ nôm. Običajno ljudstvo je domača literarna dela, tako prozo kot poezijo, pogosto poznalo samo iz javnih branj. V Koreji so se razmere radikalno spremenile po izumu pisave hangul, vendar je v kitajski klasični kulturi izobražena elita, tj. yangban 양반 , večinoma zviška gledala na literaturo v doma- čem jeziku in je širjenju uporabe hangula pogosto nasprotovala. Kljub temu se je, med drugim tudi zaradi prizadevanja oblasti, pismenost v domačem jeziku začela širiti med ljudstvom. Pojavili so se prevodi budističnih tekstov, pripovedna dela in poezija, pri čemer so bili avtorji pogosto pripadniki ljudstva. Kot kažejo viri, je bilo na Japonskem preprosto ljudstvo v predmoderni dobi že dokaj opismenjeno, z razvito komercialno založniško dejavnostjo v velikih središčih, kakršni sta bili pre- stolnica Edo in Osaka (glej Coulmas 1989, 2000, 2003; Cumings 2005; King 2007; Lê in O'Harrow 2007; Gottlieb 2007; Taylor in Taylor 2014; Amino 1990; Yakuwa 2003; Kin 2010; Bekeš 1999). Razdelek povzema tabela 1 spodaj. Tabela 1: Vrednotenje domačih pisav in pismenost na začetku modernizacije Domače pisave: vrednotenje Pismenost Vietnam chữ nôm: zapleten sistem, nestabilen prestiž – sredstvo za zapis domačih literarnih del razmeroma nizka Koreja hangul: preprosta, nestabilen prestiž razmeroma nizka hiragana, katakana: preprosta, nizek prestiž hiragana, katakana: raz- Japonska mešani slog kana in kitajske pismenke: meroma visoka zapleten sistem, visok prestiž v literarni sferi (cenzus 1877: 30–90 %, odvisno od regije) Earl_FINAL.indd 220 28.11.2019 8:31:02 Kam so šle kitajske pismenke 3 Jezik na Japonskem, v Koreji in Vietnamu v 20. stoletju V procesu modernizacije, ki je vse tri države zajel na prehodu v 2. polovico 19. stoletja, so se njihove poti razšle. Japonska je ohranila neodvisnost ter s priključitvijo kraljestva Ryukyu leta 1879, Tajvana 1895 in Koreje 1910 postala kolonialna sila. Vietnam je postal francoska kolonija, Koreja pa je bila pri- ključena Japonski (Cumings 2005; Coulmas 2000). Različne usode so različno vplivale na proces modernizacije jezikov. 3.1 Japonska Japonska je lahko kot suverena država razvijala šolstvo in jezik v skladu s po- 221 trebami svoje modernizirajoče se družbe. Ob začetku modernizacije z obno- vo Meiji 1868 je podedovala diglosijo v pisnem jeziku: klasična kitajščina in klasična japonščina, in relativno majhen delež del, napisanih v tedanjem po- govornem jeziku. Ob izzivih in zgledih iz Evrope in Amerike je najprej intelek- tualna elita sprevidela potrebo po čimprejšnji modernizaciji jezika. Pojavilo se je gibanje za enotnost pisnega in govorjenega jezika ( genbun itchi 言文 一致). Razvijati se je začel nov prevodni slog, temelječ na tradiciji branja kla- sičnih kitajskih besedil v japonščini (tako imenovani kanbun kundoku 漢文訓 読), vendar apliciran na sodobne evropske jezike: nizozemščino, angleščino, francoščino, ruščino in nemščino, ter opirajoč se bolj na slovnico sodobnega pogovornega jezika kot na klasični japonski jezik. Stranski rezultat tega je bilo po drugi strani veliko število na kitajskih elementih temelječih neologizmov, s katerimi so prevajali abstraktne pojme iz evropskega miselnega kroga. Ti- pičen primer je neologizem kokugo 国語, državni jezik. Izraz je bil prevzet v vseh državah kitajskega kulturnega kroga ter se, razen v Ljudski republiki Kitajski in Severni Koreji, uporablja še danes. Pomemben dejavnik so bili tudi tiskani mediji, ki so popularnost dolgovali objavam romanesknih podlistkov, vzetih iz profesionalnega pripovedniškega žanra rakugo 落語, ter političnim govorom in pamfletom. Zanimivo je, da je država pri modernizaciji jezika zamujala, sistematični začetek pristopa k standardiziranju jezika in pisave, skratka, ustvarjanje standardiziranega nacionalnega jezika ( kokugo 国語) kot državne politike, sega šele v konec 19. stoletja, okrog 20 let po obnovi Meiji (Komori 2000; Lee 1996; Gottlieb 1995). Pri reformi in standardizaciji pisave se je radikalnejšim predlogom navkljub v kulturno stabilnem kontekstu na Japonskem uveljavila umirjeno konzervativ- na reforma pisave, ki je ne glede na določene omejitve kot pomemben del Earl_FINAL.indd 221 28.11.2019 8:31:02 Andrej BEKEŠ japonskega sistema pisave ohranila tudi kitajske pismenke. Standardni jezik je ob prizadevanjih države pridobival na vplivu in veljavi. Na standardizacijo pisave je kljub nasprotovanju tradicionalistov vplivalo več dejavnikov. Najpo- membnejši so bili: I. Kolonialna politika, kjer je bila japonščina jezik administracije, zato se je pojavila potreba po učinkovitem poučevanju japonskega jezika v koloni- jah (Tajvan, Koreja, Manchukuo) ter kasneje na med vojno v Jugovzhodni Aziji in na Pacifiku zasedenih ozemljih. II. Pojav periodičnega tiska in bralstva. III. Potrebe vojske v kontekstu vojnih prizadevanj in vojaške prevlade v ko- lonijah, kar je zahtevalo natančno pošiljanje in prejemanje informacij ter s tem standardiziran jezik s čim manj zapletenim sistemom pisave. Za- radi 15-letne vojne, ki jo je Japonska sprožila najprej na azijski celini in 222 nazadnje na Pacifiku, so vladne reforme jezika in pisave zastale in bile udejanjene šele po koncu druge svetovne vojne, pod ameriško okupacij- sko oblastjo. Reforma pisave pa je vendarle v bistvenih potezah sledila okvirju, pripravljenem na japonskem ministrstvu za šolstvo že v 30. letih, ko je bila japonska agresija vojaško omejena samo na Kitajsko. Standar- dizirana in pri kompleksnejših pismenkah delno poenostavljena je bila oblika kitajskih pismenk, omejeno je bilo število kitajskih pismenk v stan- dardni rabi ter standardiziran zapis, tj., katere besede, tako kitajske tujke kot domače besede, se zapisujejo s posamezno pismenko. Standardizi- rana je bila tudi raba obeh zlogovnih pisav, hiragane in katakane. Pred drugo svetovno vojno in po njej so obstajale tudi pobude, da bi prešli na latinico ali izključno na rabo obeh zlogovnih pisav (Društvo za promocijo pisave kana, Kanamojikai 仮名文字会), ki pa jih reforme niso upošteva- le . Rezultat reform je bil, da se je v sicer precej prečiščeni obliki ohranil tako imenovani mešani slog zapisa s pomočjo kitajskih pismenk in obeh zlogovnih pisav ( kanji kana majiri 漢字仮名交じり), s čimer niso bili za- dovoljni niti tradicionalisti, saj so bile zanje reforme preveč radikalne, niti podporniki sprememb, med katerimi so številni obžalovali polovičarstvo reform (Tōdō 1969; Gottlieb 1995; Coulmas 2000, 2003; Bekeš 1998). 3.2 Koreja V tradicionalni korejski družbi je do leta 1894 sistem državnih izpitov kljub možnostim, ki jih je ponujal izum hangula (1446), zaradi svoje pristransko- sti (k izpitom so bili pripuščeni samo pripadniki višjega sloja) in zazrtosti v klasično kitajsko pismenost močno zaviral prodor sodobne vzgoje. Pisme- nost med preprostim ljudstvom je bila zelo nizka, še posebej med ženskami, Earl_FINAL.indd 222 28.11.2019 8:31:02 Kam so šle kitajske pismenke za katere je v tradicionalni konfucianistični morali veljalo, da je nevednost čednost. Z reformami Gabo ( Gabo gaehyeok 갑오개혁) je Koreja poskušala ujeti vlak modernizacije. Kot uradni jezik je klasično kitajščino nadomestil korejski jezik, zapisan v mešanem slogu, s kitajskimi pismenkami in han- gulom, ki se je s hitrim razvojem medijev ustalil kot norma . Ta zapis je na- domestil rabo idu, na kitajskih pismenkah temelječega starega domačega zapisa korejščine . Tudi v Koreji se je začelo gibanje za poenotenje pisnega in govorjenega jezika (King 2007). Istočasno je Koreja z neenakopravno pogodbo na otoku Ganghwa 강화도 prišla pod močan japonski vpliv, kar je sprožilo kitajsko-japonsko vojno, iz katere je Japonska izšla kot zmagovalka. Japonski vpliv je nato postajal vse močnejši. Po japonski zmagi v rusko-japonski vojni, v kateri je prav tako šlo za prevlado na korejskem polotoku, je Koreja leta 1905 postala najprej japonski 223 protektorat, leta 1910 pa je bila končno formalno pripojena japonskemu im- periju. Tako ni imela možnosti, da bi modernizacijo izpeljala po svojih željah in potrebah. Japonska je za razliko od Tajvana, ki ga je dobila kot vojno odško- dnino v kitajsko-japonski vojni, Korejo obravnavala kot svoj podaljšek (Japon- ska in Koreja sta eno naisen ittai 内鮮一体), ki ga je bilo treba asimilirati, in ne kot navadno kolonijo . Japonščina je postala edini nacionalni jezik ( kokugo) tudi v Koreji in pouk japonščine je postal obvezen. Število ur pouka korejščine v »ljudskih šolah« (jpn. kokumin gakko 国民学校, kor. gugminhaggyo 국민 학교) se je zmanjševalo, od leta 1938 pa korejščina ni bila več obvezen pred- met. Sčasoma je bila potisnjena na rob, leta 1941 pa je bila ukinjena. Število šol, ki so izvajale pouk na stopnji, višji od »ljudskih šol«, je bilo omejeno. Leta 1936 je npr. samo 25 % šoloobveznih otrok (40 % dečkov in samo 10 % deklic) dejansko obiskovalo pouk. Japonski otroci v Koreji so, nasprotno, vsi hodili v šolo. Od konca 30. let so bili Korejci prisiljeni v spreminjanje svojih priimkov in imen v japonske ( sōshi kaimei 創氏改名). Poleg tega je bila raba korejščine v javnosti omejena. Paradoksalno pa je imel po uporih proti japonski vlada- vini leta 1919 tisk v korejskem jeziku precej svobode. Korejski nacionalisti – kristjani – so si izven institucionalnih okvirjev tudi prizadevali, da bi povečali pismenost v domačem jeziku med preprostim ljudstvom. Tako so opismenili več deset tisoč ljudi, vendar je bila to glede na veliko število prebivalstva le kaplja v morje. Huda posledica take japonske kolonialne politike je bila, da je stopnja pismenosti v Koreji leta 1945 znašala komaj 22 % (King 2007; Mitsui 2010; Coulmas 2000; Tani 2000; Taylor in Taylor 2014; Gottlieb 1995 ; Cumin- gs 2005; Matles Savada in Shaw ur. 1992). Po koncu druge svetovne vojne se je korejska kalvarija nadaljevala. Osvobodi- la jo je Sovjetska zveza, a je v porajajočem se svetu hladne vojne in na osnovi Earl_FINAL.indd 223 28.11.2019 8:31:02 Andrej BEKEŠ medvojnih sporazumov z zavezniki prepustila ZDA, da zasedejo korejski polo- tok južno od 38. vzporednika. Nujni pogoj za obnovo v obeh delih razcepljene Koreje je bilo hitro opismenjevanje ljudskih množic, ki so sedaj prvič imele priložnost za sistematično izobraževanje v lastnem jeziku. V ta namen je bilo treba standardizirati korejski jezik in pisavo, kar je japonska vladavina zavrla. Pojavilo se je tudi vprašanje rabe kitajskih pismenk, ki so zaradi velikega šte- vila in kompleksnosti predstavljale oviro za hitro opismenjevanje. Ustrezno jezikovno politiko je bilo nujno določiti in izvajati na državni ravni. Po koncu sovjetske in ameriške okupacije leta 1948 sta na korejskem polotoku nastali dve državi, Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK) in Republika Koreja (RK) (Cumings 2005; King 2007; Taylor in Taylor 2014). DLRK je še pod sovjetsko okupacijo korenito zastavila svojo jezikovno politi- 224 ko in nemudoma začela z intenzivnim programom opismenjevanja. Do leta 1948 je bila nepismenost v glavnem odpravljena. V Republiki Koreji je bilo opismenjevanje zastavljeno manj korenito, 10 let po razglasitvi državnosti in 5 let po koncu korejske vojne, leta 1958, je bilo še vedno okrog 8 % ljudi nepismenih (King 2007). Najkočljivejše vprašanje jezikovne politike je bila raba kitajskih pismenk. V DLRK so ravnali radikalno. Stare elite so večinoma zbežale v RK, številne pri- padnike elit so zaprli, država pa se je pod vodstvom Kim Il-sunga in Delavske stranke ( Choseon rodongdang 조선로동당) lotila ustvarjanja »nove« kulture. Del tega je bila tudi »demokratizacija« pisave. Rabo kitajskih pismenk so sprva ukinili, a so jih leta 1953, ob koncu korejske vojne, zopet uvedli z omejitvijo na 1800 pismenk. Cilj demokratizacije pisave je bil vzpostaviti kolikor mogoče ne- zahteven in uporaben sistem pisave. Pri jezikovni politiki je imel veliko besedo tudi sam Kim Il-sung. Svojo verzijo standardnega jezika, uvedeno leta 1966, so v DLRK poimenovali »kulturni jezik« ( munhwa-eo 문화어). Z vidika »kulturnega jezika« so bile kitajske pismenke ter z njimi kitajske in druge tujke dojete kot grožnja materinščini. Posledica takega pogleda na kitajske pismenke, besedišče kitajskega izvora in izposojenke iz drugih tujih jezikov je bila, da so začeli te izra- ze nadomeščati z domačimi ustreznicami. Del besedišča tujega izvora je ostal, tudi kitajske pismenke se v omejenem obsegu še vedno poučujejo, čeprav niso več v javni rabi. Tako se je začelo razhajanje med jezikom v DLRK in RK. Večina reform v DLRK je potekala z vrha navzdol, je pa res, da je bilo pri tem upošteva- no mnenje državljanov (Cumings 2005; Song 2005; King 2007). Kot rečeno, je bila jezikovna politika v RK ohlapnejša. Stare elite so ohranile prestiž, na položajih je ostala tudi kolonialna administracija iz časa japonske vladavine, vključno s policijo in vojsko, seveda brez japonskega osebja, ki se Earl_FINAL.indd 224 28.11.2019 8:31:02 Kam so šle kitajske pismenke je umaknilo nazaj na Japonsko. Tudi v RK je od leta 1945 potekala intenzivna standardizacija jezika, ki so ga pod japonskim vplivom poimenovali nacional- ni jezik ( gug-eo 국어). V boju z nepismenostjo je leta 1948 ministrstvo za šolstvo predlagalo prehod iz mešanega zapisa na izključno uporabo hangula, a je bil zaradi močnega nasprotovanja konzervativnih elit iz časa japonske kolonialne vladavine, ki so dobro obvladale kitajsko pisavo, predlog zavrnjen. Odnos do rabe kitajskih pismenk je nato nihal do konca 70. let, s sporadičnimi ukinitvami in ponovno uvedbo ter omejevanjem števila pismenk v vsakdanji rabi. Vojaški režim Park Chung-heeja (Park Chun-hee 박정희) je svojo nave- zanost na sloj, ki je kolaboriral in se okoriščal z japonsko kolonialno vladavino, prikrival z močnim nacionalizmom, v okviru katerega je bila med drugim spro- žena tudi kampanja za »očiščenje« ( eoneo sunhwa 언어 순화) domačega je- zika. Njen cilj je bil iz standardnega jezika očistiti tujke, prevzete iz angleščine 225 in japonščine. Po letu 1987, ko je bila ponovno vzpostavljena demokracija, so te kampanje počasi zamrle. Sam izraz je dobil negativno konotacijo, po- vezano s totalitarnimi vojaškimi režimi, ki so Koreji vladali od začetka 60. let do leta 1987. Po drugi strani je bil ohranjen mešani sistem zapisa s kitajskimi pismenkami in hangulom. Leta 1974 so kitajske pismenke ponovno uvedli v učbenike korejskega jezika, z omejitvijo na 1800 »osnovnih pismenk« v nižjih in višjih srednjih šolah. Vendar je raba kitajskih pismenk omejena. V besedi- lih za splošno rabo, vključno z dnevnim tiskom, se praktično ne uporabljajo; izjemoma, podobno kot v strokovni literaturi, jih rabijo toliko, kolikor zahteva razumljivost besedila, zaradi velikega števila homofonih besed kitajskega iz- vora (Coulmas 2000; Song 2005; Cumings 2005; King 2007). Posledica različnih družbenih sistemov in, kot odraz tega, različnih pristopov k jezikovni politiki je, da postaja razdalja med standardnima jezikoma obeh Korej vedno večja. Razlikujeta se fonetika (standard, utemeljen na govoru v Pyongyangu v DLRK in na govoru v Seulu v RK) in leksika; razlikujejo se pra- vila zapisa v hangulu (dob. pisava države Han), ki se v DLRK lokalpatriotsko imenuje choseon-geul (조선글 dob. pisava države Choseon). Pri tem sta Han 한 in Choseon 조선 imeni za Korejo iz dveh različnih obdobij. Han je ime zadnje države, preden je postala japonska kolonija, in ga uporabljajo v RK, Choseon, ime države v času dolge vladavine dinastije Yi, pa v DLRK. Kljub različnim družbenim ureditvam se motivacije za jezikovne reforme v Korejah delno prekrivajo: temelj je deklarirani ali dejanski antikolonializem in s tem povezan nacionalizem. Kar se tiče kitajskih pismenk, je rezultat v obeh Kore- jah podoben: kitajske pismenke igrajo sekundarno vlogo, njihovo poučevanje je omejeno, v množičnih medijih se ne uporabljajo več ali kvečjemu v zelo omejenih primerih (Coulmas 2000; Song 2005; King 2007; Hannas 1997). Earl_FINAL.indd 225 28.11.2019 8:31:02 Andrej BEKEŠ 3.3 Vietnam Tudi Vietnam je bil v 19. stoletju, še preden se je lahko začel soočati z iz- zivi modernizacije, pahnjen v kolonialno odvisnost. Francoska prisotnost v Indokini se je začela s pomočjo Francije dinastiji Nguyen pri združevanju Vie- tnama konec 18. stoletja. Francoska revolucija je kolonialna prizadevanja za nekaj časa zadržala. V drugi polovici 19. stoletja je francoska kolonija najprej postala južna tretjina Vietnama, Cohinchina, osrednji del, Annam s cesarsko prestolnico Hue, in severni del, Tonking s Hanojem, pa sta postala franco- ska protektorata, kar je leta 1885 pripoznala tudi Kitajska, ki je bila tedaj še pod dinastijo Qing. Celotno ozemlje, skupaj s Kambodžo, je bilo leta 1887 inkorporirano v Francosko Indokino, ki ji je Francija leta 1889 pripojila še Laos (Lê in O’Harrow 2007; DeFrancis 1977). 226 Zapis vietnamščine v latinici sega v zgodnje 17. stoletje. Začel se je s priho- dom jezuitskih misijonarjev, ki so za potrebe misijonarskega dela potrebovali enostaven zapis govorjenega jezika. Sad njihovih prizadevanj je bil chữ quốc ngữ, zapis vietnamščine v latinici, ki pa se zunaj katoliške skupnosti verni- kov ni razširil. Pod francosko kolonialno oblastjo je bil chữ quốc ngữ uveden v novoustanovljene kolonialne osnovne šole. Prve osnovne šole s poukom vietnamščine v latiničnem zapisu je kolonialna oblast ustanovila leta 1864 v Cochinchini. Po drugi strani se je med tradicionalno elito ohranil prestiž klasične kitajščine, prav tako pa tudi raba domačega sistema pisave chữ nôm. Namen pouka jezika v latinici je bil podoben kot pod Napoleonom pouk slo- venščine in hrvaščine v Ilirskih provincah: kot vmesna faza, v kateri se doma- če prebivalstvo opismeni in potem na višji stopnji preide na jezik metropole (Lê in O’Harrow 2007; DeFrancis 1977; Vodopivec 2006). Francoski koloni in vojska so nasprotovali na novo vzpostavljenemu šolanju širšega sloja domačinov s pomočjo zapisa v chữ quốc ngữ. To njihovo stališče se je skladalo s težnjami starih elit s severa Vietnama, iz Annama in Tonkin- ga. Vendar so za razliko od starih elit želeli, da bi izobraževanje potekalo v francoščini. Stare elite so bile v svojem, proti Franciji uperjenem patriotizmu v protislovju same s seboj, saj so ob zagovarjanju ohranitve domače inačice klasične kitajščine (sinovietnamščine) kot prestižnega jezika izobrazbe in ad- ministracije nadaljevale s preziranjem domačega chữ nôm. Ne glede na ne- strinjanje teh dveh plasti prebivalstva so kolonialne oblasti potrebovale sloj lokalnih uradnikov, zato so vztrajale pri začrtani politiki opiranja na chữ quốc ngữ v šolah (Lê in O’Harrow 2007; DeFrancis 1977). Paradoksalno je, da je chữ quốc ngữ kot sredstvo kolonialne jezikovne politi- ke postal v začetku 20. stoletja tudi sredstvo odpora proti kolonialni oblasti. Earl_FINAL.indd 226 28.11.2019 8:31:02 Kam so šle kitajske pismenke V Hanoju so patrioti v želji, da bi dvignili izobrazbeno raven prebivalstva, leta 1907 ustanovili Tonkinško svobodno šolo ( Đông Kinh Nghĩa Thục 東京義 塾),1 ki je na stopnjah od osnovne do srednje šole sodobno in s kolonialno perspektivo neomadeževano izobrazbo nudila več sto učencem, bodoči eliti protikolonialnega boja. Poučevali so tudi klasično kitajščino (v sinovietnam- ski inačici) in francoščino, pomembno pa je, da je pouk večinoma potekal v vietnamščini, zapisani s chữ quốc ngữ. Diplomanti te šole so svojo izkušnjo prenašali v širšo družbo, tako da so kolonialne oblasti šolo po letu dni zaprle. Kasneje se je francoska izobraževalna politika spremenila; Francozi so okrepili šolske ustanove, v katerih je izobraževanje potekalo v chữ quốc ngữ, po drugi strani pa pritisnili na marionetni cesarski dvor v Hueju, da je v letih 1915–19 po skoraj 1000 letih ukinil državne izpite, ki so temeljili na poznavanju klasič- nega kitajskega kanona. V istem obdobju se je chữ quốc ngữ začel uveljavljati 227 tudi v periodičnem tisku, posledica česar je bilo vzpodbujanje narodne in je- zikovne zavesti ter oviranje prodiranja francoskega jezika. Nastajati so začela literarna dela, zapisana v chữ quốc ngữ, z novimi bralci, ki so bili izobraženi v vietnamščini, zapisani v latinici. Vse to je pripomoglo k temu, da chữ quốc ngữ ni bil več zaznavan le kot simbol kolaboracije s kolonialnimi oblastmi (Lê in O’Harrow 2007; DeFrancis 1977). Prehod iz tradicionalnega stanja, s klasično kitajščino (sinovietnamščino) in vietnamščino, zapisano v domači pisavi chữ nôm, na rabo chữ quốc ngữ je, kot smo delno že videli, potekal v več fazah. V prvi fazi je bila simbol upo- ra proti francoski vladavini klasična kitajščina (sinovietnamščina), raba chữ quốc ngữ pa je bila simbol kolaboriranja. Ko so kasneje domoljubi prišli do spoznanja, da modernizacija ni mogoča brez splošnega dviga ravni izobraz- be, katerega nujni pogoj je odprava nepismenosti, se začne druga faza. Q uốc ngữ je sprejet kot sredstvo za dvig pismenosti med prebivalstvom. S tem chữ quốc ngữ izgubi stigmo kolaboracije, objavljanje literarnih del v chữ quốc ngữ pa mu tudi dvigne prestiž. V tretji fazi pa je chữ quốc ngữ v rabi že pogoste- je kot klasična kitajščina (sinovietnamščina) in chữ nôm ter tako dejansko postane pisava, s katero običajno zapisujejo domači jezik, vietnamščino. Po neodvisnosti je bilo treba storiti samo še korak in chữ quốc ngữ razglasiti za standardni zapis vietnamskega jezika (Lê in O’Harrow 2007; DeFrancis 1977). Nadaljnje vmešavanje zunanjih sil v politično dogajanje v Vietnamu je imelo za deželo in celotno Indokino tragične posledice. Vojno stanje je v Vietnamu trajalo praktično od japonske invazije leta 1941, vrnitve Francozov po kon- cu druge svetovne vojne, dolge in mučne osvobodilne vojne proti francoski 1 Zanimivo je, da je staro ime za Hanoj Dong Kinh 東京, ki pomeni isto in se s kitajskimi pismen- kami zapiše enako kot ime japonske prestolnice. Earl_FINAL.indd 227 28.11.2019 8:31:02 Andrej BEKEŠ vladavini, razcepitve na Severni in Južni Vietnam leta 1954 ter ameriške in- tervencije do združitve leta 1975. Po zmagi osvobodilnega gibanja Viet Minh nad japonsko vojsko leta 1945 je chữ quốc ngữ postal simbol osvoboditve. Med dolgo vojno, v prvi fazi proti Franciji za osvoboditev izpod kolonialne- ga jarma in v drugi fazi proti ZDA za združitev Severnega in Južnega Vietna- ma, je v Severnem Vietnamu chữ quốc ngữ postal simbol revolucionarnega napredka. Chữ quốc ngữ je bil v uporabi tudi v Južnem Vietnamu, kjer pa so vzporedno poučevali klasično kitajščino (sinovietnamščino) in chữ nôm. Nesporni položaj chữ quốc ngữ se je končno stabiliziral šele po združitvi Vie- tnama leta 1975, ko je chữ quốc ngữ postal pisava, s katero se zapisuje stan- dardni vietnamski jezik (Lê in O’Harrow 2007; DeFrancis 1977) . 228 4 Razprava V pregledu poti, ki so jo prehodile pisave v obrobnih državah kitajskega kul- turnega kroga, v Vietnamu, Koreji in na Japonskem, sta se izkristalizirala dva tipa dejavnikov, ki so vplivali na usodo kitajskih pismenk kot del sodobnih standardiziranih domačih sistemov pisave, notranji in zunanji. 4.1 Notranji dejavniki Ločimo lahko štiri notranje dejavnike: I. Prestiž domačega pisnega jezika in domače literature v primerjavi s pre- stižno lokalno varianto klasične kitajščine. Na Japonskem je imel domači jezik v preteklosti med elitami prestižno veljavo kot jezik literature, klasična kitajščina pa kot jezik državne ideo- logije, administracije, izobrazbe, religije (budizem) in filozofije. S časom se je izoblikoval mešani zapis domačega jezika z zlogovno pisavo in lo- gografsko rabljenimi kitajskimi pismenkami. S širjenjem pismenosti v zlogovni pisavi ( hiragana in katakana) se je uveljavil tudi pomožni zapis »branja« kitajskih pismenk v zlogovni pisavi ( furigana 振り仮名) . Tako so tudi zahtevnejša besedila postala dostopna širšemu krogu bralcev, ki se je pojavil v obdobju Edo. Široko uveljavljeni mešani zapis se je ohranil tudi pri modernizaciji jezika. V mešanem zapisu so se s kitajskimi pismen- kami zapisovale tako kitajske tujke (tako imenovani on’yomi 音読み) kot tudi domače japonske besede (tako imenovani kun’yomi 訓読み). Kitaj- ske pismenke so bile tako močno ukoreninjene v zapisu domačega jezika in v zavesti velikega dela pismenega prebivalstva, da jih je bilo ob refor- mah sistema pisave zelo težko popolnoma ukiniti. Po drugi strani je bila Earl_FINAL.indd 228 28.11.2019 8:31:02 Kam so šle kitajske pismenke usoda zapisa domačega jezika v Koreji in Vietnamu dosti bolj nestabilna. Tako raba hangula v Koreji kot chữ nôm v Vietnamu je bila v preteklosti večkrat omejena in kljub priljubljenosti literarnih del, zapisanih v doma- čem jeziku, je pritisk establišmenta pogosto zaviral prost razvoj potenci- alov, ki sta jih imeli obe pisavi. II. Delež kitajskih pismenk oziroma domačih logografskih pismenk, rablje- nih v zapisu domačega jezika. Tu je položaj v Koreji in na Japonskem po- doben. Če v Koreji poleg hangula upoštevamo še mešano zlogovno-lo- gografsko pisavo idu, ki je bila do konca 19. stoletja v rabi delno tudi za administrativne namene, delež kitajskih pismenk v zapisu korejščine in japonščine niha od srednje visokega do nizkega. Vietnamski chữ nôm pa je v celoti logografska pisava in je tu seveda delež pismenk 100-odstoten. III. Količina in dostopnost del v domačem jeziku. Ta dejavnik je neposredno 229 povezan s prvim, s prestižnostjo. Zaradi nestabilnega položaja domačih pisav v Koreji in Vietnamu je bila tudi literarna produkcija mnogo manj razširjena in dostopna kot na Japonskem, pa tudi manj kot besedila v klasični kitajščini.2 IV. Stopnja pismenosti širšega prebivalstva v času reform pisave. Japonska je do začetka 20. stoletja že dosegla razmeroma visoko raven pismenosti, vsaj na ravni poznavanja zlogovne pisave in osnovnih kitaj- skih pismenk. V Koreji in Vietnamu, zlasti zaradi kolonialne politike, je bila stopnja pismenosti v začetku reform pisave zelo nizka (22 % v Koreji, še manj v Vietnamu). 4.2 Zunanji dejavniki Zunanja dejavnika sta povezana z družbenozgodovinskim kontekstom modernizacije: I. Najpomembnejši dejavnik je stopnja neodvisnosti v času modernizacije. Japonska je modernizacijo izpeljala kot neodvisna država, v skladu s svo- jimi potrebami, medtem ko sta Koreja in Vietnam modernizacijo doživela pod kolonialno oblastjo. II. Nacionalizem v jeziku kot del modernizacijskega procesa. Na Japonskem so tudi sicer goreči nacionalisti kitajske pismenke priz- navali kot del svoje jezikovne tradicije. Modernizacija in s tem standar- dizacija v jeziku ni bila uperjena proti rabi kitajskih pismenk, potrebna je bila samo racionalizacija že uveljavljenega mešanega sistema pisave: 2 V Vietnamu je po začasni zasedbi v času dinastije Ming neokonfucianistična mrzlica pripeljala do tega, da so uničili plošče za tisk v chữ nômu zapisanih literarnih del. Tako so se ohranila samo dela v domačem jeziku od druge polovice 15. stoletja dalje (Lê in O’Harrow 2007). Earl_FINAL.indd 229 28.11.2019 8:31:02 Andrej BEKEŠ omejitev števila pismenk, delna poenostavitev nekaterih pismenk in standardizacija oblike ter reforma zapisa v zlogovni pisavi. Nasprotno so v Vietnamu in po drugi svetovni vojni v obeh Korejah v kontekstu radikal- no spremenjenih okoliščin pod kolonialno vladavino kitajske pismenke zaznavali kot oviro na poti v modernizacijo jezika, in sicer iz dveh razlo- gov: najprej v duhu protikolonialno usmerjenega nacionalizma (tudi raba kitajskih pismenk je plod tisočletne kitajske kulturne hegemonije) in nato zaradi ekspeditivnosti: učenje na domačih tleh nastale »naše« abecedne pisave, hangula, je dosti bolj učinkovito in omogoča hitrejše odpravljanje nepismenosti kot učenje mešanega sistema, ki poleg hangula vključu- je tudi rabo kitajskih pismenk. Podobno je bilo tudi v Vietnamu. Quốc ngữ, ki so ga sprva promovirale kolonialne oblasti, je v zgodovinskih procesih v prvi polovici 20. stoletja pridobil dovolj ideološkega presti- 230 ža, da je končno postal simbol socialističnih revolucionarnih sprememb in »progresivna« pisava. V obeh primerih, korejskem in vietnamskem, je pripomogel razmeroma omejen obseg literarne dediščine, zapisane v domačem jeziku. S prehodom na novo pisavo, z radikalno omejeno rabo kitajskih pismenk v obeh Korejah in njihovo popolno izločitvijo v Vietna- mu rez s tradicijo, posebej še pisanja v domačem jeziku, ni bil tako zelo hud, kot bi bil, če bi se za podoben korak odločila tudi Japonska. 5 Zaključek Znano je, da je sistem pisave, ko se enkrat uveljavi, zelo konzervativen in do sprememb pride samo ob velikih družbenih prevratih (Coulmas 2000). Tradi- cionalno družbo v obeh Korejah in v Vietnamu so zaradi kolonialne izkušnje modernizacijski procesi pretresli dosti globlje kot Japonsko. Tudi zato je bilo globoko radikalne reforme pisave tam mogoče izpeljati, medtem ko je morala Japonska vkljub željam številnih ubrati zmernejšo pot. Vse to ni tako poveza- no z zahtevnostjo določene vrste pisave, kot bi morda lahko sklepali iz gor- njega prikaza. Coulmas (2000) npr. argumentira, da je na Tajvanu kljub temu, da pismenk niso poenostavljali in tudi njihovega števila niso reducirali tako močno kot v Ljudski republiki Kitajski, odpravljanje nepismenosti potekalo hitreje in uspešneje. Razlog za uspeh je bilo bolje organizirano šolstvo. Po drugi strani tudi predsodki običajno bolj konzervativno usmerjenih zagovor- nikov široke rabe kitajskih pismenk ne držijo. Na Japonskem obstaja skupina ljudi, ki sistematično uporablja samo fonetično zlogovno pisavo. To so slepi, ki so kljub invalidnosti s pomočjo izključno fonetične pisave za slepe sposobni doseči najvišjo raven univerzitetnega študija in postati tudi doktorji znanosti. Earl_FINAL.indd 230 28.11.2019 8:31:02 Kam so šle kitajske pismenke Pri zagotavljanju funkcionalne pismenosti se raba tako kitajskih pismenk kot fonetične pisave celo pri jeziku s tako skromnim fonetičnim repertoarjem, kot je japonščina, pokaže za manj relevanten dejavnik, kot pa je organizacija so- dobnega šolskega sistema. Kot poudari tudi Coulmas (2000), ima vsaka vrsta pisave prednosti in slabosti. V gornjem razglabljanju je bil izpuščen pomemben dejavnik, ki bi tudi lahko močno vplival na jezikovno politiko. Japonska in obe Koreji so etnično izredno homogene države, medtem ko ima Vietnam okrog 14 % pripadnikov manjšin, razpršenih na več deset etničnih skupin. Ravno ta jezikovna razpršenost omo- goča osrednjo vlogo vietnamščine kot državnega jezika na celotnem ozemlju združenega Vietnama. Kot rezultat modernizacijskih procesov v jeziku in pisavi je v vseh štirih dr- 231 žavah domači jezik postal in se utrdil kot osrednji jezik tako v administraciji kot v šolstvu in literaturi. Glede na kolonialno izkušnjo se to v mnogih dru- gih državah ni zgodilo. V tem pogledu, kot tudi z vidika pisave, bi bilo gornje ugotovitve zanimivo primerjati z jezikovnimi politikami in razvojem v drugih državah, ki so imele večstoletno državno tradicijo in obenem kolonialno izkušnjo, kot npr. v jugovzhodni Aziji Laos, Kambodža, Malezija, Mjanmar (Burma) in Indonezija. Literatura Amino, Yoshihiko 網野善彦. 1990. Nihonron no shiza: rettō no shakai to kokka 日本論の視座―列島の社会と国家― [Vidiki teorij o Japonski: družba in država na otočju]. Tokio: Shogakkan. Bekeš, Andrej. 1998. »Vpliv Amerike na sodobni japonski jezik in pisavo.« Azijske in afriške študije 2 (1): 46–154. ———. 1999. »Pojmovni okvir za klasificiranje sistemov kitajske in japonske pisave.« Azijske in afriške študije 3 (1–2): 218–238. Coulmas, Florian. 1989. The Writing Systems of the World. Oxford: Basil Blackwell. ———. 2000. »The Nationalization of Writing.« Studies in the Linguistic Sci- ences 30 (1): 47–59. ———. 2003. Writing Systems: An Introduction to Their Linguistic Analysis. Cambridge: Cambridge University Press. Cumings, Bruce. 2005. Korea's Place in the Sun: a Modern History. New York: W. W. Norton & Company. Daniels, Peter T. in Bright, William, ur. 1996. The World's Writing Systems. Oxford: Oxford University Press. Earl_FINAL.indd 231 28.11.2019 8:31:02 Andrej BEKEŠ DeFrancis, John. 1977. Colonialism and Language Policy in Viet Nam. The Hague: Mouton. Gottlieb, Nanette. 1995. Kanji politics: Language policy and Japanese script. London: Kegan Paul International. ———. 2007. »Japan.« V Language and National Identity in Asia, urednik Andrew Simpson, 186–199. Oxford: Oxford University Press Hannas, William C. 1997. Asia's Orthographic Dilemma. Honolulu: University of Hawaii Press. Holm, David. 2014. »A Layer of Old Chinese Readings in the Traditional Zhu- ang Script.« Bulletin of the Museum of Far Eastern Antiquities. 79. Kara, György. 1996. »Kitan and Jurchin.« V The world's writing systems, ure- dnika Peter T. Daniels in William Bright, 230–238. New York : Oxford Uni- versity Press 232 Kin Bunkyō 金文京. 2010. Kanbun to Higashiajia: kunyomi bunkaken 漢文と 東アジア−−訓読の文化圏 [Kitajščina in Vzhodna Azija: kulturni krog zapisa domačih besed s kitajskimi pismenkami]. Tokio: Iwanami Shoten. King, Ross. 2007. »North and South Korea.« V Language and National Identi- ty in Asia, urednik Andrew Simpson. New York: Oxford University Press, 200–234. Komori, Yōichi 小森陽一. 2000. Nihongo no kindai 日本語の近代 [Japonšči- na v modernem obdobju]. Tokio: Iwanami Shoten. Kychanov, E. I. 1996. »Tangut.« V The Worlds Writing Systems, urednika Peter T. Daniels in William Bright, 228–230. New York: Oxford University Press. Lê Minh-Hằng in Stephen O'Harrow. 2007. »Vietnam.« V Language and Nati- onal Identity in Asia, urednik Andrew Simpson, 415–441. New York: Ox- ford University Press. Lee, Yeounsuk. 1996. Kokugo toiu shisō: kindai Nihon no gengo ninshiki 国語 という思想―近代日本の言語認識 [Ideologija državnega jezika: razu- mevanje japonščine v modernem obdobju]. Tokio: Iwanami Shoten. Matles Savada, Andrea in William Shaw, ur. 1992. South Korea: A Coun- try Study, 4th ed. Washington: Federal Research Division, Library of Congress. Mitsui, Takashi 三ツ井崇. 2010. Chōsen shokuminchi shihai to gengo 朝鮮植 民地支配と言語 [Kolonialna vladavina v Koreji in jezik]. Tokio: Akashi shoten. Pană Dindelegan, Gabriela in Martin Maiden, ur. 2013. The Grammar of Ro- manian. Oxford: Oxford University Press. Shi, Dingxu. 1996. »The Yi Script.« V The Worlds Writing Systems, urednika Peter T. Daniels in William Bright, 239–243. New York: Oxford University Press. Earl_FINAL.indd 232 28.11.2019 8:31:02 Kam so šle kitajske pismenke Simpson, Andrew ur. 2007. Language and National Identity in Asia. Oxford: Oxford UP. Song, Jae Jung. 2005. The Korean Language: Structure, Use And Context. Lon- don: Routledge. Tani, Yasuyo 多仁安代. 2000. Daitōa kyōeiken to nihongo 大東亜共栄圏と 日本語 [Vzhodnoazijsko območje koprosperitete in japonski jezik]. To- kio: Keiso shobo. Taylor, Insup in M. Martin Taylor. 2014. Writing and Literacy in Chinese, Kore- an and Japanese (Revised edition). Amsterdam: John Benjamins. Tōdō, Akiyasu 藤堂明保. 1969. Kango to nihongo 漢語と日本語 [Kitajščina in japonščina]. Tokio: Shūei shuppan. Vodopivec, Peter. 2006. Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slo- venska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana: 233 Modrijan. Yakuwa, Tomohiro 八鍬 友広. 2003. »Kinsei shakai to shikiji« 近世社会 と識字 [Pismenost v predmoderni družbi]. Kyoikugaku kenkyu 70 (4): 524–535. Earl_FINAL.indd 233 28.11.2019 8:31:02 Earl_FINAL.indd 234 28.11.2019 8:31:02 Mateja PETROVČIČ Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij Povzetek Prispevek predstavi razvoj iskanja rešitev, kako definirati pisave azijskih jezikov, da jih bo mogoče računalniško obdelovati. Razširitev 7-bitnega ASCII-ja na 8-bitno različico je pokrila večino črkovnih pisav, vendar to še zdaleč ni zadostovalo za nečrkovne pisave. Enodimenzionalno razmišljanje je ustvarilo možnosti za zgolj nekaj manj kot 200 znakov, za razmah rešitev za azijske pisave pa je bil potreben preskok na dvodimenzionalno raz- mišljanje. Revolucionarno odkritje Japoncev so prevzeli tudi Kitajska, Tajvan, Hongkong in Koreja, pri čemer so svoje kodirane nabore znakov umestili v identično strukturo in s tem ustvarili lokalne različice istega načina kodiranja. Kmalu zatem je dvodimenzionalno razmišljanje rodilo nove zapuščinske nabore znakov in pripadajoče načine kodiranja. Na Tajvanu so dvema dimenzijama dodali še tretjo, s čimer so ustvarili zelo sistematičen, kompleksen in hkrati fleksibilen pristop h kitajski pisavi. Njegova veličina pa ni nikoli prišla v celoti do izraza, saj ga je zasenčila pojavitev Unicoda, ki je ustvaril nov koncept poenotenih pismenk ter s tem podrl meje med pisavami azijskih regij. Čeprav je Unico- de že skoraj v celoti izpodrinil regionalne zapuščinske sisteme, so ti pomembna idejna dediščina, saj je večdimenzionalni način razmišljanja tudi predpogoj in osnova Unicoda. Ključne besede: pisava, vzhodnoazijski jeziki, kodirani nabori znakov, zapuščinski kodirni sistemi, Unicode Earl_FINAL.indd 235 28.11.2019 8:31:02 Mateja PETROVČIČ Abstract – Conceptual Development of the Approaches to Writing Systems of the Five East Asian Regions from the Perspective of Information Technologies This paper presents a search for solutions of how to define Asian writing systems in the scope of information technologies. While the extension of the 7-bit ASCII to the 8-bit ASCII covered most of the alphabetic writing systems, this was far from sufficient for non-alp- habetic ones. A one-dimensional way of thinking led to solutions for less than 200 chara- cters, and that was obviously not enough for writing systems of East Asian languages. A switch to the two-dimensional thinking was thus necessary. The first promising solutions were presented by Japanese scholars, and the other East Asian regions adopted their ide- as with minor changes. China, Taiwan, Hong Kong and Korea became the new research centres for the next decades. This two-dimensional thinking gave birth to several new cha- racter sets and encoding methods. In Taiwan, even a third dimension was added to the previous two, creating a very systematic, complex and flexible approach to the Chinese script. The advantages of this system were never fully expressed, however because the 236 newly emerged Unicode became the leading system. Unicode created a new concept of unifying characters, whereby the distinction of varieties between the scripts of the Asian regions became a secondary question. Although Unicode has almost completely replaced the regional legacy systems, they represent an important conceptual heritage. Their multi- dimensional way of thinking is nevertheless a prerequisite and the basis of Unicode. Keywords: font, East Asian languages, encoded character sets, legacy encoding systems, Unicode 1 Pisava in sistem pisave S konceptom pisave, razvojem različnih sistemov in njihovimi klasifikacija- mi se je ukvarjalo že veliko raziskav. Med prve obsežnejše študije sodijo Taylor (1883), Diringer (1948), Moorhouse (1953), Gelb (1969) in druge, ki so pomembno prispevale k razumevanju te tematike, vendar so njihovi pogledi do določene mere zastareli. Med sodobnejša dela uvrščamo raziska- ve, kot so Daniels in Bright (1996), Coulmas (2008), Gnanadesikan (2011), Borgwaldt in Joyce (2013), Daniels (2017) in druge, med deli v slovenskem je- ziku pa se posebej na klasificiranje sistemov kitajske in japonske pisave osre- dotočata Bekeš (1999; 2019) in Hmeljak Sangawa (2019). Primerjava stališč posameznih študij bi bila na tem mestu preobširen zalogaj, zato se omejimo na definicije Konzorcija Unicode, saj je poudarek tega prispevka na obravna- vanju pisave z vidika informacijskih tehnologij. V okviru informacijskih tehnologij termin sistem pisave (ang. writing system) označuje dva različna koncepta. Po eni strani opisuje splošno načelo, kako posamezne skupine pisav grafično predstavijo izbrani jezik. S tega vidika Kon- zorcij Unicode sledi klasifikaciji, ki pisave deli na tri kategorije: abecede, zlo- govnice in logozlogovnice. Earl_FINAL.indd 236 28.11.2019 8:31:02 Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij Abecede ali črkovnice (ang. alphabet) so sistemi pisave, kjer so osnovni elementi črke, ki se uporabljajo za zapisovanje soglasnikov in samoglasnikov. Nam najbolj znana črkovnica je latinica, ki se z določenimi prilagoditvami uporablja za zapisovanje številnih jezikov. Stopnja ujemanja med glasovi in črkami je ločeno vprašanje, ki ga na tem mestu ne obravnavamo. Sistem pisa- ve, ki zapisuje le soglasnike, se imenuje abdžad in ne črkovnica. Nam najbolj znan abdžad je sistem arabske pisave (The Unicode Consortium, The Unicode Standard, Version 11.0.0 2018, 256).1 Znaki zlogovnic zapisujejo zloge, kar največkrat pomeni kombinacijo soglas- nika/-ov in samoglasnika/-ov. Sem sodita tudi japonski zlogovnici hiragana in katakana. Na Kitajskem v to skupino spada zlogovnica enega od jezikov Yi.2 Korejski hangul ni niti črkovnica niti zlogovnica, saj so njegovi zlogi sestavljeni iz črk jamo (beri džamo), ki pa same po sebi niso samostojne 237 enote korejske pisave. Zaradi teh značilnosti ga Unicode imenuje navide- zna zlogovnica (The Unicode Consortium, The Unicode Standard, Version 11.0.0 2018, 257). Sistem kitajske pisave je po naravi logografski, Unicode pa uporablja ter- min logozlogovnica. S tem izrazom označuje sisteme pisav, kjer najmanjše enote zapisujejo besede in/ali morfeme besed, te pa se lahko uporablja- jo tudi kot grob zapis glasovne podobe. Osnovna enota logozlogovnic ima številna poimenovanja, na primer ideograf, ideogram, logograf, logogram in sinogram, laično pa tudi kar črka ali znak. Logografi/-mi so po definiciji enote, ki zapisujejo besedo ali morfem, ideografi/-mi pa enote, ki zapisuje- jo ideje ali koncepte. Meje med morfemi, besedami in koncepti so pogosto zabrisane (The Unicode Consortium, The Unicode Standard, Version 11.0.0 2018, 258). Kitajske pismenke se v osnovi uporabljajo za zapisovanje kitajskega jezika, v svoje sisteme zapisovanja pa so jih integrirali tudi drugi vzhodnoazijski jeziki. Posamezne regije so po vzoru kitajskih pismenk ustvarile lastne pismenke, ki so v uporabi le na tistem območju. Krovni izraz za pismenke je v kitajščini hanzi (beri handzi), v japonščini kanji (beri kandži), v korejščini pa hanja (beri handža). Unicode, kot bomo videli v nadaljevanju, vse pismenke vrže v en koš 1 Poleg teh obstajajo še abugide, pri katerih se s primarnimi znaki zapisujejo soglasniki, ki im- plicirajo en samoglasnik, ostali samoglasniki pa se zapisujejo s sekundarnimi, dodanimi znaki, ki skupaj z znaki za soglasnike tvorijo skupek, ki zapisuje zlog (Bright 2000; Daniels 2017; Sha- re 2016). Sem spadajo pisave indijske podceline, na primer devanagari (Pandey in Jha 2019) . 2 Kitajska vlada priznava šest jezikov skupine Yi. Jeziki so med seboj nepovezani, a so v šaman- ske namene uporabljali skupno pisavo. Tradicionalni sistem pisave je bil logografski, sodobni pa je zlogovni. Zlogovnica Yi je od leta 1980 uradna pisava Severnega Yi. Earl_FINAL.indd 237 28.11.2019 8:31:03 Mateja PETROVČIČ in zabriše regionalne meje. To skupino znakov poimenuje han ali poenoteni CJK ideografi3 (ang. CJK Unified Ideographs). Po drugi strani se izraz sistem pisave nanaša na skupek pisav (ang. script), ki se uporabljajo za zapisovanje določenega jezika.4 S tega vidika sistem ja- ponske pisave uporablja štiri pisave, tj. pismenke han, hiragano, katakano in latinico 5 (The Unicode Consortium, The Unicode Standard, Version 11.0.0 2018, 256). Poleg teh so, tehnično gledano, dandanes v Vzhodni Aziji v rabi še pisave bopomofo, hangul, yi, nüshu,6 lisu,7 miao8 in tangut9 (The Unico- de Consortium, The Unicode Standard, Version 11.0.0 2018, 691) . Vizualno gledano je vsem tem pisavam skupno, da so videti kvadratne oblike. Vsaka grafična enota torej zavzema kvadratek prostora.10 238 2 Nekodirani in kodirani nabori znakov O nekodiranih in kodiranih naborih znakov govorimo predvsem v povezavi s pisavami, ki so sestavljene iz velikega števila elementov. Sem sodijo v prvi 3 CJK je kratica za kitajsko (C), japonsko (J) in korejsko (K). Alternativni izraz je še CJKV, ki doda vietnamščino (V). 4 Izraza script ne smemo enačiti z izrazom nabor znakov (ang. character set), saj slednji označuje množico znakov, ki se načeloma razlikuje od znakov določenega sistema pisave. Če se omejimo zgolj na primer latinice, je nabor znakov ISO/IEC 8859-1 primeren za zapisovanje angleščine, nem- ščine, italijanščine in številnih drugih jezikov, ki uporabljajo latinico, vendar ne za slovenščino, ker ne vsebuje šumnikov. Po drugi strani je nabor znakov ISO/IEC 8859-2 ustrezen za zapisovanje slovenščine, slovaščine, češčine, madžarščine in še nekaterih drugih jezikov, vključno z angleščino. 5 O latinizaciji lastnih imen v Sloveniji gl. Hmeljak Sangawa 2000. 6 Pisavo nüshu so uporabljale ženske v provinci Hunan na jugovzhodu Kitajske. Znaki te pisave izhajajo iz pismenk, vendar pogosto zapisujejo samo glasovno podobo zlogov. 7 Pisava lisu je nastala v začetku 20. stoletja za zapis jezika lisu iz province Yunnan. Kitajska jo uradno priznava od leta 1992. Sestavljena je iz črk latinice, rotiranih črk latinice ter ločil, ki se uporabljajo za označevanje tonov (The Unicode Consortium, The Unicode Standard, Version 11.0.0 2018, 692). 8 Pisava miao je nastala leta 1904 in zapisuje istoimenski jezik iz severovzhodnega dela province Yunnan. 9 Pisava tangut zapisuje tangutski jezik, ki je bil od 11. do 16. stoletja v rabi na področju današnje severovzhodne Kitajske. Ponovno so ga odkrili konec 19. stoletja, dandanes pa je predvsem predmet akademskih raziskav (The Unicode Consortium, The Unicode Standard, Version 11.0.0 2018, 693). 10 Zaradi te značilnosti so nabori znakov za azijske pisave ustvarili tudi latinico cele širine, kjer vsaka črka tipografsko zaseda prostor enega kvadratka (jap. 全角ローマ字 zenkaku roomaji; kit. 全角字母 quanjiao zimu). Kot zgled vzemimo črko A v okviru Unicoda, ki uspešno združuje različne nabore znakov. Osnovna velika tiskana črka A je na kodni točki , njena ustreznica v celi širini (Ａ) pa je na kodni točki . Earl_FINAL.indd 238 28.11.2019 8:31:03 Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij vrsti sistemi pisav azijskih jezikov z več tisoč pismenkami. Preden pa razjasni-mo, na kaj se ta termina nanašata, moramo omeniti dva osnovna pristopa do take gmote pismenk. Pregled zgodovinskih leksikografskih del pokaže, da želi del gradiva zajeti čim več pismenk, drugi del pa stremi k omejitvi na najbolj ključne pismenke. V prvo kategorijo sodijo normativni slovarji, ki poskušajo iz te množice zajeti čim več pismenk ter tako standardizirati pisavo. Odprto množico pismenk, ki se še vedno povečuje, poskušajo omejiti in izločiti alternativne, neuradne za- pise iste pismenke. V drugo kategorijo sodijo različni krajši seznami pismenk, ki poskušajo iz obsežnega nabora znakov izluščiti najpomembnejše pismen- ke in ustvariti manjše, obvladljive podmnožice pismenk. Več deset tisoč pi- smenk je namreč za vsakdanjo rabo preveč, saj je med njimi precej zastarelih ali redkih (Zhao in Baldauf 2008, Yong and Peng 2008). 239 Reforme kitajske pisave segajo daleč v preteklost. V dinastiji Qin (221–207 pr. n. št.) je bila standardizacija pisave ena od ključnih nalog tedanjega časa. Izdelali so seznam 3.500 pismenk, ki naj bi se uporabljale kot uradni standard. V tem okviru je nastalo delo Cangjiepian (倉頡篇), ki pomeni poskus refor- me kitajske pisave in vzpostavitev pravopisnih standardov za tedanjo malo pečatno pisavo (Zhao in Baldauf 2008, 25). Naslednje večje delo je slovar pismenk11 Shuowen jiezi (说文解字) iz leta 100 n. št., v katerem je zbranih 9.353 pismenk. Tudi tu je določeno, katere pismenke naj bi se uporabljale za pravilen zapis pisave, vključene pa so še pogosto rabljene alternativne oblike pismenk. Slovarji so se skozi zgodovino ves čas dopolnjevali in zajemali vedno več pismenk, vendar so to v vseh primerih še vedno podmnožice obstoječih pismenk. Naslednji slovar, katerega vpliv je viden še dandanes, je Kangxi zi- dian iz leta 1716, ki je definiral 47.035 pismenk.12 Kot pišeta Zhao in Balda- uf (2008, 16), je najobsežnejši slovar do sedaj Zhonghua zihai (中华字海) iz leta 1994, ki obsega 85.000 pismenk. Vendar tudi zanj velja, da ni zaključena množica obstoječih pismenk, naj bo še tako obsežen. Za izboljšanje pismenosti je kitajska vlada v 50. letih prejšnjega stoletja definirala zaključeno množico 7000 pismenk, kar poznamo pod imenom splošno rabljene pismenke ( Xiandai Hanyu tongyongzi biao 现代汉语通用 字表). Te se dalje delijo na 3500 pogosto rabljenih pismenk ( Xiandai Hanyu changyongzi biao 现代汉语常用字表), kolikor jih predvidoma pozna oseba s srednješolsko izobrazbo. Seznam se še podrobneje deli na 2500 primarnih 11 Današnji slovarji se delijo na slovarje pismenk in slovarje besed. V tem prispevku govorimo izključno o slovarjih pismenk, zato se izraz slovar v nadaljevanju nanaša nanje. 12 Nanj se opira tudi Unicode, vendar več o tem v nadaljevanju. Earl_FINAL.indd 239 28.11.2019 8:31:03 Mateja PETROVČIČ pismenk za osnovnošolsko raven in 1000 sekundarnih pismenk za srednje- šolsko raven. Poleg tega je kitajska vlada objavila seznam poenostavljenih pismenk ( Jianhuazi zongbiao 简化字总表), ki obsega 2200 pismenk. Sem sodijo pismenke, ki se grafično razlikujejo od tradicionalnih pismenk, cilj poenostavitve pismenk pa je bilo tudi zmanjšanje števila potez za več kot polovico, kar naj bi še dodatno pripomoglo k večji pismenosti (Zhao in Bal- dauf 2008, 48). Tajvan je v letih 1982–1984 pismenke splošne rabe definiral v širšem obsegu. Pogosto rabljenih pismenk je 4.808 ( Changyong guozi biaozhun ziti biao 常 用國字標準字體表), seznam sekundarnih pismenk obsega 6.341 pismenk ( Ci changyong guozi biaozhun ziti biao 次常用國字標準字體表), redkih pi- smenk pa je 18.480 ( Hanyong ziti biao 罕用字體表). Poleg tega so definirali 240 še seznam 18.609 različic pismenk ( Yiti guozi zibiao 異體國字字表). Na Japonskem nabor pogosto rabljenih pismenk od reforme leta 2010 ob- sega 2.136 pismenk ( Jōyō Kanji hyo 常用漢字表13), od katerih jih 1.006 sodi v izobraževalni nabor (Kyōiku kanji 教育漢字), ta pa nadalje točno določa, v katerem razredu osnovne šole naj bi otroci usvojili določene pismenke.14 Preostalih 1.130 (od leta 2020 dalje 1.110) pismenk sodi med pogosto rablje- ne, ki presegajo osnovnošolsko raven. Poleg tega je določen še seznam 863 pismenk za osebna imena ( Jinmei-yō Kanji 人名用漢字一覧表).15 Koreja in Vietnam sta skozi zgodovino prevzemala določene kitajske pismen- ke, vendar sta kasneje oblikovala svoji pisavi. Koreja je ustvarila pisavo han- gul ter določila nabor pismenk, ki naj bi jih učenci usvojili v letih šolanja. Izobraževalni nabor tako obsega 1800 pismenk ( Hanmun Gyoyukyong Gicho Hanja 한문교육용기초 한자/漢文敎育用基礎漢字), od katerih naj bi se jih 900 naučili na srednješolski, 900 pa na visokošolski ravni. Korejsko vrhovno sodišče je določilo tudi seznam 2.964 pismenk, ki so sprejemljive za uporabo v osebnih imenih ( Inmyeong-yong Hanja 인명용 한자/人名用漢字) (Lunde 2008, 84). Poznavanje pismenk pa za govorce korejskega jezika ni bistvenega pomena, saj dandanes večinoma vse zapisujejo s hangulom. Vse zgoraj omenjene množice pismenk so nekodirani nabori znakov, torej podmnožice, ki so nastale izven okvira informacijskih tehnologij, neodvisno 13 Pridobljeno s strani Agencije za kulturo Ministrstva za izobrazbo, kulturo, šport, znanost in tehnologijo (Jōyōkanji-hyō 常用漢字表 [Seznam pogosto rabljenih pismenk] 2010). 14 S prenovo učnih načrtov, ki bo stopila v veljavo leta 2020, bodo v nabor za osnovno šolo vključili 20 pismenk, ki se uporabljajo za zapis imen prefektur, tako da bo v tem naboru 1026 pismenk. Tudi vrstni red usvajanja bo nekoliko spremenjen (Monbukagakushō 2017). 15 Pridobljeno s strani Ministrstva za pravosodje (Hōmushō 2017). Earl_FINAL.indd 240 28.11.2019 8:31:03 Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij od premisleka, ali jih bomo lahko računalniško obdelovali. Poznavanje nekodiranih naborov znakov je pomembno za razumevanje kodiranih naborov znakov, saj so ti informatikom služili kot osnova za izdelavo kodiranih nabo- rov znakov. Izraz kodirani nabor znakov torej nakazuje, da gre za zbirko znakov, ki so predvideni za računalniško obdelavo. Vsak znak mora imeti svojo kodno točko, torej unikatno numerično vrednost. To je ključnega pomena za razu- mevanje problematike pisav azijskih jezikov. Zasnova računalnikov namreč ni jezikovno neodvisna, temveč se navezuje na angleščino in sistem angle- ške pisave, kar razberemo že iz zgradbe 8-bitnega bajta, ASCII-ja, zasnove tipkovnice in podobno. Kot bomo videli v nadaljevanju, se tu odraža tudi enodimenzionalni način razmišljanja, ki pa ni bil primeren za sisteme pisav azijskih jezikov. 241 3 Enodimenzionalni pristop Amerika, zibelka računalniškega razvoja, je z ASCII-jem (ang. American Stan- dard Code for Information Interchange) postavila standarde za kodiranje zna- kov. Prvotni, 7-bitni ASCII je s sedmimi biti definiral 27 oziroma 128 kodnih točk. To je zadostovalo za 33 kontrolnih znakov, presledek in 94 izpisljivih znakov. S to količino kodnih točk je bilo mogoče definirati 26 velikih tiskanih črk, 26 malih tiskanih črk angleške abecede, 10 števk ter 32 drugih pogostih znakov, kamor sodijo na primer ločila in matematični operatorji. To so obe- nem znaki tipične angleške tipkovnice. Razmišljanje je povsem enodimenzionalno. Z enim bitom ustvarimo 2 kombi- naciji (21), z dvema bitoma 4 kombinacije (22), s tremi biti 8 kombinacij (23) in tako naprej. Sedem bitov je zadostovalo za angleško pisavo, a ne za črkovne pisave drugih jezikov, ki uporabljajo znake, ki jih angleška abeceda ne pozna, na primer č, š, ž, Č, Š, Ž za slovenščino, ä, ö ü, ß za nemščino, é, è, ê, ë, æ, œ, ç itd. za francoščino in podobno. Osmi bit je omogočil dodatnih 128 kodnih točk, kar je zadostovalo za večino črkovnih pisav. Črke angleške abecede so ostale na istih kodnih točkah, lokal- no specifične črke pa so bile na vrednostih od 161 do 255 (decimalni zapis). Edina težava je bila, da je bilo tudi novih 94 mest premalo za vse posebne črke vseh pisav. V okviru standardov ISO/IEC 8859 je tako nastalo 15 delov oziroma različic, ki so se uporabljale v različnih regijah in so pokrivale pisave določene skupine jezikov. Earl_FINAL.indd 241 28.11.2019 8:31:03 Mateja PETROVČIČ Tabela 1: Primerjava kodnih točk 185, 232 in 248 v petih regionalnih različicah stan- darda ISO/IEC 8859. ISO/IEC 8859 ime primerno za pisave naslednjih jezikov 185 232 248 ISO/IEC Latin-1, angleščina, nemščina, islandščina, 8859-1 zahodnoevropski italijanščina, portugalščina … ¹ è ø ISO/IEC Latin-2, slovenščina, slovaščina, 8859-2 srednjeevropski madžarščina, poljščina … š č ř ISO/IEC Latin-3, 8859-3 južnoevropski turščina, malteščina, esperanto ı è ĝ ISO/IEC 8859-5 Latin/cirilica bolgarščina, makedonščina, ruščina, beloruščina … Й ш j 242 ISO/IEC 8859-7 Latin/grščina sodobna grščina Ή θ ψ V praksi je to pomenilo, da sta slovenski in slovaški uporabnik besedo češnja videla enako, nemškemu ali angleškemu uporabniku se je ta beseda prikazala kot èe¹nja, v Bolgariji so videli zapis шeЙnja, v Grčiji pa se je na tem mestu izpisala θeΉnja. V enostavnih urejevalnikih besedil (na primer Notepad++) lahko preklapljamo med različnimi kodiranji in opazujemo razlike med nabori znakov. Opazili bomo, da se bo angleški pangram the quick brown fox jumps over the lazy dog v vseh kodiranjih prikazoval pravilno. Slovenski pangram v kožuščku hudobnega fanta stopiclja mizar in kliče bo popačen samo pri šumnikih. Za nemščino lahko uporabimo Victor jagt zwölf Boxkämpfer quer über den großen Sylter Deich. Za prikaz estonske pisave je primeren see väike mölder jõuab rongile hüpata in tako naprej.16 16 Za pangrame drugih črkovnih pisav glej na primer http://clagnut.com/blog/2380/. Pangrami za zlogovnice so nekoliko daljši, a še vedno obvladljivi. Za hangul imamo primer 밤새컴퓨터로요약을해치우면좋겠다 ( BamSae KumPyooTuhRo YoYakEul HaeChiWooMyun JotGetDa). Za hiragano lahko uporabimo とりなくこゑす ゆめさませ みよあけわたる ひ んかしを そらいろはえて おきつへに ほふねむれゐぬ もやのうち ( torinakukowesu yumesamase miyoakewataru hinkashiwo sorairohaete okitsuheni hofunemurewinu moyanōchi) (gl. https://camtsmith.com/articles/2016-11/pangrams) ali pangram, ki je predstavljen v Hmeljak Sangawa (2019). Pangrami za kitajščino ne obstajajo, ideja pangrama pa je bila prisotna že v 6. stoletju, ko so v besedilu Qianziwen (千字文) uporabili 1000 tedaj pogosto rabljenih pismenk. To delo so se morali otroci naučiti na pamet. Podobno besedilo z naslovom Sanzijing (三字经) je nastalo v 13. stoletju, v dinastijo Song (960–1279) pa datira še besedilo Baijiaxing (百家姓), v katerem je v verze stkanih 472 priimkov. Vsa tri dela so znana pod skupnim imenom San-bai-qian (三 百千) in so bila učno gradivo do približno leta 1930. Celotna besedila so na voljo na spletni strani https://baike.baidu.com/item/三百千. Earl_FINAL.indd 242 28.11.2019 8:31:03 Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij Prvi poskus prilagoditve azijskim jezikom so bile azijske različice nabora ASCII. Kitajska različica se je imenovala GB-Roman, tajvanska CNS-Roman, japonska JIS-Roman in korejska KS-Roman. Prav tako kot ASCII tudi ti nabori obsegajo 94 natisljivih znakov. Edina razlika je bila v vrednosti znakov »$« in »\« (Lun- de 2008, 91). Te rešitve skoraj niso omembe vredne, ker so spremenili le glif enega znaka. Naslednji korak je bil 8-bitni standard JIS X 0201, ki je kodne točke osmega bita spremenil v katakano polovične širine. Zgoraj omenjena češnja bi se v okviru tega standarda prikazala kot ・ eｹ nja. Za eno zlogovnico je bilo dovolj kodnih točk, za drugo pa je že zmanjkalo prostora, kaj šele, da bi sem vključili tudi pismenke. Z linearnim pristopom torej z osmimi biti ustvarimo 256 kodnih točk, kar je 243 občutno premalo za pisave azijskih jezikov. Tabela 2 prikazuje, koliko bi zna- šale maksimalne vrednosti različno dolgih nizov. Tabela 2: Največja vrednost v binarnem in decimalnem zapisu glede na število bitov. Število bitov skupno število kodnih točk binarni zapis decimalni zapis 7 128 1111111 127 8 256 11111111 255 9 512 111111111 511 10 1024 1111111111 1023 11 2048 11111111111 2047 12 4096 111111111111 4095 13 8192 1111111111111 8191 14 16384 11111111111111 16383 15 32768 111111111111111 32767 16 65536 1111111111111111 65535 17 131072 11111111111111111 131071 Za postavitev 7000 znakov, kolikor je splošno rabljenih pismenk, bi potrebovali 13-bitne bajte. Ker je dolžina bajta, torej najmanjšega nosilca informacije, stvar dogovora, bi – teoretično gledano – azijski računalniki lahko delovali na osnovi daljših bajtov. Verjetno bi se kmalu pojavilo vprašanje, kako dolg naj bo bajt, da bo kodnih točk res zadosti. Če bi želeli računalniško prikazati vsebino slovarja Zhonghua zihai s 85.000 pismenkami, bi potrebovali 17-bitne bajte. To bi bilo sicer izvedljivo, vendar se je po drugi strani že leta 1964 uveljavila konvencija, da je en bajt skupek osmih bitov (Internet History 1962 to 1992). Earl_FINAL.indd 243 28.11.2019 8:31:03 Mateja PETROVČIČ Na tej točki je bilo videti, da pisav azijskih jezikov ne bo mogoče računalniško obdelovati. Do prve prave rešitve so prišli Japonci leta 1978 z razvojem stan- darda ISO-2022. Dandanes, ko Unicode 12.017 definira že več kot 100.000 pi- smenk, vprašanje azijskih pisav ni več tako problematično, vendar ni rečeno, da bi do današnjih rešitev sploh prišlo, če ne bi bilo vmes idejnega preklopa iz enodimenzionalnega na dvodimenzionalno razmišljanje. 4 Dvodimenzionalni pristop Osnove dvodimenzionalnega načina razmišljanja so bile nevede prisotne že v kitajskem poštnem sistemu. Skoraj neverjetno je, da je do prve računalniške rešitve preteklo toliko časa, saj so bili zametki rešitev že dani. 244 Podobno kot je ASCII zadoščal za izmenjavo angleškega besedila v okviru in- formacijskih tehnologij, je pred tem Morsejeva abeceda zadoščala za prenos angleškega besedila prek telegrafije. In podobno kot je bil ASCII premalo za potrebe azijskih pisav, tudi Morsejevi znaki niso zadoščali za azijske jezike. Sporočila bi načeloma lahko prenašali prek glasovne podobe, vendar bi tudi to zaradi enakozvočnic, črkovnega zapisa jezika, narečnih razlik in dolžine be- sedil prineslo veliko težav. Rešitev za nedvoumen prenos pismenk je bila ob- javljena leta 1881, ko je Zheng Guanying (鄭觀應) objavil priročnik Dianbao xinbian (电报新编) (Mair 2015). Vsaka pismenka je imela 4-mestno kodo, od 0000 do 9999. Na vsaki strani priročnika je bila tabela velikosti 10 x 10, kar pomeni, da je bilo na eni strani 100 pismenk. Prvi dve cifri sta predstavljali stran v priročniku, tretja cifra je pomenila oznako vrstice, v kateri je pismenka bila, četrta cifra pa je pomenila oznako stolpca, v katerem je pismenka bila. Na primer, pismenki zhongwen 中文 imata kodo 0022 2429, kar pomeni, da je pismenka zhong 中 v drugem stolpcu druge vrstice na strani 00, pismenka wen 文 pa je na strani 24, v drugi vrstici, devetem stolpcu. Delo telegrafistov je bilo večstopenjsko. Poštni uradnik je pismenke sporočila najprej s pomočjo telegrafskega priročnika pretvoril v štirimestne kode, te je nato pretvoril v Morsejevo abecedo in sporočilo telegrafiral poštnemu ura- dniku na drugi strani. Ta je sprejete Morsejeve znake zapisal kot neprekinjeno gmoto cifer, jih razdelil na štirimestne sklope ter nazadnje s pomočjo tele- grafskega priročnika štirimestne kode ponovno pretvoril v pismenke. Slika 1 prikazuje primer telegrama: 17 Objavljen je bil 5. marca 2019. Verzija 13 je načrtovana za marec 2020. Earl_FINAL.indd 244 28.11.2019 8:31:03 Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij 245 Slika 1: Primer kitajskega telegrama (Mair 2015). Leta 1885 je telegrafski sistem od Kitajske prevzela tudi Koreja, vključno s pi- smenkami. Korejski telegrami so bili pisani bodisi v pismenkah bodisi v črkah angleške abecede, ne pa v hangulu (Tomokiyo 2014). 10.000 različnih telegrafskih kod torej ne razumemo linearno oziroma eno- dimenzionalno, kot bi šteli od 0 do 9999, temveč ploščinsko oziroma dvodi- menzionalno. Pismenke so v mreže 10 x 10 razvrstili po slovarskih načelih. Za osnovo je služilo 214 radikalov iz slovarja Kangxi zidian. Radikali z manj pote- zami so bili uvrščeni pred radikali z več potezami, znotraj posameznega radi- kala pa so bile pismenke zopet razvrščene po številu in obliki potez. Priročniki s kitajskimi telegrafskimi kodami so še dandanes v uporabi, na voljo so tudi na spletu, pri čemer med kitajsko, tajvansko in hongkonško verzijo obstajajo določene razlike (Biaozhun dianmaben (Zhongwen shangyong dianma) [標準 電碼本(中文商用電碼)] 2004-2018). Kot je bilo omenjeno na začetku tega poglavja, so rešitve glede kodiranja prvi našli Japonci leta 1978 z razvojem standarda ISO-2022. Različne nabore znakov so razvrstili v mrežo dimenzije 94 x 94. To je namreč število izpisljivih znakov v okviru ASCII-ja. Na ta način so ustvarili 8.836 kodnih točk. Slika 2 prikazuje območje mreže, kamor so umestili kodirane nabore znakov. Oznake osi uporabljajo šestnajstiški zapis, kar pomeni, da je desetiška vrednost 128 tu prikazana kot 80, vrednost 255 pa kot FF. Earl_FINAL.indd 245 28.11.2019 8:31:03 Mateja PETROVČIČ Slika 2: Območje kodnih točk v kodiranju ISO-2022 (Lunde 2008, 231). 246 Iz Slike 2 je razvidno, da so vsi znaki v rangu prvih sedmih bitov in da je osmi bit neizkoriščen. To pomeni, da je bil ta sistem kodiranja zelo priročen za iz- menjavo informacij med računalniki. Ker pa se je območje mreže prekrivalo s črkami angleške abecede, je moral obstajati sistem preklapljanja med eno- bajtnim in dvobajtnim procesiranjem podatkov. Modalna kodiranja, kamor sodi tudi ISO-2022, to rešujejo z ubežnimi sekvencami ali drugimi posebnimi znaki, ki nakazujejo preklapljanje med nabori znakov ali različnimi verzijami istega nabora znakov (Lunde 2008, 195). Ker bi bilo spuščanje v podrobnosti za namen tega prispevka preveč kompleksno in dolgovezno, naj uporabim enostavnejšo primerjavo. Predstavljajmo si, da so nizi enic in ničel tirnice, procesor pa je vlak, ki potuje po njih. Položaj kretnic (izbrana ubežna sekven- ca) ga usmeri na prvi tir (enobajtno branje) ali drugi tir (dvobajtno branje). Na koncu odseka so znova kretnice (ubežne sekvence), ki vlak preusmerijo v novo smer. Na ta način je bilo možno s 7-bitnim bajtom ustvariti 128 + 8.836 kodnih točk.18 Japonska izvedba ISO-2022-JP je lahko v toliko kodnih točk zajela več naborov znakov: ASCII, JIS-Roman (oziroma japonsko različico ASCII), JIS X 0208 (tu so bili posebni znaki, cifre, latinica, hiragana, katakana, grška abeceda, cirilica, oznake tabel ipd.) in JIS X 0208-1983 (razširitve iz leta 1983). Te rešitve so nato prevzeli še v drugih regijah Vzhodne Azije. Kitajska je v svoji različici ISO-2022-CN seveda ohranila ASCII, na mrežo 94 x 94 pa umestila nabore znakov GB 2312-80 (GB-Roman oziroma kitajsko različico ASCII, hiragano, kata- kano, grško abecedo, cirilico, pinyin, bopomofo, 6.763 pismenk, posebne zna- ke, oznake tabel ipd.) in prvi dve ravni tajvanskega standarda CNS 11643-1992. 18 7-bitnega bajta se je kasneje posluževal še UTF-7, ki pa danes ni več v rabi. Earl_FINAL.indd 246 28.11.2019 8:31:03 Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij V razširjeno izvedbo ISO-2022-CN-EXT so dodali še ravni 3 do 7 tega tajvan- skega standarda (Lunde 2008, 229-230). Tudi Korejci so izdelali svojo različico ISO-2022-KR. Ko je bil prvi korak v dvodimenzionalno razmišljanje storjen, ni bilo treba več veliko do prehoda na nemodalno kodiranje, ki za preklop med eno-, dvo- ali večbajtnim procesiranjem uporablja numerične vrednosti kodnih točk. Na osnovi kodiranja ISO-2022 je nastalo kodiranje EUC ( Extended Unix Code). Slika 3 prikazuje položaj dvobajtne mreže v kodiranjih EUC. Vsaka regija je v to območje tudi tokrat postavila svoje nabore znakov. 247 Slika 3: Dvobajtno območje v okviru kodiranja EUC (prirejeno po Lunde 2008, 246). Japonci so dodatne nabore znakov podaljšali na tri bajte, kar je bil že zametek tridimenzionalnega pristopa h kodiranju. V tretjo dimenzijo oziroma 3-bajtno branje je sicer vodila ena sama točka prvega bajta, tj. 0x8F. Slika 4 prikazuje japonsko različico EUC-JP. Slika 4: Dvo- in tribajtno območje v okviru kodiranja EUC-JP (Lunde 2008, 250). Earl_FINAL.indd 247 28.11.2019 8:31:03 Mateja PETROVČIČ Tajvanci so večbajtne znake umestili na podobno območje kot Japonci, le da so bili znaki 4-bajtni. Ustvarili so 80 ravni, kot je okvirno razvidno iz Slike 5. Območje 4-bajtnih znakov je tam, kjer je označena tanka siva črta. Razširi- tev tega sistema se je uporabljala tudi v Hongkongu, ki je praktično prevzel tajvanske rešitve. Obe regiji namreč uporabljata tradicionalne pismenke, pri čemer je Hongkong moral dodati nekatere lokalno specifične pismenke. V nasprotju s Tajvanom, ki je pismenke uredil po skrbno premišljenih načelih, so pismenke v razširjenem naboru znakov HKSCS (Hong Kong Supplementary Character Set) dodane brez posebnega sistema. 248 Slika 5: Dvo- in štiribajtno območje v okviru kodiranja EUC-TW (Lunde 2008, 248). Poleg različic sistemov ISO-2022 in EUC, ki so se uporabljale v več azijskih regijah, so posamezne regije ustvarile lastne, regionalno pogojene sisteme kodiranja, ki pa niso prinesli korenito drugačnih pristopov. Za primer vzemi- mo Kitajsko. Sistem kodiranja GBK je izhajal iz ISO-2022-CN. Slika 6 prikazuje, v katere smeri so se širili za pridobitev novih kodnih točk. Slika 6: Območje kodnih točk v sistemu kodiranja GBK. Earl_FINAL.indd 248 28.11.2019 8:31:04 Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij Tudi standard GB18030, ki ga morajo od leta 2006 dalje podpirati vse napra- ve, namenjene kitajskemu trgu, je sistemu kodiranja GBK le še dodal nov pas kodnih točk, kot prikazuje Slika 7. 249 Slika 7: Območje kodnih točk v sistemu kodiranja GB18030. 5 Tridimenzionalni pristop Najkompleksnejši pristop k strukturiranju informacij in razporeditvi pismenk se kaže v naboru znakov CCCII (Chinese Character Code for Information Inter- change 中文資訊交換碼). Prva verzija datira v leto 1980, popravki pa v leti 1982 in 1987 (Lunde 2008, 122). CCCII temelji na kodiranju ISO 2022 in je razdeljen na 16 slojev (ang. layer). Vsak sloj razen zadnjega se dalje deli na 6 ravni (ang. plane), kar je skupno 94 ploskev. Ko to združimo s konceptom mreže 94 x 94, nastane kocka dimenzij 94 x 94 x 94, kot prikazuje Slika 8. Slika 8: Struktura kodiranja CCCII. Earl_FINAL.indd 249 28.11.2019 8:31:04 Mateja PETROVČIČ Vsak sloj je namenjen določenemu tipu znakov, kot prikazuje Tabela 3. Tabela 4 nato še natančneje prikaže strukturo prvega sloja. Tabela 3: Kategorije znakov po slojih v kodiranju CCCII (Lunde 2008, 122). sloj raven tip znakov 1 1–6 znaki, ki niso pismenke, in tradicionalne pismenke 2 7–12 poenostavljene pismenke 3–12 13–72 različice pismenk s sloja 1 13 73–78 hiragana, katakana in japonske pismenke kanji 14 79–84 jamo, hangul in korejske pismenke 15 85–90 rezervirano območje 16 91–94 ostali znaki 250 Tabela 4: Struktura prvega sloja po ravneh v kodiranju CCCII (prirejeno po Lunde 2008, 122).19 raven vrstica (dec) število znakov tip znakov 1 1 rezervirano za kontrolne znake 1 2–3 1 4–10 0 nedodeljeno 1 11 35 kitajska ločila 1 12–14 214 214 Kangxijevih radikalov 1 15 78 številke in zhuyin (bopomofo) 1 16–67 4.808 pogosto rabljene pismenke19 1–3 68 –64 17.032 sekundarne pismenke 1 3 3–6 65 –5 20.583 ostale pismenke 3 6 6 6–94 0 nedodeljeno Kocka dimenzij 94 x 94 x 94 ponuja 830.584 kodnih točk, kar je skoraj de- setkrat toliko, kolikor pismenk obsega najobširnejši kitajski slovar. Tako lah- ko ugotovimo, da je veliko kodnih točk praznih. Izjemnost te rešitve se kaže predvsem v medsebojnem odnosu slojev in posledično povezanosti pismenk. Kot prikazuje Slika 9, imajo različice iste pismenke enako vrednost prvih dveh bajtov, razlikujejo pa se v tretjem bajtu. 19 Glej poglavje 0 2 Nekodirani in kodirani nabori znakov, odstavek o Tajvanu. Earl_FINAL.indd 250 28.11.2019 8:31:04 Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij Slika 9: Kodne točke sorodnih pismenk v kodiranju CCCII (Hsieh in drugi 1981, 135). 251 Ker CCCII deluje v okviru 7-bitnih bajtov, je primeren za bibliotekarske siste- me. Kongresna knjižnica Amerike ga je priredila v EACC (East Asia Coded Cha- racter). Na spletnih straneh Kongresne knjižnice je na voljo seznam kodnih točk za 13.478 pismenk (Code Table East Asian Ideographs (‘Han’) 2007). Iz vrednosti kodne točke lahko razberemo, ali je določena pismenka primarna tajvanska pismenka (x1xxxx), poenostavljena pismenka (x7xxxx) ali ena od različic te pismenke (NNxxxx). Oglejmo si primer v Tabeli 5. Tabela 5: Primer umestitve uradne pismenke in njenih različic v sistemu EACC. kodna točka pismenka raba 213421 劍 uradna tradicionalna pismenka na Tajvanu 273421 剑 poenostavljena pismenka 2D3421 劔 neuradna različica 333421 釼 neuradna različica 453421 剱 neuradna različica 4B3421 剣 uradna japonska pismenka 513421 釖 neuradna različica CCCII je bil zamišljen zelo sistematično in celovito, vendar se ni povsem prijel. Eden od razlogov je morda v tem, da je po sistemu CCCII vsak znak dolg tri bajte, kar je bilo bolj potratno od tajvanskega zapuščinskega sistema Big5. Poleg tega je tajvanska vlada kot uradni standard določila CNS 11643. Earl_FINAL.indd 251 28.11.2019 8:31:04 Mateja PETROVČIČ 6 Unicode Unicode je ubral novo pot razvrščanja pisav, pri čemer je vse pismenke vrgel v isti koš. Ne glede na to, ali se določena pismenka uporablja v vseh siste- mih pisave, ki danes še uporabljajo pismenke (Japonska, Kitajska, Tajvan, Hongkong), ali pa je omejena zgolj na določeno regijo, spadajo pismenke v enotno kategorijo han oziroma poenoteni CJK ideografi, kot je bilo omenje- no že v prvem delu tega prispevka. Regionalne razlike med pismenkami so se tako zabrisale. Tudi Unicode je strukturiran tridimenzionalno, pri čemer uporabi skoraj vse točke mreže 256 x 256. Spomnimo se, da so osnovni zapuščinski sistemi defi- nirali le del mreže, običajno v območju izpisljivih znakov. 252 Slika 10: Osnovna struktura Unicoda (Haralambous in Horne 2007, 69). Primarna mreža se imenuje osnovna večjezikovna raven (ang. Basic Multilin- gual Plane, BMP, Plane 0), ki s 65.536 kodnimi točkami zadostuje za večino sistemov pisav. Znaki za zapisovanje kitajščine, japonščine in korejščine so v obsegu od 2E80 (dodatki k radikalom) do 9FFF (pismenke), pri čemer so pi- smenke definirane v črno obrobljenem polju Slike 11.20 20 Določeni sklopi znakov, na primer zlogi hangula kot celota, so definirani na drugih odsekih (AC00-D7AF). Earl_FINAL.indd 252 28.11.2019 8:31:04 Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij 253 Slika 11: Položaj pismenk na osnovni večjezikovni ravni. Poleg osnovne ravni je na razpolago še 16 dodatnih ravni, ki služijo kot pros- tor za bodoče širitve. Med novodefinirane znake ne sodijo le elementi pisav v klasičnem smislu, temveč tudi čustvenčki. Če se omejimo zgolj na pisave japonščine, kitajščine in korejščine, vidimo, da je predzadnja različica (Unicode 11.0.0) dodala tri pismenke za kemijske elemente in dve pismenki za japonska lastna imena.21 Tabela 6: Nove pismenke v verziji Unicode 11.0.0.22 kodna točka pismenka opis U+9FEB ào (ang. oganesson) ununoktij, element v periodnem sistemu z atomskim številom 118 U+9FEC tián (ang. tennessine) tenesin, element v periodnem sistemu z atomskim številom 117 U+9FED nǐ (ang. nihonium) ununtrij, element v periodnem sistemu z atomskim številom 113. To je prvi element periodnega sistema, ki so ga odkrili v Aziji, natančneje, na Japonskem. Od tod tudi ime nihonium. Opomba: pismenka 鉨 s tradicionalnim radikalom za kovino obstaja že od verzije 1.1 (junij 1993), vendar je na kodni točki U+9268.22 21 https://www.unicode.org/versions/Unicode11.0.0/ in https://www.unicode.org/charts/ PDF/U4E00.pdf. 22 Primerjaj https://www.compart.com/en/unicode/U+9268. Earl_FINAL.indd 253 28.11.2019 8:31:04 Mateja PETROVČIČ kodna točka pismenka opis U+9FEE japonsko lastno ime U+9FEF japonsko lastno ime23 23 V verziji Unicode 12.0.0, ki je bila izdana 5. marca 2019, se na azijske pisave na- našajo le obrobne spremembe, na primer manjši znaki za hiragano in katakano za zapis stare japonščine. Manjša posodobitev – in s tem tudi verzija 12.1.0 – je sledila maja 2019, ko je bil kodni točki U+32FF pripisan znak ㋿, ki z eno pismenko označuje novo obdobje Reiwa 令和 v japonskem koledarju. Obdobje Heisei (8. 1. 1989–30. 4. 2019) namreč pišemo z dvema pismenkama 平成 ali z 254 eno samo ㍻ (U+337B) (The Unicode Consortium, Japanese Era 2018). 7 Kratke sklepne misli Sočasna raba različnih pisav ni tako samoumevna, kot se nam danes zdi. Šele konec 80. let prejšnjega stoletja so strokovnjaki našli rešitev, kako več tisoč znakom pripisati enovite številčne vrednosti, s čimer so omogočili na primer vnašanje kitajskih pismenk in slovenskih šumnikov v isto besedilno datoteko. Za to je bilo treba izstopiti iz enodimenzionalnega načina dojemanja kodnih točk in začeti razmišljati na drugačen način. Čeprav je Unicode dandanes že skoraj v celoti izpodrinil regionalne zapuščinske sisteme, so ti pomembna idejna dediščina. Tudi konceptualne podobnosti med Unicodom in predstav- ljenimi zapuščinskimi sistemi kodiranj verjetno niso zgolj naključne. Izumiti sistem, ki dopušča ustvarjanje novih kodnih točk, je bil predpogoj in prvi korak proti uspešnemu razmahu informacijskih tehnologij v vzhodnoazij- skih jezikih. Sledila so vprašanja, kako te pisave čim bolj uspešno in ekono- mično vnašati, prikazovati, tiskati ali prenašati med različnimi platformami. Značilnosti posameznih jezikov in njihovih pisav namreč prinašajo težave, ki jih v jezikih s črkovnimi pisavami ne poznamo. To se je na primer kmalu pokazalo v okviru knjižničnih baz podatkov. Še pred popularizacijo Unicoda je prav za potrebe knjižnic nastal Code for Chinese Character Sets for Infor- mation Interchange (CCCII), ki ga je Kongresna knjižnica leta 1989 sprejela kot ameriški standard za jezike CJK (okrajšava za Chinese-Japanese-Korean) (Kent 1993). Tudi brez podrobnega poznavanja problematike na številne za- gate naletimo že, če se poslužimo slovenskega knjižničnega informacijskega 23 Primerjaj https://www.unicode.org/L2/L2017/17396-n4831-japan-unc.pdf. Earl_FINAL.indd 254 28.11.2019 8:31:05 Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij sistema COBISS, ki ga uporabljajo knjižnični sistemi Slovenije in nekaterih sosednjih držav. Težave nastanejo ne le pri popisu in vnosu del, temveč tudi pri iskanju ustreznih zadetkov. Če ne drugje, ostaja na tem področju prostor za izboljšave. Zahvala Pričujoči članek je rezultat raziskovalnega dela v okviru raziskovalnega pro- grama Azijski jeziki in kulture (P6-0243), ki ga financira Javna agencija za razi- skovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Bibliografija 255 Bekeš, Andrej. 2019. »Kam so šle kitajske pismenke: transformacije pisav v državah kitajskega kulturnega kroga.« V Procesi in odnosi v Vzhodni Azi- ji, uredili Andrej Bekeš, Jana Rošker in Zlatko Šabič, 217–233 Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL. ———. 1999. »Pojmovni okvir za klasificiranje sistemov kitajske in japonske pisave.« Azijske in afriške študije 3 (1999): 218–238. Biaozhun dianmaben (Zhongwen shangyong dianma) 標準電碼本(中文商 用電碼) . 2004–2018. Dostop 20. 12. 2018. http://code.web.idv.hk/ccco- de/cccode.php?i=1. Borgwaldt, Susanne R. in Terry Joyce. 2013. Typology of writing systems. Amsterdam: John Benjamins. Bright, William. 2000. »A Matter of Typology: Alphasyllabaries and Abugi- das.« Studies in the Linguistic Sciences 30, št. 1 (2000): 63–71. Bunkachô 文化庁 [Agencija za kulturo]. Jōyōkanji-hyō 常用漢字表 [Seznam pogosto rabljenih pismenk] . 30. november 2010. »Code Table East Asian Ideographs ('Han').« 2007. The Library of Congress. http://memory.loc.gov/diglib/codetables/9.1.html. Coulmas, Florian. 2008. Writing systems: an introduction to their linguistic analysis. Cambridge: Cambridge University Press. Daniels, Peter T. 2017. »Writing Systems.« V The Handbook of Linguistics, urednika Mark Aronoff in Janie Rees-Miller. New York: Oxford University Press. Daniels, Peter T. in William Bright. 1996. The world's writing systems. New York: Oxford University Press. Diringer, D. 1948. The alphabet: A key to the history of mankind. New York: Philosophical Library. Earl_FINAL.indd 255 28.11.2019 8:31:05 Mateja PETROVČIČ Gelb, Ignace J. 1969. A study of writing. Chicago: University of Chicago Press. Gnanadesikan, Amalia E. 2011. The Writing Revolution Cuneiform to the In- ternet. New York: John Wiley & Sons. Haralambous, Yannis in P. Scott Horne. 2007. Fonts & encodings. From Unico- de to advanced typography and everything in between. Sebastopol, CA: O'Reilly Media. Hmeljak Sangawa, Kristina. 2000. »Al' prav se piše kaisha ali kajša: o latinizaciji lastnih imen v Sloveniji.« Azijske in afriške študije 4, št. 1 (2000): 75–89. ———. 2019. »Makrostruktura predmodernih japonskih slovarjev: kitajski vzori in japonske inovacije.« V Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji, uredili Andrej Bekeš, Jana Rošker in Zlatko Šabič, 191–215 Ljubljana: Znanstve- na založba Filozofske fakultete UL. Hōmushō 法務省 [Ministrstvo za pravosodje]. 2017. Jinmeiyō kanji (Kosekihō 256 shikō kisoku dai 60 jō beppyō dai 2 »Kanji no hyō«) 人名用漢字（戸 籍法施行規則第６０条別表第２「漢字の表」[Pismenke za osebna imena (Zakon o popisu prebivalstva, člen 60, 2. tabela. Tabela pismenk)]. Hsieh, Ching-chun, Jack Kai-tung Huang, Chung-tao Chang in Chen-chau Yang. 1981. »The Design and Application of the Chinese Character Code for Information Interchange (CCCII).« Journal of Library and Information Science 1981: 129–143. Internet History 1962 to 1992. Dostop 10. 1. 2019. https://www.computer- history.org/internethistory/1960s/. Kent, Allen. 1993. Encyclopedia of library and information science. Vol. 51, suppl. 14: 51. New York: Dekker. Lunde, Ken. 2008. CJKV Information Processing (2nd edition). ZDA: O'Reilly Media. Mair, Victor. Chinese Telegraph Code (CTC). 24. april 2015. Dostop 12. 2. 2019. http://languagelog.ldc.upenn.edu/nll/?p=19175. Monbukagakushō 文部科学省 [Ministrstvo za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnologijo]. 2017. Shōgakkō Gakushū shidōyōryō (Heisei 29 nen 3 gatsu kokuji) 小学校 学習指導要領（平成 29 年 3 月告示） [Osnovna šola. Učni načrt (objavljen marca 2017)]. Moorhouse, A. 1953. The triumph of the alphabet: A history of writing. New York: H. Schuman. Pandey, Krishna Kumar in Smita Jha. 2019. »Tracing the Identity and Ascerta- ining the Nature of Brahmi-Derived Devanagari Script.« Acta Linguistica Asiatica 9, št. 1 (2019): 59–73. Share, D. L. in Daniels, P. T. 2016. »Aksharas, alphasyllabaries, abugidas, alp- habets and orthographic depth: Reflections on Rimzhim, Katz and Fowler (2014).« Writing Systems Research 8, št. 1: 17–31. Earl_FINAL.indd 256 28.11.2019 8:31:05 Idejni razvoj obravnavanja pisave v petih vzhodnoazijskih regijah z vidika informacijskih tehnologij Taylor, I. 1883. The alphabet: An account of the origin and development of letters. London: Kegan Paul, Trench. The Unicode Consortium. 2018. Japanese Era. Dostop 12. 3. 2019. http:// blog.unicode.org/2018/09/new-japanese-era.html. ———. 2018. The Unicode Standard, Version 11.0.0. ISBN 978-1-936213-19- 1. Mountain View, CA: The Unicode Consortium. ———. 2019. The Unicode Standard, Version 12.0.0. ISBN 978-1-936213-22- 1. Mountain View, CA: The Unicode Consortium. Tomokiyo, S. 2014. Chinese Telegraph Code (CTC), or A Brief History of Chi- nese Character Code (CCC). 10. januar 2014. Dostop 14. 1. 2019. http:// cryptiana.web.fc2.com/code/chinese_e.htm. Yong, Heming in Jing Peng. 2008. Chinese Lexicography. A History from 1046 BC to AD 1911. Oxford: Oxford University Press. 257 Zhao, Shouhui in Richard B. Baldauf. 2008. Planning Chinese characters rea- ction, evolution or revolution? Dordrecht: Springer. Earl_FINAL.indd 257 28.11.2019 8:31:05 Earl_FINAL.indd 258 28.11.2019 8:31:05 INTERNI PROBLEMI IN IZZIVI Earl_FINAL.indd 259 28.11.2019 8:31:05 Earl_FINAL.indd 260 28.11.2019 8:31:05 Nataša VISOČNIK Priseljevanje na Japonskem: pomanjkanje delovne sile in družbene spremembe Povzetek Japonska je ena izmed držav, kjer se prebivalstvo stara najhitreje, napovedi za prihodnost pa kažejo podoben trend. Posledično se število prebivalstva zmanjšuje, hkrati pa narašča pomanjkanje delovne sile, kar prinaša številne probleme. Kljub temu, da se Japonska s pomanjkanjem delovne sile srečuje že nekaj desetletij, te težave še vedno rešuje precej neuspešno, tako politika kot družba se odprtemu dialogu o rešitvah izogibata v velikem loku. Zaradi nekajdesetletnega pomanjkanja delovne sile, številnih neuspešnih poskusov reševanja te problematike ter posledično vedno večjega pritiska delovnega trga se je bila japonska vlada leta 2018 prisiljena spopasti s težavo in zrahljati nepropustno priseljensko politiko. V prispevku tako spoznamo proces migracij na Japonskem, priseljensko politiko in vzroke zanjo ter poskuse vključevanja tujcev v japonsko družbo. Ključne besede: priseljevanje, tuja delovna sila, ksenofobija, homogenost, multikulturnost Abstract – Immigration in Japan: The Labour Shortage and Changes in Japanese Society Japan is one of the countries where the population is aging fast, and forecasts for the future show a similar trend. Consequently, the population is decreasing, while the labour shortage Earl_FINAL.indd 261 28.11.2019 8:31:05 Nataša VISOČNIK is increasing, which brings many problems with it. Despite the fact that Japan has been facing a labour shortage for several decades, it has not been able to tackle this issue, with both politicians and society at large avoiding an open dialogue on solutions. Due to the lack of manpower in the last few decades, many unsuccessful attempts without any solution of the problem and consequently increasing pressure from labor market, the Japanese gover- nment was in 2018 forced to tackle the problem and loosen impervious immigration poli- tics. In this article we examine about the migration process in Japan, its immigration policy and its causes, and the attempts to integrate foreigners in Japanese society. Keywords: immigration, foreign workforce, xenophobia, homogeneity, multiculturalism 1 Japonska v procesu globalizacije 262 V luči fenomena globalizacije se obravnavajo številne teme, v zadnjem času pa so migracije najbolj priljubljeno raziskovalno področje akade- mikov. Svetovni voditelji na drugi strani razpravljajo o integraciji trgov in naraščajoči medsebojni odvisnosti držav, hkrati pa so preprosta mednaro- dna potovanja in komunikacije prispevale h »globalizaciji« vsakdanjega živ- ljenja. Migracije, kamor spadata izseljevanje in priseljevanje, igrajo glavno vlogo v procesu globalizacije na vseh družbenih področjih. Predvsem prise- ljevanje pa je pogosto osrednja tema intenzivnih domačih političnih razprav, medtem ko so osebne odločitve za migracijo tiste, ki dramatično spreminjajo življenja vseh vpletenih. Preseljevanje ljudi je več kot samo skupek številnih individualnih odločitev za migracijo; migracijski tokovi so manifestacija eko- nomskih, družbenih in političnih realnosti globalizacije. Migranti se pogosto soočajo z negodovanjem in nezaželenostjo v novem oko- lju. Državljani ciljne države se soočajo s strahovi pred spreminjanjem njihovega načina življenja in črpanja državnih virov za priseljene prišleke. Vprašanja jezi- ka, etničnosti, nacionalnosti in kulture se pogosto izpostavljajo kot »dokazi«, da se prišleki ne bodo integrirali. Prisotnost »tujcev« v šolah, bolnišnicah in na ulicah povzroča strah pred družbenimi konflikti in nasiljem, zato ksenofobija pri ljudeh (strah pred tujci; glej Krivic 2004) sproža negativne reakcije do tuj- cev (antimigracijska čustva), pojavi pa se dihotomija »mi proti njim«. Hkrati je ustvarjanje strahov pred »drugimi« zelo učinkovit in nevaren način politične mobilizacije, ki so se ga in se ga vedno znova poslužujejo številni politiki. Tudi Japonska se vse od preloma tisočletja ob vedno večjem številu prise- ljencev, staranju prebivalstva, pomanjkanju delovne sile in njenem uvažanju iz tujine sooča s podobnimi čustvi, ki so še močnejša spričo dejstva, da je v preteklosti dolgo prevladovalo mnenje o homogenosti japonskega naroda. Japonska, za katero je dolgo veljalo, da je homogena država, v kateri živijo Earl_FINAL.indd 262 28.11.2019 8:31:05 Priseljevanje na Japonskem Japonci z japonsko kulturo, ki govorijo japonski jezik, se v zadnjih dveh, treh desetletjih sooča z vedno večjimi pritiski, tako zunanjimi kot notranjimi, po zavračanju te ideje. V ospredje prihajajo ideje o multikulturnosti in sožitju z drugimi kulturami, kar se kaže v pestri ponudbi aktivnosti, ki jih japonska vlada izvaja z namenom vključevanja te drugačnosti v družbo (glej Visočnik 2016). Prispevek tako predstavlja analizo priseljevanja in priseljenske politike na Ja- ponskem, ukvarja se z vzroki in posledicami takšne politike ter analizira druž- bene spremembe, ki spodbujajo migracije, in tiste spremembe, ki so posledica migracij. Metodološko se naslanja na zgodovinske raziskave o odnosu do tujcev na Japonskem, pregleda sociološko in antropološko literaturo o procesih pri- seljevanja ter analizira politične poglede na vprašanje rahljanja stroge prise- ljenske politike, pri tem pa se posveča sedanjemu stanju priseljenske politike. 263 2 Ideje o homogenosti japonskega naroda in »strah pred tujci« Japonska je kot država z dolgo zgodovino »etničnega državljanstva« (Brody 2002) velika ovira za tujce, ki se iz različnih razlogov priseljujejo na Japonsko. Ideje, da na Japonskem živijo samo Japonci kot homogen narod, so že dolgo prisotne tako med samimi Japonci kot tudi med najrazličnejšimi japonskimi in tujimi raziskovalci. Zametke nacionalističnih idej na Japonskem najdemo v obdobju Tokugawa (1600–1868), ko so učenjaki nativistične šole Kokuga- ku (Domovinske študije) s preučevanjem zgodovinskih in mitoloških zapiskov ugotavljali, da je Japonska posebna država na čelu s cesarjem, čigar pred- nike najdemo med božanstvi, ki so ji nadvse naklonjena, s poudarkom na čistem (se pravi nekitajskem) japonskem bistvu. V tem obdobju so učenjaki šole Kokugaku, kot sta Motoori Norinaga in Hirata Atsutane, študije od takrat prevladujočih kitajskih, konfucijanskih in budističnih tekstov preusmerjali v preučevanje zgodnjih japonskih klasik, kot sta Kojiki (l. 712) in Nihon Sho- ki (l. 720), kjer so se že pojavljali miti o edinstvenosti ljudstva, živečega na otokih, o njegovi homogenosti, predvsem pa o neprekinjeni cesarski liniji, ki izvira neposredno iz božanstva. Te ideje so v predhodnih obdobjih v svojih zgodovinskih kronikah potrjevali že nekateri drugi misleci, a šele v obdobju Tokugawa so se izkristalizirale v nacionalistične ideje (glej tudi Oguma 2002). Hkrati z enotno in združeno Japonsko se je začela pojavljati tudi ideja o hi- erarhični »očetovski državi«, temelječi na družini ( ie), kjer je cesar oče in vlada svojim podanikom, otrokom – t. i. sistem iemoto. Predvsem pa mnogi trdijo, da je zaprtost države pred tujimi vplivi za več kot 200 let prispevala k Earl_FINAL.indd 263 28.11.2019 8:31:05 Nataša VISOČNIK oblikovanju specifičnih praks in odnosov, ki so vodili k zavračanju in ločevanju od stvari, ki so jih prepoznali kot »tuje« ali »zunanje« (Nakano 1995, 64–65; glej tudi Brody 2002). Ideje, ki so se razširile v obdobju Tokugawa, temelje- če na mitih, da je Japonska unikatna in homogena, so odgovorne za rojstvo močnega kulturnega nacionalizma in nacionalne identitete – »en jezik, ena rasa« (Brody 2002, 2) v poznejših obdobjih, kot je na primer ideja, da je Ja- ponska homogena »naravna skupnost« (in različna od zahodnih »narodov, oblikovanih s sporazumom«) (McCormack 1996, 1–2), ki se je razvila na pod- lagi naravnih, geografskih značilnosti. To so potrjevali tudi številni tuji avtorji, med njimi Edwin O. Reischauer (v Lie 2001, 1), ki so Japonsko predstavljali »kot eno izmed najbolj enotnih in kulturno homogenih držav na svetu«. Sicer so nekateri vodilni misleci in tudi politiki v času odpiranja države, popuščanja pritiskom Zahoda in modernizacije (obdobje Meiji, 1868–1912), predvsem pa 264 v obdobju imperializma (1868–1945), za utemeljevanje kolonizacije uporabili tudi idejo »večnacionalne države in naroda«, vendar je bil odnos do tujcev raznolik in dvoličen. Azijske sosede, ki so jih kolonializirali, so imeli za neum- ne in omejene, saj so bile njihove države v primerjavi z Japonsko nerazvite in zaostale. Čeprav so številni učenjaki, kot sta bila Arai Hakuseki in Tō Teikan,1 poskušali izpostaviti nekaj skupnih elementov predvsem s Korejo, da bi opra- vičili njeno priključitev, so kot glavni cilj videli asimilacijo Korejcev in pomoč pri modernizaciji države (Oguma 2002, 65). To je povzročilo prvi večji val pri- seljevanja, sicer prisilni, tujih delavcev na Japonsko, pri čemer so nekateri na Japonskem ostali tudi po koncu druge svetovne vojne, ko so se imeli možnost vrniti v domovino. Medtem pa so bili tujci z Zahoda bolj spoštovani, saj so bili bolj modernizi- rani in močnejši na področju vojske, gospodarstva, znanosti in tehnologije. Čeprav so zahodne družbe razvijale tudi ideje o demokraciji in človekovih pravicah, je Japonska te koncepte v obdobju imperializma popolnoma spre- gledala, in to kljub temu, da so se tudi na Japonskem pojavljala najrazličnej- ša gibanja za pravice neprivilegiranih skupin. Kasneje, ko so se odnosi med zahodnimi imperialnimi silami in Japonsko poslabšali, se je spremenil tudi odnos do ljudi iz Amerike in Velike Britanije, ki so začeli predstavljati grožnjo japonski etnični in kulturni homogenosti (Nakano 1995, 66). Po vojni se je ponovno razmahnila ideja o homogenosti, ki se je vsakršnim kritikam spre- tno izogibala vse do prehoda v novo tisočletje (Amino 1995; Hankins 2012). Oguma (2002) celo pravi, da se je kljub temu, da ima ideja o homogenosti 1 Nissen dosoron - 日鮮同祖論,일선동조론 ( ilsandong churon) – ideja, da imajo Japonci in Korejci skupne prednike, celo veja cesarske družine naj bi prihajala iz Koreje, čemur so nasprotovali predvsem nativisti. Motoori Norinaga je Tōjevo hipotezo zavrnil kot »besede norca« (Oguma 2002, 65). Earl_FINAL.indd 264 28.11.2019 8:31:05 Priseljevanje na Japonskem dolgo zgodovino, prava institucionalizacija japonske etnične homogenosti za- čela po drugi svetovni vojni, ko so Japonci začeli po porazu obnavljati državo in narod. Po okupaciji so spreminjajoče se politične in gospodarske okoliščine oblikovale temelje za pojav »nacionalne identitete« ( minzoku ishiki), kjer je »etnična homogenost«2 ( tan’itsu minzoku) postala glavni cilj tako politične levice kot desnice (glej tudi Hankins 2012, 2). Šele v 90. letih, v času gospodarskega ohlajanja, so začeli govoriti o inter- nacionalizaciji in vključevanju v globalno ekonomijo. Hkrati s sprejemanjem zunanjega sveta pa so pozabili na notranje tujce, ki so živeli na Japonskem, med drugimi na Korejce in Kitajce kot največji manjšini, pa tudi na Ainuje in Okinawce, ki so si jih priključili še v času nastajanja nove japonske države. Ko je Južna Koreja postala ena izmed novoindustrializiranih držav, so tudi rezi- denčni Korejci ( zainichi Koreans) postali ponosni na svojo etničnost. Začeli 265 so protestirati proti temu, kako je japonska vlada ravnala z njimi (več v Vi- sočnik 2016). To je vključevalo registracijo tujcev, vključno s prstnimi odtisi. Leta 1984 je južnokorejski predsednik obiskal Japonsko in se srečal tudi s ce- sarjem; takrat so protesti proti japonski vladi postali bolj intenzivni, Korej- ci so zahtevali predvsem ustreznejše ravnanje, čeprav je premier Nakasone Yasuhiro3 v svojem govoru tudi takrat poudaril, da na Japonskem ni manjšin. Tem protestom so se pridružile tudi druge etnične skupine na Japonskem, predvsem Ainuji, ki so se soočali s podobnimi težavami. Kot posledica takšne politike, se v teh obdobjih veliko Japoncev v vsakdanjem življenju ni zavedalo, da med njimi živijo narodi, ki se od njih razlikujejo po kulturi, jeziku ali religiji. Amino (1990, 23–27) pravi, da je bila ta homogenost ena stran zaprtosti države, ki Japoncem preprečuje, da bi se začeli zaveda- ti problema pravic drugih etničnih skupin in ignoriranja manjšinskih skupin. Neobčutljivost do drugih etničnih skupin se vidi v odnosu do tujcev in v in- stitucijah, ki se ukvarjajo z njimi, ideji o homogenosti in zaprtosti države na- mreč pritiskata na skupine, kot so Ainuji, Korejci in Okinawci. Posledica kon- vencionalnega razumevanja japonske kulture vse od druge svetovne vojne 2 Velik poudarek na krvi in dedovanju kot glavnih lastnosti japonskega naroda je skoraj onemogočil, da bi tujci postali Japonci (Nagano 1995, 66; glej tudi Brody 2002). 3 Yasuhiro Nakasone je bil japonski premier med letoma 1982 in 1987. Imel je zelo nacionalistični pristop in je pri Japoncih spodbujal etnični ponos. Bil je privrženec »teorije o Japoncih« ( nihonjinron), ki trdi, da so Japonci poseben narod. Pod vplivom nacionalističnega filozofa Tetsura Watsujija je govoril o »monsunski kulturi« Japoncev in posledično japonske sočutnosti, ki jo je treba širiti v tujino. Obiskal je svetišče Yasukuni, ki je poleg padlim med drugo svetovno vojno posvečeno tudi odgovornim za zločine pred in med njo, zaradi česar so obiski politikov svetišča kamen spotike v odnosih s Kitajsko in Korejo (Visočnik 2014). Earl_FINAL.indd 265 28.11.2019 8:31:05 Nataša VISOČNIK naprej pa je pojav »diskurza o japonskosti ( nihonjinron)«.4 Nihonjinron tako poudarja edinstvenost japonske kulture in ljudi ter zagovarja njihovo unikat- nost. Diskurz s številnimi populističnimi deli obsega širok spekter: biološka podoba Japoncev, prazgodovinski kulturni razvoj, nacionalni jezik, literarne in estetske kvalitete, medčloveški odnosi, družbena organizacija, filozofija in osebni značaj Japoncev. V nekaterih formulacijah se te značilnosti med se- boj povezujejo; koncepti japonska država, Japonci in japonska kultura naj bi izomorfno sovpadali (Befu 2009, 26). Nihonjinron tako ne upošteva etnične, kulturne in družbene heterogenosti Japonske, zanika stike z drugimi državami in zunanji vpliv na razvoj japonske kulture ter zagovarja njen esencializem. V zadnjih desetletjih se zaradi pomanjkanja delovne sile v primarnem (kme- tijstvo, ribištvo, gozdarstvo) in sekundarnem (industrija, rudarstvo, gradbe- 266 ništvo) sektorju, ki na Japonskem spadata med dela »3-K« ali kitsui, kiken in kitanai, kar pomeni težko, nevarno in umazano, povečuje število tujih delav- cev (tako legalnih kot ilegalnih). A japonska vlada v njih prepozna samo racio- nalno-ekonomski vidik, drugim človeškim dejavnikom, kot je sobivanje, pa ne posveča veliko pozornosti. Številni zakoni so za daljši čas odvzemali pravice za bivanje ali delo; še leta 1990 je bil sprejet Zakon o priseljencih in beguncih, ki zavrača nekvalificirane delavce, ki si niso uredili viz. Uperjen je bil proti približno 100.000 do 200.000 ilegalnim delavcem do leta 1993 (Nakano 1995, 68; tudi Kingston 2013, 137). Kljub temu je japonska vlada začela razmišljati tudi o ukrepih, s katerimi poskuša Japonska privabiti tuje delavce, saj nizka rodnost in staranje prebivalstva zahtevata spremembe migracijske politike. Tako se je japonska vlada začela ukvarjati z vprašanji migracij na Japonskem, čeprav je premier Shinzo Abe po ponovni izvolitvi leta 2018 potrdil, da bo ohranil izredno selektivno politiko izbiranja tujih delavcev. Ta izjava je požela veliko kritik, vse od skrbi za gospodarstvo zaradi staranja prebivalstva do hu- manitarnih pozivov po sprostitvi azilne politike (Rochel 2018, 164). 3 Študije priseljevanja in japonska priseljenska politika Mednarodne migracije zajemajo različne oblike gibanja ljudi, tako legalnih kot nelegalnih, prikritih in pogodbenih delavcev, programe za »gostujoče 4 Nihonjinron Burgess (2010) v širšem smislu definira kot razpravo o nacionalni identiteti, katere zametke najdemo že v obdobju Tokugawa, predvsem pa po obdobju Meiji v času oblikovanja nacionalne države. V ožjem smislu pa je to povojni konstrukt, ki pri Japoncih spodbuja potrebo po izražanju identitete in občutkih ponosa, saj sta bili izguba imperija in okupacija zanje grenka izkušnja. V letih 1948–1978 je bilo napisanih kar okrog 700 knjig s področij sociologije, lingvistike, psihologije, biologije, kemije in fizike, ki so se osredotočale na japonsko nacionalno in kulturno identiteto. Earl_FINAL.indd 266 28.11.2019 8:31:05 Priseljevanje na Japonskem delavce« ter mreže migrantov, ki povezujejo ljudi preko meja. Študije migracij se tako ukvarjajo z raznovrstnimi temami, kot so načini izhoda iz države, spre- jem v novi državi in vključevanje v družbo, kar je povezano z različnimi ljudmi v raznolikih političnih, ekonomskih, družbenih in kulturnih kontekstih. Migra- cije niso samo demografsko gibanje ljudi, temveč omogočajo tudi prenos ide- ologij, identitet, političnih in kulturnih praks ter ekonomskih virov. Vplivajo tako na ljudi, ki so ostali doma, kot tudi na ljudi, ki potujejo, in ljudi, ki živijo v državi, v katero se priselijo (Gold in Nawyn 2013, 1). Velik del migrantov je ravno t. i. »ekonomskih migrantov« ali »delavskih migrantov«. Ta fenomen velikokrat označimo kot nov vzorec, ki so ga povzročili pojav multinacionalnih in transnacionalnih korporacij, hitra globalna komunikacija in cenejše med- narodno potovanje, v resnici pa ima dolgo in raznoliko zgodovino. Dojemamo ga kot nekaj koristnega, a tudi kot grožnjo gospodarstvu in avtonomiji nacio- 267 nalne države (Brody 2002, 30). V okviru raziskav mednarodnih migracij so vzroki in posledice že dolgo v ospredju zanimanja številnih družboslovcev, zgodovinarjev, pravnikov, po- litičnih aktivistov in družbenih reformatorjev. Ravno zato obstajajo števil- ne definicije, teorije, metode in objave, ki se s tem fenomenom ukvarjajo s pomočjo različnih pristopov, med katerimi so najpogostejši ekonomski, okoljevarstveni in psihološki. Ekonomski pristop se osredotoča na delavske migracije, medtem ko pozablja druge vrste migracij, kot so begunci; razlikuje med notranjo in zunanjo migracijo; poudarja determinante migracij in ne nji- hovih posledic (Gold in Nawyn 2013, 3, 9). Osrednje področje psihološkega pristopa so raziskave skupin in posameznikov ter njihove akulturacije v novo družbo. Okoljevarstveni pristop se ukvarja s podnebjem, okoljem in okoljski- mi spremembami, med drugim tudi z naravnimi katastrofami, ki velikokrat povzročajo migracije (ibid., 10). Reubens (1981, 754) je migracije razložil s t. i. modelom AOM – pričakovanje, priložnost, mobilnost ( aspiration/oppor- tunities/mobility), ki migracijam pripisuje tri glavne dejavnike: a) povečanje gospodarskih in družbenih pričakovanj; b) boljše priložnosti v tuji državi v primerjavi z domovino in c) sposobnost premagovanja fizičnih, finančnih in družbenih ovir pri mobilnosti. V začetku 80. let ni bilo veliko ljudi iz Azije, ki bi iskali boljše življenje na Japon- skem, in to kljub veliki želji po izboljšanju življenja, saj so se zavedali slabih pogojev zaposlovanja in so prepoznali toge ovire, kot so ocean, japonski jezik in družba. Največ študij o tujih delavcih in njihovih življenjih na Japonskem je bilo izdelanih v 90. letih (Weiner 1996; Shimada 1994), ko se je Japonska ponovno odprla svetu in ko se je v iskanju dela, večjega dohodka in lepšega življenja vedno več tujcev začelo pojavljati tudi na Japonskem. Tako so Abe, Earl_FINAL.indd 267 28.11.2019 8:31:05 Nataša VISOČNIK Kaneko in Fujiwara (1995) preučili legalni sistem v 90. letih ter analizirali po- ložaj tujih delavcev in praktikantov. Predvidevali so, da bo obstoj ilegalnih delavcev povzročil resne probleme, kot so družbeni nemiri, rasna in razre- dna diskriminacija, nepravičnost, neenakost in nezaupanje med ljudmi. Šli so celo tako daleč, da so izrazili skrb in celo negativno mnenje o priseljevanju tujcev na Japonsko. Pravijo, da naj bi bila njihova prisotnost ovira struktu- ralnim spremembam v industriji, zaradi česar naj se ne bi izboljšal niti polo- žaj v domačih državah. Zato je jasno, da se morajo nekvalificirani tuji delavci predvsem dobro izobraziti, da bodo lahko delali na Japonskem. S podobnimi vprašanji se ukvarja tudi Nakamura (2010, 67), ki izpostavi tri ključne točke: 1) ali priseljevanje tuje delovne sile pomeni zmanjšanje plač domačih delav- cev; 2) ali bo prisotnost tujih delavcev vplivala na podporo domačih delavcev; 3) ali bo prihod tujih delavcev vplival na tehnološke spremembe v podjetjih. 268 Ta vprašanja so eden izmed glavnih razlogov, zakaj se Japonska izogiba spre- jemanju nekvalificiranih tujih delavcev. Študije o priseljenski politiki se je lotil tudi Rochel (2018), ki se je posvetil ene- mu izmed ključnih dejstev v omejevalni priseljenski politiki, tj. varnostnemu vprašanju v povezavi s povečanim številom tujcev na Japonskem, s poudar- kom na etični dimenziji (glej tudi Chiavacci 2014, 115). Pri tem je izpostavil varnostna vprašanja na več področjih, med njimi varnost javnega reda (raz- likovanje med individualnimi grožnjami – terorizem – in grožnjami, poveza- nimi z velikim številom migrantov – imigrantski val). Naslednje področje je varnost kulture, kjer je v ospredju ohranjanje kulturne stabilnosti pred hitrimi kulturnimi spremembami. Avtor nadaljuje z varnostjo zaupanja v nemote- no delovanje institucij in varovanje pred hitrimi spremembami. Zadnja tema njegove raziskave pa je varnost ohranjanja socialne države in blaginje, kjer se lahko ob velikem pritoku priseljencev pojavijo vprašanja, čemu in komu dati prednost na področjih zaposlovanja in socialne podpore (Rochel 2018, 165). Nekateri so se ukvarjali tudi s kvalifikacijami tujih delavcev. Reubens (1981, 749) izpostavi, da se je Japonska v 80. letih uvažanju nekvalificirane tuje de- lovne sile še nekako izognila s tem, da je domače delavce spodbudila, da se sami lotijo takšnega dela, in sicer s poklicno strukturo in družbenim vredno- stnim sistemom. Tako ni postala odvisna od tujih nekvalificiranih delavcev, kot so druge industrijske države. S tem se je izognila številnim družbenim konfliktom, ki nastanejo zaradi konkurence na trgu dela, kulturne raznoliko- sti in, za nekatere, ilegalnega statusa. K temu dodatno pripomorejo morje kot naravna ovira, stroga mejna kontrola, jezikovne in kulturne ovire ter kse- nofobija med Japonci (ibid. 750), vendar pa se je v tridesetih letih tudi na tem področju precej spremenilo. Vzroke lahko iščemo v vedno višji izobrazbi Earl_FINAL.indd 268 28.11.2019 8:31:05 Priseljevanje na Japonskem mladih, ki vstopajo na trg dela in si ne želijo delati kot čistilke in smetarji, varnostniki in delavci v proizvodni industriji. Zmanjšalo se je tudi število de- lovno aktivnih ljudi, zato se je povečala potreba po uvozu tuje nekvalificirane delovne sile. Najplodnejša raziskovalka migracij na Japonskem je Gabriel Vogt, ki raziskuje številna področja japonskih migracij. Sprašuje se, ali je priseljevanje sploh rešitev za problem zmanjševanja števila prebivalstva in ali naj se Japonska odpre tudi za nekvalificirane delavce (2007). Z Ruth Achenbach se ukvarjata tudi z vrstami migracij in s spremembami, ki so se zgodile z Japonsko, ko se je iz »države izseljevanja« spremenila v »državo priseljevanja« (Vogt in Achen- bach 2012; glej tudi Milly 2014, 2). Medtem ko v samostojnem prispevku predstavi različne politične sheme japonske vlade, ki druga za drugo propa- dajo, se pokaže prepad med uradno politiko in njenimi dejanskimi rezultati 269 (Vogt 2013 in 2014). Njena najnovejša monografija govori o tujih zdravstve- nih delavkah; v njej predstavi celotno zgodovino, pri čemer izhaja iz proble- ma staranja prebivalstva in povečane skrbi za starejše ljudi, ki jo nudijo tuje zdravstvene delavke (Vogt 2018). 4 Tujci in tuji delavci na Japonskem Število tujcev na Japonskem je konec leta 2013 doseglo 2.664.000, kar je 1,6 % celotnega prebivalstva in 1,6 % več kot leto prej ali enkrat toliko kot pred 10 leti. To je še vedno veliko manj v primerjavi z Veliko Britanijo (5,8 %), Nemčijo (8,2 %) in Španijo (10,3 %), kot navaja Kingston (2013, 137). Največja skupina so Kitajci (649.100, kar 31 % vseh tujcev), sledijo jim Ko- rejci, ki so bili dolga leta največja skupina tujcev, zadnja leta pa njihovo število pada (najnižja številka je 519.700 oziroma 25 % tujcev leta 2013).5 Sledijo Filipinci (209.200), Brazilci (181.300)6 in Vietnamci (72.300). Za 3 % se je povečalo tudi število tujih študentov, ki so prišli študirat na Japonsko (OECD 2015). Zanimiv je podatek, da je bilo leta 2005 med tujci le 17,6 % delavcev, ki so se priselili z namenom, da se zaposlijo, že leta 2006 pa je bilo izmed tujcev, starih več kot 15 let in sposobnih za delo, že kar 46,39 % takih, ki so res delali (Vogt 2007, 12). Leta 2013 se je 8.600 tujcev naturaliziralo, polovica jih je korejskih potomcev, ena tretjina pa ima kitajsko nacionalnost. Leta 2013 je bilo vloženih 3.300 5 Bell (2016) zmanjšanje števila rezidenčnih Korejcev pojasnjuje z njihovo asimilacijo v japonsko družbo, porokami z Japonci in vračanjem v Korejo. 6 Tudi število Brazilcev se je zmanjšalo, zato jih je prehitela filipinska skupina (Vogt 2014). Earl_FINAL.indd 269 28.11.2019 8:31:05 Nataša VISOČNIK vlog za azil,7 kar je 720 več kot prejšnje leto. Prosilci so bili iz Turčije, Nepala, Mjanmara, Šri Lanke in Pakistana (OECD 2015, 218). Leta 2015 je japonska vlada prejela rekordnih 7.586 vlog za priznanje statusa begunca, a jih je odo- brila le 27 (Al Jazeera 2016). Ker jo je mednarodna skupnost zaradi tega kriti- zirala, je odgovorila, da bo v naslednjih 5 letih sprejela 150 beguncev iz Sirije kot tuje študente (Mie 2016). Prve begunce iz Vietnama ( nanmin) je Japon- ska sprejela leta 1975, v času, ko še ni sprejela zakonov8 in izdajala dovoljenj za bivanje, zato ni vedela, kaj naj z njimi. Tako je zanje ustvarila fundacijo Ajia Fukushi Kyōiku Zaidan (Azijska fundacija za socialno varstvo in izobraževanje), ki je delovala v okviru ministrstva za zunanje zadeve, ter ustanovila naselitve- na centra v regijah Kansai in Kantō, kjer so begunce šolali, da bi se lahko vklju- čili in prilagodili novemu družbenemu okolju, tj. »japonski družbi«. Učili so jih osnov japonskega jezika, a le tri mesece, kar je premalo tudi za vsakdanjo ko- 270 munikacijo. Zaradi slabe integracije so lahko opravljali le ročna in nekvalifici- rana dela, čeprav so nekateri v domovini imeli višjo izobrazbo (Nakano 1995, 61). S prihodom beguncev se je pojavil izraz »novi prišleki ali newcomers«, saj so do takrat kot tujci prevladovali Korejci, ki so v državo prišli med letoma 1910 in 1945, zato so jih poimenovali »stari prišleki ali oldcomers«. Pri integraciji tujcev je nekaj pomembnih dejavnikov; to so spremenljiv in pri- lagodljiv trg dela, pridobivanje državljanstva, naturalizacija v družbo in spre- menljivost družbe. Pomembna je tudi pripravljenost priseljenske politike na spremembe, saj velikokrat ravno odnos politike do novih prišlekov pripomore k nastanku dihotomije med »notranjimi« in »zunanjimi«, kjer so priseljenci zunaj vsega – zunaj zakona, zunaj kulture, zunaj družbe. Ta dihotomija, ki se odraža v priseljenski politiki, je samo ena izmed manifestacij tem, ki se pogosto pojavljajo v razpravah o japonski kulturi, družbi in politiki: Japonska je država s trdno usidranimi idejami o svoji posebnosti, homogenosti in har- moniji (Brody 2002, 2). Kljub vsemu je leta 2006 ministrstvo za notranje zadeve in komunikacijo zara- di povečanega števila tujcev in demografskih razmer objavilo poročilo o pro- mociji »multikulturnega sobivanja« ( tabunka kyōsei) v lokalnih skupnostih. To je povzročilo spremembe tudi na lokalni ravni, saj so lokalne oblasti, da bi se soočile z vprašanjem tujcev, začele s t. i. »načrti multikulturnega soobsto- ja«. Pri tem so prednjačile pred centralno vlado, ki ni imela konsistentnega nacionalnega pristopa (Aiden 2011, 213). 7 Japonska ima odpor do odobravanja azila beguncem, čeprav je politiko do njih nekoliko zrahljala. Tako je leta 2007 azil odobrila le 41 ljudem (OECD 2015, 258). 8 Sporazum o beguncih Združenih narodov je Japonska podpisala leta 1981 (Nakano 1995, 61). Earl_FINAL.indd 270 28.11.2019 8:31:05 Priseljevanje na Japonskem Odpiranje Japonske lahko opazujemo od 80. let, ko sta se hkrati pojavila dva fenomena: internacionalizacija in prečiščenje japonske identitete. Internaci- onalizacija ( kokusaika)9 je bila več kot desetletje japonski nacionalni cilj. Čez mejo so pritekali kapital, blago in tehnologija; eseji in knjige o tej temi so se množili. Zaradi stikov z zunanjim svetom je naloga analizirati in predstaviti »japonskost« ostala kompleksna in občutljiva. McCormack (1996, 2) trdi, da močnejša kot je bila vera v japonsko drugačnost, globlja je bila skrb zaradi posledic internacionalizacije z močnim ekonomskim statusom. Želja po pre- čiščevanju in razjasnjevanju identitete je lokalna manifestacija svetovnega fenomena identitetne politike. Kokusaika 10 pomeni tudi fizično in psihološko odpiranje. Pojavilo se je že takoj po odprtju Japonske v svet po letu 1868 in je težilo k modernizaciji Japonske. Burgess (2012) opozarja, da termin koku- saika ponavadi prevajamo kot internacionalizacija, vendar je problematičen, 271 ker prek nadzora in lastništva drugega hkrati spodbuja idejo o monoetničnem narodu ( tan'itsu minzoku kokka). Razprave o internacionalizaciji so prinesle tudi koncept o »drugačni kulturi« ( ibunka), in sicer z namenom označevanja kulture drugih ( aite no bunka). Diskurz o kokusaika se je v zadnjih letih pod plazom kritik začel umikati, medtem ko be- seda ibunka ni doživela širše kritične analize ter je še vedno prisotna v popular- nem in uradnem pisanju. Ministrstvo za izobraževanje, kulturo, šport in znanost na primer poudarja, da je treba vzdrževati »mednarodni občutek« ( kokukaisei) z izkušnjo ( taiken) in razumevanjem ( rikai) druge kulture ( ibunka) (Burgess 2012). Podoben izraz, ki je nekoliko pogostejši in se je pojavil v poznih 90. letih, je tabunka ali »več kultur/multikulturen«. V preteklosti se je v obdobju 9 Kokusaika ali internacionalizacija je pomenila povezovanje in sodelovanje z zunanjim svetom, internacionalizem pa je politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi in državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti (McCormack 1996, 3). 10 Japonska je vojaško in mednarodno moč izenačila proti koncu prve svetovne vojne. Po koncu druge svetovne vojne je bila najbolj tekmovalna v letih do 1979, saj je želela dohiteti svet še na drugih področjih, izraz kokusaika pa se je najpogosteje pojavljal v mednarodni trgovini in v okviru gospodarskega razvoja japonske družbe. Trdno se je usidral v času že prej omenjenega predsednika vlade Nakasoneja, ko so veliko truda vložili v idejo, da bi Japonska postala »mednarodna država«. Po mnenju Ivy (v Burgess 2012) naj bi beseda kokusaika izražala drugo stran občutenja japonskega nacionalnega ponosa, če že ne nacionalizma, zato se je trudila japonizirati vse, kar je na Japonskem tujega, in širiti svoj vpliv po svetu. Tako je ta izraz vseboval tudi ideje, ki so si med seboj močno nasprotovale: asimilacija, zatiranje in slavljenje različnosti. Vendar pa je šlo v primeru »mednarodnih« skupnosti predvsem za »vključevanje v« in »prilagajanje« japonski kulturi. Pogosta raba besede »mednaroden« – kot na primer »mednarodna družina« ali »mednarodni otroci« – je namreč povzročila, da so kulturne razlike izginjale in se homogenizirale, tuje stvari pa so postajale eksotične in so se kazale na »mednarodnih festivalih«, kjer so se Japonci lahko naužili mednarodnosti ali drugačnosti (Burgess 2012). Earl_FINAL.indd 271 28.11.2019 8:31:05 Nataša VISOČNIK ekonomske internacionalizacije včasih uporabljal za opis odnosov med Ja- ponsko in drugimi (predvsem azijskimi) državami, medtem ko se v zadnjih letih zaradi intenzivnejšega priseljevanja migrantov vedno pogosteje uporab- lja tudi za opisovanje različnih kultur na Japonskem. Pri tem Burgess (2012) opozarja, da se tabunka shugi (multikulturalizem) uporablja bolj v smislu slavljenja raznolikosti »le v okviru omejenih predpisanih pogojev«. Takšen japonski slog multikulturalizma je naslednik termina kokusaika, ideološkega orodja za ohranjanje homogenega diskurza o nacionalni identiteti. Ideja o prisotnem multikulturalizmu je danes omejena na »kulturno izmenjavo«11 in »mednarodno izmenjavo«. V istem kontekstu kot prejšnji izrazi je pogosto prisoten tudi koncept kyōsei, ki naj bi izražal sobivanje.12 V zgodnjih 90. letih 20. stoletja je kyōsei postal 272 središčni termin v razpravah o izboljšanju ekonomskih odnosov med azijskimi državami in se nanaša na to, da »Japonci« in »tujci« harmonično živijo skupaj na Japonskem. Tudi ta izraz se pogosto pojavlja v vladnih kampanjah, s čimer želijo vplivati na tuje prebivalce, da bi se vključili v družbo. Danes ta izraz uporabljajo tudi prebivalci in skupine prostovoljcev. Cilj različnih delavnic in seminarjev po državi je nemoten prehod k tabunka kyōsei shakai (multikul- turni družbi sožitja). Izraz sicer predvideva enakovredne partnerje, vendar pa v praksi pomeni hierarhičen odnos med nadrejenimi Japonci in podrejenimi tujci, s čimer prvi utrjujejo svojo raznolikost, ločenost in moč. Tako tudi kyōsei oblikuje meje, ki utrjujejo nečlanstvo tujcev v japonski družbi, saj ti ostajajo brez dostopa do virov in moči (Burgess 2008, 2012). Eden izmed razlogov, zakaj so razprave o »multikulturnosti« Japonske in z njimi besede, kot so kokusaika, ibunka, kyōsei in tabunka, v japonski družbi prišle v ospredje, je dejstvo, da je postala ideja o japonski homogeni identite- ti ogrožena, in sicer zaradi večjega priliva ljudi in pritiska manjšin. S tem so se pričele tudi razprave in raziskave o manjšinah, ki so pomenile kritiko »diskur- za o Japoncih« ( nihonjinron) (Amino 1990; Befu 2009; Burgess 2008, 2012; Weiner 2009; idr.) in številnih razprav o japonski unikatnosti. Weiner (2009) tako v svoji knjigi »dominantni paradigmi« o homogenosti oporeka s poudar- janjem raznolikosti, ki obstaja v japonski družbi. Pritrjujejo mu Lie (2001) v knjigi o multietnični Japonski, Denoon idr. v zborniku (glej McCormack 1996) ter Maher in Macdonald (1995) v zborniku o raznolikosti v japonski kulturi in jeziku. Vse te knjige so nastale z namenom poudariti raznolikost, ki je bila 11 Zelo popularno je namreč poimenovanje združenj, kulturnih domov, organizacij in prireditev s kokusai kōryū, kar pomeni mednarodna izmenjava. Na te izmenjave so velikokrat povabljeni tudi tujci, med njimi tuji študenti. 12 Dobesedno naj bi izraz pomenil »živeti skupaj na določenem kraju«. Earl_FINAL.indd 272 28.11.2019 8:31:06 Priseljevanje na Japonskem na Japonskem vedno prisotna, a tudi vedno zanikana. Sugimoto (1993, 93) »multikulturno paradigmo« definira tako, da »zajema vse etnične manjšine na Japonskem in t. i. subkulturne skupine, kot so honorarni delavci, ženske, invalidi, mladinska in homoseksualna kultura idr.«. Kot poudarja Sugimoto (1993), problem nastane pri uporabi termina »multikulturna družba«, in si- cer ne samo za označevanje raznolikosti v družbi, ampak tudi za politični ideal na Japonskem. Pri tem se Burgess (2008) sprašuje, kakšno vlogo ima termin »multikulturnost« v »novi« Japonski, saj ne gre za raznolikost per se, am- pak bolj za to, katera skupina je označena kot »različna« glede na večinsko populacijo. Joseph Hankins (2012, 1) dodaja idejo, da večkulturnost pomeni tudi gospodarsko in družbeno grožnjo, pri čemer je ne vidi kot le preprost odsev demografskih dejstev, ampak zlasti kot iz zgodovine izhajajoč način sprejemanja in delovanja raznolikosti. Tako večkulturnost vzpostavlja merila 273 in vrednote, s katerimi se v družbi določa vključenost ali izključenost, kar je pogojeno tudi s posameznikovo željo po preoblikovanju načina življenja gle- de na zahteve večkulturnosti v posamezni družbi. Prvi val »novih prišlekov« se je začel v 70. letih. Sociolog Komai Hiroshi (2001, 16–17) jih razdeli v štiri skupine: migrantke iz Filipinov, Koreje, Tajvana in Taj- ske, zaposlene pretežno v zabaviščni industriji ( kogyo), že omenjeni indokin- ski begunci iz Vietnama, Kambodže in Laosa, 2. in 3. generacija potomcev Japoncev, ki so po drugi svetovni vojni ostali na Kitajskem, ter poslovneži iz Evrope in Severne Amerike. Zaradi pomanjkanja delovne sile so od sredine 80. let v državo začeli priha- jati tuji delavci ( gaikokujin rōdōsha) iz Filipinov, Vietnama in Indije, za njimi pa še iz Bangladeša, Pakistana in Irana (po svetovni naftni krizi). Ti so bili pripravljeni opravljati umazana ( kitanai), nevarna ( kiken) in težka dela ( kitsui) (3K), kmalu pa so ta dela dobila še eno oznako 3K, ki je pomenila kyūryō ga yasui (slabo plačano), kyūka ga sukunai (malo počitka) in kakkō ga warui (slaba podoba) (Vogt 2014, 569). Kmalu zatem so se v 80. letih pojavile šte- vilne razprave o tem, ali naj tuje delavce na Japonsko tudi vabijo, saj se je v zadnjih letih pokazala izrazita potreba po novi delovni sili, ki so jo izgubljali zaradi hitro starajočega se prebivalstva. Ena izmed največjih skupin tujih de- lavcev so Nikkeijin, ki so jih uvažali vse do velike ekonomske krize in čeprav se jih je veliko tudi vrnilo po tem obdobju nazaj, jih je veliko tudi ostalo na Japonskem, čeprav brez vize. Čeprav japonska država uradno ne dovoli vsto- pa tujim delavcem, pa dovoljuje njihovo zaposlitev, in to ravno zaradi velikega števila delavcev, ki so ostali tudi po preteku vize. Edini, ki jim formalno dovoli ostati, so Nikkeijin, medtem ko lahko tuji študenti delajo honorarno, nekateri tuji delavci pa imajo dovoljenje z vizami za prakso, s čimer Japonska dovoljuje Earl_FINAL.indd 273 28.11.2019 8:31:06 Nataša VISOČNIK prihod tujih delavcev, a bolj skozi »zadnja ali stranska« in ne »sprednja« vra- ta (Kajita 1998, 121). V zgodnjih 90. letih je bila na Japonskem tudi skupina 33.000 iranskih delavcev, zaposlenih predvsem v gradbeništvu, dokler jih leta 1992, ko se je vlada odločila preklicati njihove vize, niso nenadoma poslali domov. Podobna usoda je doletela tuje delavce, ki so pomagali graditi infra- strukturo za zimske olimpijske igre v Naganu 1998 (glej Kingston 2013, 137). V zadnjih letih se je povpraševanje po tujih delavcih nekoliko zmanjšalo, a njihov pritok se ni bistveno zmanjšal. Leta 2008 pa so morali celo revidirati Zakon o imigracijskem nadzoru in prepoznavanju beguncev iz leta 2004, saj so ugotovili, da je na Japonskem ostalo kar 150.000 migrantov s poteklo vizo (Kingston 2013, 137). Kajita (1998, 121) tujce na Japonskem grobo razdeli v tri skupine. Prva sku- 274 pina so tujci, ki na Japonskem živijo že tri ali štiri generacije, kot so Korejci. Druga skupina so Nikkeijin, ki so jim s spremembo japonskega emigracijskega zakona uradno dovolili, da delajo na Japonskem. Tretjo skupino sestavljajo prišleki iz Azije, ki jim uradno ni dovoljeno delati in na Japonskem živijo ile- galno. Vsaka skupina ima specifične značilnosti, razlike pa so tudi med posa- mezniki znotraj skupin. Vse te razlike so povzročile razne družbene napetosti. Poleg naštetih je še ena skupina tujcev, predvsem so to Evropejci in Američa- ni, ki živijo in delajo na Japonskem. Običajno na Japonskem živijo začasno in se nimajo namena ustaliti, čeprav so tudi izjeme. Za boljšo integracijo tujcev so se od 90. let prejšnjega stoletja začeli pojavljati številni centri za podporo tujcem, ki so prihajali na Japonsko. Center za mul- tikulturno družbo v Kyotu je neprofitna organizacija (NPO), ki deluje od leta 1998, in sicer z »namenom uresničevanja multikulturne družbe, kjer ljudje lahko živijo skupaj« (Center …). Center deluje v več jezikih (angleški, portu- galski, kitajski in korejski) ter izvaja številne projekte tako za Japonce kot za ostale prebivalce Japonske, da bi premagali neenakosti, kot so nacionalnost, kulturno ozadje, identitete in jeziki, cenili raznolikost in zagotovili osnovne človekove pravice. Tako bi tuje prebivalce povezali z Japonci, da bi skupaj ustvarili multikulturno družbo (Center ...). Glavni cilj teh centrov je nudenje zdravstvene podpore, predvsem pa učenje japonskega jezika. Tujci se na Japonskem učijo » nihongo«, medtem ko sami Japonci govorijo » kokugo«, kar pomeni, da obstajata dva različna koncepta japonskega jezika. Kokugo je namreč povezan z japonskim konceptom nacio- nalizma in ga pojmujejo kot nacionalni jezik za Japonce. Nihongo je japonski jezik za tujce, ki pa ga po mnenju Japoncev ne morejo nikoli obvladati (Qi 2008; glej tudi Lee 1996). Jezik je tako osnova za učenje o japonski kulturi in Earl_FINAL.indd 274 28.11.2019 8:31:06 Priseljevanje na Japonskem normah, ki jih vsi tuji študentje na japonskih univerzah spoznajo na uvodnih tečajih »japonskega jezika in kulture«. Poleg tega Japonska probleme s tujci razlikuje tudi glede na dolžino njihovega bivanja v državi. Tujci, ki so se že naselili na Japonskem in imajo status zaini- chi, ter tisti, ki so prišli na novo ( newcomers), se precej razlikujejo med seboj, ne samo v znanju japonščine, ampak tudi na področju zaposlovanja in v nači- nu življenja, zato je treba politične ukrepe prilagajati glede na tujo skupnost. Danes so največja skupina tujcev Kitajci, ki se kot novi prišleki na Japonsko priseljujejo v zadnjem desetletju. Tako so po številu prehiteli Korejce, ki so se kot stari prišleki na Japonsko priselili med letoma 1910 in 1945, kasneje pa kot novi prišleki od 60. let naprej. Na tretjem mestu po številu so bili do leta 2011 Nikkejini, od leta 2012 pa so to Filipinci (Vogt 2014, 360). Prve tri skupnosti tujcev so na kratko predstavljene v nadaljevanju. 275 4.1 Korejci Korejci so danes druga največja »tuja« skupnost s stalnim prebivališčem na Japonskem. Bili so prva skupina delavcev, ki se je množično priselila na Japon- sko za delo v tovarnah in rudnikih ter za opravljanje drugih težkih del. Tudi danes kljub podobnosti v videzu ter precejšnji akulturaciji in vključenosti v japonsko družbo 4. in 5. generacija Korejcev še vedno občutita diskriminacijo tako na ravni države kot družbe, čeprav so bile njihove organizacije precej uspešne v bojih za pravice (glej Inadsugi 2002). Povečini imajo korejsko dr- žavljanstvo,13 saj Japonska priznava le jus sanguinis (pravica po krvi) in ne jus soli (pravica po kraju rojstva), kar pomeni, da mora vsaj eden od staršev imeti japonsko državljanstvo. Nekateri posamezniki se lahko popolnoma vključijo v družbo, se »naturalizirajo«. Sicer se je ta proces za Korejce v zadnjih letih precej poenostavil, a gre še vedno za zelo kompleksen in birokratski posto- pek, ki lahko vključuje tudi spremembo korejskega imena v japonsko. Poleg tega Japonska ne priznava dvojnih državljanstev, zato se morajo tisti, ki se že- lijo naturalizirati, odpovedati korejskemu državljanstvu (glej Brown 2015). Na Japonskem imajo rezidenčni Korejci status »posebnega stalnega prebivalca ( tokubetsu eijūsha)«, s katerim imajo dostop do japonskega sistema socialne- ga varstva ter pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Vendar kot tujci 13 Korejcem je bilo pri prihodu na Japonsko podeljeno japonsko državljanstvo, a leta 1952 jim ga je japonska vlada nasilno odvzela, čeprav je bilo to v nasprotju z mednarodnim pravom. Tako so bili primorani ponovno pridobiti korejsko državljanstvo, ki se je zopet spremenilo po politični delitvi Korej, ko so se morali odločiti, kateri Koreji bodo pripadali. To je bila ideološko podkrepljena odločitev, saj je večina Korejcev prišla z juga Koreje, a se jih je kar nekaj odločilo tudi za Severno Korejo. Earl_FINAL.indd 275 28.11.2019 8:31:06 Nataša VISOČNIK nimajo pravice do glasovanja, obstaja pa tudi nekaj določb pokojninskega in socialnega varstva, ki zanje ne veljajo. Poleg tega se ne morejo zaposlovati v nekaterih javnih službah (Visočnik 2016). V raziskavah korejske manjšine lahko na grobo izpostavimo tri obdobja,14 ko se je glede na družbeni in pravni položaj v korejski skupnosti dogajalo največ sprememb: 1. od konca druge svetovne vojne do leta 1965, ko sta Japonska in Južna Koreja podpisali sporazum o normalizaciji odnosov; 2. od 1965 do 1991, ko so korejski priseljenci dobili status s »posebnim stalnim prebivališ- čem« ( tokubetsu eijū), kar je poenotilo pogoje za bivanje za vse bivše koloni- zirane skupine, ki so živele na Japonskem, in njihove potomce; 3. od 1991 do danes – to je obdobje povečane naturalizacije, več je gibanj za lokalne volitve, povečalo se je število porok med Japonci in Korejci ter število otrok mešanih 276 staršev. Hester (2008, 140) prvo obdobje poimenuje »repartitizem«, ko se je v Korejo vrnilo največ Korejcev, drugo obdobje je čas »stabilizacije« pogojev za življenje, tretje obdobje pa čas »pristopa udomačenja« ( denizenship),15 ki je v sodobni Japonski najbolj prisotno med mladimi Korejci. 4.2 Kitajci Sredi 80. let se je na Japonsko priselila velika množica Kitajcev, ki so v zadnjih letih postali najštevilčnejša tuja skupina na Japonskem. Veliko Kitajcev prido- bi japonsko državljanstvo, pa tudi poroke z Japonci so pri njih v primerjavi z drugimi skupinami tujcev najštevilčnejše. V primerjavi z Nikkejini imajo Kitajci večje jezikovne sposobnosti ter manj težav z vključevanjem v japonsko druž- bo in na delovno mesto. Kljub temu se kot ostali tujci srečujejo z diskrimina- cijo. Večina jih začne delati v japonskih podjetjih, a jih kmalu zapustijo in po- skusijo srečo na svojem, saj so delovni pogoji v japonskih podjetjih omejujoči. Ženske se v njih srečujejo tudi z omejitvami zaradi spola in si zato izberejo druge zaposlitve, ki jih ne ovirajo pri njihovi karieri. Po Kingstonovih bese- dah (2013, 144) se kitajski priseljenci zavedajo, da se ne morejo popolnoma asimilirati v japonsko družbo, a se tudi nočejo. Namesto tega iščejo profitne niše kot transnacionalni podjetniki z izkoriščanjem kitajskega ekonomskega napredka, in sicer kot posredniki med državama. Na japonskih univerzah je vpisanih veliko kitajskih študentov, ki tako zago- tavljajo močan dotok izobražene delovne sile ( white-collar), saj se po kon- čanem študiju pogosto zaposlijo v japonskih podjetjih. Posledično naj bi se 14 Podrobnejši pregled položaja Korejcev na Japonskem glej v Fukuoka 2000; Ryang 2005; Visočnik 2013; Weiner 2009; idr. 15 S stalnim bivališčem, a brez državljanstva. Earl_FINAL.indd 276 28.11.2019 8:31:06 Priseljevanje na Japonskem počasi začel rahljati ksenofobični odnos do tujcev, vsaj pri političnih krogih in delodajalcih, če že ne pri širših množicah. Predsodki do Kitajcev so na Japon- skem kljub temu še vedno razširjeni, vlado skrbi predvsem njihovo kriminal- no delovanje (Kingston 2013, 45). Z diskriminacijo se soočajo predvsem pri iskanju stanovanja, pogosto pa jih zaradi identifikacije ustavi policija. Pogosto jih izkoriščajo na delovnih mestih, veliko pa jih je vključenih v 3–5-letne pro- grame,16 po zaključku katerih le redko dobijo redno zaposlitev. Tisti, ki imajo stalno zaposlitev 5 let, lahko zaprosijo za »stalno prebivališče«, večina pa ima vize najrazličnejših kategorij (Vogt 2014, 571). 4.3 Nikkejin So japonski emigranti, razseljeni po svetu, največkrat pa je ta izraz v uporabi 277 za prišleke iz Brazilije, nekaj tudi iz Peruja, ki so prišli na Japonsko opravljat predvsem nekvalificirana ali polkvalificirana dela v 80. letih. Ti delavci so ne- kaj desetletij kasneje dobili stalno prebivališče, a se še vedno soočajo s pro- blemom vključevanja v družbo, predvsem zaradi neznanja jezika in drugačne, nejaponske kulture. Leta 2009 jih je bilo okrog 370.000 zaposlenih večinoma v tovarnah ali delavnicah, pogosto avtomobilskih. V letih 2008–2009 so šte- vilni delavci zaradi ekonomske krize izgubili delo. Japonska vlada je v času, ko so izgubljali delo, v nekaterih primerih tudi bivališča, predstavila kontro- verzno pobudo, po kateri naj bi vlada vsakemu delavcu japonskega porekla iz Brazilije izplačala 300.000 jenov za letalsko karto in še 200.000 za njihove vzdrževane družinske člane, če bi se vrnili domov. To bi bila seveda enosmer- na karta brez možnosti povratka.17 Zaradi množičnega nasprotovanja in ob- sojanja tega predloga ga je vlada poskušala omiliti z dovoljenjem vrnitve po treh letih, vendar pa bi se morali ponovno prijaviti za dolgoročno vizo, ki jim omogoča neomejeno delo (Brody 2002, 30; Kingston 2013, 141). Pri tem je zanimiv odnos vlade in nekaterih politikov, ki so to omogočili, saj so bili prepričani, da prihod Brazilcev na Japonsko ne bo zahteval nobenega 16 Vse od leta 1999 je ministrstvo za pravosodje izdajalo dovoljenje za izvajanje programa pripravništva v malih podjetjih z 20 zaposlenimi. Od takrat je število tujih delavcev skokovito naraščalo. Leta 2009 se je njihovo število še povečalo s spremembami Zakona o imigracijskem nadzoru in prepoznavanju beguncev, ki je podjetjem omogočal, da so po opravljenem dveletnem pripravništvu delavce zaposlila za dodatno leto. Žal pa so se v tem sistemu velikokrat dogajale kršitve delavskih in človekovih pravic, prihajalo pa je tudi do neupoštevanja zakonsko določene minimalne plače. Kljub vsemu so bili ti programi zelo zanimivi za mlade Kitajke in Kitajce (Vogt 2014, 572). 17 Kingston (2013, 141) omenja, da se je podobne pobude domislila tudi Španija, ki je pošiljala domov tuje delavce, a so se ti smeli vrniti kadarkoli ali vsaj po treh letih. Earl_FINAL.indd 277 28.11.2019 8:31:06 Nataša VISOČNIK ukrepa za njihovo vključevanje, saj so Japonci. Takšno razmišljanje se je kma- lu izkazalo za napačno. Številne etnografske študije namreč kažejo (glej Tsuda 2003) osvetljujejo diskriminacijo v vsakdanjem življenju. Prikazujejo spore z japonsko skupnostjo glede odlaganja odpadkov, mladih, ki so zvečer posto- pali zunaj, in parkiranja vsepovprek, kot se je dogajalo v prefekturah Aichi, Shizuoka, Mie in Gunma, kjer so bile največje brazilske skupnosti. Večina teh priseljencev je sicer imela dovoljenje za »dolgotrajno bivanje«, »stalno biva- nje« ali pa vizo »otroka ali zakonskega partnerja«, vendar so v družbi kmalu postali nezaželeni. 5 Zakonske ureditve 278 Po pregledu treh skupin tujcev je jasno, da je priseljevanje potekalo v raz- ličnih okoliščinah, ki so jih spremljali različni ukrepi in zakonske ureditve. Od leta 1990 se je število registriranih tujih delavcev na Japonskem pre- cej povečalo, kar pripisujejo tudi reviziji Zakona o imigracijskem nadzoru in prepoznavanju beguncev (s hutsunyukoku kanri oyobi nanmin ninteiho). Ta zakon temelji na prvotnem Odloku o priseljevanju ( shutsunyukoku kanri rei) iz leta 1951, ki je stopil v veljavo 1981. Njegov glavni namen je bil regulirati vstop in bivanje tujih državljanov na Japonskem. Definira 27 kategorij viz, a le štiri dovoljujejo brezpogojno delo, pet jih dela ne dovoljuje, ena viza pa delo omogoča samo tehničnim praktikantom. 17 kategorij viz dovoljuje delo za določene poklice, kot so menedžerji ali profesorji za določen čas – 3–5 let (Vogt 2014, 569). Kot je bilo omenjeno zgoraj, je japonska vlada v zadnjem času začela popu- ščati notranjim in zunanjim pritiskom in rahljati strogo priseljensko politiko. Leta 2018 je predstavila načrt, s katerim želi v državo privabiti več delavcev za fizična dela. Tretje najmočnejše gospodarstvo na svetu se namreč vse bolj sooča s pomanjkanjem delovne sile, saj se prebivalstvo stara. Nove delav- ce najbolj nestrpno pričakujejo v kmetijstvu, gradbeništvu, ladjedelništvu in zdravstveni negi. Po predlogu nove zakonodaje bodo tujcem z ustreznimi veščinami ponudili delovno vizo za obdobje petih let. Tisti z več kompetenca- mi in določeno stopnjo znanja japonščine bodo lahko s seboj pripeljali dru- žinske člane ter pridobili trajno dovoljenje za bivanje (A.P.J. 2018). Vlada je predlog posredovala parlamentu, ki je novembra 2018 sprejel osnu- tek novega zakona. Želijo si, da bi nova zakonodaja v veljavo stopila aprila 2019. Kot je ob tem poudaril premier Shinzo Abe, cilj ukrepa ni drastična sprememba japonske politike priseljevanja, zato množičnega priseljevanja ni pričakovati. Kljub temu je osnutek že naletel na številne kritike politikov, Earl_FINAL.indd 278 28.11.2019 8:31:06 Priseljevanje na Japonskem medtem ko podjetniki trdijo, da je nujno potreben. Kritiki predloga opozarja- jo na nevarnost povečanja stopnje kriminala v državi in negativnega vpliva na plače, opozicija pa vlado obtožuje nepotrebne naglice, ne da bi prej poskrbe- la za uzakonitev pravic tujih delavcev (Obe 2019). Pravosodni minister Yamashita Takashi je dejal, da vlada ne bo postavila zgornje meje priseljevanja, japonski mediji pa poročajo, da bi sčasoma v dr- žavo lahko prišlo pol milijona fizičnih delavcev, kar bi pomenilo 40-odstotni porast. Japonska v zadnjih letih postopno odpira vrata na svoj trg delovne sile, a do zdaj je večinoma sprejemala visokokvalificirane posameznike in strokovnjake z določenih področij. To kaže na previdnost Japonske je pri priseljenski zakonodaji (Dasgupta 2019). Izjema so bili priseljenci iz Južne Amerike z japonskimi koreninami. Po številnih opozorilih podjetij v zadnjih letih, da vse težje najdejo delavce, pa je vlada očitno nekoliko popustila 279 pritiskom in omilila pravila. Nov osnutek zakona predlaga oblikovanje dveh novih vizumskih kategorij za tujce, ki so primerni za delo v tistih industrijskih sektorjih, v katerih je največ- je pomanjkanje delovne sile. Kateri so ti sektorji, ni znano, bilo naj bi jih več kot ducat, od kmetijstva in gradbeništva do zaposlitev v hotelih in zdravstveni negi. Tujci, ki bodo zaprosili za prvo vizumsko kategorijo, bodo morali imeti določene delovne izkušnje na svojem področju in pokazati zmožnost učenja japonskega jezika. Delo bodo lahko dobili za največ pet let, z njimi pa ne bodo smeli priti družinski člani. Tisti bolj kvalificirani, ki bodo sodili v drugo vizum- sko kategorijo, bodo lahko v državi bivali z družinskimi člani, po določenem obdobju pa bodo lahko zaprosili za stalno bivališče (A.P.J. 2018). 6 Zaključki S preučevanjem različnih zgodovinskih in družbenih ozadij, ki so vzrok za trenutno stanje v etničnih odnosih v sodobni Japonski, se je pokazalo, da je Japoncem težko spremeniti odnos in družbene strukture, da bi vzpostavili prijaznejšo in pravičnejšo družbo zase in za tujce. Seveda ni recepta, kako naj se ti problemi rešujejo, a se po zadnjih podatkih in poročilih v časopisih vendarle nekaj premika. Čeprav so Japonci iz svoje države dolgo dvomeče gledali skozi napol odprta (ali napol zaprta) vrata, jih družbene in ekonomske razmere silijo, da ta vrata počasi odpirajo. Japonska tudi danes ni tako etnično raznolika kot na primer Združene drža- ve Amerike in kljub spremembam v politiki priseljevanja še vedno vztraja pri zanikanju vedno večje večetničnosti. V kolektivni zavesti še naprej prevladuje Earl_FINAL.indd 279 28.11.2019 8:31:06 Nataša VISOČNIK ideja o monoetničnosti in homogenem narodu, čeprav se povečuje tudi šte- vilo mednarodnih porok in otrok iz etnično mešanih družin in pritoka tujcev v državo. Tako se Japonska, za katero je dolgo veljalo, da je homogena država, v kateri živijo Japonci z japonsko kulturo, ki govorijo japonski jezik, v zadnjih dveh, treh desetletjih sooča z vedno večjim pritiskom po zavračanju te ideje. V ospredje prihajajo ideje o multikulturnosti in sožitju z drugimi kulturami, kar se kaže v pestri ponudbi aktivnosti, ki jih japonska vlada in tudi nevladne organi- zacije še v večji meri izvajajo z namenom vključevanja te drugačnosti v družbo. V ospredju je predvsem učenje japonskega jezika, ki naj bi tujcem omogočilo lažje vključevanje v družbo. Ti se lahko udeležujejo raznih prireditev in krožkov, kjer jim prostovoljci z navdušenjem predstavljajo svojo državo in kulturo. Hitro pa lahko ugotovimo, da učenje japonskega jezika in kulture skupaj s 280 predstavitvijo japonske kulture in norm služi bolj japoniziranju tujcev, čeprav jim pomaga k lažjemu vključevanju v družbo. Tako v japonskem političnem kontekstu »multikulturalizem«, ki ga uporabljajo japonske institucije, bolj konceptualizira idejo o »antimultikulturalizmu« (Burgess 2008). Obstaja ne- varnost zavajanja pri upoštevanju dobesednega pomena besed, saj lahko ugotovimo, da multikulturalizem in multikulturna izobrazba hkrati povzroča- ta vključevanje in izključevanje, predvsem ko gre za izobrazbo priseljenskih otrok. Takšen tip multikulturalizma ni namenjen kulturnim manjšinam, am- pak predvsem družbeni in kulturni večini. V kontekstu japonske politike je glavni pristop premagovanje kulturnih trenj, da Japonci svojo kulturo širijo po svetu, in ne boljše razumevanje tujih kultur. Ideja o prisotnem multikulturaliz- mu je danes omejena na »kulturno izmenjavo« in »mednarodno izmenjavo«. Še posebej pa je zanimivo, da apliciranje ideje multikulturalizma v japonsko družbo deluje le pri novih prišlekih, medtem ko ne velja v enaki meri za že obstoječe manjšine. Zato je pri raziskovanju sodobnih idej o »multikulturni« Japonski potrebna velika mera skepticizma in kritičnosti. Priseljevanje je zelo občutljiva tema, ki Japonce ločuje, saj se izogibajo spora- zumom. Pojavljajo se različna vprašanja: katerim delavcem naj dovolijo vstop – samo kvalificiranim ali tudi nekvalificiranim, kakšno naj bo njihovo število in od kod naj pridejo, kako dolgo naj ostanejo in pod kakšnimi pogoji (Kingston 2013, 138). Na ta diskurz pogosto vplivajo predstave, da naj bi bili tujci po- gosto odgovorni za kriminalna dejanja, čeprav statistično to ni dokazano, pa tudi njihovi prekrški so po navadi bolj potekle vize kot kaj hujšega. Zagovorniki odpiranja vrat izpostavljajo zmanjševanje števila prebivalstva, ne- izbežno in grozeče pomanjkanje delovne sile ter potrebo po večjem številu davkoplačevalcev za vzdržnost nacionalnega zdravstvenega in pokojninskega Earl_FINAL.indd 280 28.11.2019 8:31:06 Priseljevanje na Japonskem sistema. Nasprotniki pa vztrajajo, da je treba ohranjati sedanjo stopnjo homo- genosti, in svarijo pred pastmi sprejemanja večjega števila tujih prebivalcev. To niso samo »prismojeni« nativisti, kot se je izrazil Jeff Kingston (2013, 183), ki pozivajo k dviganju mostu, obstaja tudi skrb, da dokler Japonska zakonsko ne uredi zaščite človekovih pravic tujih delavcev, tako dolgo naj jih tudi ne bi spre- jemala. Te razmere naj bi se v veliki meri uredile s sprejetjem novega zakona aprila 2019 in le čas bo pokazal, ali se bo položaj tujih delavcev izboljšal. Zahvala Pričujoči članek je rezultat raziskovalnega dela v okviru raziskovalnega pro- grama Azijski jeziki in kulture (P6–0243), ki ga financira Javna agencija za raz- iskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 281 Viri in literatura Aiden, Hardeep Singh. 2011. »Creating the ‘Multicultural Coexistence’ Society: Central and Local Government Policies towards Foreign Residents in Ja- pan.« Social Science Japan Journal 14 (2): 213–31. doi:10.1093/ssjj/jyr014. Amino, Yoshihiko. 1995. Nihonron no shiza. Rettō no shakai to kokka.日本論 の視座 : 列島の社会と国家 [The Viewpoint on the Theory of Japan: The Island Society and State]. Tokio: Shōgakukan. Abe, Kenichi, Hiroharu Kaneko in Motofumi Fujiwara. »Gaikokujin rodosha mondai no kenkyū« 外国人労働者問題の研究 [Study on Foreign Wor- kers’ Issues in Japan]. 建設マネジメント研究論文集 3: 23–34. Al Jazeera and Agencies. 2016. »Japan Rejected 99 Percent of Refugees in 2015.« 24. januar. Dostop 20. 8. 2018. http://www.aljazeera.com/news/2016/01/ japan-rejected-99-percent-refugees-2015-160124070011926.html. A. P. J. 2018. »Delo je, ljudi ni ‒ Japonska odpira vrata tujim nekvalificira- nim delavcem.« MMC RTV SLO, 2. november, 2018. Dostop 24. 2. 2019. ttps://www.rtvslo.si/svet/delo-je-ljudi-ni-japonska-odpira-vrata-tujim- -nekvalificiranim-delavcem/470600. Befu, Harumi. 2009. »Concepts of Japan, Japanese Culture and the Japane- se.« V The Cambridge Companion to Modern Japanese Culture, uredil Yoshino Sugimoto, 21–37. Cambridge idr.: Cambridge University Press. Bell, Marcus. 2016. »Japan’s Diminishing Korean Minority.« Society for East Asian Anthropology, 14. december 2016. Dostop 15. 1. 2019. http://seaa. americananthro.org/2016/12/japans-diminishing-korean-minority/. Brody, Betsy. 2002. Opening the Door. Immigration, Ethnicity and Globalizati- on in Japan. New York in London: Routledge. Earl_FINAL.indd 281 28.11.2019 8:31:06 Nataša VISOČNIK Brown, Lisa. 2015. »Caught between two Countries: Zainichi Koreans in Ja- pan.« Virginia Review of Asian Studies 17: 254–61. Burgess, Chris. 2008. »Celebrating ‘Multicultural Japan’: Writings on ‘Minori- ties’ and the Discourse on ‘Difference’.« Electronic Journal of Contempo- rary Japanese Studies. Dostop 12. 1. 2016. http://www.japanesestudies. org.uk/articles /2008/Burgess.html. ———. 2012 (2004). »Maintaining Identities. Discourses of Homogeneity in a Rapidly Globalizing Japan.« Electronic Journal of Contemporary Japanese Studies 19 april. Dostop 12. 1. 2016. http://www.japanesestudies.org. uk/articles/Burgess.html. Center for Multicultural Society Kyoto. Dostop 19. 12. 2018. http://www.ta- bunkakyoto.org/. Chapman, David. 2006. »Discourses of Multicultural Coexistence (Tabunka 282 kyōsei) and the ‘Oldcomer’ Korean Residenst of Japan.« Asian Ethnicity 7 (1): 89–102. Chiavacci, David. 2014. »Indispensable Future Workforce or Internal Security Threat? Securing Japan’s Future and Immigration.« V Governing Insecuri- ty in Japan: The Domestic Discourse and Policy Response, uredili W. Vos- se, V. Blechinger-Talcott, & R. Drifte, 115–40. London: Routledge. Dasgupta, Arnab. 2019. »Japan’s Immigration Policy: Turned Corner or Cul-De- -Sac? A New Immigration Reform Package Still Doesn’t Go Far Enough to Meet Japan’s Needs.« The Diplomat 21. februar, 2019. Dostop 10. 3. 2019. https://thediplomat.com/2019/02/japans-immigration-policy-turned- corner-or-cul-de-sac/. Fukuoka, Yasunori. 2000. Lives of Young Koreans in Japan, prevedel Tom Gill. Melbourne: Trans Pacific Press. Gold, Steven J. in Stephanie J. Nawyn, ur. 2013. »Introduction.« V Routledge International Handbook of Migration Studies, 1–11. London in New York: Routledge. Hankins, Joseph Doyle. 2012. »Maneuvers of Multiculturalism: International Representations of Minority Politics in Japan.« Japanese Studies 32 (1): 1–19, doi: 10.1080/10371397.2012.669730. Hester, Jeffrey T. 2008. »Datsu Zainichi-ron: An Emerging Discourse on Be- longing among Ethnic Koreans in Japan.« V Multiculturalism in the New Japan. Crossing the Boundaries Within, uredili N.H.H. Graburn, J. Ertl, in R. K. Tirney, 139–50. New York in Oxford: Berghahn Books. Inadsugi, Tadashi. 2002. »Zainichi Kankoku, Chōsenjin no shakai idō« 在日韓 国、朝鮮人の社会移動 [Družbeno gibanje rezidenčnih Južnih in Sever- nih Korejcev]. V Minzoku kankei ni okeru ketsugō to bunri 民族関係にお ける結合と分離, uredil Tani Tomio, 559–95. Tokio: Minerva. Earl_FINAL.indd 282 28.11.2019 8:31:06 Priseljevanje na Japonskem Kajita, Takamichi. 1998. »The Challenge of Incorporating Foreigners in Japan: ‘Ethnic Japanese’ and ‘Sociological Japanese’.« V Temporary Workers or Future Citizens? Japanese and U.S. Migration Policies, uredila Myron We- iner in Tadashi Hanami, 120–47. Houndmills, Basingstoke, Hampshire in London: Macmillan Press Ltd. Kingston, Jeff. 2012. Contempory Japan. History, Politics and Social Change Since the 1980s. New Jersey: Wiley Blacwell. Komai, Hiroshi. 2001. Foreign Migrants in Contemporary Japan. Melbourne: Trans Pacific Press. Krivic Matjaž. 2004. »Med ksenofobijo in mizoksenijo.« Mladina 20, 23. maj. Dostop 20. 2. 2019. https://www.mladina.si/103380/ med-ksenofobijo-in-mizoksenijo/. Lee, Yeounsuk. 1996. [Kokugo] toiu shisō. Kindai Nihon no gengoninshiki [国 283 語]という思想。近代日本の言語認識 [Ideja ‘državnega jezika’. Pre- poznavanje jezika v sodobni Japonski]. Tokio: Kabushikigaisha Iwanami shoten, Lie, John. 2001. Multiethnic Japan. Cambridge, Massachusetts, London, En- gland: Harvard University Press. OECD. 2015. International Migration Outlook 2015 Edition. Pa- ris: Sopemi. Dostop 19. 12. 2015. http://www.keepeek.com/Di- gital-Asset-Management/oecd/social-issues-migration-health/ international-migration-outlook-2015_migr_outlook-2015-en#page220. Oguma, Eiji. 2002. The Origin of the Myth of Ethnic Homogeneity: The Gene- alogy of ‘Japanese’ Self-images. Melbourne: Trans Pacific Press. Qi, Jie in Zhang Sheng Ping. 2008. »The Issue of Diversity and Multicultura- lism in Japan.« Paper presented at the Annual Meeting of the American Educational Research Association. 24.–29. marec. New York. Dostop 14. 10. 2018. https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED507893.pdf. Maher, John C. in Gaynor Macdonald, ur. 1995. »Culture and Diversity in Japan.« V Diversity in Japanese Culture and Language. London in New York: Kegan Paul International, 3–23. McCormack, Gavan. 1996. »Introduction.« V Multicultural Japan: Paleolithic to Postmodern, uredili Denoon Donald idr., 1–15. Cambridge: Cambridge University Press. Mie, Ayako. 2016. »Japan to Take in 150 Syrians as Exchange Stundents af- ter Criticism of Harsh Refugee Policy.« The Japan Times, 20. maj. Dostop 20. 8. 2016. http://www.japantimes.co.jp/news/2016/05/20/national/ japan-take-150-syrians-exchange-students-criticism-harsh-refugee-poli- cy/#.V6Sul-Qkrcs. Milly, Deborah J. 2014. New Policies for New Residents. Immigrants, Advocacy, Earl_FINAL.indd 283 28.11.2019 8:31:06 Nataša VISOČNIK and Governance in Japan and Beyond. Ithaca and London: Cornel Uni- versity Press. Nakamura, Jiro. 2010. »Impacts of International Labor Market in Japan.« Ja- pan Labour Review 7 (3): 68-–85. Nakano, Hideichiro. 1995. »The Sociology of Ethnocentrism in Japan.« V Diversity in Japanese Culture and Language, uredila John C. Maher in Gaynor Macdonald, 49–72. London in New York: Kegan Paul International. Reubens, Edwin P. 1981. »Low-Level Work in Japan Without Foreign Wor- kers.« International Migration Review 15 (4): 749–57. Rochel, Johan. 2018. »Protecting Japan from Immigrants? An Ethical Challen- ge to Security-based Justification in Immigration Policy.« Contemporary Japan 30 (2): 164–88. doi: 10.1080/18692729.2018.1478938. Ryang, Sonia, ur. 2005. »Introduction: Resident Koreans in Japan.« V Koreans 284 in Japan. Critical Voices from the Margin, 1–12. London in New York: Routledge Curzon. Shimada, Haruo. 1994. »Japan’s ‘Guest Workers’.« Issues and Public Policies, translated by Roger Northridge, Tokyo: University of Tokyo Press Sugimoto, Yoshio. 1997. An Introduction to Japanese Society. Cambridge: Cambridge University Press. Tsuda, Takeyuki. 2003. Strangers in the Ethnic Homeland, Japanese Brazilian Return Migration in Transnational Perspective. New York: Columbia Uni- versity Press. Visočnik, Nataša. 2013. »Self- and Other-representations of the Korean Mi- nority in Japan.« Dve domovini/Two Homelands 37: 113–22. ———. 2016. »Nova multikulturna Japonska?: primer korejske manj- šine v Kyotu.« Glasnik SED 56 (3/4): 63–74. http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJ3KAHC5. Vogt, Gabriele. 2007. »Closed Doors, Open Doors, Doors Wide Shut? Migra- tion Politics in Japan.« Japan Aktuell 5: 3–30. ———. 2013. »When the Leading Goose Gets Lost: Japan’s Demographic Change and the Non-Reform of its Migration Policy.« Asian Studies 49 (2): 14–44. ———. 2018. Population Aging and International Health-Caregiver Migrati- on to Japan. Springer. doi: 10.1007/978-3-319-68012-5. Vogt, Gabriele in Ruth Achenbach. 2012. »International Labor Migration to Japan: Current Models and Future Outlook.« ASIEN 124 (julij): 8–26 Weiner, Michael, ur. 2009 (1997). »‘Self’ and ‘Other’ in Imperial Japan.« V Japan’s Minorities. The Illusion of Homogeneity, 1–20. New York: Routledge. Earl_FINAL.indd 284 28.11.2019 8:31:06 Marjan SVETLIČIČ Od ameriškega do kitajskega izzivanja: med strahovi in realnostjo Povzetek Kitajska predstavlja največji izziv sodobnega sveta. Večina jo občuduje, drugi se je bojijo. Strahovi pred rumeno/rdečo in drugimi nevarnostmi niso novi: od strahov Evropejcev pred dominacijo ZDA po drugi svetovni vojni do teh pred vzponom Rusije in pozneje Japonske. Članek ugotavlja, da so se ti strahovi doslej izkazali za pretirane, preveč dra- matične, čeprav imajo v primeru posameznih izzivalcev zelo različno težo. Temeljili so na realnih kazalcih o velikosti in rasti izzivalcev, njihovi vojaški moči (pri nekaterih), geostra- teških ambicijah na eni in ideološko-kulturnih razlikah na drugi strani ter etnocentrizmu/ orientalizmu. Pogosto so bili zlorabljani za notranjepolitične obračune. Opozarjali pa so na potrebo po prilagajanju svetovnega sistema kot strategiji posameznih držav, na nujne spremembe, vse kot njihove pozitivne posledice. Razlagalna moč teorij se v posameznih primerih izzivanja spreminja; nekje imajo glavno težo ekonomsko-količinski in geostrate- ški dejavniki, drugje ideološko-vojaški in sistemski, ponekod bolj etnocentrični. Ključne besede: tektonske spremembe, izzivanje, rumena nevarnost, rdeči strah, preo- brazba moči, Kitajska, Japonska, Rusija, ZDA, Evropa Abstract – From American to Chinese Challenge: Between Fears and Reality China is the greatest challenge of the modern world. Many admire it, others are afraid of it. The fears of such a rising power are not new: from fear from the rise of Soviet Union Earl_FINAL.indd 285 28.11.2019 8:31:06 Marjan SVETLIČIČ after World War II (WW2), to European fears of the dominance of the US during after WW2, and later fear of Japan’s spectacular technological advance. The article documents that these fears have proven to be exaggerated, too dramatic, and thus provoked panic. Most of these fears were based on the ideological, cultural roots of ethnocentrism / orientalism including racial, even racist prejudices on the one hand, and fears of the size of the challengers on the other. They were often misused for internal political accounts, but at the same time warned of the need to adapt to tectonic changes as their positive consequence. The explanatory power of the theories changes in individual cases of chal- lenge; sometimes the main weight was given to economic/quantitative factors (Japan, the USA, China) or ideological/military (in the case of the Soviet Union/Russia), while elsewhere they are again more ethnocentric (Japan, China). Obviously a multidisciplina- ry approach is called for because one discipline one cannot explain such large changes. Keywords: tectonic changes, challenge, fears, yellow peril , ethnocentrism, power transi- tion, China, Japan, Russia, USA 286 1 Uvod Še vedno se dobro spominjam odziva pakistanskega Nobelovega nagrajen- ca za fiziko (1979) A. Salama pred mnogimi leti, ko je eden od zahodnih akademikov v razpravi o tehnološki vrzeli na Mednarodnem centru za atomsko fiziko v Trstu trdil, da sta Evropa in ZDA tehnološki voditeljici, druge države pa samo sledilke. Izzvenelo je, kot da je to bilo od »vekomaj«. Njegov odgovor je bil: »Prosim, bodite manj evropocentristični, ne bodite tako vzvišeni – zahodna civilizacija je postala namreč vodilna šele po industrijski revoluciji. ZDA in Evropa sta tehnološki voditeljici le okoli 200 let. Preostanek zgodovine sta bili to Kitajska in Indija.« Opomnil nas je, da je kitajska civilizacija ena najsta- rejših na svetu, vodilna do industrijske revolucije na Zahodu v 18. stoletju. Šele ta je na prvo mesto postavila Zahod, medtem ko se je razvoj Kitajske zaustavil. Vedno, ko se je Kitajska zapirala pred svetom, je zastala in prosperirala, ko je zasledovala navzven naravnan razvoj ter kulturno-intelektualni kozmopolitizem (glej Kennedy 1987). To se je zgodilo tudi v novejši zgodovini, natančno pred štiridesetimi leti, ko se je začela odpirati svetu.1 Obenem nas je opozoril na min- ljivost voditeljstva in potrdil M. Porterjeve trditve, da razvoj ni vedno rastoč proces, ker se lahko zaustavi, gre retrogradno.2 Države lahko propadejo, kot je rimski imperij ali kot je zastala v razvoju Kitajska, ko se je zaprla pred svetom. Danes Kitajska ni več eksotična država, tam nekje daleč proč, temveč po mno- gih kazalcih že vodilna država na svetu, država, ki se je začenjajo bati dosedanji 1 Nekateri zgodovinarji to primerjajo s Colbertovo Francijo in Japonsko v post Meiji dekadi (Kennedy 1987, 448). 2 To je z »bogastvom poganjan razvoj« kot zadnja faza razvojnih stopenj (Porter 1990). Earl_FINAL.indd 286 28.11.2019 8:31:06 Od ameriškega do kitajskega izzivanja voditelji. Trumpovo trgovinsko vojno lahko zato vidimo kot obrambni refleks pred kitajskim ogrožanjem sedanje svetovne Pax Americana. Ji bo sledila Pax Sinica ali pa bo svet postal bolj multilateralen z delitvijo moči in na sodelova- nju utemeljenem ustroju? V tem trenutku je za slednje težko najti prepričljive dokaze, saj strategijo »Najprej Amerika« začenjajo posnemati tudi druge dr- žave z uvajanjem protekcionističnih ukrepov in tako krhajo multilateralizem. Trgovinska vojna, ne le proti Kitajski, preti in ogroža cel svet, ne le bilateralne odnose ali Kitajsko. Protekcionizem je namreč kot bumerang: obrne se tudi proti tistemu, ki ga sproži. Kitajci, ki razpolagajo z mnogimi strateškimi suro- vinami za nove tehnologije lahko, na primer, omejijo/prepovedo izvoz teh v ZDA in tako ogrozijo njihov tehnološki razvoj (glej Johnson in Groll 2019). Je naključje, da se zaostrovanje trgovinske vojne, uperjene zlasti proti Kitaj- ski, pa celo proti zaveznikom, dogaja v času, ko Kitajska obeležuje 40-letnico 287 svojega odpiranja svetu, ko je Mao Zedonga zamenjal Den Xiaoping? Je in ni slučajno. Ni zato, ker je po spektakularni rasti Kitajske nastopil čas, ko so dr- žave začele razmišljati, kaj to v resnici pomeni za vsako od njih, kaj pomeni za regijo in kaj za svet. Nastopil je čas razmisleka, preverjanja, kakšni so odnosi s Kitajsko, ali so spektakularno rast kitajske države izkoristile3 in, končno, ali to ogroža njihov razvoj in stabilnost v svetu. Zavedanje, da Kitajska ni le ena od držav, temveč ogromno gospodarstvo in rastoča vojaška sila z geostrateškimi ambicijami, dela razliko, tako v realnem življenju kot v teoriji. Zato ne preseneča, da v Kitajski vse bolj vidi grožnjo. Krepijo se obrambni me- hanizmi. Strah je zarezal v miselne vzorce ne le zaradi velikosti, temveč tudi zaradi drugačnosti kitajske civilizacije, njihove, za zahodni svet seveda, čudne kombinacije tržne ekonomije in državnega socializma/komunizma. Ta strah je malo drugačen, ne pa povsem, kot je bil rdeči preplah po zmagi oktobrske revolucije in pozneje rastoči moči Sovjetske zveze. Ali pa trepetanje pred do- minacijo ZDA in tehnološkimi pretnjami Japonske. V zadnjem primeru se je začelo govoriti o rumeni nevarnosti, kar preveva tudi današnje strahove. V vseh primerih pa je šlo tudi za strah pred drugačnostjo, strah pred tujci, ki ogrožajo naš, zahodni pogled na svet, evropocentrizem ali ameriški arogantni pogled na svet s središčem v ZDA ne le v gospodarskem, temveč tudi politič- nem in civilizacijskem smislu. 3 Po Arora in Vamvakidisu (2005) naj bi države spodbujale svoj razvoj s krepitvijo sodelovanja z državami, ki hitro rastejo, in tistimi, ki so tehnološko na višji ravni, da se učijo od njih. To ne velja le za velike, temveč tudi za majhne države, saj tudi te lahko dobijo nekaj »drobcev iz nove mize«, če so dovolj hitre in pravočasno zaznajo nove priložnosti. Prvi na novih trgih uživajo določene prednosti. Te so pomembne zlasti za majhne države, ki ne morejo konkurirati s svojimi viri, svojo močjo, lahko pa s hitrostjo prilagajanja ali napovedovanja sprememb in pravočasnim prilagajanjem. Earl_FINAL.indd 287 28.11.2019 8:31:07 Marjan SVETLIČIČ Razmerje svetovne moči se očitno vrača nazaj v Azijo, ki je imela le nekaj sla- bih stoletij. Zmagovalci tega vračanja bodo tisti, ki bodo znali to izkoristiti, saj »imamo po padcu berlinskega zidu 3 milijarde novih kapitalistov« (Prestowitz 2005). Če je Marco Polo odkril Kitajsko pred približno 800 leti, potem je čas, da jo danes ponovno odkrijemo kot ekonomsko priložnost (skupaj z drugimi hitro rastočimi gospodarstvi).4 Zato ne preseneča, da se nekateri bojijo ekspanzionistične kitajske politike, njihovih rastočih investicij v svetu. V kitajski shemi 16+1 vidijo kitajsko strate- gijo »deli in vladaj« (glej Godement in Vasselier 2017, 65) ali pa svarijo pred novo hladno vojno, tokrat med ZDA in Kitajsko (Kaplan 2019). Drugi meni- jo, da ta skrb ni upravičena (Hellström 2016). Ne preseneča zato, da se je dosedanje pozitivno javno mnenje o Kitajski začelo spreminjati, postaja bolj 288 sovražno (Grant in Barysch 2008). Niha med »China saving Europe« in »China taking over Europe« (Shambaugh 2013). Cilj tega članka je ugotoviti, v kolikšni meri so ti strahovi upravičeni in realni ali pa morda temeljijo bolj na stereotipnih izkrivljenih predstavah. Naslednje poglavje opredeli teoretični okvir analize različnih izzivanj. Tretje obravnava realni položaj Kitajske v svetu, ker je njeno izzivanje osrednji cilj analize. Če- trto se posveča zgodovinski primerjavi odnosa do Kitajske danes v primerja- vi z odnosom do podobnih hitro rastočih gospodarstev v preteklosti (Rusije, Evrope, Japonske). Sledi zaključek z glavnimi ugotovitvami. 2 Teoretični okvir: od etnocentrizma do teorije tranzicije moči Po realizmu države kot osnovnemu akterju medsebojno tekmujejo, zasledujoč svoje nacionalne interese, v borbi za moč/prevlado v anarhičnih mednarodnih odnosih. Moč države pa je odvisna od realnih virov te moči in načinov, kako jih uveljaviti. Tak realistični pristop pa ne zadošča. Če hočemo razumeti odnos do vzpona Kitajske danes in skozi zgodovino, je nujno poseči po globljem teoretič- nem okviru, da bi ugotovili, kaj botruje odnosu ostalega sveta do tega vzpona. 4 Če bi, na primer, razlika med stopnjo rasti BDP na prebivalca med Kitajsko in Slovenijo znašala 6 odstotkov, bi nas Kitajci ujeli v 21 letih oziroma leta 2024, če pa bi bila razlika v stopnjah rasti realističnih 4 odstotke, bi to pomenilo možnost polnega izenačevanja s Slovenijo v letu 2034 oziroma v 31 letih. Vse to torej v času generacije, ki se zdaj zaposluje. Zato so ti izzivi še kako realni, kot sta med drugim ugotavljala Svetličič in Sicherl leta 2006 (19, 21). Glede na usihanje in celo negativne stopnje rasti v Sloveniji po krizi ter navkljub sedanjemu pešanju rasti kitajskega gospodarstva so bile te napovedi z današnjega zornega kota bolj pesimistične kot optimistične. Earl_FINAL.indd 288 28.11.2019 8:31:07 Od ameriškega do kitajskega izzivanja Pri tem se lahko opremo na etnocentrizem kot pogled na svet, ki zahodno kul- turo in način mišljenja obravnava kot nekaj izjemnega, hkrati pa ga postavlja v središče sveta. Druge kulture so drugačne, nazadnjaške, despotsko-nedemo- kratične, včasih celo barbarske. Vse to izhaja iz predpostavke, da bi moral cel svet biti narejen po zahodnem vzorcu, vrednotah, ki naj bi bile univerzalne, in ekonomskem liberalizmu. To pomeni, da so zahodna stališča vedno pravilna, edino zveličavna, da Zahod pozna resnico, medtem ko so drugi barbari ter ne- civilizirani z napačnimi mišljenji in predstavami (glej Plummer 2010, 214). Ne- kateri govorijo celo o teoriji rumene nevarnosti kot ideloškem konstruktu, ki se je rodil v Evropi v zadnji četrtini 19. stoletja. Po Giddensu »gre za razumevanje idej in praks druge kulture z merili naše lastne. Etnocentričen posameznik je nekdo, ki ni sposoben pogledati drugih kultur z njihovimi merili« (1997, 589). Na podlagi etnocentristične ideologije/filozofije se je razvil evropocentrizem 289 kot ideološki konstrukt, kot neka podvrsta etnocentrizmu. Evropocentrizem je pogled na svet, ki Evropo postavlja v središče sveta. Svetovno zgodovino si razlaga kot svojo zgodovino. »Neevropski svet stopa v zgodovino šele takrat, ko se nam, (Evropi), zdi, da se je tam začelo nekaj dogajati« (Južnič 1974, 9). Nekateri bolj radikalni zastopniki takega pogleda na svet niso daleč od rasizma, od videnja drugih kot neciviliziranih barbarov. Je ideološki konstrukt, ki izkriv- ljeno pojasnjuje, zakaj je do modernosti v Evropi prišlo prav v času industrijske revolucije. Gre za izgradnjo lastne identitete na podlagi različnosti od drugih, različnosti glede na stopnjo racionalnosti; mi smo racionalni, drugi pa iracio- nalni. Sklep tega je – evropska civilizacija je superiorna. Po Aminu je to ideolo- gija modernega kapitalističnega sveta (2009). Mastnak pa v evropocentrizmu vidi »kolonialističen svetovni nazor, navdih za evropsko osvajanje in podrejanje sveta ter upravičevanje tega osvajanja in gospodovanja /…/. Izhaja iz prepri- čanja o večvrednosti Evropejcev ter superiornosti in neizogibnosti njihovega razvojnega modela« (ibid. 2009, 183–184). Tak izkrivljen pogled na svet »ovira boljše spoznavanje neevropskega sveta in tudi zavira mednarodno razumeva- nje« (Južnič 1974, 7). Pravzaprav gre za izgradnjo lastne identitete na podla- gi različnosti od drugih, različnosti glede na stopnjo racionalnosti (kot že prej omenjeno, mi smo racionalni, drugi pa iracionalni). Iz takega izkrivljenega pogleda na svet izhaja tudi orientalizem kot pogled na Bližnji vzhod, pa tudi širše, na vzhodne civilizacije. Priročen je za razumeva- nje neznanega in nenavadnega. Po Saidu (1996) se predstave zahodnjakov o Bližnjem vzhodu enačijo z eksotičnostjo, deželami, polnimi zlobnežev in te- roristov. Trdi, da Zahod obravnava države in narode na Bližnjem vzhodu sko- zi objektiv, ki izkrivlja resnično podobo teh krajev in ljudi. Čeprav je njegova knjiga izzvala niz kritik, ki so mu očitale poenostavljanje, nam kljub temu lahko Earl_FINAL.indd 289 28.11.2019 8:31:07 Marjan SVETLIČIČ pomaga analizirati današnji odnos do Kitajske kot neke oddaljene, drugačne kulture, neskladne z našo. To nas plaši in hkrati vznemirja. Razvije se mitologija sovražnikov, drugačnih od nas, ki niso mi in se jim pripisuje »pod- ali nečloveške etnične in rasne lastnosti«. Ne gre za odnos do posameznikov, temveč do sku- pine ljudi, ki se jim v skrajnem primeru pripisujejo zli nameni, celo zarotništvo (teorija zarote) proti dobrim, to smo mi, s strani slabih, torej njih. Tak strah pa ni daleč od tega, da tem drugačnim od sebe, tujcem, začnemo pripisovati krivdo za lastne težave. Pa smo pri ekonomskem nacionalizmu, ki se pogosto širi v odkriti populistično obarvani šovinizem/rasizem in ksenofobi- jo. Pribežniki/migranti postajajo grešni kozli za poslabšanje položaja tistih, ki jih je prizadel tehnični napredek, in globalizacija (GLO), pa tudi, čeprav manj, povečanje uvoza iz Kitajske. Razplamteva se populistični upor zoper ogromni 290 porast kitajskega izvoza, ki je, poleg GLO, dojet kot glavni krivec za izgubljanje delovnih mest in deindustrializacijo Zahoda. Trumpov protekcionizem motivira tudi napačna domneva, da je Kitajska kriva za velik trgovinski primanjkljaj ZDA.5 Poleg že omenjenih teoretičnih pristopov velja pri ocenjevanju vloge in odnosa do Kitajske upoštevati še teorijo hegemona in prenosa moči (angl. power tran- sition).6 Teorija hegemonske stabilnosti7 (THS) trdi, da je asimetričen8 sistem verjetno stabilnejši; če v njem ena država dominira, je hegemon. Takšen polo- žaj ji omogoča prevlado pri določanju pravil igre, s pomočjo vojaške prevlade pa ustvarja določene javne dobrine v obliki zagotavljanja varnosti in ekonom- ske stabilnosti. Erozija takšne vloge posledično lahko zamaje svetovni sistem in vrže iz ravnotežja njegovo stabilnost. Teorija prenosa moči je pravzaprav različica teorije ravnotežja moči ene naj- bolj popularnih teorij mednarodnih odnosov, ki tolmačijo razloge za konflikte (Haas 1953; Sheehan 1996; Waltz 1979). Izhaja iz hierarhične narave med- narodnih odnosov, v katerih najmočnejše države opredeljujejo pravila igre. 5 Teoretično pa je znano, da je negativna trgovinska bilanca v resnici posledica razkoraka med varčevanjem in porabo. Dokler je dovolj prihrankov, jih Američani lahko porabijo za uvoženo blago. V nasprotnem primeru se mora država zadolževati v tujini, kar pomeni, da se bo tečaj dolarja dvignil, izvoz bo dražji, trgovinski primanjkljaj pa se bo povečal. Sicer je učinek trgovinskih ovir na trgovinsko bilanco nevtralen, ker vpliva tako na uvoz kot izvoz brez trajnega vpliva na trgovinsko bilanco (glej Gagnon 2018, 1). 6 V nekem smislu je to lahko tekmec teoriji ravnotežja moči (Kugler, Jacek & Organski, A.F.K. 1989; Haas 1953; v Sheehan 1979). 7 Najbolj izpostavljeni avtorji so Kindleberger, Gilpin, Keohane in Krasner. Več o tem v Pejič 2019. 8 Asimetričen v smislu dostopa do surovin, ekonomskih potencialov, kapitala in trgov. Zaradi tega ima konkurenčne prednosti pred drugimi tudi s pomočjo širjenja (vsiljevanja) svojih vrednot in vojaške moči. Earl_FINAL.indd 290 28.11.2019 8:31:07 Od ameriškega do kitajskega izzivanja Opozarja na naslednje: ko se naraščajoče moči držav približajo ravni moči svojega regionalnega ali globalnega voditelja, se možnosti za vojno povečajo (Hillebrand 2010, 12).9 Nezadovoljstvo drugih držav s tem lahko povzroči konflikte, če imajo izzival- ci dejansko moč izzvati vodilno državo. Manjša je razlika v moči med vodil- no in rivalsko državo, večje so možnosti za konflikt (glej Organski in Kugler, 1989). Kugler (2006) zato opozarja, da naraščajoča moč Kitajske v primerja- vi z ZDA močno poveča možnosti za vojno v naslednjih nekaj desetletjih. S približevanjem in skorajšnjim prehitevanjem ZDA se pojasnjevalna moč te teorije samo še krepi. Kljub temu pa je Kitajska omejena, saj še ni blizu od- pravljanja razkoraka prav na vseh virih moči. Na vojaškem in tehnološkem namreč še precej zaostaja. 291 3 Položaj Kitajske v svetu Svet se je z odpiranjem Kitajske začel spreminjati. Kitajska je s svojo spektaku- larno rastjo do danes že spremenila svet. Postala je drugo največje gospodar- stvo na svetu, saj tvori kar 15 odstotkov svetovnega BDP. Nominalno je kitajski BDP leta 2017 tvoril 64 odstotkov ameriškega. Že leta 2014 je po kupni moči ( Purchasing Power Parity – PPP) prehitela največje svetovno gospodarstvo ZDA. Kitajska je postala večje gospodarstvo po pariteti kupne moči (PPP) kot ZDA že leta 2010. Njena trgovina je zdaj večja od trgovine ZDA. Njen BDP bo, po tekočem tečaju, verjetno presegel ameriškega glede na realne napovedi ras- ti v naslednjem desetletju (po Bergsten 2018, 2). Mednarodni denarni sklad (MDS) napoveduje, da lahko Kitajska prehiti ZDA po tržnih tečajih (iz leta 2017) leta 2030 (IMF 2018). Vendar Kitajska po indeksu ekonomske moči10 še vedno 12,3 odstotka zaostaja za ZDA. Toda že leta 2030 lahko postane prva ekonom- ska sila z 18-odstotnim deležem. Delež ZDA naj bi se tako od leta 1973 do 2030 zmanjšal s 16,3 na 10,2 odstotka (Subramanian 2011). Te ekonomske kazalce je pomembno poudarjati, kajti obstaja močna dolgoročna korelacija med eko- nomsko/produkcijsko sposobnostjo in vojaško močjo oziroma položajem dr- žave v globalnem sistemu moči. To pa ne pomeni, da bosta obe moči rastli in padali vzporedno; navadno se to dogaja s časovnimi zamiki (glej Kennedy 1987, xvi, xxii). Takšen napredek je Kitajska dosegla izkoriščajoč vse prednosti pravil mednaro- dne ekonomske ureditve, hkrati pa doma ne deluje povsem po teh pravilih, niti 9 Tudi deglobalizacijske tendence posledično povečujejo tveganje vojn (Hillebrand 2010, 12 in 13). 10 Tehtano povprečje deleža v svetovnem GDP, trgovini in izvozu kapitala (Subramanian 2011). Earl_FINAL.indd 291 28.11.2019 8:31:07 Marjan SVETLIČIČ ko gre za domača podjetja niti ko gre za delovanje tujih podjetij na Kitajskem. Na primer: i) prednostno obravnava svoja državna podjetja, ii) ovira vstop no- vih zasebnih podjetij in omejuje konkurenco, iii) prevzema tuja podjetja, hkrati pa ovira tuje prevzeme doma. Skratka, spretno izkorišča prednosti in se izogiba slabostim obstoječe ureditve. Njena socialistično-avtoritarna ureditev ji omo- goča, da na tujem igra po mednarodnih, doma pa bolj po svojih pravilih. Pod pritiski razvitih držav jih skuša postopoma sicer usklajevati. Navkljub impresivnim številkam ne gre podleči ekonomskemu determinizmu ali podceniti razvojne probleme kitajskega gospodarstva. Njegova rast temelji na dveh dolgoročno nevzdržnih strukturnih značilnostih, to je zelo visoki sto- pnji zadolženosti in nekritičnemu kreditiranju ter na splošno pospeševanju državnih podjetij. Vse to, ob upadanju izvoza zaradi ameriških ukrepov, lahko 292 pomembno uplahne stopnje rasti in kreira velike probleme kitajskemu gospo- darstvu v prihodnje, čeprav bi z ukrepi pospeševanja domače porabe skušala nadomeščati upadanje izvoznega povpraševanja. V mnogih kategorijah potrošnje je Kitajska največji trg na svetu. Danes Kitajska vsrka 30 odstotkov svetovne prodaje avtomobilov in 43 odstotkov prodaje ele- ktričnih vozil ter opravi 42 odstotkov vrednosti svetovnih spletnih maloprodaj- nih transakcij (Woetzel et al. 2018). Ni več samo izvoznica preprostih standar- diziranih izdelkov. Kitajska se je z razvojem spremenila iz sestavljavca uvoznih delov v proizvajalca končnih izdelkov. Tehnološko intenzivni izdelki pridobivajo pomen. Po vlaganju v raziskave in razvoj Kitajska zaseda drugo mesto, takoj za ZDA. Vodi na področju ključnih delov digitalnega gospodarstva, kot so e-tr- govina in storitve na zahtevo. Ni pa še vodilna v izvozu, raziskavah in razvoju (ibid. 2018). Zato upravičen strah pred izgubljanjem vodilne tehnološke vloge sedanjih tehnološko najrazvitejših držav, čeprav Kitajska še vedno tehnološko zaostaja za ZDA.11 Kitajsko se upravičeno obtožuje, da na področju intelektual- ne lastnine ne igra po pravilih, si nezakonito prilašča intelektualno lastnino12 ter izvaja prisilni prenos znanja in tehnologije od tujih podjetij.13 Z drugimi beseda- mi to pomeni, da partnerji nimajo enakih konkurenčnih pogojev in da odnosi niso simetrični. Trgovinsko neravnovesje s Kitajsko in pomanjkanje vzajemnosti naložbenih politik zaradi omejenega dostopa do kitajskega trga ustvarjata 11 The Economist ocenjuje, da Kitajska na tehnološkem področju lahko ulovi ZDA v desetih do petnajstih letih (17. 2. 2018, 61). 12 Podobne obtožbe so s strani ZDA letele tudi na Japonsko v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. 13 Toda zgodovinsko gledano tudi zahodne demokracije niso v tem pogledu nedolžne. Gotovo niso nič plačale za vse kitajske izume, od smodnika, kompasa do tiskarske tehnike, tehnologije proizvodnje svile in podobno, čeprav je šlo za popolnoma drugačno obdobje in sistem. Earl_FINAL.indd 292 28.11.2019 8:31:07 Od ameriškega do kitajskega izzivanja negotovost. Kitajska namreč še vedno omejuje dostop do strateških sektorjev. To je zdaj začela početi večina vlad razvitih držav.14 Napačno pa je misliti, da je osnovna gonilna sila njenega razvoja samo izvoz. Nekaj časa je bil. Po veliki recesiji se je začelo marsikaj spreminjati. Domače povpraševanje je začelo pridobivati pomen. Gonilo razvoja so postali ljudje. Njihova poraba je v petnajstih četrtletjih po letu 2015 prispevala že kar 60 od- stotkov skupne rasti BDP. V prvi polovici leta 2018 se je ta delež povzpel že na 80 odstotkov (Woetzel et al. 2018). Svet je vse bolj trgovinsko, tehnološko in kapitalsko prepleten s Kitajsko. Posle- dica je povečanje ekonomske izpostavljenosti sveta do Kitajske15, medtem ko je ta po letu 2007 postala manj izpostavljena svetu. 293 Slika 1: Kitajska je zmanjšala svojo izpostavljenost svetu, medtem ko jo je svet povečal (indeks) (vir: Woetzel et al. 2019, slika 2, str. 5). 14 Kar 9 od 10 največjih ekonomij (glej Pohl 2019). V ZDA že dolgo deluje Committee on Foreign Investment (CFIUS; https://home.treasury.gov/policy-issues/international/the-committee- on-foreign-investment-in-the-united-states-cfius) kot intraagencijski komite ameriške vlade za nadzor nad določenimi transakcijami, povezanimi s tujimi investicijami, ki bi lahko ogrozile varnost ZDA, medtem ko se v EU nadzor nad kitajskimi investicijami šele vzpostavlja. EU je že pripravila nova pravila o nadzoru nad tujimi investicijami v kritično infrastrukturo, tehnologijo, varnost dobav, dostop do občutljivih informacij (https://www.whitecase.com/publications/ alert/new-eu-foreign-direct-investment-regulation-initial-steps-towards-harmonized). 15 Izpostavljenost glede na obseg trgovine, tehnološki razvoj in kapital. Pri trgovini je Woetzel s sodelavci (2018) meril pomen Kitajske kot trga in dobavitelja blaga in storitev svetovnemu gospodarstvu (kitajski izvoz, deljen s porabo ostalega sveta) ter povpraševanja (merjeno z uvozom, deljenim z obsegom proizvodnje ostalega sveta). Tehnološka izpostavljenost je merjena z izvozom tehnologije (opreme, intelektualne lastnine in tehnoloških storitev), deljeno z vlaganji preostalega sveta v raziskave in razvoj. Kapitalska izpostavljenost predstavlja pomen Kitajske kot investitorja v tujini, deljeno z obsegom tujih investicij ostalega sveta ter investicijskimi priložnostmi (vhodne TNI, deljene z investicijami v osnovna sredstva preostalega sveta). Sedem največjih ekonomij vključuje Kitajsko, Francijo, Nemčijo, Indijo, Japonsko in ZDA. Earl_FINAL.indd 293 28.11.2019 8:31:07 Marjan SVETLIČIČ 4 Zgodovinske primerjave Strah pred Kitajsko ni popolnoma nov. Podobno se je dogajalo že v preteklo- sti. Najprej v odnosu do rastočega vpliva komunizma Sovjetske zveze (SZ), pozneje razcveta Japonske, potem ogromnega porasta pomena ameriškega kapitala v Evropi, ameriških investicij, ki so z zadržanimi dobički kreirale evro- -dolarski trg kmalu po drugi svetovni vojni. Zdaj je na vrsti Kitajska. V najno- vejšem času pa celo pred ponovnim oživljanjem Trumpovega ameriškega na- cionalizma in njegovih trgovinskih vojn. Imajo ti strahovi skupni imenovalec ali pa gre za posamične, specifične strahove v vsakem primeru posebej? Že takrat je, zdaj pa spet mrgoli poljudne apokaliptične literature o nekih zuna- njih nevarnostih, o nevarnih tujcih, ki ogrožajo naš svet. 294 Zdi se, da bi jih lahko razvrstili v tri kategorije. V vseh primerih gre za mito- logijo sovražnika, nekoga, ki nas ogroža, ker je drugačen, ki ni »naš« in ki ni »mi«, ali pa celo za teorijo zarote. Prva se nanaša na strahove pred nam podobnim, ki pa nas ogrožajo zaradi svoje rastoče ekonomske moči in nas želijo ekonomsko/tehnološko nadvladati. Smo iz istega »plemena«, ampak različne zgodovine in stopnje razvoja. To se nanaša predvsem na ameriško izzivanje Evrope po drugi svetovni vojni ali pa Trumpovo »Najprej Amerika«. Druga skupina ima nekaj podobnosti s prvo, saj gre spet za ogrožanje zaradi hitrejšega razvoja (Japonska), vendar se ji pridružijo še strahovi zaradi njihove različnosti. Teoretična podlaga za gornji skupini je lahko neke vrste obrnjeni evrocentrizem. To pomeni, da je obrambni in da ne želi kolonialne ekspanzije, temveč se jo boji s strani drugih (ZDA, Japonske). Tretja skupina se nanaša na ogrožanje s strani tistih, ki so večji in drugačni, eksotični, jih slabo poznamo, jih ne razumemo in se zato počutimo ogrožene (SZ/Rusija in Kitajska). Strah pred to skupino bi lahko teoretično pojasnili tudi z orientalizmom. 4.1 Strah pred Sovjetsko zvezo oziroma Rusijo Gre za tako imenovani rdeči strah (angl. red scare), ki je najprej nastal po oktobrski revoluciji, nato pa po drugi svetovni vojni z vzponom Sovjetske zve- ze. Gre za strah pred vzponom komunizma, ki ga lepo ponazarja film Rusi prihajajo, ki je parodiral strah pred Rusi. Komunisti so bili prikazani skoraj kot neljudje.16 V bipolarnem svetovnem sistemu z ZDA na eni in SZ na drugi strani 16 Ko smo kot skupina študentov Univerze v Ljubljani leta 1966 dajali intervju na neki lokalni radijski postaji v ZDA, je proti koncu razgovora sledilo vprašanje: »Je kdo od vas komunist?« Skoraj večinski odgovor je bil: »Da, smo.« Na obrazih novinarjev je bilo zaznati zaprepadenost. Čeprav je do tistega trenutka razgovor tekel v sproščenem, prijateljskem tonu, je ozračje v hipu zaledenelo. Razgovor je bil skoraj takoj končan. Komunisti so bili zanje nekaj drugačnega, niso bili ljudje »kot oni«. Earl_FINAL.indd 294 28.11.2019 8:31:07 Od ameriškega do kitajskega izzivanja se je razvnela hladna vojna na vseh področjih (ekonomskem, vojaškem, ide- ološkem), pa tudi na področju vsakdanjega življenja in kulture. Kljub temu je bil to bolj ideološko poganjan spopad. V ZDA je dosegla vrhunec med letoma 1950 in 1954 v makartizmu. Začela se je gonja zoper domnevne komunistične infiltrante v ameriški družbi. Ogroženi so bili predvsem intelektualci, umetniki in uradniki, ki so jim oči- tali prosovjetsko delovanje. Občutili so različne oblike pritiskov – od one- mogočanja zaposlitve do javnih zaslišanj in celo usmrtitev pod obtožbami vohunjenja (zakonca Rosenberg). Zavladal je paranoičen strah pred komu- nizmom17, čeprav je rdeči strah plašil Američane že pred drugo svetovno vojno. Ko so Sovjeti razvili svojo atomsko bombo, se je strah le še stop- njeval. Prav tako v času kubanske krize in ko so Sovjeti leta 1957 poslali s Sputnikom I psičko Lajko v vesolje. Ta uspeh SZ v vesoljski tekmi je v ZDA 295 povzročil šok. Ameriški ponos je bil ranjen. Satelit je pokazal, da ima SZ zmogljive rakete, ki bi lahko ponesle tudi bojne konice. Tak strah se pra- viloma »zapakira« v kontekst teorije zarote, da postane oprijemljivejši, s stališča generatorjev preplaha pa prepričljivejši. Tudi danes se znova oživlja strah pred Rusijo, njenim avtoritarnim režimom, ki pa manj temelji na realnih vojaških grožnjah, pretnjah varnosti kot na glo- boko zasidranem nezaupanju in vrednostno utemeljenih pomislekih, da so oni drugačni in zato nevarni. Putin je v klepetu z E. Petričem govoril o »žalji- vem nezaupanju zahoda do Rusije« (Petrič 2018, 471). Danes nimamo podobnega filma, kot so ga imeli Sovjeti, na primer, »Kitajci prihajajo«. Svet se je po koncu hladne vojne precej spremenil. Pa vendar vse- bina filma, s Kitajci kot morebitnimi akterji, dobesedno preveva vsakodnevne članke v medijih in delih teoretičnih razprav (glej Pejič 2019). 4.2 Ameriško »izzivanje« Evrope Ideološko obarvana pretnja komunizma ni bila edina. Razrušeno Evropo so začeli, pravi J. J. S. Schreiber (JJSS) v svoji knjigi Ameriško izzivanje ( Ameri- can Challenge 18), ogrožati Američani. Ti naj bi »zasužnjevali« Evropo, ki je, po njem, zaostajala na vseh frontah: v menedžmentu, tehnologiji in raziskavah. 17 Avstralski novinar J. Pinger celo pravi, da se nekaj tega spet vrača danes, ko se »proti diplomatom, uradnikom in novinarjem organizira lov na čarovnice, saj se jim skuša preprečiti delo, če se pod vprašaj postavljajo laži in paranoja v zvezi s SZ in Kitajsko. Protiruski kult se je vrnil. Kot ponavljajoči se tumor« (Pilger 2016). 18 Le défit Américan (1967) so v Franciji prodali v 600.000 izvodih. Prevedli so jo v 15 jezikov, zaradi česar je postala zelo odmevna. Earl_FINAL.indd 295 28.11.2019 8:31:07 Marjan SVETLIČIČ Opozoril je, da Evropa v tihi gospodarski vojni in kot posledici hitre rasti ne- posrednih tujih naložb ZDA v Evropi postaja zgolj gospodarska kolonija ZDA. Govori o »ameriških napadalcih« v obliki ameriških multinacionalnih podje- tij, vojni, propadanju Evrope. Skratka govori o svetu ničelne vsote, v katerem nekdo izgublja, da bi drugi dobival. Schreiber ni zastal le pri ugotavljanju stanja, ampak je začel akcijo. Pomagal je pri oživljanju francoskega nacionalizma (kako podobno današnjim razmeram) in opozarjal na pomen transnacionalnega sodelovanja v Evropi. Pozneje pa je paradoksalno poučeval na Univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu (1984– 1995) ter postal predsednik Le Centre Mondial v Parizu, ki je bil namenjen spodbujanju razvoja računalniških in informacijskih tehnologij. Leta 1985 je poslal predsedniku Mitterrandu odstopno izjavo, ker je francoska vlada pod- 296 prla nabavo francoske opreme za francoske šole, namesto da bi kupovala ra- čunalnike od ameriške korporacije (glej Rubner 1990, 272). Toliko o intelektu- alni poštenosti in doslednosti. Čeprav je bila knjiga Naredi, kot rečem; ne kot delam napisana šele leta 2005 (Schweizer), je lahko Schreiber eden od dobrih primerov hipokritov,19 o katerih govori ta knjiga. 4.3 Rumena nevarnost I: Japonska Strah pred rumeno nevarnostjo20 temelji v novejši zgodovini na strahu, ki ga je izzval japonski čudež (10,5-odstotna povprečna rast BDP v obdobju 1950– 1973).21 Tega ni povsem zavrla niti naftna kriza 1973/74. Japonski delež v svetov- nem BDP se je v obdobju ene generacije povzpel z 2 do 3 odstotkov na 10 (Ken- nedy 1987, 417–418). To ji je uspevalo zaradi možnosti usmerjanja vseh virov v razvoj, saj za vojsko niso trošili nič, zahvaljujoč elanu in delovnim navadam ljudi, invenciji novih proizvodnih metod (vitka proizvodnja)22 ter strateški trgovinski23 in industrijski politiki. Japonci so začeli kupovati nepremičnine po Manhattnu in prevzemati ameriške »dragulje« (na primer Rockefeller Center na Manhattanu, Firestone Tire in Rubber, Columbia Pictures ali golfišče Pebble Beach). Ta strah je 19 Drugi primer James Dyson, najbogatejši človek v Veliki Britaniji, goreč zagovornik Brexita, je januarja 2019 najavil premeščanje sedeža svojega podjetja iz Velike Britanije v Singapur. 20 Avtorstvo termina rumena nevarnost se pripisuje nemškemu cesarju Wilhelmu II., ki se je bal, da bodo necivilizirane azijske horde preplavile civilizirani zahod. 21 Podobne stopnje rasti kot Kitajske v novejši zgodovini. 22 Nanaša se na vrsto proizvodnje, pri kateri se stalno odpravljajo vse nepotrebne aktivnosti, zmanjšuje odpad, izboljšuje kakovost, optimizira oprema oziroma išče načine, kako stvari narediti bolje, hitreje in lažje. 23 Krugman, ki se mu pripisuje njeno avtorstvo, pravi, da ta le pojasnjuje, kaj se dogaja v realnosti, ni pa recept za vodenje ekonomske politike, kot so jo nekateri razumeli. Earl_FINAL.indd 296 28.11.2019 8:31:07 Od ameriškega do kitajskega izzivanja bil sicer res realno ekonomsko pogojen, vendar je imel tudi psihološke korenine, saj je bil prizadet ameriški ponos in zamajano samozaupanje. Japonci so namreč prevzeli vodilno vlogo v panogah, ki so bile prej ameriški ponos (avtomobilska industrija). Je oblika rasizma, saj obravnava Azijce kot necivilizirane, manj inteli- gentne in nevarne, kar grozi civilizaciji belega zahoda. Korenine tega segajo že v leto 1882, ko so ZDA sprejele Chinese Exclusion Act, ki je prepovedoval priselje- vanje kitajske delovne sile v ZDA. Ta zakon je bil ukinjen leta 1943, toda antiazij- ska propaganda je ostala močno prisotna, le da se je, po napadu Japoncev na Pearl Harbor, preusmerila od Kitajcev na ameriške Japonce. Ne preseneča, da je na to pretnjo ravno tako prvi opozoril Schreiber.24 Fa- scinirali so ga japonska avtomobilska industrija ter začetki avtomatizacije in robotizacije oziroma računalništva. Govori pa tudi o izzivih, ki jih Japonska predstavlja za cel svet, za dežele v razvoju po skoku cen nafte leta 1973/74, ki 297 se mu tudi razviti svet ni znal ustrezno prilagoditi. Sledil mu je Prestowitz (1988). Prvo poglavje ima celo podnaslov »Konec ameriškega stoletja«. Sprožilo je alarm v ZDA. Japonska po njem ogroža ZDA ne le na področju tradicionalnih industrij (jeklo, avtomobilska industrija, stro- ji), ampak tudi na področju visoke tehnologije, računalništva. Tudi takrat se je govorilo o nepravični trgovini (kot zdaj v primeru Kitajske) in državni or- ganizaciji japonske industrije, ki je v veliki meri orkestrirana pod vodstvom MITI (Japonska Inc.), podobno kot je to delal Rockefellerjev Standard Oil v ZDA.25 Japonci so po Prestowitzu drugačni. Ne postajajo vse bolj podobni Američanom, niti v kulturi niti v gospodarskih praksah. Njemu se je pridružil Johnson, ugledni strokovnjak za Azijo, s trditvijo, »da je Japonska edina drža- va z resnično prednostjo nad Združenimi državami«. Pozneje je ugotavljal, da je verjetno precenil naravo japonskega izziva (v Porter 2005). 4.4 Rumena nevarnost II: Kitajska Če parafraziramo Schreiberja, je kitajsko izzivanje drugačno od ameriškega, pa seveda tudi od rdečega strahu in japonskega izzivanja. Velikost Kitajske je neprimerljiva tako z Rusijo kot z Japonsko. Japonski in kitajski šok nista pri- merljiva tudi zaradi različnega stanja ameriške industrije v času obeh šokov. Kitajski šok je prizadel tiste, ki so se že tako ali tako borili za svoja delovna mesta iz drugih razlogov, na japonskega pa je bila ameriška industrija bolje pripravljena (glej The Economist 9. 3. 2019, 66). 24 Glej Servan-Schreiber 1980. 25 Seveda pred protimonopolno zakonodajo. Earl_FINAL.indd 297 28.11.2019 8:31:08 Marjan SVETLIČIČ Kitajsko izzivanje je drugačno tudi zato, ker kitajska rast predstavlja zelo po- memben del rasti svetovnega gospodarstva. Če pride do občutnejšega in daljšega ohlajanja kitajskega gospodarstva, je to lahko problem za cel svet, medtem ko bi bile podobne posledice za svet v primeru drugih izzivanj obču- tno šibkejše. Kitajska nima nekaterih lastnosti, kot so jih po drugi svetovni vojni imele ZDA; superiornosti v menedžmentu, niti (še) ni dominantna na področju raziskav, čeprav že največ vlaga vanje, niti še ni tako vojaško močna, kot so ZDA. Ven- dar je R. Kaplan že leta 2005 zapisal, »da bo vojaško tekmovanje med ZDA in Kitajsko zaznamovalo 21. stoletje in da bo Kitajska mnogo mogočnejša iz- zivalka, kot je to nekdaj bila Rusija«. V nečem je kitajsko izzivanje podobno sovjetskemu; je, poleg ekonomsko, tudi ideološko pogojeno; SZ je želela izva- 298 žati socializem, Kitajska pa bolj širi svojo ekonomsko moč, s pomočjo katere krepi svojo samozavest in ambicije, kar lahko privede do bolj odkritega vsilje- vanja svojega (ideološkega) modela. Odnosi s Kitajsko imajo poleg tega bolj geopolitično dimenzijo. Za razliko od japonskega izzivanja je Kitajska na poti, da postane vojaška sila, in ni, tako kot Japonska, zaveznica. Njeni strateški interesi so različni (Porter 2005). Gospodarska ekspanzija Kitajske je očitno povezana s politično in vojaško ekspanzijo, kar pomeni spremembo obstoje- če svetovne ureditve, ne nazadnje pa za preostali svet seveda realen problem (Tajvan, Južnokitajsko morje, vojaška oporišča v tujini). Na podlagi podrobne zgodovinske analize Subramanian ugotavlja, da je prevlada Kitajske bolj re- alna, kot se navadno misli, da se je morda celo že začela, saj bo temeljila na širšem spektru dejavnikov (imetju, trgovini, zunanjem financiranju in valuti) (Subramanian 2011, 4). Vzpon Kitajske je svet začel skrbeti šele decembra 2004, zadnji mesec, ko je še veljal mednarodni tekstilni sporazum (MTS). Predvsem zato, ker so bile nji- hove stopnje rasti 10-odstotne že kmalu po začetkih odpiranja v svet pred 40 leti in so vztrajale kar 30 let. Pozno, glede na to, da je Svetovna trgovinska or- ganizacija (STO) sprejela odločitev o ukinjanju MTS že leta 1994. Kar naenkrat so se na barikade zoper globalizacijo postavile razvite države; češ Kitajska nas ogroža s svojo poplavo tekstilnih izdelkov, se je vpilo v razvitih državah in deželah v razvoju (DVR). Pozablja pa se, da so se te iste razvite države, na svoji poti industrializacije, posluževale enake poti. Kitajci skratka počno da- nes samo to, kar so razvite države počele v svoji zgodnji fazi industrializacije, kar smo počeli tudi Slovenci, ko so delovno intenzivni izdelki predstavljali kar zajeten del našega izvoza (Svetličič in Sicherl 2006). Protekcionizem je sicer slabši od izvozno poganjane rasti, toda nobena država sprva ni uspela brez njega, niti Velika Britanija niti ZDA. Earl_FINAL.indd 298 28.11.2019 8:31:08 Od ameriškega do kitajskega izzivanja Danes se bojazni krepijo, preraščajo v novo hladno vojno, tokrat na relaciji ZDA-Kitajska. Navarro, eden od Trumpovih izbrancev na čelu ameriškega tr- govinskega sveta, svari, da bo Kitajska verjetno zmagala v vojni v večini sek- torjev navkljub mnogim problemom, s katerimi se sooča (2006). V novejši izdaji te knjige (2008) še podrobneje govori o ekonomskih, političnih in vo- jaških vidikih vzpona Kitajske. Spopadi naj bi se vodili od borbe za delovna mesta, napredne tehnologije, strateških vse do bazičnih virov, kot so voda, hrana in zrak (okoljske pretnje). Če se pravočasno ne soočimo s temi tlečimi konflikti in če ne sprejmemo težkih odločitev, lahko pride do katastrofe, pravi. Trumpovo načelo »Najprej Amerika« in njegove protekcionistične ukrepe lahko postavimo v podoben »tabor« ekonomskega nacionalizma/populizma in strahov kot tistih pred SZ, pred tem še ZDA in Japonsko. Povezuje se z ra- dikalnim desnim populizmom, ki obtožuje »neznance« za lastne razvojne na- 299 pake, napačna dejanja ali preprosto nostalgično »spi« ali se ozira na pretekle dosežke ali veličino (na primer britanski imperij). Izgubljanje energije na nos- talgiji jemlje ost nujni inovativnosti kot edinem orožju, s pomočjo katerega se je mogoče soočati s hitro rastočimi gospodarstvi, s Kitajsko. Današnji radikalizem in populizem, odvračanje pozornosti od lokalnih pro- blemov, torej nista zgodovinski unikum. Pravzaprav gre za splet nekaj vrst strahov. Prvič, strah pred ogromnostjo kitajskega gospodarstva, pred velikim in rastočim številom njenega prebivalstva. Drugič, gre za strah pred njeno drugačnostjo in eksotičnostjo. Tretjič, strah pred njeno vodilno vlogo v svetu. Ena od najpomembnejših ekonomskih obtožb na račun Kitajske in strahov izza tega je, da Kitajska sistematično »krade« intelektualno lastnino26 in da sili tuja podjetja v transfer svoje tehnologije/znanja na domača kitajska pod- jetja. Res je Kitajska ena najbolj problematičnih držav glede visoke zaščite svojega trga, kraje intelektualne lastnine27 in odsotnosti zaščite človekovih pravic. Res je, da veliko imitira, tako kot je to pred njo delala Japonska v Meiji restavraciji okoli leta 1868 in po drugi svetovni vojni. Deloma je to rezultat občudovanja zahodnega, deloma pa odpora do zahodnih idej. Te trditve ima- jo solidno podlago, čeprav se položaj spreminja, saj si Kitajska, na primer, pri- zadeva okrepiti zaščito industrijske lastnine, ne toliko zaradi zunanjih, temveč 26 Evropo naj bi kibernetska kraja blagovnih znamk stala 60 milijard evrov izgubljene rasti leta 2018. Okoli 289.000 delovnih mest je bilo ogroženih s potencialom kar 1 milijarde leta 2025 (PWC 2018). Precejšen del tega odpade na kitajske akterje. 27 Ameriška vlada ocenjuje, da njena podjetja izgubljajo do 600 milijard dolarjev zaradi kraje industrijske lastnine s strani tujih podjetij, med katerimi je Kitajska glavni krivec ( The Economist 23. 2. 2019, 48). Earl_FINAL.indd 299 28.11.2019 8:31:08 Marjan SVETLIČIČ notranjih pritiskov lastnih podjetij, ki si želijo več zaščite za svoje patente.28 Bolj ko domača podjetja postajajo inovativna, bolj si prizadevajo za zaščito svojih intelektualnih pravic. Premier Li Keqiang je izjavil, da je »krepitev zaš- čite intelektualne lastnine strateškega in vitalnega pomena za krepitev soci- alistične tržne ekonomije« (Reuters 2017). Od leta 2000 tudi plačuje več na- domestil za uporabo intelektualne lastnine. Zdaj se Kitajska uvršča na četrto mesto v svetu po vrednosti teh plačil. Ta statistika ne ovrže obstoja prisilnega prenosa tehnologije ali razširjene kršitve pravic intelektualne lastnine znotraj Kitajske (Lardy 2018). Realistično je zato pričakovati, da Kitajska v prihodnje ne bo več tako pogosto zahtevala prisilnega prenosa tehnologij ter da bo v prihodnosti bolj spoštovala intelektualno lastnino in s tem povezane patente. Leta 2017 je Kitajska postala druga država kot vir patentnih prijav prek World Intellectual Property Organization, takoj za ZDA (OECD 2019, 225). Lani je, na 300 primer, Huawei v EU vložil več patentov kot katerakoli evropska družba: Več kot polovica mobilnih telefonov je izdelanih na Kitajskem, skupaj s ti- skanimi vezji, ki so srce teh naprav. Kitajske tovarne namestijo dve petini svetovnih polprevodnikov ( The Economist 13. 10. 2018, 55). Kitajske univerze postajajo hudi konkurenti najboljšim univerzam na svetu.29 Kitajska vlaganja v raziskave in razvoj so se med letoma 2006 in 2016 poveča- la kar za 10-krat ( The Economist 12. 1. 2019, 64). Če te podatke primerjamo še z zelo ambicioznimi načrti transformacije Kitajske iz »velike predelovalne dežele« v »močno predelovalno državo« do leta 2025 in »vodilno svetovno proizvajalko« do leta 2049 (»Made in China« ter načrti do 100. obletnice LRK leta 2049), je mogoče pričakovati, da lahko Kitajska postane vodilna tudi v mnogih tehnološko propulzivnih dejavnostih. Takšni načrti so se do zdaj pre- cej dobro uresničevali. Kljub upravičenosti nesimetričnega tretmaja in zaščite domačih proizvajalcev na Kitajskem pa ne gre pozabiti, da Zahod ni nedolžen v tem pogledu. To so delale tudi zdaj razvite države30, saj so že davno spoznale pomen inovacij. Po 28 Podobna je bila zgodba z japonskimi podjetji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. 29 V letih od 2013 do 2016 je Univerza Tsinghua po Marginsonu z oxfordske univerze objavila več najpogosteje citiranih člankov iz matematike in računalništva, med najbolj citiranim enim odstotkom teh člankov ter enim odstotkom in več med 10 odstotki najbolj citiranimi članki v STEM (znanost, tehnologija, inženiring in matematika) kot katerakoli druga univerza na svetu ( The Economist 17. 11. 2018, 51). 30 Francozi so to storili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, Amerika je ukradla britanske modele za statve in vlake, Japonska je posnemala Zahod med obnovo Meiji leta 1868 ( The Economist 15. 9. 2018, 71), Južna Koreja, Tajvan in Singapur pa so se industrializirali z nakupom/krajo zahodnih idej. Earl_FINAL.indd 300 28.11.2019 8:31:08 Od ameriškega do kitajskega izzivanja mnenju IMF, na primer, absorpcija tujih pravic intelektualne lastnine pojasnjuje 40 odstotkov produktivnosti dela na razvijajočih se trgih v obdobju 2004–2014. Strahu pred ekonomskim izzivanjem se pridružuje strah pred drugačnostjo (teorija orientalizma, pa tudi etnocentrizma). Kitajska ima sicer uspešno go- spodarstvo, vendar z zelo pomembno vlogo državnih podjetij. Res pa je, da ta igrajo pomembno vlogo tudi v nekaterih razvitih državah. Bistvena razlika je, da je Kitajska komunistična, centralizirana, avtoritarna država. Njihova civili- zacija je različna. Imajo drugačne vrednote in verska prepričanja. Svet se boji prenosa kitajskih vzorcev upravljanja ali vrednot tja, kjer investirajo njihova podjetja, čeprav dosedanje izkušnje te nevarnosti večinoma ne potrjujejo, saj se Kitajci bolj prilagajajo okolju kot okolje njim (vsaj v razvitih državah). Najmočnejša bojazen je strah, da bo Kitajska postala vodilna država, novi 301 hegemon v svetu, saj bo očitno igrala prihodnjih dvajset let pomembnejšo vlogo, kot jo je igrala pred desetimi leti. Že danes je največje gospodarstvo na svetu po številu prebivalcev in obsegu trgovine, kmalu bo tudi po velikosti BDP. Vendar bo potrebnega še nadaljnjega četrt stoletja, preden se bo kitaj- ski delež v GPP izenačil s tem, ki so ga imele ZDA na začetku tisočletja. Zato bo hegemon (bodisi ZDA bodisi Kitajska) v šibkejšem položaju kot pred tem : Ne gre pa pozabiti, da je, zgodovinsko gledano, vodilna vloga Kitajske naravni položaj, saj je Kitajska šele v 19. stoletju izgubila vodilno mesto31 s strani Velike Britanije, po drugi svetovni vojni pa od slednje prav to prevzamejo ZDA (van Bergeijk 2018, 15). Slika 2: Delež države hegemona v bruto planetarnem proizvodu (van Bergeijk 2018, 15). 31 Kitajska hegemonija (čeprav ni nadzorovala vseh kotičkov sveta) se je končala, ko se je dinastija Ming odločila za izolacijo (avtarkijo) in borbo proti tujim vplivom (van Bergeijk 2018, 15). Earl_FINAL.indd 301 28.11.2019 8:31:08 Marjan SVETLIČIČ To so objektivni podatki. Vendar položaj ni odvisen le od njih, temveč tudi od mehkih dejavnikov, ugleda oziroma percepcije drugih. Dejstvo je, da ima ameriški način življenja veliko privržencev v svetu. Tudi Kitajci bi radi uživali ameriški standard. To je pomembna mehka moč ZDA, njen »prestiž kot eden od stebrov svetovnega vodstva« (Mazarr 2017). Večina anketiranih iz 25 držav meni, da so ZDA še vedno vodilna ekonomska sila v svetu (39 odstot- kov), čeprav ji je Kitajska zelo blizu (s 34 odstotki). Kar 70 odstotkov pa meni, da bo Kitajska igrala v naslednjih desetih letih pomembnejšo vlogo kot pred desetimi leti. Hkrati pa bi želeli, da ZDA še vedno vodijo svet (63 odstotkov), saj jih le 16 odstotkov meni, da naj bi to bila Kitajska (Geiger 2018). Najbolj je prisoten strah pred ogromnim porastom kitajskih naložb, njiho- vega prevzemanja tehnološko vodilnih podjetij (Godement in dr. 2017). To 302 odpira vrata ne le ekonomskemu, temveč tudi političnemu vplivu ter mož- nosti za kitajsko politiko »deli in vladaj«. EU se namreč sooča z vse agresiv- nejšo kitajsko politiko vplivanja na bolj prožna in manj kritična stališča do Kitajske (status tržnega gospodarstva) znotraj same EU. Pobuda 16+1 je že ena od takih strategij, ki lahko privede do razhajanj znotraj EU, pa tudi do tega, da nekatere članice postanejo »peta kolona« Kitajske v EU.32 Zato ni presenetljivo, da so začeli zvoniti alarmni zvonci glede kitajske zmožnosti prevajanja ekonomske moči v spodkopavanje enotne evropske politike do Kitajske. Vendar Ferchen s sodelavci meni, da se pri tem pretirava in da se ignorirajo interesi mnogih zainteresiranih evropskih deležnikov. Nujno pa je treba okrepiti sodelovanje pri kreiranju učinkovitega odgovora na kitajske izzive (2018, 1). Zato kitajsko vzpenjanje v svetovno gospodarsko velesilo z vsemi svojimi zna- čilnostmi predstavlja velik izziv za svetovni sistem/red in njegovega sedanje- ga voditelja, ZDA. Zgodovina nas uči naslednje: ko začenja pešati moč vodil- ni sili, to lahko privede do konflikta s prihajajočimi silami; tako imenovana 32 The Economist, na primer, poroča, da češki predsednik Miloš Zeman želi, da bi njegova država postala kitajska »letalonosilka« v Evropi. Grčija je na nekem forumu OZN prenehala kritizirati Kitajsko glede človekovih pravic. Madžarska in Grčija ste preprečile EU, da bi podprla sodno odločitev proti kitajskim ekspanzionističnim težnjam v Južnokitajskem morju . Glede na takšno obnašanje je upravičena evropska nervoza ( The Economist 6. 10. 2018, 11) Manifestacija takšne vloge Kitajske je lahko tudi to, da je D. Cameron, nekdanji britanski premier, postal svetovalec kitajskega investicijskega sklada, J. P. Raffarin, nekdanji francoski premier, direktor kitajskega predelovalnega podjetja in P. Rösler, nekdanji nemški podkancler, vodi dobrodelni sklad kitajskega konglomerata. Kitajski energetski konglomerat (CEFC) je imenoval vplivne Čehe: J. Tvrdika, nekdanjega ministra obrambe, za podpredsednika svojih evropskih operacij; S. Fuleja, prej evropskega komisarja, za člana svojega nadzornega sveta, in J. Kulhaneka, nekdanjega namestnika zunanjega ministra, za svetovalca ( The Economist 6. 10. 2018, 18–19). Earl_FINAL.indd 302 28.11.2019 8:31:08 Od ameriškega do kitajskega izzivanja Tukididova past (Allison 2017).33 Ko se vodeča sila otepa prepustiti svojo vo- dečo vlogo in ovira rast moči nove(ih) sil, privede do konfliktov/vojn. To ni le geopolitični ali ekonomski problem, je tudi psihološki, zadeva ranjen ponos vodeče sile (primer ZDA po prvem sovjetskem Sputniku ali Trumpove reakci- je na vzpon Kitajske danes). Nemčija je, na primer, konec 19. stoletja izzvala Veliko Britanijo, in sledila je prva svetovna vojna. Soočenje med naraščajočo vlogo Japonske in ZDA v tridesetih letih prejšnjega stoletja je pomembno pri- spevalo k začetku druge svetovne vojne. Kaj pa zdaj? Ideje, da bi Kitajska nadomestila ZDA kot vodilno silo, niso popolnoma nove. Vplivni polkovnik Liu Mingfu je to strategijo opisal v svoji knjigi že leta 2015. Glavna ideja njegove strategije je, da bi se Kitajska pri prevzemanju vodilne vloge od ZDA zgledovala po izkušnjah Velike Britanije, ki je mirno prepustila vodilno vlogo ZDA po drugi svetovni vojni, in ne po zgledu SZ, ki se je ne- 303 posredno spopadala z ZDA v hladni vojni . Zavzema se za strpno dolgoročno strategijo, za stoletni maraton. Predvideva, da bo Kitajska potrebovala 30 let, da bo ujela ZDA po velikosti BDP, 30 let, da bo postala enako močna na voja- škem področju, in 30 let, da bo ujela njen GDP po dohodku na prebivalca (glej Miller 2018). Gotovo prihodnost ne bo taka, kot je bilo ameriško stoletje z eno vodilno državo. Lahko pride, na primer, do trilateralne delitve moči med Kitajsko, ZDA in Rusijo. Emmot meni, da ni na mestu panika – ZDA se ni treba bati Tukididove pasti. Ne gre »netiti velikega požara iz nepotrebnega strahu pred naraščajočo moč- jo Kitajske oziroma Azije. Tudi zato ne, ker zgodovinska analogija z Anglijo, Nemčijo in drugo svetovno vojno ni skladna z današnjo Vzhodno Azijo, ker je Nemčija prehitela Britanijo leta 1900, medtem ko Kitajska ne bo prehite- la ZDA še desetletja« (Emmot 2006). Po kitajskih načrtih se to lahko zgodi do 100-letnice njihove države leta 2049. Predsednik Xi Jinping napoveduje, da bo Kitajska sredi tega stoletja vodilna po moči in mednarodnem vplivu. To pa bi zahtevalo, da postane vodilna tudi na področju inovacij, dodeli več pravic prebivalcem in izboljša njihov standard, okrepi pravno državo ter iz- boljša dostop do javnih storitev. Končno tudi, da okrepi svojo mehko moč, ki se ni krepila skladno z rastočo ekonomsko močjo. Skratka, da vzpostavi bolj harmonično družbo, »lepo Kitajsko« po Xiju (glej Moody 2018). V ta namen zadnje čase vlaga velike napore s pomočjo javne diplomacije, ki nadomešča 33 Temelji na njegovem citatu, »da je vzpon Aten in strah, da je to navdihnilo Šparto, naredilo vojno neizogibno«. To je navdihnilo tudi kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki je dejal: »Vsi moramo sodelovati, da bi se izognili Tukididovi pasti – uničujoče napetosti med nastajajočimi silami in uveljavljeno močjo […]. Naš cilj je spodbujati nov model odnosov med najpomembnejšimi državami (Whyte 2015).« Earl_FINAL.indd 303 28.11.2019 8:31:08 Marjan SVETLIČIČ prejšnjo strategijo »šarmiranja« ( charm offensive po Kurlantzick 2007, 6). Njena naloga je bila nevtralizirati »teorijo Kitajske kot grožnje«34 in tako iz- boljšati ugled Kitajske v svetu (Liu T. 2019, 77). 5 Sklep Med analiziranimi izzivanji obstajajo količinske in kakovostne razlike, pa tudi podobnosti. Največja razlika je med velikostjo posameznih izzivalcev tako po velikosti BDP, obsegu medsebojne trgovine, številu prebivalcev, vojaški moči kot po geostrateški vlogi/ambicijah.35 S tem je tudi vloga izzivalcev precej dru- gačna. Specifičnost japonskega izzivanja v sedemdesetih letih prejšnjega sto- letja je bila omejenost na gospodarsko/tehnološko področje (BDP manjši od 304 ZDA za 9-krat), medtem ko gre v primeru Kitajske danes za njeno vse večjo ekonomsko moč (kitajski BDP 70 odstotkov BDP ZDA); ta je namreč vse bolj povezana z vojaško in geostrateškimi ambicijami postati vodilna država v regiji in svetu. Postaja globalni izzivalec, sistemski tekmec.36 Današnje izzivanje Kitaj- ske je lahko primerljivo le s tistim s strani ZDA v času po drugi svetovni vojni. Tudi SZ je v času hladne vojne tekmovala z ZDA predvsem na ideološkem in vojaškem področju ter v vesoljski tehnologiji, nikoli pa ni bila resen ekonom- ski izzivalec. Japonska je bila videna predvsem kot ekonomski tekmec, ki iz- haja iz, če ne povsem enakega, pa vsaj podobnega ideološkega tabora. Tudi danes je bolj regionalni izzivalec. Druga skupina razlik so politično-ideološke. Medtem ko si ZDA, Japonska in Evropa delijo zahodni demokratični vrednostni sistem, je Kitajska avtoritarna socialistična država, tako kot je bila SZ, ko je izzi- vala ZDA. Vendar se Kitajska ne trudi preveč izvažati svoje ideologije, kot je to počela SZ, temveč primarno zasleduje svoje ekonomske interese, čeprav pro- jekt nove svilnate ceste lahko predstavlja instrument »repozicioniranja Kitajske v mednarodnih odnosih in poskus spremembe razmerij med velikimi silami v mednarodnih odnosih (Hočevar 2019, 2) za spremembo kapitalistične svetov- ne ureditve v celoti. Z ekonomskim vzponom je namreč Kitajska pridobila več poguma za obnašanje kot velika sila, hkrati pa tudi več priložnosti in zmožnosti 34 Glej primerjavo teorij o Kitajski kot grožnji in njeni benigni vlogi v Pejič 2019. 35 Največji igralec danes so po teh merilih ZDA (razen po številu prebivalcev). Sledi ji Kitajska (4-krat večja od ZDA po številu prebivalcev in 3-krat manjša po vojaških izdatkih). Po velikosti BDP ZDA sledi Japonska, ki pa je 2,5-krat manjša po prebivalstvu od ZDA (malo manj Rusija), medtem ko po vojaških izdatkih zaostaja za njo skoraj 14-krat, Rusija 10-krat. Dnevni obseg trgovine med ZDA in Kitajsko danes (13 odstotkov ameriške trgovine) je enak letnemu obsegu trgovine med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1987 (0,25 odstotka celotne ameriške trgovine) ( The Economist, Special report China and America, 18. 5. 2019, 3). 36 Glej EU 2019. Earl_FINAL.indd 304 28.11.2019 8:31:08 Od ameriškega do kitajskega izzivanja za uveljavljanje svojih interesov. Danes je položaj v odnosu do Kitajske obra- ten, kot je bil v primeru odnosa do Japonske: EU je začela gledati na Kitajsko kot strateškega partnerja, pa tudi ekonomskega in sistemskega tekmeca (EU 2019a). Zadnji vrh EU-Kitajska je pokazal naslednje: EU je spoznala, da lahko s krepitvijo in preobrazbo vezi s Kitajsko37 krepi tudi svojo vlogo v svetu v pogojih Trumpove politike krhanja evroatlantskih vezi in trgovinske vojne s Kitajsko (po logiki sledi, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima). Tudi spremenjene okolišči- ne v svetu po padcu berlinskega zidu, koncu hladne vojne in vse do nedavnega, krepitvi multilateralne ureditve, delajo razliko. Na drugi strani pa imamo veliko skupnih imenovalcev omenjenih izzivanj, ki so: a) se izkazala za pretirane, preveč dramatične, da so izzivale paniko. Juha se ni pojedla tako vroča, kot se je mislilo, da je. b) temeljila na ideološko-kulturnih koreninah, tudi rasnih, celo rasističnih 305 predsodkih, evrocentrizmu/orientalizmu, strahovih, ukoreninjenih v dru- gačnosti izzivalcev. c) temeljila na količinskih dejavnikih, hitri rasti in/ali velikosti ter ekonom- sko-politični in vojaški vlogi izzivalcev dosedanjega hegemona v svetu. d) bila pogosto zlorabljana za notranjepolitične obračune (na primer ma- kartizem v ZDA ali zdaj populizem). e) opozarjala na potrebne spremembe v ustroju in delovanju svetovnega sistema, pa tudi na velike prihajajoče spremembe ter končno potrebo po prilagajanju na tektonske premike vnaprej in ne šele, ko se spremembe zgodijo, ne nazadnje tudi na tranzicijo moči v svetovnem sistemu. To je bila njihova pozitivna vloga. f) razlagalna moč teorij, ki se v posameznih primerih izzivanja spreminja; nekje imajo glavno težo ekonomsko-količinski dejavniki (Japonska, ZDA, Kitajska), drugje ideološko-vojaški (Rusija), ponekod bolj etnocentrični (Japonska, Kitajska). Ad a) Panične reakcije in napovedi o grožnjah so se v preteklosti izkazale na »steklenih nogah«, in tako bodo verjetno tudi sedanje. Hiter razvoj, ki ne more trajati večno, prinaša velike spremembe, vključno z naraščajočimi plačami in 37 Zaključki vrha odražajo večjo asertivnost EU ter hkrati pot k recipročnejšim medsebojnim trgovinskim in investicijskim odnosom na temelju enakega tretmaja ob ohranjanju evropskega socialnega modela. EU in Kitajska sta se zavezali, da na podlagi vzajemnih koristi gradita svoje gospodarske odnose na podlagi odprtosti, nediskriminacije in poštene konkurence, ob zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in preglednosti. To se bo odrazilo v precej izboljšanem dostopu do kitajskega trga, odpravi diskriminatornih zahtev in praks, ki vplivajo na tuje vlagatelje, vzpostavitvi uravnoteženega okvira za zaščito naložb do leta 2020 ter vključitvi določb o naložbah in trajnostnem razvoju (EU 2019b). Earl_FINAL.indd 305 28.11.2019 8:31:08 Marjan SVETLIČIČ preobrazbo gospodarstva. Stopnje rasti se postopno upočasnjujejo38, kar je normalno za razvitejša gospodarstva, kot postaja kitajsko. Japonska je padla v dolgo krizo po izjemni rasti. Kitajska bi se tudi lahko soočila z nepremič- ninskim balonom, kreditnim krčem in mnogimi drugimi izzivi, ki spremljajo njeno ekonomsko transformacijo od predelovalne industrije k storitvam. Ad b) Tisto, česar ni mogoče zlahka rešiti, je problem, da so Kitajci, prej Japon- ci in ne nazadnje Rusi, drugačni, da niso »mi« ter da imajo različne kulture in vrednote. Takšni rasistični pogledi ne prihajajo samo od spodaj, temveč z naj- višjih mest. Direktorica načrtovanja politik v ameriškem zunanjem ministrstvu, K. Skinner, je na nedavnem forumu o varnosti izjavila, da so se ZDA v konfliktu s Kitajsko zdaj »prvič soočile z nasprotnikom, ki ni bele rase« (Panda 2019, 9), po- zabljajoč, da so se, na primer, v drugi svetovni vojni že bojevale z Japonsko. Prav 306 zaradi teh različnosti se zdijo kitajske pretnje bolj pereče ne samo zato, ker so socialistična, avtoritarna država, ampak ker so številni vlagatelji v tujini v državni lasti. Sledi lahko več scenarijev. Prvič, da izzivanje izzveni samo po sebi, kot se je to zgodilo že v preteklosti, ko so se izzivalci začeli soočati z nakopičenimi proble- mi lastne hitre rasti in ne načrtovanimi, spremljajočimi težavami. Drugič, in to je verjetnejši scenarij, da se vsaj del tega izzivanja izkaže kot realen, da se spreme- ni odnos sil v prihajajočem svetu in da bo Kitajska prevzela vodilnejšo vlogo na mnogih področjih, zlasti v ekonomiji. Ni pa nujno, da bo kmalu prevzela od ZDA vodilno vlogo na vseh področjih in s tem začela spreminjati svetovni ustroj ali v smeri Pax Sinica ali pa v bolj porazdelitveni scenarij multilateralnejšega ustroja sveta s Kitajsko kot eno med enakimi velikimi silami (tretji scenarij). Ad c) Tretji dejavnik izzivanja je dejavnik ekonomske velikosti v kombinaciji s politično-vojaško močjo in geostrateško vlogo ter ambicijami posameznih iz- zivalcev. Teorija je doslej podcenjevala te učinke. Ukvarjali smo se bolj z eko- nomskimi učinki, pozabljajoč na geostrateške vidike. Glede na majhen delež uvoza v velikih gospodarstvih, kot je ameriško, je uvoz tvoril le majhen del BDP in potrošnje.39 Ko pa je Kitajska spektakularno povečevala izvoz in je ta postal vse večji delež končne porabe, so se začeli kazati učinki tako na delovna mesta kot na neenakost. Vendar so bili ti, kot so kazale empirične študije, šibkejši kot učinki tehnološkega napredka, avtomatizacije in robotizacije. Vendarle so se krepili.40 Celo nobelovec Krugman je priznal, da je sprva (v devetdesetih letih 38 IMF predvideva, da bo rast kitajskega gospodarstva padla s 6,6 odstotka leta 2018 na 5,5 odstotka leta 2023 (IMF 2018, 3). 39 Delež uvoza v ameriškem BDP se je od leta 1990 do 2016 povečal z 10,5 na 14,7 odstotka. https://www.statista.com/statistics/259096/us-imports-as-a-percentage-of-gdp/ 40 Acemoglu et al. (2016) so ugotovili, da je kitajski učinek sprožil izgubo 2 do 2,4 milijarde delovnih mest v predelovalni industriji (1999-2011) v ZDA. Earl_FINAL.indd 306 28.11.2019 8:31:08 Od ameriškega do kitajskega izzivanja prejšnjega stoletja) podcenjeval ta količinski učinek Kitajske na delavske plače v razvitem svetu, da bi že leta 2008 priznal, da so ti učinki večji, kot je pričakoval (glej Svetličič 2019, 17). In kaj je prikladnejšega kot obrniti pozornost od do- mačih elit, ki si prisvajajo največji del koristi mednarodne menjave in GLO, kot okriviti kitajski uvoz ali tujce ali priseljence. P. Kennedy je to lepo označil že dav- nega leta 1993 (344): »Protekcionizem, antiimigracijske politike, ki omejujejo razvoj novih tehnologij in iščejo nove sovražnike, ki bi nadomestili sovražnike iz hladne vojne, so precej običajna reakcija v času udarjanja po mizi in razbijanja kozarcev.« To demonizacijo tujcev najbolj očitno počne Trump, desni populisti po Evropi pa za njim dosti ne zaostajajo. Lahko pa se strinjamo z van Bergeijkom (2018, 23), da bo eden od gospodar- skih pogojev za kitajsko, to je hegemonizem (njihov delež v GPP), po vsej ver- jetnosti dosežen že v kratko- do srednjeročnem obdobju. To je nujen, ne pa 307 zadosten pogoj za hegemona. Kitajska namreč ni vojaško superiorna. Zaradi slabosti in nerazvitosti svojega finančnega sektorja ter pomanjkanja demo- kratičnega nadzora je preveč ranljiva, da bi prevzela vlogo vodje svetovnega gospodarskega sistema (Nye 2010). Zato je treba biti v napovedih previden. Zahod ne bi smel pretiravati s kitajskim vzponom (Nye 2019). Poleg tega ki- tajsko vodstvo že dolgo nasprotuje hegemonizmu ZDA in poudarja prednosti multipolarnega svetovnega reda. Lahko pa se bo ta pogled na svet z nadalj- njim razvojem Kitajske spremenil. Ali bo Kitajska v resnici postala hegemon, je odvisno od notranje- in zunanjepolitične dinamike. Ne nazadnje tudi od tega, ali se bo Kitajska, skladno s teorijo demokratičnega miru, ki pravi, da se države z višanjem življenjskega standarda usmerjajo k politični liberalizaciji in demokratizaciji ter se medsebojno ne vojskujejo, postopno demokratizirala. Za svetovno gospodarstvo je ta negotovost slaba novica. Ad d) Skupno iskanje krivcev za zaostajanje, prehitevanje s strani drugih, zu- naj sebe, v drugih, tistih, ki so drugačni od nas, je naslednja skupna značilnost vseh izzivanj. Najlažje je za lastne težave kriviti druge. To je danes prevladu- joča populistična politika, ki skoraj zveni kot inverzna teza Emmanuelove ne- enake izmenjave ali v marksistični terminologiji globalni razredni boj. »Igranje domačega delavskega razreda proti revnim v svetu je recept za nestabilnost in populistično reakcijo (Steinbaum 2016).« To je podobno polarizaciji med svetovljanskimi bogatimi in nativisti (nižji srednji razred) v bogatih državah (Milanović 2016). GLO/trgovina in še bolj migranti so primeren grešni kozel, »saj lahko politiki kažejo na prepoznavne tujce«. Ad e) Izzivi so pokazali, da je potreben bolj dolgoročen, vizionarski in proakti- ven pristop do sprememb, ki se dogajajo tako na ravni celotnega svetovnega Earl_FINAL.indd 307 28.11.2019 8:31:09 Marjan SVETLIČIČ sistema kot na ravni posameznih držav. Kitajsko izzivanje, ne samo glede na ve- likost Kitajske, temveč tudi zaradi njene politično-ideološke drugačnosti in voja- ške moči je pokazalo na ranljivost sistema, njegove sistemske pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Usmeritev navznoter, na lastne notranje probleme in zati- skanje oči pred dogajanji v okolju ima lahko za posledico usodne napake. Zave- dati se moramo minljivosti položaja v svetu tektonskih spreminjanj ter možnosti celo nazadovanja položaja držav v svetu v hitro spreminjajočih, nepredvidljivih, negotovih, zapletenih in kompleksnih pogojih. Vse je odvisno od tega, ali pravo- časno spoznamo in se pripravimo na prihajajoče strukturne premike. Ad f) Izkazalo se je, da je v analizi izzivanj potreben multidisciplinaren pristop, da dogajanj ni mogoče pojasniti z eno samo teorijo. Tudi zgodovinski kontekst, okoliščine igrajo pomembno vlogo. Najmočnejšo pojasnjevalno moč obravna- 308 vanih izzivanj imajo, poleg realizma, teorije, ukoreninjene na etnocentrizmu, ki so manj kvantitativno, ekonomsko pa zato bolj čustveno kulturološko pogo- jene. Jasno pa je, da prihaja do prenosa moči in celotnega preurejanja ustroja mednarodne skupnosti. S skorajšnjim prehitevanjem ZDA s strani Kitajske se pojasnjevalna moč teorije prenosa moči krepi. Kako se, še ni popolnoma jasno, ve pa se, da bo Kitajska igrala pomembnejšo vlogo kot doslej. Očitno je le to, da se bo hegemonija ZDA skrhala in s tem razrahljala stabilnost sistema skladno s teorijo hegemonke stabilnosti. Erozija takšne vloge pa posledično lahko zamaje svetovni sistem, vrže iz ravnotežja njegovo stabilnost. Končna ocena je, da je sicer dobro, da so izzivanja pokazala na določene premike v svetu in s tem krepila sposobnost pravočasnejšega prilagajanja. P. Kennedy je že leta 1993 ugotovil, da »napredek koristi tistim skupinam in narodom, ki so sposobni izkoristiti nove znanstvene dosežke, in enako škodi tistim, ki se tehnološko, kulturno in politično ne odzivajo pravočasno na spre- membe« (1993, 15). Obenem pa je ekstrapoliranje tendence linearno v pri- hodnost, ne upoštevaje zgodovinskega konteksta in drugih dejavnikov, ki so zavirali takšne linearne napovedi, privedlo do občutnega precenjevanja stra- hov. Strinjamo se lahko z Emmottom (2009), ko trdi, da »glavna problema, strah in sumničenje Kitajske, ne bosta kar tako izginila«. Ob tem se ni težko strinjati s C. Kupchanom, ki pravi, »da bo sposobnost velikih sil vsiljevati svoje interese v prihodnje erodirala /…/. Zatorej 21. stoletje ne bo ameriško niti kitajsko ali azijsko ali kogarkoli drugega. Ne bo pripadalo nikomur.« Že leta 1993 je P. Kennedy ugotovil, »da po hladni vojni ne bomo imeli nove svetovne ureditve, temveč razdrobljeni planet z obiljem težav« (349). To, kar je jasno, je, da ZDA ne bodo več takšen hegemon, kot so bile doslej, in da bo preobli- kovani sedanji mednarodni sistem moral bolj spoštovati nacionalno suvere- nost, kot pa ga je dosedanja ureditev v želji po vse večjem multilateralnem Earl_FINAL.indd 308 28.11.2019 8:31:09 Od ameriškega do kitajskega izzivanja urejanju mednarodnih zadev. Če bomo pametni, prihodnji svet ne bo niti Pax China niti Chimerica ali G2, temveč multilateralno uravnavan svet, narejen po podobi vseh, ne le nekaterih. Trenutno stanje ne vliva optimizma, saj Trum- pova politika svet bolj potiska v smeri sveta ničelne vsote, sveta najprej moja država, svet, v katerem bi se lahko, po nekdanjem ameriškem finančnem mi- nistru H. Poulsonu, gradila ekonomska železna zavesa, ki bi ločevala ZDA in Kitajsko, ter bi dušila pretoke blaga, kapitala, ljudi in tehnologije z resnimi posledicami za ves preostali svet ( The Economist, 18. 5. 2018, Special report, 3). Hkrati pa so občutno precenjevala strahove, ekstrapolirajoč tendence, li- nearno v prihodnost, ne upoštevajoč zgodovinskega konteksta in drugih de- javnikov, ki so zavirali takšne linearne napovedi. Zahvala 309 Članek je rezultat raziskovalnega dela v okviru programa »Slovenija in njeni akterji v mednarodnih odnosih in evropskih integracijah št. P5-0177«, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz dr- žavnega proračuna. Literatura Acemoglu, Daron in Pascual Restrepo. 2017. Robots and jobs: Evidence from US labor markets. National Bureau of Economic, raziskovalni delovni do- kument, št. 23285, marec 2017. https://nber.org/. Acemoglu, Daron, David Autor, David Dorn, Gordon H. Hanson in Brendan Price. 2016. »Import Competition and the Great US Employment Sag of the 2000s.« Journal of Labor Economics 34, št. S1 (2) (januar): 141-198. Allison, Graham. 2017. Destined for War: Can America and China Escape Thu- cydides’s Trap? Kindle edition. Amin, Samir. 2009. Evrocentrizem: kritika neke ideologije. Ljubljana: Sophia. Arora, Vivek in A. Vamvakidis. 2005. »Economic spillovers.« Finance & Deve- lopment, september 2005. Bin, Zhang in Zou Jingxian. 2019. »China’s Economic Transformation: Pro- gress and Gaps.« V US-China Economic Relations: From Conflict to solu- tions, urednika Jiming Ha in Adam S. Posen. PIIE Briefing 19-1, Peterson Institute for International Economics. Bergsten, C. Fred. 2018. »China and the United States: Trade Conflict and Systemic Competition.« Policy Briefs PB18-21, Peterson Institute for In- ternational Economics. Earl_FINAL.indd 309 28.11.2019 8:31:09 Marjan SVETLIČIČ Emmott, Bill. 2009. Rivals; How the power struggle between China, India and Japan will shape our next decade. London, Penguin Books. EU. 2019. »EU-China – A Strategic Outlook.« European Commission Contri- bution to the European Council, Strasbourg. ———. 2019a. »Joint Communication to the European Parliament, the European Council and the Council, EU-China – A strategic Outlook.« JOIN(2019) 5 Final Strasbourg, 12. marec 2019. Dostop 25. 5. 2019. https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/communica- tion-eu-china-a-strategic-outlook.pdf. ———. 2019b. »EU-China Summit Joint statement.« Brussels, 9. april 2019. Dostop 25. 5. 2019. https://www.consilium.europa.eu/media/39020/ euchina-joint-statement-9april2019.pdf. Evenett, Simon J. in Fritz Johannes. 2016. Global Trade Plateaus; the 19th 310 Global Trade Alert Report. London: CEPR Press. Ferchen, Matt, Frank N. Pieke, Frans-Paul van der Putten, Tianmu Hong in Jurriaan de Blécourt. 2018. Assessing China’s Influence in Europe thro- ugh Investments in Technology and Infrastructure. Four Cases. Leiden: Leiden Asia Centre. Gagnon, Joseph E. 2018. »Trump and Navarro's Mistaken Assumptions about Trade Deficits.« Peterson Institute for International Economics. Dostop 13. 11. 2018. https://piie.com/blogs/trade-investment-policy-watch/ trump-and-navarros-mistaken-assumptions-about-trade-deficits. Giddens, Anthony. 1997. Sociology (3. izdaja). Cambridge: Polity Press. Gilpin, Robert. 1987. The Political Economy of International Relations. Prince- ton: Princeton University Press. Geiger, Abigail. 2018. »Striking findings from 2018.« Pew Resear- ch Center. Dostop 2. 2. 2019. https://www.pewresearch.org/ fact-tank/2018/12/13/18-striking-findings-from-2018/. Godement, François in Abigaël Vasselier. 2017. »China at the Gates; a New Power audit of EU-China Relations.« The European Council on Foreign Relations (ECFR). Dostop 19. 3. 2018. http://www.ecfr.eu/page/-/Chi- na_Power_Audit.pdf. Grant, Charles in Katinka Barysch. 2008. »Can Europe and China shape a new world order?« Centre for Europen reform. https://www.cer.eu/publications/ archive/report/2008/can-europe-and-china-shape-new-world-order. Hanemann, Thilo, Cassie Hao in Adam Lysenko. 2019. Net negative: Chinese Investments in the US in 2018. New York: Rhodium Group. Haas, Ernest. 1953. »The Balance of Power: Prescription, Concept, or Propa- ganda?« World Politics, 5.4 (julij): 442–477. Earl_FINAL.indd 310 28.11.2019 8:31:09 Od ameriškega do kitajskega izzivanja Hellström, Jerker. 2016. China’s Acquisitions in Europe, European Perceptions of Chinese. Investments and their Strategic Implications. Stockholm: FOI, Swedish Defense Research Agency. Hočevar, Marko. 2019. »En pas, ena cesta: vzpon Kitajske in gradnja (kontra) hegemonije?« V Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji, uredniki Jana S. Rošker, Zlatko Šabič in Andrej Bekeš. 317-335. Ljubljana: ZIFF. Hillebrand, Evan. 2010. »Deglobalization Scenarios: Who Wins? Who Loses?« Dostop 20. 9. 2013. http://econpapers.repec.org/article/ bpjglecon/v_3a10_3ay_3a2010_3ai_3a2_3an_3a3.htm. IMF. 2018. People’s Republic of China, Country Report No. 18/240. Washing- ton: International Monetary Fund Washington. Johnson, Keith in Elias Groll. 2019. »China Raises Threat of Rare-Earth Cutoff to U.S. Foreign Affairs.« 21. maj 2019. Dostop 23. 5. 2019. https://repu- 311 blicofmining.com/2019/05/21/china-raises-threat-of-rare-earths-cutoff- -to-u-s-by-keith-johnson-and-elias-groll-foreign-policy-may-21-2019/. Južnič, Stane. 1974. »Evropocentrizem kot oblika družbene zavesti o sodob- nem svetu.« V Problemi sodobnega sveta, uredniki Jure Gartner, Boris Lipužič, Sikst Marion, Renata Mejak in Maja Zavašnik, 7–28. Ljubljana: Zavod SRS za šolstvo. Kaplan, Robert. 2005. »How We Would Fight China, The Atlan- tic.« https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2005/06/ how-we-would-fight-china/303959/ ———. 2019. »A New Cold War Has Begun.« https://foreignpolicy. com/2019/01/07/a-new-cold-war-has-begun/ Kennedy, Paul. 1987. The Rise and Fall of the Great powers. New York: Ran- dom House. ———. 1993. Preparing for the Twenty-first Century. New York: Random House. Kindleberger, Charles. 1973. The World in Depression, 1929– 39. Berkeley: University of California Press. Krasner, Stephen. 1976. »State Power and the Structure of International Tra- de.« World Politics, Vol . 28, No. 3. (april): 317–347. Keohane, Robert. 2005. After Hegemony: Cooperation and Discord in the World Political Economy. New Jersey: Princeton University Press. Kugler, Jacek in A.F.K. Organski. 1989. »Chapter 7: The Power Transition: A Retrospective and Prospective Evaluation. Handbook of War Studies.« Dostop 15. 2. 2019. https://www.acsu.buffalo.edu/~fczagare/PSC%20 346/Kugler%20and%20Organski.pdf. Kugler, Jacek. 2006. »The Asian Ascent: Opportunity for Peace or Precondi- tion for War?« International Studies Perspectives, 7/ 1 (februar): 36–42. Earl_FINAL.indd 311 28.11.2019 8:31:09 Marjan SVETLIČIČ Kupchan, A. Charles. 2012. No One's World. New York, Oxford: Oxford Uni- versity Press. Kurlantzick, Joshua. 2007. Charm Offensive: How China’s Soft Power is Trans- forming the World. New Haven in London: Yale University Press. Lardy, Nicholas. 2018. »China: Forced Technology Transfer and Theft?« Chi- na Economic Watch blog, Peterson Institute for International Economics, 20. april 2018. Levin, Murray B. 1971. Political Hysteria in America: The Democratic Capacity for Repression. New York: Basic Books. Liu, Mingfu. 2015. The China Dream: Great Power Thinking and Strategic Posture in the Post-American Era. Peking: CN Times Beijing Media Time United Publishing Company Limited. Liu, Tony Tai-Ting. 2019. »Public Diplomacy: China’s Newest Charm Offensi- 312 ve.« V New Perspectives on China’s Relations with the World; National, Transnational and International, uredniki Daniel Johanson, Jie Li in Tsun- ghan Wu, 77-87. E-International Relations Publishing. www.E-IR.info. Maddison, Angus. 2003. The World Economy: Historical Statistics. Pariz: OECD Development Centre. Mazarr, Michael J. 2017. »The once and future order: what comes after hege- mony.« Foreign Affairs 96(1): 25-32. Miller, Andrew. 2016. »Beijing has a documented plan to be the premier glo- bal superpower by 2049. It’s over halfway there.« https://www.thetrum- pet.com/14006-chinas-hundred-year-strategy . Milanovic, Branko. 2016. Global Inequality: A New Approach for the Age of Globalization. Cambridge, MA: Harvard University Press. Moody, Andrew. 2018. »President Xi Jinping’s global vision for China.« The Telegraph. Dostop 13. 2. 2019. https://www.telegraph.co.uk/news/ world/china-watch/politics/chinas-global-vision/. Navarro, Peter. 2006. The Coming China Wars: Where They Will Be Fought, How They Can Be Won. London: FT Press. Nye, Joseph. 2010. »American and Chinese Power after the Financial Crisis.« The Washington Quarterly 33(4): 143-53. ———. 2019. »US-China trade dispute; China will not surpass America any time soon.« Financial Times, 19. februar 2019. OECD. 2016. State-Owned Enterprises as Global Competitors; A Challenge or an Opportunity? Pariz: OECD Publishing. doi: 10.1787/9789264262096-en. ———. 2019. Economic Outlook for Southeast Asia, China and India 2019; Towards Smart Urban Transportation. Pariz: OECD Publishing. doi: 10.1787/9789264262096-en. Earl_FINAL.indd 312 28.11.2019 8:31:09 Od ameriškega do kitajskega izzivanja Ohmae, Kenichi. 2005. The Next global Stage; Challenges and Opportunities in our Borderless World. New Jersey: Wharton School Publishing. Organski, Abramo F. K. 1958. World Politics. New York: Alfred A. Knopf. Pejič, Nina. 2019. »Diskurz prenosa hegemonske moči in vzpon Kitajske.« V Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji, uredniki Jana S. Rošker, Zlatko Šabič in Andrej Bekeš, 337-356. Ljubljana: ZIFF. Petrič, Ernest. 2018. Spomini in spoznanja; Diplomat, pravnik, politik. Celo- vec: Mohorjeva založba. Pilger, John. 2016. »Protiruski kult se je vrnil kot ponavljajoči se tumor.« Ru- ssia Beyond Slovenija, 26. 8. 2016. Dostop 6. 5. 2019. https://si.rbth. com/news/2016/08/26/john-pilger-protiruski-kult-se-je-vrnil-kot-po- navljajoci-se-tumor_624533. Plummer, Ken. 2010. Sociology: the basics. London and New York: Routledge. 313 Pohl, Joachim. 2019. »Is international investment threatening or under thre- at?« Columbia FDI Perspectives, no. 246, 25 (februar). http://ccsi.colum- bia.edu/files/2018/10/No-246-Pohl-FINAL.pdf. Porter, Michael E. 1990. The Competitive Advantage of Nations. New York: The Free Press. Porter, Eduardo. 2005. »Japan isn't taking over the world, but China…« New York Times, 3. julij 2005. Dostop 17. 1. 2019. https://www.nytimes. com/2005/07/03/weekinreview/ok-japan-isnt-taking-over-the-world- -but-china.html. Prestowitz, Clyde. 1988. Trading Places: How We Are Giving Our Future To Japan & How To Reclaim It. New York: Basic Books. ———. 2005. Threee billion New Capitalists. New York: Basic Books. PWC. 2018. Study on the Scale and Impact of Industrial Espionage and Theft of Trade Secrets through Cyber. Luksemburg: Publication Office of the EU. doi: 10.2873/528416. Reuters. 2017. »China must enhance protection of intellectual property rights: Premier Li.« Reuters, 23 november 2017. Dostop 1. 4. 2018. https://www.reuters.com/article/us-china-property-protection/china- -must-enhance-protection-of-intellectual-property-rights-premier-li-i- dUSKBN1DN08C. Rubner, Alex. 1990. The Might of Multinationals. New York: Preager. Said, Edward. (1978)1996. Orientalizem: zahodnjaški pogledi na Orient. Lju- bljana: ISH, Fakulteta za podiplomski humanistični študij. Schweizer, Peter. 2005. Do as I Say (Not as I Do): Profiles in Liberal Hypocrisy. New York: Doubleday. Servan-Schreiber, J. J. 1969. Ameriško izzivanje (Le defi American). Ljubljana: DZS. ———. 1980. Le defi Mondial. Pariz: Fayard. Earl_FINAL.indd 313 28.11.2019 8:31:09 Marjan SVETLIČIČ Shambaugh, D. 2013. China goes global: The partial power. Oxford: Oxford University Press. Sheehan, Michael. 1996. Balance of Power: History and Theory. New York: Routledge. Steinbaum, Marshall. 2016. »Should the Middle Class Fear the world’s Poor?« Boston Review, maj 2016. Subramanian, Arvind. 2011. Eclipse: Living in the Shadow of China's Econo- mic Dominance. Peterson Institute for International Economics. Svetličič, Marjan. 2017. »So volivci D. Trumpa res “poraženci globalizacije” in ekonomski zmagovalci ameriških volitev?« IB revija, št. 1, let. LI: 21–43. ———. 2019. »How much are we academics to blame for the globalization backlash?« Teorija in praksa, LVI, posebna številka (maj): 429-511. Svetličič, Marjan in Pavle Sicherl. 2006. »Kitajci prihajajo: grožnja ali prilož- 314 nost?: Izzivi tektonskih sprememb v svetu za razvoj Slovenije.« Teorija in praksa 43 (5–6): 690–715. Van Bergeijk, Peter. 2018. China’s Economic Hegemony (1-2050 AD). ISS Wor- king Papers - General Series 637. Haag: International Institute of Social Studies of Erasmus University Rotterdam (ISS). Waltz, Kenneth N. 1979. Theory of International Politics. New York: Random House. Wilson, D. in R. Purushothaman. 2003. »Dreaming with BRICs: The path to 2050.« Global Economics Paper no. 99. New York: Goldman Sachs. Woetzel, Jonathan, Jeongmin Seong, Nick Leung, Joe Ngai, James Manyika, Anu Madgavkar, Susan Lund in Andrey Mironenko. 2018. »Reimagining global ties: How China and the world can win together.« McKisey Global Insti- tute. Dostop 21. 12. 2018. https://www.mckinsey.com/featured-insights/ asia-pacific/china-and-the-world-inside-a-changing-economic-relationship. Whyte, Leon. 2015. »The Real Thucydides’ Trap; The popular expression only captures half of the true meaning of Thucydides’ work.« The Diplomat, 6. maj 2015. Dostop 3. 2. 2019. https://thediplomat.com/2015/05/ the-real-thucydides-trap/. Earl_FINAL.indd 314 28.11.2019 8:31:09 Od ameriškega do kitajskega izzivanja Viri »Schumpeter; Chinese tech v American tech.« The Economist, 17. 2. 2018. »Gaining wisdom, marching forward.« The Economist, 6. 10. 2018 »China's designs on Europe.« The Economist, 6. 10. 2018. »Special report; China in the World«. The Economist, 19. 5. 2018. »Schumpeter; An Empire of the mind.« The Economist, 15. 9. 2018. »The great chain of China.« The Economist, 23. 10. 2018. »The great experiment.« The Economist, 12. 1. 2019. »Can pandas fly.« The Economist, 23. 2. 2019. »A new long march.« The Economist, 23. 2. 2019. 315 Earl_FINAL.indd 315 28.11.2019 8:31:09 Earl_FINAL.indd 316 28.11.2019 8:31:09 Marko HOČEVAR En pas, ena cesta: vzpon Kitajske in gradnja (kontra)hegemonije? Povzetek Po padcu berlinskega zidu in v obdobju »konca zgodovine« se je zdelo, da bo v kapitali- stični svetovni ureditvi prevladala hegemonija Združenih držav Amerike (ZDA). Vendar se v zadnjem desetletju pojavlja nova globalna velesila – Kitajska, ki v veliki meri destabili- zira obstoječo kapitalistično svetovno ureditev, v kateri imajo ZDA hegemonski položaj. Spremembe v svetovni kapitalistični ureditvi so torej posledica vzpona Kitajske vsaj kot regionalne, če že ne svetovne hegemonske sile. Cilj prispevka je, izhajajoč iz neogramsci- janske teorije mednarodnih odnosov, ki jo je utemeljil Robert Cox in nadgrajuje koncept hegemonije italijanskega marksista Antonia Gramscija, razložiti, kako Kitajska z novo svil- no potjo (pobuda en pas, ena cesta – angl. One Belt One Road) spodkopava hegemonski položaj ZDA v svetovni kapitalistični ureditvi, vendar je ne poskuša odpraviti, temveč namerava zgraditi drugačno kapitalistično svetovno ureditev. Ključne besede: hegemonija, Kitajska, ZDA, pobuda en pas, ena cesta Abstract – One Belt, One Road: The Rise of China and the Construction of (Counter-) Hegemony? After the fall of the Berlin Wall and the “end of history”, it seemed that the hegemony of the United States of America would prevail in the capitalist world order. However, in Earl_FINAL.indd 317 28.11.2019 8:31:09 Marko HOČEVAR the last decade a new global superpower emerged – China – which has considerably de- stabilised the existing capitalist world order, in which the USA has the hegemonic po- sition. The changes in the capitalist world order are thus closely related and are the consequence of the rise of China as a regional, if not global, hegemonic power. The aim of the paper is to explain how China, with the New Silk Road (or the One Belt, One Road initiative, OBOR), undermines the hegemonic position of the USA in the capitalist world order and to show that its aim is not to abolish this order, but to build a different one. The neo-Gramscian theory of international relations, which was developed by Ro- bert Cox, and which is based on the concept of hegemony as it was used by the Italian Marxist Antonio Gramsci, will serve as the theoretical framework for the explanation and exploration of the Chinese strategy and the aim of OBOR. Keywords: hegemony, China, USA, One Belt, one Road 318 1 Uvod Desetletja gospodarske rasti in razvoja Kitajske ter politične in gospodar- ske implikacije teh procesov niso več zgolj predvidevanja in napovedi za prihodnost, saj je Kitajska že dandanes temelj obstoječe kapitalistič- ne svetovne ureditve. Tudi sama Kitajska svoj položaj razume na drugačen način in je po krizi leta 2008 postala veliko bolj aktivna v mednarodni politiki; zasnovala je in začela izvajati različne pobude ter ustanovila nekaj zelo po- membnih novih mednarodnih institucij. V tem kontekstu je predsednik Kitajske Xi Jinping leta 2013 naznanil obuditev svilne poti, in sicer v obliki pobude en pas, ena cesta (angl. One Belt, One Road, OBOR; v nadaljevanju bomo uporabljali slovensko kratico EPEC). Najprej je sep- tembra 2013 napovedal projekt svilna cesta, ekonomski pas ( Silk Road Econo- mic Belt), oktobra istega leta pa tudi projekt morska svilna cesta za 21. stoletje ( 21st-century Maritime Silk Road), kar skupaj tvori EPEC. Pobuda temelji na ve- likih infrastrukturnih projektih – izgradnji cest, železnic, mostov, pristanišč itd. –, in to predvsem (a ne zgolj) v kontekstu krepitve regionalnega gospodarskega povezovanja in utrjevanja dobrososedskih odnosov. EPEC je osnovan na nače- lih: medsebojnega spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti; medse- bojnega nenasilja; nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav; enakosti in vzajemne koristi; mirnega sobivanja (Lim 2016, 114). Poleg tega obstaja tudi pet temeljnih ciljev, ki naj bi jih dosegel EPEC: usklajevanje politik med drža- vami, olajševanje povezav, neovirano trgovanje, finančna integracija ter pove- zovanje ljudi (Wang 2016, 3). Vendar EPEC ne temelji samo na delni regionalni ekonomski integraciji, temveč gre za bolj poglobljen koncept, ki ne vključuje le gospodarskega sodelovanja. Osnova EPEC je na prvem mestu sodelovanje, skupen razvoj in razcvet. Drugič, vključuje sodelovanje na vseh področjih, ne Earl_FINAL.indd 318 28.11.2019 8:31:10 En pas, ena cesta le na gospodarskem. Tretjič, gradi tri skupnosti: skupnost skupnih interesov, skupnost skupne usode in skupnost skupne odgovornosti (Zeng 2016, 523; Lim 2016, 115). Poleg teh regionalnih in mednarodnih implikacij pobude je treba izpostaviti, da je EPEC pomembna za samo Kitajsko, saj pomeni drugačno pa- radigmo gospodarskega in političnega razvoja, ker bo interno pospešila razvoj in rast zahodne Kitajske ter jo spremenila v »mejo odpiranja svetu« (Lim 2016, 115). Iz tega lahko razberemo, da gre za zelo ambiciozno pobudo, za poskus re- pozicioniranja Kitajske v mednarodnih odnosih in poskus spremembe razmerij med velikimi silami v mednarodnih odnosih, kar gre skupaj tudi s transformaci- jo kitajske družbe ter spremembami koncepta razvoja Kitajske. Zaradi gospodarskega in političnega vpliva Kitajske je veliko govora o vlogi te države v mednarodnih odnosih (glej: Overholt 1993; Brown 2000; Arrighi 2008; Jacques 2009; Unschuld 2013), pa tudi o ciljih EPEC (glej: Lim 2016; 319 Zhang 2017; Feng in He 2017; Toops 2016; Liu in Dunford 2016). Cilj pričujo- čega prispevka je nadgraditi te razprave, ponuditi nove teoretske uvide v cilje in zmožnosti Kitajske v mednarodnih odnosih ter povezati notranjepolitične, zunanjepolitične in gospodarske dejavnike ter strategije Ljudske republike Ki- tajske. Zaradi tega bomo v prispevku, izhajajoč iz neogramscijanske teorije mednarodnih odnosov, temelječi na Gramscijevem konceptu hegemonije, ki ga je nadgradil Robert Cox (1981; 1983), poskusili odgovoriti na vprašanje, ali poskuša Kitajska zgraditi kontrahegemonski svetovni red, ki bo radikalno drugačen od sedanjega. Vprašali se bomo, ali torej Kitajska stremi k odpravi kapitalističnega svetovnega reda ali pa samo hoče oblikovati nehegemonski kapitalistični svetovni red, v katerem bo imela več možnosti za razvoj. Prispevek je razdeljen na pet delov. Uvodu sledi kratka razlaga neogramsci- janske teorije mednarodnih odnosov, ključnih konceptov, kot sta hegemonija in vodenje/vladanje, ter nujnih elementov za oblikovanje hegemonije. Zatem sledita umestitev ECEP v neogramscijansko shemo, ki jo je razvil Cox, ter raz- laga temeljnih elementov ECEP, nujnih za hegemonijo: materialnih zmožnos- ti, idej in institucij. Četrti del vsebuje argumentacijo in poskus odgovora na zgoraj zastavljeno raziskovalno vprašanje. V sklepu se bomo posvetili refleksi- ji EPEC v kontekstu spreminjanja razmerij moči v mednarodnih odnosih ter v povezavi s trenutno trgovinsko vojno med Kitajsko in ZDA. 2 Svetovni red, hegemonija in neogramscijanska teorija Temeljni koncept neogramscijanske teorije mednarodnih odnosov je kon- cept hegemonije, ki ga je utemeljil in uveljavil italijanski marksistični (poli- tični) teoretik Antonio Gramsci. Pri Gramsciju ima hegemonija več pomenov: Earl_FINAL.indd 319 28.11.2019 8:31:10 Marko HOČEVAR vodenje, zavezništvo, konsenz in pristanek, ki je nujno potreben za uvelja- vljanje oblasti določenega razreda/družbene skupine in ki gre vedno skupaj z vladanjem, prisilo in prevlado: »Hegemonija je partikularna praksa konsolidi- ranja družbenih sil in njihovega kondenziranja v politično moč /…/« (Thomas 2009, 194). Gramsci je že leta 1926 razredno zavezništvo med kmeti in delavskim ra- zredom razumel kot ključno vprašanje pri odpravi kapitalističnega izkori- ščanja v Italiji: »Proletariat se mora boriti, da bo iztrgal kmete izpod vpliva buržoazije in jih postavil pod svoje politično vodstvo« (Gramsci 1982, 138). Pozneje je v besedilu Nekatere teme južnega vprašanja (Gramsci 1982, 168–173) eksplicitno naslovil vprašanje zavezništva med kmeti in proleta- riatom pod vodstvom proletariata ter v tem kontekstu uporabil besedno 320 zvezo »hegemonija proletariata«: Torinski komunisti so si vprašanje »hegemonije proletariata« postavili konkretno, se pravi na temelju družbene baze diktature proletariata in delavske države. Proletariat lahko postane vodilni in vladajoči razred, če mu uspe oblikovati sistem razrednih zavezništev, ki naj bi mu omogočil mobilizirati proti kapitalizmu in buržoazni državi večino delavskega pre- bivalstva, to pa v stvarnih obstoječih razrednih odnosih pomeni, če mu uspe doseči soglasje širokih kmečkih množic (Gramsci 1982, 168). Pozneje Gramsci v Zaporniških zvezkih razvije koncept hegemonije, ki ni več le strateška usmeritev proletariata, temveč tudi koncept za analizo razme- rij moči in politike.1 Gramsci koncept hegemonije uporablja v zelo različnih kontekstih: omenja družbeno hegemonijo (Gramsci 1977, 1007, 1230), ci- vilno hegemonijo (Gramsci 1977, 972–973, 1566) in kulturno hegemonijo (Gramsci 1977, 793, 2346). Na verjetno najbolj znanem mestu Zaporniških zvezkov zapiše, da se »nadvlada ene družbene skupine kaže na dva načina, kot ‘prevlada’ [dominio] in kot ‘intelektualno in moralno vodstvo’« (Gramsci 1977, 2010, 2117). Vendar ne smemo zapasti v kulturalizacijo koncepta hege- monije, saj je ta utemeljena predvsem na političnem in ekonomskem podro- čju zmožnosti inkorporacije interesov vodenih in zavezniških razredov v širšo 1 Gramsci v Zaporniških zvezkih koncept hegemonije poveže z razlikovanjem med civilno in politično družbo/državo, ki tvorita superstrukturo. Večkrat tudi eksplicitno opozori na povezavo med koncepti: v odnosu med (pri)silo in pristankom gre v bistvu za odnos med politično družbo/državo in civilno družbo (Gramsci 1977, 677, 970). Pri vpeljavi koncepta integralna država Gramsci matematično zapiše, »da je Država = politična družba + civilna družba, z drugimi besedami hegemonija, oklopljena z nasiljem« (Gramsci 1977, 763–764, 811). Več o konceptu hegemonije pri Gramsciju glej: Anderson 1976; Buci-Glucksmann 1980; Bibič 1987; Lukšič in Kurnik 2000; Thomas 2009; Hočevar in Lukšič 2018. Earl_FINAL.indd 320 28.11.2019 8:31:10 En pas, ena cesta strategijo ohranjanja (ali osvojitve) oblasti vodilnega in vladajočega razreda. Tako tudi Gramsci jasno poudari, da je hegemonija v sferi produkcije osno- va za vodilno vlogo razreda: »Hegemonija se rodi v tovarni in za svoje uve- ljavljanje potrebuje le minimalno količino poklicnih ideologov in političnih posrednikov« (Gramsci 1977, 72). Robert Cox (1981; 1983) je pri aplikaciji Gramscijeve politične teorije na po- dročje mednarodnih odnosov hegemonijo nekoliko bolj shematsko in me- todološko razčlenil na tri elemente: materialna moč/zmožnosti, ideje in in- stitucije. Prvič, materialna moč je vezana na akumulacijo bogastva, virov in tehnologije: »Materialne zmožnosti so produktivni in destruktivni potenciali. V svoji dinamični obliki obstajajo kot tehnološke in organizacijske zmožnosti ter v svojih nakopičenih oblikah kot naravni viri, ki jih lahko tehnologija pre- oblikuje, zaloge opreme (npr. industrije in oborožitve) ter bogastvo, ki lahko 321 to obvladuje« (Cox 1981, 136). Drugič, Cox razlikuje med dvema tipoma idej. Prvo skupino tvorijo ideje v smislu intersubjektivnih pomenov, pri čemer te ideje vsebujejo skupne pojme in predstave »o naravi družbenih odnosov, ki po navadi perpetuirajo navade in pričakovanja glede vedenja« (Cox 1981, 136). Drugi tip idej so skupne miselne predstave, ki jih imamo ljudje, ki pri- padamo različnim družbenim skupinam in razredom. Gre za bolj univerzalne ideje, kot so vprašanje pravičnosti, vprašanje javnega dobrega itd. (Cox 1981, 136). Tretjič, Cox omenja institucije kot izjemno pomembne točke kristaliza- cije prevlade določenega razreda na področju materialnih zmožnosti in idej, saj so prav institucije ključne za »stabilizacijo in perpetuiranje določenega reda« (Cox 1981, 136). Gre za to, da institucionalna ureditev in institucije same »odsevajo razmerja moči, ki prevladujejo na njihovi točki izvora, in, vsaj na začetku, spodbujajo kolektivne podobe, ki so skladne s temi razmerji moči« (Cox 1981, 136–137). Bieler in Morton (2004, 88) trdita, da se ma- terialne zmožnosti nanašajo na »akumulirane vire«, ideje so »tako intersu- bjektivni pomeni kot tudi kolektivne slike svetovne ureditve«, institucije pa so »amalgami predhodnih dveh elementov in so sredstva za vzpostavljanje partikularne ureditve«. V kontekstu zgornje razlage treh elementov hegemonije Cox hegemonijo razu- me kot »koherentno povezavo /…/ materialne moči, prevladujoče kolektivne slike svetovne ureditve (vključujoč določene norme) in skupka institucij, ki up- ravljajo ureditev z določenim vtisom univerzalnosti« (Cox 1981, 139). Ključno je, da je hegemonija v določeni družbi izražena v obliki »široko utemeljenega konsenza, ki se manifestira v sprejemanju idej ter je podprt z materialnimi viri in institucijami« (Bieler in Morton 2004, 87). Za oblikovanje hegemonije je to- rej potrebno ujemanje med temi tremi elementi. Vendar pa je ključno, da sta Earl_FINAL.indd 321 28.11.2019 8:31:10 Marko HOČEVAR vzpostavljanje in ohranjanje hegemonije vedno odvisna od soglasja in prisile, saj je v končni instanci vsaka hegemonija, torej konsenz in pristanek zavezniških skupin in razredov, utemeljena v grožnji s prisilo. Šele napetosti in protislov- ja med temi elementi omogočijo, da pride do določenih razpok in se pojavi možnost »razpustitve 'ujemanja'« med tremi elementi, to pa odpira prostor za poskus izgradnje kontrahegemonske ureditve (Leysens 2008, 3). Poleg razdelitve elementov, ki so nujni za vzpostavljanje in ohranjanje hege- monije, Cox, izhajajoč iz Gramscija, vpelje razlikovanje med ravnmi, na kate- rih se lahko hegemonija vzpostavi ali spodkopava. Cox identificira tri možne ravni, na katerih lahko obstaja hegemonija kot bolj ali manj koherentno, a vendar ne permanentno ujemanje zgoraj razloženih treh elementov: 1) sfera družbene produkcije oziroma raven družbenih produkcijskih odnosov; 322 2) raven države oziroma oblikovanje enotnosti med strukturo in superstruk- turo – to je zgodovinskega bloka – na ravni države; 3) mednarodna raven/mednarodni odnosi (Cox 1981; 1983). Te tri ravni so med seboj tesno povezane, vendar ima razlagalni primat – kot je za marksistično teorijo značilno – sfera produkcije oziroma družbeni pro- dukcijski odnosi, saj se »lahko hegemonija vodilnega razreda manifestira kot mednarodni fenomen, le če predstavlja razvoj določene oblike družbenih produkcijskih odnosov« (Bieler in Morton 2004, 93). To povezavo med te- meljnimi družbenimi produkcijskimi odnosi in mednarodnimi odnosi je iden- tificiral že Gramsci: Ali mednarodni odnosi predhodijo ali sledijo (logično) temeljnim družbe- nim odnosom? Ni dvoma, da sledijo. Vsaka organska inovacija v družbe- ni strukturi s tehnično-vojaškimi izrazi organsko spreminja absolutne in relativne odnose tudi na mednarodnem področju (Gramsci 1971, 176). Ključno je, da vsaka transformacija družbenih odnosov produkcije vpliva (vendar ne mehansko) na spremembe v sferi države oziroma na spreminja- nje ali odpravo določenega zgodovinskega bloka na ravni države. Bistveno pa je, da »posploševanje sprememb v strukturi držav spreminja problematiko svetovnega reda« (Cox 1981, 138). Vsak svetovni red, ki je lahko hegemonski ali nehegemonski, temelji na družbenih odnosih: »Pomembno strukturno spremembo v svetovnem redu zato verjetno lahko povežemo z nekaterimi spremembami v družbenih odnosih in nacionalnih političnih ureditvah, ki ustrezajo nacionalnim strukturam družbenih odnosov« (Cox 1983, 173). Tako postane povezava med temi tremi ravnmi ključnega pomena za razumeva- nje vzpona moči držav ter odnosov moči v mednarodnem okolju, saj je vsak hegemonski red »oblikovan s strani močnih držav, ki so doživele temeljito Earl_FINAL.indd 322 28.11.2019 8:31:10 En pas, ena cesta družbeno in ekonomsko revolucijo. Revolucija ne spreminja le notranjih eko- nomskih in političnih struktur konkretne države, temveč tudi sprošča energi- je, ki se širijo onkraj meja države. Svetovna hegemonija je torej najprej zuna- nja ekspanzija notranje (nacionalne) hegemonije, ki jo je vzpostavil prevladu- joči družbeni razred« (Cox 1983, 171). Za konec jedrnate teoretske razlage koncepta hegemonije v mednarodnih odnosih je pomembno dodati, da hegemonija na mednarodni ravni ni od- visna in ni le ureditev držav, temveč je tesno povezana z globalno gledano prevladujočim načinom produkcije. Hegemonija je tako tudi »kompleks med- narodnih družbenih odnosov, ki povezujejo družbene razrede v različnih dr- žavah«2 (Cox 1983, 171). 323 3 Vzpon Kitajske in EPEC Na podlagi predstavljene neogramscijanske teorije mednarodnih odnosov bomo v nadaljevanju v zgornjo shemo umestili pobudo EPEC ter razložili, kaj lahko na podlagi do sedaj dostopnih podatkov in literature sklepamo o EPEC v kontekstu vprašanja hegemonije v mednarodnih odnosih. Osredinili se bomo na notranje in zunanje vzroke za pobudo nove svilne poti ter na pomen EPEC za stabilizacijo notranje hegemonije, ki je prvi pogoj za širitev hegemonije navzven. Zatem se bomo osredotočili na materialne zmožnosti, ideje in norme ter institucije, ki stojijo za kitajsko pobudo EPEC v kontekstu konstrukcije in širitve hegemonije navzven ter spreminjanja obstoječe kapi- talistične svetovne ureditve. Če se najprej ozremo na to, kako je sploh lahko prišlo do takšne pobude, za katero so potrebni ogromni finančni in drugi viri, ki jih je zagotovila kitajska vlada, se moramo vrniti v čas pred nekaj desetletji – na začetek 80. let, ko je v času Deng Xiaopinga prišlo do preobrata v gospodarstvu ter sprememb v sferi produkcije, saj je Kitajska takrat odločno stopila na pot kapitalizma (glej: Naughton 2006; Huang 2008; Walter in Howie 2012; Harvey 2012). Kitajska je namreč sprejela trg kot pomemben, če ne ključen – nikakor pa ne edi- ni – regulacijski mehanizem v gospodarstvu. To je omogočilo izjemno hiter gospodarski razvoj in neverjetna zaporedja visoke gospodarske rasti Kitajske, modernizacijo in politično stabilizacijo režima: Leta 1978 je Deng Xiaoping ubral prve daljnosežne korake k liberalizaciji s strani komunistov vodenega gospodarstva v državi, ki je obsegala petino 2 Več o neogramscijanski teoriji mednarodnih odnosov glej: Gill 1993; Cox in Sinclair 1996; Leysens 2008; Moolakkattu 2009; Kubálková 2016. Earl_FINAL.indd 323 28.11.2019 8:31:10 Marko HOČEVAR svetovnega prebivalstva. Smer, ki jo je začrtal Deng, je Kitajsko v dveh desetletjih preobrazila iz zaprtega zakotja v odprto središče kapitalistič- ne dinamike, s trajnimi stopnjami rasti brez primere v človeški zgodovini (Harvey 2012, 5). V okviru sprejemanja kapitalizma ter gospodarskega razvoja in rasti na Kitaj- skem se zastavlja vprašanje, zakaj je Kitajska sploh dala takšno pobudo, kaj so vzroki zanjo in kakšni temelji so sploh omogočili napoved in začetek tako velikanske pobude. Vzrokov in povodov za napoved pobude EPEC je več, saj je EPEC, kot zapiše Lim (2016, 130), »rezultat notranjih potreb in zunanjih pritiskov«. Če se ozremo najprej na zunanji kontekst, je pomembno omeniti ameriški premik k Aziji v mandatu predsednika Obame ter poslabšanje odnosov s sosednjimi državami 324 po tem (glej Wang 2016, 1; Zhao 2016, 1). Vendar ima EPEC pomembne notra- nje vzroke in posledice. EPEC je izjemnega pomena za ohranjanje gospodarske rasti na Kitajskem in stabilizacijo notranje hegemonije komunistične partije ter novonastalega kapitalističnega razreda. Bistveno je, da Kitajska nujno potrebu- je »novo strategijo, da spodbudi njeno počasno gospodarstvo« (Du 2016, 31). Poleg tega sta ključnega pomena tudi zmanjševanje neenakosti v družbi in med različnimi geografskimi območji na Kitajskem ter poskus zmanjševanja razlik v razvitosti v državi, saj bo zahodni del Kitajske, predvsem pokrajina Xinjiang, pridobil veliko infrastrukture. Hkrati bo verjetno največjo korist še vedno imela vzhodna Kitajska, kjer so velika industrijska središča (Toops 2016, 7). Iz tega lahko sklenemo, da gre – vsaj pri delu motivov za pobudo EPEC – pred- vsem za poskus stabilizacije notranje hegemonije na Kitajskem tako s strani ko- munistične partije kot tudi kapitalističnega razreda. Bistveno je torej poudariti, da sprememba v sferi produkcije in v družbenih produkcijskih odnosih ter spre- jemanje kapitalističnega trga in trgovine kot ključnih elementov gospodarskega, družbenega in političnega napredka pomenita temelj ambiciozne pobude, ki jo trenutno uteleša EPEC. Šele sprememba v sferi produkcije je namreč omogoči- la utrjevanje hegemonije na ravni države oziroma oblikovanje stabilnega zgo- dovinskega bloka, pri čemer gre za sprejemanje kapitalizma, ki pa je zagotovo drugačen od liberalnega ali zahodnega modela in ki ga je treba vedno na novo utrditi in stabilizirati. V tem notranjem kontekstu je EPEC sredstvo za ohranjanje hegemonije v sferi produkcije in na ravni države. To pa je, kot smo izpostavili v zgornjem teoretskem delu, šele temelj za poskus širitve hegemonije navzven. Če se osredinimo na povezanost med notranjo in zunanjo, mednarodno hegemonijo v kontekstu pobude EPEC, lahko razmeroma hitro zaznamo tri elemente, potrebne za širitev hegemonije navzven: materialne zmožnosti, Earl_FINAL.indd 324 28.11.2019 8:31:10 En pas, ena cesta dokaj univerzalne ideje in institucije, ki stojijo za to pobudo; hkrati pa lahko opazimo premik na področju vojske, ki postaja bojno vse bolj sposobna in tehnološko razvita, saj je vsak poskus vzpostavljanja in ohranjanja hegemoni- je v končni instanci tesno povezan tudi s (fizično) prisilo. Prvič, opozarjamo na izjemne materialne zmožnosti, ki jih je akumulirala Kitaj- ska kot država, pa tudi kitajski kapitalistični razred. Kitajska je že pred napoved- jo pobude EPEC postala globalna gospodarska (vele)sila. Leta 2014 je bila druga največja država glede na BDP, največja glede na blagovno menjavo in tretja naj- večja glede na zunanje neposredne naložbe (Liu in Dunford 2016, 7). Po drugi strani je Kitajska drugo največje gospodarstvo na svetu, hkrati pa ima največ deviznih rezerv na svetu. Bistveno je, da je pomembna za globalni gospodarski razvoj in gospodarsko rast. Če pogledamo nekatere zadnje podatke, lahko ugo- tovimo, da je leta 2017 vrednost njene proizvodnje znašala 23,12 milijarde do- 325 larjev, medtem ko je vrednost proizvodnje EU in ZDA skoraj 20 milijard dolarjev. Kitajska je največja izvoznica na svetu s 2,2 trilijona dolarjev izvoza, leta 2017 je njen izvoz dosegel skoraj 7-odstotno rast. In kar je še pomembneje, Kitajska je bila »odgovorna za približno 30 odstotkov svetovne gospodarske rasti v letu 2017« (Hart-Landsberg 2018a). Poleg tega EPEC predvideva izgradnjo različnih industrijskih središč v drugih državah, kar bi kitajskim podjetjem omogočilo, da investirajo in širijo svoje zmogljivosti (Wang 2016, 5). Ob tem Kitajska do- sega neverjeten napredek na področju znanosti, tehnologije in tehnološkega razvoja. Gre za akumulacijo materialnih zmožnosti in inovacije, ki omogočajo ohranjanje gospodarske rasti in premik na ravni države v visokotehnološko go- spodarstvo.3 Iz vsega navedenega je torej razvidno, da na Kitajskem obstajata ogromno akumulirano bogastvo in kapital, tako na strani države kot podjetij, ki ju Kitajska poskuša spraviti v obtok ter si tako prizadeva ohranjati visoko stop- njo gospodarske rasti in razvoja. Materialne zmožnosti, ki jih na Kitajskem ne primanjkuje, so temelj za poskus širitve hegemonije navzven in spreminjanja kapitalističnega svetovnega reda.4 3 Več o tehnološkem razvoju na Kitajskem glej: Damm in Thomas 2006; Song, Garnatu, Fang in Johnston 2017; Liang 2007. 4 Michael Beckley (2018) sicer vztraja, da držav v razvoju ne moremo enačiti z »razvitimi« kapitalističnimi državami, saj države v razvoju, kjer eksplicitno izpostavi Kitajsko in Indijo, poleg doseganja visokih stopenj rasti, produktivnosti, naraščanja BDP ter akumulacije kapitala plačujejo tudi zelo visoko ceno za ta razvoj, predvsem v smislu izdatkov za socialne dodatke, ki v veliki meri prispevajo k zmanjševanju njihovih akumuliranih virov. V tem smislu naj bi najbolj razširjene teze precenjevale politično in vojaško moč ter bogastvo teh držav. Beckley pokaže, da gospodarski kazalci in trendi za ZDA in Kitajsko kažejo, da so ZDA veliko bogatejša država od Kitajske, hkrati pa naj bi se ta razkorak še povečeval, saj kitajsko gospodarstvo res dosega visoke stopnje produktivnosti in rasti, vendar te procese spremljajo visoki stroški. Na podlagi tega Beckley sklepa, da bodo ZDA ostale edina svetovna velesila. Earl_FINAL.indd 325 28.11.2019 8:31:10 Marko HOČEVAR Drugič, obstajajo ideje, ki jih Kitajska poskuša univerzalizirati in vsaj regijo povezati tudi na idejni ravni. Pomembno pa je, da razlikujemo med dvema tipoma idej: prve so obstoječe, le nekoliko spremenjene, druge pa nove, ki jih poskuša Kitajska širiti s pobudo EPEC. Kitajska namreč podpira idejo globali- zacije in proste trgovine, ki je temelj obstoječega svetovnega reda, le da v ne- koliko drugačni obliki: »Kitajska upa, da bo s pomočjo EPEC nadaljevala svojo globalizacijo. Toda v nasprotju z neoliberalnimi režimi globalizacije, za katere so značilne politike laissez-faire, neenakomeren razvoj in neenakost, EPEC združuje kot cilje skupna prizadevanja, vključenost, kombinacije win-win in enakomeren razvoj« (Liu in Dunford 2016, 13). Kitajska s pobudo EPEC pod- pira in utrjuje odprto svetovno gospodarstvo, prosto trgovino in regionalno sodelovanje (National Development and Reform Commission in drugi 2015). Ključno je torej, da EPEC odraža »nova kitajska razmišljanja o mednarodnem 326 sodelovanju in razkriva ambicije Kitajske, da bi igrala bolj dejavno globalno razvojno vlogo, hkrati pa si prizadeva za ohranitev globalnega prostotrgo- vinskega režima« (Liu in Dunford 2016, 13). Ideji trga in proste trgovine sta torej še vedno v središču, kar kaže (to bomo podrobneje pojasnili pozneje), da Kitajska podpira obstoječi kapitalistični svetovni red ter ga poskuša le ne- koliko spremeniti, saj so te ideje temelj kapitalistične ureditve. Po drugi strani pa se pojavljajo nove ideje, ki jih Kitajska poskuša uveljaviti z EPEC. Gre namreč za koncept harmonije in izgradnje »skupnosti interesov, usmerjene v skupni razvoj ter skupno usodo Kitajske in njenih sosed« (Zhang 2017, 9). Predsednik Kitajske Xi Jinping je izpostavil, da je treba »upošteva- ti interese drugih, medtem ko si prizadevamo za lastne interese, skupni ra- zvoj pa je treba spodbujati ob iskanju lastnega razvoja« (Xi Jinping 2015). V načrtu, ki vsebuje temeljne smernice pobude EPEC, je zapisano, da mora ta pobuda prispevati k »skupnemu razvoju in blagostanju« ter biti »pot k miru in prijateljstvu«; hkrati mora prispevati k izgradnji »skupnosti skupnih interesov«, »skupnosti skupne usode« in »skupnosti deljene odgovornosti« (National Development and Reform Commission in drugi 2015). Gre torej za koncept skupnosti, ki jo Kitajska razume veliko širše od lastne družbe in v ka- tero poskuša s pobudo EPEC vključiti sosednje države in države v regiji. Zaradi tega je torej EPEC priložnost za oblikovanje in utrjevanje »skupnosti skupne usode«, temelječe na diplomaciji, »ki jo zaznamujejo prijateljstvo, iskrenost, vzajemnost in vključenost« (Xi 2014, 326). Kitajska torej poskuša nekoliko drugačno kapitalistično vizijo širiti navzven, in sicer v kontekstu združevanja regije v okviru »skupnosti skupne usode«. Tretjič, Kitajska je ustanovila nekaj novih regionalnih/mednarodnih institucij, ki so nastale kot posledica akumuliranega bogastva ter univerzalnih idej in ki Earl_FINAL.indd 326 28.11.2019 8:31:11 En pas, ena cesta služijo, kot temu pravi Cox, kot »mehanizmi hegemonije« (Cox 1983, 172). Ker gre pri EPEC za dokaj odprto pobudo brez formalnih zavez, se je že na začetku pojavila težava glede financiranja vseh teh infrastrukturnih projek- tov. Zaradi tega je Kitajska ustanovila tri finančne institucije, ki zagotavljajo sredstva in posojila za realizacijo infrastrukturnih projektov – Azijsko infra- strukturno investicijsko banko (AIIB), Sklad za svilno cesto in Novo razvojno banko BRICS (Lim 2016, 119). Te nove institucije so pomembne zaradi stabil- nosti financiranja teh projektov in članstva številnih držav, saj je za Kitajsko iz- jemnega pomena, da v AIIB sodelujejo države, kot so Avstralija, Južna Koreja, Indija, Izrael, Rusija, Turčija, Velika Britanija, Nemčija in še nekatere druge. Te institucije utelešajo namero Kitajske, da svojo hegemonijo širi navzven, ta na- mera pa je v okviru pobude EPEC tesno povezana s stabilizacijo hegemonije v sami državi. A pomembno je dodati, da na Kitajskem vlogo teh institucij ra- 327 zumejo kot dopolnitev obstoječih mednarodnih institucij in ne kot poskus na- domestitve obstoječih finančnih institucij z novimi. Kot zapiše Zhang Yunling (2017, 5), je namen novih institucij »dopolniti in okrepiti nezadostne funkcije obstoječih, ne pa jih motiti«. Tako lahko rečemo, da Kitajski služijo kot orodje za spreminjanje, ne pa za odpravo ali spodkopavanje obstoječega kapitalistič- nega mednarodnega reda (Feng in He 2017, 29). Četrtič, če govorimo o hegemoniji in potencialni kitajski hegemoniji v med- narodnih odnosih, moramo nekaj besed nameniti tudi vojski, saj so vodenje, pristanek in konsenz, ki temeljijo na materialnih zmožnostih, idejah in institu- cijah, vedno obdani z nasiljem, če parafraziramo Gramscija (1977, 763–764). Kitajska si zadnjih nekaj let pospešeno prizadeva modernizirati vojsko, vanjo vlaga vedno višji delež BDP, stremi pa tudi k vse bolj tesnemu sodelovanju z Rusijo na področju obrambe in vojaške opreme. S tem pomembnim premi- kom poskuša ustvariti sodobno vojsko, s katero bo zmožna zaščititi svoje ma- terialne interese v regiji in širše. V kontekstu pobude EPEC pa je pomembno poudariti predvsem razvoj mornarice; ta je temelj zaščite pred pirati, ki bi lahko motili trgovino.5 Če povzamemo, doslej smo kitajsko pobudo EPEC umestili v neogramsci- jansko shemo treh elementov, nujnih za oblikovanje hegemonije. Opazimo lahko, da načeloma obstajajo vsi trije pomembni pogoji za vzpostavljanje hegemonije na mednarodni ravni, materialne zmožnosti, univerzalne ideje in institucije, hkrati pa Kitajska dosega pomemben razvoj in napredek na vo- jaškem področju. Ali vse to pomeni, da prihaja do ujemanja med temi tremi elementi in ali poskuša Kitajska postati globalna hegemonska sila? Ob tem 5 Več o razvoju in modernizaciji kitajske vojske glej: Blasko 2012; Cliff 2015; You 2016. Earl_FINAL.indd 327 28.11.2019 8:31:11 Marko HOČEVAR se zastavlja pomembno vprašanje, ali gre za poskus izgradnje kontrahege- monskega svetovnega reda, v katerem bi lahko prišlo do radikalnih transfor- macij predvsem v načinu produkcije in družbenih produkcijskih odnosov, kjer bi Kitajska morda imela hegemonsko, torej vodilno vlogo, ki bi temeljila na nekakšnem konsenzu drugih držav, ter do odprave kapitalističnega svetovne- ga reda. Ali pa gre za poskus Kitajske, da zasede mesto hegemona – nikakor ne samo s prisilo, temveč predvsem s soglasjem drugih držav in drugih frakcij kapitala – v obstoječem kapitalističnem svetovnem redu? Ali pa gre za nekaj tretjega – torej za poskus izgradnje nehegemonskega, a še vedno kapitalistič- nega svetovnega reda, v katerem bi bilo več hegemonskih držav in ki je po Coxu (1981; 1983) velikokrat dokaj nestabilen? 328 4 EPEC – na poti h (kontra)hegemonskemu ali nehegemonskemu svetovnemu redu? Shematsko smo nakazali, da kitajska pobuda EPEC načeloma vsebuje vse potrebne elemente – obsežne materialne zmožnosti; ideje, ki stremijo k univerzalnosti; institucije, ki odsevajo povezanost materialnih zmožnosti in idej; vedno močnejšo vojsko – za morebiten poskus izgradnje Kitajske (kon- tra)hegemonije v mednarodnih odnosih. A kaj lahko rečemo o pobudi EPEC ter (z)možnostih in namerah Kitajske? Prvič, EPEC je »ambiciozna gospodarska vizija odpiranja in sodelovanja med državami ob pasu in cesti. Namenjen je vzpostavitvi svobodnega in odprtega tržnega sistema v srcu Evrazije« (Du 2016, 43). Je orodje za transformacijo, ne pa za odpravo ali radikalno spremembo geopolitičnega in geoekonomske- ga reda na globalni ravni. Xi Jinping je jasno izpostavil, da je imela Kitajska aktivno vlogo pri oblikovanju obstoječe mednarodne ureditve, hkrati pa je »prispevala konstruktiven del in imela koristi od mednarodnega razvojnega sistema« (Xi 2016; Johnston in Rudyak 2017, 442). Xi Jinping se je zavzel za nekoliko drugačno kapitalistično globalizacijo, pri čemer je poudaril, da je treba »prilagoditi in usmerjati gospodarsko globalizacijo, omejiti njene ne- gativne učinke ter njene koristi posredovati vsem državam in vsem nacijam« (Xi 2017). Iz vsega tega je razvidno, da Kitajska ni zoper globalizacijo, prosto trgovino6 in kapitalizem ter da se ne zavzema za odpravo kapitalizma in ka- pitalističnega svetovnega reda, temveč hoče oblikovati (in v tem kontekstu je treba razumeti tudi EPEC) nekoliko drugačno, a še vedno kapitalistično svetovno ureditev, temelječo na prosti trgovini. Kitajska torej s pobudo EPEC 6 To se vidi tudi v trgovinski vojni z ZDA, kjer omejevanje proste trgovine škodi kitajskemu gospodarstvu. Earl_FINAL.indd 328 28.11.2019 8:31:11 En pas, ena cesta ne poskuša oblikovati in utrditi kontrahegemonskega svetovnega reda, ki bi temeljil na nekapitalističnih družbenih produkcijskih odnosih, saj, kot smo večkrat omenili, tudi kitajski preporod v zadnjih treh desetletjih temelji ravno na sprejemanju trga in kapitalizma kot temelja gospodarskega razvoja in rasti. Drugič, če smo ugotovili, da si Kitajska ne želi vzpostaviti kontrahegemonije, temveč deluje v okvirih kapitalističnega svetovnega reda, se je treba vprašati, kaj to pomeni za obstoječi kapitalistični svetovni red, predvsem pa za odno- se med Kitajsko in ZDA v kontekstu boja za hegemonijo. Kitajska zagotovo poskuša omejiti vlogo ZDA v obstoječi svetovni ureditvi, vendar ali to nujno pomeni, da želi prevzeti njihovo vlogo? Jasno je, da ZDA kitajske načrte in tudi pobudo EPEC razumejo kot grožnjo svoji prevladi v mednarodnih odno- sih – to jasno ponazarja trenutna trgovinska vojna, ki jo je predsednik ZDA Trump sprožil poleti 2018. A bistveno je, da Kitajska same sebe ne razume v 329 kontekstu prevzemanja vloge ZDA, saj gre, kot velikokrat izpostavlja, za po- skus izgradnje kombinacij win-win – v sodelovanju med različnimi državami. Mearsheimer sicer vztraja, da obstaja verjetnost konflikta med Kitajsko in ZDA (Mearsheimer 2014), vendar večina znanstvenikov na Kitajskem pobude EPEC ne dojema kot neposredne grožnje ZDA oziroma kot poskusa nadome- stitve ZDA na položaju svetovne hegemonske sile7 (Lim 2016, 117). Naj doda- mo, da gre s perspektive Kitajske za »upravičen upor« zoper ZDA (Schweller in Pu 2011). EPEC je zagotovo »projekt mednarodnega gospodarskega sode- lovanja, vendar bo vplival na regionalni in globalni red« (Wang 2017, 7) ter tako prispeval k drugačni in spremenjeni vlogi ZDA v svetovnem redu. Pobu- da EPEC je še zelo nejasno definirana, saj gre predvsem za ohlapno povezo- vanje različnih projektov, ki jih spremljajo težave pri financiranju. Ne gre torej za kitajski Marshallov načrt (glej Lim 2016, 118), s katerim so ZDA po drugi 7 John Mearsheimer sicer izhaja iz specifične teorije mednarodnih odnosov – gre za strukturni realizem oziroma ofenzivni (neo)realizem. Države naj bi skušale pridobiti čim več moči, njihov končni cilj pa je vzpostavitev hegemonije (ki jo Mearsheimer razume drugače od neogramscijanske teorije in je vezana predvsem na prevlado), saj lahko državam, ki so racionalni akterji, le hegemonija zagotovi preživetje v anarhičnem sistemu držav. Pri tem je ključnega pomena, da nobena velesila ne tolerira vzpona druge države v regiji, ki jo razume kot lastno področje vpliva. Najboljši način za preživetje države torej je, da ostane edina (regionalna) hegemonska sila, ki je druge države ne morejo ogroziti (Mearsheimer 2007; 2014, 363–365). Mearsheimer pri razlagi vzpona Kitajske izpostavlja pomen odnosov med Kitajsko in drugimi velikimi azijskimi državami, Rusijo, Indijo in Japonsko, s katerimi se Kitajska potencialno lahko zaplete v konflikte. V kontekstu vzpona Kitajske ter odnosov med Kitajsko in ZDA, izhajajoč iz ofenzivnega realizma, Mearsheimer vidi veliko možnosti za vojno med Kitajsko in ZDA. Izhajajoč iz zgodovine ZDA, Mearsheimer sklepa, da je ta država odločena ostati edina globalna hegemonska sila in edina regionalna hegemonska sila v Aziji, kar naj bi postopoma vodilo v konflikt med Kitajsko in ZDA. Obenem ne izključuje možnosti nove oblike hladne vojne med ZDA in Kitajsko (glej Mersheimer 2007; 2014). Earl_FINAL.indd 329 28.11.2019 8:31:11 Marko HOČEVAR svetovni vojni v Evropi uveljavile svojo hegemonsko vlogo. S te perspektive je torej jasno, da Kitajska zaenkrat ne namerava vzpostaviti hegemonskega svetovnega reda, v katerem bi imela hegemonsko vlogo. Tretjič, ključnega pomena je razlikovati med dvema ravnema analize – regio- nalno in svetovno/globalno. V regionalni perspektivi je EPEC z vsemi svojimi posledicami de facto hegemonski projekt – Kitajska se hoče postaviti v vlogo hegemona – v smislu vodenja, ki temelji na konsenzu in zavezništvu z drugimi državami. EPEC je torej orodje, s katerim se Kitajska poskuša postaviti na položaj ne nujno prevladujoče, temveč predvsem vodilne države v regiji. Za to ima na voljo velikanske materialne zmožnosti. Hkrati oblikuje ideje, ki imajo univerzalni naboj, pa tudi institucije, ki služijo kot orodje za pobudo EPEC ter posledično za utrjevanje regionalne/celinske hegemonije. Po drugi strani je iz pričujoče anali- 330 ze razvidno, da si Kitajska ne želi odpraviti kapitalističnega svetovnega reda in ga nadomestiti z radikalno drugačnim svetovnim redom, ki bi temeljil na drugačnih družbenih produkcijskih odnosih. Kitajska, katere gospodarstvo od začetka 80. let temelji na sprejemanju trga kot ključnega regulacijskega mehanizma ter na kapitalističnih odnosih izkoriščanja, ima velike koristi od kapitalističnega svetov- nega trga. Tisto, kar lahko na podlagi te analize izpostavimo, je: EPEC je poskus Kitajske, da oblikuje in vzpostavi regionalno hegemonijo ter jo uporabi kot orod- je za preoblikovanje kapitalističnega svetovnega reda iz hegemonskega, v kate- rem imajo vodilno vlogo ZDA, v nehegemonskega. Ta regionalna hegemonija je prvi pogoj za morebitni nehegemonski svetovni red. Ob tem je bistveno dodati, da se – poleg stremljenja k nehegemonskemu kapitalističnemu svetovnemu redu – pojavlja veliko težav pri vzpostavljanju regionalne hegemonije. Pri »ujemanju« materialnih zmožnosti, idej in insti- tucij namreč ni trdnosti, saj vse več držav na pobudo EPEC gleda skeptično – tudi zato, ker si morajo denar izposojati pri kitajskih finančnih institucijah, in to za projekte, za katere niso prepričane, da bodo od njih imele koristi. Poleg tega Kitajska izvedbo projektov pogojuje s tem, da jih morajo izvajati kitajska podjetja in delavci, hkrati pa morajo države odplačati dolgove; obenem Ki- tajska v številnih primerih postane lastnica pomembne infrastrukture v tujih državah (Hart-Landsberg 2018b). Lahko zapišemo, da Kitajska trenutno nima ne ambicij ne zmožnosti, da bi gradila svetovno hegemonijo, kajti že pri po- skusih vzpostavljanja regionalne hegemonije je veliko zagat, vsekakor pa si prizadeva za drugačna razmerja v mednarodnih odnosih ter drugačno vlogo v kapitalističnem svetovnem redu. Naj zelo konkretno odgovorimo na raziskovalno vprašanje, ki smo ga zastavili v uvodu: zdi se, da Kitajska s pobudo EPEC stremi k spremembi obstoječe Earl_FINAL.indd 330 28.11.2019 8:31:11 En pas, ena cesta kapitalistične svetovne ureditve – v kateri deluje in je imela do sedaj od nje velike koristi – v smeri kapitalistične svetovne ureditve brez ene hegemonske države, torej brez ene hegemonske nacionalne frakcije kapitala. Kitajska po- skuša s pobudo EPEC vzpostaviti regionalno/celinsko hegemonijo, ki jo vidi kot orodje za doseganje nehegemonske svetovne ureditve, vendar se pri implementaciji te pobude pojavljajo težave, kar upočasnjuje vzpostavljanje regionalne hegemonije. 5 Sklep V prispevku smo, izhajajoč iz neogramscijanske teorije mednarodnih odno- sov, ki jo je utemeljil Robert Cox in ki temelji na konceptu hegemonije italijan- skega marksista Antonia Gramscija (in ga nadgrajuje), razložili, kako Kitajska 331 z novo svilno potjo spodkopava hegemonski položaj ZDA v svetovni kapitali- stični ureditvi, ki pa je ne poskuša transformirati, temveč namerava zgraditi drugačno kapitalistično svetovno ureditev. Pobuda EPEC bo začasno zagotovo stabilizirala stopnje rasti kitajskega gospo- darstva ter omogočila realizacijo čezmerno akumuliranega kapitala (Hart-Lan- dsberg 2018b). Kitajska s pobudo EPEC išče »prostorsko krpanje«, če upora- bimo koncept Davida Harveyja (glej Harvey 2001), za obsežno akumulirane vire in materialne zmožnosti ter poskuša ohranjati visoko gospodarsko rast. Tako utrjuje hegemonijo komunistične partije in v zadnjih treh desetletjih iz- oblikovanega kapitalističnega razreda, hkrati pa poskuša odgovoriti na med- narodne pritiske, predvsem v odnosu do ZDA. Poleg tega poskuša vzpostaviti določeno obliko regionalne hegemonije – išče torej soglasje in konsenz dru- gih držav – ter se vzpostavlja kot vodilna država, saj lahko, kot smo pokazali, v kontekstu EPEC zaznamo tri potrebne elemente za potencialni hegemonski položaj: materialne vire, ideje, ki imajo univerzalni naboj, in institucije. Tako Kitajska s pobudo EPEC izraža jasno nasprotovanje zahodni hegemoniji (glej Ferdinand 2016, 955). Vendar, kot smo pokazali, med temi tremi elementi ni ujemanja na svetovni ravni, na regionalni pa se do določene mere kaže uspeh te pobude, saj pri- naša nekatere koristi tudi sosednjim državam, pojavljajo pa se težave gle- de financiranja in pogojev Kitajske za izvedbo teh projektov. Kljub temu da na EPEC lahko gledamo kot na regionalnohegemonski projekt, Kitajska s to pobudo ne spodkopava kapitalističnega svetovnega reda, temveč poskuša izpodbijati položaj ZDA v obstoječi kapitalistični svetovni ureditvi. Tako mo- ramo na pobudo nove svilne poti gledati kot na kitajski poskus spreminjanja obstoječega kapitalističnega reda in ne kot na poskus njegovega odpravljanja Earl_FINAL.indd 331 28.11.2019 8:31:11 Marko HOČEVAR – vse v kontekstu utrjevanja notranje hegemonije na Kitajskem ter reševanja notranjih politično-ekonomskih vprašanj in problemov. Potencialno bi lahko pobuda EPEC imela tudi dolgoročne posledice za ob- stoječi kapitalistični svetovni red. Zaradi njene trenutne faze in težav, ki jo spremljajo – sploh v kontekstu trgovinske vojne z ZDA –, bi bilo preuranjeno strinjati se z Arrighijem, da bomo priča prehodu iz sedanjega »kapitalistične- ga svetovnega gospodarstva« v »vzhodnoazijsko svetovno tržno družbo« (Ar- righi 2008, 14). Vsekakor pa lahko sklepamo, da Kitajska poskuša vzpostaviti drugačen okvir kapitalističnega svetovnega reda, ki ne bo temeljil na hege- moniji ene države. Poskusi oblikovanja nehegemonskih kapitalističnih svetov- nih ureditev so v preteklosti pogosto vodili v zelo nestabilne svetovne uredi- tve. Kaj se bo zgodilo s pobudo EPEC, bo v veliki meri odvisno od odgovora 332 ZDA in številnih ameriških ter globalnih frakcij kapitala, saj je moč različnih kapitalističnih blokov ključnega pomena za prihodnje poglabljanje ali zavira- nje EPEC ter morebitnega prehoda k nehegemonskemu svetovnemu redu. Sedanja trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA je že dokaz bojev med različni- mi kapitalističnimi bloki in interesi ter kaže na možnost konfliktov in rivalstva med velikimi silami v okviru obstoječe kapitalistične svetovne ureditve. Zahvala Prispevek je nastal v okviru usposabljanja za mlade raziskovalce, št. projekta 39172, v okviru programa P5-0193, ki ju financira Javna agencija za razisko- valno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Literatura Anderson, Perry. 1976. »The Antinomies of Antonio Gramsci.« New Left Re- view I, 17 (100): 5–78. Arrighi, Giovanni. 2008. Adam Smith in Beijing: lineages of the 21st Century. London, New York: Verso. Beckley, Michael. 2018. Why America Will Remain the World’s Sole Su- perpower. Ithaca, London: Cornell University Press. Bibič, Adolf. 1987. »Civilna družba in država pri Gramsciju.« V Gramsci, civil- na družba in država: izbor Gramscijevih besedil in zapisov o njem, ure- dnik Adolf Bibič, 19–47. Ljubljana: Komunist. Bieler, Andreas in Adam David Morton. 2004. »A Critical Theory Route to He- gemony, World Order and Historical Change: neo-Gramscian Perspecti- ves in International Relations«. Capital & Class 82: 85–113. Earl_FINAL.indd 332 28.11.2019 8:31:11 En pas, ena cesta Blasko, J. Dennis. 2012. The Chinese Army Today: Tradition and Transformati- on for the 21st Century. London: Routledge. Brown, E. Michael. 2000. The Rise of China. Cambridge, Massachusetts: The MIT Press. Buci-Glucksmann, Christine. 1980. Gramsci and the State. London: Lawrence and Wishart. Cliff, Roger. 2015. China's Military Power. Cambridge: Cambridge University Press. Cox, W. Robert. 1981. »Social Forces, States and World Orders: Beyond Inter- national Relations Theory.« Millennium – Journal of International Studies 10 (2): 126–155. ———. 1983. »Gramsci, Hegemony and International Relations: An Essay in Method.« Millenium – Journal of International Studies 12 (2): 162–175. Cox, Robert in Timothy Sinclair. 1996. Approaches to World Order. Cambrid- 333 ge: Cambridge University Press. Damm, Jens in Simona Thomas, ur. 2006. Chinese Cyberspaces. Technological Changes and Political Effects. London: Routledge. Du, M. Michael. 2016. »China’s ‘One Belt, One Road’ Initiative: Context, Fo- cus, Institutions, and Implications.« The Chinese Journal of Global Gover- nance 2 (1): 30–43. Feng, Huiyun in Kai He. 2017. »China’s Institutional Challenges to the Interna- tional Order.« Strategic Studies Quarterly 11 (4): 23–49. Ferdinand, Peter. 2016. »Westward ho – the China dream and ‘one belt, one road’: Chinese foreign policy under Xi Jinping.« International Affairs 92 (4): 941–957. Gramsci, Antonio. 1971. Selections from the Prison Notebooks. Urednika Qu- entin Hoare in Geoffrey Nowell Smith. New York: International Publishers. ———. 1977. Quaderni del Carcere. Edizione critica dell’Istituto Gramsci. To- rino: Einaudi. ———. 1982. Izbor političnih spisov: 1914–1926. Ljubljana: Komunist. Gill, Stephen, ur. 1993. Gramsci, Historical Materialism and International Re- lations. Cambridge: Cambridge University Press. Hart-Landsberg, Martin. 2018a. »The Chinese economy: problems and prospects.« Monthly review online. Dostop 9. 3. 2019. https://mronline. org/2018/06/07/the-chinese-economy-problems-and-prospects/. ———. 2018b. »A critical look at China’s One Belt, One Road initiati- ve«. Monthly review online. Dostop 9. 3. 2019. https://mronline. org/2018/10/05/a-critical-look-at-chinas-one-belt-one-road-initiative/. Harvey, David. 2001. »Globalization and the Spatial Fix.« Geographische Re- vue, 3 (2): 23–30. ———. 2012. Kratka zgodovina neoliberalizma. Ljubljana: Studia humanitatis. Earl_FINAL.indd 333 28.11.2019 8:31:12 Marko HOČEVAR Hočevar, Marko in Igor Lukšič. 2018. »Razmerje med hegemonijo in ideologi- jo v Gramscijevi politični teoriji.« Teorija in praksa 55 (1): 6–26. Huang, Yasheng. 2008. Capitalism with Chinese Characteristics: Entrepreneu- rship and the State. Cambridge: Cambridge University Press. Jacques, Martin. 2009. When China Rules the World. The Rise of the Middle Kingdom and the End of the Western World. London: Allen Lane. Johnston, A. Lauren in Marina Rudyak. 2017. »China’s ‘Innovative and Pra- gmatic’ Foreign Aid: Shaped by and now Shaping Globalisation.« V Chi- na's New Sources of Economic Growth: Vol. 2, Human Capital, Innovation and Technological Change, uredniki Ligang Song, Ross Garnaut, Cai Fang in Lauren Johnston, 431–451. Canberra: ANU Press, The Australian Nati- onal University. Kubálková, Vendulka. 2016. »Framing Robert W. Cox, Framing International 334 Relations«. Globalizations 13 (5): 578–593. Leysens, Anthony. 2008. The Critical Theory of Robert W. Cox. Fugitive or Guru? Basingstoke: Palgrave Macmillan. Liang, Yan. 2007. »China's Technological Emergence and the Loss of Skilled Jobs in the United States: Missing Link Found?« Journal of Economic Issu- es 41 (2): 399–408. Lim, Wen Xin. 2016. »China's One Belt One Road Initiative: A Literature Revi- ew.« V China's One Belt One Road Initiative, uredniki Tai Wei Lim, Henry Hing Lee Chan, Katherine Hui-Yi Tseng, Wen Xin Lim, 113–131. London: Imperial College Press. Liu, Weidong in Michael Dunford. 2016. »Inclusive globalization: unpacking China's Belt and Road Initiative«. Area Development and Policy 1 (3): 323–340. Lukšič, Igor in Andrej Kurnik (2000): Hegemonija in oblast. Gramsci in Fou- cault. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Mearsheimer, John. 2007. Structural realism. V: International Relations The- ories. Discipline and Diversity, ur. Tim Dunne, Milja Kurki, Steve Smith, 71–88. Oxford: Oxford University Press. Mearsheimer, John. 2014. The Tragedy of Great Power Politics. New York: W. W. Norton & Company. Moolakkattu, S. John. 2009. »Robert W. Cox and Critical Theory of Internati- onal Relations«. International Studies 46 (4): 439–456. National Development and Reform Commission, Ministry of Foreign Affairs and Ministry of Commerce of the People's Republic of China. 2015. »Vi- sion and Actions on Jointly Building Silk Road Economic Belt and 21st- -Century Maritime Silk Road.« Dostop 9. 3. 2019. http://en.ndrc.gov.cn/ newsrelease/201503/t20150330_669367.html. Earl_FINAL.indd 334 28.11.2019 8:31:12 En pas, ena cesta Naughton, Barry. 2006. The Chinese Economy: Transitions and Growth. Cambridge, Massachusetts: The MIT Press. Overholt, H. William. 1994. The Rise of China: How Economic Reform is Crea- ting a New Superpower. New York: W. W. Norton & Company. Schweller, L. Randal in Pu Xiaoyu. 2011. »After Unipolarity: China’s Visions of International Order in an Era of US Decline«. International Security 36 (1): 41–72. Song, Ligang, Ross Garnaut, Cai Fang in Lauren Johnston, ur. 2017. China’s New Sources of Economic Growth, vol. 2. Human Capital, Innovation and Technological Change. Canberra: ANU Press, The Australian National University. Thomas, D. Peter. 2009. The Gramscian Moment. Philosophy, Hegemony and Marxism. Leiden, Boston: Brill. 335 Toops, Stanley. 2016. »Reflections on China's Belt and Road Initiative«. Area Development and Policy 1 (3): 352–360. Unschuld, U. Paul. 2013. The Fall and Rise of China. Healing the Trauma of History. London: Reaktion Books. Walter, E. Carl, in Fraser J. T. Howie. 2012. Red Capitalism: The Fragile Finan- cial Foundation of China's Extraordinary Rise. Singapore: John Wiley & Sons Singapore Pte. Ltd. Wang, Yong. 2016. »Offensive for defensive: the belt and road initiative and China's new grand strategy«. The Pacific Review 29 (3): 455–463. Xi, Jinping. 2014. Xi Jinping. The Governance of China. Peking: Foreign Lan- guages Press. ———. 2015. Govor predsednika Xi Jinpinga na Boao Forum for Asia. Xin- hua net. Dostop 7. 3. 2019. http://www.xinhuanet.com/english/ 2015-03/29/c_134106145.htm. ———. 2017. Govor predsednika Xi Jinpinga na World Economic Forum. Sta- te Council Information Office of PRC. Dostop 8. 3. 2019. http://www.chi- na.org.cn/node_7247529/content_40569136.htm. You, Ji. 2016. China's Military Transformation. London: Polity. Zeng, Lingliang. 2016. »Conceptual Analysis of China’s Belt and Road Initiati- ve: A Road towards a Regional Community of Common Destiny«. Chinese Journal of International Law 15 (3): 517–541. Zhang, Yunling. 2017. »Belt and Road Initiative as a Grand Strategy.« V Chi- na's Belt and Road Initiatives and Its Neighboring Diplomacy, urednik Zhang Jie, 3–12. Singapore: World Scientific Publishing. Zhao, Minghao. 2016. »The Belt and Road Initiative and its Implications for China-Europe Relations«. The International Spectator (Italian Journal of International Affairs) 51 (4): 109–118. Earl_FINAL.indd 335 28.11.2019 8:31:12 Earl_FINAL.indd 336 28.11.2019 8:31:12 Nina PEJIČ Razumevanje vzpona Kitajske v znanosti o mednarodnih odnosih Povzetek Vzpon Kitajske kot velike sile predstavlja enega največjih izzivov za akterje, delujoče v mednarodni skupnosti, v znanstveno pa je vnesel nov diskurz o njegovih implikacijah in željo znanstvenikov po razlagi novih dinamik. Vzpon Kitajske je tako vir fascinacije kot tudi negotovosti za znanstveno skupnost: pregledni članek reflektira na pojasnjevalne okvirje, ki jih omenjena znanstvena skupnost uporablja za razlago novih sprememb v mednarodni skupnosti in se pri tem osredotoča na vodilne avtorje v disciplini. Članek ponudi pregled argumentov, s katerimi avtorji podkrepijo svoje pristope do vzpona Ki- tajske, ter jih kategorizira v tri podskupine (ekonomske, varnostno-vojaške in ideološke). Sklene, da sta za razumevanje vzpona Kitajske potrebna celostni in pluralistični pregled argumentov ter hkrati bolj intenzivna integracija manj vplivnih (in nezahodnih) pogledov, prisotnih v znanosti o mednarodnih odnosih. Ključne besede: Kitajska, vzpon velesil, percepcije, znanstvena skupnost Abstract – Understanding the rise of China in the IR scientific community China’s ascendance as a great power represents one of the biggest challenges for the rest of the international community and has correspondingly introduced a new disco- urse on the implications of this rise, engaging scientists to explain the new dynamics. Earl_FINAL.indd 337 28.11.2019 8:31:12 Nina PEJIČ The rise of China is a source of fascination as well as uncertainties for the scientific in- ternational relations (IR) community: the following article reflects on the explanatory frameworks used by this community to describe the changes in the international order. The article offers the overview of the arguments used by academics to support their view or narration towards the rise of China and categorizes them into three subgroups (economic, security-military and ideological arguments). The article concludes that un- derstanding the rise of China requires an integrated and pluralistic review of arguments, and at the same time a more intensive integration of less influential (and non-Western) narratives present in IR. Keywords: China, rise of great powers, perceptions, scientific community 1 Uvod 338 Vstop Kitajske na globalni oder velikih sil konec sedemdesetih let prej- šnjega stoletja je označen kot eden od najpomembnejših procesov v moderni svetovni zgodovini (Shambaugh 2006; Xing 2006; Bergsten et al. 2008; Ross in Feng 2008), ki danes dominira svetovno varnostno agendo in tako predstavlja enega največjih zunanjepolitičnih izzivov na Za- hodu v 21. stoletju (Callahan 2005). Možne implikacije kitajskega vzpona so predmet družboslovnih razprav, ki so za znanstveno skupnost tako vir fascinacije kot negotovosti (Kennedy 1987; Ferguson 2004; Jacques 2009; Goldstein 2005; Shambaugh 2006; Kang 2007; Kurlantzick 2007; Lampton 2008). V slednji zaznamo previdnostni podton, ki ga Roy (1996) poimenu- je »sindrom kitajske grožnje« in celo demonizacijo (Bernstein and Munro 1997; Carpenter 2005; Mearsheimer 2006). Znanstvena skupnost je proizvedla ogromno interpretacij, ki ustvarjajo okvir za razlago vzpona Kitajske, manj pa vemo o odnosu same znanstvene skup- nosti do tega vprašanja.1 Znanstvene skupnosti so najpomembnejši akterji, odgovorni za zbiranje in artikulacijo znanja, njegovo interpretacijo ter dise- minacijo. Prav epistemske skupnosti s svojim delovanjem zagotovijo nove razlage znanja, ki bralcem, tako laikom kot strokovnjakom, omogočijo razu- mevanje sveta in s tem ustvarjajo vodilne oz. vplivne kolektivne družbene percepcije (Capra 1975; Hofstadter 1979; Ferguson 1980). V svoje delo znan- stveniki namreč vključujejo subjektivne elemente znanstvene analize druž- benega življenja, ga vrednotijo na podlagi določene perspektive oz. uporabe široke palete stališč in trditev, specifične metodologije, izbire dogodkov – teh 1 Znanstvena skupnost seveda predstavlja večjo skupnost, kot bo opazovana v tem članku, ki je zaradi obsega metodologijo prilagodil na vodilne avtorje (več na naslednji strani). Ti večinoma (ne pa v celoti) predstavljajo t. i. »zahodno« znanstveno skupnost. Earl_FINAL.indd 338 28.11.2019 8:31:12 Razumevanje vzpona Kitajske v znanosti o mednarodnih odnosih in ne katerih drugih (Holsti 1998; Acharya in Buzan 2007).2 Nobena empirična analiza ni brez teoretičnih predpostavk (Moses in Knutsen 2007), in v druž- benih vedah ne obstaja nobena razlaga, ki bi bila preprosto naravna selekcija podatkov, ki »bi nam nevtralno spregovorili« (Guzzini 2001, 98). Prispevek tega članka bo pregledati slednje vodilne argumente, ki polagajo določeno vrednostno sodbo na vzpon Kitajske: torej razumeti odnos, ki ga v zvezi z vzponom Kitajske vzpostavlja znanstvena skupnost. Pri tem se bo oprl na ključni opisni raziskovalni vprašanji: kako vzpon Kitajske razume znanstvena skupnost in kakšne značilnosti imajo znanstvena dela, osredotočena na to tematiko? Ali povedano natančneje, s katerimi argumenti znanstveniki svojo literaturo podprejo in kako lahko te argumente kategoriziramo? Prav pregled teh argumentov in njihova kategorizacija sta nujna dejavnika, da lahko primerjalno izzovemo rigidne pojasnjevalne strukture ter razumemo 339 vzpon Kitajske bolj celostno. Cilj tega članka torej ni, da se opredeli do »pravil- nega« pristopa, temveč skozi pluralistični pristop razumeti, na kakšnih pred- postavkah znanstvena skupnost, ki proučuje vzpon svetovne velesile, gradi generalizacije in pojasnjevalne okvirje za razlago podatkov. Nekateri avtorji že poudarjajo pomembnost takšnega pristopa. Ferguson (2015) poudarja po- membnost raznolikosti v znanosti o mednarodnih odnosih, Jackson (2011) izpostavi pomembnost pregleda in zavedanja o šibkosti in zmožnosti vsakega raziskovanega teoretičnega pristopa. Na primeru Kitajske pomembnost od- mika od enega teoretičnega pristopa, kot poudarjajo Yee in Storey (2004), Acharya in Buzan (2007) ter Acharya (2009). Uporabljena metoda tega članka bo zatorej pregled argumentov, uporabljenih s strani vodilnih znanstvenikov in znanstvenic, ki se s problematiziranjem implikacij vzpona Kitajske najbolj intenzivno ukvarjajo.3 Vodilni avtorji ( opinion makers) so bili identificirani s pomočjo referenčnih podatkovnih baz ( Web of Science ter Google Scholar) za 2 Kuhn (1970) poudarja, da je eden od načinov dela znanstvenikov prav (re)interpretacija rezultatov – dejstev –, ki so bila pridobljena z opazovanjem sveta okoli njih. To predstavi s simbolom sestavljanke: avtor poljubno izbere dejstva, ki so zanj relevantna (torej temeljijo na njegovi subjektivni presoji njihove vrednosti za študijo), in jih »zloži« na način, da pri- peljejo do določenega zaključka. Predpostavke, ki so tako ustvarjene, lahko predstavljajo teoretično šolo, ki ima določen razlagalni okvir (npr. realizem predpostavlja države kot naj- pomembnejše akterje v mednarodni skupnosti, zato se osredotoča le na dogodke, ki so na ravni analize države). 3 Te so bile identificirane skozi vodilne avtorje na področju in dodatno čez kvalitativni pre- gled posebnih izdaj uveljavljenih revij s področja, posvečenih pregledu implikacij kitajskega vzpona iz različnih teoretskih perspektiv: Review of International Studies, januar 2005 (rezul- tat Foruma o Kitajski, organiziranega s strani Review of International Studies); International Studies Review (ISA), december 2008; International Studies Review ( ISA Presidential Special Issue), marec 2016. Earl_FINAL.indd 339 28.11.2019 8:31:12 Nina PEJIČ področje mednarodnih odnosov in mednarodne varnosti, kjer so bili najvpliv- nejši avtorji identificirani kvantitativno: glede na število navedb njihovih del (ključna beseda: Kitajska) ter višino faktorja vpliva ( impact factor) založb in revij (vsaj prvi kvartal Q1 glede na vpliv), v katerih so bila ta dela objavljena. Članek je torej metodološko delno omejen oz. se zaradi omejitev v obsegu osredotoča le na avtorje, okoli katerih se znanstveni diskurz najbolj intenziv- no odvija in ki padejo v okvir metodologije članka, medtem ko določene per- cepcije in manj citirane avtorje prepušča prihodnjim razpravam na tematiko (glej npr. Berik idr. 2008; Li 1994; Li 2008).4 Avtorji so bili nadalje umeščeni glede na njihov pristop k vprašanju vzpona Kitajske in vpliva tega vzpona na globalni red: kvalitativna analiza sekundarnih virov, tj. publikacij teh avtorjev, je sestavljena iz pregleda argumentov, s katerim se opredeljujejo do tematike in njihove sinteze. Argumente nadalje članek horizontalno kategorizira glede 340 na njihovo vsebinsko podlago. Članek tako v prvem delu naslavlja vse štiri poglede na vzpon Kitajske v mednarodni skupnosti in implikacije tega vzpona na druge akterje ter mednarodni red, v drugem delu pa se osredotoča na is- kanje presečišča med argumenti in vsebinsko kategorizacijo teh argumentov. 2 Boj za moč Del avtorjev se vprašanju Kitajske približa skozi vprašanje vzpona in padca velikih sil kot osnovne spremembe v razvoju meddržavnih odnosov.5 Vzpon Kitajske kot naslednje potencialne velesile v anarhičnem mednarodnem sis- temu je razumljen v kontekstu konca bipolarnosti in začetka unipolarnega sis- tema po razpadu Sovjetske zveze konec osemdesetih let prejšnjega stoletja (Gertz 2000). Charles Krauthammer (1995) je po revolucijah in valu razglasi- tev neodvisnosti na ozemlju vzhodne Evrope v letih od 1989 do 1991 med pr- vimi trdil, da bo vodstvo v novem unipolarnem svetu prevzela nova velesila, 4 Berik, Dong in Summerfield (2008) se v svojem prispevku ukvarjajo s prehodom Kitajske od socialistične do kapitalistične ekonomije, odpiranjem mednarodni trgovini in investicijami skozi oči feministične teorije – spolno obarvanih procesov in rezultatov, povezanih s kitaj- skimi reformami po letu 1992. Njihov zaključek je, da je imelo odpiranje ekonomije škodljiv učinek na žensko zaposlenost in preostale osnovne kazalce spolne neenakosti. Li (1994) v svoji knjigi Kapitalistični razvoj in razredna bitka na Kitajskem ( Capitalist Development and Class Struggle in China) analizira vzpon in reforme Kitajske z vplivom na mednarodno skup- nost skozi marksistični okvir. Li (2008) v svojih poznejših delih, npr. Vzpon Kitajske in zaton kapitalistične svetovne ekonomije ( The Rise of China and the Demise of the Capitalist World- -Economy), predstavi vzpon Kitajske skozi teorijo svetovnih sistemov (Wallerstein 1974). 5 Del te razprave je odlično povzet v knjigi Yee in Storey (2002) China Threat: Perceptions Myths. Earl_FINAL.indd 340 28.11.2019 8:31:12 Razumevanje vzpona Kitajske v znanosti o mednarodnih odnosih Združene države Amerike (ZDA).6 Ob sedanjih spremembah na podlagi eko- nomske moči, z drugimi spremembami, ob ekonomskem vzponu druge velike sile, Kitajske, avtorji (Kristof 1993) na podlagi zgodovinskih lekcij nakazuje- jo, da bo hitra ekonomska rast kot del materialne strukture velike in močne države spodbudila velikanske spremembe v unipolarnem svetu. Ekonomska podlaga bo namreč povečala zmogljivosti Kitajske; te pa namreč veliko bolj kot sama zavestna želja države po prevladi predeterminirajo nezadovoljstvo s trenutnimi strukturami moči v mednarodnih odnosih. Kitajska ima najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu, kar lahko pomeni tudi najhitreje rastoči vojaški proračun […]. Kitajska je v postopku preo- brazbe iz šibkega v močnega. Imela bo priložnosti narediti, kar hoče, in ne, kar mora (Kristof 1993). 341 Waldron (2005) v svoji razpravi v Review of International Studies posebej po- udarja prav ekonomski element: nezdravo navezanost velike ekonomije na iz- voz, ki so produkt tujih investicij v cenejšo delovno silo na Kitajskem, namesto povečane domače porabe. Manko domače porabe vodi k posojilom domačim podjetjem s strani državnih bank, ki ne bo povrnjen in lahko dolgoročno ogro- zi celoten svetovni bančni sistem, če se Kitajska ne bo uspešno prestrukturi- rala. Druga grožnja je intelektualna lastnina, kjer Kitajska dokazuje, da ne igra po pravilih (ibid.). To je v nasprotju s teorijami »mirnega vzpona Kitajske«, ki ga poudarjajo predvsem kitajski avtorji (Bijian 2005). Vendar pa predvsem avtorji, ki sami sebe umeščajo v realistično teoretično šolo mirnega vzpona, ne predvidevajo kot mogočega, tudi če Kitajska to perspektivo v svojih zapisih večkrat poudari (Mearsheimer 2010, 383). Mearsheimer (2010) poudari, da države ne morejo biti nikoli prepričane o namenih drugih držav in z visoko stopnjo gotovosti vedeti, ali se nasprotnice ukvarjajo z revizionizmom svoje države ali želijo ohraniti status quo. Namenov namreč ni mogoče empirično preveriti, za razliko od vojaških zmogljivosti, ki jih lahko vidimo in štejemo. Kitajska ne nadomešča Sovjetske zveze kot grožnja Združenim državam Amerike. Namesto tega vzhaja kot ločen in drugačen izziv, s katerim se bo težje spopasti, saj v očitnem nasprotju s Sovjeti Kitajci niso mogočna vojaška moč, utemeljena na šibkem gospodarstvu, temveč močno go- spodarstvo, ki šele ustvarja vojaško moč (Bernstein in Munro, 1997). Del avtorjev torej poudarja radikalno negotovost pri določanju prihodnjih namenov katerekoli velike sile, vključno s Kitajsko, zato je najboljši način, da se država zavaruje, tisti, ki ji omogoča, da je močnejša od vseh drugih držav 6 Paul Kennedy (1987) je sklenil, da država ekonomsko zamre zaradi strateške preobremenje- nosti, tj. ima preveč strateških zadolžitev, iz česar sledi isti sklep. Earl_FINAL.indd 341 28.11.2019 8:31:12 Nina PEJIČ (ibid.). Natančneje, idealna situacija za vsako veliko moč je biti najmočnejša sila v sistemu, kar pomeni, da je njeno preživetje zagotovljeno. Tako kitajska naraščajoča moč vsebuje tudi ekspanzivno težnjo po spreminjanju statusa quo, s tem pa zmoti obstoječi mednarodni red in ogroža trenutno velesilo, ki red ustvarja in izkorišča za svoje nacionalne interese (Layne 2018). Država v vzponu bo za spremembo statusa quo na interesnih področjih uporabila vsa svoja sredstva, kar bo neizogibno vodilo v konflikt (Bernstein in Munro 1997). Kitajska rast torej destabilizira regionalno varnost, saj z razvojem svoje ekonomske moči in željo po spremembi statusa quo vlaga več tudi v svoje tehnološke zmožnosti in vojaško moč, kar bo vodilo k napetostim v regiji (Roy 1996). Kot poudarjajo avtorji teorije prenosa moči ( power transition theory)7 (Organski 1961; Kim in Gates 2015), so pretekle izkušnje, kot so Peloponeška vojna in obe svetovni vojni pokazale, da je takšna situacija v večini primerov 342 neizogibna (Allison 2017). Garver (1992), Friedman (1997), Ross (2000) in Whiting (2001) to potrdijo z izbrano empirijo: poudarjajo, da so se kitajske težnje po teritorialni ekspanziji v regiji pokazale že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja: v marcu 1988 je Kitajska zavzela šest vietnamskih otokov in potopila vietnamske transpor- tne ladje (Garver 1992), v februarju 1992 je sprejela zakon, ki je podprl njene ambicije po nadzoru ribištva in naravnih virov v Južnokitajskem morju ter ambicije na otokih v Vzhodnokitajskem morju, februarja 1995 pa zavzela prve filipinske grebene, kar je prvič vodilo do spora med Kitajsko in Aseanom. V istem letu je Kitajska začela izvajati tudi oborožene vaje v Tajvanski ožini. Fri- edman (1997) in Ross (2000) se pri tem sprašujeta, ali je Kitajska pripravljena uporabiti silo proti lastnim sonarodnjakom. Hkrati Ross (2000) poudarja, da mora Kitajska izkoristiti svoje zmožnosti prevlade že z vidika stroškov – če tega ne stori, bo njene potenciale izkoriščala druga sila, kar je že doživela v 19. sto- letju, in to prav zato, ker ni dosegla statusa velike regionalne sile, medtem ko so evropske države in Japonska dosegle podoben status. Da bi se izognila še enemu stoletju sramote in ponižanja, bo Kitajska morala doseči status velike sile (Hutchings 2001). In ne nazadnje, kot opozarja Kristof (1993), je takšno obnašanje za velike sile normalno, saj si noben svetovni vodja, komunistič- ni ali katerikoli drugi, ne more privoščiti odpovedati se Hongkongu, Tajvanu, Južnokitajskemu morju ali otočju Diaoyu. Vsaka država, ki bi se znašla v takšni 7 Nove velesile se pojavijo, ko dosežejo industrializacijo, kar vodi v spremembo ravnotežja moči med državami. Je glavni dejavnik, ki povzroči nestabilnost v obstoječem sistemu. Nova vzhajajoča moč grozi stari konfiguraciji dominacije. Če tiste že uveljavljene sile ne uporabijo preventivnih ukrepov, bo nova izzivalka razširila svoj regionalni vpliv in hegemonijo tudi na globalni ravni. Kitajske tako na neki stopnji ni več mogoče ustaviti (Organski 1961; Kim in Gates 2015). Earl_FINAL.indd 342 28.11.2019 8:31:12 Razumevanje vzpona Kitajske v znanosti o mednarodnih odnosih situaciji, kot se je Kitajska, bi želela izboljšati svoje vojaške zmožnosti (Kugler 2006; Goldstein 2007). Kitajska je po prepričanju dela znanstvene skupnosti torej le velika sila, ki se pač obnaša kot velika sila (Mearsheimer 2014, 466): z ekonomskim vzponom je pridobila več poguma za udejstvovanje kot velika sila, hkrati pa tudi več priložnosti in zmožnosti za uveljavljanje svojih interesov s silo, kar se po mne- nju teh avtorjev ne razlikuje od »vzorcev vladanja Velike Britanije v 19. sto- letju ter vzpona Sovjetske zveze, nacistične Nemčije, imperialne Japonske in Amerike v 20. stoletju (Roy 1996, 762)«. Pri tem pa je bistveno, da so se ZDA za pridobitev regionalne velesile trudile več kot stoletje in bodo zato poskr- bele, da nobena druga velika sila ne dominira v Aziji ali Evropi, tako kot sama dominira zahodni polobli (Christensen 1999; Mearsheimer 2010). Povečani politična in vojaška moč Kitajske bi lahko spodbudili tudi ameriško zaveznico 343 Japonsko v ponovno militarizacijo, kar naj bi vodilo v ponovno vojaško nape- tost v regiji (Friedberg 1993; Kim in Gates 2015). Se lahko Kitajska povzpne mirno? Moj odgovor je ne. Če Kitajska nadalju- je z impresivno gospodarsko rastjo v naslednjih nekaj desetletjih, bosta ZDA in Kitajska začeli intenzivno tekmovanje, s precejšnjim potencialom za začetek vojne. Večina kitajskih sosed, vključno z Indijo, Japonsko, Sin- gapurjem, Južno Korejo, Rusijo in Vietnamom, se bo pri tem pridružila ZDA, da omejijo in zadržijo moč Kitajske (Mearsheimer 2006, 160). Odnos, ki ga poudarjajo omenjeni avtorji z naštetimi argumenti, je zaznamo- van tudi z normativnimi elementi. Kristof (1993) in Miles (2001) poudarjata, da problem Kitajske ni le v odsotnosti demokratičnega režima (Timperlake in Triplett 1999)8, temveč zasleduje bolj subtilen argument, ki se nanaša na povečevanje nacionalizma na Kitajskem kot glavnega vira potencialnih kon- fliktov z drugimi narodi. Tako Kristof (1993) kot Fravel (2010) nadalje izposta- vita, da Kitajska ni demokratična država, ne spoštuje človekovih pravic, ne omogoča prostega dostopa do informacij, ne spoštuje mednarodnega prava ter ne čuti odgovornosti do globalnih težav. Whiting (1995) temu doda še, da se je največji premik v odnosu med Kitajsko in ZDA zgodil na Trgu nebeškega miru v letu 1989, ki je dramatično končal kitajsko-zahodne medene tedne v času, ko je bil Deng Xiaoping na Zahodu cenjen zaradi programa ekonomske liberalizacije (Whiting 1995). 8 Timperlake in Triplett (1999) bolj natančno napišeta, da Kitajska je in bo pripravljena narediti vse za ohranitev komunistične vladavine na Kitajskem. V referenci na incident na Trgu nebeš- kega miru zapišeta: »Na kocki je bilo preživetje komunizma na Kitajskem – in vodstvo je bilo pripravljeno zagrešiti katerikoli zločin, da sistem preživi.« Earl_FINAL.indd 343 28.11.2019 8:31:12 Nina PEJIČ 3 Močna Kitajska služi vsem Drugi avtorji se zavzemajo za prevlado drugačnega pogleda na vzpon Kitajske (Klintworth 1984; Li 1999; Friedberg 2005). Li (1999) trdi, da je izziv hitro rastoče Kitajske pri predvidevanju stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji in zunaj nje odvisen od pričakovanj kitajskih odločevalcev, ki pa delujejo v ekonom- sko soodvisnem okolju. Zato bodo pogosteje uporabljali miroljubne načine za reševanje sporov s svojimi sosedi in drugimi akterji v mednarodni skup- nosti, saj jim to omogoča gospodarsko korist, ki iz takšne strategije izhaja, kot to poudarja Friedberg (2005). Absolutni dobički, ki izhajajo iz ekonomskega povezovanja, predstavljajo dovolj veliko spodbudo Kitajski, da s sosedi poslu- je in se ne vojskuje. Če so torej avtorji v predhodnem podpoglavju (Simon, 1995) opozarjali na to, da so države v okviru bilateralnega sodelovanja vedno 344 zaskrbljene zaradi relativnih dobičkov (ter tega, kako bo nasprotnica svoje povečane zmožnosti iz trgovine uporabila za dominacijo), del avtorjev vzpon Kitajske dojema kot priložnost za svet za maksimizacijo absolutnih dobičk- ov iz mednarodnega sodelovanja (Hamnett 2018). Hkrati Klintworth (1984) izpostavlja, da ekonomsko razvita in stabilna Kitajska ponuja regiji gotove varnostne koristi, medtem ko so grožnje, ki lahko z ekonomskim vzponom nastanejo, manj verjetne. Unilateralna kitajska prevlada skorajda ni mogo- ča, ker bo bogatejša Kitajska tudi vse bolj demokratizirana in moderna, kar bo sprožilo le večjo ekonomsko povezanost z njenimi sosedami. Sindrom ki- tajske grožnje je tako za te avtorje pretiran: navkljub temu, da je Kitajska pripravljena na vojaško modernizacijo, je njen obrambni proračun razmero- ma majhen v primerjavi z Japonsko in drugimi velikimi silami (Klinworth in Des Ball 1995), njene vojaške sposobnosti pa so omejene (Shambaugh 1996; Ross, 1997).9 Kakršnokoli omejevanje Kitajske bo torej le povzročilo samo- uresničujočo prerokbo kitajske agresije in regionalno napetost ter omejilo mednarodno sodelovanje. Ti avtorji torej zagovarjajo mnenje, da Kitajska ne želi porušiti ravnotežja moči v Pacifiku, temveč le prevzema vlogo velike sile v regiji (Klintworth 1984, 72)10 in glede na ogromno korist za svojo lastno ekonomsko modernizacijo, ki jo 9 Pri tem je treba opozoriti, da so se ti podatki v zadnjih dvajsetih letih seveda spremenili. Cordesman (2016) v svojem poročilu ocene kitajskega vojaškega proračuna izpostavi prav ogromen preskok glede možnosti Kitajske, predvsem da si to sploh privošči in da lahko svoj vojaški razvoj podpira s svojo tehnološko bazo. 10 Barry Buzan, predstavnik t. i. angleške šole mednarodnih odnosov, v podobnem argumentu poudarja, da je zgodovina kitajskega vzpona dokazala izvedljivost mirnega vzpona in novo usmeritev Kitajske proti večji harmoniji z mednarodno skupnostjo. Pri tem dodaja, da je Ki- tajska na regionalni ravni danes dojemana bolj pozitivno kot na svetovni (Buzan 2010). Earl_FINAL.indd 344 28.11.2019 8:31:12 Razumevanje vzpona Kitajske v znanosti o mednarodnih odnosih pridobi s stabilnim globalnim okoljem, se tej stabilnosti regionalnega in med- narodnega reda ne bo odpovedala (Ross, 1995). S tem namenom je Kitajska, začenši ob koncu hladne vojne, iskala in razvila sodelovanje s skoraj vsemi azijskimi sosedi, spodbujala regionalno ekonomsko sodelovanje, sodelovala v bilateralnih in multilateralnih dialogih v Aziji, podpisala Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja ter se v večini primerov kriz obnašala kot odgovorna članica mednarodnih organizacij – ne nazadnje je postala regionalna sila brez ogroža- nja regije (Ross 1995; Shambaugh 2005). Glavno vprašanje v tem primeru torej ni, kako »omejiti« Kitajsko, temveč kako upravljati posledice kitajskega vzpona kot ene od vodilnih držav v svetovni trgovini (Ikenberry 2008b) ter kako zagoto- viti, da se medsebojna trgovinska odvisnost nadaljuje gladko in ostane ugodna za vse (Kastner 2007). Odgovor na to ponuja teorija demokratičnega miru, ki pravi, da se Kitajska z višanjem življenjskega standarda usmerja proti politič- 345 ni liberalizaciji in demokratizaciji ter bo zato manj verjetno uporabila vojaško silo za reševanje svojih sporov in uresničevanje svojih ambicij (ibid.). Z drugimi besedami, bolj ko se bo Kitajska povezovala in razvijala, bolj bo soodvisna od sistema in sodelovanja v mednarodnih institucijah in režimih. Razvoj Kitajske in njena integracija v mednarodni sistem bosta ključna za obstoj liberalnega sistema, kar v svojih delih obravnava Ikenberry (2008a; 2008b). Seveda je kitajski vzpon izziv tako za celotno mednarodno skupnost kot še po- sebej za Zahod (Xing 2006), vendar je ta veliko manjši kot revna in nerazvita Kitajska. Cable in Ferdinand (1994) na koncu svojega članka za International Affairs nazorno pokažeta sliko neuspešne Kitajske: če je svetu težko nasloviti razvojne probleme v državah globalnega juga, mu bo verjetno skorajda nemo- goče pomagati državi z več kot milijardo prebivalcev. Šibak kitajski režim bi bil bolj nacionalističen, zaprt sam vase in bi povzročil nestabilnost v celotni regiji, trdi Klintworth (1984), politični in ekonomski kolaps države pa bi povzročil kri- zo regionalnih in celo svetovnih dimenzij (posledice takšnega propada bi bila politična nestabilnost, begunska kriza ipd.). Klintworth nadalje izpostavlja, da bi glede na ta dva scenarija razvita in močna Kitajska bolje služila regiji (ibid.). 4 Pomembnost konteksta ter regionalne identitete Tretja velika razprava, ki se je v zvezi z (mirnim) vzponom Kitajske vzpostavila med znanstveniki v disciplini mednarodnih odnosov (Qin 2003; Shih 2005), se naveže na že omenjen argument koristi, ki jih lahko Kitajska pridobi skozi inte- gracijo v mednarodne institucije, ki v zameno regulirajo kitajsko mednarodno obnašanje, hkrati pa ti isti avtorji poudarjajo, da je kitajsko obnašanje v med- narodni skupnosti posledica strateške kulture in državne identitete, notranjih Earl_FINAL.indd 345 28.11.2019 8:31:12 Nina PEJIČ razvojev in težav, vpliva nedržavnih akterjev na domačo politiko ipd. Tako, npr., Johnston (2003) z natančnim empiričnim pregledom skozi vzpostavljene kriterije in sodelovanja Kitajske v mednarodni skupnosti glede globalnih vpra- šanj (natančneje, kitajskega sodelovanja v mednarodnih institucijah) sklene, da je na podlagi tega težko generalizirati možni kitajski ekspanzionizem, ki se v določenih varnostnih situacijah pokaže (npr. v primeru Tajvana), po drugi strani pa je Kitajska bolj kot kadarkoli prej vpletena v delovanje mednarodnih institucij. Pri tem poudarja, da jezik, ki ga akterji v mednarodni politiki, ki se vzpona Kitajske bojijo, uporabljajo, lahko prispeva k poslabšanju sindroma kitajske grožnje oz. k povečanju varnostne dileme med državami (Johnston 2007; 2013). Acharya (2011), Qin in Ling (2008) se pri svojem razumevanju vzpona Kitajske osredotočijo na koncept identitete države, ki oblikuje njeno mednarodno vedenje in interese (Wang in Blyth 2013). To zajema vrednote, 346 lokalne norme in pravila (Acharya 2011), ki vplivajo na sprejemanje ali zavra- čanje mednarodnih norm, pa tudi njene domače razmere in spremembe v domači politiki, ki močno vplivajo na zunanjepolitično delovanje Kitajske. Qin in Ling (2008), npr., razčlenita reforme Kitajske od osemdesetih let prej- šnjega stoletja dalje ter pojasnita, da je Kitajska svoj odnos do obstoječega svetovnega reda spremenila, saj je v tem prepoznala potreben pogoj za na- predek lastnega gospodarskega razvoja. Drugi avtorji (Hollihan 2014) se pri vrednotenju vzpona Kitajske osredotočijo na mehko moč države, vlogo me- dijev (ibid.), moč diskurza in javne diplomacije (Lee, 2016), skozi katero bolj natančno nadalje opredeljujejo identiteto te države. Kolektivna identiteta je torej koncept, s katerim avtorji (Acharya 2014) razlagajo vzpon Kitajske in njeno vlogo v odnosu med državami, še posebej v Aziji sami. Acharya (2018) nadaljuje, da trenutni pogledi na vzpon Kitajske ignorirajo azijski odpor do zahodnih konceptov in pristopov k regionalizmu, predvsem vzpostavljanju regionalnega reda v Aziji po hladni vojni, ter zanemarjajo ti- pično azijske pristope k vladanju, izražene skozi organizacije, kot je Asean (Acharya 2014; Acharya in Buzan 2017). Ti avtorji ponudijo kritiko avtorjev v predhodnih dveh poglavjih, saj vzpostavljajo zahodne epistemološke in onto- loške predpostavke v geografsko okolje (npr. odnos med državami, družbena hierarhija), kjer so te predpostavke popolnoma drugačne, in tako vzpostavi zahodne avtorje kot prevladujoče v znanstvenem diskurzu tudi zunaj Zahoda. Namesto tega se osredotočajo na nove pristope s poudarkom na kulturi, ki oblikuje ozadje neke skupnosti in uporabljajo sino-centristične pristope (Kang 2003; Qin 2010; Qin 2016) za konceptualizacijo današnjega varnostnega reda v regiji ter poudarjajo nove enote (npr. Warring States, tributarni sistem in tianxia) kot bazo za novo konceptualizacijo (Qin 2010). Earl_FINAL.indd 346 28.11.2019 8:31:12 Razumevanje vzpona Kitajske v znanosti o mednarodnih odnosih 5 Iskanje presečišč Članek se osredotoča na pregled debat o vzponu Kitajske in pomenu tega vzpona skozi vodilne argumente avtorjev v znanstveni skupnosti, pri čemer lahko razločimo, da gre za: • ekonomske, • varnostno-vojaške, • ideološke oz. normativne argumente. Del znanstvenikov interpretira rast Kitajske kot posledico sprememb v strukturi v obdobju po koncu hladne vojne – ekonomski argument je skozi njihove oči pomemben le toliko, kolikor omogoči relativno rast države v mednarodni skup- nosti, v primerjavi s trenutno velesilo. Pri tem nekateri avtorji sicer izpostavijo posledice, ki jih sama ekonomska rast vzpostavi za druge akterje (države in veli- 347 ke sile) v mednarodni skupnosti, vendar na ekonomsko rast v osnovi gledajo kot na podporo varnostno-vojaškemu argumentu: nacionalnemu interesu države v vzponu, Kitajske, s katerim lahko država vzpostavi ravnotežje moči v medna- rodni skupnosti v svojo korist. Ideološki oz. normativni element je podpora le temu: zaznamuje odnos med dvema nasprotnika in se obema pomaga samo- identificirati nasproti drugemu. Spet drugi postavljajo v ospredje ekonomski argument: spreminjajoča se mednarodna struktura po koncu hladne vojne je omogočila bolj ugodno oz. stabilno okolje za kitajski gospodarski razvoj in mož- nost odprtja ekonomije, ki ga avtorji dojemajo kot ključni pogoj za napredek. Tako prvi kot drugi prepoznavajo pomembnost visoke ekonomske soodvisnosti v določanju kitajskega obnašanja v prihodnosti, vendar pri tem prvi ne verja- mejo, da lahko ta soodvisnost dejansko zadrži »naravno« obnašanje in interes velike sile, ki je prevzem dominantne vloge v anarhičnem sistemu. Še več, so- odvisnost lahko poveča možnost konflikta med Kitajsko in njenimi sosedami, ko Kitajska postane bolj odvisna od zunanjih virov. Zato v tem primeru poudarjajo, da Kitajski gospodarskega partnerstva s Tajvanom in Aseanom ni preprečilo, da bi se obnašala agresivno v Tajvanski ožini ali Južnokitajskem morju. Del avtorjev pa ta varnostno-vojaški element zanemari kot tudi ideološko-normativnega, ki je pomemben le, če omejuje ekonomsko sodelovanje. Dokler ideološki oz. normativni element delujeta v podporo ekonomskemu sistemu, ohranjata re- gionalno močno Kitajsko, ki je dovolj stabilna, da se udejstvuje v ekonomskem sodelovanju s svojimi sosedami in državami po svetu, ga ne opredeljuje kot problematičnega. Hkrati je ideološki argument lahko pomemben za povečeva- nje soodvisnosti in stabilnosti: Kitajska bo skozi liberalistične oči s postopnim dvigom življenjskega standarda ter modernizacijo ekonomije počasi postajala vse bolj demokratična, kar pomeni postopno več stabilnosti, sodelovanja in Earl_FINAL.indd 347 28.11.2019 8:31:12 Nina PEJIČ soodvisnosti v skladu s teorijo demokratičnega miru, v kateri se demokracije med seboj ne vojskujejo. V zadnjem sklopu je članek ponudil pregled avtorjev, ki po drugi strani pred- stavlja presečišče med ekonomskim in varnostno-vojaškim argumentom, z močno ideološko oz. normativno podlago: pri tem ne išče prepada med Ki- tajsko in drugim, temveč raje poudarja kitajske posebnosti ( exceptionalism) in na tem gradi osnovo za razumevanje zunanjepolitičnih odločitev države. V okviru tega se osredotoča na socializacijo države v mednarodni skupnosti in difuzijo norm (ali manko te) na podlagi kolektivne identitete regije, države, naroda ipd. Pri tem članek opozarja tudi na novejši model oz. percepcijo na rast Kitajske, ki izhaja iz kitajskih avtorjev samih, s podporo nekaterih zaho- dnih avtorjev (npr. Johnston). Ta temelji tako na materialni kot na ideološki 348 strukturi, hkrati pa poudarja pomembnost domačih normativnih elementov (npr. kulture, zgodovine, unikatnih enot družbe in sistemov iz preteklosti, na- cionalizmu), regionalnih dinamik moči in regionalizacij s poudarkom na lokal- nih agentih v strukturi kot tudi na regionalnih institucijah ter obojestranskim dialogom med lokalnim in globalnim. Iz napisanega torej lahko strnemo naslednje: Avtorji Kategorija Argumenti Bernstein in Munro 1997; Ekonomski argument Omogoča ugodno strukturo. Carpenter 2005; Mearsheimer Rast omogoča revizionizem 2006; 2010; 2011; 2014; Varnostno-vojaški in ekspanzijo, povečuje pa Krauthammer 1995; Waldron argument možnost za konflikt. 2005; Kristof 1993; Layne 2018; Roy 1996; Kim in Gates 2015; Allison 2017; Garver 1992, Friedman 1997; Ross 2000; Ideološki oz. Ustvarja razliko med njimi in Whiting 2001; Hutchings 2001; normativni argument nami. Kugler 2006; Goldstein 2007; Christensen 1999; Fravel 2010 idr. Li 1999; Friedberg 2005; Ekonomski argument Soodvisnost in mednarodno Simon 1995; Hamnett 2018; sodelovanje skozi trgovino Klintworth 1984; Klinworth Varnostno-vojaški S povečano soodvisnostjo je in Des Ball 1995; Shambaugh argument tveganje za spopad manjše 1996; Ikenberry 2008a, 2008b; (bolj verjeten miren vzpon). Kastner 2007; Buzan 2018; Teorija demokratičnega miru, Ideološki oz. sicer zanemarjena, v kolikor Xing 2006; Cable in Ferdinand normativni argument ne zavira gospodarskega 1994; Kang 2007 idr. sodelovanja. Earl_FINAL.indd 348 28.11.2019 8:31:13 Razumevanje vzpona Kitajske v znanosti o mednarodnih odnosih Avtorji Kategorija Argumenti Qin 2003; 2010; 2011; Shih 2005; Johnston 2003; 2007; Ekonomski argument Soodvisnost in sodelovanje, vključenost v institucije 2013; Wang in Blyth 2013; Drugačen način reševanja Acharya 2011; 2014a; 2014b; Varnostno-vojaški sporov in miren vzpon Ling 2008; Hellihan 2014; Lee argument Kitajske 2016; Turner 2013; Zha 2005 Socializacija, difuzija idr. Ideološki oz. normativni argument mednarodnih norm in regionalne posebnosti Ekonomski argument Soodvisnost in sodelovanje, Acharya 2014; Qin 2010, 2016; vključenost v institucije Shih 2015; Fei 2005; Nisbett Varnostno-vojaški 2003; Hall in Ames 1987; King argument Miren vzpon Kitajske 1985; Liang 1949/2011; Hwang Pomembnost domače kulture, 349 1987; Zhai 2005; Pye 1968; zgodovine (epistemološke Cheng 1991; Tu 2008 idr. Ideološki oz. predpostavke za razumevanje normativni argument delovanja mednarodne skupnosti so drugačne), lokalno-globalni dialog. Hkrati zaradi manka tovrstnih pregledov na obstoječa znanstvena dela ne- katere predpostavke avtorjev, navedenih v prejšnjih treh podpoglavjih, niso zadostno izzvane s strani preostalih avtorjev, kar poraja nadaljnja vprašanja. Za primer lahko vzamemo postavke o vstopu Kitajske na oder velesil oz. v ne- katerih primerih nastanek kitajske hegemonije: Kristof (1993), Krauthammer (1995), Mearsheimer (2010) tako, npr., poudarjajo kitajski vstop na podro- čje hegemonije, ne navedejo pa kriterijev za ta status – Johnston (2003) z metodo preverjanja empiričnih predpostavk, uporabljenih v (realističnih) argumentih, v svojem delu razkrije, da so takšne generalizacije pogosto sim- plistične in generalizirane, zato so takšne študije zagotovo potrebne v nadalj- njem raziskovanju vzpona velikih sil, kjer bi koristila tudi interdisciplinarnost (npr. študij zgodovine, histografije, zgodovine idej) za predstavljanje širše in celostne slike nove vloge Kitajske v svetovnem sistemu. Podobno se poraja vprašanje, ali je vlogo Kitajske danes mogoče primerjati, npr., s peloponeško vojno (Allison 2017) – Allison v tem primeru navede 16 primerov vzpenja- joče se sile, med katerimi jih je 12 privedlo do konflikta, in s tem podpre svojo hipotezo t. i. »Tukididove pasti«. Vendar pa podrobna analiza pokaže (MacDougall 2017), da je Allison v njegovem predhodnem članku za Atlantic (Allison 2015) uporabil drugačen primer, ki ga je pozneje izpustil iz raziskave in nadomestil z drugimi primeri – kar znova poraja vprašanje rigidnosti pri Earl_FINAL.indd 349 28.11.2019 8:31:13 Nina PEJIČ izbiri empiričnih podatkov in njihovo »sestavljanje« (če se navežemo na Kuhn 1970).11 Tudi zgodovinarji (Vivian 2017) poudarijo podobno pomanjkljivost primerjave vzpona Kitajske s strukturo konflikta v antični Grčiji: primerjava ponuja 16 zgodovinskih dogodkov v polovici tisočletja, kjer se le trikrat poja- vijo nezahodne države (enkrat Kitajska in dvakrat Japonska), kar predstavlja manj kot 8 odstotkov izbranih primerov, pri tem pa njegova analiza svetovnih primerov konfliktov v celoti temelji na ZDA, Evropi, Kitajski in Japonski (torej izpušča vse zgodovinske konflikte na drugih kontinentih). Nujnost zavedanja subjektivnosti pri izbiri, obravnavi in interpretaciji podatkov – tudi potreba po natančnem pregledu argumentov vseh strani prav iz razloga iskanja ce- lostne slike, ki ni utemeljena le na eni seriji predpostavk določene teoretične šole – je poudarjena s strani Jacksona (2011), sledi pa ji tudi Ferguson (2015). 350 Opazimo lahko tudi, da med izbranimi najbolj citiranimi avtorji (ki jih ta članek metodološko obravnava) prevladujejo ameriški in evropski znanstveniki, kar posredno onemogoča osvetlitev in popularizacijo svetovnih (npr. kitajskih) pogledov na vzpon Kitajske. To je opaženo tudi s strani nekaterih omenjenih avtorjev (Acharya in Buzan 2007; Acharya 2009; Acharya 2011; Acharya in Buzan, 2017; Qin, 2011), ki poudarjajo nezmožnost pojasnjevanja vzpona Ki- tajske le skozi zahodne predpostavke. Acharya in Buzan (2007; 2017) predla- gata, da bi zahodnim pogledom na vzpon Kitajske močno koristila vključitev drugih izkušenj in zgodovin. To bi umestilo teorijo za razlago dogodkov v tej regiji na predpostavke azijskih in ne evropskih dogodkov ter vključilo v episte- mološke predpostavke tudi obstoj fundamentalno drugačnih formatov enot (družb in držav), ki ne ustrezajo zahodnemu vestfalskemu konceptu in katerih vpliv ne more biti razložen s koncepti, ki iz tega zgodovinskega dogodka iz- hajajo. Kitajski pogled pravzaprav slabo poznamo (Qin 2011), kar predstavlja nadaljnjo raziskovalno priložnost ugotavljanja pozicioniranja kitajskih avtor- jev v znanosti o mednarodnih odnosih.12 Sklepamo lahko, da naracije v povezavi z vzponom Kitajske in vrednotenje tega vzpona temeljijo na podobnih kategorijah argumentov: pri tem pa jih različni avtorji naslavljajo z različno pomembnostjo oz. jih skorajda popol- noma zanemarijo kot nepomembne. Pri razumevanju vzpona Kitajske mora biti bralec seznanjen s široko paleto teorij, da jih lahko prepozna in uporabi kot orodje pri razvoju razumevanja tematike, ter pojasnil za opažene vzorce. 11 Isti avtor (MacDougall 2017) poudari tudi problematiko primerjanja predjedrske dobe s sedanjo v istem delu. 12 Seveda je to ena od metodoloških omejitev tega članka, saj se osredotoča na vodilne avtorje – kar za vključitev kitajskih avtorjev v analizo predstavlja oviro, o kateri pišeta že Qin (2007) in Callahan (2010). Earl_FINAL.indd 350 28.11.2019 8:31:13 Razumevanje vzpona Kitajske v znanosti o mednarodnih odnosih Kategorizacija je pomembna za zavestno primerjavo in primerno epistemo- loško skeptičnost: da si noben pojasnjevalni sistem, disciplina ali teorija ne more lastiti te resnice. Po drugi strani pa vsaka nudi svoj vpogled na dogod- ke in doda delček k celostnemu pluralističnemu razumevanju vzpona velike sile. Smiselne agende za nadaljnje raziskovanje tako predstavljajo tudi možen razvoj interakcij znotraj znanstvene skupnosti in njen razvoj kot celoto (npr. vstop nezahodnih avtorjev, sinteze v smislu sistemskih teorij, ki temeljijo na določenih predpostavkah, srečanja zahodnih in nezahodnih pogledov). Zahvala Članek je rezultat raziskovalnega dela v okviru programa »Slovenija in njeni akterji v mednarodnih odnosih in evropskih integracijah št. P5-0177«, ki ga 351 financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz dr- žavnega proračuna. Avtorica Nina Pejič je vključena v program »Mladi raziskovalci« in (so)financi- rana s strani ARRS iz državnega proračuna. Literatura Acharya, Amitav in Barry Buzan. 2007. »Preface: Why is there no non-Western IR theory: reflections on and from Asia.« International relations of the Asia-Pacific 7(3): 285–286. ———. 2017. »Why is there no non-western international relations theory? Ten years on.« International Relations of the Asia-Pacific 17(3): 341–370. Acharya, Amitav. 2009. Whose Ideas Matter? Agency and Power in Asian Re- gionalism. New York: Cornell University. ———. 2011. »Norm Subsidiarity and Regional Orders: Sovereignty, Regio- nalism and Rule-Making in the Third World.« International Studies Quar- terly 55, št. 1: 95–123. ———. 2014. Constructing a security community in Southeast Asia: ASEAN and the problem of regional order. New York: Routledge. ———. 2018. The end of American world order. New York: John Wiley & Sons. Allison, Graham. 2017. Destined for War: Can America and China Escape Thu- cydides’s Trap? Boston: Houghton Mifflin Harcourt. Bergsten, C. Fred, Charles Freeman in Nicholas R. Lardy. 2008. China's Rise: Challenges and Opportunities. Washington: Peterson Institute Press. Berik, Günseli, Xiao-yuan Dong in Gale Summerfield. 2007. »China's Transiti- on and Feminist Economics.« Feminist Economics, 13, št. 3: 1–33. Earl_FINAL.indd 351 28.11.2019 8:31:13 Nina PEJIČ Bernstein, Richard in Ross H. Munro. 1997. The Coming Conflict with China. New York: A. A. Knopf. Breslin, Shaun. 2005. »Power and Production: Rethinking China’s Global Eco- nomic Role.« Review of International Studies 31: 735–53. Buzan, Barry. 2010. »China in International Society: Is “Peaceful Rise” Possi- ble?« The Chinese Journal of International Politics 3: 5–36. Cable, Vincent in Peter Ferdinand. 1994. »China As an Economic Giant: Thre- at or Opportunity?« International Affairs 70, št. 2: 243–61. Callahan, William A. 2001. »China and the Globalisation of IR Theory: Dis- cussion of “Building International Relations Theory with Chinese Chara- cteristics”.« Journal of Contemporary China, 10, št. 26: 75–88. ———. 2005. How to understand China: the dangers and opportunities of being a rising power. Review of International Studies 31: 701–714. 352 Carpenter, Ted Galen. 2005. America's Coming War with China: A Collision Course over Taiwan. New York: St. Martin’s Press. Christensen, Thomas J. 1999. »China, the US-Japan alliance, and the security dilemma in East Asia.« International Security 23, št. 4: 49–80. Cordeman, Anthony. 2016. »Estimates of Chinese Military Spending. Centre for Strategic and International Studies.« http://csis-prod.s3.amazonaws. com/s3fs-public/publication/160928_AHC_Estimates_Chinese_Milita- ry_Spending.pdf Ferguson, Niall. 2004. Empire: How Britain Made the Modern World. London: Penguin Group. Ferguson, Yale H. 2015. »Diversity in IR Theory: Pluralism as an Opportunity for Understanding Global Politics.« International Studies Perspectives 16, št 1: 3–12. Fravel, Taylor M. 2010. »International Relations Theory and China's Rise: As- sessing China's Potential for Territorial Expansion.« International Studies Review 12: 505–532. Friedberg, Aaron L. 1994. »Ripe for Rivalry: Prospects for Peace in a Multipo- lar Asia.« International Security 18, št. 3: 5–33. ———. 2005. »The future of United States-China relations: Is conflict inevita- ble?« International Security 30, št. 2: 7–45. Friedman, Edward. 1997. »Chinese Nationalism, Taiwan Autonomy and the prospects of a larger war.« Journal of Contemporary China 6, št. 14: 5–32. ———. 2010. Power Transition Theory: A Challenge to the Peaceful Rise of World Power China. London: Routledge. Garver, John W. 1992. »China and South Asia.« The Annals of the American Academy of Political and Social Science 519, št. 1: 67–85. Gertz, Bill. 2000. The China Threat. Washington, DC: Regnery Publishing. Earl_FINAL.indd 352 28.11.2019 8:31:13 Razumevanje vzpona Kitajske v znanosti o mednarodnih odnosih Goldstein, Avery. 2005. Rising to the Challenge: China's Grand Strategy and International Security. Stanford: Stanford University Press. ———. 2007. »Power transitions, institutions, and China's rise in East Asia: Theoretical expectations and evidence.« Journal of Strategic Studies 30, št. 4–5: 639–82. Guzzini, Stefano. 2000. »A Reconstruction of Constructivism in International Relations.« European Journal of International Relations 6, št. 2: 147–82. Haas, M. Peter. 2016. Epistemic communities, constructivism and internatio- nal environmental politics. London: Routledge. Hamnett, Chris. 2018. »A world turned upside down: the rise of China and the relative economic decline of the West.« Area Development and Po- licy 3, št. 2: 223–40. Holsti, K. J. 1998. »The problem of change in international relations theory.« 353 Working paper no. 26. Institue of International Relations, The University of British Columbia. Hutchings, Graham. 2001. Modern China: A Guide to a Century of Change. Harvard: Cambridge. Ikenberry, G. John. 2008a. »The Rise of China: Power, Institutions, and the Western Order.« V China’s Ascent, uredila R. S. Ross in Z. Feng, 89–114. New York: Cornell University Press. ———. 2008b. »The rise of China and the future of the West: Can the liberal system survive?« Foreign Affairs 87, št. 1: 23–37. Jackson, P. T. 2011. The conduct of inquiry in international relations: philoso- phy of science and its implications for the study of world politics. London: Routledge. Jacques, Martin . 2009. When China Rules the World: The End of the Western World and the Birth of a New Global Order. London: Penguin Books. Johnston, Alastair Iain. 2003. »Is China a Status Quo Power?« International Security 27, št. 4: 5–56. ——— . 2007. China in International Institutions, 1980-2000. New Jersey: Princeton University Press. ———. 2013. »How New and Assertive Is China's New Assertiveness?« Inter- national Security 37, št. 4: 7–48. Kang, David. 2004. »Hierarchy, balancing, and empirical puzzles in Asian in- ternational relations.« International Security 28, št. 3, 165–80. ———. 2007. China Rising: Peace, Power, and Order in East Asia. New York: Columbia University Press. Kastner, Scott L. 2007. »When Do Conflicting Political Relations Affect Inter- national Trade?« Journal of Conflict Resolution 51, št. 4: 664–88. Earl_FINAL.indd 353 28.11.2019 8:31:13 Nina PEJIČ Kennedy, Paul. 1987. The Rise and Fall of the Great Powers: Economic Change and Military Conflict from 1500 to 2000. New York: Random House. Kim, Woosang in Scott Gates. 2015. »Power transition theory and the rise of China.« International Area Studies Review 18, št. 3: 219–26. Klintworth, Gary. 1984. »Greater China and regional security.« Australian Jo- urnal of International Affairs 48, št. 2: 211–28. Klinworth, Gary in Des Ball. 1995. »China's Arms Buildup and regional security.« V China as a great power: myths, Realities and Challenges in the Asia-Paci- fic Region, uredila Stuart Harris in Gary Klintworth. Melbourne: Longman. Krauthammer, Charles. 1995. »Why We Must Contain China.« Time, 31. julij, 1995. Kristof, Nicholas D. 1993. »The Rise of China.« Foreign Affairs 72, št. 5: 59–74. Kuhn, T. S. 1970. The structure of scientific revolutions. Chicago: University of 354 Chicago Press. Kurlantzick, Joshua . 2007. Charm Offensive: How China's Soft Power Is Trans- forming the World. New York: Yale University Press. Lampton, M. David . 2008. The Three Faces of Chinese Power - Might, Money, and Minds. Oakland: University of California Press. Layne, Christopher. 2018. »The End of Unipolarity and the Pax Americana.« International Affairs 94, št. 1: 89–111. Lee, Paul. 2016. “The rise of China and its contest for discursive power.” Glo- bal Media and China 1, št. 2 (2016): 102–20. Li, Xiaohua. 1999. »Power Transition and Stability of the World Order: An Analysis of the ‘China Threat’ Thesis.« World Economy and Politics 13, št. 5: 41–4. MacDougall, James. 2017. »Review Essay: Destined for War: Can America and China Escape Thucydides's Trap?« Parameters 47, št. 2: 113–16. Mearsheimer, J. John. 2006. »China’s Unpeaceful Rise.« Current History 105: 160–3. ———. 2010. »The Gathering Storm: China’s Challenge to US Power in Asia.« The Chinese Journal of International Politics 3, št. 4 (): 381–96. ———. 2014. »China's unpeaceful rise.« V The realism reader, uredila Colin Elman in Michael Jensen. London: Routledge. Miles, James. 2000. »Chinese nationalism, US policy and Asian security.« Sur- vival 42, št. 4: 51–73. Moses, Jonathon W. in Torbjørn L. Knutsen. 2007. Ways of Knowing: Compe- ting Methodologies in Social and Political Research. New York: Palgrave Macmillan. Munro, Ross H. 1992. »Awakening Dragon: The Real Danger in Asia Is Coming from China . « Policy Review 62: 10–16. Earl_FINAL.indd 354 28.11.2019 8:31:13 Razumevanje vzpona Kitajske v znanosti o mednarodnih odnosih Organski, Abramo F.K. 1961. »The power transition.« V International Politics and Foreign Policy, uredil James Rosenau. York: Free Press. Qin, Yaqing in Ling, W. 2008. »Structures, Processes, and the Socialization of Power: East Asian Community-building and the Rise of China.« V China’s Ascent, uredila R. S. Ross in Z. Feng, 115–38. New York: Cornell University Press. Qin, Yaqing. 2007. »Why is there no Chinese international relations theory?« International Relations of the Asia-Pacific, 7, št. 3: 313–340. ———. 2010. »International society as a process: institutions, identities, and China’s peaceful rise.« The Chinese Journal of International Politics 3, št. 2: 129–53. ———. 2011. »Development of International Relations theory in China: Pro- gress through debates.« International Relations of the Asia-Pacific 11: 355 231–57. ———. 2016. »A Relational Theory of World Politics.« International Studies Review 18, št. 1: 33–47. Ross, Robert S. 1995. »China and the Stability of East Asia.« V East Asia in Transition: Toward a New Regional Order, uredil Robert S. Ross, 106–7. Singapur: Insitute of Souteast Asian Studies. ———. 1997. »Bejing as a conservative power.« Foreign Affairs 76, št. 2: 33–44. ———. 2000. »The 1995-96 Taiwan Strait Confrontation: Coercion, Credibili- ty, and the Use of Force . « International Security 25, št. 2: 87–123. Ross, S. Robert in Zhu Feng. 2008. C hina's Ascent. New York: Cornell Universi- ty Press. Roy, Denny. 1996a. »China’s Threat Environment.« Security Dialogue 27, št. 4: 437–48. ———. 1996b. »The “China Threat” Issue: Major Arguments.« Asian Survey 36, št. 8: 758–71. Shambaugh, David. 1996. »China's Military: Real of Paper Tiger.« The Wa- shington Quarterly 19, št. 2: 19–36. ———. 2004/2005. China Engages Asia: Reshaping the Regional Order. Inter- national Security 29, št. 3: 64–99. ———. 2006. »Coping with a Conflicted China.« The Washington Quar- terly 34, št. 1: 7–27. Shih, Chih-yu. 2005. »Breeding a Reluctant Dragon: Can China Rise into Par- tnership and Away from Antagonism?« Review of International Studies 31: 755–74. Simon, Sheldon W. 1995. »Realism and neoliberalism: international relations theory and Southeast Asian security.« The Pacific Review 8, št. 1: 5–24. Earl_FINAL.indd 355 28.11.2019 8:31:13 Nina PEJIČ Timperlake Edward in William Triplett II. 1999. Red Dragon Rising. Washing- ton, DC: Regnery Publishing. Turner, Oliver. 2013. »‘Threatening’ China and US security: The International Politics of Identity.« Review of International Studies 39, št. 4: 1–22. Vivian, Anthony. 2017. »Review Essay: Destined for War: Can America and China Escape Thucydides’s Trap?« https://escholarship.org/uc/ item/686115z1 Waldron, Arthur. 2005. »The Rise of China: Military and Political Implicati- ons.« Review of International Studies 31: 715–33. Wang, Q. K. in Mark Blyth. 2013. »Constructivism and the study of interna- tional political economy in China.« Review of International Political Eco- nomy 20, št. 6: 1276–99. Whiting, Allen S. 2001. »China's Use of Force, 1950–96, and Taiwan.« Inter- 356 national Security 26, št. 2: 103–31. ———. 1995. »Chinese Nationalism and Foreign-Policy after Deng.« The Chi- na Quarterly 142: 295–316. Xing, Li. 2016. The Rise of China and the Capitalist World Order. London: Ro- utledge. Yee, Herbert in Ian Storey. 2002. The China Threat: Perceptions, Myths And Reality. London: Routledge. Zha, Daojiong. 2005. »Comment: Can China Rise?« Review of International Studies 31: 775–85. Earl_FINAL.indd 356 28.11.2019 8:31:13 MEDNARODNI ODNOSI Earl_FINAL.indd 357 28.11.2019 8:31:13 Earl_FINAL.indd 358 28.11.2019 8:31:13 Zlatko ŠABIČ Regionalizem v Vzhodni Aziji: smer jug-vzhod Povzetek Članek naslavlja integracijske procese v Vzhodni Aziji. S pomočjo analitičnega modela, prirejenega po Hettneju in Söderbaumu, avtor ugotavlja, da je regionalnost v tem delu sveta iz različnih razlogov neenakomerna in da stanja integracijskih procesov v Vzhodni Aziji ni mogoče razumeti brez poznavanja integracijskih procesov v Jugovzhodni Aziji, predvsem zato, ker sta regiji zelo povezani. Študija ugotavlja, da uporabljeni analitični model za proučevanje regionalnosti sicer ni optimističen glede nadaljnjega razvoja in- tegracijskega procesa v Vzhodni in tudi Jugovzhodni Aziji, da pa je odvisno od političnih dogajanj v prihodnosti (na primer sposobnost tamkajšnjih držav, da svoje spore rešujejo po mirni poti), ali bi se v prihodnje pri proučevanju tamkajšnjih regij raje osredotočili na tiste dejavnike integracije, ki presegajo klasično, medvladno sodelovanje. Ključne besede: Vzhodna Azija, Jugovzhodna Azija, regionalnost, ASEAN, TCS Abstract – Regionalism in East Asia: In the South-East Direction The article addresses integration processes in East Asia. Using the analytical model adap- ted from Hettne and Söderbaum (2000), the author concludes that the regionality in this part of the world is uneven for various reasons. Having examined those reasons, the author concludes that the state of the integration processes in East Asia cannot be Earl_FINAL.indd 359 28.11.2019 8:31:13 Zlatko ŠABIČ understood without the knowledge of the integration processes in South-East Asia, be- cause the two regions are highly interconnected. The author concludes that the analyti- cal model used for the study of regionness is not optimistic about the future of integra- tion process in East and South East Asia. However, he adds that much depends on future political events in the region, e.g. the ability of states from the region to solve disputes peacefully, and whether this model should rather be focused on integration factors that go beyond classic intergovernmental cooperation. Keywords: East Asia, South-East Asia, regionality, ASEAN, TCS 1 Uvod1 Bojko Bučar, eden prvih avtorjev v Sloveniji, ki je pisal o regionalizmu s perspektive mednarodnih odnosov, je fenomen regionalizma povzel v 360 enem stavku: »Mednarodno regionalno sodelovanje je mutatis mutan- dis staro kot človeška družba, le da se koncept mednarodnega in regionalne- ga v času in prostoru spreminja (Bučar 1993, 21).« V proučevanju, predvsem pa v sodobni praksi mednarodnih odnosov postaja zavedanje o pomenu re- gionalizma podrejeno »velikim témam«: globalizaciji, visoki politiki oziroma odnosu med velesilami in globalnemu povezovanju med različnimi akterji. V resnici pa se vsi ti procesi začnejo v določeni regiji; dolgoročno so regije tiste, ki uravnavajo globalne procese. Globalizacija, kot jo razumemo na zahodu, z vsemi normami in standardi, utelešeni v temeljnih mednarodnih dokumen- tih, kot je Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, je bila utemelje- na v eni regiji – Evropi. Ta je po dunajskem kongresu leta 1815, ki predstavlja začetek institucionalizacije mednarodne skupnosti prek mednarodnih orga- nizacij, ki so skrbele za razvoj globalnih standardov mednarodnega sodelova- nja, in še posebej v drugi polovici 20. stoletja, zahvaljujoč ugodnim trendom, predvsem zmagi ZDA v drugi svetovni vojni ter iz nje razvite strukturne moči, utemeljene na vojaški, gospodarski in tehnološki superiornosti (Strange 1988), začela univerzalizacijo evropskih temeljnih norm in vrednot (demo- kracija, človekove pravice, liberalizacija trgov). A v tem procesu ostale regije niso enakovredno sodelovale, predvsem zaradi specifičnega odnosa z Evro- po, obremenjenega s kolonizacijo. To ključno dejstvo je spregledal Fukuya- ma (1992), ko je slavil prevlado liberalizma nad ostalimi ideologijami, ki so se bodisi izpele (komunizem/socializem) bodisi izkazale kot katastrofalne 1 Iskreno se zahvaljujem soourednikoma, Jani S. Rošker in Andreju Bekešu, pa tudi vsem dru- gim, ki so poleg lektorice skrbno prebrali članek ter s svojimi pripombami obogatili njegove vsebine. Posebej izpostavljam Boštjana Bertalaniča, Sašo Istenič Kotar, Petro Roter in Silvijo Fister. Seveda pa nihče, razen mene, ni odgovoren za končno vsebino članka ter morebitne napake in spreglede, ki so se zgodili v njem. Earl_FINAL.indd 360 28.11.2019 8:31:13 Regionalizem v Vzhodni Aziji za napredek človeštva (fašizem in nacizem). »Konec zgodovine«, kot ga je spisal Fukuyama, je spet zgolj poglavje, ki ga je do leta 1991 pisala Evropa, natančneje njen zahodni del. Skepso glede Fukuyamove teze utrjuje tudi dej- stvo, da je razvoj regionalizma po letu 1945 bil bodisi aktivno spodbujen s strani evropskih oziroma zahodnih držav bodisi bil posledica dinamičnega ra- zvoja regionalizma v Evropi. Po koncu hladne vojne se znova definirajo tudi razlogi, zakaj regionalno sodelovati, pri čemer današnje spodbude za sodelo- vanje niso nujno identične s tistimi, ki jih promovira zahod. Cilj prispevka je proučiti stanje, v katerem se nahaja Vzhodna Azija, ki po vseh gospodarskih kazalcih in tveganosti politične nestabilnosti predstavlja svetovno žarišče, ki utegne usodno vplivati na nadaljnji razvoj mednarodne skupnosti. Na prvi pogled se zdi, da je Vzhodna Azija pravi antipod integracij- skim procesom po svetu; kot da bi v tej regiji vladala nekakšna institucional- 361 na praznina, ki ustvarja pogoje za politično nestabilnost in grožnjo varnosti širšemu območju. Na kakšen način pa je v primeru Vzhodne Azije sploh mogoče govoriti o insti- tucionalni praznini? Bi nas to, v primeru, da slednja dejansko obstaja, resnič- no moralo skrbeti, ali pa se glede potencialnih negativnih posledic te prazni- ne motimo? In če se, zakaj se? Kakšna je sploh dinamika regionalizacije Azije in v tem kontekstu Vzhodne Azije, ki v procesih globalizacije na dogajanja v širši regiji seveda ne more biti imuna? Odgovore na ta vprašanja bomo morali iskali ne samo v Vzhodni Aziji, ampak tudi v sosednjih območjih, ki imajo svo- jo dinamiko regionalnega razvoja, za katere pa je pomembno, da so za svoj razvoj obkrožene s stabilnim okoljem. Zaradi prostorskih omejitev se bomo osredotočili na Jugovzhodno Azijo, ki jo je mogoče oceniti za najbolj dinamič- no med vsemi deli Azije in geopolitično najpomembnejšo za Vzhodno Azijo. Za potrebe tega prispevka bo študija opravljena z analitičnim okvirjem, pri- rejenim na podlagi klasifikacije, ki jo uvedeta Hettne in Söderbaum (2000). Spoznanja, ki jih bomo pridobili s tem modelom, bomo sintetizirali in opravili sklepno analizo »stanja« vzhodno- in jugovzhodnoazijske regije ter posledice tega stanja za procese in odnose v tem delu sveta. Izbira in proučevanje obeh regij hkrati nista naključna, saj, kot že prej argumentirano, stanja integracijskih procesov v Vzhodni Aziji ni mogoče razumeti brez hkratnega proučevanja inte- gracijskih procesov na jugovzhodu. In obratno. Pristop je mogoče primerjati s kitajsko tradicionalno medicino. Zahodna medicina se osredotoča na odpravo simptomov (bolečin) na točno določenem delu telesa. Ko so simptomi odprav- ljeni in bolečina mine, je zanjo naloga opravljena. Kitajska medicina pa na teža- ve posameznega dela telesa gleda kot na le eno od številnih med seboj tesno Earl_FINAL.indd 361 28.11.2019 8:31:13 Zlatko ŠABIČ povezanih poglavij v knjigi, ki predstavlja celotno človeško telo. Tak, holistični pristop bo ubran tudi pri obravnavi regionalizma v Vzhodni Aziji. Problem oziro- ma »bolezen«, ki jo želimo nasloviti, je institucionalna praznina regij, posledice te praznine in kako jo nadzorovati, če že ne odpraviti. Gre za stanje, ko entitete v dani regiji zaradi sklopa identificiranih dejavnikov niso sposobne ne funkcio- nalnega ne vrednostnega prestopa v višje stopnje integracije. Zaradi te prazni- ne, statusa quo v integracijskem procesu, v regiji vlada ena sama govorica, ki jo razumejo tamkajšnje entitete, ki rešujejo medsebojne probleme: govorica moči, prestiža in ne nazadnje orožja.2 2 Opredelitev têrminov in predstavitev analitičnega okvirja 362 Proučevanje regij z vidika discipline mednarodnih odnosov je kompleksno delo, kar dokazuje že način tvorjenja definicije fenomena. Têrmin »regija« ima v različnih znanostih oziroma disciplinah različno vsebino. Tako je med drugim mogoče govoriti o geografskih, kulturnih in etničnih regijah (Bučar 1993, 41). Zdi se pa, da neodvisno od discipline težko določimo meje neke regije. Že geografsko območje je lahko silno raznoliko, tako da kriterija, kako veliko mora biti, da mu lahko rečemo regija, ni mogoče opredeliti. Regijo lahko opredeli tudi kombinacija raznih značilnosti. Morda je pri reševanju problema opredelitve regije najbližje pristop Fawcettove (2005, 24), ki pra- vi, da bomo regijo lahko prepoznali šele takrat, ko bomo v analizo vključili proučevanje družbenih odnosov, interakcije med različnimi akterji in raven institucionalizacije. Takrat utegnemo razumeti, zakaj je, na primer, Beneluks mogoče prepoznati kot regijo, pa čeprav jo sestavljajo samo tri države (Gro- enendijk 2011), zakaj je Sredozemlje, kljub večtisočletni zgodovini, še vedno zgolj nekakšna »regija v nastajanju« (Bojinović 2009; Šabič in Bojinović 2007; Bojinović Fenko 2012) in zakaj še kar poteka razprava o tem, kje se začne in konča Evropa ali, če vzamemo območje, ki obkroža Slovenijo, kje se začne in konča srednja Evropa (Šabič in Drulák 2012). V literaturi o mednarodnih odnosih, ki se usmerja na proučevanje regij, se po- gosto pojavlja têrmin »regionalizem«. V splošnem o regionalizmu govorimo takrat, ko je naš subjekt proučevanja območje, ki je večje od države in ki je 2 Za lažjo predstavo in z namenom prepričati, da institucionalne praznine ne kaže podcenjeva- ti, se kaže spomniti na vojno v nekdanji Jugoslaviji. Novo nastalega položaja, ko so nekdanje republike postale samostojne države, ni spremljala hkratna izgradnja medvladnih institucij, obstoječa (zahodno)evropska institucionalna arhitektura pa na takojšnjo integracijo držav za- hodne balkanske regije ni bila pripravljena: posledica je bila krvava vojna. Earl_FINAL.indd 362 28.11.2019 8:31:13 Regionalizem v Vzhodni Aziji rezultat določene potrebe po regionalni ureditvi, kot jo izrazijo tamkajšnji ak- terji. V tem kontekstu avtorji govorijo o tako imenovanem starem in novem regionalizmu (Väyrynen 2003). O regionalizmu na stari način, utemeljenem na klasični realistični teoriji, je bilo mogoče govoriti le skozi prizmo držav kot temeljne enote mednarodnih odnosov. Novi regionalizem, ki je proizvod libe- ralnega pogleda na mednarodne odnose, pa poleg držav vključuje še druge akterje, kot so nevladne organizacije, podjetja in podobno. V tem kontekstu lahko regionalizem definiramo kot »strukture, procese in ureditve s ciljem do- seči večjo koherentnost v določeni regiji v smislu gospodarskih, političnih, var- nostnih, družbeno-kulturnih in drugih povezav« (Dent 2016, 8).3 Evropska unija je produkt liberalizma, in se jo kot tako lahko analizira v kontekstu novega regi- onalizma. Vendar s tem, ko opredelimo fenomen regionalizma, novega ali sta- rega, še ne odgovorimo na vprašanje, kako do regionalizma sploh pride. Zato 363 avtorji poudarjajo, da je na fenomen regionalizma treba gledati predvsem kot na proces. Ko želijo to poudariti, avtorji govorijo o regionalizaciji (Fawcett 2005, 25; Hettne in Söderbaum 2000, 457–458). Gre za niz bolj ali manj institucionali- ziranih interakcij med akterji, ki na podlagi bolj ali manj spontanih pritiskov vo- dijo do večjega medsebojnega sodelovanja, pa tudi do konfliktov, ki te procese lahko zavrejo ali povsem zaustavijo. Če povzamemo vse tri têrmine na primeru Evropske unije, potem lahko rečemo: vemo, da, gledano geografsko, Evropo kaže šteti med regije. Vemo, da imamo v Evropi dober primer regionalizma: Evropsko unijo. Vemo, da v Evropi poteka proces regionalizacije, ki je najbolj viden prav na primeru Evropske unije. Vemo, da je ta proces potekal uspešno, kljub posamičnim težavam, ki so zavirale integracijo. Česar ne vemo – ali si ne želimo vedeti –, je, ali obstaja »konec« procesa in kakšne so posledice konca procesa. Zato je nujno, da nenehno spremljamo razvoj regije z analitičnimi pri- jemi, ki nam pomagajo razumeti stanje, v katerem se regija nahaja na določeni razvojni stopnji, in dejavnike, ki na ta razvoj vplivajo. Na podoben način lahko proučujemo tudi Vzhodno Azijo. Načeloma velja nas- lednje: ko govorimo o Vzhodni Aziji, imamo v mislih Kitajsko s Hongkongom, 3 Dihotomija med starim in novim regionalizmom ni nujno sestavni del vsakega raziskovalnega načrta. Wallerstein, na primer, ne vidi nič novega ali starega v regionalizmu; regionalizem je en sam, potreba po regionalni ureditvi pa ima jasen kontekst in namen. Zanj so regije ob- močja, kjer prevladujeta en jezik komunikacije in ena vera. Po tej interpretaciji teh območij ni veliko. Poleg Evrope Wallerstein v to skupino šteje še Kitajsko, Indijo in Perzijo ter arabski svet (Wallerstein 2004, 8). Bistvo njihovega regionalizma je v tem, da so se obnašale (ali se obnašajo) kot imperiji, celoten smisel in namen njihovih birokracij pa je (bilo) oblikovanje institucionalnega dizajna, ki omogoča krepitev kohezivnosti regije s spodbujanjem skupnega jezika, skupne vere in skupnih navad. Edina prava razlika med regijami je tako lahko zgolj v njihovi relativni moči na različnih področjih, predvsem na vojaško-tehnološkem, kjer enkrat prevladuje ena, spet drugič druga regija (ibid., 8–9). Earl_FINAL.indd 363 28.11.2019 8:31:13 Zlatko ŠABIČ Japonsko, obe Koreji in Tajvan4 (Kiprop 2018). Vendar pri tem kaže opozoriti, da nikakor ni nujno, da se vsi avtorji strinjajo s tako definicijo. Kiprop (ibid.), tako kot drugi avtorji (poleg že omenjenega Bučarja, na primer Hettne 2005, 544), opozarjajo, da je vse odvisno od tega, kaj v danem kontekstu razumemo kot regijo. Če vzamemo preprost primer – Vietnam je »politično in kulturno tesno povezan z Vzhodno Azijo, čeprav je, geografsko gledano, del Jugovzhodne Azi- je. Prav tako Vzhodne Azije tudi ne gre mešati z Daljnim vzhodom; ta têrmin se nanaša na razdaljo med Evropo in Azijo, ne na določeno regijo v Aziji« (Kiprop 2018). Nekateri avtorji (Cai 2010, 4; McDougall 2008, 42; Dent 2016, 5) Vzhod- no Azijo sicer pojmujejo širše oziroma jo delijo na dve podregiji: jugovzhodno (ta vključuje Indonezijo, Malezijo, Filipine, Singapur, Tajsko, Brunej, Vietnam, Kambodžo, Laos in Mjanmar) ter severovzhodno (ta vključuje Japonsko, Kitaj- sko s Hongkongom, obe Koreji, Tajvan in Mongolijo). Kakorkoli že, tudi s kratkim 364 prikazom težav pri opredelitvi vzhodnoazijske regije lahko samo ugotovimo, da ni splošne definicije regije in da različne regije po svetu prepoznavamo po raz- ličnih kriterijih. Zato kaže pritrditi Hettnejevemu predlogu, kako povzeti zgornje in številne druge dileme v zvezi z definicijo regije. Pravi, »da 'naravnih' regij ni; njihove definicije se razlikujejo glede na vprašanje ali predmet proučevanja […]. Ključno je tudi, kako politični akterji dojemajo in interpretirajo idejo regije […]. Vse regije so v resnici družbeni konstrukti in zato nenehno podvržene po- litizaciji« (Hettne 2005, 544). V tem kontekstu bo tudi pričujoči prispevek ubral svoj kriterij pri definiciji Vzhodne in Jugovzhodne Azije. Izhajal bo iz delovne- ga dogovora med ustanovitelji Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo ( East Asia Resource Library – EARL), dogovora, ki je navdihnil tudi izdajo zbornika. Ta sledi pristopu, kjer je Jugovzhodna Azija ločena od Vzhodne, delitev držav pa, z izjemo Mongolije, ostaja ista.5 Analitično orodje, ki bo uporabljeno za pričujočo analizo, je utemeljeno na predpostavki, da »regija« ni nekaj samo po sebi umevnega. Regija nastaja in 4 Tajvan na splošno ni priznan kot samostojna država, Kitajska pa ga smatra kot del svojega te- ritorija. Vendar pa po mednarodnem pravu, natančneje skladno s prvim členom Konvencije iz Montevidea o pravicah in dolžnostih držav (podpisane 26. decembra 1933, v veljavi od 26. de- cembra 1934), Tajvan še vedno izpolnjuje vse atribute za državnost. Poleg definiranega teritorija, prebivalstva in delujoče vlade Tajvan namreč neguje tudi diplomatske odnose, resda z majhnim številom držav (MOFA 2019). Čeprav ni splošno priznan, pa, kot poudarja Lim (2014, 3), »Tajvan v praksi dejansko izvaja pristojnost nad svojim teritorijem in prebivalstvom […] efektivno obvladuje vse gospodarske in politične procese, tako kot vsaka priznana država«. V vseh najpomembnejših državah sveta ima Tajvan svoja de facto predstavništva, medtem ko številne države gostiteljice Taj- van de facto obravnavajo ločeno od Kitajske. Glede na to, da torej analitiki v svojem proučevanju Vzhodne Azije lahko identificirajo specifične interese Tajvana, kljub njegovi mednarodni izolaciji, je za potrebe tega prispevka Tajvan smiselno obravnavati kot samostojnega akterja. 5 Več na https://www.fdv.uni-lj.si/en/library/earl. Earl_FINAL.indd 364 28.11.2019 8:31:13 Regionalizem v Vzhodni Aziji se razvija kot rezultat integracijskih procesov med državami, morda tudi med drugimi akterji, odvisno od tega, kako tesno so se države pripravljene povezo- vati med seboj. Ti procesi potekajo v več fazah, vsaka med njimi pa označuje stanje regionalnosti, kot je prikazano v nadaljevanju (Prikaz 1). Regionalna družba (formalizacija medsebojnih odnosov) Regionalna skupnost Regionalni kompleks (oblika organiziranja, (vzpostavljanje ki izhaja iz vse večje regionalnih identitet) konvergence norm in vrednot) 365 Regija v geografskem Regionalnost »Regija-država« smislu (z jasno razvidno iden- (brez organizirane titeto in sposobnostjo družbe) akterstva navzven) Prikaz 1: Elementi regionalnosti (prirejeno po Hettne in Söderbaum 2000). O regionalnosti je treba začeti govoriti z omembo regije v geografskem smislu, saj nobena družba ne more obstajati brez teritorija. Posamezne skupnosti lahko prebivajo ločeno druga od druge in se razvijajo same zase kot samostojne, suverene enote (države). Šele ko se začnejo vzpostavljati odnosi med njimi, morda celo na podlagi pripoznane skupne identitete, lahko začnemo govoriti o regionalnem kompleksu. V Evropi se je utrdi- lo krščanstvo kot temelj evropske identitete in se ohranilo vse do danes (Hettne in Söderbaum 2000, 463). Toda v kontekstu regionalnega komple- ksa so tovrstna »veziva« zelo šibka; prevladuje sebično ravnanje držav, boj za prestiž in moč, občutka za skupnost, utemeljenega na solidarnosti, ni. Za avtorje, ki pripadajo realistični teoriji mednarodnih odnosov, drugačen svet sploh ne obstaja oziroma je v domeni utopije (Carr 1978; Morgenthau 1968). V najboljšem primeru se kot »skupni« oblikuje regionalni varnostni kompleks, namenjen omejitvi vojn kot sredstva zunanje politike. Primer takšne primitivne faze regionalnosti je v Evropi leta 1815 vzpostavljen kon- gres (koncert) velikih sil.6 6 Bistvo kongresa oziroma koncerta države je v tem, da od držav zahteva zasledovanje dogo- vorjenih ciljev oziroma politik, vendar to držav, ki so se zavezale k sodelovanju v kongresu, v ničemer ne odvezuje od zasledovanja lastnih interesov (Väyrynen 2003, 29). Earl_FINAL.indd 365 28.11.2019 8:31:13 Zlatko ŠABIČ Koncept regionalne družbe je najlažje razumeti s pomočjo tako imenova- ne angleške šole razumevanja mednarodnih odnosov (Bull 1977). V tej fazi regionalnosti suverenost držav ostaja ključna kategorija, toda v njej države sprejmejo določena pravila obnašanja in ravnanja, ki jih uteleša mednarodno pravo. V tej fazi poleg držav nastopajo še drugi akterji, kot so mednarodne vladne in nevladne organizacije ter transnacionalna podjetja, ki težijo k so- delovanju zunaj države, a hkrati prevzemajo vse pomembnejšo vlogo v regiji. Ta stopnja regionalnosti je v mednarodnih odnosih tudi najbolj zastopana. Regije postajajo vse bolj formalizirane – temelj še vedno predstavljajo države, ki pa v teh odnosih niso več statične; pripravljene so tudi na to, da se v korist (regionalnega) sodelovanja odrečejo delu svoje suverenosti. Obe Ameriki, na primer, povezuje Organizacija ameriških držav (Bloom 2008), znotraj regije pa so se oblikovale nove pobude, kjer se države načeloma odrekajo delu svo- 366 je suverenosti, kot je MERCOSUR ( Mercado Común del Sur – Skupni trg juga) (Gardini 2010). Z nedavno vrnitvijo Maroka v članstvo je Afriška unija potrdila svoj status osrednje regionalne organizacije na tistem območju (Makinda in Okumu 2008), vendar sta tam z vidika analize (sub)regionalnega povezovanja med državami zanimivejša ECOWAS ( Economic Community of West African States – Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav) in SADC ( Southern African Development Community – Južnoafriška razvojna skupnost) (Page in Bilal 2001; Ngoma 2003). Naslednjo fazo regionalnosti Hettne in Söderbaum (2000, 466) imenujeta re- gionalna skupnost. Gre za regijo, ki se vse bolj »spreminja v aktivni subjekt, z razvidno identiteto in […] vse bolj kompatibilnimi idejami, organiziranostjo in potekom [odločevalskih] procesov znotraj […] regije«. Primer regije, ki je v takšni fazi razvoja, je Nordijski svet (Best 2004, 11). Za zadnjo stopnjo regio- nalnosti, ki jo Hettne in Söderbaum (2000, 467) poimenujeta »regija-država«, pa velja, kot pove že ime samo, da gre za stanje, kjer države svojo suverenost aktivno, vendar še vedno postopno in skladno z nacionalnimi interesi držav prenašajo na novo politično entiteto. To ne pomeni, da se suverenosti v ce- loti odrečejo; v takem primeru ne bi govorili o »regiji-državi«, ampak samo o (novi) državi. Primernejše je govoriti o novi kakovosti regionalne organizacije, kjer glavni odločevalci niso več samo države. Gre za večplastno odločanje, v katero so vključeni tudi drugi akterji (na primer parlamentarni predstavniki) in kjer se uvaja funkcionalna razporeditev pristojnosti; odločitve, ki so občega pomena za »regijo-državo«, se centralizirajo, vse druge odločitve pa se obli- kujejo in sprejemajo lokalno. V Evropski uniji, ki je trenutno edini primer tako močno integrirane regije, takšen način oblikovanja in sprejemanja odločitev utemeljuje načelo subsidiarnosti (Føllesdal 1998). Earl_FINAL.indd 366 28.11.2019 8:31:13 Regionalizem v Vzhodni Aziji 3 Regionalnost Vzhodne Azije V političnem smislu Hettne in Söderbaum (2000, 464) Vzhodno Azijo vidita kot primitivno regijo kljub dinamičnemu medsebojnemu trgovanju tamkaj- šnjih držav. Vendar je tu treba biti previden. Vzhodna Azija je namreč spe- cifična regija, ki je ni mogoče ne proučevati ne razumeti, če ob tem ne upo- števamo regionalnosti Jugovzhodne Azije. Priče smo namreč dvema precej različnima dinamikama regionalnega povezovanja, ki pa se med seboj vseeno prepletata in temu območju morda lahko data kohezivnost, ki bi, ob drugih procesih, ki vplivajo na integracijo v regiji in jih pričujoči članek zaradi ome- jenosti s prostorom ni mogel zajeti,7 lahko obstala tudi dolgoročno. Zato se bomo v nadaljevanju najprej posvetili prav Jugovzhodni Aziji. 367 3.1 Jugovzhodna Azija 3.1.1 Ideja ali proces? Ko govorimo o regionalnosti v Jugovzhodni Aziji, se analize praviloma zač- nejo pri Združenju držav Jugovzhodne Azije ( Association of Southeast Asian Nations – ASEAN), nastalem leta 1967. Korenine te integracije segajo v Or- ganizacijo jugovzhodnoazijske pogodbe ( Southeast Asia Treaty Organisation – SEATO), nastale leta 1954, ki naj bi izvajala aktivnosti kolektivne obrambe, primerljive tistim, ki jo je v Evropi opravljala zveza Nato. SEATO je razpadel, ASEAN je obstal in se še razvija. O ASEAN-u bo več govora šele v nadaljeva- nju, saj o njem ne moremo govoriti prej, preden ne spoznamo okoliščin, ki so vplivale in vplivajo na razvoj te osrednje jugovzhodnoazijske organizacije. 7 Ta poudarek je za našo analizo zelo pomemben. Nekateri avtorji namreč izpostavijo, da v trenutku, ko svoj pogled na regionalnost razširimo in upoštevamo tudi druge vidike integra- cije, lahko ugotovimo, da sta tako Vzhodna kot Jugovzhodna Azija veliko bolj povezani, na primer zaradi povečane trgovine, tujih neposrednih investicij, prenosa tehnologije, bančni- štva in podobno, celo do te mere, da predstavljata pomembno protiutež nezaupanju, ki se ustvarja med državami regije (Pempel 2005, 2–3). Temu mnenju lahko pritrdimo le delno, iz več razlogov. Prvič, dinamično trgovanje kot »protiutež« nezaupanju med državami ima večjo težo v Jugovzhodni Aziji. Nezaupanje med državami Vzhodne Azije ima drugačno in dolgo zgodovino, povezano s hudimi travmami, ki jih pragmatizem, ki vodi v različne oblike gospodarskega sodelovanja in povezovanja, ne odpravi tako zlahka. Drugič, odprto vprašanje ostaja, ali so države pripravljene zaradi prednosti in pridobiti, ki jih prinaša povezovanje na gospodarsko-tehnološkem področju, žrtvovati specifične državne interese, kot je kitajski gle- de Tajvana. In tretjič, gospodarske vezi niso nujno edine, ki bi jih bilo treba upoštevati pri širši analizi kompleksnosti (jugo)vzhodnoazijske regije, če bi prostor, namenjen za ta prispevek, to omogočal. Takšna analiza, na primer, ne bi mogla zaobiti vloge konfucijanstva kot dejavnika povezovanja na tem območju (Rošker 2016). Earl_FINAL.indd 367 28.11.2019 8:31:13 Zlatko ŠABIČ Nastanek ASEAN-a je uradno oznanjen kot izraz volje Indonezije, Malezije, Filipinov, Singapurja in Tajske, ki so 8. avgusta 1967 podpisali bangkoško de- klaracijo.8 V njej so izrekle svojo pripadnost jugovzhodnoazijski regiji in po- trdile, da imajo namen v organizacijo sprejeti vse države, ki so po njihovem del te regije. Teh, ki »pripadajo« regiji, je deset,9 zadnja med njimi, ki je bila sprejeta v članstvo, je bila Kambodža, in sicer leta 1999. Seveda percepcija o pripadnosti jugovzhodnoazijski regiji ni nastala sama od sebe. Njen razvoj ima globlje korenine, ki jih moramo poznati, če želimo razumeti regionalizem v tem delu Azije. Glede na obstoječo literaturo bi lahko rekli, da nastanek in razvoj jugovzhodnoazijske regije obravnavata dve struji. Prva temelji na kon- cipiranju regionalnosti oziroma regije kot ideje. V tem kontekstu poudarja po- men eksogenih dejavnikov, ki krepijo zavest o regiji in približevanje uresničitvi ideje o regiji. Druga struja izhaja iz regionalnosti kot rezultata določenega 368 procesa. Zatrjuje, da je dandanes Jugovzhodna Azija regija oziroma têrmin, o katerem se nihče več ne sprašuje, predvsem zaradi tega, ker sta razvoj regije in njena institucionalizacija prek ASEAN-a zgolj posledica procesov utrjevanja jugovzhodnoazijske identitete, ki so zagon dobile po koncu druge svetovne vojne, še posebej pa po koncu hladne vojne. Tako Charrier, ki pripada prvi struji, pravi, da se je Jugovzhodna Azija kot ideja začela razvijati šele v začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja »kot rezultat anglo-ameriškega prizadevanja razviti območne študije ( area studies) kot le- gitimnega in pomembnega področja proučevanja« (Charrier 2001, 317). V tistem času je tako nastalo kar nekaj publikacij, ki so se v naslovu sklicevale na »Jugovzhodno Azijo«. Glede na dejstvo, da v tistem času še ni bilo razvite splošne percepcije o Jugovzhodni Aziji kot specifični politični entiteti, je torej raziskovalni interes za to območje odigral pomembno vlogo pri nadaljnjem koncipiranju (konstrukciji) regije, sploh ko je postalo jasno, da bo drugo sve- tovno vojno nadomestila nova, tokrat hladna vojna. V geopolitičnem smislu je sicer Vzhodna Azija postala strateško zelo pomembna za ZDA že prej, v času druge svetovne vojne, zaradi obrambe proti Japonski, in pozneje zaradi preprečevanja širitve vpliva komunizma, bodisi s strani Sovjetske zveze bodisi s strani Kitajske. V ta namen je bilo leta 1943 ustanovljeno Vzhodnoazijsko poveljstvo ( Southeast Asia Command – SEAC), ki je delovalo do leta 1946, pozneje, leta 1954, pa SEATO. Po drugi strani pa Acharya poudarja, da so eksogeni dejavniki pri oblikovanju jugovzhodnoazijske regije imeli marginalno vlogo. Zagovarja, da bi pri analizi 8 Besedilo deklaracije je na voljo na https://asean.org/the-asean-declaration-bangkok-decla- ration-bangkok-8-august-1967/. 9 Poleg prej omenjenih držav so to še Brunej, Kambodža, Laos, Mjanmar in Vietnam. Earl_FINAL.indd 368 28.11.2019 8:31:14 Regionalizem v Vzhodni Aziji (ne)obstoja regije moral biti večji poudarek dan vprašanju (ne)obstoja iden- titete. Ta ne nastaja z nekakšnim dekretom, ampak je produkt določenega procesa. Povedano drugače, raziskovalci bi se bolj kot na zunanje akterje in dejavnike morali osredotočati na to, ali in kako tamkajšnji prebivalci razvijajo ter v končni fazi ponotranjajo Jugovzhodno Azijo kot »svojo« regijo (Acharya 1999, 56). Po njegovem mnenju je ta proces mogoče prepoznati že od pred- kolonialnega obdobja naprej, med 7. in 14. stoletjem, ki je, sicer v rudimen- tarni obliki, že poznalo regionalni meddržavni sistem (ibid., 58–59). Pomemb- na dejavnika sta bila tudi medsebojno trgovanje in uporaba malajščine kot univerzalnega jezika za sporazumevanje med tamkajšnjimi trgovci (ibid., 60). Med endogene dejavnike je treba šteti tudi razvoj političnih sistemov v re- giji. Vse države Vzhodne in Jugovzhodne Azije so bile namreč večji del svoje zgodovine bolj ali manj avtokratske. Praksa je pokazala, da je njihova vloga 369 lahko pozitivna ali negativna. Kot bomo videli v nadaljevanju, je nedemokra- tičnost držav v Jugovzhodni Aziji ovira za njihovo tesnejše povezovanje. Toda prav tamkajšnji avtokrati so največji zagovorniki regionalnega organiziranja jugovzhodnoazijske regije, saj z uveljavljanjem neformalnega odločanja v re- gionalnih institucijah netransparentnost in elitizem iz notranjepolitične sfere lažje prenašajo na mednarodno raven (Rock 2016, 22).10 Čeprav vzhodnoazij- ska regija niti približno ni tako razvita kot jugovzhodnoazijska, pa so vzorci obnašanja primerljivi. Na vzhodu dvema pomembnima državama (Kitajski in Severni Koreji) vladata avtokrata z malo ali nič posluha za interese sosednjih (in drugih) držav. Po drugi strani pa se vsaj za zdaj ne ena ne druga država nis- ta odločili za vojaški spopad kot sredstvo za uresničevanje svojih ciljev znotraj regije (Ross in Li 2016). 3.1.2 Dejavniki oblikovanja jugovzhodnoazijske regije Katera od obeh struj ima prav? Lahko bi rekli, da so njuni izsledki del ene in iste zgodbe. Razvoj jugovzhodnoazijske regije je posledica tako eksogenih kot endogenih dejavnikov. Tako, recimo, Wang (2004, xvii-xviii) pravi, da bi težko našli regijo, ki bi bila tako zelo fragmentirana kot prav jugovzhodnoazijska. Konceptualna zmeda, ki spočetka sploh ni poznala têrmina »Jugovzhodna Azija« (se je pa govorilo, na primer, o »indokitajski«), se je končala šele, ko je regija z izbruhom druge svetovne vojne dobila skupnega zunanjega sovražni- ka: Japonsko, ki je želela ustvariti »veliko Vzhodno Azijo«. Zahodni zavezniki so kot odgovor organizirali vojaške sile pod vodstvom že omenjenega SEAC s sedežem v Šrilanki (tedanjem Cejlonu). Tako je regija dobila strateško težo in 10 Več o tem v razpravi o ASEAN-u v nadaljevanju članka. Earl_FINAL.indd 369 28.11.2019 8:31:14 Zlatko ŠABIČ ime (Wang 2004, xvii). Zaradi izbruha hladne vojne je koncept jugovzhodno- azijske regije dobil nove politične konotacije, saj je postal sestavni del ameri- ške zunanje politike po letu 1949, ko je Kitajska dobila komunistično oblast. Jugovzhodna Azija je od takrat naprej postala del političnega in vojaškega jezika v hladni vojni. V ZDA se je že od druge polovice štiridesetih let prejšnjega stoletja têrmin »Jugovzhodna Azija« uvajal na vseh ravneh, od specializiranih uradov ame- riškega ministrstva za zunanje zadeve, programov fundacij do študijskih pro- gramov na univerzah (Charrier 2001, 324–325). Zdelo se je, da se je ameriški interes za regijo manifestiral leta 1954 s pogodbo iz Manile, s katero so dr- žave podpisnice ustanovile SEATO.11 Organizacija je bila del verige ameriških zaveznic in organizacij kolektivne obrambe12, katerih namen je bil obkroži- 370 ti Sovjetsko zvezo in Kitajsko.13 Vendar ta organizacija, če jo obravnavamo zgolj v kontekstu pričujočega članka, ni imela posebej velikega učinka, ne za obrambno sposobnost ne za kohezivnost Jugovzhodne Azije. Odgovornost za to lahko večinoma pripišemo kar ZDA oziroma zahodnim zaveznikom, ki so imeli interese v tamkajšnjem delu sveta, vendar ne takih, da bi pomagale krepiti regionalne institucije. ZDA je bilo za zavarovanje njenih interesov do- volj že sodelovanje z Japonsko, pa tudi sicer v domači politiki do »projekta SEATO« ni bilo posebne afinitete (Hemmer in Katzenstein 2002). Zato zaveze, ki so jih države članice sprejele z Manilsko deklaracijo (v političnem smislu je bila organizacija komaj kaj več kot posvetovalno telo), niso bile primerlji- ve s tistimi, ki so jih države sprejele z Washingtonsko pogodbo leta 1949, ki je ustanovila zvezo Nato za namene obrambe ameriških/zahodnih interesov v Evropi.14 Članstvo v SEATO tudi ni bilo povsem regijsko, saj ni vključevalo 11 Besedilo pogodbe je na voljo na http://avalon.law.yale.edu/20th_century/usmu003.asp. 12 Poenostavljeno povedano se države članice organizacije kolektivne obrambe zavežejo, da bodo katerikoli članici, ki bo vojaško ogrožena, takoj priskočile na pomoč. Države članice organizacije kolektivne obrambe se ne čutijo tako odgovorne za nobeno drugo državo. 13 Poleg SEATO in NATO so v petdesetih letih prejšnjega stoletja nastale še CENTO (Bagdad- ski pakt oziroma Central Treaty Organization, 1955) ter povezava ZDA, Avstralije in Nove Zelandije (ANZUS – The Australia, New Zealand, United States Security Treaty, 1951). Kot pomembna člena v tej verigi zaveznikov sta bila vključena tudi Japonska in Tajvan. Takšno institucionaliziranje kolektivne obrambe je navdihnila Spykmanova geopolitična teorija peri- fernega območja ( Rimland), ki poudarja nadzorovanje nasprotnika na strateških območjih na oziroma v bližini njegovih meja (Spykman 2008), in ne prizadevanje za njegov vojaški poraz, kot to zapoveduje Mackinderjeva teorija nadzora nad »Svetovnim središčem« (Mackinder 1904). Geopolitika je vse do danes ostala sestavni del premislekov o razvoju in dinamiki med- narodnih odnosov (Belovič 2014). 14 Načelo kolektivne obrambe je v petem članu Washingtonske pogodbe opredeljeno takole: »Pogodbenice soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Earl_FINAL.indd 370 28.11.2019 8:31:14 Regionalizem v Vzhodni Aziji samo jugovzhodnoazijskih držav. Če torej odštejemo prej omenjene geopo- litične razloge za ustanovitev SEATO in pripišemo dejstvo, da organizacija ni zagotavljala kolektivne obrambe, ni bilo nikakršno presenečenje, da je or- ganizacija delovala le dobri dve desetletji (do leta 1977). Svojo vlogo je pri propadu SEATO odigrala tudi vietnamska vojna.15 Delovanje in dolgoročno perspektivo SEATO je dodatno onemogočalo tudi razvijajoče se okolje, v ka- terem je organizacija nastala. Ves čas hladne vojne je Jugovzhodna Azija na- mreč bila zaželen plen ne samo ameriško-britanskih, temveč tudi sovjetsko- -kitajskih interesov. Križanje teh interesov je pomenilo križanje kapitalistične in komunistične ideologije, ki je v posameznih državah regije terjalo življenja stotisočev, če ne milijonov ljudi.16 Regijo so pretresali tudi pokolonialni te- ritorialni spori ter prizadevanja za prevlado v regiji med Filipini, Indonezijo in Malajo oziroma Malezijo (Sussman 1983). Vendar se je med sovražnimi 371 državami postopoma začela krepiti zavest, da bi lahko regija o svoji usodi od- ločala tudi sama, ne prek posrednikov iz tedanjih velesil, akterstvo pa bi lahko krepila s tesnejšim medsebojnim gospodarskim sodelovanjem. Ta proces se je začel z ustanovitvijo ASEAN-a, končal pa s koncem hladne vojne, ko so se ASEAN-u priključile države, ki so pripadale komunističnemu bloku: Vietnam, Laos, Mjanmar in Kambodža (Wang 2004, xviii). 3.1.3 ASEAN Potem ko je postalo jasno, da je vloga SEATO v regiji precej omejena, so države regije začele razmišljati o tem, kako bi se organizirale. Prvi rezultat teh pogovorov je bila ustanovitev Združenja vzhodne Azije ( Association of Southeast Asia – ASA) leta 1961. Članice ASA so bile Filipini, Malajska fe- deracija (od leta 1963 Malezija) in Tajska. ASA je vredna omembe zato, ker države iz regije v okviru te mednarodne organizacije prvič začnejo govoriti o medsebojnem gospodarskem povezovanju. Podoben poudarek je imel Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice, in zaradi tega soglašajo, da bo v primeru takega oboroženega napada vsaka od njih pomagala […] tako napadeni pogodbenici ali pogodbeni- cam s [takojšnjimi ukrepi] […], vključno z uporabo oborožene sile, da se ponovno vzpostavi in ohranja varnost severnoatlantskega območja.« Manilska pogodba take zaveze ne vključuje. V primeru oboroženega napada na katero od držav članic je tako predvideno, da bo vsaka med njimi »[…] ravnala v skladu z nacionalno zakonodajo (4. člen)«. 15 Tako sta imeli dve članici SEATO povsem drugačne poglede na Vietnam; Francija se je zavzemala za njegovo nevtralnost, ZDA pa za vojaško posredovanje (Selat 2013, 126). 16 Tako je, na primer, pogrom nad pripadniki komunistične partije v Indoneziji in njihovimi simpatizerji v letih od 1965 do 1966 terjal vsaj 500.000 žrtev (Beech 2017), medtem ko je nasilje nad prebivalci Kambodže za časa (straho)vlade Rdečih Kmerov, ki je terjalo skoraj dva milijona življenj, označeno kot genocid (Beech 2018). Earl_FINAL.indd 371 28.11.2019 8:31:14 Zlatko ŠABIČ Maphilindo, ki so ga leta 1963 na pobudo tedanjega filipinskega predsedni- ka Macapagala ustanovili Malajska federacija, Filipini in Indonezija. Vendar je zaradi številnih političnih napetosti, ki so vključevale teritorialne spore, izpodbijanje legitimnosti nastajanja novih držav in spopade na etnično-ver- ski podlagi (Acharya 2009, 57) Maphilindo propadel v istem letu, kot so ga ustanovili (Milne 1963), ASA pa je leta 1967 svoje mesto prepustila ASEAN- -u. Si pa ta moment »prehoda« iz ene organizacije v drugo zasluži posebno pozornost. Namreč, kot pravi Pollard, je bil temeljni očitek ASA v tem, da gre primarno za prozahodno organizacijo z zelo jasnim političnim name- nom – boj proti komunizmu. Države članice ASEAN-a so se od tega hotele do določene mere distancirati (Pollard 1970, 254). Na samem začetku še ni bilo jasno, v katero smer bo šel razvoj ASEAN-a. Čas je pokazal, da so države članice s svojimi poudarki iz bangkoške deklaracije, ki jasno izpostavljajo di- 372 namično gospodarsko sodelovanje ter že omenjeno krepitev jugovzhodno- azijske identitete kot temeljni cilj in bistvo ASEAN-a, mislile resno. Začele so si utirati lastno pot, stran od ideoloških tekmecev ter različnih geopolitičnih in gospodarskih interesov vplivnih držav (Weber 2009). Kako uspešne so pri tem? Večina avtorjev trdi, da precej. Simon tako ugota- vlja, da je Jugovzhodna Azija stičišče raznih oblik mednarodnega organizira- nja, katerih generator je prav ASEAN.17 Tako v regiji delujejo Združenje ASEAN za svobodno trgovino ( ASEAN Free Trade Area – AFTA), Medparlamentarno združenje ASEAN ( ASEAN Inter-Parliamentary Organization) in Ljudska skup- ščina ASEAN ( ASEAN People's Assembly), ki združuje nevladne organizacije. Poznamo še Regionalni forum ASEAN ( ASEAN Regional Forum – ARF) (Simon 2008, 265–266). Posebej pomemben je razvoj tako imenovane Aseanove poti ( ASEAN Way) pri obravnavanju politično-varnostnih vprašanj. Kot smo že ugotovili, je bila Jugovzhodna Azija v času hladne vojne v precej nezavidljivem položaju. Po eni strani je v geopolitičnem smislu služila interesom velesil v vojaško-ideolo- škem spopadu med komunizmom in kapitalizmom, po drugi pa je bila regija žrtev pokolonialnih procesov oblikovanja držav, kjer je nestrinjanje glede osa- mosvajanj in določanja meja vodilo do vojaških spopadov. Za razliko od za- hodnega modela procesov odločanja, kjer so se države, ki so ga prakticirale, o posledicah tveganj, ki jih prinaša izvoz demokracije v mednarodne vladne organizacije (predvsem večinsko odločanje), in pomenu konsenza morale še podučiti v praksi (Šabič 1999). Države članice ASEAN-a so se glasovanju od- rekle od samega začetka. Kot predpogoj za sprejetje odločitev so postavile 17 Glej tudi prispevek Saše Istenič Kotar v tem zborniku. Earl_FINAL.indd 372 28.11.2019 8:31:14 Regionalizem v Vzhodni Aziji uspešno opravljena neformalna posvetovanja in se odrekle unilateralnim dejanjem. Navdih za takšen način sprejemanja odločitev so našle v vaških skupnostih v Indoneziji, Maleziji in na Filipinih,18 ASEAN Way pa je postal obvezno poglavje v proučevanju zgodovine, teorije in prakse mednarodnih organizacij. V literaturi najdemo tudi pomembno opozorilo, da je ta neorto- doksni način odločanja treba proučevati v širšem kontekstu politične kulture tamkajšnje regije. Aseanova pot naj bi bila predvsem sredstvo za zagotovitev stabilnosti režimov v regiji (Acharya 2003, 379). Ti so praviloma delno ali v celoti nedemokratični, kar posledično omeji možnost vpliva civilne družbe ali javnega mnenja na odločanje v ASEAN (ibid.).19 Varnost je zelo pomembna kategorija za ASEAN. V Jugovzhodni Aziji, za razli- ko od drugih regij, geografsko ni prisotna nobena velesila. To seveda ni pome- nilo, da države članice ASEAN-a niso občutile oziroma ne občutijo prisotnosti 373 velesil. V času hladne vojne so, z izjemo Indonezije, ostale države članice »se- dele na dveh stolih«. Po eni strani so si prizadevale za čim bolj neodvisni ASE- AN, po drugi pa se niso hoteli odreči zaščiti velesil. Filipini so v času rojstva ASEAN-a gostili ameriške vojaške baze, Tajska je prav tako uživala ameriško zaščito, tako kot sta Malezija in Singapur britansko (Narine 1998, 197). Ideja, da bi regija pridobila status nevtralnega območja, ni nikoli zaživela.20 Toda z leti se je politični položaj v regiji spreminjal; nekatere velesile (Velika Britani- ja) so se iz regije umikale, druge (Sovjetska zveza, ZDA in Kitajska) so za vpliv 18 Jetly (2003, 57) in Acharya (2003, 379) ga opišeta kot prizadevanje, da se proces, ki temelji na dialogu in posvetovanju na neki (časovno neopredeljeni) točki, uspešno zaključi s kon- senzom. Avtorji, tudi Jetly in Acharya, se pri poudarjanju »tradicionalnosti« konsenzualnega odločanja kot lokalne tradicije poslužujejo terminologije v indonezijščini ( bahasa indonesia): » Musyawarah untuk mufakat dobesedno pomeni izvajanje pogajanj z namenom priti do konsenza (Zhang, Chan in Kenway 2015, 109).« 19 Po kazalcih Freedom House (https://freedomhouse.org/report/countries-world-free- dom-2019) niti ena od držav članic ASEAN-a temeljnih človekovih pravic in svoboščin ne za- gotavlja v celoti. V tem kontekstu Zhang, Chan in Kenway (2015, 109) pritrjujejo Acharyi, ko poudarjajo, da se musyawarh untuk mufakat sicer navaja kot manifestacija demokratičnega odločanja pri reševanju konfliktov (na primer v okviru ASEAN-a), vendar je lahko razumljen tudi kot »podreditev zahtevam in preferencam višjih slojev za sodelovanje in pasivno izogiba- nje [morebitnim konfliktom]«. 20 Predlog je leta 1970 na zasedanju Gibanja neuvrščenih v Lusaki predstavila Malezija. Osnov- na ideja je bila v tem, da bi se velesile obvezale spoštovati nevtralnost Jugovzhodne Azije in ne tekmovale za vpliv v njej, hkrati pa bi se države regije zavezale k nenapadanju in nevme- šavanju v notranje zadeve, ter onemogočati uveljavljanje interesov velesil. Ideji niso bile nak- lonjene ne velesile (z izjemo Kitajske, ki je bila zaradi svoje geografske bližine regiji najbolj zainteresirana za to, da se ostale umaknejo iz nje) ne držav članic ASEAN-a, ki so nevtralizaciji nasprotovale bodisi zaradi strahu pred Kitajsko bodisi zaradi obstoječih povezav z zahodnimi zavezniki (Narine 1998, 199). Earl_FINAL.indd 373 28.11.2019 8:31:14 Zlatko ŠABIČ tekmovale. Države članice ASEAN-a so se morale nenehno spopadati z var- nostnimi izzivi, na katere zaradi interesov velesil niso imeli posebnega vpliva, kar še posebej velja za vojno med Vietnamom in Kambodžo, ki je trajala več kot 10 let (od leta 1978 do 1989). Pri razrešitvi tega konflikta so glavno vlogo odigrale velesile (predvsem Kitajska in Sovjetska zveza). Po drugi strani pa je ravno ta vojna pomagala brusiti zavedanje držav članic ASEAN-a o pome- nu njihove notranje enotnosti in s tem načina sprejemanja odločitev ASEAN Way (Narine 2002, 59). Po koncu hladne vojne je ASEAN doživel nekatere pomembne spremembe, med katerimi velja omeniti vsaj tri. Že leta 1994 so se države članice na nove okoliščine po koncu hladne vojne odzvale s sklicem Aseanovega regionalne- ga foruma ( ASEAN Regional Forum – ARF). Prvega srečanja, ki je potekalo 374 v Bangkoku, se je poleg držav iz regije udeležilo še deset drugih držav, tako imenovanih »partnerjev v dialogu z Aseanom«.21 Glavni namen ARF je ohra- njati stike z vsemi državami, ki imajo interes v Jugovzhodni Aziji, spodbujati zaupanje med njimi in po potrebi naslavljati morebitne krize prek instrumen- tov preventivne diplomacije. Prava motivacija za njegovo vzpostavitev pa je zagotovitev vloge za ASEAN pri kakršnihkoli procesih in razpravah, ki zadevajo varnost v azijsko-pacifiškem območju. V tem, se zdi, je ASEAN-u uspelo (Si- mon 2008, 278–280), po mnenju nekaterih avtorjev pa bi svojo relevantnost lahko še okrepil z uvedbo stalnih institucij na področjih, ki so zanj vitalnega pomena, kot je upravljanje in preprečevanje konfliktov (Desker, Teo Li Shan in Loh Ming Hui 2015, 19). Naslednji mejnik je leto 2007, ko je ASEAN sprejel novo ustavo, Listino Zdru- ženja držav Jugovzhodne Azije ( Charter of the Association of Southeast Asian Nations), ki institucionalno krepko prenovi to organizacijo.22 Ta v osnovi še vedno temelji na konsenzualnem odločanju, uvaja pa tudi nekatere novosti, že v preambularnem delu listine, kot je zavezanost demokraciji in varstvu člo- vekovih pravic.23 Istega leta je ASEAN sprejel tudi načrt ( blueprint) za vzpostavitev Aseano- ve gospodarske skupnosti. Po tem načrtu naj bi se ASEAN »do leta 2015 preoblikoval v regijo s prostim pretokom blaga, storitev, investicij, kvalifici- ranega dela in svobodnejšega pretoka kapitala« (ASEAN 2008, 2). Načrt za 21 Avstralija, Indija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Kitajska, Nova Zelandija, Ruska federacija, ZDA in Evropska unija. 22 Več na https://asean.org/asean/asean-structure/. 23 Besedilo listine je na voljo na https://asean.org/storage/2012/05/The-ASEAN-Charter-26th- -Reprint.pdf. Oceno, kako bodo ta načela zaživela v praksi, bo seveda mogoče podati šele čez daljše časovno obdobje. Earl_FINAL.indd 374 28.11.2019 8:31:14 Regionalizem v Vzhodni Aziji vzpostavitev prostega trga je bil ocenjen kot »najbolj ambiciozna integracij- ska pobuda zunaj Evrope« (Jones 2016b, 1), zato dvomov v njeno izvedljivost ni manjkalo. Motivacija za oblikovanje skupnega trga se sicer zdi smiselna. Države članice ASEAN-a so bile v času finančne krize leta 1997, ki je prizadela vse, gospodarsko slabo povezane. Vzpostavitev skupnega trga naj bi okre- pila odpornost jugovzhodnih gospodarstev proti morebitnim novim šokom, povzročenim od zunaj – stališče, ki se je le še okrepilo po globalni recesiji med letoma 2007 in 2008. Poseben izziv je predstavljala Kitajska, deloma tudi Indija, ki sta z agresivnim vstopom na svetovne trge in cenejšo delovno silo dobesedno uničevali jugovzhodnoazijska gospodarstva. Omembe vredna je tudi konkurenčnost Japonske s svojo visoko tehnologijo. Toda pričakovanja držav članic ASEAN-a se niso uresničila. Kljub tem izzivom in visoko zastav- ljenim ciljem so se njihove preference spreminjale le počasi. Pri razvoju go- 375 spodarstev so primarno zasledovale lastne interese; medvladno sodelovanje in navezava na zunanje partnerje sta ostala praksa, prenos dela suverenosti na supranacionalno raven, tako kot to velja v Evropski uniji, pa teorija (Jones 2016a, 18–23). Države članice ASEAN-a so 31. decembra 2015 sicer slovesno razglasile ustanovitev Aseanove gospodarske skupnosti (ASEAN 2015) in tako izpolnile načrt, vendar zgolj na papirju. Temeljni problemi oziroma ovire, že prej omenjene, so ostale; ena od projekcij ocenjuje, da lahko ASEAN na ures- ničitev zadanih ciljev morda računa šele okoli leta 2030 (Mocker 2016). 3.2 Vzhodna Azija Že na samem začetku poglavja je treba poudariti, da med obema regijama obstajajo precejšnje razlike, ko gre za razvoj integracijskih procesov po kri- teriju regionalnosti. Prva je povezana s kolonialno preteklostjo. Za razliko od držav Jugovzhodne Azije, ki so bile večinoma (razen Tajske) v kolonialni posesti zahodnih držav in so šele po drugi svetovni vojni vstopile v proces dekolonizacije, Vzhodno Azijo naseljujejo države, ki si jih sicer nobena zaho- dna kolonialna sila nikoli ni mogla v celoti podrediti; vendar je pri tem treba dodati, da so nekatere med njimi prav tako bile žrtve kolonialne ekspanzije, in sicer s strani sosedov, konkretno Japonske, ki je kolonizirala Korejo in Tajvan, kar še danes močno bremeni odnose v regiji. Druga je povezana z odprtostjo v svet. Ljudstva v Jugovzhodni Aziji zaradi kolonialne preteklosti druge možnosti, kot seznanjati se z drugimi kulturami in navadami, niti niso imela. Kot smo videli, je bila v geopolitičnem smislu celo definicija regije, ki ji »pripadajo«, plod premislekov zahodnih zaveznic v boju proti komu- nizmu. Ko gre za države Vzhodne Azije, govorimo o popolnem nasprotju; v preteklosti, vse tja do začetka 20. stoletja, so, gledano primerjalno, bile bolj Earl_FINAL.indd 375 28.11.2019 8:31:14 Zlatko ŠABIČ omejene v komunikaciji z »zunanjim svetom«, čeprav ne nujno po lastni izbiri.24 Tretja bistvena razlika je vezana na relativno moč med obema regi- jama. Vzhodna Azija ima po vseh kazalcih občutno večjo politično in eko- nomsko težo, kot jo ima Jugovzhodna Azija. Zgovoren je podatek, da je bil v letu 2014 v seštevku bruto družbenega proizvoda Vzhodne in Jugovzhodne Azije delež slednje le 12 odstotkov (Dent 2016, 86–87) in da tri najbogatej- še države regije (Japonska, Kitajska in Koreja) prispevajo četrtino celotnega svetovnega bruto družbenega proizvoda (IMF 2019). Dodatna, morda celo najpomembnejša razlika za potrebe naše razprave pa se nanaša na prisotnost velikih sil v regiji. Za regionalni razvoj po svetu velja, da si velesile v njem prizadevajo igrati določeno vlogo. Tako ni bilo samo v Jugovzhodni Aziji. Latinske Amerike se je, na primer, prijel vzdevek »dvori- 376 šče« ZDA (Livingstone 2009), pa tudi Evropa je bila v času hladne vojne plen, razdeljen med dve tedanji velesili, Sovjetsko zvezo in ZDA. Vzhodna Azija je v tem kontekstu specifična. Tamkajšnje države, poleg tega da njihov obstoj štejemo v tisočletjih, so igrale in igrajo pomembno vlogo v mednarodnih od- nosih. Njihova zgodba je tudi zgodba aktivnega poseganja v mednarodno po- litiko na globalni ravni, nekoč (Japonska kot kolonialna sila) in danes (Kitajska kot velesila). Odnosi med Japonsko in Kitajsko so sploh ključni dejavnik sta- bilnosti in razvoja tako vzhodno- kot jugovzhodnoazijske regije (Dent 2017, 34). Južna Koreja je edina država, ki zaradi svoje delitve na dva dela še vedno plačuje davek hladni vojni, to pa s tem, da združitev s Severno Korejo vse bolj postaja ideal in ne realnost (Fuqua 2011). Severna Koreja zaradi jedrske oborožitve predstavlja resno varnostno grožnjo tako Koreji kot celotni Vzhod- ni Aziji. K potencialni nestabilnosti regije prispeva še položaj Tajvana, glede katerega je Kitajska trdno odločena, da si ga slej ko prej priključi, če bo treba tudi s silo (Buckley in Horton 2019). Ne nazadnje pa velja omeniti še številne teritorialne spore v Vzhodno- in Južnokitajskem morju, ki bremenijo prav vse države v regiji (Watkins 2014). Je na takem, permanentno nestabilnem območju sploh mogoče vzpostaviti regionalno sodelovanje? Države regije na to vprašanje odgovarjajo pozitiv- no. Tako Japonska, Kitajska kot (Južna) Koreja sodelujejo v Sekretariatu za 24 Ne kaže pozabiti, da je kitajski projekt Svilne poti in s tem odprtosti proti zahodu v resnici oživitev trgovanja z zahodom, ki se je začelo v prvem stoletju pred našim štetjem, v obdobju dinastije Han (Liu 2010, 11–12). Trgovanje z »zunanjim svetom« se je obnovilo in še razširilo v času dinastije Tang (ibid., 88). Na drugi strani pa so tako imenovane opijske vojne drugač- na, travmatična izkušnja Kitajske z »odpiranjem v svet«, ki ji ga je vsiljeval britanski imperij (Hanes in Sanello 2002). Globalizacija namreč ni naravni proces, temveč sredstvo oziroma se- stavni del institucionalnega dizajna velesil z namenom obvladovanja mednarodnih odnosov. Earl_FINAL.indd 376 28.11.2019 8:31:14 Regionalizem v Vzhodni Aziji trilateralno sodelovanje ( Trilateral Cooperation Secretariat – TCS),25 regional- ni organizaciji, ustanovljeni leta 2011 v Seulu. V TCS je veliko simbolike, ki odraža realnost regije. Že samo ime – »sekretariat« – je nenavadno, prav tako ta organizacija nima ustanovnega dokumenta. TCS so ustanoviteljice sicer po- delile status mednarodne vladne organizacije (njenemu generalnemu sekre- tarju je podeljen rang veleposlanika), vendar po svoji funkciji nudi predvsem okvir za morebitno tesnejše regionalno sodelovanje v prihodnosti. TCS izvaja smernice, ki jih na svojih sestankih na vrhu pripravijo voditelji držav članic, in koordinira tripartitna srečanja, ki potekajo pravzaprav na vsakem področju družbenih aktivnosti.26 Urad sekretariata sestavljata generalni sekretar in dva namestnika, delo pa opravljajo v okviru štirih oddelkov: za politične, druž- beno-kulturne, gospodarske ter administrativne zadeve. Znotraj oddelkov se delo razdeli na več portfeljev. V okviru oddelka za politične zadeve se TCS 377 ukvarja, na primer, z aktualnimi regionalnimi in mednarodnimi odnosi, vpra- šanji varnosti, ravnanja v primeru naravnih katastrof, ekonomski oddelek pa, recimo, s trgovino, problematiko patentov, okoljskimi standardi in podobno.27 Zdi se, da je TCS s svojo sicer obsežno strukturo, vendar brez posebnih pri- stojnosti, največ, kar so omenjene tri države v času že omenjene precejšnje negotovosti v regiji (Kovrig 2018) pripravljene sprejeti kot podlago za na- daljnje medsebojno sodelovanje v okviru mednarodne institucije. Kot ugo- tavlja nekdanji generalni sekretar te organizacije Shin Bong-kil, so teritori- alni spori in zgodovinske zamere za vse tri države še vedno obremenjujoči. Zato po njegovem mnenju še ni dozorel čas, da bi države članice pristopile k oblikovanju močnejših, bolj izdelanih institucij za regionalno sodelovanje. V danem trenutku bi bilo tveganje nestrinjanja glede vsebine dokumenta in s tem morda celo poslabšanja odnosov med tremi državami preprosto preveliko (Shin 2014). 3.3 Sinteza Iz podrobnejšega proučevanja obeh regij je razvidna precej različna dinamika regionalnega povezovanja, zato se tudi stopnja regionalnosti med njima razli- kuje. Vsekakor imata obe regiji isto izhodišče: bolj ali manj definiran teritorij, katerega meje so, kot smo pokazali, lahko vedno predmet razprav. Okvirno pa vendarle lahko govorimo tako o Vzhodni kot Jugovzhodni Aziji, ki sta v tem prispevku v osrčju analize. Ključna ugotovitev prispevka je naslednja: ne 25 Spletna stran: http://www.tcs-asia.org/. 26 Primer letnega seznama aktivnosti: https://www.mofa.go.jp/files/000362476.pdf. 27 Preglednica portfeljev je na voljo na http://www.tcs-asia.org/?doc_id=structure. Earl_FINAL.indd 377 28.11.2019 8:31:14 Zlatko ŠABIČ za eno ne za drugo regijo ne moremo trditi, da v njej vlada institucionalna praznina. Za obe tudi velja, da sta na neki točki razvoja regionalnosti dosegli stopnjo varnostnega kompleksa, le da je stabilnost tega kompleksa različna. Identitetni vidik, ki je pomemben za to, da se v regiji sploh razvije kakršnokoli sodelovanje, bo najlažje razložiti na podlagi primerjave z Evropo. Tako v Evro- pi religija – krščanstvo – združuje, ideologija – komunizem – pa razdružuje. V Vzhodni Aziji je ideologija pomemben razdruževalni dejavnik, medtem ko religija – budizem – zaradi svoje fragmentiranosti sicer ne nujno združuje, vsekakor pa ne razdružuje. Po drugi strani pa ima zgodovinski spomin (njego- va ideološka determiniranost, zanikanje spomina oziroma revizionizem) kot razdruževalni dejavnik v Vzhodni Aziji pomembno težo, morda celo veliko bolj kot v katerikoli regiji.28 Kljub temu si države v regiji prizadevajo za vzpostavitev osnovnih komunikacijskih kanalov, ki bi naslavljali odprta politična in druga 378 vprašanja. To vlogo v Vzhodni Aziji opravljajo trilateralna srečanja Japonske, Južne Koreje in Kitajske, za kontinuiteto tega sodelovanja pa skrbi TCS. Države trilaterale uradno sicer izražajo podporo nadaljnji integraciji, toda napetosti v regiji in evidentni nameni držav regije uveljavljati svoje interese ne glede na posledice za regijo, kot to velja, na primer, za kitajske načrte s Tajvanom ter nerešene teritorialne spore v regiji, so realnost, ki je ni mogoče ignorirati. Zato sta tako vloga kot potencial TCS, edine regionalne institucije v Vzhodni Aziji, da bi poglobil sodelovanje med državami, omejena. Organizacija se, kot pravi nekdanji generalni sekretar TCS, nahaja v položaju, kjer je »zaupanje v regiji šele treba v celoti zgraditi« (Shin 2014). V Jugovzhodni Aziji se je regionalni varnostni kompleks razvil zaradi zunanjih dejavnikov. Lahko celo rečemo, da je celotna regija bila »skonstruirana« kot posledica geopolitičnega premisleka: oblikovana je bila kot obrambni zid pred morebitnim naraščajočim vplivom komunizma, še posebej Kitajske v nekdanjih zahodnih kolonijah. V tem kontekstu je nastal SEATO, ki pa kljub temu ni bil organizacija regije, saj so bile njegove članice tudi nekdanje ko- lonialne sile (Velika Britanija, Francija) in nova velesila (ZDA). Z dekoloniza- cijo in nastajanjem novih držav v regiji se je krepila tudi politična volja za oblikovanje institucij, katerih članice bi bile države iz regije in ki bi delovale v interesu regije. Združevalni dejavniki so bili bolj izraziti kot razdruževalni. 28 Kljub temu kaže dodati, glede na dogajanja v času pisanja tega prispevka, da bolj ali manj prikriti poskusi revizionizma in (re)interpretacije zgodovinskega spomina ponovno in vse bolj bremenijo tudi Evropo, ki sicer, skladno z analitičnim okvirjem, predstavljenim tukaj, spada v višjo stopnjo regionalnosti kot Vzhodna Azija. Zato je na tem mestu treba poudariti, da »sta- tus regionalnosti« določenega območja seveda ni večen. Države v njem lahko nazadujejo v nižjo stopnjo regionalnosti, vlade in regionalne institucije pa se lahko znajdejo pred kritično izbiro: nazadovanje dopustiti, ga preprečiti ali vsaj upočasniti. Earl_FINAL.indd 378 28.11.2019 8:31:14 Regionalizem v Vzhodni Aziji Identiteta kot dejavnik združevanja je bila razvidna pri oblikovanju Maphi- lindo, kjer so na pobudo filipinskega predsednika začele sodelovati drža- ve na podlagi skupne malajske dediščine. Gospodarsko sodelovanje je bil prav tako pomemben dejavnik – zato je nastala ASA. Ideologija je bila po- memben razdruževalni dejavnik, ne pa odločilen, saj, za razliko od Vzhodne Azije, največja jugovzhodnoazijska država, Indonezija, ni pripadala komu- nističnemu bloku. Še več, s komunisti in njihovimi simpatizerji je krvavo obračunala. Za razvoj regije so bili bolj problematični državotvorni procesi, saj so ti, še posebej po razglasitvi neodvisnosti Malezije, pripeljali do več napetosti in spopadov v regiji. A tudi ti niso »razbili« regije. Izkušnje z ASA in Maphilindo so krepile politični pragmatizem med tamkajšnjimi voditelji, ki so si vse bolj intenzivno prizadevali za kohezivnost kot obrambo pred zunanjimi vplivi. Tako je nastal ASEAN. 379 Medtem ko so SEATO, ASA in Maphilindo propadle, je ASEAN postal osrednja regionalna institucija jugovzhodnoazijske regije. Za našo razpravo je pomem- ben najbolj znan »produkt« te regionalne organizacije: Aseanova pot oziro- ma ASEAN Way. Slednja je postala ključni dejavnik za spodbujanje regionalne identitete držav članic. Aseanova pot namreč ne pomeni le iskanja konsenza na podlagi neformalnih posvetov (namesto /pre/glasovanja, ki je sicer tipičen za mednarodne organizacije). Njena identitetnost je v tem, da izhaja in je del tradicije lokalnih skupnosti v regiji, ki na tak način odločajo že stoletja. Hkrati pa je Aseanova pot jezik, ki ga voditelji ASEAN-a razumejo zato, ker večino- ma vladajo manj ali nedemokratičnim državam. Zato lažje iz odločevalskih procesov izključijo nevladne akterje in javno mnenje – na tak način, z manj deležniki, z manj demokracije, je tudi kompromise lažje sklepati. Toda ravno to dejstvo – neudeležba oziroma omejena udeležba različnih, tudi nevladnih akterjev v upravljavskih in odločevalskih procesih – pomeni, da jugovzhodna regija še ni dosegla stopnje regionalne družbe. Netranspa- rentnost je v popolnem kontrastu z načrti ASEAN-a, katerega članice se želijo do leta 2030 preoblikovati v gospodarsko skupnost, ki bi temeljila na prostem pretoku delovne sile, blaga, kapitala. Če bi se načrt uresničil, bi ASEAN lahko dosegel tudi višjo stopnjo regionalnosti, stopnjo regionalne družbe, morda celo skupnosti. Toda pogoji za to še niso vzpostavljeni. Države članice namreč še vedno primarno uveljavljajo nacionalne interese, še vedno bolj verjamejo v suverenost kot solidarnost in povezovanje na supranacionalni ravni. Vsaj glede na analitični okvir, ki usmerja to raziskavo, bo te pogoje ASEAN lah- ko dosegel, samo če se bodo voditelji držav članic na tak ali drugačen način odprli svojemu prebivalstvu in razširili nabor deležnikov, ki lahko vplivajo na razvoj regije. Earl_FINAL.indd 379 28.11.2019 8:31:14 Zlatko ŠABIČ Stanje regionalnosti v Vzhodni in Jugovzhodni Aziji lahko ponazorimo s pre- glednico, v katero za primerjavo vključujemo še oceno regionalnosti Evropske unije, čeprav slednje ne postavljamo za »vzor« – raven integriranja v Evropi je v globalnem kontekstu dejansko prej izjema kot pravilo (Pempel 2005, 5). Preglednica 1: Regionalnost v Vzhodni in Jugovzhodni Aziji (lastni prikaz) Regija Regija Kompleks Družba Skupnost Država Vzhodna Azija + O – – – Jugovzhodna Azija + + – – – Evropska unija + + + + O V preglednici »+« pomeni, da so izpolnjeni pogoji za dano stopnjo regional- 380 nosti, »o« pa, da so države na poti v novo stopnjo regionalnosti. Kot lahko vidimo, je kljub raznovrstnim aktivnostim v regiji, ki jo spremlja obilna aka- demska literatura, dejanska stopnja regionalnosti v obravnavanem delu Azije še vedno razmeroma skromna. Iz preglednice je mogoče sklepati o vzroku za takšno stanje, nujno pa je razmišljati še o posledicah in identificirati politike, ki preprečujejo degene- racijo regij, predvsem vzhodnoazijske. Ko govorimo o vzrokih, velja pou- dariti, da so v obeh regijah še vedno primarnega pomena klasične katego- rije realne politike: nezaupanje, pragmatizem, varnost, varnostna dilema, ravnotežje moči. Znova kaže poudariti problem nedemokratičnosti držav, kar daje posameznim voditeljem neomejeno in celo nenadzorovano moč implementacije zunanje politike, kar ima lahko za regijo nepredvidene po- sledice. Na ta spoznanja pričujočega članka nas skoraj vsak teden spomi- njajo incidenti na tem območju.29 Posledice takega stanja sta permanentno stanje negotovosti in grožnja stabilnosti, ki lahko prizadene obe regiji. Je pa zanju pomembno dejstvo, da politike, ki naslavljajo tako stanje in so na- menjene ohranjanju stabilnosti v regiji, že obstajajo. Generira jih šibkejši, jugovzhodni del Azije. ASEAN je namreč ubral pot tako imenovanega »odprtega regionalizma«:30 razvil je številne mehanizme, ki ga povezujejo z Vzhodno Azijo ter na ta način vzdržujejo obstoječo komunikacijo in spodbujajo različne oblike sodelova- nja. Med njimi kaže izpostaviti že omenjeni ARF. Omeniti velja še vsaj format ASEAN+, kjer države članice vzdržujejo stalne stike s strateškimi akterji (na 29 Tako je ravno v času zaključka pisanja pričujočega članka Severna Koreja v Japonsko morje izstrelila »več raket kratkega dosega« (BBCNews 2019). 30 Gre za politike, ki si na različne načine prizadevajo za gospodarsko povezovanje z akterji zunaj regije (Solingen 2005, 36–38). Earl_FINAL.indd 380 28.11.2019 8:31:14 Regionalizem v Vzhodni Aziji primer ASEAN +3, ki vključuje Japonsko, Južno Korejo in Kitajsko, ter ASEAN +1, ki vključuje dialog z najpomembnejšimi državami sveta), Vrh vzhodne Azi- je ( East Asia Summit – EAS) za isto mizo posede ASEAN +6 (ASEAN +3 skupaj z Avstralijo, Indijo in Novo Zelandijo) ASEAN +8 (pridružita se še Ruska federa- cija in ZDA)31 ter Splošno regionalno gospodarsko partnerstvo ( Regional Com- prehensive Economic Partnership – RCEP), ki načrtuje sporazum o svobodni trgovini in v katerem sodelujejo tako Kitajska, Japonska kot Južna Koreja.32 Ali bodo te oblike imele pozitiven učinek na regionalnost tako Vzhodne kot Jugovzhodne Azije, bo treba še videti. Pred regijama, še posebej vzhodno- azijsko, so namreč resne ovire političnega oziroma geostrateškega značaja (ozemeljski spori, tajvansko vprašanje, Severna Koreja). V besedilu je bilo večkrat poudarjeno, da pričujoči članek ni edina in zveličav- na analiza regionalizma Vzhodne in Jugovzhodne Azije. Kompleksnejša ana- 381 liza bi morala upoštevati tudi druge dejavnike regionalnosti. A dejstvo je, da država (in način, kako je vodena) v mednarodnih odnosih še vedno nosi naj- večjo težo. To študija, predstavljena v tem članku, tudi upošteva. Z vidika na- šega analitičnega orodja za analizo regionalnosti tako razloga za optimizem, ko gre za razvoj integracijskega procesa v Vzhodni oziroma Jugovzhodni Aziji, ni. Države namreč niso tako zelo povezane, da ne bi načelno dajale prednosti primarno svojim nacionalnim preferencam, ne oziraje se na preference dru- gih držav. Če pa imajo prav tisti, ki v svojih analizah Vzhodne in Jugovzhodne Azije večjo vlogo, hkrati pa pomen pripisujejo nedržavnim akterjem in po- vezavam, ki naj bi najbolj krepili kohezivnost regije, s čimer se bosta moč in vpliv teh povezav dokazala do te mere, da se bodo problemi in spori v regiji tudi ob najhujših krizah reševali po mirni poti, bo to za proučevanje regije zelo dobrodošlo, saj bo še bolj kot do zdaj vabilo proučevalce in proučevalke Vzhodne in Jugovzhodne Azije, ki prihajajo iz različnih tradicij in disciplin, da staknejo glave in osmislijo »novo« stvarnost regije, onkraj perspektive klasič- nih meddržavnih odnosov. Zahvala Članek je rezultat raziskovalnega dela v okviru programa »Slovenija in njeni akterji v mednarodnih odnosih in evropskih integracijah št. P5-0177«, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz dr- žavnega proračuna. 31 https://asean.org/asean/external-relations/east-asia-summit-eas/. 32 https://asean.org/?static_post=rcep-regional-comprehensive-economic-partnership. Earl_FINAL.indd 381 28.11.2019 8:31:14 Zlatko ŠABIČ Literatura Acharya, Amitav. 1999. »Imagined Proximities: The Making and Unmaking of Southeast Asia as a Region.« Southeast Asian Journal of Social Science 27 (1): 55-76. Acharya, Amitav. 2009. Constructing a security community in southeast Asia: ASEAN and the problem of regional order, Politics in Asia series. Milton Park, Abingdon: Routledge. Acharya, Amitav 2003. »Democratisation and the Prospects for Participatory Regionalism in Southeast Asia.« Third World Quarterly 24 (2): 375. ASEAN. 2008. ASEAN Economic Community Blueprint. Jakarta: ASEAN Secre- tariat. Https://asean.org/wp-content/uploads/archive/5187-10.pdf. ASEAN. 2015. ASEAN Economic Community (AEC). Jakarta: ASEAN Secreta- 382 riat. Https://www.asean.org/wp-content/uploads/2012/05/56.-Decem- ber-2015-Fact-Sheet-on-ASEAN-Economic-Community-AEC-1.pdf. BBC News. 2019. »North Korea 'test-fires short-range missiles'.« BBC News, 4. maj. Https://www.bbc.com/news/world-asia-48158880. Beech, Hannah. 2017. »U.S. Stood By as Indonesia Killed a Half-Million Pe- ople, Papers Show.« New York Times, 18. oktober. Https://www.nytimes. com/2017/10/18/world/asia/indonesia-cables-communist-massacres. html. Beech, Hannah. 2018. »Khmer Rouge’s Slaughter in Cambodia Is Ruled a Genocide.« New York Times, 15. november. Https://www.nytimes. com/2018/11/15/world/asia/khmer-rouge-cambodia-genocide.html. Belovič, Mario. 2014. »Velika igra: Enter Putin.« Delo, 10 September. Best, Edward. 2004. Regional Integration and National Adaptation: Some Ob- servations from European Experiences. https://www.yumpu.com/en/ document/read/19463622/regional-integration-and-national-adaptation. Bloom, Barbara Lee. 2008. The Organization of American States. New York: Infobase Publishing. Buckley, Chris in Chris Horton. 2019. »Xi Jinping Warns Taiwan That Unifica- tion Is the Goal and Force Is an Option.« The New York Times, 1. januar. Https://www.nytimes.com/2019/01/01/world/asia/xi-jinping-taiwan- -china.html. Bučar, Bojko. 1993. Mednarodni regionalizem – mednarodno večstransko so- delovanje evropskih regij. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Bull, Hedley. 1977. The Anarchical Society: A Study of Order in World Politics. New York: Columbia University Press. Cai, Kevin G. 2010. The Politics of Economic Regionalism. Houndmills, Basin- gstoke, Hampshire: Palgrave. Earl_FINAL.indd 382 28.11.2019 8:31:14 Regionalizem v Vzhodni Aziji Carr, Edward Hallet. 1978. The Twenty Years' Crisis 1919-1939: An Introducti- on to the Study of International Relations. London: MacMillan Press Ltd. Charrier, Philip. 2001. »ASEAN's inheritance: the regionalization of Southeast Asia, 1941-1961.« The Pacific Review 14 (1): 313-338. Dent, Christopher M. 2017. East Asian Integration: Towards An East Asian Economic Community. Vol. 665, Working Paper Series. February: Asian Development Bank Institute (ADBI). Dent, Christopher M. 2016. East Asian regionalism. London: Routledge. Desker, Barry, Sarah Teo Li Shan in Dylan Loh Ming Hui. 2015. »The ASEAN Regional Forum and its continued relevance.« New Zealand Internatio- nal Review 40 (4): 17-20. Føllesdal, Andreas. 1998. »Survey Article: Subsidiarity.« Journal of Political Philosophy 6 (2): 190. 383 Fukuyama, Francis. 1992. The end of history and the last man. New York: Free Press. Fuqua, Jacques L. 2011. Korean Unification: Inevitable Challenges. Vol. 1st ed. Washington, D.C.: Potomac Books. Gardini, Gian Luca. 2010. The Origins of Mercosur: Democracy and Regiona- lization in South America. New York: Palgrave. Hanes, William Travis in Frank Sanello. 2002. The Opium Wars: The Addiction of One Empire and the Corruption of Another. Naperville: Sourcebooks. Hemmer, Christopher in Peter Katzenstein. 2002. »Why Is There No NATO in Asia? Collective Identity, Regionalism, and the Origins of Multilatera- lism.« International Organization 56 (3): 575. Hettne, Björn. 2005. »Beyond the 'New' Regonalism.« New Political Economy 10 (543-571). Hettne, Björn in Fredrik Söderbaum. 2000. »Theorising the rise of Regio- nness.« New Political Economy 5 (3): 457-473. IMF. 2019. »IMF DataMapper.« International Monetary Fund. Https:// www.imf.org/external/datamapper/PPPSH@WEO/OEMDC/ADVEC/ WEOWORLD. Jetly, Rajshree. 2003. »Conflict management strategies in ASEAN: perspecti- ves for SAARC.« Pacific Review 16 (1): 53. Jones, David Martin. 2016a. »ASEAN’s Imitation Economic Community: The Primacy of Domestic Political Economy.« V ASEAN Economic Community: A Model for Asia-wide Regional Integration? , urednika Bruno Jetin in Mia Mikic, 11-33. Houndmills, Basingstoke, Hampshire: Palgrave Macmillan. Jones, Lee. 2016b. »Explaining the failure of the ASEAN economic commu- nity: the primacy of domestic political economy.« Pacific Review 29 (5): 647-670. Earl_FINAL.indd 383 28.11.2019 8:31:14 Zlatko ŠABIČ Kiprop, Victor. 2018. »Which Countries Are Part of East Asia?« World Atlas. Https://www.worldatlas.com/articles/which-countries-are-part-of-east- -asia.html. Kovrig, Michael. 2018. »Trilateral North East Asia Summit Signals a Return to Co- operation.« International Crisis Group. Https://www.crisisgroup.org/asia/ north-east-asia/trilateral-north-east-asia-summit-signals-return-cooperation. Lim, Timothy C. 2014. Politics in East Asia: explaining change and continuity. Boulder, Co.: Lynne Rienner. Liu, Xinru. 2010. The Silk Road in world history, New Oxford world history. New York: Oxford University Press. Livingstone, Grace. 2009. America's Backyard : The United States and Latin America From the Monroe Doctrine to the War on Terror. London: Zed. Mackinder, Halford J. 1904. »The Geographical Pivot of History.« The Geo- 384 graphical Journal 170 (4):298-321. Makinda, Samuel M. in F. Wafula Okumu. 2008. The African Union: Challen- ges of globalization, security, and governance. London: Routledge. McDougall, Derek. 2008. »The East Asian Experience of Regionalism.« V Euro- pe and Asia, ur. Philomenna Murray, 42-60. London: Palgrave Macmillan. Milne, Robert Stephen. 1963. »Malaysia, confrontation and MAPHILINDO.« Parliamentary Affairs 10 (4): 404-410. Mocker, Susanna Theresia. 2016. »Establishment of the ASEAN Economic Community: A Stepping Stone rather than a Milestone.« EU-Asia Centre. MOFA. 2019. »Diplomatic allies.« Https://www.mofa.gov.tw/en/AlliesIndex. aspx?n=DF6F8F246049F8D6&sms=A76B7230ADF29736. Morgenthau, Hans. 1968. Politics among nations: The struggle for power and peace. New York: Alfred A. Knopf. Narine, Shaun. 1998. »ASEAN and management of regional security.« Pacific Affairs 71 (2): 195-214. Narine, Shaun. 2002. Explaining ASEAN: Regionalism in Southeast Asia. Bou- lder, CO: Lynne Rienner Publishers. Ngoma, Naison 2003. »SADC: Towards a security community?« African Secu- rity Review 12 (3). Page, Sheila in Sanoussi Bilal. 2001. Regional Integration in Western Africa. V Report prepared for and financed by the Ministry of Foreign Affairs, the Netherlands. London: Overseas Development Institute. Pempel, T. J. 2005. »Introduction: Emerging Webs of Regional Connected- ness.« V Remapping East Asia: The Construction of a Region, ur. T. J. Pem- pel, 1-30. Ithaca: Cornell University Press. Pollard, Vincent K. 1970. »ASA and ASEAN, 1961-1967: Southeast Asian Regi- onalism.« Asian Survey (3): 244-255. Earl_FINAL.indd 384 28.11.2019 8:31:14 Regionalizem v Vzhodni Aziji Rock, Michael T. 2016. Dictators, Democrats, and Development in Southeast Asia: Implications for the Rest. Oxford: Oxford University Press. Ross, Robert S. in Mingjiang Li. 2016. »Xi Jinping and the Challenges to Chi- nese Security.« V China in the era of Xi Jinping: domestic and foreign policy challenges, urednika Jo Inge Bekkevold in Robert S. Ross, 233-265. Washington, DC: Georgetown University Press. Rošker, Jana S., ur. 2016. Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfuci- janstvo v sodobni Vzhodni Aziji, Studia Humanitatis Asiatica. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Selat, Ahmad Mokhtar. 2013. »To Cage the Red Dragon: SEATO and the Defen- ce of Southeast Asia 1955-1965 by Damien Fenton (review).« (1): 124-127. Shin, Bong-kil. 2014. »Trilateral Cooperation Secretariat (TCS) of China, Japan and the ROK.« In Open Forum: The ASAN Forum. 385 Simon, Sheldon. 2008. »ASEAN and Multilateralism: The Long, Bumpy Road to Community.« Contemporary Southeast Asia: A Journal of Internatio- nal & Strategic Affairs 30 (2): 264-292. Solingen, Etel. 2005. »East Asian Regional Institutions: Characteristics, So- urces, Distinctiveness.« V Remapping East Asia, The Construction of a Region, ur. T. J. Pempel, 31-54. Ithaca: Cornell University Press. Spykman, Nicholas John. 2008. America's strategy in world politics: the United States and the balance of power: New Brunswick (NJ); London: Transaction. Strange, Susan. 1988. States and Markets London: Pinter Publishers. Sussman, Gerald. 1983. »Macapagal, the Sabah claim and MAPHILINDO: The politics of penetration.« Journal of Contemporary Asia 13 (2): 210-228. Šabič, Zlatko. 1999. Voting in international organizations: mere formality or a matter of substance? Ljubljana: Faculty of Social Sciences. Šabič, Zlatko in Petr Drulák, ur. 2012. Regional and international relati- ons of Central Europe, Houndmills, Basingstoke, Hampshire: Palgrave Macmillan. Väyrynen, Raimo. 2003. »Regionalism: Old and New.« International Studies Review 5 (1): 25. Wallerstein, Immanuel. 2004. World-systems analysis: an introduction. Dur- ham: Duke University Press. Wang, Gungwu. 2004. »History in Southeast Asia’s Regional Future.« V So- utheast Asia: a historical encyclopedia, from Angkor Wat to East Timor, ur. Keat Gin Ooi. Santa Barbara, CA: ABC-CLIO. Watkins, Derek. 2014. »Territorial Disputes in the Waters Near China.« The New York Times, 8. maj. Https://www.nytimes.com/interacti- ve/2014/02/25/world/asia/claims-south-china-sea.html. Earl_FINAL.indd 385 28.11.2019 8:31:14 Zlatko ŠABIČ Weber, Katja. 2009. »ASEAN: A Prime Example of Regionalism in Southeast Asia.« Miami: Miami-Florida European Union Center of Excellence. Zhang, Hongzhi, Philip Wing Keung Chan in Jane Kenway. 2015. Asia as method in education studies: A defiant research imagination. London: Routledge. 386 Earl_FINAL.indd 386 28.11.2019 8:31:15 Maja BUČAR in Jana ARBEITER Vzhodna Azija: od sledilcev do vodilnih na področju raziskav in razvoja Povzetek Države Vzhodne Azije so na osnovi izvozno usmerjene razvojne strategije pred dese- tletji stopile v svetovno gospodarstvo kot dobaviteljice delovnointenzivnih proizvodov. Postopoma so nadgrajevale tehnološko raven svojega izvoza – v prvi fazi kot poddoba- viteljice multinacionalkam, pozneje s pomočjo t. i. reinženiringa ali po mnenju nekate- rih kritikov nelegalnega prisvajanja intelektualne lastnine. Danes z odločnim povečeva- njem vlaganj v raziskave in razvoj (R&R) vse bolj posegajo med vodilne sile na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Članek analizira gospodarski razvoj in tehnološki napredek izbranih držav ter ugota- vlja, da so dober prikaz teorije dohitevanja, ki temelji najprej na sledenju strategi- jam razvitejših držav, potem pa postopoma z izgradnjo lastnih raziskovalno-razvojnih kapacitet tudi prevzemanju vodilne vloge v določenih tehnoloških segmentih. Prav oblikovanje tehnološke sposobnosti države je zahteven izziv, kjer poleg vlaganja v zna- nost in tehnologijo pomembno vlogo igra nacionalni inovacijski sistem, ki temelji na visokokakovostnem upravljanju (governance). Najina teza je, da so države Vzhodne Azije primer kakovostnega načrtovanja in izvajanja gospodarskega in tehnološkega razvoja, kar jim je omogočilo ne le dohitevanje, ampak tudi prehitevanje razvitih, še posebej na področju sodobnih tehnologij. V tem procesu je ključnega pomena t. i. družbena sposobnost. Earl_FINAL.indd 387 28.11.2019 8:31:15 Maja BUČAR, Jana ARBEITER V sklepnem delu se sprašujeva, kaj ta prinaša v prihodnje tako za družbeno-ekonomski razvoj teh držav kot za svetovni znanstveni in gospodarski prostor. Ključne besede: Vzhodna Azija, gospodarski razvoj, tehnologija, inovacije, strategija razvoja. Abstract – East Asia: From the Followers to the Leaders in Research and Development Following an export-oriented development strategy, the countries of East Asia first en- tered the global economy as suppliers of labour-intensive manufactured products. Gra- dually they increased the technology level of their exports; first as subcontractors of multinational corporations, later through re-engineering or, according to some critics, through illegal application of foreign intellectual property. Today, these countries are significantly increasing their investment in research and development, becoming the le- 388 aders in technological development and innovation. The article analyses the economic development and technological progress of se- lected East Asian countries. We find that the countries considered are a good example of the catching-up theory, which is based on following the strategy of developed co- untries (so called Flying Geese growth model). Gradually, through the development of their own technological capabilities these countries managed to take over the leading positions in some technologies. Specifically, the development of technologi- cal capabilities alongside increased investment in R&D show that the role of a natio- nal innovation system is very important, combined with a high level of governance. Our hypothesis is that the countries of East Asia are a good example of high-quali- ty planning of economic and technological development. This has enabled not only the catching-up process, but also the overtaking of developed countries, especially in the field of advanced technologies. In this process, the key role was played by so-called social capability. In the conclusions we elaborate on what such developments bring to both the socio-eco- nomic development of these countries as well as to the global scientific and economic contexts. Keywords: East Asia, economic development, technology, innovation, development strategy 1 Uvod Strategije držav na področju gospodarskega razvoja se spreminjajo tako glede na ekonomsko teorijo kot glede na njihove izkušnje. Pogosto ima- jo pomembno vlogo mednarodne institucije, še posebno tiste, ki gospo- darski razvoj držav tudi finančno podpro. Tu ima velik pomen zlasti Svetovna banka (SB), ki s svojimi politikami pogosto aktivno posega v gospodarske stra- tegije držav v razvoju. Earl_FINAL.indd 388 28.11.2019 8:31:15 Vzhodna Azija Azijske države, še posebno vzhodnoazijske, sodijo med tiste, ki jih v ekonom- ski literaturi pogosto izpostavljajo kot vzorec, kot primer uspešnega gospo- darskega razvoja. Tudi ekonomisti Svetovne banke so jih pogosto postavljali v ospredje kot države z optimalno razvojno strategijo, še posebej zaradi njiho- ve izvozne naravnanosti. Že v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja so številni ekonomisti pisali o »azijskem gospodarskem čudežu«1 in štirih tigrih (Južna Koreja, Tajvan, Hong Kong in Singapur), ki so jim v skladu z modelom »letečih gosk«2 sledile še Tajska, Malezija in Indonezija, v zadnjih letih pa še Vietnam (Furuoka 2005; Kasahara 2013). Posebno zgodbo o go- spodarskem uspehu je spisala in jo še piše Kitajska. Stopnje gospodarske rasti in povečevanje izvoza teh držav so impresivne, kar velja tudi za spremembe, ki so jih doživele na področju gospodarskega in tehnološkega razvoja. Od devetdesetih let 20. stoletja ekonomska teorija poudarja pomen tehno- 389 loškega razvoja kot osrednjega dejavnika gospodarskega razvoja. Endogena teorija gospodarske rasti (Romer 1990; Stern 1991; Acemoglu 2011 itd.) po- udarja ključno vlogo tehnologije in tehnološkega napredka ter tako države usmerja v spodbujanje tehnološkega razvoja s pomočjo vlaganj v raziskave in razvoj ter v ustvarjanje ustreznih razmer za raziskovalno in inovacijsko dejav- nost v gospodarskem sektorju. Taka strategija je zahtevna že za razvita okolja (dovolj je pogledati, kako težko evropske države povečujejo količino sredstev za R&R), kaj šele za države v razvoju. Prav izkušnje azijskih držav v razvoju nam pokažejo, da je ob ustrezni politiki tudi na tehnološkem področju zaosta- nek mogoče nadoknaditi. V prispevku analizirava, kako so vzhodnoazijske države prešle s tipično de- lovnointenzivno izvozno usmerjenih gospodarstev in postopoma nadgradile svojo tehnološko sposobnost ter kako se danes nekatere med njimi že uvršča- jo med pomembne dobavitelje visokotehnoloških izdelkov. Posebno pozor- nost bova namenili dvema: Južni Koreji in Kitajski, ki s podpiranjem raziskav in razvoja (R&R) močno vodita in predstavljata resno konkurenco tudi na po- dročju vrhunskih tehnologij. Kitajska vlaganja v R&R letno povečuje za 12–18 % ter je tako z 2,21 % BDP za R&R in več kot 410 milijardami dolarjev že na 1 Tako je naslov eni od pomembnih knjig, ki opisuje razvoj vzhodnoazijskih držav: East Asian Miracle: Economic Growth and Public Policy, World Bank, september 1993. 2 Model rasti na podlagi »letečih gosk« (orig. Flying Geese Growth Model) razlaga proces do- hitevanja v procesu industrializacije v odprtih gospodarstvih v razvoju. Model razlaga, da je manj razvita država lahko dohitevala razvitejše s pomočjo trgovine in trgovinsko usmerjenih neposrednih tujih naložb, v odvisnosti od tehnološkega razvoja v vodeči državi. Model se je razvil v splošno teorijo razvoja in neposrednih tujih naložb, ki jo je oblikoval Ozawa (1992). Ta predvideva hierarhijo med gospodarstvi glede na stopnjo razvitosti (več o tem v Damijan in Rojec 2007). Earl_FINAL.indd 389 28.11.2019 8:31:15 Maja BUČAR, Jana ARBEITER drugem mestu (takoj za ZDA) glede na nominalno višino sredstev. Južna Ko- reja pa že nekaj let sodi v sam vrh glede na delež BDP, ki ga namenja za R&R: v letu 2017 je s 4,29 % prehitela Izrael in tako prevzela prvo mesto. Predpostavljamo, da je hiter napredek vzhodnoazijskih držav (tudi) posledi- ca kakovostne razvojne strategije, kjer se je vloga države spretno prepletala z vlogo trga. Zgolj tržna in izvozna usmeritev, ki jo pogosto izpostavljajo neka- teri ekonomisti, tudi Svetovna banka, zanesljivo ne bi prinesla tako dinamične gospodarske rasti in hitrega tehnološkega razvoja. Ta temelji na povezanosti vlaganj v raziskave in razvoj s strani države in zasebnega sektorja, vlaganj v izo- braževanje ter na sistematičnem povezovanju s tujimi partnerji in spodbujanju neposrednih naložb v obeh smereh: tako v državo kot iz nje. S tem potrjujeva tezo avtorjev teorije dohitevanja (orig. Leap-frogging), ki navaja, da je treba za 390 dejanski proces dohitevanja nujno razviti sposobnost za sodelovanje pri gene- riranju in izboljšavah tehnologij, ne le sposobnosti za njihovo uporabo (Perez in Soete 1988; Freeman 1989; Bučar 2001). Posebnega pomena je družbena sposobnost, kot jo definira Abramowitz, ki ugotavlja, da »… evolucija družbenih sposobnosti, v povezavi s procesom dohitevanja, odpira možnosti, da zamudni- ce prehitijo celo naprednega voditelja« (Abramowitz 1986, 389). Članek prikaže osnove izbranih teorij gospodarske rasti in razvoja, ki jih v na- daljevanju analizira na primeru izbranih vzhodnoazijskih držav. Analiza tehno- loškega razvoja, ki mu sodobne razvojne strategije pripisujejo ključno vlogo, pokaže, kako pomembna so vlaganja v raziskave in razvoj. Podatki pokažejo, da se tega še kako zavedajo tudi izbrane države, saj hitro povečujejo vlaganja in jih usmerjajo v ključne tehnologije prihodnosti. V sklepnem delu potrjujeva svojo tezo o dohitevanju na podlagi strategij, ki jim sledijo vzhodnoazijske države. 2 Teorije in strategije razvoja V obdobju po drugi svetovni vojni so se ekonomske teorije, ki so poskušale pojasniti gospodarsko rast, opirale na analizo izkušenj za takratne razmere že razvitih držav (Rostow 1960; Harrod 1939; Domar 1946; Lewis 1954 itd.). Pre- nos izkušenj in strategij držav, ki so že prešle pot iz kmetijskih v industrializirana gospodarstva, naj bi zagotavljal hiter napredek in rast domačega proizvoda, kar naj bi postopoma privedlo do dviga življenjskega standarda in odprave revšči- ne. V teh teorijah je imela pomembno vlogo vrzel v naložbah, ki pa jo lahko države presežejo s pomočjo posojil s strani razvitih in z neposrednimi tujimi naložbami. Sredstva za odplačevanje dolgov bodo države v razvoju zagotavljale z izvozom, najprej surovin in kmetijskih proizvodov, z rastočo industrializacijo v skladu s svojimi primerjalnimi prednostmi pa z izvozom delovnointenzivnih Earl_FINAL.indd 390 28.11.2019 8:31:15 Vzhodna Azija proizvodov. Tak tu sicer precej poenostavljeno predstavljen recept srečamo v literaturi, ki se ukvarja z gospodarskim razvojem t. i. »tretjega sveta« (Samuel- son 1948; Hart 1983; Krasner 1985; Porter 1990; Prabirjit in Singer 1991; Fried- mann 1996; Maizels 2000; Todaro in Smith 2011). Prav intenzivna usmerjenost v izvoz naj bi bila tista osnovna značilnost vzhod- noazijskih gospodarstev, ki jih loči od drugih držav v razvoju. Po mnenju števil- nih ekonomistov (Balassa 1979; 1980; 1981; Westphal, 1990; Amsden 2013) so odločno in dosledno izvozno usmerjeno razvojno strategijo najprej izvajali na Japonskem, nato pa v štirih azijskih tigrih, ki so jim sledile še nekatere druge države regije. Kako močno podporo je imela izvozno usmerjena strategija, pri- ča zapis pomembnega ekonomista tistega časa Bele Balassa: »Ko bodo razvite države in države v razvoju izvajale ustrezne politike, bo omogočen premik v vzorcu mednarodne specializacije kot odgovor spreminjajočim se primerjalnim 391 prednostim držav na različnih stopnjah gospodarskega razvoja. Posledično se bo izboljšala učinkovitost alokacije virov, stopnje rasti gospodarstev se bodo povečale in vsi sodelujoči bodo na boljšem« (Balassa 1980, 39). Isti avtor sicer priznava, da je tudi vzhodnoazijskim gospodarstvom koristila t. i. prva faza uvozne substitucije, v času katere so zgradile osnovne industrij- ske kapacitete. V tem obdobju je ključnega pomena, da država svojih podjetij ne ščiti preveč z eksplicitnimi in implicitnimi dajatvami – pri slednjih gre za posledico neustreznega ščitenja lastne valute (Balassa 1980, 7). Nadaljeva- nje uvozne substitucije po vzoru latinskoameriških in nekaterih socialističnih držav je pogosto vodilo v naraščajoče stroške domače proizvodnje, ki zara- di zaščite ni bila konkurenčna v mednarodnem prostoru ter je predvsem na področju učinkovitosti in tehnološkega posodabljanja na dolgi rok vodila v suboptimalno gospodarsko rast. Po drugi strani je za države, ki so se odločile za izvozno usmerjeno strategijo, značilno, da so zagotavljale enake spodbude tako za proizvajalce, usmerjene na domači trg, kot za tiste, usmerjene v izvoz. Poleg tega so pri regulaciji trga izenačile proizvajalce za domači in tuji trg: izvozniki so imeli možnost kupo- vati surovine doma ali v tujini. Pri uvažanju sestavnih delov ali surovin so bili oproščeni uvoznih dajatev, nekatere države (ravno azijski trgi) pa so uvedle tudi dodatne spodbude za izvoz. Na ta način so v razmeroma kratkem času močno povečale svoj izvoz,3 v prvi vrsti delovnointenzivnih proizvodov, kjer je bila osnova za konkurenčno prednost poceni delovna sila. 3 V obdobju 1960 do 1966 je tako Južna Koreja povečala izvoz z 1 % industrijske proizvodnje na 14 %, do leta 1973 pa kar na 41 %. Singapur je povečeval izvoz z 11 % na 20 % in 43 %, Tajvan pa z 9 % na 19 % in končno celo 50 % industrijske proizvodnje. Earl_FINAL.indd 391 28.11.2019 8:31:15 Maja BUČAR, Jana ARBEITER Med prednosti izvozne usmeritve se pogosto uvršča tudi hitrejši tehnološki napredek, saj morajo proizvajalci, ki želijo tekmovati na svetovnih trgih, spre- mljati razvoj tehnologije ter dinamično uvajati posodobitve in inovacije, če želijo ostati v igri. Če analiziramo strukturo izvoza azijskih držav, še posebej tistih, ki nimajo naravnih virov, opazimo, da se v izvozu postopoma povečuje delež tehnološko zahtevnejših proizvodov. Ta kazalec potrjuje postopno po- večevanje tehnološke sposobnosti teh gospodarstev in postopen prehod na druge dejavnike konkurenčne prednosti, ne le na poceni delovno silo. Pove- čanje tehnološke sposobnosti v teh državah pa ni zgolj posledica njihovega sodelovanja v izvozu: gre za splet ukrepov politike na področju povečevanja naložb v raziskave in razvoj (R&R) ter na področju izobraževanja. V začetku devetdesetih let se v ekonomski teoriji uveljavi endogena teori- 392 ja rasti (Romer 1994; Acemoglu 2009; Grossman in Helpman 1994 itd.). Za razliko od neoklasične teorije rasti se nove (endogene) teorije rasti osredo- točijo na rast kot rezultat značilnosti notranjega (endogenega) ekonomske- ga sistema. V ospredje postavijo tehnološki razvoj in ustvarjanje ter difuzi- jo novih znanj in tehnologije. Tehnološki napredek kot rezultat zavestnega prizadevanja določene skupine ljudi (beri: podjetij) le njim zagotavlja konku- renčno prednost: tehnologija postaja gibalo rasti (Bučar 2001). Pod vplivom spoznanj te teorije so številne razvite države začele dosti bolj sistematično podpirati raziskave in razvoj tako z vlaganjem javnih sredstev kot s spodbuja- njem gospodarskih subjektov v take naložbe. Za spodbujanje zasebnih naložb v R&R je postala pomembna tudi zaščita intelektualne lastnine, in to ne le v okviru nacionalnih meja, ampak v mednarodnem prostoru. Tako smo priča oblikovanju posebnega dogovora v okviru Urugvajskega kroga trgovinskih po- gajanj: TRIPs – Trade Related Intellectual Property Measures; gre za poseben paket varovanja pravic intelektualne lastnine v okviru Svetovne trgovinske organizacije, tj. za pomembno varovalo za vse tiste, ki v mednarodni trgovini sodelujejo z visokotehnološkimi proizvodi in storitvami.4 Čeprav se endogene teorije rasti niso posebej ukvarjale z državami v razvoju, je njihovo sporočilo o vlogi tehnološkega razvoja pri gospodarskem razvoju pomembno vplivalo predvsem na tiste države, ki so bile v času uveljavlja- nja te teorije že prisotne na mednarodnem trgu. Prenos te teorije na teorije mednarodne trgovine je namreč prinesel tudi spoznanje, da je za dolgoročno prisotnost na mednarodnih trgih nujno nenehno prilagajanje in izboljševanje konkurenčnega položaja izvoznikov. Prav povečanje sposobnosti gospodar- stva, da se prestrukturira v smeri povečevanja tehnološke zahtevnosti, torej 4 Več informacij na https://www.wto.org/english/tratop_e/trips_e/trips_e.htm. Earl_FINAL.indd 392 28.11.2019 8:31:15 Vzhodna Azija da poveča svojo tehnološko sposobnost, je postalo ključni element gospodar- ske strategije razvitih držav in posledično tudi tistih, ki so jih želele dohitevati. 3 Gospodarski razvoj v vzhodnoazijskih državah Statistični podatki kažejo na izjemne gospodarske rezultate in potrjujejo na- jino tezo o izboru uspešne razvojne strategije. Eden takih kazalcev je poveča- nje BDP na prebivalca, kjer vidimo, da so nekatere azijske države v šestdese- tih letih veljale za revne, a so z vstopom na pot izvozno usmerjene strategije začele hitro povečevati BDP, in sicer tako v absolutnih številkah kot na prebi- valca (pa čeprav se je hkrati povečevalo število prebivalcev).5 70.000,00 393 60.000,00 50.000,00 40.000,00 30.000,00 20.000,00 10.000,00 0,00 1960 1970 1980 1990 2000 2010 2017 Republika Koreja Hong Kong Kitajska Singapur Malezija Indonezija Tajska Tajvan Slika 1: Vrednost BDP na prebivalca (USD) (Lasten prikaz na podlagi podatkov Svetovne banke (2019a) in Statističnega urada (2018)). Tabela še bolj kot graf pokaže, kje je v posameznih državah prišlo do »preloma« ali tega, kar bi po Rostowu (1960) imenovali »vzlet« (take-off). Seveda opazimo nekaj zamikov med prvimi azijskimi tigri (Južna Koreja, Hong Kong, Singapur in Tajvan), kjer je do preusmeritve prišlo že v sedemdesetih letih in se je BDP na 5 Število prebivalcev na Kitajskem je od leta 1960, ko je znašalo približno 667 milijonov, leta 1990 naraslo na približno 1,135 milijarde, leta 2017 pa je bilo na Kitajskem že približno 1,386 milijarde prebivalcev. Tudi v Indoneziji se je število prebivalstva od leta 1960, ko je znašalo približno 88 milijonov, leta 1990 povečalo za več kot dvakrat, in sicer na približno 181 milijo- nov, leta 2017 pa je v Indoneziji živelo približno 264 milijonov ljudi. Število prebivalcev se je povečevalo tudi v ostalih državah (Svetovna banka 2018). Earl_FINAL.indd 393 28.11.2019 8:31:15 Maja BUČAR, Jana ARBEITER prebivalca med letoma 1970 in 1980 že močno povečal, ter Malezijo in Tajsko, v zadnjih letih, predvsem po letu 2000, pa še Kitajsko in Indonezijo. Tabela 1: BDP na prebivalca (USD) (Lasten izračun na podlagi podatkov Svetovne banke (2019a) in podatkov za Tajvan s Statističnega urada (2018); označeno prelomno desetletje). DRŽAVA 1960 1961 1970 1980 1990 2000 2010 2017 Južna Koreja 158,24 93,82 279,13 1.704,47 6.516,31 11.947,58 22.086,95 29.742,84 Hong Kong 429,44 436,75 960,03 5.700,41 13.485,54 25.756,66 32.550,00 46.193,61 Kitajska 89,52 75,81 113,16 194,80 317,88 959,37 4.560,51 8.826,99 Singapur 427,88 448,96 925,29 4.926,96 11.864,28 23.792,61 46.569,68 57.714,30 Malezija 234,92 225,92 357,66 1.774,74 2.440,59 4.045,17 9.071,36 9.951,54 Indonezija - .. 79,69 491,44 585,00 780,09 3.113,48 3.846,86 394 Tajska 100,77 107,50 192,13 682,77 1.508,29 2.007,56 5.075,30 6.595,00 Tajvan 163 161 397 2.389 8.216 14.941 19.278 24.408 Sicer stalno visoke stopnje rasti so nihale, na kar je vplivalo več dejavnikov, od glo- balnega povpraševanja do azijske finančne krize in notranjepolitičnih sprememb, a so se v opazovanem obdobju od 1970 do 2017 gibale med 4,5 % in 10 % letno, občasno pa tudi več (Kitajska 1970: 19,5 %; Singapur 2010: 15,24 %). Le v enem obdobju (azijska finančna kriza) so za leto, največ dve, nekatere države zabeležile negativno stopnjo – npr. Južna Koreja leta 1980 z -1,7 %. A tudi zaradi aktivne državne politike spodbujanja gospodarstva so se zelo hitro vrnile na pot rasti. 19,50 14,50 9,50 4,50 -0,50 1970 1980 1990 2000 2010 2017 -5,50 Republika Koreja Hong Kong Kitajska Singapur Malezija Indonezija Tajska Tajvan Slika 2: Letna rast BDP (%) (Lasten prikaz na podlagi podatkov Svetovne banke (2019b) in Statističnega urada (2019)). Earl_FINAL.indd 394 28.11.2019 8:31:15 Vzhodna Azija Vzporedno s povečevanjem domačega proizvoda se je v opazovanih državah povečevalo tudi njihovo sodelovanje v mednarodni delitvi dela. V skladu z izvozno usmerjeno strategijo so povečevale izvoz, še dodatno pa je za opazo- vanje njihove strategije razvoja pomembno, kako se je spreminjala struktura njihovega izvoza. Tu namreč pride v ospredje najino izhodišče, da so prav za- radi prilagajanja strategije gospodarskega razvoja novim teoretskim spozna- njem o vlogi tehnološkega razvoja kot dejavnika gospodarske rasti tako dolgo in uspešno vzdrževale in povečevale svojo prisotnost v globalni delitvi dela. Tabela 2: Obseg izvoza blaga in storitev (v milijardah USD) (Lasten prikaz na podlagi podatkov Svetovne banke (2019c)). DRŽAVA 1960 1961 1970 1980 1990 2000 2010 2017 Južna Koreja 0,10 0,10 1,03 18,49 70,79 196,62 540,90 659,62 395 Hong Kong 0,00 1,15 3,54 25,61 90,21 216,36 469,44 641,93 Kitajska 2,57 1,94 2,31 11,30 49,13 253,09 1602,48 2417,85 Singapur 1,15 1,09 2,42 24,03 64,05 181,30 472,25 561,48 Malezija 1,24 1,12 1,77 14,14 32,78 112,37 221,69 224,67 Indonezija - - 1,18 22,09 28,98 67,62 183,48 206,87 Tajska 0,45 0,53 1,06 7,80 29,13 81,95 226,79 310,39 Ena od držav, ki je veliko pozornosti posvečala povečevanju izvoza, je Južna Koreja, še posebej v sedemdesetih in osemdesetih, ko so bile stopnje rasti res neverjetne. Osrednja pozornost takratnih petletnih načrtov gospodarskega razvoja je bila namenjena povečevanju izvoza, izvozna podjetja pa so imela niz posebnih ugodnosti (dostop do konvertibilne valute za uvoz surovin, oprostitev carin za uvožene surovine in polizdelke, lažji dostop do sredstev za naložbe, pomoč pri prodiranju na tuje trge, a tudi posebne državne nagrade za uspešne izvo- znike in javne pohvale za prispevek h gospodarskemu razvoju).6 Podobno rast izvoza so beležile vse opazovane države, kjer pa ni zanimiva samo stopnja rasti, ampak tudi nominalna rast izvoza ter odnos med izvozom in domačim proizvodom, ki jasno pokaže, kako zelo je za te države naraščal pomen vključevanja v mednarodno delitev dela. 6 Več v Košak/Bučar (1987). Earl_FINAL.indd 395 28.11.2019 8:31:15 Maja BUČAR, Jana ARBEITER Tabela 3: Letna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (%) (Lasten prikaz na podlagi podatkov Svetovne banke (2019č) in OECD (2019a)). DRŽAVA 1961 1970 1980 1990 2000 2010 2017 Južna Koreja 35,41 30,69 9,51 4,59 17,17 12,70 1,90 Hong Kong - 10,79 12,75 6,79 16,88 17,56 5,47 Kitajska - 2,80 5,90 12,50 20,90 26,30 - Singapur -5,07 5,35 22,05 12,92 14,43 17,44 4,10 Malezija 5,53 4,95 3,17 17,82 16,07 10,42 9,37 Indonezija 9,04 17,74 -5,64 0,45 26,48 15,27 9,09 Tajska 20,88 12,44 7,71 13,39 15,83 14,22 5,51 Povečevanje deleža izvoza v BDP je posebej impresivno, če upoštevamo, da 396 se je v tem obdobju tudi BDP hitro povečeval. Res je, da se je v tem času tudi svetovna trgovina hitro povečevala,7 a le redkim državam je uspelo tako dinamično vstopati v mednarodno menjavo in resnično izkoristiti trend glo- balizacije za svoj gospodarski razvoj. Tabela 4: Delež izvoza v BDP (%) (Lasten prikaz na podlagi podatkov Svetovne banke (2019d)). DRŽAVA 1961 1970 1980 1990 2000 2010 Južna Koreja 4,04 11,45 28,46 25,34 35,01 49,42 Hong Kong 83,04 93,19 88,75 117,27 126,03 205,32 Kitajska 3,87 2,49 5,91 13,61 20,89 26,27 Singapur 142,48 126,10 202,05 177,15 189,18 199,75 Malezija 58,72 45,83 57,73 74,47 119,81 86,93 Indonezija 11,06 12,84 30,47 27,31 40,98 24,30 Tajska 17,34 15,02 24,11 34,13 64,84 66,49 V nadaljevanju bova predstavili teorije in strategije gospodarskega razvoja, ki so bile v veliki meri v ozadju hitrega vzpona vzhodnoazijskih držav. Trdiva, da sta bila uspešno prepoznavanje teoretskih spoznanj in njihova primerna integracija v lastne razvojne strategije ključni determinanti gospodarskega uspeha teh držav. 7 Leta 1990 je stopnja rasti izvoza in storitev znašala 5,6 %, leta 2010 pa kar 11,5 % (Svetovna banka 2019č). Earl_FINAL.indd 396 28.11.2019 8:31:15 Vzhodna Azija 4 Tehnološka sposobnost in inovacijska dejavnost kot determinanti gospodarske rasti Kot sva že omenili, se je pomen znanja in tehnologije v osrednjo ekonomsko teorijo ponovno pomembneje vključil z endogenimi teorijami rasti (Romer 1994; Acemoglu 2009), vzporedno z njimi pa se je oblikoval tudi koncept nacionalnega inovacijskega sistema (Lundval 1992; Freeman 1995; Soete 1985). Bogati diskusiji v ekonomski teoriji o dejavnikih gospodarske rasti se je pridružilo tudi razmišljanje, kaj oblikuje sposobnost države (Stern, Furman in Porter, 2002), da pospeši ustvarjanje novih znanj, ta znanja ustrezno pre- naša v gospodarstvo in tako povečuje konkurenčnost ali s hitrim uvajanjem sodobnih tehnologij in inovacij celo dohiteva/prehiteva razvitejše (Freeman in Soete 1997; Dosi 1982 idr.). Od preloma tisočletja smo priča porastu različ- 397 nih nacionalnih in mednarodnih strategij na področju inovacij, še posebno v OECD (OECD 2010) in Evropski uniji (Lizbonska strategija, npr. EC 2003, 2007). V njih se pogosto izpostavlja pomen ustrezne ravni naložb v R&R ter tehnolo- ške sposobnosti za zagotavljanje nacionalne konkurenčnosti in gospodarske rasti. Poleg zadostnih naložb v R&R zasebnega in javnega sektorja je prav upravljavska sposobnost v okviru nacionalnega inovacijskega sistema ključ- nega pomena, da se lahko rezultati znanstvene dejavnosti ter tehnološkega napredka v primerni dinamiki, kakovosti in količini vgrajujejo v nacionalno gospodarstvo. Taka sposobnost zagotavlja uspešno kombinacijo vložkov in rezultatov znanstveno-tehnološke dejavnosti. Za države v razvoju se je predvsem ob pojavu informacijske tehnologije razvilo zanimivo razmišljanje, da bi lahko prav pospešeno vlaganje v nove tehnologije omogočilo dohitevanje razvitih držav. Zagovorniki teorije dol- gih valov (Freeman, Clark in Soete 1982; Perez 1985; Freeman in Perez 1988) so trdili, da je proces dohitevanja najbolje začeti ob prehodu iz ene tehnoekonomske paradigme v drugo. Specifične značilnosti informacijske tehnoekonomske paradigme so ocenili kot posebej ugodne za države za- mudnice, ki se odločajo za proces dohitevanja, saj naj bi hitro prepoznava- nje sprememb, ki jih v ekonomski sistem uvajajo informacijske tehnologije (možnosti prilagoditve, vloga znanja, spremembe pri doseganju ekonomije obsega, mreženje, hitrost difuzije itd.), omogočalo ne le dohitevanje, am- pak celo prehitevanje, t. i. »leap-frogging«, v razvoju. Temu pritrjujejo tudi Brezis et al. (1993), ki možnost do(pre)hitevanja vidijo predvsem v dejstvu, da so nove tehnologije uvodoma pogosto manj produktivne kot že uveljav- ljene, zato se države z dobro razvito obstoječo tehnologijo težje odločajo za uvedbo novih. Tu prideta v ospredje cenejša delovna sila in tehnološka Earl_FINAL.indd 397 28.11.2019 8:31:15 Maja BUČAR, Jana ARBEITER sposobnost sledilk, ki niso obremenjene s kapacitetami predhodne faze in se tako hitreje odločijo za uvajanje radikalnih inovacij. Vendar podrobna analiza razvoja informacijske tehnoekonomske paradi- gme pokaže, da tehnološki razvoj le izjemoma odpira večje možnosti za za- mudnice. Hiter tehnološki razvoj zahteva velika vlaganja podjetij in držav v raziskovalno in inovacijsko dejavnost, vzpostavitev ustrezne informacijske infrastrukture in hitro posodabljanje znanja – torej v nenehno izobraževa- nje. Strokovnjaki opozarjajo tudi na sinergijske učinke novih tehnologij: šele v okoljih, v katerih je uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij do- segla zadostno koncentracijo, se v popolnosti realizira njihov prispevek k povečani produktivnosti. Procesi dohitevanja postajajo z vse večjo sinergijo informacijskih tehnologij zahtevnejši, saj jih je težko realizirati brez celovite 398 spremembe/prenove ekonomskega in tehnološkega sistema. Taka prenova pa zahteva prestrukturiranje, tj. inoviranje poslovne in družbeno-ekonom- ske prakse v odnosih znotraj podjetij, v celotnem gospodarstvu in v celotni družbi, tako da postaneta načelo delovanja ter vedenje vsake celice in celote inovativnost, sistematična inovacijska dejavnost pa postane osnovna poslov- na in razvojna usmerjenost. Le redke države so sposobne uspešno realizirati tako transformacijo. Na kompleksnost takega procesa je opozarjal tudi Freeman (1989, 92), ko je govoril o možnostih dohitevanja držav zamudnic: »Če naj katerakoli med nji- mi v naslednjih nekaj desetletjih uspe pri dohitevanju, je to precej odvisno od njihove sposobnosti za institucionalne inovacije, njihovega infrastrukturnega vlaganja v izobraževanje, znanost in tehnologijo ter od vrste mednarodnega gospodarskega režima v devetdesetih.« Tehnološka preobrazba vzhodnoazijskih držav potrjuje, da je dohitevanje možno, a le, če res upoštevamo vse zgoraj navedeno: povečanje naložb v znanost in razvoj tehnologije, zadostna vlaganja v izobraževanje ter povezo- vanje v globalne verige vrednosti. 5 Tehnološko prestrukturiranje izbranih vzhodnoazijskih držav Za oceno tehnološkega prestrukturiranja lahko uporabimo vsaj dva kazalnika: naložbe v R&R ter strukturo izvoza glede na stopnjo zahtevnosti. Če je v drža- vi prišlo do premika po tehnološki lestvici, se bo to v izvozno naravnani državi poznalo tudi v strukturi izvoza, kjer se bodo v deležu celotnega izvoza vse bolj uveljavljali visokotehnološki proizvodi in storitve. Earl_FINAL.indd 398 28.11.2019 8:31:15 Vzhodna Azija Tabela 5: Blagovni izvoz glede na tip proizvodov (% celotnega izvoza blaga) (Lasten prikaz na podlagi UNCTAD (2019)). PROIZVODNI nizkoteh- srednje- visokoteh- DEJAVNIKI Izvoz Izvoz primarnih industrijskih nološko tehnološko nološko DRŽAVA proizvodov proizvodov intenzivni intenzivni intenzivni proizvodi proizvodi proizvodi Kitajska 11,81 87,98 31,48 20,15 26,64 Hong Kong 6,17 93,74 27,59 22,81 38,80 Tajvan 4,74 95,10 13,74 20,93 49,37 Indonezija - _ _ _ _ 2000 Južna Koreja 10,05 89,93 13,57 20,52 44,59 Malezija 18,93 80,32 8,18 10,02 60,27 Singapur 13,61 82,93 2,48 12,74 65,07 Tajska 23,02 74,23 15,10 18,75 36,48 399 Kitajska 6,47 93,44 21,86 21,90 38,77 Hong Kong 9,83 90,06 12,93 19,19 55,87 Tajvan 10,13 89,43 5,99 17,85 55,76 Indonezija 62,99 37,01 14,67 7,95 11,05 2010 Južna Koreja 11,70 88,28 4,05 26,91 40,13 Malezija 32,58 66,99 6,75 11,31 45,36 Singapur 22,96 70,88 1,20 12,15 53,95 Tajska 28,39 71,61 7,84 26,52 32,82 Kitajska 6,33 93,44 20,99 25,66 37,01 Hong Kong 17,32 82,56 6,38 14,55 60,47 Tajvan 7,86 92,14 5,44 20,36 54,56 Indonezija 58,14 41,83 15,99 10,44 11,19 2017 Južna Koreja 10,73 89,26 3,53 27,83 43,52 Malezija 32,94 66,71 6,37 12,67 44,58 Singapur 22,50 72,29 1,41 14,00 54,12 Tajska 26,57 73,43 6,99 30,71 30,76 Tehnološka sprememba je rezultat znanstveno-raziskovalnega dela in uvajanja novosti/inovacij v proizvodni proces. Kot smo videli v razpravi o pomenu tehnologije kot dejavnika gospodarske rasti, je pomemben ka- zalnik na tem področju delež vlaganj v raziskave in razvoj. Kljub razmero- ma pomanjkljivih podatkih, s katerimi razpolaga Svetovna banka, lahko ugotovimo, da so obravnavane države tudi na tem področju naredile po- membne korake. Earl_FINAL.indd 399 28.11.2019 8:31:15 Maja BUČAR, Jana ARBEITER Tabela 6: Delež izdatkov za raziskave in razvoj (% BDP) (Lasten prikaz na podlagi podatkov Svetovne banke (2019e) in OECD (2019b)). Država 2000 2010 2015 2017 Južna Koreja 2,18 3,47 4,2 4,55 Hong Kong 0,46 0,75 0,8 - Kitajska 0,89 1,71 2,1 2,13 Singapur 1,82 2,01 - - Malezija 0,47 1,04 1,3 - Tajska 0,24 - 0,6 - Tehnološko tekmovanje danes zahteva veliko finančnih sredstev,8 saj je raz- iskovalno delo na številnih področjih zelo zahtevno. V povprečju so se med 400 letoma 2000 in 2016 bruto naložbe v R&R v državah OECD z 2,1 % BDP pove- čale na 2,3 %. V tekočih zneskih v PPP to pomeni, da so bruto naložbe v R&R v OECD dosegle skoraj 1,3 bn USD. Globalni izdatki za R&R naj bi v letu 2015 dosegli 1,92 bn, kar je dvainpolkrat več kot leta 20009 (National Science Bo- ard 2018). Tudi zato je dohitevanje držav v razvoju še toliko težje, a vzhodno- azijske države povečujejo vlaganja tudi na tem področju. Kot sva omenili že v uvodu, izstopa Južna Koreja, ki je v zadnjih letih močno povečala financiranje R&R in je tako s 4,55 % prva država na svetu. Tudi Kitajska letno povečuje vlaganja v R&R, in sicer med 12 in 18 %, ter je tako z 2,21 % BDP za R&R in več kot 410 milijardami dolarjev že na drugem mestu (takoj za ZDA) glede na višino sredstev, ki jih namenja za raziskovalno dejavnost. Že leta 2015 je ki- tajski proračun za znanost predstavljal 21 % celotnih svetovnih sredstev.10 Še posebej izstopa vloga Kitajske na področju raziskav umetne inteligence, zele- nih tehnologij, robotike itd., kjer so kitajska podjetja med vodilnimi. V obeh državah je pomemben vlagatelj poslovni sektor, ki namenja veliko sredstev za R&R. Tako je poslovni sektor v letu 2017 naložbe v R&R povečal za 12 % in dosegel naložbe v vrednosti 194,4 milijarde USD. Poleg finančnih sredstev v ospredje vse bolj stopa potreba po zadostnem in ustrezno usposobljenem raziskovalnem kadru. Tu so pomembna vlaga- nja držav v izobraževanje, še posebej v terciarno, ter usmerjanje študentov na področja naravoslovja in tehnike. Glede na svetovno povprečje in delež 8 Razvoj novih biotehnoloških zdravil naj bi v povprečju stal 4 milijarde USD na preparat. https://www.fiercebiotech.com/biotech/r-d-costs-growing-roche-shines-and-novo-high-for- roi-it-s-ep-report 9 Leta 2000 so bili globalni izdatki za R&R ocenjeni na 722 milijard USD. 10 Več informacij na https://www.weforum.org/agenda/2018/02/these-charts-show-how-china- is-becoming-an-innovation-superpower. Earl_FINAL.indd 400 28.11.2019 8:31:16 Vzhodna Azija izdatkov za izobraževanje v članicah OECD ugotavljamo, da delež izdatkov iz- branih držav ne odstopa od svetovnega povprečja. Zanimivo je, da Svetovna banka (2019f) ne beleži podatkov za Kitajsko, čeprav si je ta leta 1993 posta- vila cilj, da delež izdatkov za izobraževanje do leta 2000 poveča na vsaj 4 % BDP, ki pa je bil zaradi gospodarskega razvoja države prestavljen na leto 2010. Leta 2012 je Kitajska za izobraževanje namenila 4,28 % BDP, leta 2016 pa kar 7,57 % BDP (Yan 2017). Med letoma 2000 in 2014 se je letno število diplomantov s področja naravo- slovja in tehnike na Kitajskem s približno 359.000 povečalo na 1,65 milijona (Harris 2018). Južna Koreja pa je prva na svetu po deležu univerzitetno izo- braženih v starostni skupini 25–34 let: kar 69,8 % te starostne skupine ima terciarno izobrazbo (OECD 2017). 401 Obe državi imata na področju znanosti ambiciozne načrte za prihodnost. Korejsko Ministrstvo za trgovino, industrijo in energetiko je v drugi polovici leta 2018 najavilo, da bo do leta 2022 na 50 % celotnega proračuna za R&R povečalo naložbe za R&R v petih izbranih industrijah: v avtomobilski proizvo- dnji za razvoj avtonomnih vozil, za razvoj spletnih strani, polprevodnikov in ekranske tehnologije, na področju biozdravja ter obnovljivih virov energije. Teh pet sektorjev je že v proračunu za leto 2018 prejelo 844 milijonov USD. Hkrati se je ministrstvo odločilo podpreti razvoj novih tehnologij in ključnih tehnologij za tista industrijska področja, kjer se obeta hitra komercializacija (Pulse 2018). Oboje je v skladu s »tradicionalno« korejsko razvojno strategijo: nekaj sektorjev, ki naj bi v prihodnosti prevzeli ključno vlogo, država izdatno podpre, a hkrati ne zanemari tistih, ki danes prinašajo rezultate. Hkrati želi Južna Koreja svojo znanost in tehnološki razvoj v večji meri preu- smeriti v bazične raziskave, kar ne bo preprosto. Država je zelo dolgo izvajala strategijo »hitrega sledilca«, usmerjenega v gospodarstvo. Odlikovala se je po izjemno hitrem prevzemanju in nadgradnji tehnologij in proizvodov, kot so polprevodniki in pametni telefoni. Večji del naložb v R&R je tako predstavljal drugi R-razvoj, ki je državi omogočal, da je s sofisticiranimi proizvodi ob nižjih cenah vstopala na svetovni trg. Zdaj pa po ocenah svojih strategov potrebuje novo strategijo, ki pa pomeni velik izziv in tveganje. Še celo znanstveniki in politiki se sprašujejo, ali bo zmogla zadržati tako visoko raven naložb in hkrati premagati tako kulturne ovire kot birokracijo, ki ovira prehod v bolj tvegane raziskave na področju temeljnih znanosti (Zastrow 2016). Tudi Kitajska se poleg povečevanja sredstev za R&R ukvarja s prestrukturira- njem teh sredstev v korist temeljnih raziskav. Večji del vložka je bil še pred krat- kim namenjen predvsem t. i. eksperimentalnemu razvoju, na škodo temeljnim Earl_FINAL.indd 401 28.11.2019 8:31:16 Maja BUČAR, Jana ARBEITER in aplikativnim raziskavam. Eksperimentalni razvoj je največ prispeval k teh- nološkemu prestrukturiranju industrije, saj so te naložbe vplivale predvsem na posodobitev tehnoloških procesov in izboljšanje kakovosti proizvodov ter s tem na novo konkurenčnost. Kitajske naložbe v temeljne in aplikativne raziska- ve, ki so nujne za razvoj novih idej in vrhunskih tehnologij, močno zaostajajo za drugimi velesilami na področju znanosti. Med letoma 2000 in 2016 je bilo zgolj 5 % celotnih naložb v R&R namenjenih temeljnim raziskavam, aplikativne raziskave pa so prejele med 10 in 17 % sredstev. V istem obdobju so npr. ZDA 17,7 % sredstev za R&R namenile temeljnim in 20,3 % aplikativnim raziskavam (China Power 2018). V nominalnih zneskih to pomeni, da je Kitajska v letu 2016 skupno namenila 70 milijard USD za temeljne in aplikativne raziskave, Južna Koreja 30,5, Japonska 53, ZDA pa kar 186 milijard USD.11 402 Spoznanje, da so vlaganja v temeljne raziskave pomembna za nadaljnje teh- nološko prestrukturiranje in gospodarsko rast, potrjuje najino predpostavko o sposobnosti izbranih držav, da načrtujejo svoj gospodarski in tehnološki razvoj. Za nadaljevanje uspešne gospodarske poti namreč zgolj sledenje raz- vitejšim ni dovolj – potrebne so lastne nove rešitve. Da ta odločitev že daje prve rezultate, lahko razberemo iz podatkov, ki kažejo na prijavo patentov na nekaterih najprodornejših področjih, kot so umetna inteligenca, zelene tehnologije in svetovni splet. Korporacije iz Japonske, Južne Koreje, Kitajske in Tajvana so lastnice 70 % inovacij, povezanih z umetno inteligenco v skupini 2000 vodilnih korporacij po naložbah v R&R. Glede na pomen, ki ga stro- kovnjaki pripisujejo raziskavam na tem področju, lahko sklepamo, da gre za tehnologije prihodnosti. Tisti, ki bodo imeli znanje in tehnološko sposobnost uporabiti te tehnologije, bodo imeli veliko prednost v globalni delitvi dela. 6 Sklepne misli Gospodarska rast je rezultat različnih dejavnikov, nedvomno pa je, kot dokazu- jeta praksa in teorija, veliko odvisno od strategije, ki jo ima posamezna država. Prav tako je širok nabor različnih dejavnikov, ki vplivajo na prispevek raziskav in inovacij h gospodarski rasti. Nekatere empirične raziskave izpostavljajo, da na razmerje med naložbami v R&R in gospodarsko rastjo vplivajo pomembni dejavniki, kot so (1) makroekonomska stabilnost; (2) poslovno okolje, vključ- no z delovanjem trgov; (3) dostop do finančnih sredstev; (4) razpoložljivost človeških virov; (5) gospodarska struktura in stopnja mednarodne odprtosti; 11 Za primerjavo, kaj ti zneski pomenijo za Slovenijo: celoten proračun za R&R v letu 2016 je znašal 809 milijonov EUR, od katerih je bilo 17 % namenjenih temeljnim in kar 55 % aplikativ- nim raziskavam. Earl_FINAL.indd 402 28.11.2019 8:31:16 Vzhodna Azija (6) bližina/oddaljenost do tehnološko vodilnih (Evropska komisija 2017; Bra- vo-Biosca et al. 2013; EIB 2016; Donselaar in Koopmans 2016). Vse to vpliva tako na raven naložb v raziskave in inovacije kot tudi na izplen oziroma pro- duktivnost teh naložb ter posledično na njihov vpliv na celotno gospodarstvo. Analiza dogajanja v vzhodnoazijskih državah pokaže, da so te države znale dob- ro oceniti, kje so priložnosti za gospodarski razvoj in kako kombinirati različne vire. Načrtovanje gospodarskega razvoja z vključevanjem v mednarodno deli- tev dela in sistematičnim izgrajevanjem tehnološke kapacitete se je obresto- valo. Tako se vzhodnoazijske države iz sledilk drugim postopoma spreminjajo v vodilne na določenih področjih. Tako ugotavljamo, da je najina teza o dohi- tevanju in celo prehitevanju s pomočjo strateške usmeritve v graditev tehno- loške sposobnosti potrjena. Izbrane države so ne glede na svoj politični sistem gospodarski razvoj zastavile pragmatično – najprej s sledenjem razvitejšim, a 403 hkrati z nenehnim razvijanjem tehnoloških sposobnosti. Te države so bile uvo- doma usmerjene v prenos znanja in tehnologije iz razvitejših okolij, na osnovi vlaganj zasebnega in javnega sektorja v R&R pa se v vse večji meri usmerjajo v oblikovanje lastnih novih tehnoloških rešitev. Prikazana dinamika vlaganj in izbor sektorjev opozarjata, da se države sledilke pospešeno pretvarjajo v vo- dilne na področju razvoja sodobnih tehnologij, to pa jih postavlja v položaj za realizacijo hitre gospodarske rasti. Vprašanje za nadaljnje raziskave je, kako se bo ta rast pretvorila v družbeno-politični razvoj teh držav in tako na dolgi rok zagotavljala družbeno sposobnost (Abramowitz 1986), ki jo ne tvori le sposob- nost tehnološkega napredka, ampak tudi socialna država. Za Slovenijo in Evropo je pomembno spoznanje, da inovacije vse bolj postaja- jo rezultat sinergij razvoja na več tehnoloških področjih. Njihov razvoj je po- gojen z visoko stopnjo digitalizacije in znanstvenega dela, ključnega pomena pa je tudi povezovanje različnih področij. Razvoj takih tehnologij in inovacij je zahteven, zato jih ni mogoče kupiti. Da bodo države popolnoma izkoristile po- tencial novih inovacij, bodo morale spremeniti oziroma razviti nove poslovne modele, kar pa običajno zahteva znatne naložbe v nove gospodarske kapaci- tete. Prav v takih razmerah pridejo v ospredje tehnološka sposobnost držav, njihova usmerjenost v podporo znanosti, visoko usposobljen kader ter dina- mično poslovno okolje. Če se kritično ozremo na razmere v EU, ugotavljamo, da smo kljub Lizbonski strategiji12 in strategiji EU202013 še vedno na enakem povprečnem vlaganju v R&R (med 1,9 in 2,0 % BDP za EU28) (Eurostat 2019). 12 Več informacij na http://www.eu2008.si/si/Policy_Areas/European_Council/Lissabon.html 13 Več informacij na https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/economic-and-fiscal- policy-coordination/eu-economic-governance-monitoring-prevention-correction/european- semester/framework/europe-2020-strategy_en. Earl_FINAL.indd 403 28.11.2019 8:31:16 Maja BUČAR, Jana ARBEITER Tudi v Sloveniji naložbe v R&R stagnirajo, vse bolj pa se kaže tudi problem pomanjkanja visoko kvalificiranega kadra. V primerjavi z državami Vzhodne Azije pa je morda še največja težava pomanjkanje dolgoročne strategije teh- nološkega in gospodarskega razvoja, ki gradi na izkušnjah, trendih in dobrih praksah iz okolja ter jih s svojim znanjem trajno nadgrajuje za lastne potrebe. Zahvala Članek je rezultat raziskovalnega dela v okviru programa »Slovenija in njeni akterji v mednarodnih odnosih in evropskih integracijah št. P5-0177«, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz dr- žavnega proračuna. 404 Jana Arbeiter je vključena v program »Mladi raziskovalci« in (so)financirana s strani ARRS iz državnega proračuna. Literatura Acemoglu, Daron. 2009. Introduction to Modern Economic Growth. New Jer- sey: Princeton University Press. ———. 2011. Introduction to Modern Economic Growth. New Jersey: Prince- ton University Press. Amsden, A. 2013. »Securing the Home Market. A New Approach to Korean Development.« UNRISD Research Paper 2013-1, april. Balassa, Bela. 1979. »The Changing Pattern of comparative Advantage in Manufactured Goods.« The Review of Economics and Statistics 61 (2): 259–66. ———. 1980. »The Tokyo round and the developing countires (Spanish).« Journal of World Trade Law 14 (2): 93–118. ———. 1981. The Newly Industrialising Countries in the World Economy. New York: Pergamon Press. Brezis, Elise S., Paul R. Krugman in Daniel Tsiddon. 1993. »Leapfrogging in International Competition: A Theory of Cycles in National Technological Leadership.« The American Economic Review 83 (5): 1211–19. Bučar, Maja. 2001. Razvojno dohitevanje z informacijsko tehnologijo? Ljublja- na: Založba FDV. ———. 1989. »Technology Policy of the Republic of Korea: What Can We Learn?« Development & south-south cooperation 5 (9): 85–97. China Power. 2018. »Is China a global leader in research and development?« Dostop 8. 4. 2019. https://chinapower.csis.org/china-research-and-development-rnd/. Earl_FINAL.indd 404 28.11.2019 8:31:16 Vzhodna Azija Damijan, P. Jože in Matija Rojec. 2007. »Foreign Direct Investment and Ca- tching up of New EU Member States: Is There a Flying Geese Pattern?« Applied Economics Quarterly 53 (2): 1–27. Domar, Evyes D. 1946. »Capital Expansion, Rate of Growth, and Employment.« Econometrica 14 (2): 137–47. Dostop 10. 4. 2019. https://laprimaradice. myblog.it/media/00/00/2491562877.pdf. Dosi, Giovanni. 1982. »Technological paradigms and technological trajecto- ries. A suggested interpretation of the determinants and directions of technical change.« Research Policy 11 (3): 147–62. Eurostat. 2019. »Gross domestic expenditure on R&D (GERD).« Dostop 11. 4. 2019. https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1& language=en&pcode=t2020_20&plugin=1. Evropska komisija. 2003. Innovation policy: updating the Union’s approach in 405 the context of the Lisbon strategy, Communication from the Commission COM(2003) 112. Bruselj: Evropska komisija. ———. 2017. The Economic Rationale for Public R&I Funding and its Impact. Policy Brief Series. Luxembourg: Publications Office of the European Uni- on. Dostop 10. 4. 2019. https://ri-links2ua.eu/object/document/326/ attach/KI0117050ENN_002.pdf. Freeman, Christopher. 1989. »New Technology and Catching Up«. The Euro- pean Journal of Development Research 1 (1): 85–99. ———. 1995. »Innovation in a New Context.« STI Review, No. 15 (1995): 49–75. Freeman, Christopher in Carlota Perez. 1988. »Structural crisis of adju- stment, business cycles and investment behaviour.« V Technical Chan- ge and Economic Theory, uredniki Giovanni Dosi, Christopher Freeman, Richard Nelson, Gerald Silverberg in Luc Soete, 39–66. London in New York: Pinter Publisher. Freeman, Christopher in Luc Soete. 1997. The Economics of Industrial Innova- tion, 3. izdaja. London: Pinter. Freeman, Christopher, John Clark in Luc Soete. 1982. Unemployment and Technological Innovation; A Study of Long Waves and Economic Develo- pment. London: Frances Pinter Publ. Friedmann, John. 1966. Regional Development Policy. A case study for Vene- zuela. Cambridge: MIT Press. Furuoka, Fumitaka. 2005. »Japan and the 'Flying Geese' Pattern of East Asian Integration.« Journal of Contemporary Eastern Asia 4 (1): 1–7. Dostop 11. 4. 2019. https://pdfs.semanticscholar.org/7e6c/d96fd79100632720aa- c26696291d05ba8b6b.pdf. Earl_FINAL.indd 405 28.11.2019 8:31:16 Maja BUČAR, Jana ARBEITER Grossman, Gene M. in Elhanan Helpman. 1994. »Endogenous Innovation in the Theory of Growth.« Journal of Economic Perspectives 8 (1): 23– 44. Dostop 10. 4. 2019. https://www.aeaweb.org/articles?id=10.1257/ jep.8.1.23. Harris, Briony. 2018. »China is an innovation superpower. This is why.« Dostop 9. 4. 2019. https://www.weforum.org/agenda/2018/02/these-charts- show-how-china-is-becoming-an-innovation-superpower. Harrod, Roy Forbes. 1939. »An Essay in Dynamic Theory.« The Economic Jou- rnal 49 (193): 14–33. Dostop 10. 4. 2019. http://piketty.pse.ens.fr/files/ Harrod1939.pdf. Hart, Jeffrey A. 1983. The New International Economic Order: Cooperation and Conflict in North-South Economic Relations, 1974–1977. New York: St. Martin's Press.Krasner. 406 Kasahara, Shigehisa. 2013. »The Asian Developmental State and the Flying Ge- ese Paradigm.« UNCTAD Discussion Papers No. 213, November. Dostop 9. 4. 2019. https://unctad.org/en/PublicationsLibrary/osgdp20133_en.pdf. Kojima, Kiyoshi. 2000. »The 'flying geese' model of Asian economic develo- pment: origin, theoretical extensions, and regional policy implications.« Journal of Asian Economics 11 (4): 375–401. Košak, Maja. 1987. »Strategija industrializacije in tehnološkega razvoja v Ko- reji.« RR: revija za razvoj 3 (7): 42–6. Krasner, Stephen D. 1985. Structural Conflict: The Third World Against Global Liberalism. Berkeley: University of California Press. Lewis, William Arthur. 1954. »Economic Development with Unlimited Suppli- es of Labour«. The Manchester School 22 (1954): 139–91. Dostop 10. 4. 2019. https://la.utexas.edu/users/hcleaver/368/368lewistable. pdfLundvall, Bengt-Ake. 1992. National systems of innovation: Toward a theory of innovation and interactive learning. London: Pinter Publishers. Maizels, Alf. 2000. The Manufactures Terms of Trade of Developing Countries with the United States, 1981 – 97. Oxford: Oxford University Press. OECD. 2008. Handbook on Constructing Composite Indicator s. Paris: OECD Publishing. ———. 2017. »Population with tertiary education.« Dostop 10. 4. 2019. https://data.oecd.org/eduatt/population-with-tertiary-education.htm. ———. 2019a. »Trade in goods and services.« Dostop 11. 4. 2019. https:// data.oecd.org/trade/trade-in-goods-and-services.htm. ———. 2019b. »Gross domestic spending on R&D.« Dostop 11. 4. 2019. https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm. ———. 2010. The OECD Innovation Strategy: Getting a Head Start on Tomor- row. Paris: OECD Publishing. Earl_FINAL.indd 406 28.11.2019 8:31:16 Vzhodna Azija Ozawa, Terutomo. 2000. »The ‘Flying-Geese’ Paradigm: Toward a Co-evoluti- onary Theory of MNC-Assisted Growth.« V The New World Order: Inter- nationalism, Regionalism and the Multinational Corporations, urednik Khosrow Fatemi, 209–223. Amsterdam in New York: Pergamon. Perez, Carlota. 1985. »Microelectronics, Long Waves and World Structural Change: New Perspectives for Developing Countries.« World Develo- pment 13 (33): 441–63. Porter, Michael E. 1990. The competitive Advantage of Nations. New York: Free Press. Prabirjit, Sarkar in Hans Wolfgang Singer. 1991. »Manufactured exports of developing countries and their terms of trade since 1965.« World Deve- lopment 19 (1991): 333–40. Pulse. 2018. »S. Korea to ramp up investment in R&D for Industry 4.0 407 technologies.« Dostop 12. 4. 2019. https://pulsenews.co.kr/view. php?year=2018&no=166873. Romer, Paul M. 1990. »Endogenous Technological Change.« Journal of Politi- cal Economy 98 (5): S71–S102. ———. 1994. »The Origins of Endogenous Growth.« The Journal of Economic Perspectives 8 (1): 3–22. Rostow, Walt Whitman. 1960. The Stages of Economic Growth. A Non-Com- munist Manifesto. New York: Cambridge University Press. Samuelson, Paul Anthony. 1948. »International trade and equalization of fa- ctor prices.« Economic Journal 48 (1948): 163–84. Soete, Luc. 1985. »International Diffusion of Technology, Industrial Develo- pment and Technological Leapfrogging.« World Development 13 (33): 409–22. Statistični urad. 2018. »Per Capita Items for Republic of China (Taiwan).« Dostop 10. 4. 2019. https://eng.stat.gov.tw/ct.asp?xItem=37408&CtNode=5347&mp=5. Stern, Nicholas. 1991. »The Determinants of Growth.« The Economic Journal 101 (404): 122–133. Svetovna banka. 2018. »Population.« The World Bank. Dostop 10. 4. 2019. https://databank.worldbank.org/data/reports.aspx?source=2&seri- es=SP.POP.TOTL&country. ———. 2019a. »GDP per capita, PPP.« The World Bank. Dostop 10. 4. 2019. https://databank.worldbank.org/data/reports.aspx?source=2&seri- es=NY.GDP.PCAP.PP.CD&country=#. ———. 2019b. »GDP growth.« The World Bank. Dostop 10. 4. 2019. https:// databank.worldbank.org/data/reports.aspx?source=2&series=NY.GDP. MKTP.KD.ZG&country=KOR,HKG,CHN,SGP,MYS,IDN,THA. Earl_FINAL.indd 407 28.11.2019 8:31:16 Maja BUČAR, Jana ARBEITER ———. 2019c. »Exports of goods and services.« The World Bank. Dostop 10. 4. 2019. https://databank.worldbank.org/data/reports.aspx?sour- ce=2&series=NE.EXP.GNFS.CD&country=#. ———. 2019č. »Annual growth of exports of goods and services.« The world Bank. Dostop 10. 4. 2019. https://databank.worldbank.org/data/re- ports.aspx?source=2&series=NE.EXP.GNFS.KD.ZG&country=#. ———. 2019d. »Export of goods and serveces as % of GDP.« The World Bank. Dostop 10. 4. 2019. https://databank.worldbank.org/data/reports. aspx?source=2&series=NE.EXP.GNFS.KD.ZG&country=#. ———. 2019e. »Research and development expenditure.« The World Bank. Dostop 10. 4. 2019. https://databank.worldbank.org/data/reports. aspx?source=2&series=GB.XPD.RSDV.GD.ZS&country=#. ———. 2019f. »Government expenditure on education, total.« The World 408 Bank. Dostop 10. 4. 2019. https://data.worldbank.org/indicator/SE.XPD. TOTL.GB.ZS. Todaro, Michael P. in Stephen C. Smith. 2011. Economic Development. Boston: Addison-Wesley. UNCTAD. 2019. »Exports and imports of goods and services, annual.« Dostop 11. 4. 2019. https://unctadstat.unctad.org/wds/TableViewer/tableView. aspx?ReportId=25116. Westphal, Larry E. 1990. »Industrial Policy in an Export-Propelled Economy: Lessons from South Korea's Experience.« Journal of Economic Perspecti- ves 4 (3): 41–59. Zastrow, Mark. 2016. »Why South Korea is the world’s biggest investor in research.« Dostop 12. 4. 2019. https://www.nature.com/news/ why-south-korea-is-the-world-s-biggest-investor-in-research-1.19997. Earl_FINAL.indd 408 28.11.2019 8:31:16 Saša ISTENIČ KOTAR Vzhodna Azija: ključni varnostno-politični izzivi1 Povzetek Vzhodna Azija leži na največji in najbolj obljudeni celini sveta, ki prevzema vse pomemb- nejšo vlogo v globalnih političnih, gospodarskih in varnostnih zadevah. Medtem ko je gospodarsko povezovanje v regiji v zadnjih dveh desetletjih na vrhuncu, sodelovanje na varnostnem področju še vedno močno zaostaja, kar je ob perečih regionalnih kriznih žariščih, kot so Tajvanska ožina, Severna Koreja ter Vzhodno- in Južnokitajsko morje, nadvse zaskrbljujoče. Čeravno je kitajski vzpon pospešil procese regionalizma in obli- kovanje novih integracij, se med vzhodnoazijskimi državami povečuje nelagodje glede kitajskih strateških namer in ambicij. Prispevek temelji na tezi, da odsotnost zaupanja ob čedalje večji vojaški potrošnji posledično ustvarja varnostno dilemo, ta pa je zaradi geo- strateškega pomena, ki ga imajo vsa omenjena območja, težko rešljiva. Brez prisotnosti ZDA v regiji ni stabilnosti, prav tako pa je ta ogrožena zaradi napetih odnosov med ZDA in Ljudsko republiko Kitajsko. Medtem ko kitajska vlada vse glasneje nasprotuje ameriški navzočnosti v regiji in ne skriva svojih ambicij po vzpostavitvi nove multilateralne varno- stne strukture, ZDA dobivajo vse več somišljenikov v svoji opredelitvi Ljudske republike Kitajske kot revizionistične sile, ki ogroža obstoječi svetovni red. Ključne besede: Vzhodna Azija, varnostno sodelovanje, ZDA, Ljudska republika Kitajska, Južnokitajsko morje, Tajvan, svetovni red 1 Članek delno povzema in se navezuje na raziskavo, objavljeno v Razpravah FF (Istenič 2016). Earl_FINAL.indd 409 28.11.2019 8:31:16 Saša ISTENIČ KOTAR Abstract – East Asia: Key Security and Political Challenges East Asia, lying on the largest and most populous continent of the world, is taking on an increasingly important role in global political, economic and security matters. While the regional economic integration has flourished over the past two decades, cooperation in the security domain remains very modest, which is – considering the regional flashpo- ints, such as the Taiwan Strait, North Korea, the East and the South China Sea – a matter of great concern. Even though China’s rise has accelerated the processes of regionalism and the formation of new integrations, East Asian countries remain increasingly anxious about Chinese strategic intentions and ambitions. The article argues that the absence of confidence, coupled with ever-increasing military consumption, is creating a security dilemma, which is, however, owing to the regional geostrategic importance, very diffi- cult to solve. Without the US presence, the region would be unstable, and likewise, the strained relations between the US and China endanger regional stability, too. While the Chinese government opposes the US’ presence in the region and does not hide its am- 410 bitions for setting up a new multilateral security architecture, more and more countries seem to side with the American definition of China as a revisionist power, challenging the existing world order. Keywords: East Asia, security cooperation, USA, PR China, South China Sea, Taiwan, world order 1 Uvod Vzhodna Azija je pravzaprav dokaj enigmatičen termin. Čeprav je ime že kar nekaj desetletij v ustaljeni uporabi med akademiki in vladnimi ustanovami, mednarodna telesa še vedno niso usklajena glede skupne definicije, ki bi opredelila regijo in njene članice. Regije so namreč predvsem politične tvorbe, ideološki in družbeni konstrukti, ki jih oblikujejo politično- -ekonomski in družbeni procesi. Posledično obstaja precej različnih predstav o razmejitvi azijske regije. Gledano širše geografsko, lahko Vzhodno Azijo definiramo kot regijo, ki jo sestavljata dve subregionalni entiteti: Jugovzho- dna Azija, ki zajema Brunej, Filipine, Indonezijo, Kambodžo, Laos, Malezijo, Mjanmar, Singapur, Tajsko, Vietnam in Vzhodni Timor (Timor-Leste), ter Seve- rovzhodna Azija, ki zajema Japonsko, Južno Korejo, Ljudsko republiko Kitajsko (vključujoč posebni administrativni območji Hongkong in Macao), Mongolijo, Severno Korejo in Tajvan. Najpogosteje pa s terminom Vzhodna Azija označu- jemo samo območje Korejskega polotoka (Južna in Severna Koreja), Ljudske republike Kitajske, Tajvana in Japonske. Ne glede na to, ali na regijo gledamo v širšem geografskem ali ožjem kul- turno-političnem smislu, Vzhodna Azija nedvomno leži na največji in naj- bolj obljudeni celini sveta, ki prevzema vse pomembnejšo vlogo v globalnih Earl_FINAL.indd 410 28.11.2019 8:31:16 Vzhodna Azija političnih, gospodarskih in varnostnih zadevah. V zadnjih dveh desetletjih so države Vzhodne Azije postale opazno bolj povezane, še posebno pri obliko- vanju skupne regionalne identitete in iskanju unikatnih regionalnih vrednot, kot je konfucijanstvo, ki glede na izredno raznolikost regije še najbolj uteme- ljuje njeno koherentnost (Rošker 2016). Razgibana fizična pokrajina regije je nedvomno močno vplivala na njen neenakomeren razvoj ter različne stopnje razvitosti in življenjskih standardov držav. Enovitost prav tako otežujejo pov- sem raznolike verske tradicije, etnične in jezikovne skupine ter nasprotujoči si gospodarski in politični sistemi. Kljub temu pa raznolikost regije že od nekdaj ne hromi pomembnosti njene vloge v svetu. Pravzaprav so bile države Vzhod- ne Azije v večini nam poznane zgodovine azijske civilizacije daleč najbolj na- predne in razvite na področjih znanosti in tehnologije, trgovanja, agrikulture in infrastrukture, medtem ko je bila večina Evrope pred 16. stoletjem v pre- 411 cejšnjem zaostanku. Zgodovinski viri pričajo, da je bila Vzhodna Azija pro- duktivnejša ter da je imela v primerjavi z Zahodom mnogo več moči in vpliva v globalni ekonomiji vse do konca 18. stoletja (Frank 1998, 174). Izolacija in številne vojne so ta razvojni trend ostro zasukale. Šele v zadnjih nekaj desetletjih je sorazmeren mir omogočil stabilen razvoj regije. Poleg tega je spodbudil izoblikovanje raznovrstnih integracijskih go- spodarskih, političnih in družbenih procesov – tj. procesov regionalizma.2 Ti procesi so natančneje definirali regionalne meje in okrepili občutek pri- padnosti vzhodnoazijski regiji. Do še posebno intenzivnega razvoja je prišlo na področju gospodarske integracije regije; sprožila jo je, ironično, predvsem azijska finančna kriza leta 1997/98, ki je izpostavila tesno povezanost regi- onalnih gospodarstev in s tem tudi njihovo ranljivost. Posledično so države uvidele, da bodo veliko lažje in učinkoviteje branile svoje interese, če bodo sodelovale in delovale v bolj institucionalizirani obliki. Tako je vzhodnoazijsko regijo postopno zajel val procesov regionalizma, ki so zaradi kompleksnosti in prepletenosti povezav pridobili slikovito prispodobo z besedno zvezo »skleda špagetov« (Baldwin 2006). Čeravno je gospodarsko povezovanje v regiji v zadnjih dveh desetletjih na vrhuncu, je sodelovanje na varnostnem področju še vedno močno okrnjeno, kar je ob perečih regionalnih kriznih žariščih, kot so Tajvanska ožina, Severna Koreja ter Vzhodno- in Južnokitajsko morje, nadvse zaskrbljujoče. V regiji ni institucije (kot je na primer zveza NATO), katere članice bi vzdrževale in razvi- jale lastne obrambne sile, ki bi nudile temelje kolektivni varnosti. Varnostna 2 Regionalizem lahko definiramo kot strukture, procese in dogovore, ki delujejo v smeri večje kohezije v določeni mednarodni regiji za večjo gospodarsko, politično, varnostno, družbeno- kulturno in drugo povezanost (Dent 2008, 7). Earl_FINAL.indd 411 28.11.2019 8:31:16 Saša ISTENIČ KOTAR struktura regije temelji predvsem na posameznih dvostranskih varnostnih sporazumih, v katerih ključno vlogo igrajo ZDA (Ibid.). 3 Pregled varnostnega sodelovanja Zgoraj omenjena krizna žarišča so zgolj majhen del varnostnih izzivov, ki pe- stijo Vzhodno Azijo. Regijo močno obremenjujejo tudi številni netradicional- ni varnostni problemi, kot so čezmejni kriminal, terorizem, piratstvo, razne pandemije bolezni, naravne katastrofe itd. Širok spekter varnostnih izzivov je spodbudil nastanek precej kompleksne mreže prekrivajočih se dvo- in večstranskih varnostnih sporazumov, ki pa so v primerjavi s podobnimi zveza- mi, sklenjenimi v Evropi, še razmeroma šibko institucionalizirani in so bolj ali 412 manj omejeni na reševanje netradicionalnih groženj regionalni varnosti. Hrb- tenica varnostne strukture v regiji so dvostranska varnostna zavezništva med ZDA in njihovimi ključnimi vzhodnoazijskimi zaveznicami: Japonsko (1951), Južno Korejo (1953), Tajsko (1954) in Filipini (1951). Varnostno sodelovanje med ZDA in Singapurjem ter med ZDA in Tajvanom je prav tako zelo trdno. Pri slednjem igra ključno vlogo ameriški Akt o odnosih s Tajvanom iz leta 1979, ki otoku zagotavlja redno dobavo obrambnega orožja za zaščito pred more- bitnim kitajskim napadom. Ta, tako imenovani sistem osi in špic » hub and spokes«, v katerem so ZDA glavna os, njihove zaveznice pa posamezne špice, se je v zadnjih nekaj letih, ob boku kitajskega gospodarskega in vojaškega vzpona v regiji, le še bolj utrdil. Čeprav so bili v 50. in 60. letih 20. stoletja sklenjeni številni regionalni spora- zumi, ki naj bi povečali varnost in stabilnost vzhodnoazijske regije, se večino- ma niso obdržali. Obrambna zveza The South East Asia Treaty Organization (SEATO), ustanovljena leta 1954, je veljala za nekakšen azijski NATO, vendar pa je že leta 1977 povsem razpadla. Države članice so namreč kljub skupni želji po preprečitvi širjenja komunizma imele povsem različne predstave o »skupnem sovražniku«. Po hitrem razkroju Zveze Jugovzhodne Azije ( Asso- ciation of Southeast Asia, ASA) in Azijsko-pacifiškega sveta ( Asian-Pacific Co- uncil, ASPAC), ustanovljenih v zgodnjih 60. letih, je leta 1967 sledila uspešna ustanovitev ključne Zveze držav Jugovzhodne Azije (ASEAN).3 Zveza ASEAN je edina institucionalizirana organizacija v azijski regiji, ki je preživela hladno vojno in danes skupaj z Azijsko-pacifiškim forumom za gospodarsko sode- lovanje ( Asia-Pacific Economic Cooperation, APEC) tvori najpomembnejšo 3 Članice zveze ASEAN so Brunej, Filipini, Indonezija, Kambodža, Laos, Malezija, Mjanmar, Singapur, Tajska in Vietnam. Earl_FINAL.indd 412 28.11.2019 8:31:16 Vzhodna Azija politično-gospodarsko povezavo v azijskem prostoru.4 Čeravno je ASEAN sprva sledil varnostnopolitičnim ciljem, ki so bili tedaj usmerjeni k zaviranju naraščajočega komunizma v regiji, so kaj kmalu prevladali gospodarski inte- resi držav članic (ibid.). Temu je leta 2015 pritrdila tudi ustanovitev Gospo- darske skupnosti ASEAN ( ASEAN Economic Community, AEC), ki naj bi po vzo- ru Evropske unije (EU) v regiji vzpostavila obsežno območje proste trgovine. Leta 2017 je ASEAN postal že šesto največje gospodarstvo na svetu, do leta 2030 pa naj bi dosegel četrto mesto ( Singapore Business Review 2018). Skladno z izjemno hitro gospodarsko rastjo si ASEAN vse bolj prizadeva, da bi države članice aktivneje pristopile k reševanju perečih varnostnih vprašanj v regiji. A željam navkljub združenje ostaja zgolj forum, namenjen regional- nemu dialogu. Posledično ASEAN ni primerljiv z institucijo, kot je EU, ki lahko konkretno rešuje pereče probleme v regiji. Neformalni značaj sprejemanja 413 odločitev, načelo nevmešavanja in diskretnost so botrovali njegovemu vzdev- ku za kodeks obnašanja, ki se glasi » ASEAN Way«. Kodeks članicam omogo- ča nekakšen politični dialog za kulisami in preprečuje izpostavljenost javnim medijem, ki mnogokrat botruje izgubi ugleda državnih voditeljev, kar je v azij- skih kulturah še posebej občutljivo. Ta neformalni značaj pa pogosto vodi k številnim neobvezujočim kompromisom oziroma »praznim« besedam držav članic (ibid.). Tako, na primer, kljub temu, da gre pri srečanjih obrambnih mi- nistrov združenja ASEAN (ADMM in ADMM+)5 ter zborovanjih v okviru varno- stnega regionalnega foruma ARF ( ASEAN Regional Forum)6 za zelo pomem- ben varnostni dialog, ta ne nudijo osnovne kolektivne varnosti in ostajajo zgolj »dialog« (ibid.). To se v regiji najjasneje kaže pri obravnavanju vprašanj spornih ozemelj, kot je Južnokitajsko morje. Ogromen problem voditeljem držav povzroča že oblikovanje skupne izjave, ki bi vsem ustrezala, »slon v prostoru« pa je Ljudska republika Kitajska ( The Straits Times 2015, Lendon in Murray 2018). Tako se je leta 2016 filipinska vlada za pomoč pri reševa- nju ozemeljskih sporov v Južnokitajskem morju raje kot na ASEAN obrnila 4 APEC je bil ustanovljen leta 1989 in ima 21 članic: Avstralija, Brunej, Čile, Filipini, Hongkong, Indonezija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Ljudska republika Kitajska, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Peru, Rusija, Singapur, Tajska, Tajvan, Vietnam in ZDA. 5 Srečanja obrambnih ministrov (ASEAN Defence Ministers Meeting, ADMM) so se začela leta 2006. Gre za najvišji obrambni mehanizem v okviru ASEAN in poleg članic ASEAN vključu- je ZDA, LRK, Rusijo, Japonsko, Indijo, Južno Korejo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Program si je leta 2010 z mehanizmom ADMM+ zadal dodatne cilje na področju pomorske varnosti, boja proti terorizmu, odzivanja na naravne nesreče, mirovnih operacij in vojaške medicine (ADMM, 2015). 6 Regionalni forum ASEAN, ARF, je bil ustanovljen leta 1994 in velja za prvi uradni multilateralni forum v azijsko-pacifiški regiji za posvetovanja o varnostnih vprašanjih (ARF, 2015). Earl_FINAL.indd 413 28.11.2019 8:31:16 Saša ISTENIČ KOTAR na Meddržavno sodišče v Haagu. Podobno vprašanj, povezanih s Tajvanom, zaradi nasprotovanja kitajske vlade ni mogoče vključiti v noben temeljni var- nostni dialog zveze ASEAN. Laos, Mjanmar ASEAN Kambodža, Filipini, Brunej, Indonezija, Malezija, Singapur, Tajska, Vietnam Kitajska, Japonska +3 Južna Koreja +6 EU Avstralija, Indija 6-stranski pogovori Nova Zelandija Mongolija Severna Rusija, ZDA +8 414 Koreja EAS CSCAP ADMM+ EAFM Bangladeš Pakistan Kanada Timor-Leste Šri Lanka Papua Nova Gvineja ARF APEC Čile, Mehika, Peru, Tajvan Graf 1: Prepletenost regionalnih formacij v Vzhodni Aziji (vir: avtorica). Čeravno vzhodnoazijske države v kitajskem vzponu vidijo predvsem gospo- darsko priložnost in si prizadevajo za tesnejše stike z Ljudsko republiko Ki- tajsko, so obenem močno zaskrbljene zaradi kitajskih strateških namer in ambicij. Dejstvo namreč je, da taktične poteze, ki jih vlada v Pekingu izbira pri soočanju z ozemeljskimi spori, dopuščajo uporabo vojaške sile, pa naj bo to v Južnokitajskem morju ali Tajvanski ožini. Odsotnost medsebojnega zau- panja ob vse večji vojaški potrošnji pa, razumljivo, ustvarja varnostno dile- mo,7 zaradi česar je prisotnost ZDA v regiji še toliko bolj zaželena. Čeravno sta gospodarsko povezovanje in posledična soodvisnost držav razmeroma 7 Tako imenovana »varnostna dilema« ( security dilemma) v mednarodnih odnosih izhaja iz koncepta, da tekmovanje za varnost med državami vodi do stanja, ko prizadevanja ene dr- žave za doseganje njene absolutne varnosti pri drugih državah sprožijo občutek absolutne ogroženosti. Zaradi povezovanja varnosti države s kopičenjem moči in oboroževanjem pa po- sledično prihaja do začaranega kroga (Hertz 1950). Earl_FINAL.indd 414 28.11.2019 8:31:16 Vzhodna Azija učinkovit mehanizem za vzpostavljanje zaupanja in preprečevanje konfliktov, ta kljub temu ne more delovati kot dovolj močno »orožje«, ki bi državam jamčilo varnost. 4 Vloga Ljudske republike Kitajske Kitajski gospodarski vzpon je predvidljivo še dodatno pospešil procese re- gionalizma ter oblikovanje novih ekonomskih integracij v Vzhodni Aziji. Vse države v regiji si želijo sodelovati v priložnostih, ki jih nudi gigantsko kitajsko tržišče. Ljudska republika Kitajska je tako že največja gospodarska partneri- ca večine držav Vzhodne Azije in skupnosti ASEAN kot celote ( CGTN 2018). Ekonomski dejavniki so ključno gonilo procesov regionalizma, kar je razvi- dno predvsem iz novih pobud na področju obširnih trgovinskih sporazumov 415 o prosti trgovini, kot sta transatlantsko (CPTPP)8 in regionalno gospodarsko partnerstvo (RCEP).9 Največ pozornosti je usmerjene v pobude Ljudske repu- blike Kitajske, saj bi lahko spremenile ravnotežje globalnega gospodarstva in močno povečale kitajski vpliv. V ospredju sta predvsem dve njeni pobudi: več tisoč milijard dolarjev vreden projekt nove svilne poti »pas in pot«,10 katerega cilj je zagotoviti večjo povezljivost med Azijo in Evropo ter vzpostaviti Azijsko infrastrukturno in investicijsko banko (AIIB); ta utegne postati resna konku- renca Svetovni banki, ki deluje pod taktirko ZDA. Ti obsežni projekti so, razumljivo, povzročili precejšnje nelagodje med obsto- ječimi globalnimi velesilami, še posebno ZDA. Z novo ameriško administraci- jo na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom se je posledično oblikovala eksplicitna ameriška naracija o Ljudski republiki Kitajski kot največji strateški tekmici in revizionistični sili,11 ki ogroža ameriške interese. Z ekspanzijo svo- jega državno vodenega modela kapitalizma naj bi Peking rušil geopolitični 8 To je megaregionalni prostotrgovinski sporazum z namenom povečanja trgovine in investicij, ki ga je ZDA spodbudila leta 2005, a je leta 2017 iz pogajanj izstopila. Trenutno se za obnov- ljeno partnerstvo pogaja 11 držav azijsko-pacifiške regije. 9 Prostotrgovinski sporazum med članicami ASEAN in šestimi partnerji, s katerimi ima ASEAN že sklenjen prostotrgovinski sporazum: Avstralija, Indija, Japonska, Ljudska republika Kitaj- ska, Nova Zelandija in Južna Koreja. Pogajanja so se začela novembra 2012 na pobudo Ljud- ske republike Kitajske. 10 Kitajska ambiciozna globalna pobuda »enega pasu in ene poti« (一帶一路 yi dai yi lu, Belt and Road Initiative – BRI), ki jo je Xi Jinping javnosti prvič predstavil leta 2013, zajema kopen- sko in pomorsko povezljivost s strategijo razvoja obsežnih infrastrukturnih projektov in novih prometnih povezav. Predstavlja ključno komponento kitajskega gospodarstva, diplomacije in vojaške strategije ter sistematično krepi kitajski vpliv v svetu. 11 Izraz »revizionistična« tu označuje silo, ki skuša zamenjati obstoječa razmerja moči. Earl_FINAL.indd 415 28.11.2019 8:31:16 Saša ISTENIČ KOTAR red, izoblikovan po hladni vojni, ter skušal izoblikovati svet, ki bi bil povsem nekompatibilen z vrednotami in interesi ZDA. Tako je v poročilu o ameriški nacionalni varnostni strategiji (NSS), objavljenem konec leta 2017, Ljudska republika Kitajska jasno opredeljena kot ena izmed glavnih groženj in sovraž- nic ZDA, čemur so pritrdili tudi vsi predlagani ukrepi Pentagona (The White House 2017 in U.S. Department of Defense 2018b). Kot odgovor kitajska vlada vse glasneje nasprotuje ameriški prisotnosti v Aziji ter ne skriva ambicij po uveljavitvi države kot regionalne in globalne velesile ter vzpostavitvi nove multilateralne varnostne strukture, kar je razvidno iz zadnjega poročila partijskega kongresa (Xi 2017). Za partijski režim v Pekingu je oslabitev ameriških varnostnih vezi v regiji vitalnega pomena. Zanj idea- len sinocentrični regionalni red bi ameriške demokratične zaveznice podredil 416 Ljudski republiki Kitajski, ZDA pa znatno omejil trgovinski, fizični in morda tudi virtualni dostop do najbolj dinamične regije sveta ter obenem utrdil sku- pino držav, ki bi dosledno podpirale politiko pekinškega vrha. Številni analitiki kitajske poteze primerjajo s strategijo, ki so jo ZDA izvajale po drugi svetovni vojni. Takrat so namreč prevzele vodilno vlogo pri upravljanju svetovnega ka- pitalističnega gospodarstva in na svojo stran uspešno pridobile najrazvitejše države sveta (Overholt 2015, 2). Zdi se, da nastaja arhitektura, precej podob- na ameriškemu sistemu osi in špic, le da vezi, ki jih z azijskimi partnericami sklepa Ljudska republika Kitajska, temeljijo predvsem na gospodarskem so- delovanju in netradicionalnih varnostnih tematikah (Lee 2015). Zaradi odsotnosti zaupanja so velike kitajske naložbe v sklopu nove svilne poti razmeroma hitro postale predmet burnih razprav vlad na vseh celinah sveta. Ne le, da se države bojijo, da bi te naložbe močno vplivale na njihove kritične infrastrukture in morebiti ogrozile nacionalno varnost, zaskrbljene so tudi zaradi posrednih vplivov. Privlačne kitajske naložbe namreč deluje- jo kot nevidne sile, ki v ozadju usmerjajo opredelitve posameznih držav gle- de vprašanj, ki so za Peking ključnega pomena; to so npr. vprašanja glede spornih ozemelj ali človekovih pravic. Tako sta leta 2016 Madžarska in Grčija, denimo, preprečili soglasen dogovor EU o sporih Kitajske v Južnokitajskem morju, leta 2017 pa je Grčija celo blokirala EU pri obsodbi zlorabe človekovih pravic v Ljudski republiki Kitajski ( MERICS Report 2018, 16). Želja po kapita- lu vse pogosteje vodi v nepremišljeno samocenzuro kitajskih partneric, pa naj bo to na gospodarskem, političnem ali akademskem področju. Številni gospodarstveniki, politiki in akademiki vse bolj kritično sprejemajo kitajsko retoriko, in to kljub njenemu križanju z nacionalnimi interesi lastnih držav. Številni svetovni mediji zaradi krčenja finančnih virov odprtih rok sprejema- jo kitajsko propagando, saj jim prinaša zagotovljen dobiček ( MERICS Report Earl_FINAL.indd 416 28.11.2019 8:31:16 Vzhodna Azija 2018, 20–27). Podobno se številni založniki bojijo natisniti knjige, ki so pre- več kritične do kitajskih oblasti, saj prodaje svojih knjig ne želijo izključiti iz ogromnega in dobičkonosnega kitajskega tržišča.12 Številni kitajski prevzemi podjetij v strateških panogah in krepitev kitajskega vpliva so občutno poveča- li zaskrbljenost vlad številnih držav. ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska in EU so tako že pripravile posebne mehanizme za preverjanje »tu- jih« naložb (Edwards 2018). Več kot očitno je, da je Ljudska republika Kitajska postala samozavestnejša in odločnejša, saj želi pridobiti več glasu, moči in vpliva v globalnem svetu. Želi sedeti na vrhu ter biti odgovorna in spoštovana članica mednarodne skup- nosti. Ima zelo ambiciozne dolgoročne geopolitične načrte, njen vzpon pa postopoma že prispeva k preoblikovanju mednarodnega reda. Vidno prev- zema vse vplivnejšo vlogo v globalnem vladanju, tako v vrhu G20 kot v mul- 417 tilateralnih razvojnih bankah in že omenjenih regionalnih zvezah. Vprašanje, ki ostaja odprto, pa je, kakšen svetovni red si kitajska vlada pravzaprav želi. Nedvomno bi regionalna prevlada Ljudski republiki Kitajski nudila varno oporišče, iz katerega bi lažje projicirala moč proti zahodni hemisferi. Vlada v Pekingu je že dolgo nezadovoljna z obstoječim statusom quo v Vzhodni Aziji, še posebno v pomorskem območju vzhodno in južno od njene obale. Njen ključni cilj je uveljaviti prevlado nad vsemi vodami, površinami in viri v Južno- kitajskem morju ter nad velikim delom Vzhodnokitajskega morja. Želi si tudi prevzeti oblast nad Tajvanom, v katerem Peking vidi nevaren zgled uspešno vzpostavljene demokracije v etnično kitajski družbi in posledično znatno ide- ološko grožnjo. Številne nedavne analize potrjujejo, da sta Južnokitajsko mor- je in Tajvan med glavnimi potencialnimi žarišči, kjer bi že danes lahko prišlo do oboroženega spopada (Zheng 2018). 5 Kitajske želje po prevladi nad Južnokitajskim morjem Južnokitajsko morje se razteza od Singapurja do Malaške ožine na jugozaho- du in Tajvanske ožine na severovzhodu. Obdajajo ga Ljudska republika Kitaj- ska, Tajvan, Vietnam, Filipini, Malezija, Brunej in Indonezija. Je ena najpo- membnejših svetovnih trgovskih poti, saj skozi njegove mednarodne vode poteka več kot 70 odstotkov vseh ladijskih prevozov na svetu. Ima odlične geološke razmere, potrebne za nastanek ogljikovodikov, še posebno nafte in zemeljskega plina (EIA 2013). Zato to območje igra zelo pomembno strateško in politično vlogo v azijsko-pacifiški regiji, ozemeljske zahteve in spori zaradi 12 Pred kitajskim pritiskom sta klonili celo največji svetovni akademski založbi, ki sta cenzurirali več kot 1000 člankov na svojih spletnih portalih (Hernández 2017). Earl_FINAL.indd 417 28.11.2019 8:31:17 Saša ISTENIČ KOTAR pristojnosti nad morskimi območji pa povzročajo nenehne konflikte. Največ napetosti povzroča Ljudska republika Kitajska, ki si prilašča kar 90 % voda ter z gradnjo objektov in umetnih otokov posega v posebna ekonomska območja drugih držav.13 Pospešeno razvija svojo mornarico in povečuje vojaški arzenal v bližini spornih otočij. Julija 2016 je vlada v Pekingu hladnokrvno zavrnila odločitev arbitražnega sodišča v Haagu, ki navaja, da ni nobenih dokazov, da je Ljudska republika Kitajska v preteklosti izvajala izključni nadzor nad vodami in viri v Južnoki- tajskem morju (Ministry of Foreign Affairs of the PRC 2016). S tem je arbi- tražno sodišče dejansko odločilo, da Ljudska republika Kitajska nima pravnih temeljev, da bi lahko zahtevala zgodovinske pravice do otokov v Južnokitaj- skem morju. Ljudska republika Kitajska namreč svojo suverenost nad skoraj 418 celotno površino Južnokitajskega morja utemeljuje na osnovi pojmovanja svoje zgodovinske pravice, ki jo precej dominantno vsiljuje vsem sosedam, s katerimi je v ozemeljskem sporu. S potuhnjeno okupacijo morja, ki ga ima za »svoje jezero«, je praktično že ustvarila nov status quo. Z izdatno milita- rizacijo območja je Južnokitajsko morje dejansko postalo nevarno območje, in to kljub leta 2017 sprejetemu kodeksu obnašanja med Ljudsko republiko Kitajsko in državami zveze ASEAN. Vlada v Pekingu sodbe mednarodnega so- dišča ne sprejema in ne priznava ter na spornih otokih še naprej gradi objek- te in nemoteno namešča protiladijske manevrirne izstrelke, pa tudi izstrelke zemlja–zrak. Tako znatno povečuje možnost konflikta (Davis 2018). Ameriški obrambni minister James Mattis je bil nedavno zelo jasen, ko je kitajsko ob- našanje primerjal z »bolj mišičasto inačico dinastije Ming« (U.S. Department of Defense 2018c). Kitajska je namreč v času dinastije Ming, tj. med 14. in 17. stoletjem, vstopanje manjših sosed na svoj trg pogojevala z ozemeljskimi in gospodarskimi koncesijami. Da bi preprečile širjenje kitajskega vpliva v Juž- nokitajskem morju, ZDA pospešeno nadgrajujejo svojo strategijo za svobod- no in odprto indijsko-pacifiško območje ter se povezujejo z Japonsko, Indijo, Avstralijo in drugimi podobno mislečimi državami (AFP 2018). Južnokitajsko morje je postalo prizorišče, kjer je bitka med dvema velesi- lama, Ljudsko republiko Kitajsko in ZDA, najbolj očitna. Medtem ko Peking javno zatrjuje, da mu Washington ne more prekrižati načrtov, ta državam v regiji zagotavlja, da je še vedno glavni igralec (Ghosh 2018). Za Tajvan je pod- pora ZDA zagotovo vitalnega pomena, saj bi brez nje najverjetneje že izgubil 13 Ameriško ministrstvo za obrambo navaja, da je do junija 2015 Ljudska republika Kitajska izsušila že več kot 2900 arov (1174 hektarjev) ozemlja Južnokitajskega morja s kopičenjem peska na čereh otočja Spratly ( Nansha qundao 南沙群島). Za podrobnejše informacije glej U.S. Department of Defense 2015, 16. Earl_FINAL.indd 418 28.11.2019 8:31:17 Vzhodna Azija trenutno avtonomijo, medtem ko je za ZDA Tajvan s svojo geostrateško lego ključen igralec pri ohranjanju svobodne in odprte indijsko-pacifiške regije. Podobno kot Južnokitajsko morje je tudi Tajvanska ožina izjemno pomembna mednarodna plovna pot, ki je močno vpeta v tokove globalne trgovine. 6 Kitajske želje po prevladi nad Tajvanom Medtem ko so kitajska agresivna dejanja v Južnokitajskem morju skrb vzbu- jajoča, so nenehne provokacije Pekinga nasproti Tajvanu še precej bolj zlo- vešče. Povsem jasno namreč je, da cilj komunistične partije ni ohranjanje trenutnega stanja, temveč prisilna združitev Tajvana z Ljudsko republiko Kitajsko, pa četudi bi za to tvegala krvavo vojno. Nadaljnje ohranjanje sta- tusa Tajvana kot de facto neodvisne in konsolidirane demokratične države 419 je za Peking ena največjih ovir na poti k uresničitvi kitajskih dolgoročnih strateških načrtov. Zato je vlada v Pekingu že večkrat jasno nakazala, da je pripravljena ogroziti stabilnost v Tajvanski ožini. Grožnje Pekinga so stalnica že vse od leta 1949. Ne le, da ima kitajska vojska v Tajvan usmerjenih okrog 1500 raketnih konic in več kot 1000 naprednih letal, morebitna uporaba vo- jaške sile proti Tajvanu je celo uzakonjena.14 Vse pogosteje se omenja skraj- ni časovni rok združitve do leta 2049, ko bo Ljudska republika Kitajska slavi- la stoti rojstni dan. Izjave kitajskih voditeljev postajajo vse bolj neizprosne. Oktobra 2017 je predsednik Xi Jinping v nagovoru ob osrednjem partijskem kongresu zagrozil: »Nikoli, nikdar in v nobeni obliki ne bomo nikomur do- volili, da kateri koli del kitajskega ozemlja loči od Ljudske republike Kitaj- ske« ( Xinhua 2017a). Ob začetku svojega drugega predsedniškega mandata marca 2018 je bil v nagovoru še za odtenek ostrejši: »Niti en centimeter ozemlja naše domovine nam ne sme biti odtujen. Vsa dejanja in zvijače za ločitev države so obsojena na propad ter jih bodo obsodili ljudje in kazno- vala zgodovina.« Posvaril je še, da je Ljudska republika Kitajska pripravljena na »krvavo bitko«, da bo znova zavzela mesto v svetu, ki ji pripada ( Xinhua 2018). Januarja 2019 pa je imel Xi doslej najostrejši nagovor, v katerem je dejal, da je združitev Tajvana z Ljudsko republiko Kitajsko neizbežna in da mora biti izvedena še v času sedanje generacije kitajskih voditeljev. Ponov- no je posvaril, da je Peking pripravljen tudi na vojaško intervencijo, če bo potrebna. Mednarodno skupnost je opozoril, da Ljudska republika Kitajska 14 Osmi člen Protiodcepitvenega zakona navaja: »V primeru, da bodo dejavnosti tajvanskih separatističnih sil pripeljale do odcepitve Tajvana od Kitajske, v primeru aktivnosti, ki bi lahko vodile k odcepitvi Tajvana od Kitajske, in v primeru, da možnost miroljubne združitve ne bi bila več izvedljiva, se bo država poslužila nemiroljubnih sredstev in drugih potrebnih ukrepov, da bi obvarovala suverenost in teritorialno integriteto Kitajske.« Earl_FINAL.indd 419 28.11.2019 8:31:17 Saša ISTENIČ KOTAR ne bo tolerirala »zunanjega vmešavanja«, s čimer je nedvomno ciljal pred- vsem na ZDA ( Xinhua 2019). Povsem jasno je, da ta izjemno močan nacionalistični naboj ne kitajskemu režimu ne eliti ne ljudstvu ne bo dopustil, da bi v bližnji prihodnosti privo- lili v tajvansko suverenost. Poleg tega se vrh v Pekingu dobro zaveda, da bi mu združitev z razvitim otokom prinesla bogate gospodarske in vojaške dobrine ter strateško gledano povečala kitajsko moč. Vse to pojasnjuje ne- omajno željo Pekinga po zajezitvi tajvanske trenutne de facto neodvisnosti. Nadaljnji kitajski vzpon bo zagotovo imel zelo velik in predvsem negativen vpliv na Tajvan. V zadnjem desetletju se je ravnovesje vojaške moči v Taj- vanski ožini občutno prevesilo na stran Ljudske republike Kitajske (U.S. De- partment of Defense 2018a). Hitra modernizacija kitajske vojske je bistveno 420 spremenila tajvanske varnostne možnosti. Poleg tega draga in izčrpavajoča vojna z mogočno kitajsko vojsko v odročni Tajvanski ožini zelo verjetno ne bo v interesu ameriške vojske, ki je najpomembnejša tajvanska varnostna zaveznica. To potrjujejo pretekle burne debate o tem, ali ne bi bilo za ZDA mnogo koristneje, če bi se Tajvanu čim prej odrekle (Bernkopf Tucker in Gla- ser 2011). Vendar pa trenutne varnostnopolitične smernice Washingtona dokazujejo, da se velika večina ameriških analitikov strinja, da je Tajvan še kako pomemben člen ameriške varnostne strategije. Številni analitiki tudi menijo, da kitajska vojska še ni zmožna povsem uspešno izvesti amfibijske- ga napada na Tajvan oziroma zoperstaviti se resni blokadi (Beckley 2017). In četudi Washington v vojno ne bi bil pripravljen poseči neposredno, ima moč, s katero bi lahko prekrižal načrte kitajski vojski. ZDA imajo nedvomno zelo močno motivacijo, da okrepijo vlogo Tajvana v svoji protikitajski koali- ciji, in nikakor ne želijo, da bi Ljudska republika Kitajska zasedla otok, ki igra tako pomembno strateško vlogo v Pacifiku, tj. na območju, kjer potekajo najpomembnejše zračne in pomorske poti. Tajvan bo tako skupaj z ZDA predvsem skušal odvrniti Peking od domneve, da bi kitajska vojska lahko osvojila Tajvan brez krvavega boja, izdatnih stroškov in večjih zapletov. Zagotovo bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da se oh- rani trenutni politični status quo. Dejstvo je, da bi tudi ob uspešno izvedeni kitajski vojaški intervenciji sledili dolgotrajni upori tajvanskega ljudstva, ki bi bili zelo izčrpavajoči. Tako zaenkrat v očeh Pekinga napad na Tajvan ni raci- onalna možnost. Nedvomno bi bila za Peking najbolj zaželena zmaga brez vojne, s postopno in miroljubno aneksijo. A vendar vse do sedaj izvedene kitajske večletne strategije političnega, gospodarskega in psihološkega pri- tiska še niso obrodile želenih sadov. Kljub temu, da Peking vse bolj obrezuje tajvanske peruti v mednarodnem prostoru in poskuša otok marginalizirati z Earl_FINAL.indd 420 28.11.2019 8:31:17 Vzhodna Azija vsiljevanjem kalupa ene Kitajske, prebivalci Tajvana svetu vse bolj odločno sporočajo, da ne želijo biti del današnje avtoritarne Ljudske republike Kitaj- ske.15 S tem pa se vrzel med levim in desnim bregom ožine še bolj povečuje, vsakršna možnost miroljubne združitve pa se vse bolj oddaljuje. 7 Zaključek V prispevku so orisani različni varnostnopolitični izzivi, s katerimi se srečuje vzhodnoazijska regija. Med njimi po kompleksnosti in potencialnem (uničujo- čem) vplivu na regijo izstopata Tajvan in Južnokitajsko morje, saj sta v središ- ču pozornosti bitke za ravnotežje moči dveh velesil, ZDA in Ljudske republike Kitajske, ki sta se znašli na zelo nevarnih razpotjih. Obe sta prepričani, da želi ena škodovati drugi. Zato si pod noge zavzeto mečeta polena, da bi druga 421 drugo prehiteli pri doseganju lastnih nacionalnih strateških ciljev. Gospodar- ski in politični vzpon je pri kitajski vladi vidno obudil tendence po ekspanziji, vzpostavitvi regionalne prevlade ter uveljavljanju nacionalnih interesov na globalni ravni. Posledično je prišla v navzkrižje z obstoječim svetovnim re- dom, z vzpostavljenim sistemom pravil in vrednot, ki ga obravnava kot oviro na poti doseganja svojih ciljev. Kljub nenehnim prisegam kitajskih voditeljev, da je »Ljudska republika Kitajska svetu obljubila, da ne bo stremela k hege- monizmu in da ne bo naredila nobene poteze v smeri ekspanzije«, njihove poteze neredko vzbujajo utemeljene skrbi ( Xinhua 2017b). Te so največje na ozemeljsko spornih območjih, kjer so kitajske težnje po prevladi več kot oči- tne. To pa je velik izziv za ZDA, saj je vojaška prevlada nad zahodnim Pacifikom eden njihovih temeljnih nacionalnih interesov. Posledično Ljudsko republiko Kitajsko javno označujejo za »revizionistično silo«, ki uporablja tehnologijo, propagando in prisilo za preoblikovanje sveta v nasprotju z ameriškimi inte- resi in vrednotami (U.S. Department of Defense 2018b). Zaradi eskalacije ge- opolitične tekme z ZDA si Ljudska republika Kitajska v mednarodni skupnosti skuša zagotoviti čim bolj trdna prijateljstva. Njeno najpomembnejše orodje za krepitev vezi pa je nedvomno gospodarska diplomacija. Opazovalci lahko le upamo, da se Washington in Peking ne ujameta v začaran krog, ki bi ušel izpod nadzora. Čeprav se večina vzhodnoazijskih držav ne želi javno izreči o svoji pripadnosti tej ali oni strani, bo v primeru neposredne- ga strateškega konflikta med ZDA in Ljudsko republiko Kitajsko večje podpo- re najverjetneje deležna ameriška stran (Pei 2018). Dejstvo pa je, da se bo, če bo kitajska gospodarska rast še naprej razmeroma visoka in če države ne 15 Samo 3 odstotki Tajvancev si želijo takojšnjo združitev z Ljudsko republiko Kitajsko (Election Study Center 2018). Earl_FINAL.indd 421 28.11.2019 8:31:17 Saša ISTENIČ KOTAR bodo pestile resnejše notranjepolitične težave, na regijskem geopolitičnem parketu zarisala povsem sveža varnostna shema. V svetu nasploh pa se bodo morda zarisale povsem spreobrnjene predstave o avtoritarizmu in modelu razvoja brez političnih reform. Kaj bi temu sledilo, lahko le ugibamo, smer, ki jo ubira trenutni pekinški vrh, pa je skrb vzbujajoča. Literatura in viri ADMM. 2015. Dostop 17. 8. 2015. https://admm.asean.org/. AFP, Agence France Presse. 2018. »Countering China, the US, Japan and In- dia push for open navigation in Asia.« 1. december 2018. Dostop 11. 12. 2018. https://www.france24.com/en/20181201-countering-china- 422 us-japan-india-push-open-asia. ARF. 2015. Dostop 17. 8. 2015. http://aseanregionalforum.asean.org/. Baldwin, Richard E. 2006. »Managing the Noodle Bowl: The Fragility of East Asian Regionalism.« CEPR Discussion Paper No. 5561. Dostop 17. 8. 2015. http://ssrn.com/abstract=912265. Beckley, Michael. 2017. »The Emerging Military Balance in East Asia.« Inter- national Security 42/2. 78–119. doi: 10.1162/ISEC_a_00294 . Bernkopf Tucker, Nancy in Bonnie Glaser. 2011. »Should the United Sta- tes Abandon Taiwan?« The Washington Quarterly 34/4: 23–37. doi: 10.1080/0163660X.2011.609128 . CGTN, China Global Television Network. 2018. »China-ASEAN in numbers: Trade ties.« 11. september 2018. Dostop 11. 12. 2018. https://news. cgtn.com/news/3d3d414e3145544d7a457a6333566d54/share_p.html. Davis, Malcolm. 2018. »China’s strategic strait in the South China Sea.« The Strategist ASPI, 21. maj 2018. Dostop 11. 12. 2018. https://www.aspi- strategist.org.au/chinas-strategic-strait-in-the-south-china-sea-part-1/. Dent, Christopher M. ur. 2008. China, Japan and Regional Leadership in East Asia. Cheltenham, UK & Northampton, ZDA: Edward Elgar. Edwards, Christian. 2018. »Trump’s pushback against China is catching on globally as European negotiator declares an end to the region’s ‘nai- vety’.« Business Insider US, 24. november 2018. Dostop 11. 12. 2018. https://www.businessinsider.sg/china-pushback-goes-global-european- -union-trump-administration-2018-11/. EIA, U.S. Energy Information Administration. 2013. »South China Sea.« Dostop 11. 12. 2018. https://www.eia.gov/beta/international/regions- -topics.php?RegionTopicID=SCS. Earl_FINAL.indd 422 28.11.2019 8:31:17 Vzhodna Azija Election Study Center. 2018. »Taiwan Independence vs. Unification with the Mainland Trend Distribution in Taiwan (1992/06~2018/06).« 2. avgust 2018. National Chengchi University, Tajvan. Dostop 11. 12. 2018. https:// esc.nccu.edu.tw/course/news.php?Sn=167. Frank, A. G. 1998. ReOrient: Global Economy in the Asian Age, Berkeley: Uni- versity of California Press. Ghosh, Nirmal. 2018. »Asia Reassurance Initiative Act passed by US Senate will beef up engagement across Indo-Pacific.« The Straits Times. Dostop 20. 12. 2018. https://www.straitstimes.com/world/united-states/news-a- nalysis-asia-reassurance-initiative-act-passed-by-us-senate-will-beef-up. Hernández, Javier C. 2017. »Leading Western Publisher Bows to Chinese Censorship.« New York Times, 1. november 2017. Dostop 11. 12. 2018. https://www.nytimes.com/2017/11/01/world/asia/china-springer-na- 423 ture-censorship.html. Herz, John H. 1950. »Idealist Internationalism and the Security Dilemma.« World Politics 2/2: 157–80. doi: 10.2307/2009187 . Lee, Jaehyon. 2015. »China Is Recreating the American ‘Hub-and-Spoke’ System in Asia.« The Diplomat, 11. september 2015. Dostop 11. 12. 2018. http://thediplomat.com/2015/09/china-is-recreating-the-american -hub-and-spoke-system-in-asia/. Lendon, Brad in Kelly Murray. 2018. »APEC summit wraps with no joint state- ment amid US-China discord.« CNN, 19. november 2018. Dostop 11. 12. 2018. https://edition.cnn.com/2018/11/18/world/apec-summit-us-chi- na-tensions-no-communique/index.html. MERICS Report. 2018. »Authoritarian Advance: Responding to China’s Growing Political Influence in Europe.« februar 2018. Dostop 11. 12. 2018. https://www.merics.org/sites/default/files/2018-02/GPPi_MERI- CS_Authoritarian_Advance_2018_1.pdf. Ministrstvo za zunanje zadeve LRK. 2016. Statement of the Ministry of Fore- ign Affairs of the People's Republic of China on the Award of 12 July 2016 of the Arbitral Tribunal in the South China Sea Arbitration Established at the Request of the Republic of the Philippines, 12. julij 2016. Dostop 11. 12. 2018. https://www.fmprc.gov.cn/nanhai/eng/snhwtlcwj_1/ t1379492.htm. Overholt, W. H. 2015. »One belt, one road, on pivot.« Global Asia. Dostop 11. 12. 2018. http://www.theoverholtgroup.com/media/Article-Southeast-A- sia/One-Belt-One-Road-One-Pivot-Global-Asia-Corrected-Oct2015.pdf. Pei, Minxin. 2018. »The Limits of China’s Charm Offensive.« 19. november 2018. Project Syndicate. Dostop 11. 12. 2018. https://www.project-syndicate.org/ commentary/china-charm-offensive-conflict-us-by-minxin-pei-2018-11. Earl_FINAL.indd 423 28.11.2019 8:31:17 Saša ISTENIČ KOTAR Rošker, Jana S., ur. 2016: Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfuci- janstvo v sodobni Vzhodni Aziji (Zbirka Studia humanitatis Asiatica, ISSN 2463-8900). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Singapore Business Review. 2018. »ASEAN to become world's fourth lar- gest economy by 2030: Singapore PM Lee.« 30. avgust 2018. Dostop 11. 12. 2018. https://sbr.com.sg/economy/asia/asean-become-worlds- fourth-largest-economy-2030-singapore-pm-lee. Teoh, Shannon. 2015. »Asean scrambles to put out joint statement on sea row.« The Straits Times, 7. avgust 2015. Dostop 11. 12. 2018. http:// www.straitstimes.com/asia/se-asia/asean-scrambles-to-put-out- joint-statement-on-sea-row. The White House. 2017. National Security Strategy of the USA. Dostop 11. 12. 2018. https://www.whitehouse.gov/wp-content/uploads/2017/12/ 424 NSS-Final-12-18-2017-0905.pdf. U.S. Department of Defense. 2018a. Annual Report to Congress: Milita- ry and Security Developments Involving the PRC 2018. Dostop 11. 12. 2018. https://media.defense.gov/2018/aug/16/2001955282/-1/-1/1/ 2018-china-military-power-report.pdf. ______. 2018b. National Defense Strategy of the USA. Dostop 11. 12. 2018. https://www.defense.gov/Portals/1/Documents/pubs/2018-National- -Defense-Strategy-Summary.pdf. ______. 2018c. »Remarks By Secretary Mattis at the U.S. Naval War Colle- ge Commencement, Newport, Rhode Island.« 15. junij 2018. Dostop 11. 12. 2018. https://dod.defense.gov/News/Transcripts/Transcript-View/ Article/1551954/remarks-by-secretary-mattis-at-the-us-naval-war-colle- ge-commencement-newport-rh/. ______. 2015. The Asia-Pacific Maritime Security Strategy. Dostop 26. 8. 2015. http://www.defense.gov/portals/1/documents/pubs/ndaa%20 a-p_maritime_security_strategy-08142015-1300-finalformat.pdf. Xinahua. 2017a. »China never seeks hegemony, expansion: Xi.« Xinahua, 18. oktober 2018. Dostop 11. 12. 2018. http://www.xinhuanet.com/english/ 2017-10/18/c_136688622.htm. ______. 2017b. Xi Jinpingovo poročilo na 19. nacionalnem kongresu Kitajske komunistične partije leta 2017: »Secure a decisive victory in building a moderately prosperous society in all respects and strive for the great su- ccess of socialism with Chinese characteristics for a new era.« Xinahua, 18. oktober 2017. Dostop 11. 12. 2018. http://www.xinhuanet.com/en- glish/special/2017-11/03/c_136725942.htm. Earl_FINAL.indd 424 28.11.2019 8:31:17 Vzhodna Azija ______. 2018. »Actions and tricks to split China doomed to fail: Xi.« Xinhua, 20. marec 2018. Dostop 11. 12. 2018. http://www.xinhuanet.com/engli- sh/2018-03/20/c_137052405.htm. ______. 2019. »Highlights of Xi's speech at gathering marking 40th anniversary of Message to Compatriots in Taiwan.« Xinahua, 2. januar 2019. Dostop 3. 1. 2019. http://www.xinhuanet.com/english/2019-01/02/c_137715300. htm. Zheng, Sarah. 2018. »South China Sea and Taiwan among flashpoints for armed conflict in 2019, survey warns US policymakers.« So- uth China Morning Post, 19. december 2018. Dostop 20. 12. 2018. https://beta.scmp.com/news/china/diplomacy/article/2178615/ south-china-sea-and-taiwan-among-flashpoints-armed-conflict. 425 Earl_FINAL.indd 425 28.11.2019 8:31:17 Earl_FINAL.indd 426 28.11.2019 8:31:17 O avtoricah in avtorjih Jana ARBEITER Asist. Jana Arbeiter, mag. mednarodnih odnosov, je mlada raziskovalka na Centru za mednarodne odnose in doktorska študentka na programu tretje stopnje »Diplomacija« na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča predvsem na področje medna- rodnega razvoja, razvojnega sodelovanja in diplomacije. Njeno raziskovanje je podrobno usmerjeno v analizo in teoretsko konceptualizacijo gospodarske diplomacije in mednarodnega razvojnega sodelovanja držav v razvoju. Prav tako pa se v svojem raziskovanju vedno znova vrača k osnovam raziskovanja diplomatske teorije in simbolike v diplomacije, kar se odraža tudi v njenih znanstveno-raziskovalnih objavah. Jana je avtorica oz. soavtorica petih znan- stvenih člankov in dveh monografij. Redno se s svojimi prispevki udeležuje mednarodnih konferenc, kjer predstavlja svoje raziskovanje. Kontakt: jana.arbeiter@fdv.uni-lj.si Andrej BEKEŠ Leta 1966 je maturiral na gimnaziji Jurija Vege v Idriji. Leta 1971 je na Uni- verzi v Ljubljani diplomiral iz tehnične matematike, v letih 1971–72 je delo- val kot asistent za matematiko na Fakulteti za elektrotehniko UL. Med leti 1972–1975 je bil štipendist japonske vlade, leta 1975 pa na Univerzi v Osaki Earl_FINAL.indd 427 28.11.2019 8:31:17 O avtoricah in avtorjih magistriral z nalogo iz analize. Leta 1981 je magistriral na Univerzi za tuje jezike v Osaki z nalogo Tema v japonščini in slovenščini. Doktorski študij je zaključil na Univerzi v Tsukubi leta 1986 z disertacijo Tekst in sintaksa – ek- sperimentalni študij kohezije v japonščini. Dve leti je delal kot raziskovalec v podjetju Iskra-Delta v Ljubljani, vmes je raziskovalno deloval tudi na inšti- tutu Jožef Štefan. 1988–1990 je bil docent za metodologijo komunikoloških raziskav Fakulteti za družbene vede UL. 1990–1995 je na Fakulteti za japon- ski jezik in kulturo Univerze v Tsukubi kot vabljeni tuji profesor predaval japonsko jezikoslovje. V letih 1995–1999 je bil kot izredni profesor prvi predstojnik novega Oddel- ka za azijske študije na Filozofski fakulteti UL. Predstojnik oddelka bil tudi v obdobjih 2007–09 in 2013–15, 1999–2001 pa prodekan Filozofske fakultete 428 UL. Od leta 2002 dalje je redni profesor, po upokojitvi od leta 2017 dalje pa zaslužni profesor. Kot vabljeni raziskovalec je 2005–06 deloval na Univerzi v Nagoji, 2010 na Tokijskem tehnološkem inštitutu, 2010–13 pa kot predavatelj in raziskovalec na Podiplomski šoli za humanistiko in jezikoslovje Univerze v Tsukubi. 2018–2019 je delal kot gostujoči raziskovalec na Državnem institutu za japonski jezik v Tokiu. Je mentor večim doktorandom s področja azijskih študij, predvsem jeziko- slovja, ter mentor in so-mentor mnogim magistrantom in diplomantom s področja japonologije. Dr. Bekeš je urednik revije Acta Linguistica Asiatica, avtor in soavtor znanstvenih in strokovnih monografij, slovarjev, učbenikov in prevodov japonskih in korejskih ljudskih pripovedk. Pomembne samostojne monografije: Tekusuto to shintakusu ( Besedilo in skladnja, 1987 Kurosio), Besedilo in meja: stranski pogled s strani na besedil- ne pojave v japonščini (2008 ZIFF). Osebna bibliografija je v COBISS. Kontakt: andrej.bekes@gmail.com Maja BUČAR Prof. dr. Maja Bučar je doktorica ekonomskih znanosti. Je redna profeso- rica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, članica Katedre za mednarodne odnose in predstojnica Centra za mednarodne odnose. V toku svoje več kot 35 letne raziskovalne in strokovne poti na področju mednaro- dnega razvoja, mednarodnega razvojnega sodelovanja ter analiz in vredno- tenja raziskovalno-inovacijske politike in ukrepov. Vključena je bila v številna strokovna in posvetovalna telesa tako v Sloveniji kot v EU. Samostojno ali kot del ekipe je sodelovala pri različnih evalvacijah strateških in programskih Earl_FINAL.indd 428 28.11.2019 8:31:17 O avtoricah in avtorjih dokumentov, od analiz Nacionalnega raziskovalno razvojnega programa, do priprave Slovenske strategije mednarodnega razvoja in Raziskovalno-inova- cijske strategije Slovenije. Je predsednica Sveta za mednarodno razvojno so- delovanje pri MZZ ter predsednica Statističnega sosveta za raziskovalno in razvojno dejavnost. Dalj časa je sodelovala tudi v vodstvu EADI – Evropske asociacije razvojnih inštitutov. Ima obsežno bibliografijo s svojega področja raziskovanja tako v obliki mednarodnih znanstvenih člankov in monografij kot v obliki strokovnih prispevkov s področja mednarodnega razvoja. Kontakt: maja.bucar@fdv.uni-lj.si Im Sik CHO Im Sik Cho je doktorirala iz arhitekture na Nacionalni univerzi v Seulu v Re- 429 publiki Koreji. Je izredna profesorica na Oddelku za arhitekturo na Nacionalni univerzi v Singapurju, kjer tudi vodi urbanistični raziskovalni grozd. Hkrati je raziskovalka na Azijskem raziskovalnem inštitutu (ARI NUS), kjer se med dru- gim ukvarja z načrtovanjem trajnostnega okolja visoke gostote ter z družbeno vzdržnim urbanim oblikovanjem, ki temelji na participatornih in skupnostno- -opredeljenih načelih. Pri raziskovalnem delu jo zanimajo tudi razvojni izzivi in priložnosti v azijskih mestih, zlasti z vidika družbeno vzdržnega načrtovanja in upravljanja stanovanjskih sosesk. Kontakt: akicis@nus.edu.sg Kristina HMELJAK SANGAWA Dr. Kristina Hmeljak Sangawa je docentka za japonologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi iz prevajanja (angleščine in slovenščine) na Uni- verzi v Trstu in magisteriju iz didaktike japonskega jezika na Univerzi v Tsuku- bi na Japonskem je doktorirala iz jezikoslovja na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo jezikoslovnih vidikov merjenja berljivosti japonščine kot tujega jezika. Od leta 1996 uči japonski jezik in prevajanje na Univerzi v Ljubljani. Objavila je več učbenikov japonščine in japonske pisave za slovensko govoreče. Je glavna urednica prvega obsežnejšega japonsko-slovenskega slovarja [nl.ijs.si/jaslo]. Njena glavna področja raziskovanja so didaktika japonščine s poudarkom na uporabi inovativnih jezikovnih virov in tehnologij v podporo samostojnega in sodelovalnega učenja, prevajanje in učenje prevajanja, dvojezično slovaro- pisje za učenje tujega jezika ter zgodovinsko slovaropisje. Kontakt: kristina.hmeljak@guest.arnes.si Earl_FINAL.indd 429 28.11.2019 8:31:17 O avtoricah in avtorjih Marko HOČEVAR Marko Hočevar je magister politologije, mladi raziskovalec na Centru za pro- učevanje organizacij in človeških virov in asistent na Katedri za teoretsko ana- litsko politologijo (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani). Razisko- valno se ukvarja z zgodovino politične misli, politično zgodovino, marksistič- nimi teorijami kapitalistične države ter s transformacijo kapitalistične države v zadnjih desetletjih in vzroki ter posledicami krize liberalne demokracije v kontekstu vznika neoliberalizma. Sodeloval je pri slovenskem prevodu knji- ge Johna S. Dryzka: Politika zemlje: okoljski diskurzi (2018, Ljubljana: Inštitut Časopis za kritiko znanosti), ter pri organizaciji Mednarodne poletne šole po- litične ekologije (Fakulteta za družbene vede, september 2018). Kontakt: marko.hocevar@fdv.uni-lj.si 430 Saša ISTENIČ KOTAR Saša Istenič Kotar je docentka na Oddelku za azijske študije na Filozofski fa- kulteti Univerze v Ljubljani ter ustanoviteljica in vodja Centra za tajvanske študije. Po zaključenem študiju sinologije in japonologije ter jezikovnem izpo- polnjevanju na univerzah v LR Kitajski, Tajvanu in Japonski je študij nadaljeva- la na Univerzi v Leedsu v Veliki Britaniji, kjer je z odliko magistrirala iz kitajskih študij. Doktorirala je na Inštitutu za kitajske in azijsko-pacifiške študije Naci- onalne univerze Sun Yat-Sen (NSYSU) na Tajvanu, kjer je za svojo disertacijo z naslovom Taiwan’s Diplomacy: Former Yugoslavia and its Successor States ( Tajvanska diplomacija: nekdanja Jugoslavija in njene države naslednice) pre- jela prestižno nagrado. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča predvsem na zunanjepolitične odnose med državami EU in Vzhodne Azije s posebnim poudarkom na odnosih med LR Kitajsko in Tajvanom. Sodelovala je na šte- vilnih nacionalnih in mednarodnih konferencah, njena nedavna publikacija pa vključuje: »New Directions in Taiwan’s Foreign Policy (Nove usmeritve v tajvanski zunanji politiki). « V A new era in democratic Taiwan? Trajectories and turning points in politics and cross-Strait relations, urednika J. Sullivan in C.Y. Lee, Routledge, UK, 2018. Je članica uredniškega odbora Internatio- nal Journal of Taiwan Studies (IJTS), članica svetovalnega odbora Evropskega raziskovalnega centra za sodobni Tajvan (ERCCT), članica uredniškega odbora Raziskovalnega središče za Vzhodno Azijo (EARL) ter nekdanja članica uprav- nega odbora Evropske zveze za tajvanske študije (EATS). Kontakt: sasa.istenic@ff.uni-lj.si Earl_FINAL.indd 430 28.11.2019 8:31:17 O avtoricah in avtorjih Su KIM Su Kim je magistrirala iz urbanističnega in regionalnega načrtovanja na Po- diplomski šoli za okoljske študije na Nacionalni univerzi v Seulu (GSES) v Re- publiki Koreji. Diplomirala je iz germanistike ter politologije in mednarodnih odnosov na Univerzi Yonsei v Seulu. Pri raziskovalnem delu se ukvarja s pri- merjalnimi urbanimi študijami, civilno družbo in vključevanjem javnosti ter z mednarodnim razvojnim sodelovanjem. Z Inštitutom za politike prostora v Ljubljani sodeluje pri raziskovalnih projektih o skupnostnem povezovanju v Vzhodni Aziji. Kontakt: su.kim@snu.ac.kr Blaž KRIŽNIK 431 Blaž Križnik je izredni profesor na Podiplomski šoli za urbane študije (GSUS) Univerze Hanyang v Seulu v Republiki Koreji. Doktoriral je iz sociologije vsak- danjega življenja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Kot razi- skovalec je v preteklosti delal na Inštitutu za napredno arhitekturo Katalonije v Barceloni, Seulskem inštitutu in na Azijskemu centru Nacionalne univerze v Seulu (SNUAC). Bil je tudi gostujoči profesor na Seulski univerzi in na Univerzi Kwangwoon v Seulu. Je soustanovitelj in raziskovalec na Inštitutu za politike prostora v Ljubljani. Ukvarja se s primerjalnimi urbanimi študijami, sociologi- jo urbanih družbenih gibanj in s korejskimi študijami. Kontakt: blaz@hanyang.ac.kr Helena MOTOH Helena Motoh je višja znanstvena sodelavka na ZRS Koper. Na Filozofski fa- kulteti v Ljubljani je zaključila študij filozofije in sinologije in doktorirala z za- govorom disertacije z naslovom Recepcija idej kitajske filozofije v evropski novoveški filozofiji 18. stoletja. Kot gostujoča predavateljica je več let sodelo- vala s Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu in Filozofsko fakulteto Univerze Jurija Dobrile v Pulju. Je avtorica treh znanstvenih monografij o kitajski filozo- fiji in kulturi ter kitajsko-evropskih stikih pri založbah v Sloveniji in soavtorica znanstvene monografije o slovenski filozofiji pri založbi Bloomsbury. Poleg tega je avtorica številnih znanstvenih člankov v revijah v Sloveniji in v tujini. Kontakt: helena.motoh@zrs-kp.si Earl_FINAL.indd 431 28.11.2019 8:31:17 O avtoricah in avtorjih Marko OGRIZEK Marko Ogrizek je bil rojen v Kranju, 27. oktobra, 1984. Srednješolsko izobraz- bo je pridobil na Gimnaziji Kranj, kasneje pa je študiral na Oddelku za azijske študije in Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter leta 2015 pridobil naziv univerzitetni diplomirani japonolog in filozof. Študiral je na Japonskem – leta 2009 na Univerzi v Gunmi in leta 2017 na Univerzi v Tsukubi. Od leta 2016 do leta 2020 je zaposlen kot mladi raziskovalec na Oddelku za azijske študije. Njegovo glavno področje raziskovanja sta konfuci- janska etika in njen razvoj na Japonskem. Kontakt: marko.ogrizek@ff.uni-lj.si 432 Nina PEJIČ Nina Pejič, mag. mednarodnih odnosov je doktorska kandidatka in mlada raz- iskovalka Centra za mednarodne odnose (Fakulteta za družbene vede, Uni- verza v Ljubljani), ki se v svojem delu ukvarja s percepcijami vzpona svetovnih velesil s poudarkom na vlogi Kitajske v trenutni svetovni ureditvi. Strokovno je podkrepljena v analizi politično-ekonomskega odnosa med Kitajsko ter Evropsko unijo in državami Zahodnega Balkana, v okviru tega raziskovalnega področja pa sodeluje tudi s kitajsko Zhejiang University, kjer proučuje izzive kitajskega ekonomskega, političnega in kulturnega udejstvovanja v Sloveniji in Evropi ter z ZRS Koper, kjer se ukvarja z implikacijami kitajske iniciative En pas, ena cesta v regiji Srednje in Jugovzhodne Evrope. Predhodno je bila za- poslena na Obramboslovnem raziskovalnem centru, kjer je kot raziskovalka na projektu Obzorje2020 »Improving Effectiveness of Capabilities in EU Con- flict Prevention« proučevala zmogljivosti Evropske unije pri preprečevanju oboroženih konfliktov na Balkanu. V letu 2018 je Nina kot soavtorica objavila tri znanstvene članke s slednjega področja, je tudi soavtorica znanstvene mo- nografije Limits to the European Union’s Normative Power in a Post-conflict Society: EULEX and Peacebuilding in Kosovo (Springer), ki je izšla maja 2018. Kontakt: nina.pejic@fdv.uni-lj.si Mateja PETROVČIČ Mateja Petrovčič je izredna profesorica na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med njena raziskovalna in interesna področja sodijo kitajsko jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, jezikovne tehnologije, ra- čunalniško podprto poučevanje in učenje, vprašanja jezikovnih standardov in Earl_FINAL.indd 432 28.11.2019 8:31:17 O avtoricah in avtorjih drugo. Od leta 2011 dalje je urednica znanstvene revije Acta Linguistica Asi- atica, prve popolnoma odprte spletne revije Filozofske fakultete UL. Leta 2013 je prejela nagrado Filozofske fakultete za pedagoške dosežke, leta 2015 pa je pridobila certifikat najvišje kategorije za vodenje Centra za testiranje kitajskega jezika v Sloveniji. Je članica Evropskega združenja za kitajske študije (EACS), Evropskega združenja za kitajsko jezikoslovje (EACL) in Slovenskega društva za jezikovne tehnologije (SDJT). Kontakt: mateja.petrovcic@ff.uni-lj.si Jana S. ROŠKER Rojena je bila 21. maja 1960 v Murski Soboti. Sinologijo in pedagogiko je od leta 1978 študirala na Univerzi na Dunaju, kjer je leta 1988 tudi doktorirala. 433 Vmes je prebila skupno štiri leta v L.R. Kitajski (1980–1982 Peking, Inštitut za jezike in Univerza Nankai v Tianjinu; 1986–1988 Univerza Peking). Leta 1994 je z družino odšla na enoletni postdoktorski študij na Tajvan (Center za sino- loške študije, Tajpej) potem pa se je do leta 1996 zaposlila kot docentka kitaj- ske filozofije, metodologije in filozofije pedagogike na tamkajšnji Pedagoški Univerzi v Hsinchuju. Leta 1996 se je redno zaposlila na Oddelku za azijske študije FF UL, katerega je tudi soustanovila, in katerega je večkrat (skupaj 10 let) vodila tudi v predstojniški funkciji. Leta 2000 je bila izvoljena v naziv redne profesorice. Njena pedagoška specializacija in njeni raziskovalni inte- resi so povezani s kitajsko filozofijo ter metodologijo sinoloških raziskav. Je prejemnica vrste nagrad in priznanj za pedagoško in raziskovalno delo (2010 véliko priznanje FF UL, 2013 nagrada ARRS za izjemen znanstveni dosežek, 2014 Zoisovo priznanje in Zlata plaketa Univerze v Ljubljani). Jana S. Rošker je glavna urednica znanstvene revije Asian Studies in ustanoviteljica Evropskega združenja za kitajsko filozofijo (EACP). Je vodja vrste nacionalnih in mednaro- dnih raziskovalnih projektov, avtorica dvanajstih knjig in več kot osemdesetih izvirnih znanstvenih člankov. V prostem času se ukvarja z družino, petjem jaz- za in psičkama Momo in Lajko. Kontakt: jana.rosker@ff.uni-lj.si Téa SERNELJ Téa Sernelj je bila rojena 25. 8. 1977 v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2008 diplo- mirala in pridobila strokovni naslov univerzitetna diplomirana sociologinja Earl_FINAL.indd 433 28.11.2019 8:31:17 O avtoricah in avtorjih kulture in sinologinja. Na isti fakulteti se je leta 2012 vpisala na doktorski študijski program Humanistika in družboslovje, področje Azijske in afriške študije ter leta 2018 zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Moderno konfucijanstvo na Tajvanu: Xu Fuguanova aksiologija estetike ter pridobila naziv doktorice znanosti. V svoji doktorski disertaciji je preučila filozofsko in estetsko teorijo Xu Fuguana, enega najbolj znanih predstavnikov tajvanskega konfucijanskega preporoda. V tem kontekstu je analizirala in interpretirala Xu Fuguanove osrednje onto-epistemološke in estetske koncepte »zaskrbljene zavesti«, »telesnega spoznanja« in »qiyun shengdong«. V svojem raziskoval- nem delu se osredotoča predvsem na teoretsko vlogo, idejno funkcijo in filo- zofsko pozicijo kitajske estetike na širšem področju kitajske misli ter raziskavo teorije kitajske estetike in njenega umeščanja v družbeno in kulturno ozadje vzhodnoazijskih družb. Objavila je že vrsto izvirnih znanstvenih člankov ter 434 več samostojnih poglavij v domačih in mednarodnih znanstvenih revijah in monografijah. Dr. Téa Sernelj je zaposlena na Oddelku za azijske študije Fi- lozofske fakultete Univerze v Ljubljani kot lektorica za sinologijo. Poučuje metodologijo medkulturnih raziskav, teorijo in prakso prevajanja, klasično kitajščino in kitajsko estetiko. Kontakt: tea.sernelj@ff.uni-lj.si Marjan SVETLIČIČ Dr. Marjan Svetličič je profesor emeritus Univerze v Ljubljani, FDV, (bil tudi njen dekan) in dolgoletni predstojnik Centra za mednarodne odnose. Je tudi profesor na Evropskem Centru za mir in razvoj (ECPD), UN Univerze za mir, Beograd. Kot zunanji predavatelj predava pri raznih predmetih na EF UL in EPF Univerze v Mariboru in GEA Collegu ter na podiplomskih programih na Univerzah v Trentu, Trstu, Sarajevu, Skopju. Poleg predavanj rednih predme- tov na dodiplomskih in podiplomskih programih (Mednarodni ekonomski odnosi, Politika mednarodnega poslovanja, Tehnika pogajanj, Medkulturna pogajanja, Menedžment in globalizacija…) izvaja tudi izobraževanja za posa- mezna podjetja s področja Pogajanj, Prepričljivega nastopanja in Internacio- nalizacije dejavnosti podjetij. Leta 2002 je bil imenovan za ambasadorja zna- nosti Republike Slovenije, leta 2014 je dobil zlato medaljo Univerze v Ljublja- ni za prispevek k njenemu razvoju in priznanje za življenjsko delo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Leta 2017 je prejel priznanje Academy of International Business, Oddelka za Srednjo Evropo, za izjemen prispevek k disciplini in praksi mednarodnega poslovanja v Srednji in Vzhodni Evropi. Leta 2007 je bil izvoljen za Fellow European Academy of International Business Earl_FINAL.indd 434 28.11.2019 8:31:17 O avtoricah in avtorjih (EIBA, katere predsednik in podpredsednik je bil), člana Sveta TEPSA (Trans Europaen Policy Studies Association) in FP7. Opravljal je funkcijo podpred- sednika COST projekta The Emergence of Southern Multinationals in bil član Advisory Group for International Scientific Cooperation, EU. Leta 1999 je bil uvrščen kot edini raziskovalec iz Srednje/Vzhodne Evrope v Who is Who in International Business and Research (E. Elgar). Je član uredniških odborov mnogih mednarodnih revij in konzultant mednarodnih organizacij (na pri- mer: UNCTAD, EU, UNDP, OECD, IFC, UNESCO, UN University Institute WIDER in OSCE). Njegova bibliografija obsega preko 400 člankov, poglavij v knjigah in knjig, od tega veliko objavljenih v tujini. Kontakt: marjansvetlicic@siol.net 435 Zlatko ŠABIČ Dr. Zlatko Šabič je redni profesor za področje mednarodnih odnosov Univer- ze v Ljubljani. Svoje pedagoško in raziskovalno delo opravlja na Fakulteti za družbene vede, kjer je zaposlen od leta 1990. V ospredju njegovega razisko- vanja je proučevanje regionalnih in globalnih mednarodnih institucij in pro- cesov. V tujini je kot raziskovalec preživel štiri leta, in sicer v Gradcu, Bergnu, Londonu, Providenceu, Washingtonu in Tajpeju. Je Fulbrightov štipendist, kot eden redkih slovenskih raziskovalcev pa je delal tudi na uglednem Woodrow Wilson International Center for Scholars. Skupaj z Jano S. Rošker, Sašo Iste- nič in Andrejem Bekešem je pobudnik ustanovitve Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo (EARL), ki ga trenutno tudi vodi. Kontakt: zlatko.sabic@fdv.uni-lj.si Matjaž URŠIČ Matjaž Uršič je zaposlen kot izredni profesor in višji znanstveni sodelavec na Univerzi v Ljubljani. V prvi vrsti se ukvarja z raziskovanjem procesov družbe- no-kulturne preobrazbe mest in sodobnih urbanih fenomenov v kontekstu procesov globalizacije. Predava na Fakulteti za družbene vede, Fakulteti za arhitekturo, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Biotehnični fakulteti in Visoki šoli za dizajn. Trenutno se še posebej posveča komparativnim študijam prostorskih in okoljskih sprememb v Vzhodni Aziji in Evropi. Kot raziskovalec in predavatelj je deloval na vrsti vzhodnoazijskih univerz (Tokyo Metropolitan University, University of Seoul, Soongsil University, Kwangwoon University, National Cheng Kung University itd.) ter je vključen v številne mednarodne Earl_FINAL.indd 435 28.11.2019 8:31:17 O avtoricah in avtorjih raziskovalno-razvojne projekte, ki se ukvarjajo z revitalizacijo in spreminja- njem vloge mestnih središč (npr. UEL – Urban Education Live – program Smart Urban Futures ERA-NET, ERDF; GETM3 – Global Talent Management – program H2020, RISE; Comparative analysis of large scale urban (re)de- velopment in East-Asia and Europe – program NRF Joint Research Program South Korea – EU itd.). Sodeluje v uredniških odborih tujih znanstvenih revij in je avtor vrste publikacij s področja urbane sociologije. Med drugim je avtor knjige Urbani prostori potrošnje (2003), v kateri obravnava sodobne procese preobrazbe mest in raziskuje funkcionalne možnosti nadaljnjega razvoja (re- vitalizacije) občutljivih mestnih območij. Kot soavtor v knjigi Protiurbanost kot način življenja (2007) obravnava širše družbenorazvojne dejavnike, ki do- ločajo vsakdanji življenjski utrip slovenskih mest. Prav tako je soavtor dela Kreativna urbana regeneracija, v katerem so analizirani kulturni in kreativni 436 potenciali Ljubljane in ljubljanske regije. Kontakt: matjaz.ursic@fdv.uni-lj.si Nataša VAMPELJ SUHADOLNIK Nataša Vampelj Suhadolnik je izredna profesorica in trenutna predstojni- ca (2016–) Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja- ni. Je tudi pobudnica, soustanoviteljica in prva predsednica Evropske zveze za azijsko umetnost in arheologijo (European Association for Asian Art and Ar- chaeology, EAAA) ter višja znanstvena raziskovalka v svetovalnem odboru o kitajski umetnosti, arheologiji in arhitekturi v organizaciji ASET Stiftung (Ber- lin, Nemčija). Nataša Vampelj Suhadolnik je hkrati vodja nacionalnega pro- jekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v glo- balno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo (2018-2012) ter vodja bilateralnega projekta z naslovom Zbirateljske prakse vzhodnoazijskih pred- metov v centrih in na periferijah: primer Slovenije in ZDA (2018-2020). Poleg tega je tudi članica uredniškega odbora revije Azijske študije (izdaja Oddelek za azijske študije), nove serije monografij z naslovom Evropske študije azijske umetnosti in arheologije (izdaja EAAA in Brill) ter članica upravnega odbora Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo (EARL). Na Filozofski fakulteti je študirala zgodovino, umetnostno zgodovino in sino- logijo. Leta 2006 je doktorirala na Oddelku za zgodovino. Že med študijem se je več let strokovno izpopolnjevala na različnih univerzah na Tajvanu in L.R. Ki- tajski, kjer je na Univerzi mesta Chengdu in Pedagoški univerzi Sichuan opra- vila prvo leto doktorskega študija. Po doktoratu je delovala kot gostujoča razi- skovalka na Centru za kitajske študije v Tajpeju (2009), Univerzi Wuhan (2010) Earl_FINAL.indd 436 28.11.2019 8:31:17 O avtoricah in avtorjih ter v Nacionalnem muzeju Gugong v Tajpeju (2013/14). V svojem raziskoval- nem delu se ukvarja s kitajsko tradicionalno in moderno umetnostjo, kozmo- loško zasnovo kitajske grobne umetnosti, kitajsko budistično umetnostjo, ma- terialno kulturo, zbirateljsko kulturo in chinoiserie. Rezultate svojih raziskav redno objavlja tako v slovenskih kot mednarodnih znanstvenih revijah, za znanstveno raziskovalno delo in pedagoške dosežke pa je prejela tudi véliko priznanje FF UL. Kontakt: natasa.vampeljsuhadolnik@ff.uni-lj.si Nataša VISOČNIK Nataša Visočnik je docentka japonologije na Oddelku za azijske študije, Filo- zofske fakultete v Ljubljani, kjer tudi poučuje. Doktorirala je na Oddelku za 437 etnologijo in kulturno antropologijo na isti fakulteti, kjer je pred tem zaključi- la tudi dodiplomski študij skupaj z japonologijo. Njene raziskave so usmerje- ne na identitetne procese, manjšine, marginalnosti in religijo na Japonskem, kjer je izvajala tudi terensko delo. Zanima pa jo tudi antropologija telesa, prostora, plesa in odrske umetnosti. V najnovejši raziskavi pa se ukvarja s korejsko manjšino na Japonskem, predvsem v Kjotu. Kontakt: natasa.visocnik@guest.arnes.si Earl_FINAL.indd 437 28.11.2019 8:31:18 Earl_FINAL.indd 438 28.11.2019 8:31:18 Stvarno kazalo A C angleška šola mednarodnih odnosov Carr, Edward H. 365 344, 366 CCCII 249‒251, 254 ASA (Association of Southeast Asia) chữ nôm 219‒220, 226‒229 371‒372, 379, 412 civilna družba 139, 141‒142, ASCII 235, 241, 243‒246 146‒147, 155, 320, 373, 431 ASEAN (Association of Southeast Asian Nations) 342, 346‒347, D 367‒368, 371‒375, 379‒381, dao 20‒23, 37, 44‒45, 59, 64 412‒415, 418 demokracija 40‒41, 43‒45, 47‒48, Avstro-Ogrska (avstro-ogrska 50, 53‒54, 72, 82, 87, 225, 264, monarhija) 93, 100‒102, 104, 292, 348, 360, 372, 374, 379, 107, 109, 113, 119, 133 417, 430 diplomati 93, 97, 101, 107‒109, B 133, 295 Big5 251 diskurz 7, 14‒19, 23, 29, 32, 36, 38, bivalno okolje 139, 141‒142, 40‒41, 45‒47, 74, 81‒83, 86‒87, 145‒149, 151‒155 94, 96, 266, 271‒272, 280, 337, Bull, Hedley 366 340, 346 bunruitai jisho 198‒199, 205, 207 disneyfikacija 164, 183 Earl_FINAL.indd 439 28.11.2019 8:31:18 Stvarno kazalo DLR Koreja (Severna Koreja) 217, Hongkong (Hong Kong) 35‒36, 38, 219, 221, 224‒225, 230‒231, 40, 76, 79, 87, 106, 124, 140, 275, 364, 369, 376, 380‒381, 235, 248, 252, 342, 363‒364, 409‒411, 414 389, 393‒396, 399‒400, 410, 413 Dolenc, Anton 98, 108, 112, 115 druga generacija modernih I konfucijancev 35‒36, 38‒40, idejna zgodovina 71, 73, 87 44‒45, 49, 51, 76, 79, 84 ideologija 6‒7, 15‒16, 24, 30, 35, 37, državna identiteta 345‒346, 348 41‒42, 44, 47‒48, 52‒53, 72‒74, 81, 83, 86, 88, 106, 141, 228, 267, E 289, 304, 360, 371, 378‒379 EUC 247‒248 Ind 218 evropocentrizem 286‒287, 289 informacijske tehnologije 63, 192, 440 235‒236, 240, 244, 254, 296, F 397‒398 Frankè, Ivan 98, 108, 110 intelektualna lastnina 292‒293, Fukuyama, Francis 360‒361 299‒301, 341, 387, 392 ISO-2022 244‒249 G izvozno usmerjena strategija 387, GB18030 249 390‒393, 395 GBK 248‒249 J H Jager, Ivan 93, 98, 108‒109, 117, Haas, Eleonora von 98, 108‒109 119, 123‒127, 133 Hallerstein, Ferdinand Avguštin japonska umetnost 100, 103‒105, 97‒98, 102, 108, 112 109, 113, 121‒122, 124‒125, 127 hangul 217, 219‒220, 222‒223, japonsko slovaropisje 191‒193, 225, 229‒230, 237‒238, 240, 195‒196, 198‒200, 202, 242, 245, 250, 252 204‒205, 208‒209 harmonija 44, 64‒65, 71, 73‒81, jikeibiki jisho 198‒199 84‒87, 121, 270, 326 Južnokitajsko morje 60, 298, Haus, Anton 98, 103, 108, 111, 114, 302, 342, 347, 376, 409, 411, 116 413‒414, 416‒419, 421 hegemonija 230, 301, 308, 317, 319‒325, 327‒332, 342, 349 K hegemonizem 307, 421 kanbun 204, 207, 221 hegemonska stabilnost 290, 308 kapitalistični svetovni red 41, 289, hiragana 191, 195‒196, 205, 304, 317‒319, 323, 325‒332 219‒220, 222, 228, 237‒238, Karlin, Alma M. 93, 98, 100, 242, 246, 250, 254 108‒110, 117, 119‒122, 133 Earl_FINAL.indd 440 28.11.2019 8:31:18 Stvarno kazalo katakana 191, 195‒196, 203, 207, Koreja (gl. tudi DLR Koreja in 219‒220, 222, 228, 237‒238, Republika Koreja) 6, 17, 30, 32, 243, 246, 250, 254 35, 73, 219‒223, 225, 228‒229, kenemski sistem pisave 193, 235, 240, 245, 264‒265, 269, 195‒196 273, 276, 375 Keréc, Jožef 99, 108, 113, 118 Koršič, Ivan 99‒100, 105, 111, 115 kitajska idejna tradicija 20, 35, 37, Kos, France 97‒99, 108‒109, 133 40‒41, 45, 47, 49, 52‒54, 73, 84 Kristan, Viktor 99, 108, 111 kitajske pismenke 193‒196, krizna žarišča 409, 411‒412, 417 200, 202, 204‒205, 207, 217, kulturna dediščina 13, 32, 51, 54, 219‒220, 222‒225, 227‒231, 62, 99, 100, 120, 146, 161‒164, 237, 240, 254 166‒167, 170, 174, 176 kitajski kulturni krog 217, 219, 221, kulturne raznolikosti 162, 182‒183, 441 228 268 kitajski vzpon 65, 108, 288, kun'yomi 195, 203, 206, 228 298‒299, 303‒304, 307, 317, 323, 329, 337‒341, 343‒347, L 349‒350, 409, 412, 414‒415, latinica 196‒197, 205, 217‒218, 417, 420‒421 222, 226‒227, 237‒238, 246 kodirani nabori znakov 235, 238, legalizem 42, 48, 71, 83 241, 245 liberalizem 289, 360, 363 kodiranje 235, 241‒242, 245‒251, LR Kitajska 8, 38, 57, 59, 71, 73, 81, 254 84, 97, 109, 219, 221, 230, 300, kolacija 196, 198, 205, 207, 210 319, 409‒410, 413‒421, 430 konfucianizem 13, 15‒18, 30, 37, 48, 71, 76, 81‒84 M Konfucij 15‒16, 19‒20, 22‒23, Majcen, Andrej 99, 108, 113, 119 26‒27, 32, 39, 44, 46, 48, 59, 65, makrostruktura slovarjev 191, 196, 74, 76, 78, 82‒87 198, 207‒209 konfucijanska etika 13‒14, 19‒20, Manifest za ponovno ovrednotenje 24‒27, 29, 32, 35, 54, 432 kitajske kulture kot svetovne konfucijanska prenova (konfucijanski dediščine (Manifest) 35‒38, preporod) 8, 15‒16, 36, 42, 71, 40‒42, 44‒45, 47, 49, 51‒54 73, 76, 81‒83, 87, 434 Maphilindo 372, 379 konfucijanstva 14, 18, 32 Mayer, Dušan 99, 108, 111 konfucijanstvo 13‒24, 29‒32, (mednarodno) regionalno 37‒39, 41‒42, 45‒47, 51‒54, sodelovanje 63, 326, 345, 71‒72, 76‒78, 81‒84, 86‒87, 360‒361, 366, 376‒378 367, 411 Mencij 16, 20, 24‒25, 27‒28, 31, 44, 46, 48, 82‒87 Earl_FINAL.indd 441 28.11.2019 8:31:18 Stvarno kazalo migracije 41, 261‒263, 266‒267, 269 OZN (Organizacija združenih migracijska politika 266 narodov) 270, 302, 360 mirno sožitje (doktrina) 65‒66 misijonarji 15, 43, 93, 97, 106‒109, P 112‒113, 118, 133, 226 Pax Sinica 287, 306, 309 moč 6, 40, 48, 59‒60, 63, 67, Pečar, Viljem 99‒100, 108, 112 113‒114, 117, 119, 180, 185, percepcije 93, 95‒96, 102, 271‒272, 285, 287‒288, 105‒106, 125, 129, 170, 177, 290‒291, 294, 298, 302‒306, 302, 338, 340, 348, 368, 432 308, 319‒322, 325, 329, 332, »pet načel miroljubnega sobivanja« 340‒344, 346‒348, 360, 65‒66 362‒363, 365, 376, 380‒381, pisava (gl. tudi sistem pisave) 411, 414‒415, 417, 420‒421 193‒196, 198, 202, 217‒219, 442 moderno (novo) konfucijanstvo 17, 224, 228, 230‒231, 235‒238, 35‒41, 44‒45, 71, 73‒74, 76, 241‒242, 252‒254 78‒79, 81, 83‒84, 86 reforme pisave 221‒222, Morgenthau, Hans 365 229‒230, 239 multilateralizem 287 pisave azijskih jezikov 42, 191‒195, multipolarnost 63 200, 217‒222, 224‒231, 235‒236, 238‒241, 243‒244, N 253‒254, 429 nabori znakov 235, 238‒243, pleremski sistem pisave 193‒194, 245‒249 196, 198 naracije 350, 415 pobuda 16+1 288, 302 nečrkovne pisave 235 pobuda »en pas, ena cesta« (kit. yi dai neogramscijanska teorija yi lu) 57‒68, 317‒318, 328, 432 mednarodnih odnosov 317, 319, pomorščaki 93‒94, 97, 102, 105, 323, 329, 331 107‒108, 110‒112, 114, 117, 133 nezahodni pogledi 337, 351 popotniki 93, 97, 107‒110, 133 nihonjinron 265‒266, 272 prenos moči 6, 305, 308 novi regionalizem 363 prestrukturiranje 164‒165, 168, 174, 181, 341, 392, 398, 401‒402 O primerjalna filozofija 13, 15, 30, 32 odprti regionalizem 380 priseljenska politika 261, 263, 266, onbiki jisho 198‒199 268, 270, 278 ongi 199, 201‒202 prostori potrošnje 162‒163, 165, onomaziološki slovar 196, 198‒199 167‒171, 173‒174, 177‒182, on'yomi 195, 203, 207, 228 184‒185 orientalizem 7, 50, 285, 289, 294, prostorsko načrtovanje 141‒142, 301, 305 146‒147, 149, 151‒155, 185 Earl_FINAL.indd 442 28.11.2019 8:31:18 Stvarno kazalo R sinologija 5, 73 računalniška obdelava pisav 235, sistem pisave 192‒194, 218, 222, 241, 244 226, 228‒230, 236‒239, 241, 252 raziskave in razvoj 292‒293, 300, skupnostno povezovanje 140, 387, 389‒390, 392, 399‒400 145‒149, 152‒155, 431 razvojna država 139, 141‒142, 144, Skušek, Ivan 93‒94, 99‒100, 108, 146, 155 112, 114, 116‒117, 119, 128‒133 realizem 288, 308, 329, 339 Slovenija 93, 97‒98, 100, 106, 108, regija (opredelitev) 362, 364 111‒113, 119, 125, 128, 131, regionalizem (definicija) 362‒363, 133, 238, 255, 288, 360, 362, 411 402‒404, 432 regionalnost 359, 365‒368, 375, snovna in nesnovna kulturna 377‒381 dediščina 162, 164, 167, 170, 443 Republika Koreja (Južna Koreja) 174, 176, 181 139‒144, 146, 168‒169, Soklič, Jakob 99, 105 172‒174, 181, 185, 217, 219, spektalizacija 182‒183 224‒225, 230‒231, 265, staranje prebivalstva 262, 266, 269 275‒276, 300, 327, 343, 364, stari regionalizem 363 374, 376, 378, 381, 389, 391, svetovni red 307, 319, 322, 393‒396, 399‒402, 410, 412‒415 325‒326, 328‒332, 346, 409, ruisho 199 417, 421 rumena nevarnost 285, 287, 289, 296‒297 ŠŠestan, Vlado 97, 99, 108‒109 SSEAC (Southeast Asia Command) T 368‒369 Tajvan 6, 17, 35‒36, 38, 71, 73, SEATO (Southeast Asia Treaty 76, 79, 81, 87, 98, 140‒141, Organisation) 367‒368, 168, 219, 221‒223, 230, 235, 370‒371, 378‒379, 412 240, 248, 251‒252, 273, 298, semaziološki slovar 196, 198‒199 300, 342, 346‒347, 364, 367, Seul 115, 139‒140, 142‒148, 370, 375‒376, 378, 389, 391, 151‒155, 166, 174, 225, 377 393‒394, 399, 402, 410, sindrom kitajske grožnje 304, 338, 412‒414, 417‒421, 430 344, 346 TCS (Trilateral Cooperation Singapur 139‒140, 142‒148, Secretariat) 377‒378 150‒155, 168, 296, 300, tehnološka sposobnost 387, 389, 343, 364, 368, 373, 389, 391, 392‒393, 397‒398, 402‒403 393‒396, 399‒400, 410, teorija dohitevanja 388‒390, 412‒414, 417 397‒398, 400, 403 Earl_FINAL.indd 443 28.11.2019 8:31:18 Stvarno kazalo teorija prenosa moči 288, 290, 308, 367‒369, 375‒381, 387, 342 404, 409‒412, 414‒415, 417, teorije mednarodnih odnosov 290, 430‒431, 435 329, 365 vzhodnoazijske zbirke 93, 95‒97, tradicionalne tržnice 161, 163‒174, 100, 106, 108, 111, 113, 133 178, 181‒182, 184‒185 vzhodnoazijski jeziki 237, 254 tujci 108, 113, 261‒265, 267‒270, vzpon velesil 302, 339‒340, 349, 272, 274‒280, 287, 290, 294, 307 432 Tukididova past 303, 349 Turk, Peter Baptist 99, 108, 113, 118 XXi Jinping 64‒65, 74, 303, 318, 326, U 328, 415, 419 Unicode 198, 235‒239, 244, Xunzi 28, 71, 82‒87 444 252‒254 upravljanje mest 140‒143, Z 146‒149, 151‒155, 429 zapuščinski kodirni sistemi 235, urbana (družbeno-kulturna) 251‒252, 254 heterogenost 161, 184 zbirateljska kultura 93, 106, 119, urbana regeneracija 145‒146, 130, 133, 437 148‒149, 152, 185 ZDA (Združene države Amerike) utemeljitvena teorija 167 63, 73, 101, 111, 123, 125, 168, 224, 228, 285‒288, 290‒309, V 317, 319, 325, 328‒332, 341, varnostna dilema 346, 380, 409, 343, 350, 360, 368, 370‒371, 414 373‒374, 376, 378, 381, 390, varnostno sodelovanje 411‒412 400, 402, 409, 412‒421 Vietnam 32, 35, 217, 219‒221, Zhao Tingyang 64 226‒231, 240, 270, 273, 343, znanstveni sodelavci 93, 97, 364, 368, 371, 374, 389, 410, 107‒109, 133 412‒414, 417 vključevanje javnosti 139‒143, 145‒147, 149‒155, 181, 431 »vse pod nebom« (kit. tian xia) 57, 62‒64, 67 Vzhodna Azija 5‒6, 13, 18, 32, 76, 93, 95‒97, 100, 102, 105‒108, 110‒112, 114‒115, 119, 121, 123‒124, 139‒143, 167‒168, 171‒172, 193, 218‒219, 238, 246, 303, 359, 361‒364, Earl_FINAL.indd 444 28.11.2019 8:31:18