Rešitev besedne uganke v drugi številki. Peč. Prav so jo rešili; Slavoj Jenko v Trnovem; Tilka in Božena Jelenec v Kandiji; Adolf Valenčič v Tniovem na Notranjskem; Emil Hreščak, učenec IV. razr. v Trnovem; Jakica in Marija Ganglovi, učenki v Idriji; Danica Mercina, učenka v Vipavi; Silva Exel, učenka v Vojniku pri Celju; Vladko, Milica in Stanko Valenčič v Trnovem na Notranjskem ; učenci ljudske šole v Rakovcu ; Stanislav Krašovec, učenec IV. razr. v Sp. Šiški; Tončka Podlesnik, učenka IV. razr. v Ribnici na Pohorju ; Stanko Skok, učenec IV. razr. v Domžalah; Gojmir Jelenc, dijak I. a gimnazijskega razreda v Ljubljani; Branko Hranilovič, učenec V. razreda v Ljubljani; Nadica Vozel, učenka 1U. tazteda v Tvebnjem ; Marijana Režabek, učenka VI. vazr. ^>« 70 •¦i— v Konjicah; Tatjana, Vlasta in Vida Horvat v Ptuju; Vera dr. Kovačičeva v Trstu; Jozefa Zver, Marija Zamuda, Anika Benkovič, Ljudmila Kegl, Jozefa Kunčič, učenke VI. razreda — Marija Topolnik, Jozefa Farkaš, Marija Šoštarič, Jozefa Filipič, Amalija Magpič, Alojzija Lah, Terezija Čuk, Elizabeta Novak, učenke VI. razreda II. oddelek — Francek Bohanec, Janezek Razlag, Ludovik Jauševec, Jakec Skuhala, Francek Sunčič, učenci VI. razreda — vsi pri Sv. Križu na Murskem poJju; Stanko Mencinger v Bohinjski Bistrici; MiJena Reichova, LjubJjana. »— ' - ¦¦ t »Rdeči križ«. _še tak doživljaj: Bilo je pred Montebau- »Rdeči križ« ie društvo, ki ima namen. Jem v okraju Somme, v neki vasi, ki so blažiti rane in lajšati bolečine vojakom jo zavarovah Nemci z vecstre skum jarki na bojišču in ko se vrnejo ranjeni ali bol- m ki io 'e moral napasl! nas ,polk- Prx\&f ni domov. Društvo zbira prostovoljne pri- smo izvrsiU Par »askokov, ki so lmeli ta spevke, da vzdržuje zdravniške postaje in uspeh' da smo se Pnblizali postojankam bolniščnice za ranjence. Te postaie in bol- sovraznika na sto metrov. K nesreci je niščnice preskrbija z vsemi potrebnimi Y,eč, naSih ranjencev oblezalo bhzu nem- zdravili in drugimi pripomocki. Plačifje sklh zicnih ov.r, in zarad. silnega strelja- tudi svoje zdravnike in strežaje. - Odznak n'a z.nemske strani seveda nikakor n. bi o »RdeČega križa« je križ v rdeči barvi na ™k°m_»z strelskih jarkov Noc ie potekla belem poliu. Uslužbenci »Rdečega križa« tjsto mirno. m ko so dobih samteici na- nosijo ta odznak na rokavu leve' roke. - s^}"^ dne obvestilo o tem polozaju, sta pnsla dva nosilca, med niimi eden semi-narist, v prvo vrsto strelskih iarkov. In tu .•.........................•.....................•<_ se je zsrodilo sledeče:Oba nosilca sta se, ne i _____ = ^a bi koea obvestila o tem, dvignila iz | \ strelskega iarka, pri čemer ie seminarist i = mahal z zastavo »Rdečega križa«. Šla sta i j i | ^ direktno proti sovražnim četam. iNa mestu = , I I -ie Prenehalo streljanje na obeh stianeh, in = i = lz nemških strelskih jarkov so prispeli I 11 | |n; ;i e nemški oiicirji, ki so se lakoj približali na- i -~~" j ' = šima junakoma. »Kaj nameravate?« so vpra- \ l šli našega seminarista. — »Odnesti hočem = I I i naše ranience od včeraj, ki se niso mogli = \ vrniti v naše čete.« — »Prav, prav, toda če ""..............'.............'............'"" bi prišli že včeraj, bi ravnotako prenehali s streljanjein.« Nato ie segel eden oiicirjev Podpirajmo »Rdeči križ«! Tako pomaga- seminaristu v roko in pristavii: »Vi ste iu- . mo hrabrim vojakom, ki se boiujejo za " Uamo vam pol ure časa. da izvršite domovino! SV°J° nalogo«. Medtem so se Nemci dvi- . .v. SIlili iz strelskih iarkov. ploskali in mahali Snidenle na bojiscu. s svojimi čepicami. Naša dva nosilca sta se Vojak od Sv. Mihaela na Gosposvet- takoj spravila na delo in prinesla 5 do 6 skem polju je poslal z Galicije domov pi- ranjencev, ki so bili tako izven velike ne- smo, ki pravi v njem med druKim: »Mnogo varnosti, Po preteku pol ure se je na tem sem videl in izkusiJ v voini. ničesar in ni- mestu zopet pričelo silno zrmenje topov koli pa me ni ganilo tako. kakor to, da sem '" P°kanje Pušk. srečal na bojišču našega koniiča Miška, ki v- „ a • ¦. sem ga sam vzgojil in knnil. In kako je bila N'egOve zadn'e besede- vesela sele -/ival, ko me ie zazrla, se ne da Neki nemžki list poroča o sledečem opisati. Hrzal je konjiček in strigel z ušesi, pretresljivem dogodkn z nemško - ruskega tolkel s kopiti in poskakoval samo da da bojišča: Zunaj pred zakopi leži raztrgana duška svojemu veselju, da sta se sestala "^tnata žica, pred n.io pa kup mrtvecev. dva dobra prijatelja.« Nedaleč proc leži truplo ruskega voiaka. ...... ... Poljaka. lzdihnil ie, ko je molil, zakaj v roki Clovekoljubnost na bojiscu. še stiska rožni venec. ir, poles njcKa leži Voina ni še nikoli popolnoma wh\- okrogel tnedaljnnček s sliko Matere božie. šila plemenitih čuvstev človeštva. Vedno Nekoliko korakov od njega leži truplo nem- in vedno ie čitati po listih o dogodkih, škesa vojaka. Tega je zadela smrtouosna ki pričajo o plemenitem delu tega ali one- krngla ravno tedai, ko ie pisal svojemu o- ga nasprptnika. Neki francoski vojak iz četu. Ni napisal veliko. Samo besede: »Dra- Le Mansa opisuje v svojem pismu na stav- si oče! Zdrav sem .. .'< Velecenieni gospod Doropoljski! dovala. MiS očeta sicer debelo pogleda, a vc.ci^ j . ne odskoči, ampak visi dalje ob satniku in V svoiem zadnjem pistnu sem vam pi- pri tem očeta pOstrani pogleduje. Med pre- sal, da bom v tekočem šolskem letu ze di- mišijevaniem očeta, kako bi mogel miš kar jak. a sem še vedno učenec domače dvoraz- na satniku ujeti, odskoči ta s tega, zbeži rednice. ker trdi oče. da sem se prevelik protj ^elezni peči. jo parkrat obhodi in pri diviak in kot tak ncsposoben, da bi bil že tem vecjno nekako zaničljivo pofcleduje zdaj dijak. Da pa me ne boste prehudo sn- očeta: hipoma pa smukne v pepelnjak. dili, Vam obenem naznaiijam, da me lme- jaz sem mora| jtj jskat sedaj na označeno nuje še celo oče le tupatam, in sicer le v mj mest0 dve deščici, s pomočio katerih šali »divjak«. Lahko se lorej pohvahm, da naj bi bila midva mis uiovjia. Deščic pa ni- nisem divjak, in ni torc.i v tem oziru za- sem m0Ke| najti. j ? °^' devi 7adeva oa ie l,ih n- Clla kar hltro Ilazaj v PePelllJak. Ko o oče * Pa !e lnla ta- nato druKič poplaši. skoči pri isti luknji Mišji lov. bliskovo iz pepelnjaka proti meni, in sicer Bilo ie torei 5. oktobra 1. 1. Oče me je s tako "aslico. da sem iz strahu popustil poklical s seboj v pisarnico, da bi mu po- desko. ki ie padla z vso svojo širino na tla, magal pri nekem čebelarskem opravilu. Ob baje preden se ie mosla miš pod njo za- mizi je slonelo več satnikov, ki jih ie oče leteti. Po mojem početju menda še bolj pregledoval. Nenenadoma zapazi med dve- vznemirjena miš se je zaletela v istern^ tre- ma satnikoma miš. ki je visela na satniku nutku z vso silo v mojo roko, zaradi česar in ga obglodavala ter mu s tem precei ško- sem jaz padel skoraj vznak, miš pa je pre- —^i 72 «<— ko mene smuknila pod otnaro in tamkaj v jako dobre starše, jih močno Ijubim. Vi- svojo, njei dobro znano luknjo. Ko sem čez soko čislam č. g. kaplana. Izmed vseh hipec prišel k sebi in se pobiral, sem zapa- tičencev imam najrajši Vedlina Leopolda. zil nevoljen pogled očeta, ki mu ni šlo v Star sem 13 let. glavo, kako bi mogel človek tako neroden Iskreno Vas pozdravlja in prosi za odgovor biti, da bi na mojem mestu ne ulovil miši. Franc Sagadin, učenec v Majšpergu. A še skorai v istem trenutku se mu je _ , obraz razjasnil, in udaril je v glasen smeh. dgovot. In ko sem mu zatrjeval, da sem desko spn- Ljnbi Franc! stil, ker me ie miš ugriznila in bila torei že Ako Te žene v zo]o )jubezen do gosp. itak nad desko, se ie kar zagrohotal, kakor učitelja sem uverjen, da mu tudi vedno da bi tega ne verjel. Jaz pa dobro vem, ka- ustrezaS v vsem, kar od Tebe zahteva, saj ko strasno me je zabolelo. ko me je ugriz- ie in bo vse to le Tebi v korist. In tako se m!a miš. Jezilo pa me ie, da nisem mogel jahko zsodi. da s pridnostjo dosežeš vse, pokazati očetu nikakega znamenja tega eesar si sedaj želi Tvoje mlado srce. ugriza. Se li nič ne pozna. če mi.š ugrizne? * Ko je zvedela o te.i moji nezgodi se- stra, sem postal stoprav siromak. Kako je Oospodu Dobropoljskemu! brila iz mene norce. Vam ne bom sedaj na Ne morem opisati, s kakitn veseljem široko razlagal. Kadarkoli sva se kaj sprla, čitam Vaš »Zvonček«. a ne samo jaz, am- je hitro vojno zmagoslavno končala. rekoS: pak tiidi rnoii sošolci in sošolke. Kakor »Kaj boš ti, ki še pred mišjo omedliš.« drugi, opisati Vam hočem tudi iaz našo vas. Ta dan utekla mis se pa vseeno ni Stoji 816 m nad moriem. Cerkev je ravno veselila dolgo zlate prostcsti. Drugi dan je na vrhn. vas pa pod vrhom. Na vrhu je lep našel oče v dveh mišolovkah 0 miši, nam- razgled. Vidi se Triglav in Julijske Alpe na reč dve veliki in 7 malih. Izmed teh sem severu; na zahodu se vidi morje; na V2- bil eno prav dobro spoznal za tisto, ki na- hodu pa Čičarija in kranjske gore. Pozimi nia ie prejšnji dan pokazala fige, ko je bila ni pač prijazno na našili višavah. a poleti, prej mene še pošteno ugriznila. Naslednji ko je vse zeleno, je krasno. Vsi radi ho- dan se je ulovilo zapet 6 samo malih mišk. dimo v šolo in se radi učimo. V našo šolo Od tedaj pa ne gre nobena več v mišolov- hodiio tudi otroci iz Ostrovice. ko, četncli kažejo sledovi, da se miši le še Dnigikrat več. niso zatrle. Prosim Vas, spravite to v svoj cenjeni Pozdravlja Vas Vam vdani kotiček! Stanko Z u p a n č i č , učenec 2. razreda, 2. Vljudno Vas pozdravlja Vam vdani odd. v Šentrupertu nad Laškitn. Anton S t a n č i č , učenec Ijudske šole v _. Artvižah (Istra.j Odgovor: ,_ .,,.,, . . Odgovor: Ljubi Stanko! Moja sodba je kratko ta: Imel si dober namen. da bi upropastil nezgodno miš, toda Tako leP° samozavestno m odločno se — izpodletelo Ti je: mi.ška preko Tebe v Klasu° Tvo-'e besede: »Vsi radi hodimo v svojo luknjo — smuk! — češ, Stanko, zda.l -sol° m se radl »cimo.« — Z ozirom na to mi pa kašo pihaj, če moreš! — In ko se je radovoljno izpolnjevanje dolžnosti smem oče smejal, se je srnejal gotovo spretnosti Pac uPatl- da zraste lz vas- inladi moji pri- navihane miške. ni se pa smeia! Tvoji ne- la,tel)1' zaveden rod deloljubnih in poštenih zgodi in bolečini. In tako tudi iaz in morda ^lovencev. Bog Vas živi! še kdo mojih kotičkarjev. V teh žalostnih i .:¦:¦¦¦ . : . . ,-—r^ časih de človeku dobro malo smeiiu! « Kotičkove risbe. Velecenjeni gosp. Doropolski! „ ^ <^li§^'eiw1l Ker razvidim iz Vašega kotička, da ^^^^^^^T^^^^f^^fe radi dopisuiete s slovensko mladino, se if?/:'|^^.-\ 7» ^-^^ Vam drznem tudi iaz pisati. Učenec sem /(/^^!^;tC^^-_<^^kr 'J ~\y)~~ IV. razr., II. odd. Rad hodim v solo, ker ilvil!1 ^ \| \^\-'^^~ "^^^V^tk /^ jako ljubim g. učitelja in se naučim mno- I.M/^^M^vV^ii^^^^O^V^V /fift Ko lepega in koristnega. Imam tri brate in '\W'\fvv\\\x,v?^r\^~""~ vCAto >// R dve sestri. Vsi so starejši od mene. Eden l vv^V^v^.^l^HJI je vojak. Jako me veseli duhov&ki stan. Težko že aakam cvctoče pomladi. Imam h. Sturm: Pomiad odganja zimo.