Knjige v različnih jezikih na kavarniških mizicah Martina Pecchiar osvojila naslov evropske mladinske kotalkarske prvakinje Goriško zdravstveno podjetje odpira vrata slovenskemu jeziku /8 Minevanje v grafikah Adriane Maraž Primorski dnevnik NEDELJA, 25. SEPTEMBRA 2011 št. 227(20.242) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Okusi z vlakcem prvič prečkali mejo Danjel Radetič Goriški Okusi na meji so letos prvič tudi dejansko prečkali mejo. To so storili z vlakcem, ki je povezal mestni središči Gorice in Nove Gorice. Impulz, da bi k prazniku aktivneje pristopili tudi sosedje, je dal goriški župan, njegovi kolegi na slovenski strani meje z novogo-riškim prvim občanom na čelu pa so se izkazali za dinamične in reaktivne, saj so takoj sprejeli ponujeni izziv. V kratkem času so poskrbeli za organizacijo dveh dalmatinskih večerov v Novi Gorici, hkrati so se zavzeli, da bi mestni središči povezal vlakec, za katerega je takoj zavladalo veliko zanimanje. Med njegovimi potniki so bili številni Goričani, ki jih je zamikala novogoriška novost in so bili nad lepim počutjem med sosedi prijetno presenečeni. Marsikateri potnik je predlagal, naj se pobuda ponovi ob podobnih prazničnih priložnostih, ki si jih ljudje očitno še kako želijo. Če že govorimo o prazniku brez izrazitega kulturnega značaja - z vsem spoštovanjem do enogastronomije, ki jo je treba vključiti v kulturno dediščino slehernega naroda -, se nam zdi, da je priložnost, ki so jo Okusi na meji ponudili k zbližanju med mestoma, dodana vrednost, ki je sočasni tržaški Trg Evropa nima. Gorica je tudi zato v teh dneh privlačnejša od Trsta; čeprav jo večino dni v letu obravnavamo kot spalno naselje ali večjo vas, pogled na gnečo mladih v mestnem središču, ki se zvečer spremeni v diskoteko, nedvomno vliva optimizem. ITALIJA - Kljub napadom, ki prihajajo iz desne sredine Minister Tremonti sploh ne razmišlja o odstopu Berlusconi z Lavitolo uradno na obisku v Panami RENČE PRI NOVI GORICI - Množična proslava Priključitev Primorske pomeni nastanek združene Slovenije NOVA GORICA - V Renčah je bila včeraj zelo dobro obiskana (foto Bumbaca) proslava 64-letnice priključitve Primorske Sloveniji in 70-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Častni gost prireditve je bil slovenski predsednik Danilo Türk, med udeleženci je bil tudi predsednik slovenske vlade v odstopu Borut Pahor. Slavnostni govornik je bil tržaški pesnik Miroslav Košuta, medtem ko je predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Janez Stanovnik podčrtal, da je bila priključitev Primorske Sloveniji temeljni kamen za oblikovanje bodoče slovenske države. Na 2. strani RIM - Gospodarski minister Giu-lio Tremonti nima nobenega namena odstopiti, čeprav je tarča vse ostrejših napadov desne sredine ter njenih občil. Tremonti pravi, da bi odstopil le v primeru parlamentarne nezaupnice, ki pa je v tem trenutku ni videti na obzorju. Neka panamska televizija je medtem objavila videoposnetek o lanskem obisku Silvia Berlusconija v Panami. Predsednika italijanske vlade je na obisku spremljal mešetar Walter Lavitola, ki se še vedno skriva pred italijansko pravico. Na 27. strani Dva priimka v isti slovenski družini Na 2. strani S podpisi proti selitvi slovenske službe Na 3. strani Gorica: podravnatelja se vračata v razred Na 8. strani V Vidmu sejem Casa moderna Na 21. strani Sivitz Košuta in Farneti potrdila mladinski državni naslov Na 25. strani MARINI GH I Cy&n^eßloni/ J ANGLESCINA-SPANSCINA-FRANCOSCINA-NEMSCINA-SLOVENSCINA-HRVASCINA Predavatelji v materinščini Dnevni in večerni jezikovni tečaji vseh stopenj GANT"- • širok izbor in takojšnja dobava • popust na izdelke iz zaloge • tehnično svetovanje • razstavni prostor na več kot 1000 m2 www.adriaker.it CANADIEN^*^ WOOLRIGH J:'JH s PiifhHfl. nñQh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču Posebni tečaji za predšolske otroke, osnovnošolske otroke in srednješolsko mladino Individualni tečaji Tečaji za podjetja Sedež izpitov Trinity College London Pripravljalni tečaji za izpite University of Cambridge Pooblaščeni cantor st. 5934 TrRINITY COLLEGE LONDON Jezikovni tečaji SCUOLAPERINTERPRETI Trst, Ul. S. Francesco 6 Tel./Fax 040.371300 www.scuolaperlnterpreti.it - E-mail: scuolaperinterpreti@libero.lt VNI3SVAUH-VNmSN3A01S-VNI3SIAI3N-VNI3S03NVUd-VNI3SNVdSVNI3S319NV i 2 Nedelja, 25. septembra 2011 ALPE-JADRAN, DEŽELA / RENČE PRI NOVI GORICI - Na slovesnosti s predsednikom Turkom praznovali tudi 70-letnico Osvobodilne fronte Priključitev Primorske matici je temelj slovenske državnosti Slavnostni govornik je bil tržaški pesnik Miroslav Košuta - Množična udeležba - Nastop zbora Kombinat RENČE PRI NOVI GORICI - »Danes potrebujemo trezno glavo in hladno kri, veliko razuma in pameti, da bomo premagali težave, ki so tu in ki niso pretirano velike,« je ob včerajšnji slovesnosti ob obletnici priključitve Primorske izpostavil predsednik republike Danilo Türk. »Na Primorskem je samozavest doma. Z njo bomo šli naprej in zmagali bomo,« je na slovesnosti (na njej je nastopil ženski pevski zbor Kombinat) v Renčah poudaril Türk. Kot je ob slovesnosti ob 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 64. obletnici priključitve Primorske matični domovini izpostavil še predsednik republike Slovenije, nas slovesnost spominja, da združitev slovenskega naroda in nastanka naše države ni prišla sama od sebe, temveč, da je bilo za to potrebno veliko napora. Združitev Primorske z matično domovino Slovenijo je po njegovih besedah sklepni del dolgotrajnega združevanja države. »To državo smo dobili pred 20 leti, veselimo se je, znamo upravljati z njo in znamo reševati vse težave pri njenem upravljanju. Kadar so te težave večje od običajnih se spomnimo, da smo vedno našli dovolj znanja in modrosti, da smo šli naprej zmagovito,« je poudaril Türk. Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik je spomnil, da je prav predsednik Türk v ta del sveta prinesel mir in prijateljstvo. «Zato vam dolgujemo stalno hvaležnost,« je dejal Stanovnik. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bo praznik priključitve Pri- Levo slavnostni govornik na prireditvi Miroslav Košuta in desno ugledni gostje, med katerimi tudi Danilo Türk in Borut Pahor bumbaca morske matični domovini, ki pomeni nastanek združene Slovenije, ki je po mnenju Stanovnika tudi temelj slovenske državnosti, imenoval, kot to velja. »To ni vrnitev, temveč priključitev Primorske,« je opozoril Stanovnik. Slavnostni govornik na slovesnosti tržaški pesnik Miroslav Košuta je poudaril, da narodnoosvobodilni boj temeljno dejanje v osvoboditvi slovenskega naroda. Vprašal se je, kakšne zglede nudimo mladim, kaj vlagamo vanje, s kakšno pravico naj položimo vanje prihodnost naroda. Izpostavil je, da kar vložimo v kulturo in znanost je investicija v prihodnost in da ne glede na usodo ostane dediščina človeštva. »Od politike pa ne prosimo, pač pa zahtevamo, nič na kolenih ampak pokončno in s pestjo, daj nam danes naš vsakdanji kruh in poskrbi za jutrišnjo žetev! Preženi voluharje, ki spodjedajo korenine naše mlade rasti. Zagotovi nam prihodnost in domovino v mejah, ki nam pripadajo. Ne razprodajaj podedovanega, v krvi generacij priborjenega, da bo svobodno donela pesem o Primorski, ki je vstala v novo življenje!« je še poudaril Košuta. Slovesnosti v nabito polni dvorani v Renčah se je udeležil vrh slovenske politike. Borkam in borcem so se pridružili tudi predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, predsednik državnega zbora Ljubo Germič, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, minister za promet, ki opravlja tekoče posle, Patrick Vlačič, nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal ter mnogi primorski poslanci in župani. (STA) FJK - Še zmeda z zdravstvenimi izkaznicami Različna priimka v isti slovenski družini TRST - Prebivalci Furlanije-Julijske krajine že nekaj mesecev prejemajo na dom po pošti nove deželne plastične zdravstvene izkaznice, ki postopno zamenjujejo zapadle. Pomanjkanje šumnikov na imenih in priimkih je povzročilo proteste in marsikdo se je odločil, da izkaznice vrne pošiljatelju. Izkaznice izdaja Agencija za prihodke oz. podjetje Sogei, na dom pa jih občani dobivajo s spremnim pismom predsednika Dežele Ren-za Tonda (na sliki s predstavnikom SSk). »Pustimo za trenutek ob strani načelo, ki bi moralo izdajatelju narekovati potrebo po dosledno večjezičnih izkaznicah na vseh večjezičnih območjih ali vsaj za tiste, ki to zahtevajo«, ugotavlja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je na predsednika deželne uprave Renza Tonda postavil tozadevno vprašanje. V njem Ga-brovec navaja razočaranje pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ki so prejeli nove izkaznice s starimi napakami. »Pravzaprav se je izdajatelj tokrat odločil za neko obliko salomonske rešitve in imena s strešicami natiskal kar dvakrat, se pravi s strešicami in brez njih«, podčrtuje deželni poslanec Ga-brovec, ki se sklicuje tudi na zaščitni zakon za slovensko manjšino. »Iz raznih krajev sem bil opozorjen tudi na primere, ko člani iste družine z enakimi priimkom prejemajo na dom različno izpolnjene izkaznice. Nekatere z dvojno verzijo imena ali priimka, druge pa izključno poitalijančene,« dodaja Gabrovec.Deželno vlado sprašuje, kako namerava zaščititi osnovno pravico vsakega državljana do spoštovanja izvirne oblike imena in priimka. SLOVENIJA - V pričakovanju volitev Kljub težavam levica še kar optimistična NOVA GORICA - Predčasne volitve so po mnenju leve sredine v Sloveniji v tem trenutku najboljša rešitev. Kot so izpostavili na včerajšnji slovesnosti ob obletnici priključitve Primorske, kjer se je zbrala predvsem politična levica, pričakujejo, da bo na predčasnih volitvah zmagal razum. Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, je ob zaključku slovesnosti ob izhodu iz dvorane prisotnim zgolj dejal, naj se borijo naprej. Podpredsednik SD in minister za promet, ki opravlja tekoče posle, Patrick Vlačič, je pojasnil, da lahko levica ponovno združi moči in zmaga na predčasnih volitvah. Misli, da ima levica dobre odgovore. »Zdaj ko se je malo sprostilo vprašanje, ali bodo volitve ali ne, bodo ljudje začeli poslušati, kaj kdo govori, kakšne so analize tega, kaj je potrebno storiti in napovedi za prihodnje. Naredili bomo najbolje kar moremo,« je dejal Vlačič. Poudaril je, da bi morala koalicija najtežja vprašanja razrešiti na začetku mandata. Tudi vprašanje o šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj. Vlačič želi, da se stvari čim prej uredijo. »Opozarjali smo, kaj se bo dogajalo v času, ko ne bomo imeli polnih pooblastil. Ti prvi dnevi so bili za Slovenijo zelo slabi. Padla je boniteta. Zakoni se ne sprejemajo, stvari se ne odvijajo in to ni dobro za državo,« je poudaril. Predsednica LDS Katarina Kresal meni, da so se ljudje šele sedaj zavedli, kaj se dogaja, da gremo z vso hitrostjo na predčasne volitve. »Upam, da bo vseeno prevladalo, zavedanje, da nekomu z volitvami daješ oblast v roke za štiri leta in s tem svojo usodo. Upam, da bodo ljudje premagali malodušje, šli na volitve in volili levico,« je poudarila. Po nje- nih besedah ni treba, da se levica združuje, morajo pa uporabljati razum, biti strpni in predvsem znati sodelovati. »Na levici je bilo prepogosto tako, da smo bili sami sebi največji sovražniki. Če to od-vržemo je vse mogoče,« je izpostavila. Nekdanji predsednik republike Milan Kučan meni, da so predčasne volitve rešitev trenutne situacije, in sicer čim prej. Na vprašanje, ali obstaja rešitev za politično levico, pa ni imel odgovora. Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je izpostavil, da udeležba na taki proslavi, kot je današnja, dokazuje, da ljudje niso indiferentni do dogajanja v družbi in da so potrebe po boljših spremembah očitne. »Predsednik države je bil dokaj zgovoren, dal je nekaj konkretnih nasvetov, tudi političnemu razredu, da se je treba streznit, iti na volitve, če bo treba, in zmagati,« je poudaril Juri. Prepričan je, da bo lahko levica združena na podlagi konkretnih programov, ne samo zaradi strahu pred Janezom Janšo. »Treba se je združiti, ampak jasno vedeti, kaj je levica, kaj sociala in kaj ekologija. Na teh temeljih je še prostor za sodelovanje, tudi s civilno družbo, ne samo med strankami,« je menil Juri. Po njegovih besedah je napočil čas za eko-socialno smer slovenske levice. »Če gremo na predčasne volitve, bomo skušali dopovedati volivcem, naj glasujejo tako, da ne bodo stalne žrtve izsiljevanja ene opozicijske stranke. To se je dogajalo tri leta in to je bil glavni razlog za pomanjkanje samozavesti v levosre-dinski koaliciji. Izsiljevanje Janeza Janše, ki je dosegel vse pri Pahorju. To je botrovalo marsikaterim nesoglasjem,« je dejal Juri. Levica lahko po njegovem mnenju še zmaga na volitvah. (STA) TRST-GORICA Sporočilo ZSKD o novih razpisih za civilno službo TRST - Zveza slovenskih kulturnih društev je v sodelovanju z združenjem ARCI SC predstavilo dva projekta na razpisu Državnega urada za civilno službo, ki sta se uvrstila visoko na državni lestvici, kar dodeljuje obema projektoma skupno 12 mest za prostovoljce, ki bi želeli opraviti civilno službo v sklopu naših ustanov. V Gorici bo v organizaciji ZSKD, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in italijanskega amaterskega športnega združenja UISP stekel projekt »Attiva-men-te«. V okviru projekta se odpira razpis za selekcijo šestih prostovoljcev, ki bi si želeli opravljati celoletno civilno službo. V Trstu pa bo ZSKD razvila projekt »DialogArte« v partnerstvu z Narodno in študijsko knjižnico, Tržaško knjigarno in združenjem Kons. Prav tako kot v Gorici velja razpis za sodelovanje na projekt za šest prostovoljcev. Na razpis se lahko prijavijo mladi med 18. in 28. letom. Kandidati lahko oddajo prošnje za projekt »Attiva-mente« na goriškem sedežu Arci SC (ZSKD in ZSŠDI, Korzo Verdi 51, Gorica), za projekt »DialogArte« pa na tržaškem sedežu združenja ARCI SC (Ul. Fabio Severo 72). Rok oddaje prošenj je 21. oktober 2011 ( do 14. ure). Več o razpisih in projektih je na voljo na spletni strani www.arciser-viziocivile.it (v italijanščini). Za dodatne informacije, kar se tiče goriškega projekta: ARCI SC GORICA, tel. 334-1520179 (ob četrtkih med 15. in 17.) ali mail naslov: gorizia@arci-serviziocivile.it. Za razpis v Trstu pa telefonska številka 040-635626 ali email naslov trst@zskd.org. FESTIVAL REVIJA V REVIJI - V petek v mestni kavarni Knjige napolnile kavarniške mizice Knjižni sejem, promocija dvojezične antologije, literarna branja O tržaški etapi festivala so uvodoma spregovorili (od leve) Darja Betocchi, Stanislava in Primož Repar, Patrizia Vascotto in Giuliana Tonut kroma V kavarni San Marco se je v petek ustavil 8. mednarodni festival Revija v reviji, ki je v minulih dneh potekal tudi v Škocjanu, Sežani in Kopru. Istoimenski projekt združuje šestnajst različnih evropskih literarnih revij iz trinajstih držav, ki so doslej v medsebojnih bilateralnih in multilateralnih kulturnih izmenjavah ustvarile že več kot 70 različnih številk revij, knjižnih izdaj, zbornikov in antologij v trinajstih različnih jezikih. Glavni organizator festivala je ljubljansko društvo Apokalipsa, pri tržaški etapi pa so sodelovali tudi društvo Palačinka, Slovenski klub in Skupina-Gruppo 85. Kavarniške mizice so tako v petek napolnile knjige in literarne revije v številnih jezikih, ki so bile sicer redkim obiskovalcem na voljo po zelo ugodnih cenah. Ob založbah iz tujine sta knjige ponujala tudi založba Mladika in Založništvo tržaškega tiska. Udeleženci festivala so v dopoldanskih urah spoznavali literarni Trst in se v družbi Patrizie Vascotto sprehodili od Ljudskega vrta do nabrežja, popoldne pa so v kavarni poskrbeli za več literarnih dogodkov. Osrednji dogodek je bila predstavitev antologije Belo lebdenje med nama - Bianco levitare tra noi. Slo-vensko-italijanski zbornik, ki ga je uredil Primož Repar in je izšel na pobudo Apokalipse ter skupine 85, vsebuje branja štirideset avtorjev in avtoric iz trinajstih držav, ki so se med letoma 2005 in 2011 predstavili v Trstu kot udeleženci omenjenega mednarodnega festivala. Večino del je prevedla neutrudna sežanska avtorica Jolka Milič, ki je bila prisotna na petkovem srečanju v mestni kavarni. Publikacija ponuja zanimiv pregled literarnega snovanja različnih avtorjev, ki ustvarjajo v raznih jezikih. Slovenski in italijanski bralec lahko v njej najdeta ne le ščepec literarnega ustvarjanja tržaških avtorjev in nekaterih najmočnejših predstavnikov mlajše in srednje generacije pesnikov in pisateljev iz Slovenije, temveč tudi odličnih pesnikov s področja Balkana; antologija prinaša tudi posebno dragocen vpogled v srednjeevropski literarni prostor in nekaj drobcev iz širšega svetovnega književnega dogajanja. O zanimivem delu, ki predstavlja nadaljnjo etapo na poti čezmejnega sodelovanja med tu živečima narodoma, sta na srečanju spregovorila predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto in urednik Repar. Knjigo so organizatorji festivala posvetili »odličnosti kulturnega poslanstva« pisatelja Borisa Pahorja. Slednji je na slabo obiskanem srečanju čestital mladim, ki so pri projektu soudeleženi, ker se s tovrstnim prizadevanjem borijo za širitev duhovnih vrednot v svetu, v katerem kra- ljujejo banke in kapital. Pomenljivo je dejstvo, da festival ne zasleduje dobička: njegov cilj je namreč spoznavanje in povezovanje narodov. V nadaljevanju svojega posega, potem ko je prisluhnil branju odlomka iz knjige Ne-kropola, je tržaški pisatelj izpostavil, da med drugo svetovno vojno niso obstajala le koncentracijska taborišča za Žide, pač pa tudi tista za politične zapornike. V naših krajih so domobranci pošiljali v ta taborišča vse tiste, ki niso bili na njihovi strani: hodili so po vaseh in mestu ter pobirali ljudi, ki so bi- Evropski dan jezikov v muzeju Revoltella in na liceju Prešeren Ob evropskem dnevu jezikov, ki ga obhajamo na jutrišnji dan, bo jutri ob 9.15 v muzeju Revoltella potekalo srečanje, ki ga ob tej priložnosti za šole prireja Občina Trst. Evropski dan jezikov in evropski dan medkulturnega dialoga, ki ga bomo v Evropi obhajali v četrtek, bodo prav tako jutri počastili tudi na Liceju Franceta Prešerna: od 2. ure dalje bo v sejni dvorani v četrtem nadstropju Andreja Rustja predavala dijakom o Inuitih, od 12. ure dalje pa bo v telovadnici v drugem nadstropju koncert folklorne skupine Rodnik. Note Timave: jutri koncert v Štivanu V stari cerkvi v Štivanu bo jutri ob 21. uri v okviru 21. koncertne sezone Note Timave koncert srednjeveške glasbe z naslovom O ecclesia -Simboli, figure in prostori božjega, ki ga bo izvedla skupina In Unum Ensemble. Vstop je prost. li vsi za OF. Po Pahorjevi oceni smo danes v svetu zelo potrebni humanizma. Predstavitev se je ob glasbeni spremljavi sklenila z branjem poezij Marine Moretti, Petra Šuleja (Sk), Petra Hruške (Cz), Stanislave (Sk) in Primoža Reparja (Slo). V večernih urah je sledil še literarni večer, ki so ga ob glasbenih improvizacijah mednarodne zasedbe Mamapapa bend, izoblikovali Esad Babačič, David Cobb, Branko Če-gec, Ludwig Hartinger, Zuvdija Hod-žič in Miroslav Mičanovič. Matej Caharija Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 3 Nedelja, 25. septembra 2011 APrimorski ~ dnevnik TRST / zdravstvo - Slovenska služba S podpisi proti selitvi Pobuda skupine staršev - Zbiranje do 2. oktobra Skupina staršev je začela zbirati podpise proti selitvi prostorov Slovenske socio-psihopedagoške službe, ki deluje v okviru tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve, iz sedanje stavbe v Ul. Farneto v nove prostore v Ul. Vespucci pri Sv. Jakobu. Tako je že v začetku septembra slovenskim izvoljenim predstavnikom dejal direktor Zdravstvenega podjetja Fabio Sa-mani, po čigar besedah naj bi bila selitev začasna v pričakovanju ugotovitve novih in primernejših prostorov. Že takrat je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec opozoril na zaskrbljenost tistih družin, ki se poslužujejo slovenske službe, saj naj bi bila lokacija pri Sv. Jakobu neugodna in bi bilo najbolje morebitne nove prostore poiskati na območju nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu ali pa na Opčinah. Zdaj pa so, kot že rečeno, z zbiranjem podpisov začeli nekateri starši, ki v obrazložitvi svoje pobude opozarjajo, da je slovenska služba namenjena slovensko govorečim otrokom in najstnikom ter njihovim družinam, ukvarja se z ozaveščanjem in zaščito zdravja ter zagotavlja sprejem, preverjanje, diagnozo, rehabilitacijo ter zdravstveno oskrbo v ambulanti, na domu in drugih okoljih otroka z multidisciplinarnimi posegi. Služba, še piše v obrazložitvi, jamči integracijo otrok, tudi tistih s posebnimi potrebami, v vseh življenjskih kontekstih, še posebej v šolskem, multidi-sciplinarno ekipo pa sestavljajo psihologi, logopedinja, fizioterapevtka, izvedenka za nevropsihomotoriko in medicinska sestra. Po mnenju skupine staršev, ki je sprožila pobudo, bi s selitvijo iz Ul. Farneto k Sv. Jakobu služba izgubila avtonomen in primeren sedež, kar je po njihovem mnenju neprimerno tako za otroke kot za najstnike. Od tod pobuda zbiranja podpisov, ki jih bodo omenjeni starši izročili glavni direkciji zdravstvenega podjetja, da bi izrazili svojo zaskrbljenost in opozorili na pomen službe za celotno slovensko narodno skupnost. Podpisane pole je mogoče izročiti do nedelje, 2. oktobra, v trgovinah Tržaške knjigarne v Ul. sv. Frančiška in na Opčinah. ZKB<& -iQí"\Q credlto cooperativo dd careo liíUO zadmrca kraška banko ZADRUZNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane in prebivalce zgoniške občine na uradno predajo bančnega avtomata občini Zgonik v torek, 27. septembra 2011, ob 18. uri pred županstvom v Zgoniku III Toplo vabljeni! lil barcolana43 Nova kolekcija! 4 Nedelja, 25. septembra 2011 TRST / TREBČE - 65. obletnica postavitve spomenika posvečena najmlajšim Med spominom in pravicami ter dolžnostmi najmlajših Okrogla miza z Azro Nuhefendic, Hladnik-MUharčičem In Pirjevcem - Osrednja proslava v nedeljo V Trebčah se pripravljajo na počastitev petinšestdesete obletnice postavitve spomenika, ki na trgu sredi vasi spominja na padle v narodnoosvobodilnem boju. Domačini so se odločili, da obletnico posvetijo najmlajšim in sicer tistim, ki bodo postali aktivni člani naše družbe ter odgovorni za ohranitev in gojenje vrednot, za katere so se borili naši predniki. Otroci iz trebenskega vrtca Elvire Kralj oziroma osnovne šole Pinka Toma-žiča so na začetku novega šolskega leta začeli s projektom »Naše pravice in dolžnosti. Naša ustava«. Gre za didaktično ponudbo državljanske vzgoje, v sklopu katere so otroci različnih starosti spoznavali italijansko ustavo (1948), ki sloni na vrednotah odporniškega gibanja, in pravice otrok, ki so zapisane v Unicefovi Konvenciji o otrokovih pravicah (1989). V sklopu projekta je otroke obiskala tudi Stanka Hrovatin, predsednica tržaškega združenja VZPI ANPI, ki je po vojni nekaj let poučevala tudi na trebenski osnovni šoli in bo tudi slavnostna govornica na osrednji proslavi. Ob njej bo v italijanščini spregovoril Giorgio Birsa. Svoje misli bodo podali tudi osnovnošolci, zapela bosta Tržaški partizanski pevski zbor DANES Začenja se Gledališki vrtiljak S predstavo, ki je nastala to poletje na Mali gledališki šoli Matejke Peterlin, se začenja letošnja, že štirinajsta sezona Gledališkega vrtiljaka, niza abonmajskih predstav, namenjenih otrokom in njihovim staršem. Vse se odvijajo ob nedeljah, in sicer v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Tudi letos je Radijski oder je v sodelovanju s Slovensko prosveto iz Trsta v abonma vključil kar sedem predstav, s tem da je prva na vrsti igrica, ki so jo naštudirali otroci na gledališkem tednu ob začetku počitnic. Tokrat je to Pet princesk na zrnu graha, v njej pa nastopa v dveh izmenah kar 53 malih gojencev. Ostale predstave bodo izvajale razne igralske oz. lutkovne gledališke skupine iz Slovenije, eno pa Slovenski oder, torej domača skupina, ki nastopa pod okriljem Radijskega odra. Igrico Pet princesk na zrnu graha je napisala Lučka Susič izrecno za male igralce poletne gledališke šole ob njeni desetletnici. Igrica govori o kraljici, ki sklene, da bo poiskala nevesto za svojega sina, pa čeprav je ta še fantek. Toda nevesta mora biti prava princeska, vsi njeni predniki morajo biti modre krvi. Teh pa je v današnjem svetu vedno manj, take dobimo samo še v pravljicah. Pravljice pa so izmišljene zgodbe, zato tudi junakinje iz pravljic niso zanesljive. Treba jih bo preizkusiti. In kako? Kot vAndersenovi pravljici o pronceski na zrnu graha. Iz tega izvira naslov igrice, otroci pa bojo v njej videli na preizkušnji junakinje iz pravljic, ki jih dobro poznajo: Trnuljko, Snegulj-ko in Pepelko z vsem njihovim pravljičnim spremstvom, potem pa še kitajsko princesko Tiki-tiki in Pravo princesko. Kako se bo odrezala vsaka izmed njih in kako se bo pravljica končala, seveda ne povemo, lahko pa rečemo, da bo igrica razgibana, polna lepih kostumov in smešnih zapletov. Ker gre za prvo predstavo letošnje sezone, priporočamo staršem, naj pridejo dovolj zgodaj, da si priskrbijo abonmaje. Na razpolago sta dva abonmaja, in sicer za predstavo, ki se začne ob 16h in tisto, ki se začne ob 17.30 (od lani nosita ime po figuricah na plakatu-letos sta to Rdeči in Modri palček). Pred predstavo bo otroke zaposlila animatorka ŠC Melanie Klein. Od prve predstave dalje pa bo spet razpisan risarski natečaj, kar pomeni, da bodo otroci na drugo predstavo, ki bo 16.10. že začeli nositi risbice z naslovom Moj najljubši gledališki junak. (LPS) PinkoTomažič in dekleta SPD Krasje, zaigrala pa bo tudi godba na pihala Viktor Parma. Ob spomeniku bodo stale častne straže tabornikov Rodu Modrega vala in skavtske organizacije. Povezovala bo mlada domačinka Mateja Počkaj. Po proslavi bo na vrtu Ljudskega doma v Trebčah koncert TPPZ in odprtje razstave otrok iz vrtca in osnovne šole »Naše pravice in dolžnosti. Naša ustava«. Otroci bodo z delom nadaljevali in svoje ilustracije predstavili tudi na spominski svečanosti, ki bo posvečena žrtvam drugega tržaškega procesa, med katerimi je bil tudi Pinko Tomažič (osrednja proslava ob 60. obletnici 2. tržaškega procesa bo 18. decembra). O sporočilu antifašizma in vrednotah miru in sožitja med narodi pa bo govor tudi na okrogli mizi. Ob 65. obletnici spomenika in 20. obletnici izbruha vojne v nekdanji Jugoslaviji, bodo o pomenu zgodovinskega spomina razpravljali Azra Nuhefendic, bosanska pisateljica in novinarka, ki od leta 1995 živi in dela v Trstu, zgodovinar Jože Pirjevec in novinar Ervin Hladnik-Milharčič. Okroglo mizo z naslovom Kam z zgodovinskim spominom? bo vodila novinarka Eva Ciuk. Nedeljska proslava bo potekala tako ob spomeniku kot v bližnjem Ljudskem domu arhiv BARKOVLJE - Za mlade pevce Vrača se Glasbena kambrca, vrata pa odpira šola solopetja Barkovljanska Glasbena kambrca začenja svojo sedmo delovno sezono. Celoletni tečaj, ki v popoldanskih urah uvaja otroke v glasbeno vzgojo z igranjem na mala glasbila, petjem in izvedbo posebnih projektov, je nastal v povezavi z osnovno šolo in s sodelovanjem krajevnega društva, ki je vedno dalo na razpolago prostore. Udeleženci tečaja imajo vsako leto več priložnosti nastopanja, ob koncu šolskega leta pa pripravijo večji projekt, kot je bila priredba glasbene pravljice Peter in volk, s katero so prejeli nagrado Slovenske pro-svete. Letos pa nameravajo počastiti 30-letnico poimenovanja barkovljanske šole po Finžgarju, pri tem bo sodeloval tudi zbor Milana Pertota, ki že več let nima redne dejavnosti in deluje priložnostno z nastopanjem ob pomembnih praznikih v domačem kraju. Največja novost, ki si jo je Aleksandra Pertot zamislila za letošnjo sezono, je dodatni tečaj, ki bo absolutna novost v našem prostoru in je nastal zaradi povpraševanja ob koncu lanskega šolskega leta. Ustanoviteljica in vodja Glasbene kam-brce vabi namreč v solopevsko šolo za otroke in najstnike. Tečaj ni namenjen ustvarjanju »malih Pavarottijev« ali televizijskih zvezd, temveč širitvi pevske kulture v času, ki je vedno bolj podvržen nevarni površnosti in slabim zgledom, ki so medijsko zanimivi, a nimajo velike umetniške in kulturne vred- SV. JAKOB - Praznična sobota nosti: »Že dolgo let opažam pri delovanju otroških zborov preveč pomanjkljvosti v primerni uporabi glasu, kar pride do izraza v kakovosti izvedb, a je tudi nevarno iz zdravstvenih razlogov. Premalo se zavedamo, da violino na primer lahko zamenjamo ali popravimo, glasilke pa je treba skrbno obvarovati, ker je edinstveni in nezamenljiv instrument. Tečaj bo upošteval osnove pravilne vokalne tehnike, od dihanja do glasovnega nastavka, da bo otrok lahko obvladal vokalni aparat in ga uporabil brez napora, z lepim, čistim in uglašenim izrazom. Cilj tega solopevskega tečaja se nikakor ne zgleduje po danes zelo popularnih oddajah, v katerih vsestransko talentirani otroci nastopajo s popevkami za odrasle, ki so zelo efektne, a popolnoma neprimerne za njihov razvoj, saj je tovrstno forsiranje pri taki starosti pogubno.« Tako srečanja Glasbene kambrce kot solopevski tečaj se bodo pričeli na polovici oktobra. Redni tečaj je odprtega značaja; udeležijo se ga lahko tudi otroci, ki ne obiskujejo šole v Barkovljah. Kambrca deluje ob sredah, četrtkih in petkih po starostnih skupinah. Vabljeni so otroci od drugega letnika vrtca do zadnjega razreda osnovne šole. Individualne lekcije solo-petja pa so namenjene osnovnošolcem in srednješolcem. Urniki bodo sestavljeni naknadno na podlagi prijav. Podrobne informacije in vpisovanja na št. 339 6543410. (ROP) Nasvidenje poletje! Na trgu sejem rabljenih predmetov in klovn-zdravnik za najmlajše - Večer sklenil nastop Pihalnega orkestra Marezige Včeraj je bilo na Trgu sv. Jakoba in v sosednjih ulicah pestro dogajanje. Družbeno-kulturno združenje Triestina club San Giacomo priredilo praznik, da bi se na čimboljši način poslovili od poletja. Že v jutranjih urah so na Trgu sv. Jakoba odprli sejem rabljenih predmetov. Stojnice so ponujale nakit, torbice, oblačila in celo vrsto drugih stvari. V popoldanskih urah je najmlajše zabaval klovn-zdravnik Zero, Zefferino Di Gioia iz združenja Stella alpina onlus, ki je otrokom izdeloval posebne sablje iz balončkov. V poznem popoldnevu je v okoliških lokalih, ki so izobesili tržaško zastavo, potekal Happy hour. Praznično slovo od poletja se je zaključilo v večernih urah z nastopom Pihalnega orkestra Marezige na Trgu sv. Jakoba. Še prej pa je orkester popeljal svoje melodije po šentjakobskih ulicah. Pobudo Nasvidenje poletje je podprl 5. rajonski svet Sv. Jakob-Stara mitnica v sodelovanju s programom Habitat-Microarea pri Sv. Jakobu, klovn-zdravnikom Zero, godbo Refolo in župnijo sv. Jakoba. V sredo transparent za Bona V sredo (in ne jutri kot je bilo sprva napovedano) bodo na osrednjem balkonu tržaškega županstva sočasno z zasedanjem občinskega sveta ob 19. uri izobesili velik transparent z napisom »Osvobodite jih!« (»Liberateli!«), s katerim bo Občina Trst podprla zahteve po osvoboditvi tržaškega mornarja Eugenia Bona in njegovih tovarišev, ki so že sedem mesecev v rokah somalijskih piratov, ter prostovoljca združenja Emergency Francesca Az-zaraja, ki so ga ugrabili v Darfurju. Občina Trst vabi občane, naj se ob tem udeležijo tihe manifestacije pred županstvom. Urejanje cestne signalizacije Občina Trst sporoča, da bo do danes v nočnih urah med 21. in 6. uro potekalo urejanje horizontalne cestne signalizacije v ulicah Lazzaretto Vecchio, Economo, Ottaviano Augusto, Giulio Cesare in Campo Marzio ter na Trgu Chino Alessi. Z istim urnikom bodo od jutri do četrtka potekala dela v ulicah Servola, Soncini, Marco Praga in Giar-dini, na Trgu Valmaura, v Ul. Flavia (med trgoma Valmaura in Cagni), na Staroistrski cesti, v Ul. Palatucci, na Trgu Martiri della Risiera ter v ulicah Miani, Rio Primario, San Pantaleone ter pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji in spodnji. V sredo pa bodo med 8.30 in 17.30 dela v Naselju sv. Sergija v ulicah Grego, Forti, Petracco in Curiel. Okenca CUP tudi popoldne Ob napovedani prekinitvi delovanja okenc CUP v lekarnah jutri, v torek in sredo, bodo v omenjenih dneh okenca na sedežih zdravstvenih okrajev delovala tudi popoldne. Za prvi okraj bodo okenca v Ul. Stock odprta od 7.15 do 18. ure, v Nabrežini in na Opčinah pa od 8.30 do 14. ure. Vedno med 7.15 in 18. uro bodo odprta okenca na sedežih drugega oz. četrtega okraja (na Trgu sv. Jakoba oz. v Ul. Sai v parku bivše umobolnice), med 8.30 in 18. uro pa na sedežih tretjega okraja v Ul. Puccini in v Miljah. Odprta bodo tudi okenca CUP v bolnišnici na Katinari, med 8. do 17. uro pa bo na voljo tudi telefonska številka 040-6702011. Zasačena v ukradenem avtu Karabinjerji so včeraj pri Fernetičih zasačili dvojico - 33-letnega romunskega voznika B.R. in 28-letnega moldav-skega sopotnika G.I. - v avtu znamke audi, za katerega so ugotovili, da je last 41-letnega podjetnika iz Lombardije, predsinočnjim pa je bil ukraden v kraju Casatenovo pri Leccu njegovi zaročenki, 31-letni kazahstanski državljanki D.N.. Agenti so dvojico, pri kateri so našli tudi 10000 evrov v gotovini, aretirali, avtomobil pa zasegli. Deset let seje izogibal pravici Agenti obmejne policije so pri Ferne-tičih aretirali 35-letnega romunskega državljana P.A.C., ki se je skupaj z rojakom peljal v avtomobilu znamke škoda superb z romunsko registracijo. Pri preverjanju istovetnosti so ugotovili, da je moškega leta 2001 sodišče v Tol-meču obsodilo na šest mesecev zapora in tisoč evrov denarne kazni zaradi zbiranja ukradenega blaga, uporabe ponarejenega dokumenta in lažnega izjavljanja istovetnosti. Zdaj je v zaporu. Enajst jih bo moralo stran Agenti tržaške kvesture so v petek zjutraj v bližini glavne železniške postaje naleteli na skupino štirinajstih romunskih državljanov, med katerimi so bili trije mladoletni. Enajstim polnoletnim osebam so izročili odlok, na podlagi katerega bodo morale v tridesetih dneh zapustiti italijansko ozemlje. Tatinska dvojica Klovn-zdravnik zabava otroke na Trgu sv. Jakoba kroma Agenti letečega oddelka tržaške kve-sture so v četrtek pozno popoldne ovadili na prostosti 50-letno slovensko državljanko (a rojeno v Srbiji) R.K.N.D. in 31-letnega hrvaškega državljana S.L.. Dvojica je hotela iz neke veleblagovnice na Korzu Italia v torbi odnesti stekleničke parfuma in kozmetične izdelke v skupni vrednosti 1200 evrov, a so jo zaposleni ustavili ob izhodu. / TRST Nedelja, 25. septembra 2011 5 ribiško naselje - Pobuda občine in nadzorništva Antoniov odtis in model odslej na ogled v paleontološkem najdišču Ovrednotenje najdišča spada v širši projekt, ki zajema celotno območje - Še danes Bela jadra in modra riba Največji in najbolje ohranjen italijanski dinozaver Antonio se je včeraj simbolično vrnil v paleontološko najdišče v Ribiško naselje. Na pobudo devinsko-nabrežin-ske občine in deželnega Nadzorništva za varstvo arheološke dediščine je tržaško podjetje Zoic s finančno podporo Fundacije CRTrieste izdelalo 80 kilogramski Antoniov odtis iz umetne smole v naravni velikosti. Slednjega pa so postavili točno na mesto, kjer je leta 1994 štu- 80 kilogramski odtis iz umetne smole dinozavra Antonia v paleontološkem najdišču v Ribiškem naselju kroma dentka geologije Tiziana Barzzatti naključno naletela na njegove fosilizirane ostanke. Poleg tega je družba Zoic poskrbela še za model dinozavra s kostmi in kožo, kot naj bi ta izgledal pred fosilizacijo. Štiri metrski primerek Tethysadris insularis hranijo v naravoslovnem muzeju v Trstu (Ul. Tominz), kjer so mu posvetili celo dvorano. Ob priložnosti je devinsko-nabrežinski podžupan in odbornik za kulturo Massimo Romita povedal, da si je od njegovega odprtja na pobudo jamarskega društva Flondar najdišče v Ribiškem naselju ogledalo preko 2.500 ljudi. Občina Devin-Nabrežina in Nadzorništvo, ki sta si z društvom Flondar prizadevala, da bi primerno ovrednotili dolgo let zapuščeno najdišče, si takega spodbudnega rezultata nista pričakovala. Julija in avgusta je bilo društvo Flondar primorano najdišče zapreti zaradi neznosne vročine, saj je bilo tam okrog 45 stopinj Celzija. Krajevni župan Giorgio Ret je opozoril, da spada ovrednotenje paleontološkega najdišča v širši projekt, ki zajema celotno območje Ribiškega naselja. Oktobra bo stopil v veljavo regulacijski načrt za preureditev tega območja, novembra pa bodo začeli z ureditvijo prvih sto metrov ladijskih privezov, da bodo lahko ribiči opravljali njihov poklic v primernem okolju. Pred časom so že bo-nificirali izliv Timave in odstranili preko 3.200 kosov vojnega orodja. Z razcvetom območja okrog paleontolo-škega najdišča in kamnoloma bo lahko Ribiško naselje postala prava turistična destinacija. Krajevno navtično društvo Laguna in Občina De-vin-Nabrežina sta ob predstavitvi Antoniovega odtisa priredila tridnevni praznik Bela jadra in modra riba. Današnji dan bo v Ribiškem naselju namenjen otrokom s pobudo Zmaji selivci (Aquiloni migratori). Od 10.30 bo naravoslovka Nicoletta Perco otrokom orisala ptice selivke, ki sezonsko bivajo pri Timavskem izlivu. Malčki se bodo lahko udeležili tudi delavnice, kjer si bodo lahko izdelali zmaje v oblikah ptic selivk, ki tam občasno živijo. V sklopu praznika bo danes tudi tradicionalna regata Dveh gradov, od Devinskega do Miramarskega grada, večer in s tem tudi praznik se bo zaključil ob 19.30 z nastopom glasbene skupine Battiliana Band. (and) Beograjski stolni zbor jutri v stolnici sv. Justa Jutri zvečer bo stolnica sv. Justa ob 20.30 gostila izjemen dogodek: na sporedu bo namreč koncert beograjskega stolnega zbora, ki deluje od leta 1853, danes pa ga vodi Svetlana Vilic. Zbor bo v torek v srbsko-pravoslavni cerkvi sv. Spiridona ob 9. uri tudi pel pri liturgiji ob prazniku povišanja sv. Križa. Gostovanje beograjskega stolnega zbora prireja srbsko-pravoslavna skupnost v Trstu v sodelovanju s tržaškim stolnim zborom Cappella Civica. V torek predavanje Hospica Adria Onlus Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje direktorice drugega Zdravstvenega okrožja dr. Maria Grazia Cogliati Dez-za na temo »Spoznati ponudbe, ki jih nudi okrožje (mreža) in jih uporabiti«, v torek, 27. septembra, ob 17.30, ki bo v dvorani Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. V okolici Trsta je še vedno občutek za družino, kjer pomagajo bolnikom družinski člani, v mestu so predvsem ostareli, ki živijo osamljeni in jih družine večkrat postavijo na rob. Nujen je zato učinkovitejši nastop javnih ustanov, zadrug in združenj, da se izboljša stanje občanov, ki živijo na določenem teritoriju. Zato je nujno, da spoznajo vse možnosti, ki jim nudi njihov teritorij. Zdravstveno okrožje skupaj s Socialno službo, gre za koordiniran skupek socialnih in zdravstvenih dejavnosti. Vse delo poteka na ekipnem principu, predvsem pa v mrežni obliki s sodelovanjem tudi raznih ustanov ter s prostovoljci. V Šempolaju jutri Janko in Mitja Kosmina Skd Vigred vabi jutri v šempolajsko Štalco, kjer bo ob 20.30 potekal večer z naslovom Z burjo v jadrih. V goste prihajata namreč Janko Kosmina, ki se je rodil leta 1935 v Šempolaju, in njegov sin Mitja Kosmina, oba strastna ljubitelja morja in jadranja. Z gostoma se bo pogovarjal novinar Peter Verč. Na ogled bodo tudi fotografije Miloša Zidariča o barkovljanski regati Barcolani in pet-najstminutni film o splovitvi jadrnice Maxi Jene, ki je leta 2009 osvojila priljubljeno regato v Tržaškem zalivu, kar osemkrat pa se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Priznani glasbeniki na 43. Barcolani Tudi letos bo v dneh pred Barcolano potekal tradicionalni Music Festival, ki ga prireja jadralno društvo Barcola-Grignano v sodelovanju z Zadružno banko iz Štarancana in Vileša ter Fundacijo CRTrieste. V petek, 7. oktobra, bosta na Velikem trgu nastopila Britanec Dan Black, bivši pevec skupin The Severant in Planet Funk ter priznana angleška skupina indie/dance/funk The go! Team. Petkov koncert bo odprla skupina iz naše dežele, MiG-29 over Disneyland, ki igra punk, dance in reggae glasbo. V soboto, 8. oktobra bo Barcolana na Velikem trgu gostila italijanskega kantavtorja Rafa, ki bo predstavil pesmi novega albuma Numeri. Pred njim bosta na oder stopila trio Bivio H (pop glasba) ter domačinka Dorina, ki je lani nastopila na televizijski glasbeni oddaji X Factor. trnovca - Pobuda v spomin na preminulega pisatelja in novinarja Luciano Comida je bil doma v italijanski in slovenski kulturi Na srečanju v Trnovci, ki ga je vodil Walter Chieregin (levo), je v slovenščini spregovoril novinar Saša Rudolf kroma katinara - Žalostna vest za slovenske vernike Umrl je g. Anton Žužek Katinarsko župnijo je upravljal od leta 1986, v zadnjem obdobju tudi Ricmanje - Na Tržaškem 12 slovenskih duhovnikov Med tržaško slovensko javnostjo in še posebej med katoliškimi verniki je boleče odjeknila vest, da je v noči na petek v sanatoriju v Nabrežini v 65. letu starosti umrl katinarski župnik Anton Žužek, ki je od leta 1986 skrbel za tamkajšnje slovenske in italijanske vernike, z njegovo smrtjo pa se je število slovenskih duhovnikov na Tržaškem še dodatno skrčilo. G. Žužek se je rodil 21. maja 1947 v vasi Jurišče pri Knežaku na Pivškem, v duhovnika pa je bil posvečen na god sv. Petra in Pavla 29. junija 1975 (ta dan je tradicionalno namenjen duhovniškim posvečenjem) in to v Rimu, kjer ga je posvetil sam takratni papež Pavel VI. Sprva je pripadal redu klare-tincev, a je potem prešel med škofijske duhovnike in je služboval najprej v nekaterih župnijah mariborske škofije v Sloveniji, leta 1986 pa ga je takratni tržaški škof Lovrenc Bellomi povabil v Trst. Prišel je najprej za župnijskega upravitelja, nato pa tudi za rednega župnika na Katinaro, kjer je nadome- Anton Žužek kroma stil dotedanjega župnika Alberta Mi-klavca, ki je takrat prevzel župnijo v Borštu. Na Katinari je g. Žužek služboval ves čas ter skrbel za domače vernike tako slovenske kot italijanske narodnosti. Pokojnik je v zadnjem obdobju prevzel v upravljanje tudi župnijo Ricmanje, v preteklosti pa je tudi skrbel za mašo v slovenskem jeziku v kapeli katinarske bolnišnice, kamor se je moral na koncu tudi sam zateči zaradi težke in zahrbtne bolezni, zaradi katere je najprej hodil na zdravljenje v Aviano, potem pa so ga sprejeli v bol- nišnico na Katinari, od koder so ga malo pred smrtjo premestili v sanatorij v Nabrežino, kjer je v noči na petek umrl. Pogrebna maša za pokojnim g. Antonom Žužkom bo v sredo ob 11. uri v cerkvi na Katinari, nakar bodo pokojnikove posmrtne ostanke prepeljali v rodni kraj. S smrtjo g. Žužka pa se je še dodatno zmanjšalo število slovenskih duhovnikov na Tržaškem: zdaj jih je skupno dvanajst, povprečna starost pa visoka, tako da se resno postavlja vprašanje oskrbovanja vseh župnij, kjer živijo Slovenci. Nadškof Crepaldi je pred nedavnim podpisal odlok, na podlagi katerega bo dosedanji proseški in kontovelski župnik Jožef Špeh s 1. oktobrom prevzel skrb za župnije Boljunec, Boršt in Ricmanje. Skrb za vernike na Katinari naj bi prevzeli redovniki zakramentinci, pri čemer bi moral za slovenske vernike skrbeti p. Rafko Ropret, odprto pa ostaja vprašanje oskrbovanja Proseka in Kontovela. V umetnostnem in kulturnem centru Skerk v Trnovci so se včeraj spomnili nedavno in prezgodaj preminulega pisatelja in publicista Luciana Comide. Pobudo za prireditev je dal mesečnik Trie-steArteCultura, katerega urednik Walter Chiereghin je tudi vodil srečanje, ki ni izzvenelo kot žalna seja, temveč kot snidenje Comidovih prijateljev in znancev, ki si želijo pokojnega ne samo ohraniti v trajnem spominu, temveč tudi ohraniti in ovrednotiti njegovo zelo pisano in obsežno ustvarjalnost. V slovenščini je o Co-midi govoril novinar Saša Rudolf. »Luciano, kolikor vem, ni bil nikoli v kulturnem centru Skerk, spominska prireditev v tem okolju pa mu bi bila gotovo všeč, saj je srečanje izpadlo kot medkulturno italijansko-slovensko pretakanje, ki je mu je bilo tako všeč,« je povedal Chiereghin, ki je prav Comidi posvetil izredno številko svoje kulturne in umetnostne revije. Na dobro obiskanem srečanju je padla zamisel, da bi na nek način zbrali oziroma uredili vsa Comidova dela, tudi tista (teh ni malo), ki so se dnevno pojavljala le na spletnih straneh. Comida je bil namreč tudi zavzet bloger, marsikdo pa se je ga v Trnovci spomnil tudi kot urednika priljubljene tržaške revije Konrad. Na njenih straneh je veliko pisal tudi o slovenski kulturi in Tržača-nom predstavil »pojav« Borisa Pahorja. Chiereghin je, poleg Rudolfa, za govorniško mesto povabil tudi kulturnega delavca ter poznavalca književnosti Valeria Fiandro ter univerzitetnega profesorja v Vidmu Livia Sossija. Slednji je strokovnjak za otroško književnost, ki jo je Comida zelo ljubil, sam je tudi najraje pisal prav za otroke. Večer v Trnovci je popestril glasbeni vložek skupine, ki jo vodi Edward Abbiati. Srečanje Združenja za zaščito Opčin Združenje za zaščito Opčin vabi občane na javno srečanje »Splošni načrt za pridobitev kraške arhitekture« s predstavniki občine in Pokrajine Trst, ki bo v četrtek, 29. septembra, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2. Predavala bosta prof. Livio Poldi-ni in odbornik arhitekt Fabio Omero. Sv. Mihael v Zgoniku Uprava občine Zgonik sporoča, da v četrtek, 29. septembra, ob priliki sv. Mihaela - zgoniškega zavetnika, ne bodo delovali občinski uradi ter sledeče občinske storitve: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetarska služba. 6 Nedelja, 25. septembra 2011 TRST / TRG EVROPA - Danes Pred zaključkom še podelitev nagrad Tridnevni Trg Evropa se danes že izteka, pred zaključkom pa bodo danes ob 11. uri nagradili najbolj vabljive stojnice kroma Včeraj danes Danes, NEDELJA, 25. septembra 2011 GOJMIR Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 18.58 - Dolžina dneva 12.03 - Luna vzide ob 3.16 in zatone ob 17.32 Jutri, PONEDELJEK, 26. septembra 2011 JUSTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,9 stopinje C, zračni tlak 1015,6 mb raste, vlaga 53-odstotna, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje C. OKLICI: Fabio Scandroglio in Renée Lise Perrault, Adriano Jarach Borsatto in Giuliana Quasimodo. CI3 Lekarne Nedelja, 25. septembra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 2322536). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). Od ponedeljka, 26. septembra, do sobote, 1. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- U Kino Ob svoji okrogli obletnici se iz srca zahvaljujem sosedam Micheli, Lojzki, Marčeli, ki so mi vedno na razpolago. Nada od kruha 15.45,17.45,20.00,22.10 »La pelle che abito«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Niente da dichiarare«; Dvorana 5: 16.00, 17.45, 20.10, 22.15 »Carnage«. Čestitke S Izleti praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'alba del pianeta delle scim-mie«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Io sono li«. CINECITY - 11.10, 15.30, 17.45 »I Puffi 3D«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »I Puffi«; 21.50 »The Eagle«; 11.10, 17.35, 22.15 »Crazy stupid love«; 15.20, 20.00 »Super 8«; 13.20, 20.00, 22.10 »Box office 3D«; 11.05, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50 »Kung fu Panda 2«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Niente da dichiarare?«; 11.10, 13.20, 15.25, 17.35, 20.05, 22.05 »Ma come fa a far tutto?«; 11.05, 13.20, 15.35, 17.50, 20.05, 22.15 »L'al-ba del pianeta delle scimmie«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Terraferma«; 15.20 »Kung fu Panda 2«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La pelle che abito«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Mozzarella stories«. KOPER - KO LOSE J - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Johnny English 2«; 16.40, 21.20 »Kavboji in vesoljci«; 16.30, 18.10 »Medvedek Pu«; 19.00 »Super 8«; 19.45, 22.10 »Ta nora ljubezen«. KOPER - PLANET TUŠ 13.20, 15.50, 18.15 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 11.35, 13.55, 16.15 »Smrkci (sinhr.)«; 20.35 »Brez povratka 5 - 3D«; 20.15 »Ta nora ljubezen«; 18.35, 20.50 »Oskrbnik«; 11.20, 12.20, 13.40, 14.40, 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40 »Johnny English 2«; 12.00, 16.10, 18.40, 21.10 »Prijatelja samo za seks«; 11.30, 13.10, 15.00, 16.40, 18.25 »Medvedek Pu (sinhr.)«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Niente da dichiarare?«; Dvorana 2: 15.20, 17.00 »I Puffi 2D«; 18.45, 20.30 »I Puffi 3D«; Dvorana 3: 18.30 »Il debito«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 22.15 »Crazy, stupid, love«; 16.45, 20.25, 22.15 »Ma come fa a far tutto?«; 20.20 »This is England«; 22.15 »Super 8«; 15.20 »I pinguini di Mr. Popper«. SUPER - 18.30 »Cose dell'altro mon-do«; 16.40, 20.00, 21.50 »Contagion«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 17.30, 19.50, 22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15 »I Puffi - 3D (dig.)«; 22.00 »Crazy, stupid, love«; Dvorana 3: Hfl Osmice DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je v Borštu št. 57 odprl Za-har. Tel. št.: 040-228217. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040229224. Vabljeni! 13 Prireditve SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju v ponedeljek, 26. septembra, ob 20.30 na večer »Z burjo v jadrih«. Janko in Mitja Kosmina, oče in sin, olimpijska prvaka v jadranju, v pogovoru z novinarjem Petrom Verčem. Na ogled bodo tudi fotografije o Barko-vljanki Miloša Zidariča. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na večer r /v^rtk-A Pizzeria Birreria Kariš [ ■ K ) Pesek 69/A VTTl^' t. 040 226889 Naša draga MATEJA bo danes ugasnila 3 svečke. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo zelo, zelo radi. Draga teta OLGA! Si vedno tako lepa, četudi 95 let imaš, veselo zavrteti še se znaš. Za tvoj rojstni dan mnogo veselja ti želijo nečakinja Vanda, sestra Albina in vsa družina. DANES ZVEČER GLASBA V ŽIVO DENIS IVOVATO & WALTER BET 30. 09.1011 BANDOMAT 01.10.2011 KRAŠKI MUZIKANTI 01.10.1011 MITICHE PIRIE TIPIČNE BAUARSKE JEDI 11 m i u 11 M i i m flUGUSjlilNE Gledališka šola STUDIO ART O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 1. oktobra, celodnevni izlet v domovino Prosecca z obiskom kleti, kosilom in obiskom gradu Castelbrando. Info in prijave na www.onav.it,trieste@onav.it ali tel. št. 333-4219540 (Luciano), 3406294863 (Elio). KRUT vabi v soboto, 8. oktobra, na Bled na ogled razstave »Leta na Azurni obali - Pablo Picasso in njegov keramični opus« in razstave »Slovenski impressionisti: Jakopič, Jama, Grohar in Sternen« z okoli 50. deli iz zasebnih zbirk, prirejene v počastitev 1000. letnice prve omembe Blejskega gradu. Pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ROMANJE V PADOVO V soboto, 8. oktobra, bomo poromali v Padovo. V baziliki sv. Antona bomo imeli sv. mašo, nato pa ogled vsega, kar spominja na svetnika. Šli bomo h kapucinom, kjer je živel in umrl svetnik Leopold Mandič. Po kosilu bomo obiskali še kraje v okolici Padove, ki spominjajo na sv. Antona: Camposampiero in Pa-dova Arcella. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA prireja 9. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Podrobne informacije lahko dobite v uradih Kmečke zveze ali po tel. 040-362941. H Šolske vesti SLOV.I.K. - Ekstra! Delavnice za dijake vseh razredov višjih srednjih šol v Trstu. Rok za prijavo: sreda, 28. september. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412. začenja vpisovanja v š.l. 2011/2012 PRIDRUŽI SE NAM!!! prvo srečanje v ponedeljek, 26.9.2011, ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu več informacij o šoli na: www.infostudioart.com ali 0039 347 761 52 87 S Poslovni oglasi CONTACT CENTER TRIESTE IŠČE za takojšnjo vključitev operaterje z izrazito komunikativnostjo, ciljno usmerjenostjo, poznavanjem PC-ja. Prijave: 040.0648.649 od ponedeljka do sobote 8.0021.00 TPK SIRENA IŠČE upravitelja društvenega bara. Tel. 040-422696 ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ure. »Mitja Kosmina in Barkovljanka« v petek, 30. septembra, ob 19. uri v veliko dvorano Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Gost večera bo jadralec Mitja Kosmina z videom o Maxi Jeni. Sledilo bo odprtje razstave fotografij, ki sta jih posnela L. Vuga in M. Zida-rič. Toplo vabljeni! SDD JAKA ŠTOKA vabi na srečanje z Jožetom Pirjevcem, avtorjem knjige »Tito in tovariši«, ki bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. H Mali oglasi PRODAM PEČ NA LES (caldaia a legna) staro 7 let. Tel. 040-211401 (v večernih urah). 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v tovarni kot skladiščnik išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. LJUBLJANA - PRULE: dajem v najem opremljeno garsonjero dvema študentoma. Informacije tel. 00386-41388169. PRODAM drva za kurjavo po ugodni ceni. Tel. št.: 040-214412. PRODAM AVTO fiat 500. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO CFB, cena 1.200 evrov. Tel. št. 3355387249. PRODAM beli in črni vinski mošt v dolinski občini. Tel. 328-3125531. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE RAZPISUJE VPIS ABONMAJEV ZA GLEDALIŠKO SEZONO 2011-2012 Vpis abonmajev pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča, Ulica Petronio 4, vsak delavnik od 10.00 do 15.00 in od 17.00 do 20.00 ure. Vse informacije dobite na brezplačni telefonski številki 800-214302 ali na telefonski številki 040-362542. www.teaterssg.it PRODAM kraško skrinjo z oreha. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM na novo prebarvan 50 special, letnik 80, nov motor, cena 1.500,00 evrov. Tel. št.: 338-4966680. PRODAM suha hrastova drva. Možnost razreza na 25-33 cm in dostava na dom. Tel. št.: 348-4438341. V BARKOVLJAH prodam štirisobno hišo na 1000 kv. m. zemljišča. Tel. št. 333-6194326. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ŠPORT Nedelja, 25. septembra 2011 7 □ Obvestila ELIC-UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI za otroke sporoča, da se začenja tečaj »Ročno izdelan strip in digitalna obdelava«, predvidoma ob torkih, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 0402602395, 338-3476253. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da so brezplačni popoldanski in večerni tečaji slovenščine vseh stopenj in konverzacije na voljo še septembra. Tečaji bodo potekali tako v prvi kot v drugi polovici meseca na prostem na Stadionu 1. maja (ŠZ Bor), ob slabem vremenu pa v prostorih KD Škamperle na Vrdelski cesti 7. Prijave: od 17. do 19. ure v tajništvu ustanove v Ul. Valdirivo 30, tel. 040761470, izven uradnih ur 3382118453 ali pa direktno na Stadionu 1. maja od ponedeljka do četrtka od 18. do 19. ure. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča ob sredah, od 18.30 do 20.00. Vabljeni. JOGA: v novem središču, na Repenta-brski 66, se bo v oktobru pričel tečaj joge. Ob torkih 19.30-21.00; ob četrtkih 18.30-20.00. Če bo dovolj prijav tudi ob ponedeljkih zjutraj 9.0010.30. Informacije in prijave: Sklad Mitja Čuk 040-212289 ali 3490981408 (Bruna). MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj kitare za malčke in manj mlade. Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 338-7438682. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi učence osnovne šole in otroke, ki obiskujejo vrtec, da se ji pridružijo ob ponedeljkih od 16. do 17. ure v Štal-ci v Šempolaju. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pilatesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telovadke. Vabljene. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011/12 s krajšim skečem »Ma me prou provociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila vpis abonmaja. Info na tel. št. 040-632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico Loterija 24. septembra 2011 Bari 14 23 57 54 52 Cagliari 38 74 49 35 58 Firence 88 32 25 90 50 Genova 69 83 24 5 50 Milan 48 85 23 84 5 Neapelj 89 50 54 30 18 Palermo 31 12 64 24 51 Rim 90 63 29 22 21 Turin 21 41 84 2 34 Benetke 36 12 2 81 13 Nazionale 77 57 64 42 40 Super Enalotto Št. 115 4 23 56 71 76 78 jolly 73 Nagradni sklad 3.034.575,96 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 15.986.958,84 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 6 dobitnikov s 5 točkami 75.864,40 € 1.180 dobitnikov s 4 točkami 385,75 € 46.891 dobitnikov s 3 točkami 19,41 € Superstar Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 4 dobitniki s 4 točkami 38.575,00 C 245 dobitnikov s 3 točkami 1.941,00 C 3.638 dobitnikov z 2 točkama 100,00 C 22.649 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 49.194 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja tečaje likovne umetnosti prostega časa, ki se bodo odvijali ob torkih ter obvešča, da se začenja akademsko leto 2011/12 s tečaji likovno-umetnostne vzgoje »Gledati, razumeti in ustvarjati Umetnost« (risanje, slikanje, kompozicija, zgodovina umetnosti itd.), ki bodo ob torkih in sredah, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 0402602395, 333-4784293. MEŠANI PEVSKI ZBOR SEŽANA vabi k sodelovanju člane in članice. Najbolj zaželeni so tenoristi in baritonisti, enako povabilo pa velja tudi za članice. Vaje potekajo vsak torek ob 20. uri v Vrabčevi dvorani Glasbene šole v Sežani. Informacije: 00386-41952966. JUS TREBČE vabi člane, da se danes, 25. septembra, udeležijo rabute za postavitev kamnov z ledinskimi imeni. Zbirno mesto je P'r kale ob 8.30. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV - Danes, 25. septembra, bo na programu mednarodni odbojkarski turnir v moški konkurenci za Pokal bazoviških junakov. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PRO-SVETA obveščata, da se danes, 25. septembra, začenja 14. Gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Pet princesk na zrnu graha«. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Abonmaje vpisuje od ponedeljka do petka urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 040-370846. AŠD MLADINA obvešča, da se bodo v oktobru ob ponedeljkih pričeli tečaji v bivšem občinskem rekreatoriju v Križu, št. 441: »Hip hop in brea-kdance« za osnovnošolce 16.30-18.00, za srednješolce in višješolce 15.0016.30, tel. 329-9751782; »Trebušni ples« 18.30-19.30, tel. 333-5663612; »Belly gym« 10.00-11.00, tel. 3335663612. Poskusna vaja za tečaje bo v ponedeljek, 26. septembra, ob navedenih urnikih. »Tai chi chuan« vadba se bo pa odvijala ob četrtkih, 19.30-21.00, tel. 349-3136949. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 26. septembra. Toplo vabljeni tudi mladi pevci! ŠC M. KLEIN - »Tečaj za nosečnice v bazenu« se bo začel 13. oktobra, od 10.00 do 11.30. Informativno srečanje 26. septembra ob 10.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8; »Glasbena delavnica« ob sredah od 16.30 do 17.20. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 16.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Slovenski ABC«, tečaj za otroke od 4 do 6 let ob sredah od 17.30 do 18.20. Učili se bodo s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 17.00 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Acquafitness«, primeren tečaj za vse starosti. Urniki: torek 19.30-20.10 in 20.15-20.55; četrtek 19.30-20.10 in 20.15-20.55. Prvo srečanje bo 6. oktobra; »Tečaj za dojenčke v bazenu« od 1. do 18. meseca ob petkih od 10.00 do 10.45 in sobotah od 10.00 do 10.45 ter od 10.45 do 11.30, od 18. meseca do 4. leta ob sobotah v dvojni izmeni od 17.00 do 17.45 in od 17.45 do 18.30. Začeli se bodo 14. oz. 15. oktobra; »Slovenščina za odrasle«, informativni sestanek za začetnike in nadaljevalce 26. septembra ob 19.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.). Prijave in informacije na tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra, na stadionu 1. maja: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, tel. 040-51377, urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj: za predšolske otroke ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30; za osnovnošolske otroke ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk) ob sredah: za predšolske otroke od 16.30 do 17.30; za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening v sredo, 28. septembra. Prijave in informacije 328-2733390 (Petra). JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina, predstavitev v torek, 27. septembra: ob 16. uri za višjo in nižjo srednjo šolo, ob 17. uri za osnovno š. in ob 18. uri za odrasle; španščina: v torek, 27. septembra, ob 18. uri; slovenščina, predstavitev v sredo, 28. septembra, ob 17. uri nadaljevalni tečajniki, ob 18. uri začetniki za 40-urni brezplačni tečaj v okviru projekta. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 27. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Spoznati ponudbe, ki jih nudi okrožje (mreža) in jih uporabiti, v torek, 27. septembra, ob 17.30 v dvorani Baroncini, Ul. Trento 8. Govorila bo dr. Maria Grazia Cogliati Dezza, direktorica drugega zdravstvenega okrožja. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latino-ameriških in skupinskih plesov. Informativni sestanek bo v sredo, 28. septembra, ob 20. uri v mladinskem krožku v Dolini. Toplo vabljeni! OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbe-ro Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure: 28. septembra: »S papirjem ustvarjamo«, »Naravne barve«; 30. septembra: »Kreativna škatla«, »Majhne živalice s pon-ponov«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA praznuje god svojega zavetnika sv. Vincencija Pavelskega. Vabljeni člani, sodelavci in prijatelji v sredo, 28. septembra, v Dom šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu (Ul. delle Docce 34), kjer bo ob 16. uri sv. maša, sledi družabno srečanje v prostorih doma. AO SPDT prireja v oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Vključeni sta zanimivi predavanji o vreme-noslovju in varstvu v gorah. Informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra, ob 20.30. Informacije na tel. 3355316286 (Veronika). »STARŠI SKUPAJ« prireja v prostorih krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, v četrtek, 29. septembra, ob 17. uri spozna-valno informativno srečanje o načrtovanem bodočem delovanju. Vabljeni člani združenja in vsi ki bi se združenju radi pridružili. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da v četrtek, 29. septembra, ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Mihaela, ne bodo delovali občinski uradi ter sledeče občinske storitve: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetarska služba. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi občane na javno srečanje »Splošni načrt za pridobitev kraške arhitekture« s predstavniki občine in Pokrajine Trst, ki se bo vršilo v četrtek, 29. septembra, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2. Predavala bosta prof. Li-vio Poldini in odbornik arhitekt Fabio Omero. 60-LETNIKI OBČINE DOLINA se dobimo v petek, 30. septembra, ob 20. uri pri Brunotu v obrtni coni Dolina, da skupaj organiziramo naše praznovanje. CCYJ, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, vabi ob 19.30 na konferenco, ki bo 30. septembra: Vis medicatrix naturae, vabilo k študiju zdravilnih rastlin. Info: 333-4236902, 040-2602395. DELOVNI CENTER KRASA Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Goriške organizira tečaj »Osnove pridelave po biološko-dinamični metodi v vrtnarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu«, ki ga bo vodila univ. ing. agr. Franka Ozbič. Predavanja bodo potekala od 30. septembra do 28. oktobra ob petkih v društvenih prostorih v Volčjem Gradu, ob 18. uri. Prijave na tel. 00386(0)40-644 121 ali ivana.ve-nier.stancich@smis.net. NATIVITAS 2011 - deželno zborovsko združenje USCI sporoča, da se lahko zainteresirani zbori prijavijo na 11. božično zborovsko revijo Nativitas do 30. septembra. Info na tel. št. 040-635626 ali v uradih ZSKD. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica obveščata, da so odprti vpisi za glasbeno šolo. Informacije na tel. št.: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe od 20.30 dalje. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih: 30. septembra, 7. in 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Pro-seku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). TAI CHI - tečaji se začnejo v oktobru ob ponedeljkih in petkih, ter v dopoldanskih urah, če bo dovolj zanimanja. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, in-fo@skladmc.org. TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden se bodo začeli v oktobru, 28 lekcij, enkrat tedensko po uro in pol, vpisovanje v Kavarni Gruden in v občinski knjižnici N. Pertot v Nabrežini. Info 040-299632 ali 3395281729 (Vera Tuta). BALETNO DRUŠTVO SEŽANA organizira baletne vaje (od 4. leta dalje), jazz balet (od 11. leta), balet in telovadbo za odrasle (brez omejitve). Novost letošnjega programa je balet z mamo (deklice, stare 3 leta osvajajo prve baletne korake s svojimi mamicami). Vpis do 1. oktobra ob ponedeljkih, od 15. do 17. ure v garderobi Kosovelovega doma (Službeni vhod) v Sežani. Informacije: 00386-41-524 310 (Evgen Todor) in 00386-40-601 554 in 40-900091 (Maja Oblak). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra, na stadionu 1. maja: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do 11.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta št. 7, od 15. do 18. ure, tel. 04051377, urad.bor@gmail.com. KK ADRIA - telovadba za odrasle vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje v ponedeljek, 3. oktobra. Informacije na tel. št. 040-910339 (Pierina). SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da se bodo redni treningi v lonjerski telovadnici začeli v ponedeljek, 3. oktobra: ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure začetniki, od 18. do 19. ure otroci/barvani pasovi, od 19. do 20. ure odrasli. Info: 349-0861971. Več na www.shinkaikarate.it. YOGA V ŠKC V LONJERJU se bo pričela v torek, 4. oktobra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). ŽENSKA TELOVADBA V REPNU: Klasična telovadba bo potekala dvakrat tedensko: ob sredah 20.00-21.00 in petkih 17.30-18.30. Prvo srečanje bo v telovadnici v Repnu v sredo, 5. oktobra, ob 20. uri. Potrebni sta blazina za telovadbo in mala brisača. Prijave in informacije na tel. št. 00386-31687290 (Tanja). Število mest je omejeno zaradi strokovnega pristopa in opazovanja posameznika. KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kondicije za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pin-demonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Informacije in prijave na tel. št. 335-6123484. TELOVADBA V BAZENU v organizaciji MD Boljunec se bo pričela v sredo, 5. oktobra. Odhod društvenega kom-bija ob 9. uri iz trga v Boljuncu. Telovadba pod vodstvom strokovne vadi-teljice bo potekala ob sredah v bazenu s segreto morsko vodo v ankaran-skem centru dobrega počutja Adria. Število mest je omejeno. Vpisi in informacije na tel. št. 335-8045700 ali mdboljunec@gmail.com. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 8. oktobra, s pričet-kom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Divna Slavec, začetek 10. oktobra. Urnik: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.3012.00; ponedeljek in sreda, 18.3020.00. Info 040-299632 ali 3395281729 (Vera Tuta). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove čla- ne pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040327327, 340 4835610 (Anica), 0038640285930 (Mateja). PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (po-nedeljek-petek, 9.00-17.00, tel. 040635629, bibslo@spin.it). SK DEVIN prireja do 4. decembra tečaje smučanja na plastični stezi v Na-brežini pod vodstvom društvenih učiteljev. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skde-vin.it, 040-2908195, 348-1334086 (Erika). ^ Zapustila nas je naša draga Lidia Terzoni vd. Roveri Žalostno vest sporočajo hči Graziella s Francotom, sin Roberto s Silvano, sestra Dora z družino, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo. Pogrebni obred s sv. mašo bo v torek, 27. septembra, ob 12.30 v cerkvi v Mav-hinjah. Pogreb z žaro bo v torek, 4. oktobra, ob 10. uri na pokopališču v Mavhinjah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Sesljan, Mavhinje, 25. septembra 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ob izgubi drage dolgoletne pevke Lidie izreka hčeri, sinu, sestri in ostalim sorodnikom občuteno sožalje mavhinjski cerkveni pevski zbor Ob smrti Lidie izreka prizadetim svojcem iskreno sožalje ŠKD Cerovlje - Mavhinje ZAHVALA Ivo Gregoretti Globoko ganjeni ob tolikšnih izrazih sožalja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Družina Opčine, 25. septembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda 27.9.1997 27.9.2011 Karlo Pavlič Vedno z namo. Žena Nada Boršt, 25. septembra 2011 29.9.2008 29.9.2011 Albin Vaclik (Luči) Vedno v naših srcih. Tvoji dragi Trst, 25. septembra 2011 Pogrebno podjetje Zimolo 8 Nedelja, 25. septembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - S ciljem uveljavljanja manjšinskih pravic Zdravstveno podjetje odpira vrata slovenščini V slovenski jezik prevedli publikacijo z informacijami o storitvah - Poslali jo bodo vsem družinam v pokrajini Zdravstveno podjetje se s prebivalci goriške pokrajine slovenske narodnosti želi sporazumevati v slovenskem jeziku, zato je v slovenščino prevedlo publikacijo s koristnimi informacijami o storitvah, ki jih nudi. Predstavili jo bodo v torek, 4. oktobra, v deželnem avditoriju v Gorici, nakar jo bodo skupaj z italijansko različico poslali vsem družinam iz goriške pokrajine. »Leta2009 smo s sredstvi iz zaščitnega zakona482 iz leta 1999 pred sedežem zdravstvenega podjetja v parku Basaglia v Gorici namestili informativni totem z napisi v italijanščini, furlanščini in slovenščini, zatem smo se odločili, da bomo dopolnili in nadgradili ponudbo in pobude v slovenskem jeziku. Nedvomno je iz formalnega in tudi simbolnega vidika najpomembnejši korak slovenski prevod publikacije o zdravstvenih storitvah (v ital. »carta dei servizi«), v katerei so zbrane koristne informacije o delovanju zdravstvenega podjetja, njegovih služb, bolnišnic in ambulant,« pojasnjuje funkcionar goriškega zdravstvenega podjetja Adelchi Scarano. Kot sam priznava, goriško zdravstveno podjetje še ni pripravljeno na dvojezično poslovanje, čeprav je v zadnjih letih priredilo več tečajev slovenskega jezika raznih stopenj. »Preko sto naših uslužbencev - skupno jih je okrog dva tisoč - je opravilo vsaj en tečaj slovenščine,« pojasnjuje Scarano. Po njegovih besedah so lani deželo zaprosili za prispevek za zaposlitev osebe z znanjem slovenskega jezika, ki bi skrbela za prevode raznih aktov in besedil, vendar prošnja ni bila sprejeta. Leta 2010 so pripravili novo prošnjo za pridobitev finančnih sredstev, tokrat pa so bili uspešni, tako da so dobili prispevek za prevod že omenjene publikacije z informacijami o zdravstvenih storitvah v slovenščino. »Publikacija je v bistvu temeljni dokument zdravstvenega podjetja, saj so v njej zapisani njegovi cilji in vrednote. Dokument je torej zelo pomemben, saj dokazuje, da se zdravstveno podjetje želi približati svojim slovenskim oskrbovancem in prisluhniti njihovim potrebam in zahtevam,« pravi Scarano in pojasnjuje, da bodo vse družine iz goriške pokrajine na dom prejele mapo, v kateri bosta tako italijanska kot slovenska publikacija. Pri zdravstvenem podjetju želijo, da bi prav vsaka družina imela doma tudi slovensko različico dokumenta, kar je zgovoren dokaz pozornosti do slovenskega jezika. Scarano še napoveduje, da bodo tudi letos vložili prošnjo za pridobitev sredstev za zaposlitev osebe z znanjem slovenskega jezika, saj hočejo še dodatno obogatiti svojo dvojezično ponudbo. Na predstavitvi publikacije o storitvah zdravstvenega podjetja v torek, 4. oktobra, je v goriškem deželnem avditoriju napovedana tudi prisotnost predsednika deželne vlade Renza Tonda in drugih krajevnih upraviteljev. (dr) Kulturni center J Lojze Bratuž " ' I." in Združenje cerkvenih pevskih zborov Ž%oncef*ttia/ sezona/ 20iil20i2 Groningen Student Orchestra MIRA-Nizozemska Danijel Brecelj, klavir Peter Stam, dirigent Na sporedu: C.M. von Weber, F. Liszt, R. Schumann Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 27. septembra 2011, ob 20.30 Vstop prosti mm ■ fc--^ -.2 J5°n Trijezični totem pred sedežem zdravstvenega podjetja v parku Basaglia, na dnu Ulice Vittorio Veneto v Gorici fotod.r. Sni*"»1*™* ^¡iúlnfcrmicristiíü (¡jvnsff^nüleLj&L^ ^¿YätrcnJ Upravi Usfi/'I^Jíl^ ^.-HTipSlurbe flii^.-slíc Storit Vt C iii:n GjeriEräL í.rcíLiriSFirJL.árie (VrE¡':nATÍn/$(r¿1iw ^NiíiiArn n stratífs 5tn t Iníf rjuieristií STEVERJAN V soboto slovesnost na obnovljenem trgu V Števerjanu bo v soboto, 1. oktobra, ob 16. uri slovesnost, med katero bodo predali namenu obnovljeni osrednji vaški trg, obenem pa bodo obeležili 60-letnico obnove občinske samostojnosti. Števerjan-ska županja Franka Padovan je vabilo na svečanost odposlala županom obmejnih občin na slovenski strani meje in občin iz Benečije, tržaške in goriške pokrajine ter še pokrajinskim in deželnim upraviteljem s predsednikom deželne vlade Renzom Tondom na čelu. Svojo udeležbo je že potrdil goriški nadškof Dino De Antoni, ki bo blagoslovil obnovljeni vaški trg. Obnovitvena dela je opravilo podjetje Falcomer iz kraja Sana Dona di Piave. Okrog trga so zgradili pločnike iz belega marmorja, prehode za pešce pa so označili z belimi marmornatimi kockami iz Carrare. Cestišče so tlakovali s kockami iz peščenjaka in sivega nabrežinskega kamna. V okviru gradbenega posega so ovrednotili tudi nekdanji vodnjak, nad katerega so namestili steklen pokrov, in restavrirali spomenik padlim v NOB in žrtvam naci-fašizma, ki ga je načel zob časa. GORICA - Zasedanje malih in srednjih podjetij Z mreženjem iz krize V preko sto članicah zveze Confapi dva tisoč zaposlenih - Svoje zahteve hočejo uspešneje uveljavljati Adriano Ruchini Izhod iz krize? V mreženju. Pri zvezi malih in srednjih podjetij iz goriške pokrajine Confapi so prepričani, da je treba v obdobju suhih krav združiti moči in na tržišču nastopiti čim bolj enotno. Lastniki in upravitelji malih in srednjih podjetij, včlanjenih v zvezo Confapi, so se včeraj sestali na sedežu podjetja Minerva v Gorici, med zasedanjem pa so spregovorili o težavah, ki jih preživlja goriško gospodarstvo, in o možnih rešitvah. »Srečanje je bilo zelo uspešno; odločitev, da zasedanja začenjamo prirejati na sedežih posameznih članic, se je izkazala za pravo, sploh pa je naraslo število udeležencev glede na prejšnja srečanja,« poudarja predsednik zveze Confapi Adriano Rucchi-ni in pojasnjuje, da so se srečanja udeležila podjetja iz vse goriške pokrajine in tudi iz Slovenije. Po njegovih besedah ima goriška zveza Confapi okrog 100 včlanjenih podjetij, ki skupno zaposlujejo preko dva tisoč delavcev. »Če združimo moči, smo nedvomno močnejši. Drug drugemu lahko damo na razpolago izkušnje, inovativ-nost in razvojne načrte. Poleg tega z mreženjem postajamo bolj prepoznavni, kar pomeni, da bodo naše zahteve prej prišle na uho vsem tistim, ki odločajo o razvoju naše pokrajine in dežele,« poudarja Adriano Rucchini. GORICA-DOBERDOB Podravnatelja sta se morala letos vrniti v razred Podravnatelja na večstopenjskih šolah s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu in Gorici sta se vrnila v razred. Državna vlada se je s finančnim manevrom, ki je bil sprejet pred približno enim mesecem, odločila za številne varčevalne ukrepe, med katerimi nekateri zadevajo tudi šolski sistem. Tako je bilo med drugim določeno, da so po-dravnatelji polovično oproščeni pouka samo v zavodih, v katerih imajo preko štirideset razredov. Ker tako doberdob-ska kot goriška večstopenjska šola ne presegata tega pragu, sta se podravna-telja Dario Berti-nazzi in Franka Padovan vrnila v razred s polnim urnikom. V Doberdobu so se morali z ukrepom kratko-malo sprijazniti, ne da bi mu lahko ugovarjali, ker ima njihova večstopenjska šola vsega skupaj 35 razredov. Drugače je v Gorici, kjer je na slovenski večstopenjski šoli 39 razredov, kar pomeni, da manjka le en razred za dosego predvidenega praga. »Pisali smo deželnemu šolskemu uradu; doslej odgovora nismo še prejeli, vendar nimamo velikih upanj, da bi se lahko kaj spremenilo,« pravi Franka Padovan in pojasnjuje, da še naprej formalno ostaja pomočnica ravnateljice, vendar bo v prihodnosti njena pomoč omejena, saj bo morala voditi pouk v razredu. Poleg tega je Pa-dova zaradi svoje županske funkcije v Števerjanu upravičena do 48-urne odsotnosti na mesec, kar pomeni, da je vsak teden tri dni na šoli, dva pa na županstvu. Bertinazzi razlaga, da bo po novem podravnateljsko delo treba opravljati poleg rednega urnika, za kar bodo podravnatelji prejemali doplačilo, ki pa ne bo vezano na nadure. »Ko smo bili polovično oproščeni pouka, smo lahko v primeru odsotnosti ali potrebe priskočili na pomoč ostalim učiteljem, zdaj pa to ne bo več mogoče,« pravi Bertinazzi, ki podobno kot Pado-vanova ugotavlja, da bo zdaj z veliko večjo težavo v pomoč ravnateljici, saj bo moral biti v razredu in enostavno ne bo imel možnosti, da bi ji pomagal. (dr) Franka Padovan Dario Bertinazzi TRŽIČ - Poostren nadzor Rafal glob v javnih lokalih V večini primerov gre za kršitve higienskih norm Policisti, mestni redarji, finančni stražniki so v petek skupaj z osebjem luške kapetanije izvedli poostren nadzor v središču Tržiča, kjer je v zadnjih časih prišlo do nekaterih nasilnih izpadov. Poostreni nadzor se vključuje v redno dejavnost sil javnega reda, zanj pa so se odločili, potem ko je bil zaradi kršenja javnega reda in miru v prejšnjih dneh izdan odlok o petdnevnem zaprtju enega izmed lokalov v trži-škem mestnem središču. Mesto je varno, zagotavljajo na policiji, a ne gre podcenjevati nobenih primerov napetosti. Med poostrenim nadzorom so agenti na Tržiškem obiskali trinajst javnih lokalov in trgovin, v katerih so preverili istovetnost dvestotih oseb; med njimi so bili tudi nekateri stari znanci sil javnega reda. Med akcijo je bilo izdanih več glob, ki so v glavnem vezane na kršitve higienskih norm. Podobne akcije bodo izvedli še v drugih krajih goriške pokrajine in napovedujejo, da jih bodo odslej izvajali periodično. GORICA - Po čistilni akciji zveze Legambiente Zahtevajo prepoved dostopa avtomobilov do soških bregov Pod Ločnikom so nabrali 7 kubičnih metrov smeti Naravovarstveniki iz zveze Legambiente pozivajo goriško občinsko upravo, naj prepove dostop avtomobilov do soških bregov pod Ločnikom. Na tem območju so pred dnevi izpeljali čistilno akcijo, kot pogostokrat doslej pa so pobrali cel kup odpadkov. Nekateri so vsaj trideset let ležali med rastlinjem, druge pa so objestneži odmetali pred kratkim. Šlo je za plastiko, gradbeni material, azbest in drugo najrazličnejšo nesnago, med katero se je znašlo tudi nekaj gospodinjskih strojev. Naravovarstveniki pojasnjujejo, da je celotno območje med Sočo in Ločni-kom potrebno sanacije, za kar seveda sami ne morejo poskrbeti. Zato bodo prosili za pomoč občino, ki bi po njihovem mnenju morala čim prej prepovedati dostop avtomobilom, s katerimi objestneži do-važajo svoje odpadke do soških bregov. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. septembra 2011 9 1 GORICA - V centru Lojze Bratuž grafični listi Adriane Maraž Predmeti, prekriti s patino časa, govorijo o minljivosti Razstava je dragocena priložnost, da se tudi Goriška seznani z dosežki rojakinje Adriana Maraž, najpomembnejša primorska in sploh slovenska grafična umetnica, se je po sedemnajstih letih od svoje zadnje velike razstave ponovno predstavila s svojimi grafičnimi listi. To je storila v okviru letošnjih Kogojevih dnevov s pregledno razstavo v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči od 3. do 20. septembra, od 23. septembra do 22. oktobra pa so njena dela na ogled v prostorih Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici. V imenu gostitelja je petkovo odprtje uvedla predsednica centra Bratuž, Franka Žgavec. Opravičila je odsotnost umetnice, rojene leta 1931, ki se zaradi bolezni ni mogla udeležiti goriškega dogodka. Med uglednimi gosti je pozdravila Rudija Merljaka z Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in v svetu, podžupana mestne občine Nova Gorica Mitjo Trtnika, ravnateljico novogo-riškega Kulturnega doma Pavlo Jarc in druge. Primeren glasbeni poklon je na začetku in koncu večera ponudila Živa Srebrnič na trobento ob klavirski spremljavi Nastassje Masseria. O umetnici in njenem delu je spregovorila Nadja Zgonik, ki je najprej omenila, da je posebno naključje, da se je na isti dan, 23. septembra, v Ljubljani odpiral Mednarodni grafični likovni bienale. GORICA Pravljica v Faiglovi ■ • • v • • knjižnici Prav tam je bila Adriana Maraž večkrat nagrajena. Goriška razstava z naslovom »Vedno novo iz vedno starega sveta« je pregledna in ponuja lep presek čez celotno delo predvsem grafičarke Adriane Maraž, ki se je sicer izobraževala kot slikarka, zelo zgodaj, po desetih letih samostojne umetniške kariere, pa se je odločila, da se bo posvetila zgolj grafični tehniki. Usmerila se je v najzahtevnejšo izmed grafičnih tehnik - v barvno jedkanico v kombinaciji z akvatinto. Umetnica je naša sorojakinja, je še poudarila kritičar-ka. Adriana Maraž je namreč rojena v Ilirski Bistrici, njena družina izvira iz Vrtojbe, nekaj let po drugi svetovni vojni je živela v Vrtojbi in Novi Gorici, kjer je tudi imela svoje prve umetniške nastope. V Novi Gorici je zadnjič razstavljala leta 1973. Adriana Maraž pripada goriškim krajem prav tako kakor Riko Debenjak, tudi grafični umetnik in njen profesor na ljubljanski akademiji, ter obenem tisti, ki je dal ton in smer sijajni generaciji slovenskih grafikov. Ti so se oblikovali v 60. letih minulega stoletja in so zlasti v 70. letih dosegali izjemne mednarodne uspehe. Ljubljanska grafična šola predstavlja morda eno izmed najbolj uspešnih poglavij slovenske zgodovine umetnosti predvsem iz vidika mednarodnega uspeha. Adriana Maraž pa je med člani ljubljanske grafične šole tista, ki je izoblikovala samosvoj izraz in prejela kar nekaj najpomembnejših svetovnih nagrad. Sedemdeseta leta so bila zlata leta grafične produkcije, saj je grafika tedaj imela vrednost, ki jo imajo danes multimedij-ski projekti v prostoru. Skratka, modernost je pripadala grafični tehniki. Na goriški razstavi prevladuje svet predmetov. Ti so prekriti s sledjo, patino časa, zavezani so preteklosti. Predmeti iz preteklosti pa se soočajo s predmeti iz po- rabniškega vsakdana. Eni in drugi, stari in novi, so zavezani minljivosti. Kar je materialno in snovno, propada, mineva, predmeti pa včasih tudi oživljajo: fotelji se npr. spreminjajo v antropomorfna telesa. In še to: pri grafikah Adriane Maraž ni vtisnjena na papir pravokotna ali kvadratna površina grafične plošče, saj umetnica z dletom izseka površino plošče, da potem odtisne grafiko v obrisu, kot se predmet prikazuje. Na ta način se pred- meti vtisnejo v našo zavest in podzavest. V njeni grafični produkciji se najdejo primesi nadrealizma, pop-arta in zlasti kon-ceptualizma Marchela Duchampa, na katerega se likovnica tudi večkrat navezuje, je še poudarila govornica. »Goriška umetnica se po dolgem času spet vrača v Gorico,« je sklenila Nadja Zgonik. Razstava v centru Bratuž je zato dragocena priložnost, da se tudi Goriška seznani z dosežki njene ustvarjalnosti. Franka Žgavec in Nadja Zgonik, umetnica je bila zaradi bolezni odsotna bumbaca McDonald's z novembrom Družba McDonald's gradi svoj lokal v Tržaški ulici v Gorici. V njem bo zaposlenih 35 uslužbence, baje pa naj bi ga odprli sredi novembra. Aretirali Romunko Goriški policisti so v petek aretirali 24-letno romunsko državljanko B.G., katere pripor je odredil sodnik za predhodne preiskave iz Turina. Ženska se je s sedmimi sodržavljani peljala na kombiju, ki so ga policisti ustavili za pregled pri cestninski postaji v Vilešu. Posvet o trgovini v Tržiču V občinskem gledališču v Tržiču bo jutri ob 17. uri posvet o vlogi trgovskega sektorja v mestu. Posebno pozornost bodo namenili načrtu za urbani razvoj, ki ga pripravljajo na tržiški občini. Prostovoljci v knjižnicah Tržiški kulturni konzorcij išče dvajset mladih, ki bi opravili eno leto prostovoljne civilne službe kot knjižničarji. Na teden bi delali trideset ur, mesečna plača pa bi znašala 433 evrov. Prijave zbirajo do 21. oktobra na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija v Ronkah. Informacije so na voljo na spletni strani www.ccm.it. Slovenščina v Zdravščinah Kulturno društvo iz Zdravščin prireja tečaj slovenščine za odrasle, ki se bo začel oktobra. Lekcije bodo ob ponedeljkih in sredah, urnika niso še določila. Tečaj bo vodila Aleksandra Devetak, ki na telefonski številki 339-6145592 nudi vse potrebne informacije. Evropski dan jezikov V okviru Evropskega dneva jezikov bodo jutri med 10. in 14. uro na Bevkovem trgu v Novi Gorici dijaki tamkajšnje gimnazije mimoidoče učili najpogostejše fraze izbranih evropskih jezikov: to so angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, češčina, finščina, ruščina in japonščina. Namen dogodka je prebivalcem predstaviti bogastvo jezikovne različnosti in pomen učenja jezikov. (km) GORICA - Plesna šola Luna-Lunca v Dijaškem domu Martina Šolc z muco Lino Pravljične urice v Feiglovi knjižnici bo letos oblikovala Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino. Skupaj bosta pripovedovali pravljice, ki sta jih zbrali med prav posebnim potovanjem od hladnega evropskega severa do najbolj vroče Afrike. To so pravljice o mucah z vsega sveta. Zamisel za prvih pet jesenskih pravljic je Martina Šolc črpala iz ljudskega izročila, kajti ljudske pravljice se najbolj dotikajo otroške duše. V njih so osebe in motivi podani v simbolični obliki, kar jim daje čarobnost in čudežnost. Pripovedke, ki delujejo na otrokovo podzavest, so neke vrste simbolni jezik. Otrok preko dogajanja prenese svoja notranja občutja na junake, ki mu pomagajo prebujati čustva, razvijati domišljijo, graditi samopodobo in premagovati strahove. Pravljice ustrezajo otrokovemu dojemanju sebe in sveta. Vsakdanji realni svet se namreč pridruži nevsakdanjemu, čudežnemu, in oba tvorita otroški pogled na svet. Takšne pravljice pripravljajo otroka na življenje. »Otroci danes premalo poznajo ljudske pravljice,« opozarja Martina Šolc: »Sodobne otroške knjige imajo večinoma lepe ilustracije, vsebina pa je pogosto skromna, ne vsebuje pravega dogajanja. Vse je lepo in dobro. V ljudskih pravljicah pa imamo pozitivne in negativne like. Zgodba se zaplete in nato razplete. Takšno dogajanje ima v sebi veliko bogastvo, ki ga otrok lahko razbere skozi občutke in izkušnje, ki jih ima v sebi. Vsak otrok osvoji košček tega bogastva in ga vgradi v svoj intimni mozaik občutkov in izkušenj.« Prvo srečanje z Martino in muco Lino bo jutri ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. Potovanje skozi ljudske pravljice se bo začelo v Skandinaviji, kjer bodo otroci spoznali Muco Nikolisito. Ples, druženje in slovenščina Tečaj bo razvijal občutek za disciplino in obvladovanje telesa ter omogočal vzgojo dobrih refleksov, obvladanje ritma in prostora - Začel se bo v oktobru V Dijaškem domu Simon Gregorčič se bo v oktobru začela Plesna šola Luna-Lunca, ki jo bo vodila Danjela Simčič. Po lanskem uspehu plesne šole so pri goriški vzgojni ustanovi sklenili, da bodo tudi v letošnjem šolskem letu ponudili svojim gojencem in zunanjim udeležencem sproščeno plesno dejavnost, s katero bodo izboljšali telesno kondicijo in koordinacijo, obogatili slovenščino, učili se skupinskega dela in se navajali na javne nastope. Otrokom, ki pogosto imajo omejeno zalogo gibalnih navad, želi Dijaški dom ponuditi kvaliteten plesni program, ki bo v njih na zabaven način razvil občutek za disciplino in obvladovanje telesa, omogočil vzgojo dobrih refleksov, obvladanje ritma in prostora ter razvoj psihomotoričnih sposobnosti in spretnosti. Udeleženci se bodo z učiteljico Da-njelo učili raznih plesnih zvrsti (standardne, moderne, ameriške plese itd.) in skupinskih koreografij, ki sledijo najnovejšim glasbenim trendom. Družili se bodo obenem s sovrstniki, priložnost pa še izkoristili za bogatenje slovenskega jezika. Udeležba je odprta vsem, fantom in dekletom vseh starosti. Plesni tečaj bo potekal enkrat tedensko po 17. uri v Dijaškem domu (Svetogorska ulica 84 v Gorici). Zainteresirani se lahko prijavijo najkasneje do četrtka, 29. septembra; za podrobnejše informacije je na voljo tel. 0481-533495 od ponedeljka do petka med 12. uro in 18.30. Sproščen ples v plesni dvorani Dijaškega doma GORIŠKA - V mestu in njegovi okolici Rojijo mravlje Parjenje med samčki in kraljico poteka v letu - Veselijo se ga predvsem ribe Roj mravelj na rupenski domačiji foto v. k. Marsikaterega bralca so v prejšnjih dneh dneh presenetili veliki roji mušic, ki so krožili po dvoriščih in njivah. Vidni so bili tudi v mestu, kjer so se ljudje spraševali, za katero žuželko gre. Na njihovo vprašanje na daljavo odgovarja Walter Princi, muhar društva Čarnik, ki se na žuželke spozna ravno zaradi vezanja umetnih muh, s katerimi lovi ribe. Po njegovih besedah gre za vsakoletni pojav rojenja ene izmed družin mravelj, ki se v tem času parijo. »Parjenje poteka v letu, samček je običajno manjši, samica matica oz. kraljica pa večja. Zanimivo je, da samici v tem času zrastejo krilca, ki si jih po zaključenem obredu sama prestriže s čeljustmi in se nato spet vrne v mravljišče. Rojenja se seveda veselijo ribe, še zlasti lipani, ki se zelo radi hranijo z mravljami, potem ko le-te nesrečno padejo v vodo,« pravi Walter Princi. MEDEA - »goARTonline« Poklon Zappi, slovenskemu slikarju furlanskega rodu V palači Torre v Medei bo danes ob 11.30 odprla vrata MedeArt Gallery, kjer bo do 23. oktobra na ogled razstava del pokojnega slikarja Pavleta Zamarja, znanega tudi s psevdonimom Zappa, sicer furlanskega rodu, rojenega leta 1929 v Loč-niku, ki se je od leta 1969 dalje uveljavil kot slikar slovenskega primorja in Istre. Razstavljena dela izhajajo iz zasebnih zbirk. Poklon mu posvečajo v okviru pobude »goARTonline«, ki jo organizira virtualGmuseum, za katerim stoji goriško združenje Graphiti. Prvi dogodek v letošnjem programu je bila fotografska razstava, ki so jo odprli v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju, kjer razstavljajo Arduino Altran iz Gorice, En-zo Tedeschi iz Krmina, Maurizio Frullani iz Ronk in Slovenec Simon Zamar. Sledilo je odprtje razstave »morfeografij« Giu-seppine Mastrovito v palači goriške prefekture na Travniku in črno-belih digitalnih fotografij Loredane Prinčič v cerkvi v Parku Basaglia, v kompleksu nekdanje umobolnice v Gorici. TRIJE KORAKI DO ZDRAVJA Evropa posodablja smernice za pravilno prehranjevanje Na zahtevo Evropske komisije je Evropska agencija za varnost hrane (EAVH/EFSA) izdala priporočila za vnos maščob, ogljikovih hidratov, vlaken in vode na podlagi novih znanstvenih dognanj. Gre za referenčne vrednosti, s katerimi se določa optimalen vnos hranil za uravnovešeno dieto, ta pa s splošno zdravim življenjskim slogom prispeva k ohranjanju dobrega zdravja. Evropska agencija za varnost hrane posodablja referenčne vrednosti vnosa hranil, ki so bile objavljene leta 1993. Rezultat tega dela bodo celovite prehranske smernice, med drugim glede označevanja živil in določanja ciljev za javno zdravje v Evropi. Do danes so bile objavljene referenčne vrednosti za vnos maščob, ogljikovih hidratov, živilskih vlaken in vode, medtem ko so tiste za vnos energije, beljakovin, vitaminov in mineralov še v obdelavi. V preteklosti so bile priporočene dnevne količine vnosa hranil namenjene predvsem prevenciji pomanjkanja specifičnih hranilnih snovi. V zadnjih desetletjih so nova dognanja privedla do ugotovitve, da sestava diete znatno vpliva na razvoj kroničnih bolezni, kot so na primer rakava obolenja, sladkorna bolezen ali diabetes, osteoporoza in srčna obolenja, in posledično na dolgoročno zdravstveno stanje. Žal se informacije, ki jih imamo na voljo o hranilnih snoveh, pogosto zdijo komplicirane in večini uporabnikov dokaj nejasne, njihova korist pri pripravi družinskih obrokov pa dvomljiva za osebe brez dobrega znanja o načelih pravilnega prehranjevanja. Zaradi tega so v zvezi s hranili potrebni taki nasveti, kijih lahko uporabniki razumejo. V nadaljevanju navajamo 10 preprostih priporočil za pravilen življenski slog. Za ohranjevanje dobrega zdravja potrebujete več kot 40 različnih hranil, vendar nobeno živilo ne vsebuje vseh. Danes je ponudba živil tako bogata, da omogoča raznoliko dieto tako tistim, ki kupujejo sveža živila za pripravo obrokov, kot tudi tistim, ki uživajo vnaprej pripravljene jedi ali jedi vrste »vzemi s seboj«. Zato pri svojih prehranskih izbirah dan za dnem skušajte ohranjati čim ustreznejše ravnovesje! Če ste za kosilo zaužili veliko maščobe, se odločite za hipokalorično večerjo. Če ste za večerjo zaužili veliko mesa, naslednjega dne raje pojejte nekaj ribe. Večina oseb ne poje dovolj živil, kot so kruh, testenine, riž, žitni izdelki in krompir. Za pravilno dieto bi morali skoraj polovico kalorij vnesti s temi živili. Poskusite torej povečati vnos vlaken z uživanjem večjih količin polnozrnatega kruha, testenin in žitnih izdelkov. Običajno ne pojemo dovolj sadja in zelenjave, ki pa vsebujejo zelo pomembna zaščitna hranila. Skušajte pojesti najmanj pet porcij na dan in če vam to na začetku ne bi teknilo, sadje in zelenjavo pripravljajte po različnih receptih. Idealna telesna teža je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi so spol, višina, starost in dedne značilnosti. Zaradi prekomerne telesne teže se poveča tveganje za različna obolenja, med katerimi so srčna in rakava. Optimalno težo presežemo, če uživamo več kalorij, kot jih potrebujemo. Te odvečne kalorije je mogoče vnesti s katerimkoli energijskim hranilom, in sicer beljakovinami, maščobami, ogljikovimi hidrati ali alkoholom , vendar ostajajo maščobe vir največje količine kalorij. Telesna dejavnost je dobra metoda, s katero lahko povečamo dnevno porabo energije (kalorij), poleg tega pa nam omogoča, da se počutimo v formi. Sporočilo je res preprosto: če se redite, morate jesti manj in se več gibati. Če so porcije zmerne, je lažje zaužiti vsa živila, ki so nam všeč, ne da bi se jim morali odreči. Naj na primer navedemo nekaj ustreznih porcij: 100 g mesa, en srednje velik sadež, manjši krožnik testenin in manjši sladoled. Vnaprej pripravljena hrana je lahko zelo udoben način za nadzorovanje velikosti porcij, saj so pogosto na embalaži označene hranilne vrednosti. To lahko pomaga tistemu, ki mora nadzorovati vnos kalorij. Če pa obedujete zunaj, si najraje razdelite por-cijo hrane s prijateljem! Izpuščanje obrokov in še posebej zajtrka lahko privede do neobvladljive lakote. Zaradi tega boste pri naslednjem obroku preveč pojedli. Manjša malica med dvema obrokoma ublaži občutek lakote, vedno pa morate paziti, da ne zaužije-te količin, s katerimi dejansko nadomestite pravi obrok. Popiti morate najmanj poldrugi liter tekočin na dan, ob visokih temperaturah ali če ste telesno aktivni pa še več. Najprimernejša je seveda voda, kije prijetna in zdrava pijača. Preveč kalorij in premalo telesne aktivnosti lahko povzroči povečanje teže. Zmerna telesna aktivnost omogoča izgorevanje odvečnih kalorij in je koristna za srce, prekrvavitev, splošno zdravje in dobro počutje. Telesna aktivnost naj postane vaša vsakdanja navada. Raje uporabljajte stopnice kot pa dvigalo (tako navzgor kot navzdol!). Ni vam treba biti atleti, da ste telesno aktivni! Veliko lažje je svoje življenjske navade spremeniti postopoma kot pa vse naenkrat. Tri dni si zapisujte vso hrano in pijačo, ki ste jo zaužili, od glavnih obrokov do malic. Ali jeste premalo sadja in/ali zelenjave? Za začetek poskusite pojesti samo en sadež ali eno porcijo zelenjave več na dan. Vaše najljubše jedi so polne maščob in se zaradi njih redite? Ne odpovejte se jim; raje, če je mogoče, izberite »lahko« različico ali pojejte manjšo porcijo. In bodite bolj telesno aktivni - na primer, uporabljajte stopnice namesto dvigala! Ne obstaja »dobra« ali »slaba« hrana, ne čutite se krive, ker imate raje eno jed namesto druge. Poskrbite pa zato, da boste zmerno uživali čim bolj različne jedi, zaradi česar bo vaša dieta raznolika in uravnovešena. To je temeljnega pomena za dobro zdravje. Če želiš o tem več izvedeti, se udeleži srečanj z dietetičarkami Podjetja za zdravstvene storitve št. 2 Za rezervacije, pokliči številko+39 0481592519 ob delavnikih, od 11. do 12. ure 1. Nadzor telesne teže Telesna teža je rezultat energijske bilance. Če vnesemo več energije, kot je potrebujemo (se pravi, da pojemo več, kot je treba), presežek energije povzroči kopičenje maščobe in posledično povečanje telesne teže. Nasprotno, če vnesemo manj energije, kot je potrebujemo, telo začne uporabljati maščobne rezerve, kar povzroči izgubo telesne teže. Običajno sami opazimo, ali se redimo oziroma hujšamo, kljub temu pa je dobra navada, da se vsaj enkrat na mesec stehtamo. V primeru, da naša teža odstopa od normalnega indeksa telesne mase (ITM), jo je treba postopno znižati ali povečati. ■ ITM Indeks telesne mase (ITM) je razmerje med telesno težo in višino. Izračunamo ga tako, da telesno težo (v kilogramih) delimo z višino (v metrih), po naslednji formuli: ITM = kg: m: m ITM osebe, težke 60 kilogramov in visoke 1,58 metrov, znaša 24, saj 60:1,58:1,58 = 24 Za odraslo osebo veljajo naslednji parametri: podhranjenost, če je ITM nižji od 18 normalna telesna teža, če je ITM med 18,5 in 25 prekomerna telesna teža, če je ITM med 25 in 30 bolezenska debelost, če je ITM višji od 30 2. Zdravo prehranjevanje Za zdravo in uravnovešeno prehranjevanje je treba izbirati raznovrstno hrano, s katero v organizem vnašamo vse hranilne snovi, ki jih potrebujemo za ohranjanje dobrega zdravja (beljakovine, minerale, vitamine, ogljikove hidrate, maščobe). Količina in kakovost živil, ki naj jih uživamo, je pri vsakomur drugačna, saj je vezana na starost, spol in tipologijo dejavnosti, s katero se ukvarjamo. Če v naši prehrani prevladujeta sadje in zelenjava, obenem pa uživamo ustrezno količino žit in stročnic, bomo organizem zaščitili pred različnimi boleznimi. Sadje, zelenjava in stročnice med drugim vsebujejo antioksidante, ki zaustavljajo proces staranja in preprečujejo razvoj nekaterih rakavih obolenj. Deset temeljnih pravil za zdravo prehranjevanje 01. Izbirajmo različne jedi 02. Zajtrkujmo in ne izpuščajmo obrokov 03. Uživajmo sadje in zelenjavo vsak dan 04. Uživajmo žitne izdelke (kruh, testenine, riž) vsak dan 05. Uživajmo svežo ali globoko zamrznjeno ribo vsaj dvakrat na teden 06. Uživajmo stročnice, saj so vir visokokakovostnih vlaken in beljakovin 07. Omejujmo uporabo maščob živalskega izvora in raje uporabljajmo ekstra deviško oljčno olje 08. Uporabljajmo manjše količine soli, najbolje jodirane 09. Omejujmo uživanje slaščic in sladkanih pijač 10. Pijmo veliko vode 3. Telesna aktivnost Z energijskega vidika je vloga telesne aktivnosti obratna od vloge prehrane. Prehrana vnaša energijo v organizem, telesna aktivnost pa jo porablja. Več gibanja poveča naše energijske potrebe in zmanjšuje kopičenje presežka energije v obliki maščob. Ni nujno hoditi k telovadbi, dovolj je biti telesno aktivni med vsakodnevnimi opravili. Aktivni življenjski slog ima mnoge prednosti: prispeva k nadzorovanju telesne teže, ohranja tonus tkiv, pospešuje prekrvavitev, ščiti pred obolenji srca in ožilja, pred prekomerno debelostjo, hipertenzijo in sladkorno boleznijo oz. diabetesom. Poleg tega telesna dejavnost omejuje tudi tveganje izpostavljenosti depresiji. Aktiven življenjski slog Vsak dan se najmanj eno uro ukvarjajmo s hitro hojo, tekom, kolesarjenjem, ... Vsakič, ko je mogoče, uporabljajmo raje stopnice namesto dvigala, hodimo peš, parkirajmo avtomobil daleč od svojega cilja, izstopajmo z avtobusa eno postajo pred svojo,... Konec tedna se posvečajmo športnim dejavnostim, dolgim sprehodom, daljšemu kolesarjenju in drugim vrstam gibanja, kot je na primer ples. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. septembra 2011 1 1 VRH Dobrodelni ■ •• v • knjižni predstavitvi Lokanda Devetak z Vrha prireja dva večera na temo »Prva svetovna vojna med Krasom in Sočo« v sodelovanju s kmetijskima podjetjema Bel-lanotte in Rubijski grad, krvodajalci iz Sovodnje, društvom Juli@est in s skupino za raziskovanje prve svetovne vojne. V ponedeljek, 3. oktobra, ob 19.30 bo predstavitev knjige Mitje Jur-na, Paola Pizzamusa in Nicole Perse-gatija z naslovom »Pozabljeni Kras. Ofenzive v jeseni 1916«; na večeru, ki ga bo vodil Renato Podberšič iz združenja Severna Primorska, bodo prisotni avtorji. V ponedeljek, 17. oktobra, ob 19.30 pa bo predstavitev knjige Marca Mantinija »Da Tolmino a Caporetto. Percorsi della Grande guerra tra Italia e Slovenia« (Od Tolmina do Kobarida. Poti prve svetovne vojne med Italijo in Slovenijo); z avtorjem se bo pogovarjal Željko Cim-prič iz kobariškega muzeja. Na obeh večerih bodo zbirali prispevke za onkološko bolnišnico CRO v Avianu. di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.40 -19.50 - 22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«. Dvorana 2: 15.40 - 17.50 - 20.00 - 22.10 »La pelle che abito« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 19.50 »I Puffi«; 22.00 »Crazy, stupid, love«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La pelle che abito« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »I Puffi«; 22.00 »Crazy, stupid, love«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.30 -19.50 - 22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«. Dvorana 2: 16.15 - 18.15 - 20.15 »I Puffi« o Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man- zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 ŠTANDREŽ - V organizaciji društva Oton Župančič Razgibaj svoje telo V prenovljenih prostorih doma Budal ponujajo sprostilno telovadbo, jogo, spinning, zumbo in pilates V prenovljenih prostorih Doma Andreja Budala v Štandrežu začenjajo oktobra sezono raznovrstnih vadb. Društvo Oton Župančič se je letos odločilo za alternativno ponudbo. V sodelovanju s slovenskim športnim društvom Vad-ba+ bo organiziralo pet različnih tipov vadb za moške in ženske vseh starosti. Za vse tiste, ki so dom obiskovali že lani, se bosta nadaljevala tečaja sprostilne telovadbe (Dorella, ob sredah, 17.30-18.30) in joge (Alessandra, ob sredah, 20.30-22.00). Prava novost pa so spinning, zumba in pilates. Spinning je vse bolj priljubljena skupinska vadba na spinnerjih - notranjih kolesih, kjer si vsak nastavlja težavnostno stopnjo sam. Spinning je primeren za moške in ženske vseh starosti, ki želijo pridobiti kondicijo, zmanjšati obseg telesa in učvrstiti mišice. Zumba je skupinska vadba, ki spaja latinsko ameriške in pop ritme. Plesno predznanje ali partner nista pogoj. Pilates pa je vadba za povečanje mišičnega tonusa in izboljšanje telesne drže, ki hkrati odpravlja bolečine v hrbtu. Društvi sta se odločili, da bosta za nove discipline organizirali dneve odprtih vrat, z možnostjo brezplačne vadbe. Pilates bodo predstavili v ponedeljek, 3. oktobra med 19. in 20. uro, zumbo v torek, 4. oktobra med 19. in 20. uro, spinning pa v sredo, 5. oktobra, med 18.45 in 19.40. Zaradi omejenega števila mest predlagajo, da se interesenti za dneve odprtih vrat prijavijo. Prijava in informacije: 3478800556 ali suzana.komel@tmail.si. Kolesa za spinning v domu Budal P.D. Šicmcfrež ¿bonma I ji gledaliških skupin Pri^grimpfoctiici'v NdeJjfl,. 9.10.20] 3 ob 17 uri K D. firAr) JetieVo - tono p- ftedu CroFo MAHK.OL.FA BeijoiSetgei^i tamedja Nedelja, tUM ob 17. un fUDtacoda-tooG UtredkK* PELIKAN AU OTROCI IPO ŽELJI ßeüo: Jcfe^lfftii fioroeoja HedeljûJûmiûbïï.uri tod tasten - ânatK rt Fei; CHARLEYEVA TETA feftj Jotettcnc taredfl ? iT-. Elia, mm Am^ DÇnQntJ ■ QSfl ^EH^TiI Nedelja. 151202 «fa K a DÎricwia ■ QÇ] JetnJœqu«6nKW V&EOA JE KRIVA DRŽAVA teifr'rtitaFwiàflâbn toradja C £ X] £ Sobota, mm A a uri Marfelitt, 29.1 JÛ12 ob 17 uri PD MCfltf- flornftodw CVtIJE HVALEŽNO ODKLANJAMO RatoJtiatâJM toraüic V> .v v t^OfiVi ihaat Rnüis mamajN, yj»c « WJHVK^ sedeü cd 11. to 12 us a pnriîrtilMart T-ût^Etiwr^i ra^ 1, lt-.vv..-.- e .vi m îi „.kj-.: î rtVCWâ € r.K JrtlârtC f Ï.W ■Swrt ■ tÎKTlil KTOW- *JÏATÎ H ±Jniî ïM^i Srečno pot v življenje, mali Benjamin Z mamico Martino in očkom Luko se veselijo Nevenka, Angel in Tomaž Mali Tomaž, v družbi očka Igorja, mamice Jane in bratca Mitje te pričakujemo v štandreški telovadnici in ti želimo vse najlepše v življenju. Igralci in odborniki OK Val - (digital 3D); 22.00 »Crazy, stupid, love«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »La pelle che abito« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Niente da dichiarare«. Dvorana 5: 16.00 - 17.45 - 20.10 - 22.15 »Carnage«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »I Puffi« (digital 3D); 22.00 »Crazy, stupid, love«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La pelle che abito« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Nien-te da dichiarare«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Car-nage«. 9 Šolske vesti SLOVIK obvešča, da je rok za vpis na program Ekstra podaljšan do srede, 28. septembra. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org, informacije: info@slovik.org ali po tel. 0481530412. Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na koncert Društev upokojencev Primorske »Zlata jesen«, ki bo v Kopru danes, 25. septembra, ob 18. uri na osnovni šoli Koper, kjer bo nastopil tudi društveni Ženski pevski zbor. Odhod ob 13.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu pri banki, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi in v Doberdobu. Ker je omejeno število sedežev samo na enem avtobusu, je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina). V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 26. septembra, ob 20. uri koncert glasbene skupine z Reke »Vir-tuosi Fiumani«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 30. septembra, ob 20.15 koncert skupine Carmina Slovenica z naslovom »Zvoki Azije«; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kul-turnidom-ng.si). [H Osmice OSMICO je odprl Marko Ferfolja (Belota) v Doberdobu pri Dolincah v Ul. Bratuž 12; tel. 329-6483970. S Izleti KRUT vabi v soboto, 8. oktobra, na Bled na ogled razstave »Leta na Ažurni obali - Pablo Picasso in njegov keramični opus« in razstave »Slovenski impresionisti: Jakopič, Jama, Grohar in Sternen«; informacije po tel. 0481-530927. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v sredo, 28. septembra, v Ljubljano na Festival za tretje življenjsko obdobje, na katerem nastopa v Cankarjevem domu tudi društveni ZePZ. Odhod ob 8. uri iz Doberdoba, nato iz Sovodenj, Štandreža pri banki oz. telovadnici, Podgore in iz Gorice s trga Medaglie d'oro. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna prijava po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina). Zjutraj bo kratek ogled središča Ljubljane. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršutarne v San Da-nieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). □ Obvestila KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje po tel. 0481530927. OK VAL obvešča, da treningi mini odbojke in splošne telovadbe že potekajo v štandreški telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure za letnike od 2000 do 2003, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 17. do 18.30 ure za letnike 2004 in 2005; informacije po tel. 347-3237444 (Sandro) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it, tjasas@hotmail.it. AŠZ OLYMPIA vpisuje v novo šolsko leto: predšolska telovadba, športna gimnastika, športno ritmična gimnastika, športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). SPDG obvešča, da bo v prihodnjih tednih na razpolago tradicionalni planinski stenski koledar 2012 z barvnimi posnetki iz slovenskega gorskega sveta. Prednaročila na sedežu društva in pri odbornikih. OK VAL obvešča, da treningi odbojke za deklice in dečke potekajo v telovadnici v Doberdobu ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 17. uro za mikrovolley (letniki 2004-2005-2006), ob ponedeljkih in četrtkih med 17. in 18.30 za minivolley (letniki 2001-2002-2003), ob torkih in petkih med 15. in 17. uro za under 1213 dečki, ob torkih in petkih med 17. in 19. uro za under 12-13 deklice; informacije po 345-9527302 (Ingrid, Tjaša) ali na okval@virgilio.it. AŠKD KREMENJAK organizira plesni tečaj ob četrtkih pod vodstvom Mare Ro-gelja; mlajša plesna skupina (od 6. do 10. leta starosti) od 17.30 do 18.30, srednja plesna skupina (od 11. do 17. leta starosti) od 18.30 do 20. ure. Začetek vaj v četrtek, 29. septembra, v prostorih večnamenskega centra v Jamljah; informacije po tel. 338-5755060. KŠD KRAS DOL-POLJANE sklicuje izredni občni zbor, ki bo v zadružnih prostorih na Palkišču v petek, 30. septembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. OTROŠKI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE začenja spet s svojim delovanjem. Prve vaje bodo v soboto, 1. oktobra: za otroke vrtca in prvega razreda osnovne šole od 10.45 do 11.30, za otroke od drugega do petega razreda osnovne šole pa od 11.30 do 12.30. Zbor bo vodila tudi letos Jana Drašič. Društvo vabi vse lanskoletne pevce in pevke ter nove prijatelje in prijateljice. AŠZ DOM obvešča, da že potekajo aktivnosti v telovadnici Kulturnega doma, Ul. Brass 20; informacoje na tel. 0481-33288. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE PRI SKRD JADRO: začetni in nadaljevalni tečaj bosta potekala enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 3. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra; informacije po tel. 0481882195 ali 333-2677398 (Miriam). SLOVENSKA SKUPNOST vabi na 16. pokrajinski kongres za Goriško, ki bo v petek, 7. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in v soboto, 8. oktobra, ob 9.30 na pokrajinskem sedežu SSk v Gorici. ZSKD, ZSŠDI IN UISP obveščajo, da je odprt razpis za selekcijo 6 prostovoljcev, ki bodo leto dni sodelovali pri projektu At-tiva-mente«. Na razpis se lahko prijavo mladi med 18. in 28. letom. Kandidati lahko oddajo prošnje na sedežu ARCI SC (ZSKD in ZSŠDI, Korzo Verdi 51, Gorica) do 21. oktobra, do 14. ure. Več o razpisu in projektu na spletni strani www.ar-ciserviziocivile.it; informacije pri ARCI SC GORICA, tel. 334-1520179 (ob četrtkih med 15. in 17. uro) ali na gori-zia@arciserviziocivile.it. 0 Prireditve V HIŠI ASCOLI v Ul. Ascoli 1 v Gorici bo v ponedeljek, 26. septembra, ob 18. uri srečanje s pesnikom Claudiom Grisan-cichem, ki bo predstavil svojo pesniško zbirko »Conchiglie. Sessant'anni di poesie (1957-2011)«. PRAZNIK ROŽENVENSKE MATERE BOŽJE v Podgori: od četrtka, 29. septembra, do sobote, 1. oktobra, bo ob 18.30 tridnevnica; v nedeljo, 2. oktobra; bo ob 8.30: rožni venec, ob 9. uri maša, ob 14.30 rožni venec, ob 15. uri procesija po vasi. Vodil bo župnik iz Devina Giorgio Giannini. Sodelovali bodo krajevna skupnost Podgora, prosvetno društvo Podgora, rekreacijsko društvo Calvario, mešani pevski zbor Podgora in pihalni orkester Kras iz Doberdoba. Ob prazniku bo potekala prodaja srečk in tradicionalnih štrukljev. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE GORICA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita na srečanje, ki bo v nedeljo, 2. oktobra. Ob 10. uri bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici med mašo sodelovala vokalna skupina Cantate domino iz Kočevja, po maši pa bosta v domu F. Močnik zakonca Helena in Franc Štefanič predstavila slovensko kolesarsko Jakobovo pot. ^ Zapustil nas je naš dragi Venko Pahor Žalostno vest sporoča žena Ivica z ostalimi sorodniki Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 26. septembra, ob 11. uri v mrliški veži civilne bolnice v Tržiču. Sledila bo upepelitev. Pogreb bo v torek, 27. septembra, ob 12. uri v župnijski cerkvi v Jamljah. Topla zahvala vsem, ki bodo dragega pokojnega pospremili na zadnji poti. Jamlje, 25. septembra 2011 Priznano pogrebno podjetje Preschern ZAHVALA Silvana Mrak Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage. Družina 12 Nedelja, 25. septembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / GORICA - Mesto še danes domala za vsakim vogalom ponuja Okuse na meji Privlačni zlasti tuji okusi, stojnice letos obdavčene Se kriza odraža tudi v pripombah nad cenami? - Med praznikom ni zabave za osebje službe 118 Briška kapljica pod šotorom Vinoteke števerjanski griči (zgoraj), večerna gneča v avstrijski vasi (levo) in štandreški mojstri v pripravi domačih jedi (spodaj) bumbaca So se cene na stojnicah goriškega praznika Okusi na meji povišale? Ali morda imajo Goričani zaradi gospodarske krize in povišanja življenjskih stroškov manj denarja na razpolago za zabavo in nakupe? Najbolj razširjena pripomba glede letošnje goriške poulične prireditve zadeva cene jedi in pijač, ki so se po mnenju številnih obiskovalcev povišale glede na lansko leto. Za pljeskavico je treba v eni izmed štirih srbskih stojnic treba odšteti šest evrov, v ostalih treh pa so potrdili lansko ceno petih evrov. V avstrijski vasi stane krožnik s pra-ženim krompirjem, kuhanim zeljem in hrenovkama dvanajst evrov, ki jim je treba prišteti še 3,5 evrov za pivo (kavcija za »krigl« znaša 5,5 evrov). Zanimiva je primerjava med francoskimi in briškimi vini. Za kozarec Bor-deauxa v ljudskem vrtu je na primer potrebnih šest evrov, za briško peneče vino Sil-veri na Korzu Verdi pa štiri evre. Upravitelji goriških stojnic poudarjajo, da se cene jedi glede na lansko leto niso spremenile, čeprav so letos zanje stroški narasli, saj zahteva občina od vseh sodelujočih gostincev plačilo davka na zasedbi javne površine. »Že lani sem vložil svetniško vprašanje glede te zadeve, saj je občina razmišljala, da bi plačilo zahtevala le od upraviteljev domačih stojnic, ne pa tudi od tujcev. Letos so uvedli davek na zasedbo javne površine, med torkovim občinskim svetom pa bom župana vprašal, ali so za plačilo poskrbeli tudi upravitelji stojnic iz tujine,« pravi občinski svetnik Božidar Tabaj, ki ga bo še danes mogoče srečati ob stojnici prosvetnega društva Štandrež v Ulici Crispi, kjer sta prisotna tudi kulturno društvo Sabotin in Vi-noteka števerjanski griči. Poleg njih velja omeniti še kioska nogometnega društva Sovod-nje v Ulici Boccaccio in smučarskega društva Devin na Korzu Italia ter stojnico števerjan-skega agriturizma Štekar v Ulici Oberdan. Na Travniku, v Raštelu ter na Trgih Cavour in Sv. Antona so nameščene stojnice iz Slovenije. Vsi sodelujoči gostinci in društva morajo poleg davka na zasedbi javne površine, ki za manjši kiosk stane okrog sto evrov, poravnati še strošek za električno povezavo družbe IRIS - dodatnih sto evrov - in davek SIAE, če vrtijo glasbo. Večina upraviteljev stojnic vsekakor z zaslužkom brez večjih težav krije stroške za udeležbo na prazniku, kar še posebej velja za tiste iz bolj oddaljenih krajev. Srbske jedi, florentinski zrezki, nemške hrenovke in bretonski piškoti so za mnoge obiskovalce praznika očitno privlačnejši od tipičnih goriških jedi, ki so čez celo leto na dosegu roke. Na goriškem županstvu poudarjajo, da je letošnja izvedba verjetno najuspešnejša doslej. »Podedovali smo prireditev, ki je bila podobna vaški šagri, in jo v petih letih spremenili v mednarodni dogodek, ki je privlačen tudi za obiskovalce iz bolj oddaljenih krajev,« si jemlje zasluge občinski odbornik Antonio Devetag in napoveduje, da bo danes ob 10.30 na Travniku Gigi Brozzoni vodil de-gustacijo briške rebule, ki jo bodo ponovili ob 18. uri s Stefanom Cosma, ob 11.30 pa bodo predstavili vodnik po nekdanji Goriško-gradiščanski grofiji. NOVA GORICA - Okusi tudi čez mejo Dalmatinska klapa in vlakec zbližala mesti Medmestna povezava se je dobro prijela, kaže jo še kdaj ponoviti Dalmatinska klapa Leut na Bevkovem trgu (zgoraj) in vlakec (desno), ki je povezal mesti; med potniki so bili tudi številni Goričani, ki jih je zamikala novogoriška novost in so bili nad lepim počutjem med sosedi prijetno presenečeni foto k. m. Okusi na meji so letos prvič prečkali mejo in zaobjeli Novo Gorico, kjer je v petek in včeraj zvečer nastopila dalmatinska klapa Leut, ki je na Bevkov trg pritegnila lepo število ljudi. Dodatek h glasbenemu delu je bila kulinarična ponudba ribjih jedi, tako da je v središču mesta dišalo in zvenelo prav po mediteransko; svoje so dodale še nenavadno visoke temperature za jesenski čas. Med praznikom se ne zabava edino osebje službe 118, ki je vse štiri praznične v stanju pripravljenosti. V prejšnjih letih se je že zgodilo, da bi morali nuditi pomoč obiskovalcem zaradi prekomernega pitja alkoholnih pijač. V četrtek in petek niso imeli večjih težav, kljub temu pa so tudi danes pripravljeni na poseg. Kot so pojasnili na služ- Prava atrakcija je bil tudi APT-jev vlakec, ki od petka do danes vozi med obema mestoma: v Novi Gorici je v petek zvečer med obiskovalci vladalo veliko zanimanje za medmestno vožnjo. Stvar se je očitno dobro prijela in morda ne bi bilo napak tudi ob drugih podobnih priložnostih tako povezati obe mesti. Ena takšnih bo, denimo, decembrski Andrejev sejem, ki v Gorico privabi veliko Novogoričanov. (km) bi 118, primeri vinjenih posameznikov otežijo delovanje oddelka prve pomoči, zaradi česar se podaljša čakanje za osebe z lažjimi poškodbami in težavami. Udeležencem praznika naj gre torej nasvet, naj ne pretiravajo z alkoholom, seveda pa naj se v primeru pitja alkoholnih pijač izognejo vožnji avtomobila. (dr) GORICA - Člani Skupine 75 razstavljajo v pokrajinski palači Podmladek v znamenju novitet Pittoli: Vsako društvo potrebuje nove sile, ki mu bodo zagotavljale obstoj, nadaljnje delovanje in zlasti razvoj - Danes bo razstava izjemoma odprta »Prostor in čas« je naslov razstave fotografij, ki je od petka na ogled v nekaterih izpraznjenih prostorih pokrajinskega sedeža v Gorici. Znano je, da bodo začeli temeljito obnavljati pokrajinsko palačo na goriškem Korzu. V ta namen so jo izpraznili in glavnino pisarn preselili drugam. Da stavba v pričakovanju na gradbene delavce ne bi samevala, jo je pokrajinska uprava dala na razpolago domačim ustvarjalcem. Prostori seveda niso prirejeni za likovno galerijo, tako da umetniška dela v njih pridejo nekoliko manj do izraza, vendar je pobuda pokrajine hvalevredna in upati je, da bo umetnost našla mesto v palači tudi po za- ključku obnovitvenega posega. Pobudo za skupinsko razstavo fotografij je dal slovenski fotoklub Skupina 75, ki je tako omogočil svojim mladim članom, da se predstavijo pred javnostjo. H klubu s 35-letno tradicijo je namreč v zadnjem času pristopilo kar nekaj mladih, med katerimi so nekateri že opozorili nase, zlasti z uvajanjem novitet in novih prijemov v umetniški fotografiji. To je v svojem kratkem nagovoru v petek izpostavil tudi predsednik Skupine 75, Silvan Pit-toli, ki se je zahvalil pokrajinski upravi za posluh in za priložnost, mladim fotografom pa je čestital za prizadevanja pri njihovem iskanju bogatih izraznih možno- sti, ki jih fotografija ponuja. Zaželel jim je tudi, da bi se vztrajno posvečali avtorski fotografiji, kajti vsako društvo potrebuje nove sile, ki mu bodo zagotavljale obstoj, nadaljnje delovanje in zlasti razvoj. V pokrajinski palači razstavljajo fotografi mlajše generacije Tamara Puc, Robert Strahinjic, Katerina Pittoli, Slavi-ca Radinja, Metka Skrt, Daniela Štekar, Sandi Gorkič, Teja Pahor, Julija Huma-čenko in Igor Škorjanc. Vsakdo izmed njih je dal na ogled po dva posnetka. Razstavo bo mogoče obiskati do 15. oktobra po urniku pokrajinskih pisarn. Zaradi prireditve Okusi na meji bo na ogled tudi danes, in sicer med 12. in 19. uro. (vip) Fotografije mladih fotografov so privabile tudi mlado publiko foto vip Nedelja, 25. septembra 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme REŠITEV BLIZNJEVZHODNE KRIZE POGOJ ZA MIR V SREDOZEMLJU Čas Palestine Bojan Brezigar (U93 t-ALESTINE STATE ■M m H I M. ^T^üjmJj'iütaLM" I Generalna skupščina Združenih narodov bo v prihodnjih dneh odločala o predlogu palestinske oblasti, da se zviša njen status v tej mednarodni organizaciji. Ne gre še za mednarodno priznanje palestinske države in njen enakopravni status z ostalimi članicami Združenih narodov, ampak za zvišanje statusa Palestincev, ki so v ZN sedaj samo opazovalci brez vsakršne pravice v status, kot ga ima denimo Vatikan, kar bi Palestincem omogočilo, da posegajo v razpravo in tudi vlagajo predloge resolucij. Generalna skupščina bo ta predlog sprejela; to lahko sklepamo že iz dejstva, da je večina držav članic ZN priznala Palestino in se bo torej dosledno s svojimi že sprejetimi stališči odločala tudi pri tem glasovanju. To pa seveda ne pomeni, da se bo postopek za Palestino pozitivno končal, kajti zadnjo besedo bo imel Varnostni svet in Američani so že nakazali, da bodo z vetom preprečili sprejem prošnje palestinske mm&Bm f% • oblasti. V Washingtonu utemeljujejo, da bi s takim izidom glasovanja dejansko otežili pogajanja med Izraelom in Palestinci, torej mirovni proces, ki naj bi med drugim privedel tudi do ustanovitve palestinske države. Ameriško stališče se verjetno ne bo spremenilo; znano je, da nanju močno vpliva ameriški judovski lobi, ki je nekakšne »država v državi« in obvladuje velik del ameriških finančnih trgov; zato bodo tudi tokrat ZDA stale ob strani Izraelu, tako kot po drugi strani Izrael ne sprejema samovoljnih ukrepov mednarodnega dometa, ne da bi bili Američani z njimi vsaj predhodno seznanjeni, ampak bolje rečeno, ne da bi Washington z njimi vsaj potihoma soglašal. To se dogaja že desetletja in nobenega razloga ni, da bi bilo sedaj drugače. Splošno mnenje je, da miru na območju Sredozemlja ne bo mogoče vzpostaviti, dokler ne bo rešen palestinsko-izraelski spor oziroma dokler ne bo palestinsko vprašanje rešeno tako, da bo za Palestince sprejemljivo. Po kar nekaj voj- nah, ko je bil Izrael dejansko sovražnik vseh arabskih držav bližnjevzhodnega območja, so se v 70. letih prejšnjega stoletja začeli prvi pogovori in leta 1979 je prišlo do zgodovinskega sporazuma med Izraelom in Egiptom, ki je odprl pot nadaljnjim pogovorom. V tistem času so se Palestinci, ki so dolga leta živeli v izgnanstvu v številnih arabskih državah, predvsem na območju Severne Afrike, začeli vračati na ozemlje, ki ga je v arabsko-izraelskih vojnih zasedal Izrael in približno v istem času so se Palestinci odpovedali teroristični dejavnosti, s katero so dolga leta povzročali žrtve po vsem svetu, predvsem na Zahodu. Takrat je prevladalo prepričanje, da vprašanja ne bo mogoče rešiti z orožjem, ampak bodo za to potrebna pogajanja. Obstajajo seveda različni pogledi na mirovna pogajanja in na cilje, ki jih vsaka od pogajalskih strani želi doseči. Palestinci so dolga leta odrekali Izraelcem pravico do lastne države na tistem ozemlju. Tega odrekanja že dolgo ni več in palestinska oblast se je sprijaznila z dej- stvom, da bo morala tisto ozemlje deliti z Izraelom. Njihov glavni cilj je, da omogočijo številnim beguncem in njihovim potomcem, da se vrnejo na ozemlje, ki je bilo nekdaj palestinsko, vendar se je Jaser Arafat že pred leti odpovedal zahtevi po ponovni pridobitvi celotnega ozemlja in pristal na rešitev, ki na tistem ozemlju predpostavlja obstoj dveh držav, Izraela in Palestine. Na to je Arafat formalno pristal na dolgih pogajanjih, ki jih je vodila norveška diplomacija in so se končala z načelnim dogovorom leta 1993 v Oslu. Tam so Palestinci v zameno za priznanje Izraelu pravici do obstoja prejeli pravico do povratka v Gazo in na Zahodni breg. Vendar je v palestinskem taboru še vedno zelo močna skupina, ki je prepričana, da so Palestinci prejeli premalo in da se s tem ne bi smeli zadovoljiti. Pravica beguncev do vrnitve je še vedno nerešeno vprašanje in je eden izmed stebrov palestinskih stališč pri vseh pogajanjih v tem mirovnem procesu. Izraelci na celotno vprašanje gledajo drugače. Med njimi zelo močna stru-ja meni, da Palestincem ne smejo priznavati več nobenih dodatnih ozemeljskih koncesij, ampak je ozemlje, ki so jim ga že vrnili, pogoj, da lahko zahtevajo popolno prenehanje konfliktov in nasilja. Izraelci menijo, da o mirovnem procesu zaradi terorizma sploh ni mogoče govoriti in ne zaupajo palestinskemu vodstvu oziroma njegovi sposobnosti, da nadzira svoje ozemlje in na njem zagotavlja popoln mir. Sicer je Izrael v Oslu in kasneje na pogajanjih v Camp Davidu pristal na rešitev dveh ločenih držav, vendar je po valu terorističnih dejanj druge intifade v izraelskemu vodstvu prevladalo mnenje, da sistem dveh držav ne more biti ustrezna rešitev; zmaga Hamasa v Gazi je samo še okrepila to prepričanje. Skratka, Izraelci so prepričani, da v mirovnem procesu Palestinci zahtevajo preveč in ponujajo premalo. Tu je seveda pomembno tudi stališče Američanov. ZDA že desetletja finančno in vojaško podpirajo Izrael, bolj kot katerokoli drugo državo na svetu. Od leta 2002 pošiljajo Američani tudi skromno finančno pomoč Palestincem, Evropsko unijo pa so prepričali, naj nosi največje finančno breme za delovanje palestinske oblasti. Dejansko EU namenja Palestincem več kot milijardo evrov letno. ZDA imajo pravico veta v Varnostnem svetu Združenih narodov in so z vetom preprečili sprejem kakršnekoli resolucije, ki bi obsojala Izrael a ne bi istočasno obsojala tudi arabskega oziroma palestinskega terorizma. Vendar so vsi zadnji ameriški predsedniki podpirali stališče, da mora Izrael vrniti Palestincem del ozemlja, ki ga je zasedel v vojni leta 1967. Predsednika Clinton in Geroge W. Bush sta odkrito podpirala zamisel o dveh državah, kar je predstavljalo spremembo prejšnje ameriške politike in Obama teh stališč ni spremenil. Seveda pa je mirovni proces zapleten, saj je spornih vprašanj kar precej. Tako se je treba dogovoriti o ozemlju in o meji, na obeh straneh je treba premagati emotivnost, ki jo pogojujejo spopadi in teroristična dejanja bližnje preteklosti, Palestinci nasprotujejo novim izraelskim gradnjam na Zahodnem bregu (Izrael se je večkrat obvezal, da ne bo več gradil, vendar obveze ni spoštoval), rešiti je treba vprašanje statusa Jeruzalema, Izrael vzpostavlja vprašanje varnosti in torej zahteva konkretna jamstva, da ne bo več terorističnih napadov, zelo kočljivo pa je tudi vprašanje vračanja palestinskih beguncev. Ob vsem tem obstaja kar nekaj dvomov, ki zagotovo ovirajo napredovanje mirovnih pogajanj. V Izraelu na primer ne verjamejo, da bo palestinska oblast spoštovala dogovore in predvsem ne verjamejo, da bo lahko zagotovila dokončno prekinitev terorističnih dejavnosti. Po drugi strani Palestinci ne zaupajo Izraelu, ker menijo, da kljub dogovorom ne bo priznal palestinskemu narodu, da sam ureja in vodi lastno drža- vo, ker ga bo pač pogojeval; Zahodni breg in Gaza sta nekakšni enklavi, nista med seboj povezana, v Gazi je bilo nekoč letališče (izraelska vojska ga je uničila), na Zahodnem bregu pa ne. Skratka, zadeva ni tako enostavna in Palestinci nočejo biti vseskozi talci Izraela. Skratka, zadeva je vse prej kot enostavna. Odnose pa je zaostrila tudi zmaga desnice na izraelskih volitvah. Dejstvo, da je na zadnjih volitvah ekstremni Benjamin Netanjahu prevladal nad zmerno bivšo zunanjo ministrico Cipi Livni zagotovo ni prispevalo k mirovnim pogajanjem. Netanjahu je namreč intimno prepričan, da palestinsko vprašanje ni pomembno in svojo pozornost usmerja predvsem proti Iranu. Ni izključeno, da bi že napadel Iran, čer mu Američani tega ne bi preprečili; za to ima zagotovo razlog, kajti iranski predsednik Ahmadi-nedžad odkrito grozi Izraelu z uničenjem, vse to pa zaostruje odnose in vpliva na pogajanja, ki so v zadnjem času popolnoma zastala. Palestinci torej ocenjujejo, da so v nekakšni brezizhodni situaciji in to je tudi razlog za njihovo diplomatsko pobudo, da zadevo prenesejo na raven Združenih narodov. Ob tem imajo seveda podporo številnih držav, vendar že sedaj vedo, da bodo Američani njihovo zahtevo z vetom izničili, ko bo moral o tem dokončno odločati varnostni svet. Je pa vsekakor zanimivo, kako se bo pri tem zadržala Evropska unija. V nedeljo sta se dva zelo pomembna politika, nekdanji visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Javier Solana in nekdanji finski predsednik, Nobelov nagrajenec za mir Martti Aahtisari izrekla za mednarodno priznanje Palestine. V Bruslju pa nekako ne najdejo skupnega stališča. Slišali smo, da stališče obstaja, pa ga ne razkrijejo javnosti, ampak to je običajna diplomatsko-novinarska raca. Dejstvo je, da so nekatere članice Evropske unije za priznanje Palestine, druge so proti, kar nekaj pa jih ni oblikovalo stališča. Če pogledamo, kaj o tem menita Italija in Slovenija, bomo za Italijo z lahkoto ugotovili, da je (kot vedno) zelo blizu Združenim državam Amerike. Zunanji minister Franco Frattini je namreč povedal, da bi bilo priznanje Palestine »preuranjeno« in da bi »oviralo mirovni proces«, kar je fotokopija ameriškega stališča. To ne čudi, vsaj v tem je italijanska politika dosledna. Drugače je s Slovenijo, ki jasnega stališča ni oblikovala. Bi, ne bi, tako lahko razumemo besede, ki jih je bilo slišati v preteklih dneh, pri čemer so se tudi pojavili pomisleki, kako bi lahko tako ali drugačno zadržanje vplivalo na glasovanje o nestalnem članstvu Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. To pa je, milo rečeno, nečastno, saj bi človek lahko sklepal, da bi bila Slovenija pripravljena zabarantati svoj glas za dvoletno mesto v Varnostnem svetu. Znano je, da se v politiki take stvari dogajajo, vendar ni znano, da bi jih politiki tudi odkrito najavili. Kakorkoli že, dejstvo, da prehaja to vprašanje v ospredje javnosti, kaže, da je vendarle napočil čas za njegovo rešitev. Tu ni mogoče mimo novega konteksta v arabskem svetu, kjer padajo diktature, nove države pa še niso docela oblikovane. To veliko praznino naglo polni Turčija, ki sedaj že odkrito izziva Izrael, češ da bo prihodnje humanitarne konvoje v Gazo zaščitila s svojo vojno mornarico. Verjetno ni nevarnosti, da bi iskra zanetila požar, kajti Turčija je članica zveze NATO in je prav pred kratkim dovolila Američanom namestitev strateških raket na njenem ozemlju, v bližini meje z Iranom, vendar celotna zadeva ni prijetna in le potrjuje domnevo, da bo treba pospešiti prizadevanja za rešitev palestinskega vprašanja. Dokler to ne bo rešeno, v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu enostavno ni pogojev za trajni mir. Skratka, napočil je čas Palestine, na to kažejo vsa dejstva, vprašanje pa je, ali se tega zavedajo tisti, ki bi morali o tem odločati. 14 Nedelja, 25. septembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / otroci zVrha in Da bi popestrili Sred'ŠČU okolice v juniju .n ^"^matorke Nicole, Maja, Danica na Vrhu.Tu so nam ann pomočjo Christine, Jasmin, Marta ara^ P s katerim smo SS^S^SSSKS^. smkr^^^^^^tabomlWRodu ■»s^^gsss® so mali umetniki ^t1To'UmokkoiDilo ^^ometna ekipa demitrijem Z JANO M.. ... in matejem / NEDELJSKE TEME Nedelja, 25. septembra 2011 567 pregledali smo jamarsko opremo za slasten ustvarili zaključek pa smo nogometaši moška nogometna ekipa z jurijem NAJBOLJŠA pa je mešana ekipa. zabavna odbojka... 16 Nedelja, 25. septembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Le iz dobrega mošta nastane dobro vino. Zato moramo biti pri ravnanju z moštom zelo pazljivi in budno spremljati dogajanja v kleti. S pravočasnimi in pravilnimi posegi preprečimo napake ali bolezni v moštu, ki se prenašajo na vino z včasih nepopravljivimi negativnimi posledicami. SPREMLJAJMO DOGAJANJA V KLETI Le iz dobrega mošta nastane V tem času poteka vrenje mošta, ki se v večini primerov bliža koncu, v nekaterih pa se je že končalo. V prvem primeru spremljamo potek vrenja in preverjamo, da ni prišlo do prekinitve, kar ugotovimo s pokušnjo vina. Točnejši podatek pa dobimo z refraktometrom, ki nam omogoča, da določimo točno količino nepovretega sladkorja, po priloženi preglednici. Če ugotovimo, da je ostanek sladkorja previsok in deluje naharmonično na vino, se odločimo za izvedbo ponovnega vrenja ali rifermentacije. To opravimo z vrelnim nastavnkom selekcioniranih kvasovk in z dodatkom hranila zanje. (Glej razpredelnico) Ko je sladkor povret, moramo posodo takoj doliti in preprečiti, da pride v vino kisik, ki začne prodirati, ko ni več v posodi nad vinom zaščitne plasti ogljikovega dvokisa. Novo vino je po končanem vrenju polno oksidacijskih encimov in lahko hitro oksidira. Zato bomo po pretoku dodali moštu 3-4gr/hl metabisulfita, da preprečimo oksidacijo zgornje plasti vina. Izredno pomembna je pogosta, najmanj dvakrat tedenska kontrola zdravstvenega stanja povretega mošta, ki mu že lahko rečemo mlado vino. Če zaznamo vonj ali okus po žveplovodiku (gnilih jajcih), ki ga poznamo pod strokovnim imenom bekser, ali druge neprijetne vonje, ki jih vino dobi od usedline na kateri leži, je nujen zračni pretok. Najnevarnejši pa je omenjeni vonj po žveplovodiku, ki se lahko pretvori v še trdovratnejše spojine mer- KZ IN ZKB Prijave za izlet na praznik kostanja v Bardo Kmečka zveza prireja 9. oktobra 2011 tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja, ki bo letos v Bardu, v zahodni Benečiji. Ob 7. uri odhod iz Bo-ljunca ter po običajnem voznem redu (Bazovica, Opčine, Prosek, Sesljan) odhod iz Šti-vana ob 8.00; Ob 9.30 postanek v Čedadu; Ob 10.30 odhod iz Čedada; Ob 11.30 maša; Ob 12:30 odprtje umetniške razstave Stanke Golob in Lenke Hrast; Ob 13. uri kosilo s tipičnimi krajevnimi kulinaričnimi specialitetami (Ocikana, posebna vrsta njo-kov, požganik (klobasa z omako iz mleka in moke) itd. ter priljubljena gubanca. Med kosilom bodo igrale diatoni-čne harmonike iz Benečije; Ob 14. glasba z ansamblom Brjar iz Brd; Ob 15. Kogojevi dnevi - Koncert ansambla »Zagreb Saxophone Quar-tet« v bardski cerkvi; Ob 16. ogled muzeja tradicionalnih dejavnosti Terskih dolin v spremstvu Viljema Černa;Ob 17. odhod in kratek postanek po poti. Med praznikom bo na trgu možnost nakupa kmetijskih pridelkov iz Rezije, Terskih in Nadiških dolin ter Bovca, Tolmina in Kobarida. Cena izleta je 40,00 € na osebo in vključuje prevoz, kosilo ter 1 kg jabolk. Za informacije in vpis so na razpolago uradi Kmečke zveze (Tel. 040 362941). kaptane. Ob prisotnosti žveplovodika (H2S) opravimo, kot rečeno, zračni pretok ne glede na to, če mošt še vre. Pretok naj spremlja žveplanje. Če pa ne pride do tega pojava , kot je želeti, bomo še nekaj časa počakali do prvega pretoka. Pred pretokom bomo opravili prvo kontrolo v mladem vinu, kemijsko in organoleptično. S kemijsko analizo ugotovimo skupno kislost, vsebnost skupnega in prostega žveplovega dvokisa (SO2), količino etilnega alkohola ter po potrebi hlapno kislino. Podatki analize so potrebni za morebitne posege v vinu, še posebej s kalijevim metabisulfitom, če je vsebnost prostega žveplovega dvokisa pod minimalno količino, ki je potrebna za obstojnost vina. Ta količina je okvirno 12 - 15 mg na liter. Da jo dosežemo, žveplamo vino z 10 - 12 grami kalijevega meta-bisulfita na hl vina. Pri tem se sprosti 5 do 6 gr skupnega žveplovega dvokisa na hl. Del tega, približno 1/4 (1,2 do 1,5 gr na hl ali kot smo prej navedli 12 - 15 mg na liter) pa je v prosti obliki. Ti odmerki so seveda okvirni, točno dozo pa je priporočljivo, da določi strokovnjak, ker je odvisna od raznih dejavnikov, kot npr. od materiala, iz katerega je izdelana posoda (v posodi iz plemenitega jekla so npr. potrebni nižji odmerki kot v leseni), in predvsem od kislosti (skupne kisline) vina. Ob visoki kislosti ( npr. pH 3,2 ) je učinek prostega SO2 večji kot pri nižji ( npr. pH 3,5 ). Nič manj važna ni organoleptična kontrola, na podlagi katere preverjamo zdravstveno stanje mladega vina. Ugotovimo, ali se vino nagiba k mlečnemu ci-ku, vlečljivosti, ocetnemu ciku, oksidira-nosti, bekserju itd. Vse te morebitne bolezni in napake lahko močno poslabšajo kakovost vina, če jih ne ugotovimo in pravočasno ukrepamo. Organoleptično kontrolo naj spremlja preizkus na zrak zaradi porjavitve. Ob prisotnosti te napake vino pravočasno zavarujemo z žveplom, ki ga določimo na podlagi analize in ne približno. Napaka je odvisna od stanja in ravnanja z grozdjem, moštom ali vinom. Povzročitelji napake so encimi oksidaze, ki ob stiku z zrakom povzročijo porjavitev. Vino dobi rjavkasto barvo, hkrati se pojavi motnost. Izgubi cvetico in svežino, vojn in okus sta spremenjena. Pri rdečih sortah pride tudi do razgradnje barvnih snovi, ki se izločijo v obliki umazano rjave usedline. Napako preprečimo le tako, da vino ustrezno zavarujemo z žveplom v odmerkih, ki smo jih že navedli. Če je vino pridelano iz grozdja, ki ga je napadla siva grozdna plesen (gniloba), te odmerke primerno povečamo. Prihodnjič o prvem pretoku mladega vina in o ravnanju z njim. Svetovalna služba KZ STRO KOVN I NASVETI Preglednica za določanje količine nepovretega sladkorja. Bx (Brix) ° Oe Ostanek sladkorja g/l ° Bx (Brix) ° Oe Ostanek sladkorja g/l 4 17,3 15 63,1 90 5 21,3 15,5 65,2 95 5,5 23,3 16 67,4 100 6 26,3 16,5 69,5 105 6,5 28,3 5 17 71,6 110 7 30,3 10 17,5 73,8 115 7,5 32,3 15 18 75,9 120 8 34,3 20 18,5 78,1 125 8,5 36,3 25 19 80,3 130 9 38,3 30 19,5 82,4 135 9,5 40,3 35 20 84,6 140 10 42,4 40 20,5 86,9 145 10,5 44,4 45 21 89,0 150 11 46,50 50 21,5 91,3 155 11,5 48,5 55 22 93,5 160 12 50,6 60 22,5 95,0 165 12,5 52,0 65 23 98,0 170 13 54,7 70 23,5 100,0 175 13,5 56,8 75 24 102,0 180 14 58,9 80 24,5 104,0 195 14,5 61,0 85 Majaron in origano: gojenje, razmnoževanje in priprava na zimo Od sedaj naprej je čas, da razmnožujemo nekatere dišavnice in zelišča. To lahko storimo do konca oktobra, dokler ne nastopijo prve pozebe. Opisali bomo, kako gojimo in razmnožujemo origano in majaron ter kako ju hranimo med zimo. MAJARON (Origanum majorana) je trajna grmovnica in je tipična sredozemska rastlina, doma pa je iz Azije. Zato bolje uspeva v krajih južneje od nas, kjer daje bolj izrazito aromo. Ponekod v južni Italiji raste spontano. V kuhinji uporabljamo mlade lističe, uporabni so tudi cvetovi. Če pa cvetove sproti odstranjujemo preden se odprejo, dobimo več lističev in se grm bolj razširi. Majaron dobro raste na sončni legi. Rastlina zahteva dobro propustna tla. Zato bolj težki zemlji primešamo pesek. Dobro uspeva v apnenčastih tleh. Zastajanje vode negativno vpliva na rast rastline in kakovost pridelka, zato moramo zalivati po malem. Majaron skoraj vedno gojimo v vazi, kar se zelo dobro obnese. Na balkonih ali pred hišo pustimo vaze vse poletje. Pred hišo naj bo lega proti vzhodu. Pri izbiri vaze dajemo prednost glinastim, ki manj zadržujejo vodo. Namenski kupljeni zemlji lahko dodamo še nekaj peska, da voda lažje odteka. Na dno vaze položimo napihnjeno glino ali kamenčke za boljšo drenažo. Dvakrat na mesec gnojimo s tekočimi gnojili. Majaron po navadi razmnožujemo s semenom. Spomladi seje-mo v zabojčke ali v lončke. Čeprav majaron dobro prenaša sušo, je bolje, da se korenine ne preveč posušijo. Zato pred setvijo gnojimo predvsem z organskimi gnojili. V maju rastlinice presadimo v vaze, ali pa na odprto in sicer tako, da so oddaljene 15 cm do 20 cm ena od druge. Sadimo na zavetno in sončno lego. Drugi razširjeni način razmnoževanja majarona je z delitvijo. V ta namen morajo biti matične rastline zdrave in dobro razvite. Približno vsake 3 leta rastlino izrujemo, jo razpolovimo in njene dele spet posadimo. Po navadi to storimo jeseni, v tem času. Osrednji del rastline lahko odstranimo, ker je tisti najstarejši. Med rastjo dogno-jujemo z dušikovimi gnojili in stalno ter po malem zalivamo. Majaron po navadi raste več let. Pogosto razpolagamo z njim vse leto, zato ga ni treba sušiti. V primeru hujšega mraza ga postavimo v notranje prostore ali v ogrevan rastlinjak. Pred tem odstranimo suhe in stare dele rastline. V zaprtem prostoru bodo ti grmički počasi rasli celo zimo. Zato jih moramo postaviti na svetlo, jih občasno pognojiti in jih po potrebi enkrat na teden zalivati. To velja tudi za druge zeliščne rastline, ki prezimijo v notranjih prostorih. Dru- gače se večji del zime dobro ohrani tudi zunaj. Po možnosti ga pozimi postavimo v zaveten prostor, na primer na južno stran hiše ali na katerikoli drugi topel kotiček. Lahko pa ga tudi posušimo. V ta namen ga trgamo ob suhem vremenu in povežemo v drobne snopiče. Obesimo ga in posušimo na prepihu, vendar ne pod direktnim soncem. Ko se posuši, osmukamo liste in tudi cvetove, hranimo ga v neprodušni posodi. Če je posoda prozorna, jo postavimo v temen kotiček. ORIGANO (Origanum vulgare) - Botaniki uvrščajo origano in majaron v isti rod, saj imata zelo podobne botanične, kot tudi gojitvene značilnosti. Prav tako kot majaron, je origano trajna grmovnica. Origano pa je bolj trpežna rastlina od majarona. Doma je iz Evrope in zahodne Azije, ponekod v Italiji pa raste spontano. Njegovo gojenje je zelo razširjeno, predvsem v gričevnatih in hribovskih krajih. Najbolje uspeva v neobdelanih, kamnitih in sončnih okoljih, njegova aroma pa je bolj izrazita v toplejših krajih. Prilagodi se vsem vrstam zemlje. Tla naj bodo propustna, saj rastlina ne mara zastaja-nja vode. Važna je pa topla in sončna lega. Origano v glavnem razmnožujemo s semenom. Sejemo ga spomladi, po 6-8 tednih rastlinice presadimo na prosto ali v vaze. Razmnožujemo jih lahko tudi z delitvijo grmičkov. Delitev po navadi opravimo spomladi, v bolj milih legah je primerna tudi zgodnja jesen. Rastlino izrujemo iz zemlje in jo razdelimo na dva ali več delov, odvisno od velikosti rastline. Vsak del naj ima dovolj korenin. Vsakega posebej ponovno vsadimo, pred tem pa nekoliko skrajšamo korenski sistem. Matična rastlina naj bo zdrava in močna. Osrednji del rastline lahko odstranimo, ker je najstarejši. Sadimo na sončno in toplo lego, v razdalji 30 za 30 cm, v dobro pognojeno zemljo. Origano večkrat gojimo v vazi, ki jo poleti hranimo na balkonih ali pred hišo. Zalivamo zelo malo. V primeru nizkih zimskih temperatur spravimo jeseni rastline origana v notranje prostore in ukrepamo podobno, kot pri majaronu. Če pa zima ni huda, se rastlina lahko obnese tudi zunaj. Postavimo jo v zaveten prostor, na primer na južno stran hiše ali v katerekoli drugi topel kotiček. Uporabljamo svež origano, lahko pa ga posušimo, pa čeprav skoraj ni treba, saj razpolagamo s svežimi listi dobršen del leta. Pobiramo ga, ko je v polnem cvetenju. V kuhinji uporabljamo mlade liste, še bolj pa uporabljamo dišeča socvetja. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 25. septembra 2011 17 Na slikah: prizori iz prejšnjih izvedb orijentacijskega teka v organizaciji Slovenskega planinskega društva Trst V TOREK, 11. OKTOBRA 2011, NA PADRIČAH PRI ŠPORTNEM CENTRU GAJE Orientacijski tek ( KAČJO MORAMO PRA Vf¿W ORjENTlRATí) &—'— --- f t$L(CA KOMPASA MORA BiT/ VZPOREDNA Z MODR/Mf ČRTA- \ MlNAKARTi Pri Padričah, ob športnem centru GAJA, bo v torek, 11. oktobra 2011 že Šesto deželno tekmovanje v orientacijskem teku. Namenjeno je učencem in dijakom vseh slovenskih šol v Deželi. Prireja ga Slovensko planinsko društvo Trst v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom, Združenjem slovenskoh športnih družtev in s finančno pomočjo Zadružne kraške banke. ......orientacija je pomembna, ko se znajdemo v novem, tujem okolju. S pomočjo znanja, izkušenj dostopnih podatkov in tehničnih pripomočkov lahko obvladamo tudi nepoznan teren in znamo najti pot do cilja. ......orientacijski tek je igra, pomeni sprostitev v naravi, druženje isočasno pa tudi učinkovito metodo učenja. .....orientacijski tek spodbuja raziskovanje. Pri opazovanju narave tekmovalec v njej razbira osnovne razlike v tistem delčku narave, ki jo raziskuje in se iz opazovanja in raziskovanja nekaj nauči. 18 Nedelja, 25. septembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Jozsef Berenyi, predsednik Madžarske koalicijske stranke, stranke, ki povezuje Madžare na Slovaškem, je z zelo učinkovitim govorom povzel številne probleme, s katerimi se soočajo narodne in jezikovne manjšine v Evropi in opozoril, da so se tako posamezne države kot tudi Evropska unija izneverile obvezi, da bodo izvajale načela in uresničevale standarrde zaščite manjšin, ki jih vsebujejo kopenhagenski kriteriji Evropske unije in-konvencije Sveta Evrope. Berenyi je govoril splošno o problemih vseh evropskih narodnih in jezikovnih manjšin, vendar se je še posebej osredotočil na stanje maddar-ske manjšine na Slovaškem, ki šteje, kot je dejal, EVROPSKI PARLAMENT Voditelj Madžarov na Slovaškem opozoril na slabšanje stanja polmilijonske madžarske manjšine Bojan Brezigar ške in opozoril, da sta Beneška komisija Sveta Evrope in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi sprejeli 40 priporočil Slovaški, ki ji slovaške oblasti niso ušpštevale, ker je pač šlo samo za priporočila. Problemi pa terjajo skupen nastop mednarodnih organizacij glede zaščite narodnih manjšin. Kar zadeva odnose z matično državo je sodelovanje bistvenega pomena, saj imajo matične države dolžnost, da izvajajo svoje aktivnosti v korist manjšin. Madžarska vlada omogoča Madžarom, ki živijo izven Madžarske, da prejmejo madžarsko državljanstvo, medtem ko je Slovaška prepovedala dvojno državljanstvo in glede tega vprašanja je prišlo do naraščanja nezaupanja med slovaško večino in madžarsko manjšino. Berenyi je poudaril, da gre tudi v tem primeru za evropsko vprašanje, ker se dejansko dogaja, da Madžari izgubljajo svoje državljanstvo oziroma da Slovaška izgublja državljane, ki pripadajo drugim narodnostim. Kritičen je bil tudi zaradi neizpolnjevanja kopenha-genskih kriterijev, ki so bili eno redkih načelnih pogojev za zaščito narodnih manjšin; do neizpolnjevanja prihaja še zlasti po sprejemu Liz-bonske pogodbe. Poleg tega na Slovaškem narašča napetost, če ne celo sovraštvo, kar seveda onemogoča vzpostavljanje dobrih medsebojnih odnosov. Predstavnik madžarske manjšine je ocenil, da bi morala madžarski parlament in Evropski parlament do tega vprašanja zavzeti stališče. Posegu predstavnika maddarske manjšine je sledilo več vprašanj in ocen. Poslanka madžarske stranke na Slovaškem Edit Bauer je opozorila, da se Evropska komisija izogiba obravnavanju tega vprašanja z utemeljitvijo, da sodijo manjšinska vprašanja v pristojnost posameznih držav članic in zato Slovaška »dejansko vsak mesec ponižuje madžarsko manjpšino z novimi ukrepi«. Berenyi je odgovoril, da je dvojno državljanstvo evropsko vprašanje in da je nedopustno, da se EU ne odziva na stališča, ki onemogočajo dvojno državljanstvo. »EU ne more pasivno spremljati tega dogajanja, to je shizofreno stanje,« je dejal. Dejstvo, da EU to prenaša, postavlja pod vprašanj njeno vlog, je ocenil Berenyi, ki je še opozoril, da države utemeljujejo svoja negativna stališča s sklicevanjem na druge države, kar jim je v pretvezo, da ne storijo ničesar. Ob vsem tem pa število pripadnikov madžarske manjšine upada, kar je ne-spre4jemljivo in kar jasno kaže na potrebo po ustreznih ukrepih. Opozoril pa je tudi na stop- Na slikah: pod naslovom Joszef Berenyi in predsednca delovne skupine za manjšine Kinga Gal; desno zgoraj Francois Hollande; desno spodaj Dom Poljakov v litovski prestolnici Vilniusu. približno pol milijona ljudi. Spregovoril je še zlasti o spornem slovaškem zakonu o jeziku, o vlogi matične države in o vprašanju dvojnega državljanstva, pa tudi o zaskrbljenosti glede skorajšnjega popisa prebivalstva na Slovaškem in o nu-junosti prizadevanj za vzpostavitev večjega zaupanja med Slovaki in Madžari na dvojezičnedm ozemlju slovaške države. Voditelj madžarske stranke na Slovaškem je o teh vprašanjih govoril prejšnji teden na zasedanju delovne skupine za manjšine v Evropskem parlamentu; uvodoma je poudaril, da sta bila v 90. letih Svet Evrope in Organizacija za varnost in so-delocvanje v Evropi OVSE »polna energije«, kadarkoli je šlo za vprašanje človekovih pravic in pravic manjšin; slednje so temeljuile na Okvirni konvenciji za zaščito narodnih manjšin in na Evropski listini za manjšinske ali regionalne jezike. Po širitvi Evropske unije pa je zavzetost za obe omenjeni konvenciji znatno upadla. Obe konvenciji Sveta Evrope namreč delujeta samo s priporočili in sedaj opažamo, da telesa, ki so postavljena za nadzor nad izvajanjem teh listin dejansko izgubljajo svojo avtoriteto in države te dokumente zanemarjajo. Ko pa pride do kritik, o njih skorajda ni nobene razprave. Berenyi je opozoril, da bi to za Evropsko unijo v prihodnje lahko predstavljalo resen problem, ker je buila vloga obeh konvencij Sveta Evrope tako zelo razvrednotena. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je pred kratkim sprejela poziv za povečanje pristojnosti Sveta Evrope in OVSE, obenem pa je pozvala vse države članice EU, naj vendar ratificirajo Evropsko listino o manjšinskih ali regionalnih jezikih. Berenyi se je nato vrnil k vpradanju Slova- njevanje sovražnega govora proti Madžarom; medtem ko na Slovaškem obsojajo sovražni govor proti drugim manjšinam, dopuščajo so-vradno govor proti pripadnikom madžarske manjšine. Francoski poslanec Francois Alfonsi, sicer znan manjdšinski aktivist s Korzike, je mocenil, da zadeva vprašanje dvojnega državljanstva temeljne človekove pravice, nemški poslanec Bernd Posselt pa je dejal, da država, ki dela krivico svojim manjšinam, de4jansko dela krivica sama sebi. Sicer pa je na istem zasedanju delovns ekuOpine za manjšine sekretar skupščine Švedov na Finskem Markus Osterlund spregovoril o švedsko govorečih prebivalcih Finske. Njihovo stanje je bilo v preteklosti dobro in so ga marsikje predstavljali kot zgled, sedaj pa je to stanje znatno šibkejše. Osterlund je predstavil Akcijski načrt za dvojezično Finsko, ki ga je sestavila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil nekdanji finski predsednik, sicer Nobelov nagrajenec za mir Martti Ahtisaari. Med glavnimi nameni tega dokumenta je zagotoviti švedskemu jeziku »državljansko pravico« na Finskem, objkasniti prednosti dvojezi-čnosti in dokazati, da jezik na samo sredstvo medsebojnega komuniciranja, ampak tudi jedro človekove identitete. Zasedfanje je sklenila predsednica Konga Gal, ki je ugotovila, da je potreben skupni akcijski načrt, ki bi povezal politike in nevladne organizacije in bi vseboval strategijo, s kateri bi spremenili negativni odnos do manjšin ter prepričali države in Evropsko unijo, naj zaščitijo jezikovne in narodne manjšine. pour lo i-rance Hollande: Francija bo ratificirala listino Dogodek je bil zelo nenavaden, saj je daleč izstopal iz rutine in iz dokaj strogega protokola Sveta Evrope; med zasedanji parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki se sestaja štirikrat letno, namreč običajno ne prihaja do obiskov, če pa že, gre za vidne predstavnike držav članic oziroma njihovih vlad. Dej-stvao, da so med zadnjim zasedanjem sprejeli človeka, ki je samo kandidat za kandidata na volitvah predsednika francoske republike, je torej vsekakor dogodek, ki ga je vredno zabeležiti. François Hollande je trenutno najverjetnejši kandidat francoske socialistične stranke na predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje leto; med obiskom v Strasbourgu, kjer je prav v tistih dneh potekalo zasedanje parlamentarne skupščine Sveta Evrope, je Hollande poleg Evropskega parlamenta obiskal tudi Svet Evrope, kjer ga je na polurni pogovor sprejel generalni sekretar Thorbjorn Jagland. Na srečanju se je Hollande obvezal, da bo, če bo izvoljen, izpolnil vse obveznosti Francije v zvezi s Svetom Evrope. Med temi je izrecno omenil nekatere. Gre tako za vprašanje za-porov,v katerih je stanje nevzdržno, kar je privedlo do vrste obsodb Francije pred evropskim sodiščem za človekove pravice. »Vidim, da je Sarkozy napovedal načrt za gradnjo novih zaporov z namenom, da zagotovi dodatnih 30.000 mest. Upam,m da bo člo za dostojne namestitve in da bodo poleg novih zaporov tudi obnovili že obstoječe,« je dejal in poudaril, da bo zelo pozorno spremljal razvoj dogajanj in skrbel, da bodo spoštovane vse odločitve evropskega sodišča. Zelo pomembno pa je dejstvo, da je Hollande med svojimi obvezami napovedal tudi francosko ratifikacijo Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike. To pa bo mogoče samo s spremembo ustave, kajti prav ustacvno sodišče je doslej onemogočalo ratifikacijo listine, ki jo je Francija že pred leti podpisala. Hollande se je zato obvezal, da bo v primeru izvolitve sprožil ustrezno razpravo v parlamentu, »ne zato, da bi ošibili francoski jezik, ampak za zaščito vseh regionalnih jezikov v Franciji.« Novo žarišče napetosti zaradi manjšinske zaščite, tokrat ob Baltskem morju: predsednik poljske vlade Donald Tusk je poletel v Litvo, potem ko je 60.000 pripadnikov poljske manjšine v Litvi (vseh Poljakov v tej državi je približno 280 tisoč) podpisalo peticijo v zvezi z litovsko šolsko reformo, ki jo ocenjujejo za diskriminatorno. Ta reforma omejuje število predmetov, ki naj bi jih v manjšinskih šolah poučevali v poljskem jeziku in teži k nekakšni nacionalni standardizaciji litovščine kot edinega uradnega jezika; v poljskih šolagh v Litvi so zato začeli s stavko, ki pa so jo prekinili v pričakovanju, da državi dosežeta sporazum o tem vprašanju. Tusk se je v Litvi dogovoril, da državi ustanovita mešano komisijo, ki bo preučila stanje in poiskala ustrezne rešitve, ne samo na področju šolstva, ampak tudi glede na druga vprašanja, vštevši z odškodnino za poljsko premoženje, ki ga je Sovjetska zveza zaplenila po koncu druge svetovne vojne in seveda s opravico za nameščanje dvojezičnih napisov. Ugledni poljski dnevnik Gazeta Wyborcza ob tem opozarja, da "mora Litva razumeti, da temeljne manjšinske pravice v Evropski uniji niso poljska izmišljoti- na, ampak morajo vse države spoštovati evropske standarde." Sicer pa je na zadevo opozorilo več kot 40 evropskih poslancev, ki je v Evropskem parlamentu vložilo v prašanje, v katerem opozarjajo, da se bo količina pouka v poljščina v litovskih šolah zmanjšala za več kot polovico, opozarjajo pa tudi, da v Litvi ni dovoljeno pisanje imen pripadnikov poljske man jšine v izvirni obliki in da je v uradnih aktih li-tovščina edini dovoljeni jezik, pri čemer so za kršitev predvidene globe. Dvojezične napise pa so prepovedali, in kršitelje dosledno kaznujejo, tudi na območjih, kjer je Poljakov več kot 80 odstotkov vsega prebivalstva. To je po mnenju podpisnikov v nasprotju z Lizbonsko pogodbo in zato komisijo sprašujejo, kako bo ukrepala. Litva omejuje ■ • v v • poljščino v / NEDELJSKE TEME Nedelja, 25. septembra 2011 19 Somrak človeka Vseslovensko srečanje taboriščnic, političnih zapornic in ukradenih otrok v Portorožu Letošnje vseslovensko srečanje taboriščnic, političnih zapornic in ukradenih otrok od 9. do 12. septembra v Portorožu je bilo prvega dne namenjeno obisku izjemne razstave »Sijajni Pop« v mogočni neoklasi-cistični palači Trevisini v Piranu, kjer nas je pozdravila podžupanja piranske občine Tončka Senčar, ki je tudi sama kot izgnanka preživela štiri leta v nemškem taborišču. Mladi Pirančani so častitljivim gospem zaigrali in zapeli »Himno izgnancev« in jih razveselili s predvajanjem duhovitega reklamnega spota o Portorožu. Osrednja proslava je 11. septembra privabila v kongresni center Hotela Slovenija v Portorožu izredno veliko udeležencev. S svojo prisotnostjo so se, tudi ob pozdravih občinskih oblasti in borčevskih organizacij, želeli zahvaliti prisotnim petdesetim preživelim taboriščnicam in zapornicam za njihov neprecenljiv delež v boju za svobodo. Preko video posnetka jih je počastil tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, zadržan v tujini. Ministrica za obrambo Republike Slovenije dr. Ljubica Jelušič se je z izbranimi besedami poklonila prisotnim go-spem, ki so v najtežjih časih ponižanja in razč-lovečenja s svojim zgledom ohranile ljubezen do sočloveka in domovine. Kulturni program sta obogatila odličen orkester Slovenske vojske, ki je spremljal tudi tenorja Anžeta Černača pri izvajanju najlepših partizanskih samospevov »Bosa pojdiva dekle obsorej« in »Samo en cvet, en češnjev cvet«, in Tržaški partizanski pevski zbor. Tokrat so tržaški pevci pod taktirko Pije Čah presenetili s programom mednarodnih uporniških pesmi in bili nagrajeni z bučnim aplavzom. Globoko občutena proslava se je razumljivo zaključila z »Vstajenjem Primorske«. Na letošnje portoroško srečanje sem se peljala z avtobusom iz Nove Gorice, ki je med potjo pobiral še maloštevilne udeleženke, tako kot jih je pred več kot štiridesetimi leti posebni slovenski vlak pobiral vse od Maribora, preko Celja, Ljubljane in Sežane na prvo povojno srečanje na istrsko oba- Koncentracijsko taborišče Birkenau - Auschwitz II (nad naslovom), ob taboriščnem obzidju Ravensbrücka skupni grobovi po nacionalni pripadnosti (levo), 90-letna Bojana Pavšič Mertl Zajko (zgoraj) foto d.m. lo. Spominjam se, kako so na sežanski železniški postaji primorske tovarišice veselo in glasno, čisto po primorsko, s petjem pozdravile sotr-pinke in povsem napolnile počitniški vlak. Oktobra 1941 je nedaleč od Auschwitza I v bližnji vasi Brzezinka (Brezov gaj, nemško Birkenau) zraslo zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz II oziroma Birkenau. Tu je nastal največji uničevalni kompleks, kjer je življenje izgubilo najmanj milijon ljudi, največ Judov. Prvi transport iz Jugoslavije je prispel 28. septembra 1941 z 22 Slovenci, pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja s Prevalj in Gorenjske. Največji transport iz Slovenije je prispel avgusta 1942 iz Celja, istočasno so nacisti deporti-rali več kot tisoč slovenskih otrok. Leta 1944 so v mešanih transportih v skupinah po sto in več pripeljali največ političnih zapornikov iz Primorske. Primorskih Slovenk iz tržaških in goriških zaporov je bilo 600, kar pričajo nemški dokumenti, ki jih hrani poljski Nacionalni muzej v Oswiecimu. Po nepopolnih podatkih je bilo v Auschwitzu II 2342 slovenskih političnih zapornikov, od katerih jih 1331 »lagerja« ni preživelo. Ob enem izmed jezer blizu pokrajine Mecklenburg, severno od Berlina, blizu mesta Fürstenberg, je leta 1938 nastalo žensko taborišče Ravensbrück, najprej za nemške kriminalke in politične jetnice, med vojno pa je vanj prihajalo čedalje več političnih internirank iz okupiranih dežel. Do konca aprila 1945, ko so »lager« evakuirali, je šlo skozenj 132.000 žensk in nekaj sto otrok, okrog 92.000 se jih ni nikoli vrnilo domov. Pomorili so jih lakota, mraz, nečloveško ravnanje, prenaporno delo, bolezni in zločinski medicinski poskusi. Auschwitz ... Ravensbrück Oba je žal »okusila« tudi 90-letna Bojana Pavšič Mertl Zajko iz Kromberka, ki je 25. junija 1944 doživela »Sodni dan«, kakor ga je v svojem dnevniku zabeležil kromberški župnik skladatelj Vinko Vodopivec. »Sodni dan! Ob 4.45 k Sv. Trojici, tam do 11.30. Odpeljali 150 ljudi, od tega 22 deklet.« Bile so cvet kromberške fare! Mnoge sem poznala, saj je bila moja mama Kromberčanka in zato smo bili v družini ob tem dogodku zelo prizadeti. Usoda se je še posebej hudo poigrala s Pavšičevo Bojano. Ponovno sva se srečali v Portorožu in ugotavljali, kako hitijo leta, desetletja. Gospa Bojana je povedala: »Nas je vedno manj, mnoge taboriščnice nerade obiskujejo "lagerje"! Zame pa sta taborišči Auschwitz in Ravensbrück druga domovina; nikoli ne bom pozabila, kar sem tam doživela, kar se mi je vtisnilo v žalosten spomin.« Družina Pavšič je izgubila očeta Rafaela v Dachauu, sin Vojko je padel kot borec sabotažne skupine, prav tako zet Joseph Mertl, ki se je kot nemški vojak pridružil partizanom. Bojana in Joseph, doma iz Merana, sta se cerkveno poročila spomladi 1944 v kromberški cerkvi, kjer je poročni obred opravil Vinko Vodopivec. Pred prihodom sovjetske vojske so Nemci 17. januarja 1945 evakuirali iz Auschwitza na deset tisoče jetnikov. Po 70 kilometrov dolgi »Cesti smrti« so jih na odprtih živinskih vagonih odpeljali v druga taborišča. Ženskam je bil namenjen Ravensbruck; Bojana je bila visoko noseča; potovanje v nečloveških pogojih je bilo usodno za fantka, ki ga je rodila v Ravens-brucku. Sin Bojane in Josepha je umrl še dojenček, star dvanajst dni. O smrti moža je izvedela šele ob vrnitvi v Gorico julija 1945. Žalostno je zaključila najin pogovor: »Predolgo je trajalo, da so nas spoznali. Ob vrnitvi so nas sprejemali s težavo, kot da smo odpad, da nismo normalni.« Ob največjih uničevalnih taboriščih so SS-ovci predvsem za potrebe oboroževalne industrije ustanavljali manjša podružnična delovna taborišča. Eno takšnih je bilo mladinsko taborišče Uckermark, oddaljeno pol ure peš hoje od Ravensbrucka. Prof. dr. Stanka Krajnc Simone-ti je postala štev. 798! Komaj 16-letna deklica je doživela vse groze prevzgoje, ki je bila namenjena izbrani »težko vzgojljivi« mladini na podlagi doktrine koncentracijskih taborišč. To pomeni: stradati, prezebati, blazno garati, nič govoriti in poniževati. »Celo življenje me spremlja ta moj lager zato, ker so ga Nemci hoteli prikriti,« odpira bolečo rano gospa Stanka, saj se šele zadnja tri leta na njegovem terenu odvijajo proslave, ki jih organizirajo mlade nemške feministke ob slovenski pomoči. Letos je mnogim mladim, pred improviziranim spomenikom, spregovorila tudi nekdanja mariborska srednješolka. V tretjem razredu obvezne nemške gimnazije v Mariboru se je kot hčerka zavedne slovenske družine vključila v mladinsko organizacijo za zbiranje pomoči; delovali so v trojkah, prišlo je do izdaje. Dne 30. januarja 1944 so gestapovci zaprli 30 mladih Štajercev v mariborske zapore in po dveh mesecih so Stanko z drugimi političnimi jetniki poslali v Nemčijo. V Ravensbruck je prišla šele 20. aprila 1944. Ko je uprava »lagerja« sklenila januarja 1945 izprazniti barake, je zadržala Slovenke, da bi jih uporabila kot ščit proti Sovjetski armadi. Polna nevarnosti je bila tudi dolga pot proti domu za mlada dekleta in Stanka je starše objela šele septembra 1945. Ob pomembnih proslavah, obletnicah osvoboditve Ravensbrucka se srečujejo tudi članice Mednarodnega komiteja Ravensbruck (Comite International Ravensbruck), v katerem je bila letos, kot delegatka za Slovenijo, izvoljena za eno izmed treh podpredsednic časnikar-ka in publicistka Rapa Šuklje, tudi sama zaprta v Ravensbrucku. Skrb posvečajo predvsem ohranitvi in smiselni ureditvi nekdanjih taborišč in vsega, kar spominja nanje. Gospa Šuklje je poudarila, da je aktivnost komiteja usmerjena predvsem proti vsem poizkusom obnovitve fašizma in nacizma, k ozaveščanju mladine, da ne bi zapadla tovrstni propagandi. Temu služijo razni nacionalni shodi, obiski šol in univerz predvsem s predavanji preživelih. Zelo dragoceni so množični obiski koncentracijskih taborišč šolske mladine, kar Francozi in Italijani uspešno uresničujejo že nekaj let. Mednarodni komite Ravensbruck živi pod parolo »Nikoli več vojne, nikoli več fašizma«, besede, ki so jih izrekle ženske, ki so bile deportirane v Ravensbruck, ko so 20. aprila 1945 zapuščale ta kraj in njegove podružnice. Dorica Makuc Udeleženke letošnjega srečanja v Portorožu z novogoriškega območja (zgoraj); prva skupina Kromberčanov z župnikom Vinkom Vodopivcem ob vrnitvi iz taborišč in zaporov leta 1945 (spodaj) fotod.m. glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst FULVIJO JURINČIČ - Trikrat harmonikar Docent in organizator je sprejel vodstvo harmonikarskega orkestra Synthesis 4 Fulvijo Jurinčič je posebno dejaven član Glasbene matice, s katero sodeluje kot pedagog, koordinator harmonikarskega tekmovanja Fisa...armonie, urednik spletne strani šole in kot nov dirigent harmonikarskega orkestra Synthesis 4. Po odstopu Claudia Furlana je Giorgio Guštinčič nasledil Jurinčiča na predsedniškem mestu, slednji pa je prevzel taktirko skupine, ki je odločno zaznamovala zgodovino tržaške ustanove v zadnjem tridesetletju: Ko igraš instrument-orkester imaš vso odgovornost za rezultat. V tem orkestru sem vedno igral z velikim veseljem in vloga preprostega člana mi je ustrezala, po drugi strani pa sem ravno iz spoštovanja do te »inštitucije« čutil, da moram sprejeti vabilo dolgoletnega dirigenta Claudia Furlana. Biti naslednik edinega dirigenta tega tridesetletnega orkestra je vznemirljivo, hkrati pa sem izjemno ponosen, saj njegova izbira predstavlja zame veliko priznanje. Zamenjava dirigenta je vedno delikaten trenutek, pri skupini pa sem v tem prvem mesecu dela našel spodbudno podporo. Vodil jo bom z zavestjo prehojene poti, saj sem tudi edini ustanovitelj Synthesisa, ki še sodeluje s tem orkestrom. Kako naj bi novo vodstvo vplivalo na podobo in delovanje orkestra? Želel bi poiskati nekaj novega na programskem področju, kar ni enostavno, saj smo v vseh teh letih obravnavali in preigrali ogromno literature. Izvirnih skladb za harmonikarske orkestre pa ni veliko, zato sem celo poletje prirejal partiture za obogatitev našega repertoarja. Zanimajo me na primer transkripcije iz klasičnega repertoarja, ki je neskončni vir glasbenih spodbud z delom na barvi in zvoku, kar se odraža v programih mnogih harmonikarskih orkestrov na mednarodnih tekmovanjih. Izvajanje takih, prepoznavnih mojstrovin je tudi način, da dobimo tesnejši stik s širšim občinstvom. Bo delovanje projektnega značaja? Synthesis 4 je orkester z redno dejavnostjo. Vsebinsko bomo delali po projektih, s točno določenimi cilji. Mislim na primer na božični nastop ali na sodelovanje z mešanim zborom Gallus. Naš največji problem je pomanjkanje novih članov, da bi okrepili dvanaj-stčlansko skupino. Odprtih rok bomo sprejeli vse zainteresirane od 16. leta dalje. Vaje potekajo dvakrat/trikrat mesečno v Briščikih. Sobotna srečanja niso tako pogosta, a so zelo intenzivna, kar ne obremenjuje pretirano iz časovnega vidika, a omogoča doseganje zastavljenih ciljev. Ob dirigiranju se s harmoniko ukvarjate tudi kot pedagog. Harmoniko poučujem na Opčinah v prostorih prenovljenega sedeža Sklada M. Čuk in upam, da se bo v letošnjem šolskem letu povečalo zanimanje do študija harmonike tudi na podružnici v Nabrežini. Krog vsestranskih dejavnosti se zaključi s koordinacijo tekmovanja Fi-sa...armonie. Kdaj in kako bo potekala letošnja izvedba? Mednarodno tekmovanje se bo odvijalo 1. in 2. oktobra v Prosvetnem domu na Opčinah. Letos bo tekmovalo 20 solistov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Litve in po nekajletni odsotnosti tudi iz Italije. Zal ne bomo imeli kategorije za orkestre in niti komornih skupin. Mislim, da je na udeležbo vplivalo dejstvo, da bomo za razliko od drugih let imeli komaj enotedenski razmah s prestižnim tekmovanjem v Castelfidardu. Letos ne bomo imeli koncertnih večerov, saj so finančne zmogljivosti precej skromne. Tekmovanje podpira poleg Glasbene matice in orkestra Synthesis 4 Zadružna kraška banka, ki nam je bila vedno ob strani, sloviti izdelovalci harmonik pa naj bi potrdili svojo vsakoletno podporo. St. 15 S flavto na Opčine... Po nekajletnem premoru bo pouk flavte ponovno zaživel na openski podružnici Glasbene matice. Kljunaste in prečne flavte bodo v letošnjem šolskem letu zaigrale ob torkih in petkih v učilnicah Prosvetnega doma. Individualne lekcije bodo zaupane izkušnji prof. Erike Slama. NAPOVEDNIK TRST V soboto, 1. in v nedeljo, 2. oktobra v Prosvetnem domu na Opčinah 9. Mednarodno harmonikarsko tekmovanje Fisa...armonie GORICA V soboto, 1. oktobra ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici XIII Fotosrečanje Fotoklub Skupina 75 - sodelujejo učenci goriške Gm V petek, 7. oktobra ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici Otvoritev šolskega leta Slov.I.K.- sodelujejo učenci goriške Gm Urri glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it Novo! Presenetljive, brezčasne strune citre Učenci Glasbene matice imajo na voljo pouk vseh najbolj razširjenih glasbil, z letošnjim šolskim letom pa naj bi se paleta učnih predmetov širila z uvedbo citrarske šole. Ko bi globlje spoznali glasbilo, ki ga najbolj pogosto povezujemo izključno z ljudsko tradicijo, bi nas presenetilo zaradi večstranske uporabe, ki sega od resne glasbe do jaz-za. V to je prepričana profesorica Kornelija Lovko, ki trenutno poučuje na glasbeni šoli v Logatcu, a bo v primeru dovoljšnega zanimanja, z veseljem širila poznanje tega sugestivnega instrumenta. Citre so strunsko glasbilo, pri katerem so strune napete vzporedno preko rezonančne škatle. Razširjene so v Skandinaviji in srednji Evropi in vse do daljnega Vzhoda. Po povojnem zatonu, so ci- tre v zadnjih letih doživele prerod in so postale redni učni predmet v številnih slovenskih glasbenih šolah. Prof. Lovko je pianistka in docentka nauka o glasbi, ki je pristopila k študiju citer po diplomi iz klavirja v Mariboru, ko so se v šolskem okolju začeli pojavljati prvi usposobljeni docenti. Po študiju s Plahutnikom se je izpopolnjevala na mnogih strokovnih srečanjih in tečajih in se je nato posvetila izključno poučevanju citer. Za začetek študija tega glasbila je najbolj primerna osnovnošolska doba, ko so otroci bolj dovzetni, v še premalo poznano glasbeno razsežnost citer pa so vabljeni tudi odrasli, ki bi želeli slediti lekcijam dvakrat tedensko na sedežu tržaške Glasbene matice. Z Daljnega vzhoda, otrokom v veselje -metoda Suzuki za harfo Suzuki je ime uveljavljene pedagoške metode, ki uvaja najmlajše v študij glasbe. Har-fistka Tatiana Donis je strokovno usposobljena pedagoginja (edina v naši deželi na področju harfe), ki bo od letošnjega šolskega leta pospremila otroke v svet harfe s pomočjo tega učnega pristopa, ki se nekoliko razlikuje od bolj »tradicionalnega«: Metoda Suzuki je namenjena otrokom od 4. do 7. leta starosti, ki jih zaznamuje "zrcalni spomin", kar pomeni, da se učijo s posnemanjem, pri tem pa ne zanemarjajo lastne individualnosti. Aktivna prisotnost staršev je bistvenega pomena pri tej metodi, ker imajo pomembno vlogo, da otroku sledijo pri domačih vajah. Na lekcijah bomo uporabili primerne, manjše keltske harfe, ki so izdelane "po meri otroka". Kateri so koristni učinki? Otroci, ki so začeli z metodo Suzuki imajo prednost, da so se igraje naučili osnov instrumenta, zato kasneje, lažje pristopijo k "tradicionalnemu" študiju. Lekcije potekajo individualno in skupinsko, da bi maksimalno spodbujale miselne in vzgojnoizobraže-valne procese. Kaj vas je najbolj pritegnilo pri poglabljanju te pedagoške metode? Po petnajstletni pedagoški poti sem čutila potrebo po širitvi svojih obzorij z upoštevanjem novega področja. Do določenega trenutka se nisem namreč ukvarjala z najmlajšimi, ker sta za to dobo potrebni specifična izobrazba in učinkovita metoda. Prof. Bosio, ki je edina evropska docentka za Suzuki meto- do na področju harfe, je na osnovi dolgoletne izkušnje na torinskem konservatoriju našla pravo, srednjo pot med metodo Suzuki in "evropskimi" metodologijami. To me je še dodatno spodbudilo k izpopolnjevanju. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 25. septembra 2011 21 SEJMI - V Vidmu slovesno odprli 58. izvedbo sejma Casa Moderna Na sejmišču prevladuje zaupanje v gospodarski zagon Znane domače in tuje blagovne znamke ponuja več kot 500 razstavljalcev VIDEM - Na videmskem sejmišču so včeraj odprli 58. sejem Casa Moderna, največji razstavni dogodek v Furlaniji-Julijski krajini in širši regiji, ki je posvečen domu, njegovi opremi in sodobni zidavi. V zadnjih letih na sejmu vidno raste ponudba okolju prijaznega načina bivanja in zidave, s posebno pozornostjo za energijsko varčne in tehnološko napredne rešitve. Pozdravom institucionalnih predstavnikov in sponsorjev (Občina in Pokrajina Videm, Občina Martignacco, banka Cassa di Risparmio FVG, podjetje Am-ga in zavarovalnica Allianz) je na slovesnem odprtju sejma sledila uvodna okrogla miza o »bivanjskem prostoru v razvoju«, na kateri so sodelovali predsednica sejemske družbe Udine Gorizia Fiere Luisa De Marco, predsednik videmske trgovinske zbornice Giovanni Da Pozzo, rektori-ca videmske univerze Cristiana Compa-gno in predsednik strokovnega združenja FederLegno-Arredo Roberto Snaidero. Razpravo je vodil in usmerjal Fabio Turc-hini, docent na fakulteti za arhitekturo na milanski politehniki. Letošnja izvedba sejma, enega najbolj obiskanih v Furlaniji-Julijski krajini, se ponaša z nekaterimi rekordnimi številkami, kar po svoje izraža žilavost in odzivnost na negativne učinke gospodarske krize. Na sejmu, ki bo trajal do vključno 3. oktobra, se predstavlja približno petsto razstavljalcev, spremlja pa ga bogata ponudba posvetov, strokovnih srečanj in demonstracij. Sejem zaseda ves razpoložljiv prostor razstavišča, tako pokriti del kot na odprtem, kjer se razstava razvija v naravnem kontekstu parka Cormor. Zeleni okvir se odlično ujema s sejemsko sekcijo »green«, posvečeno okolju prijaznemu bivanju prihodnosti. Tudi letos je t.i. biološki hiši posvečen ves paviljon št. 7, v katerem bodo obiskovalci našli panoramo najnovejše ponudbe o biogradnji in bioar-hitekturi z alternativnimi in inovativnimi sistemi projektiranja, materiali, tehnikami in proizvodi v znamenju okolju prijaznega načina bivanja, ponovne uporabe materialov in varčevanja z energijo. Med zanimivostmi naj omenimo, da bo 1. oktobra na sejmu kot častni gost vi-demske trgovinske zbornice znani umetnostni kritik in novinar Philippe Daverio, ki bo pod pokroviteljstvom Friuli Future Foruma in Ciboduemilaventi v paviljonu št. 9 razpravljal z razstavljalci in obiskovalci o svojih pogledih na dizajn in vino. Ogled sejma je možen od ponedeljka do petka od 15.00-21.00, v soboto in nedeljo pa od 10.00-21.00; vstopnina 8 evrov. Detajl z razstave na sejmu Casa Moderna, ki so ga odprli včeraj v Vidmu Slovensko šolstvo v FJK jutri na Radiu Slovenija LJUBLJANA - Le nekaj dni po začetku novega šolskega leta v italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, Goriškem in v dvojezični šoli v Špetru, bo tej temi namenjena jutrišnja oddaja Prvega programa Radia Slovenija Studio ob 17.00. V pogovoru z gosti, senatorko Tamaro Blažina, deželnim ministrom za šolstvom Robertom Molinarom, pedagoško svetovalko slovenskega Zavoda za šolstvo Andrejo Duhovnik Antoni, z ravnateljicami Nadjo Klanjšček, Fiorello Benčič, Mileno Padovan in predstavnikom dvojezične šole v Špetru, bo novinarka Mirjam Mu-ženič razgrnila številna aktualna vprašanja vpisa, prostorskih in kadrovskih razmer, upravnega združevanja šol, pomoči matične Slovenije in množičnega vpisovanja otrok iz italijanskih družin in družin drugih narodnosti. V ospredju pogovora bodo aktualna vprašanja špetrskega vrtca, osnovne in nižje srednje šole ter obeti za njihovo ponovno združitev pod skupno streho. Vabljeni k poslušanju v ponedeljek, 26. septembra ob 17. uri, prav na dan desetega evropskega dne jezikov. JUŽNA TIROLSKA - Imenovanje Muser za krmilom bocenske škofije BOČEN - Po treh letih bo škofija Bocen-Briksen dobila novega škofa. Nasledil bo Wilhelma Eggerja in Karla Golserja. Vodenje škofije bo prevzel Ivo Muser (na sliki), ki je doslej vodil stolni kapitelj v Briksnu. Muser je rojen 22. februarja 1962 v Brunecku, kjer se je tudi izšolal. Teološko fakulteto je doštudiral na Univerzi v Innsbrucku. V duhovnika je bil posvečen 28. junija 1987 v Briksnu, nakar je študij nadaljeval v Rimu in doktoriral iz dogmatične teologije na Gre-gorijanski univerzi. Bil je župnijski vikar v Toblachu (1987-1989), nato tajnik škofa Eggerja (1989-1991), docent teologije v Briksnu, rektor tamkajšnjega semenišča, od leta 2005 pa še dekan stolnega kapitlja. Med drugim je bil zadolžen za izobraževanje permanentnih diakonov v nemškem in ladinskem jeziku. V škofa bo posvečen 9. oktobra. Vest je zanimiva tudi za nas, in to zaradi vsaj dveh razlogov. Slovenci smo bili z verskim (in fevdalnim) središčem v Briksnu kar dolgo povezani. Brik-senski škofje so bili namreč lastniki zemljišč na Slovenskem, zlasti na Gorenjskem in Koroškem. Zanimiva in po svoje pomembna pa je tudi izbira Mu-serja. Izhaja namreč iz družine, ki je doma v kraju Timau - Tischlbong v Karniji, kjer živi številčno sicer majhna, a trdno zakoreninjena nemško govoreča skupnost, ki izvira iz sosednje Koroške. Novi škof izhaja torej iz manjšinske skupnosti, deloval pa bo v večjezičnem okolju na Južnem Tirolskem. (vk) BILČOVS - Skupna pobuda Kraški gostinci jutri na Koroškem CELOVEC - Gostinci, proizvajalci in turistični subjekti z obeh strani Krasa prirejajo skupni promocijski dogodek »kraški večer« v gostilni OGRIS v Bilčovsu (Lud-mannsdorf) na Avstrijskem Koroškem. Srečanje bo jutri s pričetkom ob 19.00 uri. Pobudnik srečanja je Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, ki vabi koroške rojake, medije in turistične operaterje na enogastronomski dogodek, ki poteka že četrto leto, v sodelovanju z Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije JAPTI in slovenskim ministrstvom za gospodarstvo. Predstavitev letos prvič skupno pripravljata Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst in Območna obrtno-podje-tniška zbornica Sežana. Ta zajema območja posebnih in različnih okusov, kjer so enogastro-nomske značilnosti zanimiv turistični produkt. Na obeh straneh Krasa je kulinarika eden od pomembnih stebrov turistične po- nudbe, turizem pa naj bi v naslednjih letih postal pomemben del gospodarstva. Predstavili se bodo tudi turistični subjekti, ki predstavljajo pomembno vlogo razvoja turistične destinacije. Letošnji bogat kraški jedilnik, ki ga soustvarjajo gostilne Guštin, Križman in Sardoč s Trsta in Kraljestvo pršuta, Okrepčevalnica Ruj in Pri Križmanu s Sežane, bodo dopolnili ugledni vinarji z obeh strani in tudi proizvajalci kakovostnih dobrot, od piva do testenin in konfetov... Ob pokušnji vseh dobrot, ki jih bodo skupaj pripravili gostinci in ostali ponudniki, bodo predstavljeni še letošnji jubilejni 10. Okusi Krasa 2011 in nov katalog Dobrote Krasa in Brkinov. Turistično ponudbo ob meji bodo promovirali predstavniki Parka Škocjanske jame, Kobilarne Lipica, Botaničnega vrta Carsiana, Velike jame pri Briščikih (Grotta Gigante - Riesengrotte) in Doberdobskega jezera in Krasa. TELEVIZIJA - Ob 20.50 v oddaji Lynx Nocoj koncert skupine Etnoploč in Vlada Kreslina TRST - Gledalci so nocoj ob 20.50 (po slovenskem TV dnevniku RAI) vabljeni k ogledu mesečnika Lynx, ki je rezultat tesnega sodelovanja med dvema televizijskima hišama, RAI in TV Slovenija, ter specifično štirimi programskimi enotami (slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria). Ob začetku nove sezone bo tokrat na sporedu koncert, predstavil pa se bo trio Etnoploč z gostom Vladom Kresli-nom. Koncert je bil posnet februarja v Kulturnem domu v Gorici, ob predstavitvi novega cd-ja skupine Across the border. Instrumentalni trio Etnoploč že desetletje deluje na čezmejnem teritoriju, ki se razteza med Trstom in Benečijo, od koder prihajajo in kjer ustvarjajo njegovi člani, sicer mednarodno uveljavljeni glasbeniki Aleksander Ipavec (harmonika), Piero Purini (saksofoni, duduk) in Matej Špacapan (trobenta, didgeridoo), ki svojo kilometrino že vrsto let nabira- jo tudi v drugih zasedbah in glasbenih projektih. Manj razumljivo polovico njihovega imena (»ploč«) sestavlja tržaški narečni izraz za lužo, ki v prenesenem pomenu označuje tudi mešanico, zmedo, v njihovem primeru torej fuzijo etno glasbe iz vseh vetrov. Po šestih letih Etnoploč izdaja svojo drugo zgoščenko »Across the border«, ki je dobila ime in svoj simbolni naboj po eni od devetih skladb iz pripravljenega izbora. Projekt je v celoti nastal na primorskih tleh: glasba je bila posneta v živo na treh koncertih v občini Repenta-bor, Tavagnaccu ter v Kosovelovem domu v Sežani. Zgoščenko, ki je nastala s pomočjo finančne podpore občin Tava-gnacco in Repentabor ter Folk Cluba Buttrio, avtorji posvečajo svojemu prijatelju Andrei Parodiju, žal že pokojnemu članu skupine Tazenda. Koncert skupine Etnoploč, na katerem je kot omenjeno sodeloval tudi priljubljeni Vlado Kreslin, bo v okviru oddaj Lynx v ponovitvi na sporedu tudi v četrtek, 29. septembra, ob isti uri. DEŽELA - Odbornica Seganti predstavila razveseljive podatke V FJK letos več turistov Največ obiskov zabeležili v kulturnih središčih: vila Manin +35% - V Trstu + 11%, v Gorici +15% TRST - Furlanija-Julijska krajina postaja med turisti vse bolj priljubljena. To potrjujejo tudi statistični podatki, ki jih je deželna odbornica za turizem Federica Seganti včeraj predstavila na tržaški Pomorski postaji. Nanašajo se na obdobje januar - avgust 2011 (avgustovski sicer niso dokončni, ampak le 96-odstotni), v primerjavi z lanskimi številkami pa kažejo tako na povečanje prihodov (+4,3%) kot tudi števila turistov, ki se v deželi ustavijo (+3,3%). Najboljše rezultate beležijo v mestih. Med tako imenovanimi »umetnostnimi biseri« (Čedad, Gumin, Spilimbergo itn.) pred-njači občina Codroipo oz. vila Manin. Tu se je v prvih osmih mesecih število obiskovalcev povečalo za kar 34,9% v primerjavi z lanskim letom, število tistih, ki so se v mestu ustavili, pa celo za 42,7%. Med glavnimi mesti štirih pokrajin so največjo rast zabeležili v Gorici (+15% oziroma +17,7%), sledijo Trst (+10,8% oz. +11,5%), Videm (+7,8% oz. +9,9%) in Pordenon (+5,6% oz. +2,1%). V absolutnem merilu so največjega obiska deželni obmorski počitniški kraji, kjer v prvih osmih mesecih niso beležili bistvenih premikov (+1,4% oz. +2,7%), junija pa skoraj neverjetnega, kar pomeni, da se je marketinški vložek Dežele FJK v nemško govorečih deželah očitno obrestoval. Junija, ko imajo v teh državah daljše počitnice, se je obisk povečal za kar 19% (oziroma +13,4%). Nekoliko slabše so se obnesla hribovita območja. Letošnja zima ni bila naklonjena smučarjem, večji obisk so zabeležili v poletnih mesecih, končni obračun pa je +1,9% obiskov, vendar pa je bilo za 0,7% manj postankov. Deželna odbornica FJK za turizem Federica Seganti 22 Nedelja, 25. septembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Stavka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx koncert Etnoploč; sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 Nan.: 7 vite 6.35 Aktualno: A ruota libera 7.00 7.55, 9.35 Risanke 7.25 Aktualno: Art Attack 8.55 Nan.: Rebelde Way 10.15 Aktualno: Ragazzi c'è Voyager! 10.30 Aktualno: A come avventura 11.00 19.00 Šport: Numero 1 11.30 Variete: Mezzo-giorno in famiglia (v. Amadeus) 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Talk show: Quelli che aspettano, sledi Quelli che il calci (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Rai sport Sta-dio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: Sorgente di vita ^ Rai Tre 6.00 Variete: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Film: Attanasio, cavallo vanesio (glasb., It., '53, r. C. Mastrocinque, i. R. Ras-cel, T. DeMola) 8.45 17.30 Aktualno: Tg3 Marcia della pace 10.0015.05 Kolesarstvo: Mondiali su strada 12.15 Dnevnik, deželni dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h (v. L. Annunziata) 15.00 Dnevnik L.I.S. 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Presadiretta 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Glasb.: Sostiene Bollani 0.50 Nočni dnevnik 1.00 Aktualno: TeleCamere Salute u Rete 4 6.15 Nan.: Angela's Eyes 6.55 Dnevnik 7.45 Aktualno: Superpartes 8.20 Dokumentarec 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Dok.: Donnav-ventura 14.40 Film: Danielle Steel - Porto sicuro (dram., ZDA, '07, r. B. Corcoran, i. M. Gilbert, B. Johnson) 16.40 Prometne informacije 16.50 Film: Hondo (western, ZDA, '66, r. L.H. Katzin, i. R. Taeger, K. Browne) 18.55 Dnevnik in vremenska na- poved 19.35 Nan.: Colombo 21.30 Nad.: Tempesta d'amore 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Aktualno: Easy driver 9.55 Sv. maša, Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.10 Šport: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: F1, VN Singapurja, prenos iz Singapurja 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Film: Il patrimonio di Annie (dram., ZDA, '05, r. M. Switzer, i. B. White, A. Davidson) 18.20 Kviz: Un minuto per vincere (v. Max Giusti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (F. Frizzi) 21.30 Nan.: Il segreto dell'acqua 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: 63° Prix Italia 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Ap-plausi 23.30 Film: Gloria (dram., ZDA, '99, r. S. Lumet, i. Sharon Stone, J. Northam) 1.30 Nočni dnevnik 1.50 Show: Auguri Loretta Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 9.10 Nan.: Finalmente soli 9.40 Film: Due can-didati per una poltrona (kom., ZDA, '04, r. D. Petrie, i. G. Hackman, R. Romano) 12.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Aktualno: Dome-nica cinque (v. F. Panicucci, C. Brachino) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Aktualno: People - La cronaca - Le storie 21.10 Film: Io, loro e Lara (kom., It., '09, r.-i. C. Verdone, i. L. Chiatti) 23.30 Film: I laurea-ti (kom., It., '96, r.-i. L. Pieraccioni, i. M.G. Cucinotta) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 Risanke 10.25 Nan.: Power Rangers Samurai 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Dragon Ball Z - I tre Super Saian (ris., Jap., '92, r. A. Toriya-ma) 15.00 Film: One Piece - Trappola mortale (ris., Jap., '03, r. K. Uda) 17.00 Film: Lanterna verde - Prima missione (ris., ZDA, '09, r. L. Montgomery) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Variete: Bau Boys 19.30 Film: Black Knight (kom., ZDA, '02, r. G. Junger, i. M. Lawrence) 21.25 Reportaža: Mistero (v. D. Bossari) ^ Tele 4 La 7 nan.: Smrkci 9.45 Ris. nan.: Žametek 10.15 Žogarija, oddaja o športu, zdravju in okolju 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Na zdravje! 14.30 Prvi in drugi 14.50 Alpe-Donava-Jadran 15.20 Dok. serija: Na vrtičku (pon.) 15.55 Dok. serija: Z Montyjem Donom po najlepših italijanskih vrtovih: Rim 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Vokalna skupina Plamen iz Toronta 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Lepo je deliti, dobrodelni koncert Rdečega križa Slovenije 21.40 Portret: Ob 100-letnici rojstva Dragotina Cvetka 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Ars 360 23.20 Mini serija: Obljuba 1.40 Dnevnik (pon.) 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.35 Infokanal Jr Slovenija 2 7.40 Skozi čas, sledi Globus 8.40 Kraji in običaji - odd. Tv Koper (pon.) 9.10 Izob.-svet. odd.: Turbulenca (pon.) 9.45 31. tekmovanje slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji: KD Pihalni orkester Ljubljana-Vič 10.25 Film: Kino Kekec 11.25 23.15 Gimnastika: Svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki, posnetek iz Montpelliera 13.00 16.00 Kolesarstvo: Svetovno prvenstvo, cestna vožnja - člani, vključitev v prenos iz Ko-benhavna 13.3017.00, 0.45 Formula 1: Velika nagrada Singapurja, prenos iz Singa-purja 17.15 Gimnastika: Svetovni pokal, prenos iz Maribora 20.00 Žrebanje lota 20.10 Nad.: South Riding 21.00 Žrebanje Super lota 21.10 Dok. feljton: Oblika z razlogom 21.40 Dok. odd.: Vrvohodec 3.20 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Kronika 8.05 21.30 Žarišče 10.40 Firma Tv (pon.) 13.10 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Na Tretjem 15.30 Aktualno 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa Koper 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Atualno: Lezioni di pittura 8.30 Šport: Hard Trek 9.00 Dok.: Italia magica 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Rotocalco ADNKronos 11.00 Šport: Body show 11.30 Šport: Super Sea 12.00 Dok. Le perle dell'Istria 12.30 Aktualno: Paesaggi di... vini 12.40 Dok.: Dolomiti DOC 13.00 Dok.: Agrisapori 13.30 Variete: Tractor Pulling 13.45 Aktualno: ...E oggi, tutti all'opera 13.50 Lirika: Il barbiere di Siviglia 15.50 Igra: Ufo di sera 17.30 Risanke 19.30 Dok.: Tethys - Le radici di una terra 20.00 Pagine e fotogrammi 20.20 Aktualno: Dai nostri archivi 21.00 Dnevnik - Estate 2011 21.20 Film: Boat trip - Cro-ciera per single (kom., r. N. Morth, i. R. Moore, V. Silvestedt) 23.00 Dnevnik -Estate 2011 23.20 Glasb.: Mille voci 21.35 Zgodovina ZDA 22.05 Vsedanes -Tv dnevnik 22.30 Koncert: Etnoploč 23.30 Alpe Jadran 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: m.o.d.a. 10.40 Dok.: La7 Doc 11.15 15.10 Motociklizem: WSBK di Imola 13.30 Show: G'Day 13.30 Dnevnik 14.05 16.50 Nan.: Cuore d'Africa 16.20 Šport: Paddock Show 17.55 Film: Pony Express (western, ZDA, '53, r. J. Hopper, i. C. Heston, R. Fleming) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Silverado (western, ZDA, '85, r. L. Kasdan, i. K. Costner, S. Glenn) 23.35 Dnevnik 0.10 Film: Who? L'uomo dai due volti (voh., V.B., '73, r. J. Gold, i. E. Gould, T. Howard) Jf* Slovenija 1 6.40 Kultura (pon.) 7.00 7.40, 9.35, 18.40 Risanke 7.30 Mojster Miha (ris.) 9.00 Ris. pop Pop TV 23.50 Film: Johnny Stecchino (It.) 2.05 24UR (pon.) 3.05 Nočna panorama Kanal A 8.00 Tv prodaja 8.15 Nan.: Merlinove pustolovščine 9.05 Nan.: Najstniške zdrahe 9.30 Film: Mesto v plamenih (ZDA) 11.00 ŠKL, mladinska odd. 12.00 Hum. nan.: Družina za umret 12.30 Hum. nan.: Dokler naju smrt ne loči 13.30 Nan.: Peklenski teden 13.30 Nan.: Policisti New Yorka 14.20 Dok. serija: Šef pod krinko 15.15 Film: Zlata vrata (ZDA) 17.00 Top Gear (avtomob. serija) 18.00 Norci na delu 18.30 Magazin Lige prvakov 19.05 ŠKL ft> VÏ . v- , - ' i.' M m^ 20.00 Film: Mega napeto - Transformerai 2 - Maščevanje padlih (ZDA) 22.45 Film: Zakon maščevanja (ZDA) 0.35 Nan.: Policisti v Los Angelesu 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 In orbita - glasb. odd. 14.50 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.30 Kuharski recepti 16.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Istrska potovanja 6.30 Tv prodaja 7.00 Medved Rupert (ris.) 7.10 Drobižki (ris.) 7.15 Nal in Lili (ris.) 7.25 Hobonavti (ris.) 7.35 Balonar Oskar (ris.) 7.50 Angelina Balerina (ris.) 8.05 Čarobni vrtiljak (ris.) 8.15 Dežela konjičkov (ris.) 8.40 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.55 Mojster Miha - Projekt gradimo (ris.) 9.05 Profesor Baltazar (ris.) 9.15 Bakuganski bojevniki (ris.) 9.40 Tv Čira čara (otroška zab. odd.) 10.05 Radovedni George (ris.) 10.20 Nan.: Robinson Crusoe 11.15 Oprah show (pogovorne oddaje) 12.15 Film: Tekma z očetom Circuit (Kan./ZDA) 14.00 Jamie -obroki v pol ure (kuh. serija) 14.35 Moj Antonio (resničnostna serija) 15.30 Nan.: Grda račka 16.25 Film: Zlobna dekleta (ZDA) 18.15 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 21.45 Film: Zbogom, sinko Losing Isaiah (ZDA) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Ivan Sivec - Vlomilci delajo poleti, 14. del; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Primorska poje; 16.30 Music Box; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Medijska spletanja; 18.15 Zvoki šestih strun; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.25 Odprtje in napoved programa RK; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Glasbeni utrinki; 10.00 Svet v mojih očeh; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 15.30 DIO; 16.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.0012.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00-9.30 Oggi musica; 9.40 Il giardino di Euterpe; 10.33 Glasbena lestvica; 11.25-12.28 Suonala ancora, Sam; 13.00-14.00 Tempo scuola/La rosa dei venti; 15.00-16.00 Distretto 565 on Guitar Radio show; 16.0018.00 Pic-nic Elettronique; 18.00-19.00 Album Charts; 19.00 La via della plata; 20.0021.55 E...state freschi; 21.55 Siglasingle; 22.00-23.57 Radio disco; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos vokalnega abonmaja; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: S prihodom hladnih in deževnih dni se bo tudi vaše razpoloženje zmračilo. Ne boste več pozitivni in nasmejani kot ponavadi. Obnovite stike z neko osebo, ki jo pogrešate. m^l BIK 21.4.-20.5.: Zaradi dobrega nasveta in odlične zamisli si boste na svojo stran pridobili nadrejenega, s katerim niste bili v najboljših odnosih. Začnite se bolj posvečati svojim družinskim članom. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Mars vas bo napolnil z energijo, ki vam bo prišla prav predvsem na delovnem mestu. Dosegli boste nekaj, za kar ste si že dlje prizadevali, zato bo prihodnji teden izjemno uspešen. RAK 22.6.-22.7.: V ljubezni «« vas bo pretresel neki dogodek. Pridobljene izkušnje vam bodo zelo koristile, čeprav v prvem trenutku tega ne boste videli. Denar: stvari se bodo počasi izboljševale. LEV 23.7.-23.8.: Melanhoni-(^^r čno razpoloženje bodo popravili občasni stiki s prijatelji in partnerjem. Na splošno boste zelo brezbrižni do vsega okoli sebe. Izognite se določenim smernicam. DEVICA 24.8.-22.9.: S prijate-^^ lji boste imeli postopoma spet več stikov, na tem področju lahko pride tudi do novih poznanstev. Na delovnem mestu ne boste čutili prave motiviranosti za delo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Po- ^ ^ časi bodo šle stvari v vašem življenju na bolje, zato lahko pričakujete bolj optimistično in pozitivno obdobje. Odnosi med vami in vašo družino se bodo popravili. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Počasi se pripravite na obdobje, ki bo za vas zelo naporno. Čaka vas ogromno dela, ki ga boste morali dobro opraviti kljub različnim pritiskom okolice. Privoščite si nekaj zabave. Av STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnjem tednu vas čaka prijetno presenečenje, ki vam bo polepšalo dan. Tudi sicer prihajajoči dnevi bodo za vas zelo pozitivni. Obeta se vam sprememba v službi. KOZOROG 22.12.-20.1.: Jupiter vas bo napolnil z željo po uspehu. Hoteli se boste dokazati nadrejenemu , družini in prijateljem. Pazite, da pri tem ne boste pretiravali. Vaše zdravje bo bolj občutljivo. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Ta teden boste precej svojeglavi. Pozorni boste na vsako malenkost, ki vas bo motila. Če boste preveč pikolovski, se vas bodo začeli prijatelji izogibati. Pazite, da boste pripombe držali zase. RIBI 20.2.-20.3.: V sebi boste hoteli rešiti nekaj, kar vam že dalj časa ne da miru. Tej stvari boste postopoma prišli do dna in šele nato se boste lahko posvetili vsakdanjim stvarem. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 25. septembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2011 - Ansambel Navdih 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 6.55 Dnevnik, vremenska napoved, L.I.S. in Parlament 8.00 9.00, 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occ-hio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Tiberio Mitri - Il campione e la Miss 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due V" Rai Tre 21.05 Film: Unico testimone (triler, ZDA, '01, r. H. Becker, i. J. Travolta) 22.40 Film: Legittima offesa (triler, Kan./Nem./ZDA, '08, r. S. Montford, i. K. Basinger) 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (24. septembra 2011) Vodoravno: akacija, Grk, monokel, Ian, ustnača, ONU, Rain, Ararat, pes, CAG, Maori, oliva, Bob Dylan, oer, Rea, A. M., rta, Goričan, orkester, Američanka, Burton, Lazar, Atičani, Bi, Oran, melasa, Andra, nalezljivost, oral, rock, Avanti, Gina; na sliki: Bob Dylan. Mala križanka, vodoravno: 1. pošta, 6. Aston, 7. stena, 8. Jovan, 9. oje, 10. narek, 13. JLA, 14. trakt, 16. ranar, 17. G. K., 18. Ra. u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Fornelli d'Italia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Film: I signori della truffa (voh., ZDA, '92, r. P.A. Robinson, i. R. Redford, S. Poitier) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger 21.10 Film: The Patriot (akc., ZDA, '98, r. D. Semler, i. S. Seagal) iP ; FWRKOM 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.10 Dnevnik 23.25 Glasb.: Delitti Rock 0.25 Nan.: Close to Home 1.10 Aktualno: Protestan-tesimo 1.20 Aktualno: Sorgente di vita FRANTIC 23.15 Film: Frantic (triler, V.B., '88, r. R. Polanski, i. H. Ford, B. Buckley) 1.40 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongior-no Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Variete: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tgr Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik in Tgr Piazza Af-fari 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Dok.: Figu 15.05 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resni-čnostni show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Aktualno: Striscia la no-tizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.20 Nan.: Dov'e mia figlia? 23.30 Film: Tredici a ta-vola (kom., It., '04, r. E. Oldoini, i. G. Gian-nini, N. Vaporidis) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Dok.: Strano, ma vero? 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose Extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanke 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI 21.10 Nan.: CSI: Miami 23.00 Film: Saw - L'enigmista (triler, ZDA, '04, r. J. Wan, i. L. Whannell, D. Glover) 1.05 Variete: Tv Moda 1.40 Variete: Pokerlmania 2.30 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Aktualno: Doma-ni si vedra 8.00 Aktualno: Lezioni di pittu-ra 9.00 Šport: Super sea 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Nan.: Police Rescue 12.15 Variete: Camper magazine 12.40 Dok.: Piccola grande Italia 13.05 Aktualno: Dai nostri arc-hivi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...E se domani 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 15.00 Dok.: Tethys 15.30 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Dolomiti DOC 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Paesaggi di...vini 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Sportiva...mente 22.00 Košarka: Basket CUS Bari - Basket Pallacanestro Trieste 23.02 Nočni dnevnik 0.10 Aktualno: Incontri al caffé de La Ver-siliana La 7 Koper pop Pop TV 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 Oprah show (pogovorne oddaje) 8.0014.35 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.10 15.35 Nad.: Tereza 10.35 16.35, 17.10 La-rina izbira (nad.) 12.00 17.45 Ko se zaljubim (dramska serija) 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači videoposnetki (za- bavna serija) 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Trdo-glavci (hum. serija) 21.00 Film: Ljubezen kot v pravljici - Nekaj novega (ZDA) 22.55 24UR zvečer 23.20 Nan.: Vohun v nemilosti 0.15 Nan.: Skrivnostni otok 1.10 24UR, ponovitev 2.10 Nočna panorama Kanal A LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.30 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.00 19.30 Show: G'Day 11.30 Aktualno: (ah)iPiroso 12.25 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: La fortuna di essere donna (kom., It., '56, r. A. Blasetti, i. S. Loren, M. Mastroianni) 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) 23.45 Dnevnik 23.55 Nan.: Crossing Jordan 0.45 Variete: Alballoscuro 1.45 Nan.: N.Y.P.D. (t Slovenija 1 6.15 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Žametek 10.30 18.35 Risanke 11.00 Poučna odd.: Iz popotne torbe (pon.) 11.20 Žogarija, oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 13.50 Na lepše (pon.) 14.15 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Prvi in drugi (pon.) 16.05 Portret: Ob 100-letnici rojstva Dragotina Cvetka (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 0.55 Duhovni utrip 17.45 Dok. odd.: Pogled na... 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Umetnost igre 23.30 Glasba: Mario Bru-nello, Simfonični orkester Rtvs in En Shao - C. Debussy, R. Schumann, I. Stravinski 1.15 Dnevnik (pon.) 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.20 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.30 Zabavni infokanal 11.30 Dobro jutro (pon.) 14.15 Video zid (pon.) 15.05 Sobotno popoldne (pon.) 16.30 Dok. odd.: Bikini (pon.) 17.20 Starši v manjšini (III) 17.50 Dober dan Koroška (pon.) 18.25 Firma.tv 18.55 0.40 Aritmija 19.50 Žrebanje 3x3 plus 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.40 Glasb. dok. odd.: Naši hišni ansambli 22.35 Komorni zbor AVE - C. Villiers Stanford, G. Mahler, L. Lebič 22.50 Film: 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Evropski premislek 8.00 Sporočamo 9.10 21.30 Žarišče 10.00 Novice 11.00 Slovenija in Evropa 12.05 Svet v sliki in besedi 13.30 Poročila Tvs117.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 - z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 7.00 Iz Jimmyjeve glave (risana serija) 7.30 Svet: Povečava 8.00 Magazin Lige prvakov 8.30 10.25 Nan.: Obalna straža 9.25 11.20 Nan.: Frasier 9.55 15.15 Nan.: Jimova družina 11.50 15.45 Faktor strahu ZDA (res-nič. serije) 12.45 TV prodaja, Reklame 13.15 Film: Zbogom, sinko (ZDA) 17.05 CSI: Las Vegas (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 CSI: New York (krim. serija) 19.45 Svet 20.00 Film: Večna uspešnica -Kritična točka (ZDA) 22.55 Film: Tihi strup (ZDA) 0.05 Nan.: Mladi zdravniki 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 14.50 Labirintomare - glasb. odd. 15.30 Zgodovina ZDA 16.00 Back stage live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in... 17.20 Istrska potovanja 18.00 23.15 Spomini šport 18.35 23.45 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Kuharski recepti 19.45 Kino premiere 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione magazin - Izbor 21.00 Dok. odd.: Max Fabiani 21.30 Sredozemlje 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.45 Športel 23.50 Čezmejna Tv - TDD RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan; 11.00 Studio D; 11.15 Korak za korakom; 13.30 Napovednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov - Oblomov, 47. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45, 13.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33-12.28, La radio fuori; 11.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 La radio a scuola; 15.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.00-18.00 E... state fresc-hi; 18.00 In orbita summer edition; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 London calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 23.00 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.35 Žurnal; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 4 Nedelja, 25. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Članska cestna dirka z več favoriti in neznanko Italija snuje dve ekipi, Slovenija želi pripeljati koga v sprint - Med ženskami 1. Italijanka Bronzini FORMULA ENA Bo Vettel že danes spet prvak? SINGAPUR - Nemec Sebastian Vettel (Red Bull), vodilni v skupnem seštevku svetovnega prvenstva, bo iz prvega mesta začel današnjo dirko za VN Singapurja. Za svetovnim prvakom se je uvrstil njegov moštveni kolega Avstralec Mark Webber, na tretjem mestu pa je končal Britanec Jenson Button (McLaren). Vettel ima danes že teoretične možnosti, da osvoji nov naslov svetovnega prvaka. Za prvo trojico se je uvrstil še en Britanec in voznik McLarna Lewis Hamilton, peto in šesto mesto pa je pripadlo Špancu Fernando Alonsu in Brazilcu Felipeju Massi (oba Ferrari). Bernie Ecclestone, vodja formule 1, je medtem potrdil dirko za VN Indije, ki bo na sporedu naslednji mesec. Kljub nekaj težavam indijskih organizatorjev, predvsem počasna gradnja je dirko pred časom postavila pod vprašaj, je Ecclestone dejal, da so opravili dobro delo, zadnje ocene pa so dobre. Dirka na progi imenovani Buddh bo 30. oktobra. KOEBENHAVN - Svetovno kolesarsko prvenstvo bo z današnjo dirko članske kategorije elite dosegel svoj vrhunec. Na 266 kilometrov dolgi krožni cestni dirki po Koebenhavnu, start bo ob 10. uri, bodo Slovenijo branili Grega Bole, Borut Božič, Jani Brajkovič, Jure Kocjan, Kristijan Koren in kapetan, najizkušenejši član moštva, zanj bo to že 14. svetovno prvenstvo, Gorazd Štangelj, Italijo, ki jo zdaj kot vodi prvak iz leta 2006 pa dva kolesarja več: kapetan Daniele Bennati, Gavazzi, Modolo, Oss, Paolini, Quinzato, Tosatto, Visconti in Viviani. Po napovedih naj bi bila proga lahka, neznako predstavlja le končni del, saj se proga zadnjih 500 metrov vzpenja z največjim naklonom do 5 stopinj. Drug problem so mnoge ožine in krožišča. Poznavalci napovedujejo hiter tempo in odločitev v sprin-tu. Prav zaradi nevarnosti množičnih padcev Bettini razmišlja o tem, da bi v bistvu sestavil dve ekipi, lider pa ostaja Bennati. Nekaj ambicij gojijo tudi Slovenci. »V ekipi se bomo potrudili, da bomo v 'finale', torej do sprinta, pripeljali koga od naših. Mislim, da sta Bole in Božič favorita za visoka mesta, preseneti pa lahko tudi Kocjan. Ostali bomo morali narediti vse, da jih pripeljemo v čim boljši položaj,» je dejal Štangelj. Krog favoritov je zelo širok. V njem so najmanj Cavendish, Farrar, Freire, Cancellara, Sagan, Hushovd. Italijanski tabor pa je včeraj osrečila zmaga Giorgie Bronzini med ženskami. Ubranila je naslov prvakinje, ki si ga je priborila lani v Geelongu. Tako kot v Avstraliji je tudi tokrat v sprintu premagala Nizozemko Marianne Vos, da pa na stopničkah vendarle ni istih tekmovalk kot lani, je s tretjim mestom poskrbela Nemka Ina Teutenberg. Za 28-letno Italijanko je to tretja kolajna na prvenstvih, leta 2007 je bila v Stuttgartu tretja Slovenka Polona Ba- NOGOMET - Udinese drevi v Cagliariju Bodo zdržali? Trener Guidolin svari pred izčrpanostjo - Troje je zvit, a še ne obvlada jezika VIDEM - Francesco Guidolin ve, da se je okrog Udineseja že ustvarilo precejšnje pričakovanje, zato pa svari pred prevelikim optimizmom, saj se zaveda, da za tako dolgo sezono nima dovolj velikega izbora igralcev (predvsem pa napadalcev). »Tekma v Cagliariju bo najtežja doslej: zaradi moči nasprotnika in zaradi utrujenosti mojih igralcev. Pozna se, da igramo vsake tri dni (prihodnji četrtek je na vrsti tekma evropskega pokala), v Milanu smo v sredo porabili veliko energij. Di Natale je pravi profesionalec, toda upal sem, da bo lahko kaj počival. Pa ne more in je igral sedem tekem zapored. Ne more biti vedno tako,« je povedal trener videmskega prvoligaša, ki je nekaj besed namenil tudi romunskemu Messiju Torjeju, ki pa doslej uglednega vzdevka ni upravičil. »Treba mu dati čas in ga pustiti pri miru. Je zvit, a še ne razume dobro jezika, pa tudi fizično še ni najboljše pripravljen,« je povedal še Guidolin. Giampaolo Pazzini ansa Ranierijev Inter takoj zmagal BOLOGNA - Ranieri je na Interjevi klopi debitiral z zmago. V ekipo je vnesel nekaj sprememb. V obrambo je postavil štiri igralce, v napadu pa od vsega začetka zaupal Pazziniju, nad katerim je od vedno navdušen predsednik Morat-ti, Ranierijev predhodnik Gasperini pa ga je večkrat pustil na klopi. Pazzini je bil zelo aktiven in se je dobro ujel s Forlanom. Po zamujeni priložnosti Samuela in vra-tnici Urugvajca je tudi dosegel gol po lepi kombinaciji Forlan-Cambiasso. Bologna je sicer izenačila po enajstmetrovki, vnovično vodstvo pa je Interju zagotovil Milito. Kmalu po vstopu na igrišče si je priboril najstrožjo kazen in tudi zadel z bele točke. Na 3:1 je zaokrožil Lucio. Izidi Bologna - Inter 1:3 (0:1) Strelci: Pazzini v 39., Diamanti (B) v 66. (11-m), Milito v 81. (11-m), Lucio v 87. min. Milan - Cesena 1:0 (1:0) Strelci: Seedrof v 5. min. Napoli - Fiorentina (0:0) Vrstni red: Genoa, Juventus, Udi-nese in Napoli in Fiorentina 7, Palermo in Cagliari 6, Milan 5, Novara, Lazio, Chievo, Catania in Inter 4, Lecce in Parma 3, Roma, Siena 2, Atalanta, Bologna 1, Cesena 0. Danes: ob 12.30 Chievo - Genoa, ob 15. uri Atalanta - Novara, Catania -Juventus, Cagliari - Udinese, Lazio - Palermo, Siena - Lecce, ob 20.45 Parma -Roma. 1. SNL - Izida 11. kroga: Celje -Domžale 3:0 (0:0, Olimpija Ljubljana -Luka Koper 3:1 (3:0)- Tako je Bronzinijeva proslavljala naslov s članicami svoje ekipe ansa tagelj je zasedla 41. mesto, kar je tri mesta bolje od lanske uvrstitve, v cilj 140 kilometrov dolge proge je prišla v času zmagovalke. Med mladinci se je zlatom okitil Francoz Pierre-Henri Lecuisinier. Srebrno kolajno je osvojil Belgijec Martijn Degreve, bronasto pa Nizozemec Steven Lammertink. Svetovni kolesarski prvaki od leta 1996 2010 Thor Hushovd (Nor); 2009 Cadel Evans (Avs); 2008 Alessandro Ballan (Ita); 2007 Paolo Bettini (Ita); 2006 Paolo Bettini (Ita); 2005 Tom Boonen (Bel); 2004 Oscar Freire (Špa); 2003 Igor Astarloa (Špa); 2002 Mario Cipollini (Ita); 2001 Oscar Freire (Spa); 2000 1. Romans Vainsteins (Lat); 1999 Oscar Freire (Špa); 1998 Oscar Ca-menzind (Švi); 1997 Laurent Brochard (Fra); 1996 Johan Museeuw (Bel). ODBOJKA Druga zmaga »azzurr« na EP MONZA - V drugi tekmi prve faze ženskega odbojkarskega evropskega prvenstva so Italijanke s 3:1 (25:22, 25:22, 21:25, 25:16) premagale reprezentanco Azerbajd-žana, v zadnji tekmi pa se bodo danes pomerile s Turčijo, ki je sinoči z gladkim 3:0 (25:21, 25:23, 25:22) izgubila proti Hrvaški. »Azzurre« imajo tako na stežaj odprta vrata za osvojitev prvega mesta v skupini in direktno uvrstitev v četrtfinalno fazo. TENIS - Grega Žemlja, tretji nosilec teniškega challengerja BMW Ljubljana Open, je v polfinalu v slovenskem obračunu premagal Aljaža Bedeneta z 6:1 in 7:5. V finalu se bo danes pomeril z Italijanom Paolom Lorenzijem, četrtim nosilcem, ki je v drugem polfinalu ugnal Nemca Daniela Brandsa s 7:6 (3), 6:3. Metz (450.000evrov), polfinale: Jo-Wil-fried Tsonga (Fra/1) - Aleksander Dolgopo-lov (Ukr/3) 6:4, 6:4; Ivan Ljubičič (Hrv/4) -Gilles Muller (Luk/8) 7:6 (3), 7:6 (5). POŽIGALEC? - Brena, brazilskega nogometaša Bayerna iz Munchna, ki je v torek zaradi požara ostal brez hiše, so aretirali zaradi suma, da je požar zanetil sam. Breno ima že nekaj časa resne težave s kolenom, zaradi katerih naj bi bila pod vprašanjem tudi njegova nadaljnja nogometna pot. Breno je zaradi vdihavanja dima moral v bolnišnico, v času požara pa je bil sam v hiši. Požar je na hiši povzročil škodo v višini 1,5 milijona evrov. PLATINI - Michel Platini, predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa), želi pomoč Evropske unije pri zaščiti njegove organizacije zaradi klubov, ki težave zaradi izključitev iz tekmovanj skušajo reševati preko sodišč. Francoz želi zaščito s strani Evropske komisije, ki bi lahko preprečila, da izključeni klubi ne bi mogli tožiti Ue-fe.Platini uveljavlja finančni fair-play, s katerim želi Uefa v prihodnji sezoni preprečiti poslovanje klubov z izgubo. TRIESTINA Kako v gosteh? Na Roccu je bila doslej Triestina zelo učinkovita, danes na stadionu Degli Ulivi (s pričetkom ob 15. uri) v Andrii pa bodo morali Allegretti in soigralci dokazati, da je bil spodrsljaj v Lancianu slučajen in učinkovitost ekipe se ne spreminja tudi daleč od mesta v zalivu. Gotovo pa bodo morali Discepolijevi varovanci imeti drugačen pristop. Trener Triestine bo brez branilca Tombesija (poškodovan) in Princivallija (kaznovan), tako da je glavno vprašanje, kdo bo igral na levem obrambnem pasu (Silvestri?). Vezna vrsta in napad bosta enaka kot proti Siracusi, to se pravi s trojico Ros-setti-Allegretti-Evola na sredini in Curia-lejem ter Godeasom pred Motto v konici. Godeas želi doseč gol še četrto tekmo zapored, trener Triestine pa se bo znova odpovedal drugemu »mladincu« in torej igral z le enim letnikom 1992. Andria Bat je v prvenstvu še brez zmage, vendar ekipe iz Apulije zaradi tega ne gre podcenjevati, ker je imela doslej kar težek spored. Na dveh zahtevnih gostovanjih je osvojila dve točki, doma pa izgubila proti Cremonese-ju, ki je v prvih treh nastopih zbral 9 točk. Trener Di Meo razpolaga s homogeno ekipo brez pravih zvezdnikov. Gre povečini za igralce, ki so stalno nastopali na nivoju tretje lige, glavni cilj moštva iz Apulije pa je obstanek v 1. diviziji. Vsekakor bodo danes belomodri poskušali iztržiti celoten izkupiček; papirnati favorit je sicer Triestina, a v Lan-cianu je prišlo jasno do izraza, da Trža-čani trpijo ekipe, ki ciljajo bolj na hitrost in na tek kot pa na tehnične sposobnosti posameznikov. (I.F.) BERETTI - Lumezzane - Triestina 1:1. RITMIČNA GIMNASTIKA Jevgenija Kanajeva brez konkurence Italijanke ubranile naslov v skupinskih sestavah MONTPELLIER - Ruski zvezdnici Jevgenija Kanajeva in Darja Kondako-va sta v finalu mnogoboja svetovnega prvenstva v ritmični gimnastiki uprizorili pravi boj za zlato kolajno. Na koncu pa je slednja, ki je z odličnim in temperamentnim zadnjim nastopom s trakom povsem očarala občinstvo, zgolj za pet stotink točke izgubila svoj prvi naslov. Mnogobojska kraljica sveta tako ostaja Kanajeva, ki je zbrala 116,650 točke, skupno pa v Montpellierju pobrala vseh šest možnih zlatih kolajn; v mnogoboju, z ekipo ter v vseh štirih finalih z obročem, žogo, s kiji in trakom. V boju za tretje mesto je Azerbajdžanka Alija Garajeva (112,450) ugnala Belorusinjo Ljubov Čarkašino (112,200). Včerajšnji finale 24-erice je bil izjemno pomemben tudi zato, ker si je najboljših 15 telovadk na tem predolimpijskem svetovnem prvenstvu zagotovilo neposreden nastop na olimpijskih igrah v Londonu. V skupinskih sestavah pa so naslov ubranile Elisa Santoni, Elisa Blanchi, Angelika Savrayuk, Romina Laurito, Andreea Stefanescu in Marta Pagnini. V boju za naslov so s 55,150 točke ugnale olimpijske prvakinje Rusinje (54,850), tretje so bile Bolgarke (54,125). / ŠPORT Nedelja, 25. septembra 2011 25 KOŠARKA - Prvi krog v državni diviziji C Jadran prebil led že proti Servolani Jadran Qubik Caffe - Servolana Lusset-ti 71:57 (20:8, 39:26, 56:43) Jadran: Batich 17 (0:1, 4:5, 3:8), Ban 18 (5:5, 4:7, 0:4), Spigaglia 22 (2:2, 10:11, 0:1), Marusič 11 (1:3, 5:7, -), Malalan 1 (1:2, 0:4, -); Slavec 5 (2:2, -, 1:5), Škerl, Franco (-, -, 0:4), Floridan (-, 0:3, -), Bernetič 2 (-, 1:1, -). Trener: Vatovec. SON: 20. »Zadovoljen sem z zmago, ne pa z igro,« je takoj po zvoku sirene komentiral Jadranov trener Walter Vatovec. Resnici na ljubo je bil Jadran vseskozi boljši tekmec. V prvi četrtini so gostitelji povedli z 20:8 in vodstvo stalno obdržali do konca tekme. Tržaška Servolana se je v preostalih treh četrtinah približala največ na zgolj -8 točk (v začetku tretje četrtine, 41:33), kar je bilo največ, kar so zmogli varovanci trenerja Maura Tranija. Uvodoma je za prvi Jadranov koš poskrbel novi nakup Massi-miliano Spigaglia, ki je bil na koncu srečanja z 22 točkami (10:11 pri metu za dve točki, in tudi 8 odbitih žog) tudi najboljši Jadranov strelec. V prvi četrtini se je številno občinstvo (okrog 300 gledalcev, bolj gledališko kot navijaško nastrojenih) v openski telovadnici - navsezadnje je to bil tržaški derbi - kar zabavalo, saj so jadra-novci poskrbeli za nekaj atraktivnih akcij. Najprej so se domači navijači dvignili na noge po prestreženi žogi Saše Malalana (v 4. min.), ki je lepo podal Danielu Batichu, ta pa ni zgrešil polaganja. Nato je odbito žogo v napadu ujel Marusič, ki je pri metu na koš izsilil še prekršek in prosti met. Jadran je povedel za plus deset točk (14:4). Servolana je medtem delovala precej zmedeno, tako da smo v enem izmed nasprotnikovih napadov beležili tudi zgrešeno podajo v Dagnellovo glavo. V drugi četrtini se slika na igrišču ni spremenila. Jadran je obdržal vodstvo 13 točk. Zaradi nezbranosti ob začetku drugega dela se je trener Vatovec precej razjezil, tako da je moral kmalu prekiniti tekmo z minuto odmora. Jadranovci so se znova zbrali in z nekaj lepimi akcijami (Ban-Batich-Spigaglia in Ban-Franco) znova zanesljivo povišali vodstvo. Šest minut pred koncem tekme so Vatovčevi fantje z Batichevo trojko vodili za 21 točk (najvišje vodstvo). Poldrugo minuto pred koncem je domači trener poslal v ogenj še mlada Škerla in Bernetiča, ki sta bila v eni izmed zadnjih akcij tudi protagonista (na koš je uspešno metal Bernetič po Škerlovi podaji). Jadran je tako na koncu zasluženo zmagal, čeprav je bila precej počasna igra pokazatelj (kot je tudi poudaril trener Va-tovec), da moštvo še ni v pravi formi. Pri Servolani sta največ točk dosegla Gianlu-ca Pozzecco (21) in Marco Giannotta (16). PRIZNANJE OBERDANU - Med odmorom je Jadranovo vodstvo podelilo priznanje lanskemu kapetanu Deanu Oberdanu (izročil mu je novi kapetan Christian Slavec), ki se je po dvajsetih sezonah pri Jadranu (588 tekem in 5878 točk) odločil za trenersko pot. Deana so navijači nagradili z bučnim aplavzom. IZJAVI PO TEKMI Jadranov trener Walter Vatovec: »Igrali smo prepočasno in deloma nepovezano. Preveč je bilo tako imenovanih black-outov, ki si jih v bodoče, proti močnejšim nasprotnikom, ne smemo privoščiti. Nismo izkoristili vsega potenciala.« Trener Servolane Mauro Trani: »Že pred tekmo smo bili zelo živčni in napeti. Jadran je močna ekipa, ki bo v letošnji sezoni igrala pomembno vlogo. V drugem polčasu smo igrali malo bolje. Čaka pa nas še veliko dela.« Jan Grgič Nekdanji in sedanji kapetan Jadrana Dean Oberdan in Christian Slavec. Oberdanu, ki je v karieri odigral za Jadran 588 tekem in dosegel 5878 točk, je Slavec v imenu društva pred tekmo podelil priznanje kroma JADRANJE - Sivitz Košuta in Farneti na državnem prvenstvu 470 Že mladinska prvaka Pred zadnjim dnevom sta se prebila na vrh tudi na absolutni lestvici Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (JK Čupa) sta se na odprtem italijanskem prvenstvu olimpijskih klas na Gardskem jezeru dan pred sklepno regato povzpela na absolutno prvo mesto, hkrati pa že spravila v žep naslov mladinskih prvakov. Včeraj je organizatorjem uspelo izpeljati tri plove z zmer-no-lahkim vetrom (od 15 do 20 vozlov), kar za Gardsko jezero ni običajno. Navadno je v kraju Riva del Garda, kjer tekmujejo v razredu 470, veter dokaj močan. Skozi celo prvenstvo pa je bil šibek. Simon in Jaš sta se včeraj z uvrstitvami na 2., 4. in 6. mesto prebila na skupno prvo mesto in prvo med mladinci. Posadka Fabio Zeni-Nicola Pitanti, ki je na Gardskem jezeru doma, zaostaja za Simonom in Jašem za pet točk. Čupina posadka je, kot rečeno, že potrdila lanski naslov italijanskega mladinskega prvaka, saj ima kar 37 točk prednosti pred drugo uvrščenimi mladinci Francescom Falcetellijem in Gabriele-jem Franciolinijem (C.C. Aniene). Trener Matjaž Antonaz je dejal, da sta včeraj Čupina jadralca jadrala zelo dobro in previdno, z željo po zmagi. »Taktiko sta pravilno izbrala in vsi trije starti so bili v redu, tako da mislim, da bosta tudi danes (jutri, op.ur.) dobro jadrala,« je še dodal. Italijanskega prvenstva sta se udeležili tudi dve slovenski posadki. Ženski olimpijski kandidatki Tina Mrak in Teja Černe (JK Pirat) zasedata drugo mesto, za italijanskima olimpijskima kandidatkama Giulio Conti in Gio-vanno Micol (CC Aniene). Mladinska moška posadka Andraž Gulič-Jakob Božič (JK Jadro) sta na skupnem 9. mestu. Kot smo že napovedali, se italijanska olimpijska kandidata Gabrio Zandona in Pietro Zucchetti nista udeležila prvenstva zaradi drugih obveznosti. □ Obvestila MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 1. oktobra 2011 izlet za družine na Sabotin. Zberemo se ob 8.30 v Sesljanu, na trgu. Skupno je predvidenih približno tri ure in pol zmerne hoje. Informacije in prijave pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. AŠK KRAS -ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO prireja tudi letos v okviru gibalne vzgoje letni tečaj za otroke, ki obiskujejo vrtec in prva dva razreda osnovne šole. Prva vadba in vpis bo v Športno kulturnem centru v Zgoniku v sredo, 28. septembra ob 16.30. Vse informacije dobite ob prvem srrečanju. AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO prireja tečaj rekreacijske gibalne aktivnosti za starejše. Prva vadba in vpis bo že v torek, 4.oktobra ob 8.30, kjer dobite vse potrebne informacije o poteku telovadbe AŠK KRAS - ODSEK ZA NAMIZNI TENIS - obvešča, da se začenjajo treningi namiznega tenisa rekreativcev in veteranov v četrtek, 29. oktobra. Vadba bo potekala v Športno kulturnem centru v Zgoniku ob 20.00 AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra. Za informacije in prijave tel. št. 347-6454919 (Irina). AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra ob 20.30. Za ostale informacije 335 5316286 (Veronika). SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra 2011 začne predsmučarska telovadb , namenjena odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj miniodbojke z osnovami motorike potekal v telovadnici srednje šole na Opčinah po sledečem urniku: ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00. Tečaj bo začel 27. septembra. PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da je v teku vpisovanje v tečaje prilagajanja v bazenu hotela Daneu na Opčinah za otroke od 4. do 6. leta starosti. Za informacije pokličite na: 04051377 (vsak delavnik od 15. do 17. ure). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra na stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Za info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040 51377, e-pošta urad.bor@gmail.com. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra na stadionu 1. maja s sledečim urnikom: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do 11.30 za otroke od 3. do 6. leta. Za info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040 51377, e-pošta urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 328-2733390 (Petra). KOŠARKA - 18. Memorial Borisa Tavčarja Zmagala Venezia Giulia V finalu boljša od Don Bosca - V tekmi za Venezia Giulia je zmagovalec 18. Memoriala Borisa Tavčarja, ki ga je KK Bor v sodelovanju z družino Tavčar in pod pokroviteljstvom ZSŠDI organiziral na stadionu 1. maja. V finalu je s 83:76 premagal Servolano, na 3. mesto pa se je uvrstil Breg, ki je v derbiju odpravil Bor. Za 3. mesto Breg - Bor 92:81 (18:16, 40:43, 69:62) Breg: Bozic 23, K. Ferfoglia 20, Grimladi 11, Nadli-šek, Giacomi 24, Semec 5, Bazzarini 2, Visciano 7. Bor: Bole 5, Madonia 21, Crevatin 5, Štokelj 12, Meden 6, Burni 4, Bocciai n.v., Zanini 11, Fumarola 17, Pertot n.v., Devcich, trener Popovič. V malem finalu so Brežani presenetljivo, a zasluženo premagali borovce. Presenetljivo, ker so igrali v zelo okrnjeni postavi. Odsotni so bili Štefan Samec in Saško Ferfoglia, ki se je poškodoval na polfinalni tekmi proti Venezii Giulii ter trener Tomo Krašovec zaradi delovnih obveznosti, Hrvat Kos, ki je bil v Dolini na preizkušnji pa se je odločil za igranje v Kalabriji. In zmagali so zasluženo, ker so v ključnih trenutkih preudarno vodili igro in so bili natančnejši predvsem pri metu za tri točke. Po drugi strani pa so borovci predvsem odpovedali v obrambi, saj so, kot v polfinalu, tudi na tem srečanju prejeli več kot 90 točk. Niso znali tudi izkoristiti večjega števila menjav, tako da bi lahko vsilili "štetim" Brežanom hitrejšo igro, in odsotnost "težkega centra", kot je to Štefan Samec, pod košema. »Če smo v polfinalu proti Don Boscu izgubili boj pod košema, smo tokrat izgubili boj na zunanjih pozicijah,« je po tekmi točno dejal Borov športni direktor Lucio Martini. In res: Brežani so rešetali Borovo mrežico z meti za tri točke vseh zunanjih igralcev, saj jih borovci enostavno niso branili. 3. mesto okrnjeni Breg premagal borovce Miran Bole (Bor Radenska) kroma Brežani, kljub okrnjeni postavi, so začeli tekmo motivirano in v uvodnih minutah se je predvsem izkazal Kristjan Ferfoglia, ki je dosegel skoraj vse Bregove koše. Borovci pa so si kaj kmalu opomogli in sklenili prvo četrtino z zaostankom dveh točk (16:18), da bi v drugi četrtini prevzeli vodstvo in povedli tudi za devet pik. Vse je kazalo, da Brežani ne bodo zdržali tempa igre, a so z dobro in preudarno igro bili stalno za petami borovcem. V tretji četr- tini so celo povedli predvsem z nizom uspešnih trojk in sklenili ta del igre s sedmimi točkami razlike. V zadnji četrtini so Brežani takoj povedli za 10 točk (72:62). Borovci so proti koncu sicer znižali zaostanek na štiri točke (72:76), to pa je bilo tudi vse, kar so zmogli. Breg je zasluženo zmagal in tako osvojil 3. mesto. (lako) Mladinski Memorial Gombač V organizaciji KK Bor se je na stadionu 1. maja v Trstu začel tudi mladinski turnir v spomin na dolgoletnega čuvaja stadiona in tuid predsednika ŠZ Bor Milja Gombača. med sabo merijo moči ekipe kategorije do 17 let. Polfinalna izida: Libertas - Breg 61:51; Bor - Servolana 57:43. Današnji spored: ob 9.30 za 3. mesto Breg - Servolana, ob 11.30 finale Bor - Libertas. ODBOJKA - MLADINCI Vivil Valpanera - Sloga Tabor 0:3 (19:25, 21:25, 15:25) Sloga Tabor: Antoni 10, Fiorelli 2, Guštin 4, Leo 0, Sosič 11, Trento 11, Taučer 10. Trener Ivan Peterlin Potem ko prve tekme niso odigrali, ker se je nasprotnik isti dan odpovedal nastopanju v deželnem mladinskem prvenstvu, so igralci Sloge Tabor med tednom prišli do gladke zmage. Vivil v svojih vrstah združuje najboljše igralce Mosse, Fincantierija in Vivila, cilj ekipe pa je osvojitev deželnega naslova v kategoriji Under 16, kamor spadajo vsi mladi odbojkarji, ki so tehnično zelo dobri, fizično pa so seveda zaostajali za vsaj leto starejšimi Slogaši. Sloga Tabor je sicer nastopila nekoliko okrnjena (Natan Cetto-lo si je med tednom poškodoval gleženj), opravila pa je zelo soliden nastop. Naši igralci so bili nekoliko netočni le v obrambi, v vseh ostalih elementih pa so bili boljši od domačinov in bili v vodstvu skozi vso tekmo. Domači šport Danes Nedelja, 25. septembra 2011 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.30 v Repnu: Kras Repen - UFM Monfalcone PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Juventina; 15.30 v Trstu, ul. Petracco: Trieste Calcio - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovanni - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Tržiču, Ul. Boito: Romana - Zarja; 15.30 v Villanovi dello Judrio: Villanova - Primorje; 15.30 v Dolini: Breg -Roianese 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Fari: Pro Farra -Mladost NARASČAJNIKI - 9.30 pri Domju: Domio - Kras Repen ODBOJKA DRŽAVNI MOŠKI POKAL - 18.00 v Castelfrancu Venetu: ITAS - Sloga Tabor televita 38. POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV ZA MOŠKE -10.30 na Opčinah: Olympia - Mežica; 10.30 v Reonu: Sloga - Gornja Vežica; sledita tekmi za 3. in 1. mesto 4. MEMORIAL LAURE MAVER - 10.00 pri Briščikih Hammer - Zalet D, 12.00 Škofja Loka - Zalet C, ob 16.00 za 3. mesto; ob 18.00 finale. KOŠARKA MEMORIAL MILJA GOMBAČA - 9.30 v Trstu, 1. maj: za 3. mesto; 11.30 finale: nastopajo ekipe under 17 Jutri Ponedeljek, 26. septembra 2011 ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 20.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Terpin - Vivil Valpanera; 20.45 v Cordenonsu: Futura Cordenons - Sloga Tabor 26 Nedelja, 25. septembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / UMETNOSTNO KOTALKANJE - Med mladinkami na evropskem prvenstvu v Reggio Calabrii Martina Pecchiar evropska prvakinja FRANCESCA RONCELLI Zadovoljna s kolajnama Kako naprej? Razdvojena med SP in drugimi načrti Francesca Roncelli je s 508,200 točke osvojila tretje mesto v prostem programu na evropskem prvenstvu v Reggio Calabrii. »S svojim nastopom sem zadovoljna, čeprav bi lahko v kratkem programu iztrgala nekaj več točk. Zgrešila sem trojni flip. Petkov daljši program pa je bil manj zahteven. Izpeljala sem ga zelo dobro. Vsekakor je zmaga Lucije Mlinarič povsem zaslužena. Mlinaričeva ni dejansko zgrešila prav nič. Na EP se je predstavila v odlični formi,« je svoj in Mli-naričev nastop na EP ocenila še ne šestindvajsetletna tržaška Slovenka Francesca Roncelli, članica tržaškega kluba Gioni. Roncellijeva je na EP, na katerih je nastopila štirikrat, prvič odnesla domov kolajne: »Doslej mi je uspelo zasesti le nehvaležno četrto mesto. Tokrat sem zelo zadovoljna, saj sem končno prebila led. Veliko sem trenirala in sem za nastop na EP vložila veliko truda. Navsezadnje sem bila tudi v igri za prvo mesto. Vsekakor sem z bronasto kolajno v prostem in srebrno v kombinaciji zelo zadovoljna.« Kateri so tvoji cilji za prihodnjo sezono? Najprej se bom lepo odpočila in si bom privoščila enotedenske počitnice pri starših v Trstu (Francesca namreč študira in trenira v Neaplju). Nato pa bom pomislila kaj in kako naprej. Resnici na ljubo še ne vem, ali bom še naprej tekmovala na tako visoki ravni. Vse skupaj je zelo naporno in je treba žrtvovati veliko časa. Po eni strani sem še zelo motivirana, ker bi rada še enkrat nastopila na svetovnem prvenstvu (edini krat je na SP nastopila leta 2007). V življenju pa imam še druge načrte, ki bi jih rada kmalu izpolnila. Martina Pecchiar na zmagovalnem odru gianni pecchiar Slovenci v Italiji imamo v umetnostnem ko-talkanju dolgo tradicijo. Po svetovnih naslovih Tanje Romano in Sama Kokorovca si med mladinkami utira pot tudi še ne osemnajstletna (rojstni dan bo praznovala 21. oktobra) Martina Pecchiar, ki se je po včerajšnjem dobro izpeljanem dolgem programu okronala z naslovom evropske mladinske prvakinje v prostem programu. Na evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Reggio Calabrii je Pecchiarjeva, ki je po četrtkovem kratkem programu zaostajala za Slovenko Danajo Černe, odlično izpeljala dolgi program in pometla z ostalimi konkurentkami. »Pred nastopom sem bila zelo zbrana. Med šti-riminutnim izvajanjem sem si privoščila le eno napako. Zgrešila sem trojni salchow,« je svoj nastop ocenila dijakinja znanstvenega liceja Franceta Prešerna. Za njo se je uvrstila Italijanka Col-pova, tretja pa je bila Španka Gilova. »Slovenka Danaja Černe, ki je vodila po 'shortu', se je uvrstila na četrto mesto. Zgrešila je kar nekaj skokov. Černetova pa je vseeno uspela ubraniti zlato kolajno v kombinaciji,« je še dodala Pecc- hiarjeva, ki je tako opisala svoja čustva po najpomembnejši zmagi v svoji karieri: »Vedela sem, da lahko osvojim naslov evropske mladinske prvakinje, čeprav to ni bilo lahko. Po zmagi sem bila zelo vesela in ponosna, saj sem se na ta dogodek pripravljala veliko časa. Vložila sem veliko truda, saj sem v zadnjih mesecih trenirala vsak dan.« Martina je že nastopila na evropskem prvenstvu, in sicer v kategoriji jeunesse. V Parizu je takrat osvojila 2. mesto. Letos je Pecchiar-jeva nastopila tudi na državnem prvenstvu, na katerem pa ni izpolnila zastavljenega cilja. »Ciljala sem vsaj na 2. mesto, saj bi si tako zagotovila vstopnico za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Braziliji. Na koncu sem zasedla le 4. mesto, kar ni bilo dovolj,« je še dodala Pecc-hiarjeva. (jng) Izidi, prosti program: 1. Martina Pecchiar (Ita) 481,600 točke; 2. Chiara Colpo (Ita) 469,100; 3. Mirela Faiges Gil (Špa) 454,800; 4. Danaja Čer-ne (Slo) 456,700; 5. Carla Vila Carpio (Špa) 443,100; 6. Carlina Andrare (Por) 424,200. NOGOMET - Vnaprej igrana tekma 1. amaterske lige S točko niso zadovoljni Sovodenjci so povedli in zgrešili celo vrsto priložnosti - Villesse v drugem polčasu poskrbel za hladno prho Z včerajšnje tekme v Sovodnjah Sovodnje - Villesse 1:1 (1:0) Strelca: Flocco v 40. in Cabas v 75. min. Sovodnje: Burino, Tomšič, Trampus, Pacor, Visin-tin (od 40. S. Kogoj), Galliussi, Colella, Komic, Kovic (od 65. Vanzo), Reščič, Flocco. Trener: Coceani. »Zamujena priložnost,« je po tekmi komentiral predsednik Sovodenj Zdravko Custrin, ki je še dodal: »Igrali smo slabo, saj nismo izkoristili številnih priložnosti, ki smo jih ustvarili. Nasprotnik je bil slabši, kljub temu pa mu je uspelo iztrgati točko.« V prvem polčasu so igrali na nasprotnikovi polovici igrišča. V uvodnih minutah se je v kazenski prostor dvakrat nevarno vključil Dario Kovic, ki je podal v sredino kazenskega prostora, kjer pa ni bilo njegovih soigralcev. V 14. in 18. minuti sta proti vratom nevarno streljala Reščič (prosti strel) in Colella (streljal je nad prečko). Najlepšo priložnost za gol je v 32. minuti zgrešil Tram- bumbaca pus, ki je bil z glavo nenatančen po lepem Reščičevem predložku. Isti igralec je še drugič lepo podal sedem minut kasneje Floccu, ki pa ni zgrešil. Z lepim volejem je zatresel mrežo ekipe iz Vileš. V drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila. Sovodenjci so še naprej držali vajeti igre v svojih rokah. V 70. minuti sta lepo akcijo izpeljala Reščič in Co-lella, ki pa pri zaključku proti vratom ni bil natančen. Pet minut kasneje so Sovodenjci doživeli pravo hladno prho. Nasprotnikov igralec Cabas je z močnim strelom iz približno 40-metrov presenetil vratarja Burina. Po golu se gostitelji niso vdali in do konca tekme so imeli še eno lepo priložnost za zmagoviti gol. Reščič je sam pred vratarjem nekoliko pretiraval s preigravanjem in nato streljal v vra-tnico. To je bilo tudi vse. S točko so bili bolj zadovoljni gostje. V sovodenjskem taboru so obenem zaskrbljeni zaradi lažjih (vsaj tako upajo) poškodb Visintina in Kovica. DEŽELNI MLADINCI - Poraza Vesna enakovredna močnemu San Luigiju Kras še ni v formi Vesna - San Luigi 0:2 (0:0) Vesna: M. Vidoni, A. Kerpan, Terzon, M. Marjanovic, Žer-jal, Hoffer, Bubnich, De Pasquale, Viviani (od 60. Tanteri), Madotto (od 75. Brass), Rebula (od 45. Improta). Trener: De Castro. Vesnini deželni mladinci so se proti bržkone najmočnejši ekipi v skupini C hrabro borili in skorajda iztrgali neodločen izid. Gostje so odločilni drugi zadetek dosegli v zadnji minuti tekme, potem ko so »plavi« skušali izenačiti. Gostje so poved-li v drugem polčasu po lepem neubranljivem strelu iz približno 25-metrov. Costalunga - Kras Repen 3:2 (2:0) Krasova strelca: Rossone v 55. in Bovino v 75. min. Kras: Paolich, Furlan, Rossone (Gobbo), Ridolfi (Curelli), Simeoni, E. Kuret (Nelson), Vesnaver, Bovino, Visca, Osman, Di Somma (Dudine). Trener: Speranza. Mladinci Krasa še niso uigrani. Po neprepričljivem nastopu so zasluženo izgubili proti Costalungi. Gostitelji so izkoristili Krasove napake v obrambi in povedli z 2:0. V drugem polčasu so se rdeče-beli zbrali in zmanjšali zaostanek s kapetanom Ale-xom Rossonejem. Costalunga je nato reagirala in še tret'ič premagala Paolicha. Pred koncem tekme je drugi Krasov gol dosegel Bovino. V Krasovem taboru niso bili zadovoljni s nastopom mladincev. »Čaka nas še veliko dela,« je komentiral pomožni trener Valter Ridolfi. Audax - Ponziana 2:1, S. Adrea - pro Cervignano 1:0, Ronc-hui - Fncantieri 1:2, Muggia - Pro Romans 0:1, Zaule - Trieste Calcio 1:3. VČERAJ ŠE - Elitna liga: Gemonese - Tolmezzo; promocijska liga: Flaibano - Pro Fagagna 1:1 (Tomini 11-m, Maie-ro 11-m); 1. AL: Isontina - Pro Gorizia 1:2. ODBOJKA Jadranski pokal: začele tudi moške ekipe MOŠKI Skupina A Olympia - Salonit Anhovo 1:3 (22:25, 28:26, 15:25, 18:25) Olympia: F. Hlede, Sanzin, Terčič, Komjanc, Vizin, S. Peršolja, Čaudek (libero), Vogrič, Škerk, D. Hlede, Pavlovič. Trener: Jerončič. V prvem nastopu za Jadranski pokal je goriška Olympia igrala proti postavi mladincev slovenskega prvoligaša iz Kanala. Šlo je skoraj za mladinsko tekmo, saj se je z zelo mlado postavo predstavila tudi Olympia. V določenem trenutku so bili hkrati na igrišču štirje mladinci. Trener Jeronič je preizkusil različne postave (Matija Komjanc je igral bodisi na krilu bodisi na korektorskem mestu), krstni uradni nastop v članski ekipi pa so opravili Peter Vogrič, libero Štefan Čaudke in Sandi Peršolja ter se vsi solidno odrezali. Poznalo se je, da so gostje nekoliko bolj uigrani, Olympia pa si je privoščila nekaj preveč napak, da bi bil lahko izid ugodnejši. Skupina B Val - Sloga3:0 (25:17, 25:23, 25:20) Val: D. Faganel 11, Ombrato 2, La-vrenčič 16, Vidotto 6, D. Nanut 9, Farfoglia 2, Plesničar libero, Masi 5, S. Faganel 6, Sfi-ligoj, Palmieri, Fedrigo. Trener: Berzacola. Sloga: Fermo 1, Romano 9, Rožac 9, Devetak 0, Kante 10, Žerjal 5, Dussich 0, Fiorelli libero. Trener: Peterlin. Derbi je za obe naši ekipi pomenil krstni nastop v letošnji sezoni, kar pomeni, da sta obe ekipi pokazali še precejšnjo neuigranost. Valovci, ki (tudi) v letošnji sezoni ne skrivajo sovjih ambicij, so potrdili, da so močnejši, slogaši pa so se jim solidno upirali, čeprav so gostitelji visoko povedli v vseh treh setih (24:18 v drugem) in so nekoliko popusitli le v končnicah drugega in tretjega seta. ŽENSKE V Repnu Uvodna tekma troboja je bila prav gotovo najlepša in najbolj izenačena. Za Luko Koper igrajo v glavnem mladinke, ki pa so tehnično zelo dobro pripravljene. Igralke Zaleta so prvi set osvojile brez večjih težav, v nadaljevanju pa se je vnel boj za vsako žogo. Kot je razvidno iz končnih izidov, sta bila tako drugi kot tretji niz zelo izenačena in o zmagovalcu so odločale res malenkosti, sreča pa se je nasmehnila Koprčankam, ki so nato odpravile še Codroipo. Videmska ekipa je v zadnjem dvoboju klonila tudi pred igralkami Zaleta, ki so skozi vso tekmo trdno držale vajeti igre v svojih rokah. Trener Maver je preizkusil vse svoje igralke, na igrišče ni stopila le Staška Cvelbar, ki še ni okrevala po nedeljski poškodbi gležnja. Izidi: Zalet C - Luka Koper 1:2 (25:22, 24:26, 19:21), Luka Koper - Volley Co-droipo 2:0, Volley Codroipo - Zalet C 0:2 (6:25, 21:25) Zalet: Antognolli, Balzano, Bukavec, Colarich, Crissani, Cvelbar, Grgič, Pertot, Spangaro, Štoka, Kapun (libero). Trener Martin Maver Izidi: Zalet C,- Luka Koper, Luka Koper - Codroipo . Codroipo - Sloga C V Pordenonu Igralke Zaleta D, ki so na prvem tro-boju dosegle dve zmagi, so se tokrat spoprijele z nasprotnikoma, ki bosta letos nastopala v višji C-ligi in obakrat potegnile krajši konec. Tako Pordenone kot Corde-nons sta pokazala več, posebno prodor-nejša sta bila v napadu, igralke naše ekipe pa so naredile v polju nekaj preveč napak. Da lahko z dobrim delom še zelo napredujejo, je pokazal prvi set druge tekme proti Pordenonu. V tem setu so naše igralke igrale zelo zagrizeno in se odlično upirale objektivno močnejšim nasprotnicam. Trener Berlot je preizkusil različne postave, tako so se na korektorskem mestu in na centru (ob odsotnosti Lisjakove) preizkusile različne igralke. Izidi: Pordenone - Cordenons 2:0 (25:20, 25:14); Cordenons - Kontovel 2:0 (25:13, 25:18); Kontovel - Pordenone 0:2 (20:25, 13:25). Zalet D: Verša (2 točki prva tekma + 3 druga tekma), Spanio (1+4), Gantar (1+3), Zuzič (1+4), Cassanelli (1+2), Vodopivec (3+0), Micussi (6+0), Starec (0+2), Cernich (3+1), Rudes (2+0), Zavadlal (0+0), M. Spangaro libero. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 25. septembra 2011 27 NEMČIJA - Med mašo v Erfurtu neuravnovešenec streljal proti varnostnikom Iz Vatikana zagotovila, da papež ni bil v nevarnosti Benedikt XVI. se je med obiskom v rodni Nemčiji srečal tudi z nekdanjim kanclerjem Kohlom KARLSRUHE - Papež Benedikt XVI. je včeraj med svojim obiskom v rodni Nemčiji pripotoval v mesto Freiburg na jugozahodu države, kjer ga je pričakala množica približno 20.000 ljudi. To je bila tretja in zadnja postaja obiska. Medtem pa so iz Vatikana sporočili, da jutranje streljanje v bližini kraja, kjer je papež maševal, ni bilo povezano z njegovo osebo. Papež je včeraj daroval mašo v Er-furtu na vzhodu Nemčije, kjer se je zbralo okrog 30.000 vernikov. Še pred mašo je prišlo do incidenta, ko je nek moški z okna proti prizorišču iz oddaljenosti kakega kilometra z zračno puško izstrelil več nabojev. Policija ga je nemudoma aretirala, maša pa je potekala brez posebnosti. Nekaj ur pozneje so iz Vatikana sporočili, da incident ni bil povezan z Benediktom XVI. »Nihče ni niti opazil,« je dejal tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi in dodal, da tudi papeža o dogajanju niso obvestili. »Po navedbah nemške policije naj bi šlo za dejanje neuravnovešenega človeka,« je še razkril Lombardi. Predstavnik thürirnke policije Dirk Sauter pa je povedal, da je med 7. in 8. uro zjutraj nekdo izstrelil štiri strele v predstavnike varnostne službe. Nihče ni bil ranjen, osumljenca pa so pridržali. V stanovanju so našli dve zračni puški, preiskava pa je pokazala, da je moški streljal z manj nevarno zračno puško. Varnostni ukrepi med papeževim obiskom v Nemčiji so zelo strogi, na ulicah pa so številni policisti. Med njegovim obiskom v Berlinu so zaprli večje dele mesta, podobno je bilo tudi v Erfurtu in v Freiburgu. V času aretacije je bil sicer Benedikt XVI. že na poti v Freiburg, kjer je zbrano množico pozdravil iz papamobila, nato pa je v katedrali opravil molitev s približno 600 verniki. Kot je predvideval program obiska se je pozneje sestal z ministrskim predsednikom dežele BadenWürttemberg Winfriedom Kretsch-mannom, sledilo pa je prisrčno srečanje z nekdanjim nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom. Papež se je sešel tudi s predstavniki pravoslavne cerkve in osrednjega odbora nemških katolikov. Zvečer pa se je 84-letni cerkveni poglavar skupaj z mladimi udeležil večerne molitve. Danes ima Benedikt XVI. na programu srečanje z mladimi, nato pa se bo vrnil v Vatikan. (STA) Papež se je med obiskom v rodni Nemčiji srečal tudi z nekdanjim kanclerjem Helmutom Kohlom ansa BV - Palestinsko vprašanje Abas zavrnil načrte četverice NEW YORK - Palestinski predsednik Mahmud Abas je včeraj med vračanjem z zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku že zavrnil načrt, ki ga je sestavila bližnjevzhodna četverica - ZDA, EU, Rusija in ZN - in po katerem naj bi Palestinci in Izrael do konca prihodnjega leta dosegli trajni mirovni sporazum. Bližnjevzhodna četverica je Izrael in Palestince pozvala k pogajanjem »brez odlašanja in brez pogojevanja«. Šlo je predvsem za časovnico, da bi trajni mirovni sporazum dosegli do konca prihodnjega leta. Tako bi imeli predstavniki obeh strani najprej mesec časa za pripravljalno srečanje, da se dogovorijo o dnevnem redu in metodah pogajanj, nato naj bi po treh mesecih obe strani podali celovite predloge glede ozemelj in varnosti. V naslednjih treh mesecih naj bi dosegli bistven napredek pri teh vprašanjih. Kot pa je dejal Abas, načrt četverice za Palestince ni sprejemljiv, ker ne zahteva ustavitve gradnje judovskih naselbin ali pa pogajanj na osnovi meja Izraela izpred leta 1967, preden je okupiral palestinska ozemlja na Zahodnem Bregu in območje Gaze, ki naj bi bila ozemlje prihodnje palestinske države. Novinarjem je med pogovorom na poletu v Ramalo še izrazil pričakovanje, da bo Varnostni svet ZN v prihodnjih nekaj tednih sprejel odločitev o prošnji za članstvo Palestine v ZN, ki jo je osebno predal generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu. Načrt bližnjevzhodne četverice je dvomljiv tudi za namestnika izraelskega zunanjega ministra Danny Ayalon, ki je izjavil, da predlagana časovnica pogovorov »ni sveta«. WASHINGTON - Zasedanje FMI Geithner pozval EU k odločnosti WASHINGTON - Ameriški finančni minister Timothy Geithner je evropske voditelje v Washingtonu pozval, naj oddajo »odločen signal«, da lahko obvladajo dolžniško krizo. Napačno bi bilo, da bi preveliko breme za reševanje krize pustile na ramenih Evropske centralne banke (ECB), je menil ameriški minister. Predstavnik IMF za Evropo je ponovil poziv h kolektivnemu in usklajenemu delovanju, voditelji evropskih držav pa so znova zagotavljali, da imajo stvari pod kontrolo. Geithner je ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke sicer poudaril, da bi svet moral spoštovati Evropo zaradi izzivov, s katerimi se spopada, in prepoznati njihovo zahtevnost. A finančni trgi reagirajo hitro, je opozoril. »Pri teh stvareh velja, da dlje kot čakaš, težje jih rešiš,« je spomnil, a hkrati dodal, da zaupa evropskim voditeljem. Številni evropski voditelji so sicer v petek mirili finančne trge in svoje sogovornike. Francoski finančni minister Francois Baroin je poudaril, da so skupaj z Nemčijo trdno odločeni udejaniti dogovor evropskih voditeljev z dne 21. julija, ki med drugim krepi evropski začasni krizni mehanizem (EFSF) in prinaša svež denar Grčiji. »Z roko v roki smo za implementacijo sporazuma, ne za odmik od te strategije,« je dejal. Predsednik ECB Jean-Claude Tric-het je medtem poudaril, da je celotna situacija »zelo, zelo drugačna od zaznane«. »Nikakor ne zanikamo resnice. Imamo globalno krizo kreditne sposobnosti držav in mi smo epicenter te krize,« je priznal. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je zavrnil kritiko Washingtona in drugih svetovnih držav glede neodločnosti voditeljev EU, medtem ko je predsednik nemške centralne banke Jens Weidmann pzagotovil, da je stanje »veliko boljše od občutenega« in da zdrs v novo recesijo »ni verjeten«. ITALIJA - Medtem ko je Formigoni prepričan, da bodo volitve prihodnje leto Problem za večino je zdaj Tremonti Gospodarski minister vsekakor ne namerava odstopiti in se ne boji morebitne parlamentarne nezaupnice RIM - Gospodarski minister Giu-lio Tremonti nima nobenega namena odstopiti. To je jasno in glasno povedal včeraj v Washingtonu, potem ko je izvedel za vse odločnejše zahteve po njegovem odstopu, ki prihajajo iz vrst stranke Ljudstvo svobode. Pravo medijsko ofenzivo proti vplivnemu ministru je medtem sprožil dnevnik Il Giornale (njegov lastnik je Paolo Berlusconi), ki Tremontija krivi ne samo za težave v desni sredini, temveč tudi za gospodarsko krizo. V vladni koaliciji dobro vedo, da bi morebitni Tremontijev padec gotovo odprl pot vladni krizi. Zato v Ber-lusconijevi stranki ni doživela velike podpore nezaupnica, ki jo je proti Tremontiju napovedal poslanec Domenico Scilipoti, bivši zastopnik leve sredine, ki je pred meseci prestopil v vladno večino. Bolj verjetno je, da se bo Silvio Berlusconi odločil za zmanjšanje političnega vpliva gospodarskega ministra, ki je v vladi in v njeni koaliciji iz dneva v dan vse bolj osamljen. Pred- sednik Lombardije Roberto Formigoni je prepričan, da bodo prihodnje leto predčasne volitve. Pozornost je medtem namenjena sredinemu glasovanju o nezaupnici ministru Saveriu Romanu, ki jo je v poslanski zbornici vložila opozicija. Vlada ima številke, da nezaupnico zavrne, ker bo glasovanje skoraj gotovo tajno, pa so možna tudi presenečenja. Sicer malo verjetna, potem ko je desna sredina »rešila« poslanca Marca Milane-seja pred aretacijo. Tudi v primeru kmetijskega ministra Romana bo odločilno zadržanje poslancev Severne lige, ki zagotavljajo, da bodo složno zavrnili zahtevo po ministrovem odhodu. Neka panamska televizija, ki so jo povzeli vsi italijanski spletni mediji, je medtem včeraj objavila video posnetek o odnosih med Berlusconijem in me-šetarjem Walterjem Lavitolo. Iz posnetka izhaja, da je Lavitola, ki beži pred italijansko pravico, spremljal Berlus-conija na uradnem obisku v Panami julija lanskega leta. Putin in Medvedjev si hočeta zamenjati ■ v tvi t f I ••• državniški funkciji MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj predlagal premiera Vladimirja Putina za kandidata za prihodnjega predsednika države, Putin pa je Med-vedjeva predlagal za novega voditelja stranke na parlamentarnih volitvah. Te bodo v Rusiji decembra letos, predsedniške pa predvidoma marca prihodnje le-to.Kot je dejal Medvedjev na kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija pred več tisoč delegati, je pripravljen prevzeti »praktično delo« v vladi. »Če bo stranka zmagala na volitvah, in v to sem prepričan, potem sem pripravljen nadaljevati pravo delo za modernizacijo države,« je dejal Medvedjev. Putin pa je pred tem sporočil, da sta se z Medvedjevom »že dolgo tega« dogovorila o njunih prihodnjih vlogah v Rusiji in da bo Medvedjev zdaj glavni kandidat stranke na prihodnjih volitvah v dumo. Medvedjev naj bi tako postal premier, Putin pa znova predsednik. Po vrnitvi Saleha 40 mrtvih v Jemnu SANA - Po presenetljivi petkovi vrnitvi jemenskega predsednika Alija Abdula Saleha iz Savdske Arabije je v Jemnu znova izbruhnilo nasilje. Samo včeraj je v spopadih med Salehovimi privrženci in protirežimskimi protestniki v središču Sane umrlo 40 ljudi, še okrog 170 pa je bilo ranjenih. Iz Jemna prihajajo poročila o kaotičnih razmerah. Opazovalci se bojijo, da bi bili zadnji napadi lahko uvod v zaostritev situacije v Jem-nu in morebiti celo uvod v državljansko vojno. Od začetka protestov proti Salehovemu režimu, ki so izbruhnili februarja, je sicer padlo že več kot 500 protestnikov. Vodja egiptovskih oboroženih sil pričal na sojenju Mubaraku KAIRO - Na sodišču v Kairu se nadaljuje sojenje strmoglavljene-mu egiptovskemu voditelju Hos-niju Mubaraku zaradi nasilja nad protestniki v času protivladnih protestov. Včeraj je kot priča nastopil vodja vrhovnega sveta egiptovskih oboroženih sil Husein Tantavi. Skoraj 90-minutno pri-čanjeričanje je potekalo za zaprtimi vrati, pred sodiščem pa so ga spremljali svojci žrtev. Tantavi je bil dve desetletji obrab-ni minister in del zaupnega kroga egiptovskega vladarja in bi lahko razkril številne podrobnosti o Mubarakovem ravnanju. Po zaslišanju Tantavija je sodnik nadaljevanje obravnave preložil na prihodnji petek, 30. oktobra. Merklova: Odhod Grčije iz evroobmočja bi imel domino učinek BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj branila prizadevanja svoje vlade za rešitev Grčije, tokrat pred očitki znotraj lastne stranke. Na regionalnem zasedanju nemških krščanskih demokratov (CDU) v Oldenbur-gu je poudarila, da bi izhod Grčije iz območja evra ali prestrukturiranje grškega dolga sprožila domino učinek. Vsak predlog za razreševanje težav Grčije bi morali presoditi z vidika njegovega vpliva na druge članice evroobmoč-ja, je opozorila kanclerka. Člani stranke CDU so sicer v zadnjih dneh izrazili kritike glede načina, s katerim se rešuje Grčijo, saj naj bi Nemčija plačevala račune drugih evropskih držav. Mešetar Lavitola je spremljal Berlusconija na uradnem obisku v Panami 28 Nedelja, 25. septembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA C 990 1000 1010 _ 1010 1000 MOSKVA 8/15 ° 1020 1010 1010 VARŠAVA O 7/17 O KIJEV 9/22 LIZBONA O 16/24 ŽENEVA 9/20 O MILAN 0 15/25 V J C DUNAJ 10/21 O LJUBLJANA 0 11/22 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o 13/25 SPLIT O SOFIJA ¿17/28 8/28 SKOPJE O 8/28 I A \VATENE , J7/30 5S V .RIM *Ö5/27 r, Zaradi območja visokega zračnega pritiska, ki se pomika proti Alpam, in blage depresije zahodno od Korzike bo v naši deželi vreme stanovitno, zajeli nas bodo zmerni severovzhodni pritalni _ n tokovi. Nad srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Ob šibkih severozahodnih vetrovih se v višinah nad našimi kraji zadržuje razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 18.58 Dolžina dneva 12.03 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.16 in zatone ob 18.32 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom spodbuden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.43 najnižje -66 cm, ob 10.06 najvišje 56 cm, ob 16.09 najnižje -41 cm, ob 22.00 najvišje 47 cm. Jutri: ob 4.11 najnižje -64 cm, ob 10.34 najvišje 61 cm, ob 16.41 najnižje -50 cm, ob 22.38 najvišje 46 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............20 2000 m............8 1000 m ..........14 2500 m............6 1500 m ..........10 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg im sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona CELOVEC O 9/21 O 6/18 KRANJSKA G. O GRADEC 10/22 0 11/19 S. GRADEC CELJE 13/21 O O -P TRŽIČ 11/20 O KRANJ ^ LJUBLJANA 11/22 POSTOJNA O 8/21 KOČEVJE O _ O ČRNOMELJ MARIBOR O 11/22 PTUJ O M. SOBOTA O 11/23 N. MESTO 12/22 o ^^ ZAGREB 12/24 O (^NAPOVED ZA DANES Pretežno jasno bo. Pojavljale se bodo lahko le visoke in tanke koprene. Ob obali bo zjutraj pihal burin. Danes bo povečini sončno, čez dan bo v hribovitem svetu občasno delno oblačno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Ponekod na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, najvišje dnevne od 20 do 25, na Primorskem okoli 27 stopinj C. O GRADEC 9/22 ^Nadaljevalo letni čas. (NAPOVED ZAJUTRI se bo lepo stabilno vreme. Kar toplo bo za ta Jutri in torek se bo nadaljevalo povečini jasno vreme. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo občasno še pihala šibka burja. DOPIS IZ PARIZA - Zanimiva razstava v Grand Palaisu Veliko več kot igrače Popotovanje po magičnem svetu igrač od antike do sodobnosti - Veliko prostora za domišljijo PARIZ - O igračah in o ljudeh (Des jouets et des hommes) je naslov razstave, ki je v teku v pariškem Grand Palais. Igrače od antike do danes. Igrača kot razvedrilo, kot prijatelj, kot spomin, kot produkt kraja in časa. Stara ali nova, narejena iz cunj, industrijski proizvod ali kreacija znanih oblikovalcev (kot so Alexandre Calder, Felix Garcia Torres in Benjamin Rabier). Gre torej za popotovanje po magičnem svetu igrač, ki ga doponjujejo plakati, skulpture, filmi, videji ipd. Postavitev je po ambiciji projekta in številu eksponatov edinstvena; nastala je kot rezultat sodelovanja Grand Palaisa z različnimi francoskimi institucijami, z Victoria & Albert Museum v Londonu, z muzejem igrač v Nürenbergu, muzejem Strong v Roc-hesterju (ZDA) in z mnogimi zasebnimi zbiralci. Mehak medvedek, lesen konjiček in magičen svet živali ... Tovrstne igrače, ki jih najdemo na različnih koncih sveta in v različnih obdobjih, so še danes priljubljene in niti sodobne elektronske igre jih niso izpodrinile. (Pravzaprav so nekatere »živali« prešle v svet avtomatov, saj se lahko same gibljejo in celo odgovarjajo na ukaze.) V zvezi s tem so se sprožile razprave, ali so za otroke bolj primerne tradicionalne igrače ali tehnološke. Strokovnjaki so ugotovili, da vsaka spodbuja določene sposobnosti in da tudi video igre niso same po sebi škodljive, nasprotno, ob pravilni uporabi so celo koristne. In še: če so igrače namenjene otrokom, ne pozabimo, da jih ustvarjajo odrasli. Otroci si zaželijo, kar jim odrasli na različne načine (od daril do reklame) ponujajo. Odrasli tudi odločajo, katere igre so za deklice in katere za dečke. Otroci vse do drugega leta starosti izbirajo igrače po obliki, barvi, vonju in ne zato, ker naj bi bila neka igrača »naravno« bolj primerna za ta ali drugi spol. V primeru, da otrok ne sledi tej kategorizaciji, je bolj šokantno, ko si deček zaželi barbiko, kot če se deklica igra z avtomobili. Globoko v otroku določimo vloge, ki se bodo nato zdele naravne. Igra je prva oblika vzgoje. Danes se postavlja še problem pritiska medijev, ki se je v zadnjih letih zelo povečal. Kot v drugih primerih, je tudi pri igračah ključna beseda inovacija, ki skoraj primora starše k nakupu določenih igrač; ne gre za to, ali se bo kupilo medvedka ali vlak, ampak katerega medvedka in kateri vlak. Tudi tukaj gre za trende, ki jih vsiljujejo mediji in proizvajalci. Industrija igrač obrača veliko denarja, in da bi bilo tega še več, mnogi proizvajajo na Kitajskem, kjer pa občasno izbruhne škandal zaradi uporabe škodljivih surovin (spomnimo se afere Mattel). Mimo vseh pritiskov in tehnologij pa ima otrok veliko fantazije in lahko iz katerega koli predmeta naredi igračo in tako doživlja neverjetne avanture. Preprost kos blaga postane večerna obleka, kartonasta škatla zaboj z zakladom itn. Ko se sprehajaš po razstavi spoznavaš, obujaš spomine in zajame te neka sladka melanholija ... Jana Radovič SARAJEVO Beatificirali so drinske mučenke SARAJEVO - V glavnem mestu Bosne in Hercegovine so včeraj za blažene razglasili pet nun, ki so bile januarja 1941 ubite mučeniške smrti. Redovnice so bile članice sester Družbe hčera Božje ljubezni, med njimi pa sta bili tudi Slovenki Kristina Bojanc in Antonija Fabjan. Na beatifikacijski slovesnosti v Sarajevu je sodelovalo približno 20.000 vernikov iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Slovenije, Avstrije, Madžarske in od drugod. Mašo je vodil papežev posebni odposlanec, kardinal Angelo Amato, ki sicer vodi vatikansko kongregacijo za zadeve svetnikov in blaženih. Sestre Jula Ivaniševic iz Hrvaške, Berchmana Leidenix iz Avstrije, Slovenki Bojančeva in Fabjanova ter madžarska Hrvatica Bernadeta Banja so na Palah v Bosni skrbele za otroke različnih ver in narodnosti in negovale bolnike. Njihov samostan je med drugo svetovno vojno služil kot pribežališče vseh pomoči potrebnih. Decembra 1941 so ga napadli srbski četniki, ga požgali, nune pa nasilno odvedli v Goražde. Tam so jih nato skušali posiliti, a so se branile z vsemi močmi in se skušale rešiti s skokom skozi okno. Na koncu so jih četniki pokončali z noži, njihova trupla pa vrgli v reko Drino. Božje služabnice, drinske mučenke, so vero in ljubezen do Kristusa izpričale z mučeniško smrtjo in si s tem 70 let pozneje prislužile razglasitev za blažene mučenke. Kot je utemeljil papež Benedikt XVI. v odloku, ki ga je sprejel januarja letos, so si to prislužile zato, ker so utrpele smrt zaradi sovraštva do katoliške vere (in odium fidei). Njihov spomin bodo obeleževali vsako leto 15. decembra, na obletnico njihove smrti. (STA) Ameriški satelit naj bi končal v Pacifiku WASHINGTON - Ameriški satelit UARS je včeraj zjutraj po srednjeevropskem času strmoglavil v Tihi ocean, ameriška vesoljska agencija Nasa pa ni sporočila, kje natančno so končali njegovi ostanki. Približno 90 odstotkov satelita, velikega kot avtobus in težkega šest ton, naj bi zgorelo ob dotiku z Zemljino atmosfero, ostalo pa naj bi približno 20 do 25 kosov, ki so prileteli na Zemljo, je sporočila evropska vesoljska agencija Esa. Po njenih ocenah je satelit, ki je v vesolju od leta 1991 meril Zemljino ozonsko plast, ob površino Pacifika treščil okrog 6.20 po srednjeevropskem času., Padci ostankov satelitov na Zemljo so sicer dokaj pogosti, do njih pride približno enkrat letno. UARS pa je bil največji satelit, ki je padel na Zemljo v zadnjih treh desetletjih. Nova tehnologija za napovedovanje poplav NEW YORK - Raziskovalci ameriškega računalniškega velikana IBM so v sodelovanju s teksaško univerzo razvili novo napredno tehnologijo za napovedovanje poplav, ki zmore simulirati obnašanje rek stokrat hitreje, kot se to dejansko zgodi v na-ravi.Tehnologija, ki lahko simulira na tisoče pritokov obenem, bi tako lahko omogočila napovedovanje poplav kar nekaj dni prej, kot do njih pride, kar bi pomenilo več časa za preprečevanje nesreč in pripravo nanje. Prihaja iPhone 5 SAN FRANCISCO - Apple namerava naslednjo generacijo pametnega mobilnega telefona iPhone predstaviti 4. oktobra. Predstavil ga bo novi glavni izvršni direktor družbe jabolka Tim Cook, v prodajo pa ga bodo poslali že v nekaj tednih po predstavitvi. Doslej je na pomembnejših predstavitvah novih proizvodov sodeloval legendarni prvi mož Applea Steve Jobs, ki pa je avgusta odstopil z mesta glavnega izvršnega direktorja.