Oznaka obrazca: ARRS-CRP-ZP-2022/29 Status: Oddano -Digitalno podpisano Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta 1. določili fizikalne lastnosti prizadetih in neprizadetih območij glede na vremenske in mikrorastiščme razmere in opredelili značilnost koreninskih sistemov najbolj prizadetih drevesnih vrst; 2. izdelali model potencialne ogroženosti širšega območja jelovo-bukovih gozdov glede na možnost podobnih ekstremnih vremenskih pojavov; 3. primerjali uspešnost in učinkovitost naravne obnove in določili ključne rastiščne dejavnike za uspešno pomlajevanje prizadetih površin. Preverili smo način zaščite gozdnega mladja z uporabo kemičnih in elektronskih odvračal. Podatke smo dopolnjevali s popisi objednosti in ekofiziološkim odzivom mladja; 4. primerjali uspešnost sanacije površin vetroloma 2017 s sanacijo starejših poškodovanih površin, določili razlike in izdelali napotke za optimalno obnovo sedanjih prizadetih površin. 5. analizirali kakovostno in dimenzijsko strukturo gozdnolesnih sortimentov in izdelali oceno ekonomske izgube glede na stopnjo poškodovanosti sestojev. 6. Vodenju, poročanju in koordinaciji namenjamo delovni sklop 6. 4. Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta Na treh izbranih območjih, ki jih je v letu 2017/2018 prizadel vetrolom smo izbrali lokacije, na katerih potekajo podrobnejše raziskave in meritve odziva: 1.Leskova dolina (OE Postojna), 2.Stojna (OE Kočevje) in 3.Ig (OE Ljubljana). Povsod je bila jelka med najbolj prizadetimi drevesnimi vrstami. Na osnovi definiranih ciljev smo odgovorili na ključna vprašanja povezana z dejavniki vetroloma 2017. Cilji: (1.-5.) 1–Določiti lastnosti tal prizadetih in neprizadetih območij in opredeliti značilnost koreninskih sistemov najbolj prizadetih drevesnih vrst -jelke; Tipi tal, kjer smo izbrali podrta in stoječa drevesa, se znotraj lokacij niso spreminjala pri stoječih in podrtih drevesih; mikrorastiščne talne razmere so zelo homogene (Leskova dolina: rjava pokarbonatna, žepasta tla, Stojna: protorendzina in rendzina, Ig: rjava pokarbonatna, žepasta tla). Vse so na karbonatni matični podlagi. Tla na vseh lokacijah so plitva do zmerno globoka (organski in mineralni horizonti skupaj) in kamnita; tla na mikrorastiščih podrtih dreves so bila v povprečju globoka 23,27 cm, na mikrorastiščih stoječih dreves v povprečju 22,46 cm. Prav tako nismo potrdili statistično značilnih razlik med globinami mineralnega dela tal obeh obravnavanih obdelav. Statistično značilnih razlik med fizikalno-kemijskimi parametri tal na mikro lokacijah padlega in stoječega drevesa nismo dokazali. Zdravstveno stanje korenin in panjev izruvanih drevesnih vrst je bilo v večini primerov odlično. Porušenja posameznih jelk ni povzročilo slabo zdravstveno stanje koreninskega sistema ali koreničnika (gnilobe, poškodbe, glive,...). Glavni vzrok za podiranje in padanje dreves je število in smer glavnih korenin, ki so izraščale iz panja glede na smer orkanskega vetra v času vetroloma. 2–Izdelati model potencialne ogroženosti širšega območja jelovo-bukovih gozdov glede na možnost podobnih ekstremnih vremenskih pojavov; Na ekstremen vetrolomni dogodek je vplivala velika namočenost tal in na drugi več zaporednih dni z viharnim oz. močnim vetrom. Podobno sosledje smo potrdili tudi z analizo preteklih vetrolomov na območju celotne Slovenije, ki je temeljila na podatkih zavoda za gozdove Slovenije in njihove zbirke 'timber' za zadnji 25 let (obdobje1995 -2019, ZGS, 2018) ter na podatkih ARSO za zadnji 20 let iz 185 meteoroloških postaj. Oblikovali smo zbirko podatkov z dnevnimi meteorološkimi podatki posameznih odsekov in letno število v vetrolomu padlih m3 lesa jelke in smreke. Analizo smo opravili za vse odseke po dnevih in letih. Ustvarjena baza podatkov vsebuje napake, saj ni nujno, da je prvi viharni veter v izbranem letu že povzročil poškodbe sestoja. Za posamezen odsek smo z multivariatno analizo ustvarili model odvisnosti padlih m3 od števila dni s padavinami večjimi od 20 mm in števila dni z vetrom močnejšim od 6 bf. 3–Primerjati uspešnost in učinkovitost obnove prizadetih in neprizadetih površin in določiti ključne dejavnike za uspešno pomlajevanje prizadetih površin. Metodologijo uspešnosti razvoja bomo dopolnjevali z uporabo kemičnih in elektronskih odvračal ter popisi in odzivom mladja; Rezultati meritev mladja na ogolelih površinah po vetrolomu kažejo veliko različnost odziva med vrstami. Usmerjeni smo predvsem na odziv prevladujočih drevesnih vrst visokega dinarskega krasa: mladja jelke, smreke, bukve in javorja, ki je prevladovalo na vseh trej izbranih lokacijah. Mladje jelke, ki je bilo na izbranih lokacijah prisotno pred vetrolomom je bilo močno prizadeto zaradi objedanja divjadi, dodatno je predstavljala velik stres nenadna presvetlitev odraslega sestoja Zastopanost vrst mladja v vzniku na Snežniku, v Kočevju in na Igu je primerna. Na vseh proučevanih lokacijah prevladuje mladje javora. Na Snežniku in v Kočevju slednjemu sledi jelka, medtem ko je na Igu druga prevladujoča vrsta mali jesen, jelka je šele na četrtem mestu za bukvijo. Mali jesen je prisoten le na Igu. Vrste skupne vsem trem lokacijam so javor, jelka, smreka, bukev in brest. Smreke je največ na Snežniku, sledi je Ig, v Kočevju smo je našli zelo malo. Bukev je na lokacijah predstavljala približno desetino mladja, bresta je za desetino celotnega mladja na Kočevju, pol manj na Snežniku in malo na Igu. Primerjava odvračal (kemična, kontrola, zvočna) je pokazala na največjo obiskanost kontrolnih ploskev. Razlika se najbolje pokaže prav na Snežniku, kjer je bila obiskanost največja v primerjavi z drugimi lokacijami. Najmanj obiskane so bile ploskve z zvočnimi odvračali. Največje število obiskov ploskev s kemijskimi odvračali v Kočevju sovpada z večjo obiskanostjo pozimi, ko je odvračalo slabše delovalo zaradi manjših temperatur in snega. Opazno je povečevanje učinkovitosti mladja po vetrolomu pri listavcih (bukvi in predvsem pri javorju) po prvem letu, v nadaljevanju učinek svetlobe popusti oz. se zmanjša. Potrdili smo neznačilno spremembo pri smreki in izrazito nazadovanje oz. zmanjševanje učinkovitosti pri jelki na vseh opazovanih lokacijah. Izpad jelke na stalnih lokacijah je bil izrazit podobno, kot po žledu leta 2014; zaradi izpada osebkov smo s težavo opravili ponovitev meritev v letu 2020. Zmanjševanje učinkovitosti se je z leti in s povečevanjem svetlobne intenzitete pri jelki značilno povečevalo. Med posameznimi lokacijami proučevanja vetroloma nismo potrdili značilnih razlik, kar kaže na enovit odziv drevesnih vrst. Primerjava obeh velikopovršinskih ujm kaže na večjo jakost motnje po žledu, v primerjavi z vetrolomom. 4–Primerjati uspešnost sanacije površin zadnjega vetroloma (2017) z učinkovitostjo sanacije starejših poškodovanih površin in izdelali napotke za optimalno obnovo sedanjih prizadetih površin. Gostote mladja na ploskvah naravne in umetne obnove kažejo na različne ekološke razmere med raziskovalnimi objekti. Gostote so že od začetka meritev v 2012 visoke na objektu Bohor in Črnivec, medtem ko so na Trnovskem gozdu nizke zaradi zaostrenih ekoloških razmer kot so visoka nadmorska višina, deloma južne lege, kraški teren s površinsko skalovitostjo in kamnitostjo in posledično plitvimi tlemi. V letu 2019 so bile razlike med objekti veliko manjše kot pričakovano. Povprečna gostota v 2019 je znašala 6500 osebkov na hektar. Pri tehnični sanaciji poškodovanih sestojev ne poškodujemo pomladka, saj dokazano pozitivno vpliva na vznik naravnega mladja, saj ustvarja sestojno klimo in s senčenjem omejuje razrast pritalne vegetacije. Prisotnost pomladka lahko skrajša proizvodne dobe prihodnjih sestojev. Prevladuje naj naravna obnova, ki je v večini primerov še vedno uspešna. V primeru majhnih gostot mladja, negativnih dejavnikov za uspeh naravnega pomlajevanja se odločamo za umetno obnovo, tudi če se naravno mladje ne razvije več let po ujmi. Umetna obnova je lahko predkultura za naravno obnovo z manjšo gostoto saditve (1000 sadik/ha), saj z enakim vložkom obnovimo večjo površino in zmanjšamo strošek saditve. V sistemu obnove je potrebno dosledno preverjati uspešnosti saditve in vzpostaviti sistem kontrole. Najmanjša stopnja preživetja sadik po treh letih se razlikuje med drevesnimi vrstami: največja je pri smreki – 90 %, nekoliko manjša pri listavcih – 70 %. Na obstoječih objektih s preseženim največjim dopustnim izpadom se po potrebi odločimo za dopolnilno saditev. 5–Analizirati kakovostno in dimenzijsko strukturo gozdno-lesnih sortimentov in izdelati oceno ekonomske izgube glede na strukturo gozdnih sestojev. Ocenili smo skupno škodo zaradi slabše sortimentacije v sanitarni sečnji vetroloma iz decembra 2017. Ocenjene količinska izgube znašajo 205855 m3 oz. 5,6 % manj, kot če bi šlo za posek v redni sečnji. Skupen izpad dohodka smo ocenili na 16,1 milijona €; največ na območju Kočevja (4,9 mil €), Slovenj Gradca (2,8 milj.€), Nazarja (1,8 milj.€) in Postojne (1,6 milj.€). Na nacionalni ravni izpad dohodka predstavlja približno 6,6 %. Pri vrednotenju ekonomskih posledic vetroloma je potrebno upoštevati še posredne izgube (zmanjšan prirastek, slabša sortimentna sestava ostalih dreves zaradi poškodb), ekonomske izgube zaradi zmanjšane stojnosti preostalih mejnih sestojev ter večje ogroženost zaradi škodljivcev. Lastnike bremenijo dodatni stroški obnove in nege novih sestojev, prav tako prihaja do posrednih ekonomskih izgub zaradi neizvedbe tekočih aktivnosti v preostalih gozdovih. 5. Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev V obravnavanem obdobju je potekal projekt skladno s sprejetim načrtom dela in časovnico. Kljub omejitvam v času pandemije COV-19 je delo na projektu potekalo nemoteno. Ocenjujemo, da nam le v okviru DS2 ni v celoti uspelo implementirati interaktivne karte dnevne ogroženosti sestojev jelke in smreke na spletišče. Za tovrstno implementacijo bi potrebovali večji doprinos s strani IT službe in več programerskega znanja, kar pa žal presega finančne okvire projekta. V vseh ostalih delovnih sklopih smo zastavljene cilje realizirali ali jih celo presegli. 6. Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine 7. Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju 8. Najpomembnejši dosežek projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnost 9. Drugi pomembni rezultati projektne skupine Terenska dela in izvedbo v sklopu vsebin DS 3 povezanih z odvračali je opravljala mag. Ajša Alagić. Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Čater, M., Flajšman, K., Alagić, A., 2021. Primerjava uspešnosti in učinkovitosti obnove prizadetih in neprizadetih površin. V: Čater, M. (ur.). Vzroki in vplivi decembrskega vetroloma (2017) na nadaljnji razvoj jelovo bukovih sestojev v Sloveniji : zaključna delavnica : CRP V4-1820. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica. 2021, str. 7. https://dx.doi.org/10.20315/SilvaSlovenica.0017, [COBISS.SI-ID 68251139] Diaci, J., Fidej, G., Roženbergar, D., Cerioni, M., Nagel, T. A., Adamič, T., 2021. Gozdnogojitvene usmeritve za obnovo gozdov po naravnih ujmah. V: ČATER, Matjaž (ur.). Vzroki in vplivi decembrskega vetroloma (2017) na nadaljnji razvoj jelovo bukovih sestojev v Sloveniji : zaključna delavnica : CRP V4-1820. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica. 2021, str. 10. https://dx.doi.org/10.20315/ [COBISS.SI-ID 68256003] Ferlan, M., Kobler, A., Kozamernik, E., 2021. Model potencialne ogroženosti jelovo bukovih gozdov glede na možnost nastanka podobnih ekstremnih vremenskih dogodkov. V: Čater, Matjaž (ur.). Vzroki in vplivi decembrskega vetroloma (2017) na nadaljnji razvoj jelovo bukovih sestojev v Sloveniji: zaključna delavnica : CRP V4-1820. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica. 2021, str. 6. https://dx.doi.org/10.20315/SilvaSlovenica.0017, http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14150. [COBISS.SI-ID 68250115] Fidej, G., Roženbergar, D., Diaci, J., Cerioni, M., Nagel, T. A. 2021. Uspešnost sanacije vetrolomov iz leta 2008. V: Čater, M. (ur.). Vzroki in vplivi decembrskega vetroloma (2017) na nadaljnji razvoj jelovo bukovih sestojev v Sloveniji : zaključna delavnica : CRP V4-1820. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica. 2021, str. 9. https://dx.doi.org/10.20315/SilvaSlovenica.0017, [COBISS.SI-ID 68255235] ANG The ability to withstand extreme weather conditions is reflected in their degree of regeneration. Natural regeneration requires economically demanding protection and maintenance measures, which is why in countries where natural regeneration predominates, the debate on the appropriateness of restoring and rehabilitating affected areas with planting is still ongoing. Insufficient attention has been paid to the ecological differentiation of management under normal conditions, when gradual and continuous changes and reductions in stand canopy, and under post-disturbance conditions, which are characterized by rapid changes in light and microclimatic conditions ( Schütz et al. 2016). Windbreaks are observed in stands with shallow and poorly drained soils (Dobbertin, 2002). Our studies confirm that the soil at the sites of fallen and standing trees was shallow after windbreak and did not differ significantly; pockets of deep and shallow soil alternate at relatively close distances, so that the adaptability of root systems depends on the geomorphological characteristics of the terrain/soil (Vrščaj et al., 2017). Differences in the resistance and resilience of individual mature fir trees may be related to root characteristics, their health status, previous forestry systems, slenderness of individual trees and crown length, stand structure and density, or a combination of the above factors. The efficiency of natural regeneration is related to the ability to form sunleaves. At the time of the study, we could not confirm the improvement of conditions for natural regeneration of fir in different light categories due to the different responses of the other tree species studied. The worrying situation is aggravated by the presence of herbivores. For beech, we confirmed the adaptation and increase in efficiency, and for spruce, the increase in efficiency at the forest edge and in the open. The largest differences in efficiency increase were found in maple in all light intensity categories, especially between the first an d second year after disturbance. These results are consistent with the number of spring specimens at all three sites studied. Of all species, fir had the most difficulty adapting to overlighting due to its character and gradual adaptation to higher intensities (Robakowski et al., 2004), as well as slower changes in assimilative apparatus, such as in deciduous trees. Faster adaptation is limited by photoinhibition (Tucker et al., 1987; Ruban, 2014) and varying conditions within the growing season itself. Comparison of response to a similar large-scale disturbance, the 2014 hail, showed a poorer picture of post-hail adaptation compared to windbreak (Čater 2021). Regeneration plays a critical role in restoring damaged stands (Szwagrzyk et al., 2018). Sound deterrents were most effective, as confirmed by the lowest herbivore visitation to these subplots; we did not detect differences between individual sites. The estimated damage of € 16.1 million is 6.6% less than the regular yield; wind mainly felled trees and did not break them (Putz et al., 1983). We need to consider the indirect effects of windbreaks (yield loss, damage to other trees, and necessary investments for successful rehabilitation and regeneration of the condition (Nieuwenhuis and O'connor, 2011)). The analysis confirmed that the proportion of extreme windbreak events in fir and spruce on calcareous bedrock is more than 35%, considering that the majority of fir and spruce stands in Slovenia are located precisely on this rocky bedrock. We have created a multiple regression model between the damaged fir or spruce m3 of fallen trees, the number of days with wind force more than 50 km/h and the number of days with more than 30 mm of precipitation per day. A greater number of consecutive extreme weather events with strong winds and heavy precipitation weakens the stability of forest stands exposed to subsequent (perhaps non-extreme) wind or precipitation events. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije Pri sanaciji poškodovanih sestojev ne poškodujemo pomladka, saj zmanjšuje odvisnost od naravne obnove. Neposredno po ujmi in tehnični sanaciji je presodimo rastišče, sestoj in pomladek. Prevladuje naj naravna obnova, ki je v večini primerov uspešna. V Sloveniji je umetna obnova bistveno dražja kot v tujini, uspeh pri listavcih je majhen. V primeru majhnih gostot mladja, slabe možnosti naravnega pomlajevanja in potrebe po vzpostavitvi funkcij gozda izberemo umetno obnovo, če se naravno mladje ne razvije več let po ujmi ali so nepomlajeni predeli daleč od semenskih dreves (Diaci in sod., 2017). Stroške umetne obnove zmanjšamo s sadnjo v skupinah (Saha in sod., 2012) ali tam, kjer je preživetje boljše (Frehner, 2002). Umetna obnova je lahko predkultura za naravno obnovo z manjšo gostoto npr. 1000 sadik/ha. Za manj odvisnosti od razpoložljivih sadik in vložka umetne obnove svetujemo rabo puljenk lokalnega okolja. Obžetve izvajamo točkovno (Fidej, 2016). Zaradi obžetev je delež sencozdržnih, gospodarsko zanimivih vrst samoniklega naravnega mladja na območju umetne obnove dvakrat manjši v primerjavi z območji naravnega razvoja. V prihodnjem toplejšem podnebju z daljšimi sušnimi obdobji je po zgledu iz tujine ob obnovah po ujmah in rednih obnovah gozdov z dopolnilno saditvijo smiselno vnašanje številnih drevesnih vrst. Jelka. Na rastiščih karbonatne matične podlage se delež manjša zaradi prevelikih gostot divjadi. Sencozdržna vrsta je odpornejša proti suši in podlubnikom. V tujini nadomešča v ujmah poškodovane smrekove gozdove. V žledolomu (2014) se je v primerjavi s smreko izkazala kot mehansko manj občutljiva za poškodbe. Z zmanjševanjem deleža smreke bi v prihodnnje lahko poleg bukve postala glavna gospodarska vrsta, ki jo zaradi preštevilne divjadi izpodriva bukev. Sadnja bukve ponekod ni smotrna, saj je vrsta tekmovalna, ki se obilno pomlajuje. Sadnja je smiselna na bukovih in jelovo-bukovih rastiščih ob pomanjkanju semenskih dreves. Hrast. Smiselen je vnos gradna in povečevanje deleža na sušnejših rastiščih. Za prilagajanje podnebnim spremembam lahko na nižinskih, sušnejših rastiščih v primesi nadomesti smreko. Tujerodne drevesne vrste, npr. duglazija se je na jelovo-bukovih rastiščih izkazala kot odporna proti žledu in podlubnikom. Sušo prenaša bolje in ne slabša rastiščnih razmer (Brus in Kutnar, 2017), daje večje volumske prirastke in visokovreden les. Gorski javor. Sadnja gorskega javorja zaradi velike cene in slabega uspeha je vprašljiva. Vrsta predstavlja znaten delež v zmesi naravne obnove, pri negi mladega gozda ga pospešujemo. V obnovi dosledno preverjamo uspešnosti sadnje, v postopku je nujen sistem kontrole, ki vključuje zapis o prevzemu sadik in preverjanje uspeha sadnje po vnosu. Najmanjša stopnja preživetja sadik po treh letih je največja pri smreki-90 % in manjša pri listavcih-70 %. Na objektih s preseženim dopustnim izpadom se odločimo za dopolnilno sadnjo, boljše preživetje dosežemo z vključevanjem drevesničarjev in pogodbenim jamstvom za doseganje najmanjše stopnje preživetja sadik po treh letih. Preverjanje uspeha omogoča adaptivno načrtovanje biološke obnove gozdov. Naravna obnova ima dober potencial na večini slovenskih rastišč; smiselno je nameniti del subvencioniranih sredstev namenjenih umetni obnovo za nego naravnega mladja. Ta vključuje označevanje, npr 100–300 samoniklih osebkov na hektar, ki jih ob razvoju konkurenčne vegetacije obžanjemo več let zapored. Za uspešno označevanje in nego dominantnega mladja je potrebno dodatno izobraževanje delavcev in lastnikov gozdov o razpoznavi in ekologiji drevesnih vrst. Pri zagotavljanju pestrosti vrstne sestave in primerne zmesi drevesnih vrst je največja težava čezmerno objedanje mladja zaradi prevelike gostote velikih rastlinojedov, ki ne omogočajo trajnostne obnove vseh domačih vrst, posebno jelke in hrasta. Prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, izrazito na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme je tako oteženo. When damaged stands are regenerated, saplings should not be damaged because this reduces dependence on natural regeneration. Immediately after damage and technical rehabilitation, we evaluate the site, stand, and regeneration. Natural regeneration should prevail. In Slovenia, artificial regeneration is more expensive than abroad, the success in hardwoods is low. In cases of low sapling density, poor opportunities for natural regeneration, and the need to restore forest functions, we opt for artificial regeneration when natural saplings do not develop several years after felling or the non-regenerated areas are far from seed trees (Diaci et al., 2017). The cost of artificial restoration is reduced by planting in groups (Saha et al., 2012) or where survival is better (Frehner, 2002). Artificial regeneration can be a precursor to natural regeneration at lower densities, e.g., 1000 seedlings/ha. To reduce dependence on available seedlings and artificial regeneration, we recommend using local tree seedlings. Tending is selective (Fidej, 2016). The proportion of shade-tolerant, economically attractive species of natural spontaneous regeneration is twice as low in the area of artificial restoration as in the area of natural development. In the future warmer climate, it makes sense to introduce many tree species during reforestation after damage and regular forest renewal with supplementary plantings. On sites with carbonate parent substrate, the proportion of fir decreases due to too high densities of ungulates. Shade-tolerant species are more resistant to drought and bark beetles. Fir replaces spruce forests damaged by slash. During icebreak (2014), it proved to be mechanically less susceptible to damage compared to spruce. By reducing the proportion of spruce, it could become the most important economic tree species in the future. Planting of beech is not advisable in some places as the species is competitive and regenerates abundantly. Planting is advisable on beech and fir-beech site s if there is shortage of seed trees. On drier sites, it is advisable to plant and increase the proportion of oaks. On drier lowland sites they can replace spruce. Non-native tree species such as Douglas fir have been shown to be frost and bark beetle resistant on fir-beech sites. It tolerates drought better (Brus and Kutnar, 2017), provides greater volume increment, and high quality timber. Planting sycamore is questionable due to its high price and low success. The species contributes significantly to the mix of natural regeneration, and we use it in young forest management. In reforestation, we consistently check success; control system is needed to record success after planting. The minimum survival rate of seedlings after three years is highest for spruce (90%) and lowest for deciduous trees (70%). For plants where the allowable losses are exceeded, we decide to replant. Better survival is achieved by involving nurseries and contractually guaranteeing that seedlings reach the minimum survival rate after three years. Verification of success allows for adaptive planning of biological forest restoration. Natural regeneration has good potential on most Slovenian sites; it makes sense to use some of the funds allocated for artificial restoration to promote natural regeneration. This includes, for example, marking 100-300 wild specimens per hectare to be tended several years in a row as competing vegetation develops. Additional training of workers and forest owners on tree species recognition and ecology is required. When it comes to ensuring diversity in species composition and an appropriate mix of tree species, the biggest problem is excessive damage on young trees due to excessive browsing of large herbivores that compromise sustainable restoration of all native species, especially fir and oak. Adaptation of forests to climate change, especially in areas affected by natural disasters, is therefore difficult. 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? v mednarodnih znanstvenih krogih pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami: Bilateralno sodelovanje s Fakulteto za Gozdarstvo v Sarajevu, Republika Bosna in Hercegovina; Bilateralno sodelovanje z Inštitutom Rudjer Bošković, Zagreb, Republika Hrvaška; Projektno sodelovanje z Inštitutom za gozdno ekologijo Brno, VUKOZ; Brno, Češka republika; Projektno sodelovanje s češko akademijo znanosti "Czech Globe", Brno, Češka Republika; Projektno sodelovanje z oddelkom za Gojenje gozdov na Fakulteti za gozdarstvo in lesarstvo Mendlove Univerze v Brnu, Češka republika; Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja: 12. Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.04 Dvig tehnološke ravni DA NE Zastavljen cilj Uporaba rezultatov Delno F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen Cilj F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.11 Razvoj nove storitve DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov Delno F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti Cilj F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen Cilj F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.28 Priprava/organizacija razstave DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.33 Patent v Sloveniji DA NE Zastavljen cilj Rezultat Ni dosežen Uporaba rezultatov Ni uporabljen F.34 Svetovalna dejavnost DA NE Zastavljen cilj Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen Uporaba rezultatov V celoti Komentar 13. Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv G.01. Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02. Gospodarski razvoj Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.02. Širitev obstoječih trgov Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.05. Razširitev področja dejavnosti Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.07. Večji delež izvoza Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.08. Povečanje dobička Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.09. Nova delovna mesta G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.02.11. Nov investicijski zagon Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.03. Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.03.03. Uvajanje novih tehnologij G.04. Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.04.05. Razvoj civilne družbe G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj G.07. Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.07.02. Prometna infrastruktura Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv Podpisa: Zastopnik oz. pooblaščena oseba Tomislav Levanič Digitalno podpisano in Vodja programa/projekta Matjaž Čater Digitalno podpisano ŽIG Datum: 18. 07. 2022 Oznaka obrazca: 10dj-fbxa-47s6-a0h4-e1tk-exrd-7