32. številka. „EDItlOti i -lahaja po tnkr.it na teu ot 7. »ri »a<>r. — Obojno igtlauj)- stan* : /.t irilm m»3hr . i. — .*.*>, irv<-n aijii i i x» tri rrr»««;c . . , 'J.HT. , . , t /.* j>ul l«r» , . . .i.— . — A« VM («tO . . , ll>,— . . , Irt,— Na r.nročbe br« priložen« r.irocnoie sh n« jemlje oitr. PuKftniićl'« ircviika ne dubivnju » t'r(.-dajulnioah tobaku i- Vrsta po a m-.. i*Ttn Trata pi> 3 nvč. ttobotim »e^t-in« Zdanje r 1 rttn <% u«1.. i/vtn Trstu S nr, Izdanje za* petek 15. marca 1895. (v Trsta, v četrtek zvrfer dne 14 marca 1895.) Ti raj XX Gladilo slovenskega političnega društva Očitni *» mejne [n rn.rif« t perii i: «.« i .litboVm: .M:*'4' »e |»l»J-u 1 i imt.ir, kn'ik'i* •»>»•«<>tja < sva l'iiu »ril'd, l'.t.lana i)»'iie(nu'D in j irm . i« ' u ik^i n»;la«i K d. ru u naju |i->fi>4!>i' V-i >1>»pi»i daj «<« peiiljit ■ -ii1- 1'iiiftm : 'iti, K ('n>»rnu St. l-V V-^..,, { - ti i iu»r.. hiti frankuKHii'*. k 'r o .»t v.* n \ ■» ■ » i: ■ •[>r«j imajo. Riikopiiii -.» ua » Narodnimi. r-kUrti vi j« .n ..» »«« .pri«. ,oi>m u(trumiilt » ulica Munii pui-eolo kit. S. II. naiUt. Odpi1<'<■ lakUma *ii jirm*« po«inino. za PrimorraJto. , P i Nmill Jr ■>%rr ! 1 Castitim našim gj^. naročnikom! liližu ne drnyo četrtletji, a iTč^ta miših i/tj. naročnikor Ze ni ponorila naročbe c/t lirro četrtletje, /'rotimo jih torej, da to v krut-kttn ttorč, da ne bodemo ciljen i ustavljati jim list. Miiof/o č><. S • n • n. Včasi ozrla se je na Doro in jej pogladila razpleteno lase. In starka počela je sama sebe karati. „A kje mi je neumna glava bila? Za-kaj sem slušala kuma in povedla s seboj l>oro, kjer je bilo toliko ljudi ? Joj, ko jo je gnječa odtrgala od mene — mojo ljubljenko, ko je padla pred konja,« tuje stisnola starka oči, — „kakor da mi je srce bilo pod kopitom ! Ne, tega straha ne hi htela več pretrpeti ni za banove dvore ne. Ali hvala Bogu, da je saj tako, da je Bogorodica poslala svojiga krilatea, kajti smrten človek to ni. Da le Dora vslau«! Zaobljubila sem površju. To som omenil radi tega, da nfi M se zahtevalo, da se ti ljudje obsodijo zaradi politiškili pogreškov, ampak obsodi naj s« jih izključno le zaradi n a v n d n i h li 11 d <■ d e I-s t e v. Nikdar naj se ne reče, da so taki I j 11 d j e t r e d n i venca p o I i t i š k i h m n č eni kov!4 Te liesede javnega tožitelja so jasno zrcalo, v katerem nam odnvitajo vzroki in 1 postanek piranskega upora proli naredham vlade in proti pravici. Te izjave javnega tožitelja nam povedo več, nego hi mogli mi povedati v celi vrsti nnjkorenitejših člankov. Tu smo čuli iz kompetentnih 11 <), da stoje pred sodiščem navadni zločinci, ki so pripravljeni za vsako delo, ali oni h p o I i-t i š k i h z I o č i n c e v, k i s o najeli te navadne zločine e, je pogrešal d ržavnega p r a v 11 i k a n a 111 e * t n i k, g. C h e r s ic h, kakor smo jih pogrešali tudi mi in 7. nami vred vsi pravicoljuhni ljudje. Gosp. javni tožitelj je rekel namreč na drugem mestu nekako tako-le: Siromaki so — obtoženci namreč —-, toda s i r o 111^1 š 11 i ljudje se ne ganejo, a k o j i h 11 e podpirajo d r u g i. I n r a v 11 o te ljudi zaveli so drugi. Le drugi ljudje s o j i h / a v e 1 i do v a n d a I i č • ni h činov, opisanih v »btožnici. Te obtožene« imamo, d o5i 111 so mor>11 u i p r o-v z r o č i t e 1 j i ostali skriti in kolikor je bila vestna preiskava, jih vendar nismo mogli najti.*4 Kakor svitel soltični žarek, prerinši se skozi črne oblake, tako nam je ta izjava javnsga tožitelja osvetlila isterske razmere. Na te besede se bodemo mogli sklicevati vsikdar, ko bodo hotuli naši nasprotniki olepšavati in opravičevati svoja narodna in politiška liasilstva s ta'tohnenovano „narodno voljo* laškega ljudstva, Snj nam je razprava proti piranskim izgrednikom pokazala nn ne-ovrien način, kako je bilo tisto ljudstvo, ki je razgrajalo po piranskih ulicah proti naredbi pravosodnega niinisterstva o dvojezičnih napisih. Razžalili bi menda primorske Italijane, ako bi jih hoteli identiflkovuti s takimi ljudmi. Kako so isterski luški kolovodje po svojih italijanskih, kakor tudi židovskih dunajskih glasilih grozili se strašno „ogorčenostjo" laškega ljudstva V! In kaj vidimo sedaj ? Vidimo, da se je to razsajajoče »ljudstvo" nabiralo — do male izjeme — iz vrst zločincev po poklicu, pripravljenih za vsako delo p r o t i dobro m u plačil 11. Vladni krogi na Dunaju so se lahko uverili sedaj — ako so hoteli —, da vse tiste »manifestacije užaljene narodne volje italijanske" niso nič druzega, nego zgolj umetno delo poznanih hegemonov pripomočjo navadnih lačnih zločincev. Hvaležni moramo hiti gosp. javnemu tožitelja, da se je spomnil velepomenljivih besed župana piranskega: „l'iran je jedna sama obitelj in nikdar se ne dozna ničesar jo remetski materi božjej. l'a pojdeve izpolnit obljubo' Samo da vstane • „Kuma! Draga kuma!" pregovorila je slabim glasom Dora. »Kaj je, duša?" „Vode, kuma!" „A kako ti je. dušica?" vprašala je starka in primakuola kupo k Dorinim ustnicam. „Ne vem ni sama ne, kuma! Zlo in dobro mi je! Obvzelo me je. Nekaj me v grlu stiska, a taknem li se česa, zazebe iiih pri srci. Glava mi gori — nft, potipaj — gori kakor živi ogenj — a srce hoče mi skočiti iz neder. Ali če zaprem oči,»alt, klima draga, ljubko mi je in milo kakor da me zibljo krilatci božji, mirno se mi pretaka po žilah topla krvca — mirno, lahko, lehkice bije mi srcu, a skozi sati siuije uii se obraz " pozitivnega!' Kdo ne občuti cinizma, ki zveni iz teh besml • Mar ni to očimu roga* nje oblastim : le preiskujte, kolikor hočete, vendar ne izveste ničesar! Taka je lojalnost isferskih prvakov! Do take smelosti se morejo povspeti le ljudje, ki menijo v svoji razbrzdanosti, da stoje izven zakon a. Taki so torej oni, k oje nam v jednom- r predstavljajo kot kulturni živelj dežele Primorske ! v Iti uprav v tem pogledu je bil« zanimivo zaslišavanje prič. Vse priče, ne stoječe v državni službi, so pričale tako, da so se svojimi izjavami podkrepile cinične in samozavestne besede župana piranskega. Priči kanonika Maraspin in Fonda izjavila sta se skrajno rezervirano; Ivan Viezzolli ni povedal nič važnega; priča cerkovnik Marko Ruzzier ni znal, kdo je bil plat zvona; in slednjič, mestni stražar Bon i faz ij Ruzzier — zapomnite si : mestni stražar v takem malem gnezdu, kakoršno je Piran! — se ni spominjal na ničesar!!! Vsi ti niso vedeli, ni kdo je kričal ni kaj se je kričalo. Sedaj pa primerjajmo, kako so izpovedale one priče, ki ne pripadajo „piran s k i r o d li i u i" ! Pred vsem prldita na vrsto c. in kr. častnika, torej verodostojni m klasični priči. Stotnik Fran -Tary in poročnik Viktor List potrdila sta odločno, da je množica upila : „V i v a ritali«!'* „A lili a s s o I' A u s t r i a !" „F o v a i š č a v i!" „Fora i mi lit ari!" „A b bas so le a r m i!" Vseh teh vsklikov niso čule priče iz „obitelji piranske" ! Ali čuli so jih c. in kr> častniki — ili tem gre brezpogojna vera. Po teh vsklikih lahko sodi njegova ekscelenca go«p. grof Fran foronini, kaki ljudje se mu obešajo na frak ! Po teh vsklikih lahko sodi ve« svet, kuke vrste avstrijski podaniki so ti piranski izgredniki, kojim na ljubo naj bi se tlačil — tako zahtevajo laško- iu nemško-židovska gospoda — lojalni slovanski živelj, brezpogojno zvest državni ideji in nje Najvišjemu predstavitelju ; kojim na ljubo naj bi v Istri ne veljali avstrijski temeljni zakoni! Poleg obeh častnikov čuli ste tudi priči okrajni glavar dr. Hochegger in koncepist dr. Karminski, kako so vpili „A 11 a 1 a r g al" „ A b b a s s o 1 e t a b e 11 e š č a v e !•' ,No v o 1 e 111 o 111 i 1 i t a r i P, kakor so tudi v s i orožniki in finančni stražniki izjavili popolnoma v Zinislu obtožbe. O vsem tem ni.so ničesar čule priče iz „piranske obitelji !J Menimo pa, da ne treba nniogo razmišljati, komu gre več vere : ali piranski obitelji, ali c. iu kr. častnikom in drugim c. kr. služabnikom. C. in kr. častnika povedala sta vso resnico o piranskih izgredih iu njiju izpovedbe so pravcati relief na sliki istrskih odnošajev, kakor nam je je podala razprava proti izgrednikom piranskim. In nujno potrebno je, da si gospoda na Dunaju dobro ogledajo to sliko. Težko zaječalaje bleda deklica, strastno objela Magdo in reka vrelih solz vlila se je na stidkiiiH prsi. „llog mi pomagaj, kuma! Jaz še zblaz-nitn.* Starka je vmolknola. Debele solze kapale so jej niz lice. Tresečoj rokoj pogladila je D010 ter jo poljubila na čelo. „Umiri se, dete, vročica je." I)a, vročica, ki vsakdo nas vsaj enkrat v svojem živenji občuti — ljubezen. IV. Staro kraljevsko mesto Zagreb, ali kakor so ga nazivali sami ineSčani: „Slobodni, plemeniti varoš zagrebški na gričkih goricah," — bil je v šestnajstem veku posve drugačnega lica, nego li za poznejših vekov. Zagreb bil je trdnjava, da, celo v Zagrebu — kak<>i se nam kaže dan danes bilo Politiške vesti. O vprašanju glede novega predsednika <*. kr. okrožnemu sodišču v Celju razpravljali so dosedaj nemški listi na dolgo in šimko ter stavili kot prvi postulat pri tem, da mora biti naslednik Heinricher-Gertscherju mož njihovega mišljenja. Mi u-pamo pa, da bode imenovan predsednikom mož, ki bo'e le sodnik v uradu tu tudi izven urada, tako, da bodo vse stranke imele zaupanje do njega. Nadejamo se. da bode novi predsednik mož, ki ne bode vspodbujal že itak prekomerno agresivno celjski* nemško stranko ; s kratka : da bode mož, čegar postopanje bode uplivalo na to, da se nasprotja med strankami ne pooštre, ampak ublaže; mož, ki bode deloval na pomirjanje strank in na mir med narodoma. Javna tajnost v Celju je, da so baje namenjeni za 10 mesto,ali da se pred vsem za to potegujejo 3 višesodni svetniki: gg. rili>i>-pitseh, Stippantschitsch in Ledeni-g. .le-li kaj resnice na tem, ne vemo. Pa dv. potoku Matiduševcu belilo se je nekoliko /i-danih hiš, znanih v starih dobah pod imenom : »Nemška vas." (Dalj« prili.) gaja : Vojska kitajskega generala Sunga je popolnoma ugonobljena. Kitajska vojska pobegnila je iz m«sta Thien-Kuang-Taj, toda pred odhodom zažgala j« mesto. Priseilši zmagovalni Japonci niso mogli pogasiti požara vkljubu vsemu naporu. Mesto je torej pogorelo popolnoma. Mnogo imovitih Kitajcev beži pred Japonci iz Pekinga, Takuta in Tien-čina v dan gaj. — Kitajska vlada je baje naprosila vse velevlasti evropske za podporo pri pogajanjih za sklep miru. Misli se, da se velevlasti popred sporazume med seboj, pred no dajo kak določen odgovor. Različne vesti. Odprta grobova. Včeraj je umrl tu v «5. letu svoje dobt veločastiti g. Štefan V u g a, duhovni pomočnik pri «v. Antonu novem. Istutako je včeraj umrl gospod Ivan .T e r a 1 a, umirovljeni ravnatelj deželne finančne blagajne. Imenovanje. Poštni koncipijent pri poštnem ravnateljstvu tržaškem, Fran K n o t o k, je imenovan poštnini komisarjem pri istem ravnateljstvu. Zaplena. Današnjo številko „Naša Sloge" je zaplenilo c. kr. državno pravdništvo radi članka o občinskih volitvah na Voloskem. Še nekaj o „lojalnih" zaveznikih. C. kr. deželno sodišče tržaško kot tiskovno sodišče razsodilo je, da je Kimski časopis »Don (Iiiuciotte di Roma* s člankom „L'alleanza austriaca in Oampidoglio", objavljenim v št. z dne 1. t. in., zakrivil hudodelstvo motenja javnega miru in hudodelstvo odobravanja kažnjivih dejanj. Zategadelj potrdilo je deželno sodišče zapleno omenjene številke, za-branilo širjenje iste po Avstriji in odredilo, da se uničijo vsi iztisi omenjene številke, kateri se najdejo. — Res „lojalni* so časnikarji zavezne Italije, ki s svojim pisarenjein provzročajo toliko preglavice državnemu pravdnistvu 1 „Lega Nazionale". „II Piceolo" objavlja obračun velikega plesa, ki je bil dne 1. iebr. t. 1. v gledališču „Politeama Rossetti" v prid družbi „Lega Nazionale". Ta ples je po omenjenem računu vrgel 4.693 gld. 03 nvč. » istega dobička. — Oglejte si rojaki te številke, da nikdar ne pozabite družbe sv. Cirila in Metoda. Doneski za možko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu : Ciganska družba je nabrala pri svojem „jour-flx u" dne 10. t. m« pri sv. Ivanu 7 gld. 74 nvč. — Veleč. gosp. ces. svetnik Ivan Murni k iz Ljubljane je daroval 10 gld., ki naj se uporabijo za darila šolarčkain družbine šole. — V veseli družbi „pri vijolah" se je nabralo 1 gld. BO nvč.— GoBp. Jakob Cijak, sodni poverjenik na Kon-tovelju nabral je v veseli družbi „Daničar-jev" v gostilni Stoka 4 krone. — Da postane pevsko društvo „Velesila" pokroviteljem, nabralo se jo med „Velesilaši" in drugimi gosti v gostilni g. Iv. Saneina-Kotulj v Skednju 4 krone 09 stot. ; v isti namen so temu znesku dodali štiri gospodje mesto litrčka v gostilni gospe udove Drag. Sancin 72 stot., skupaj torej 5 kron 41 stot. Darovi „Tržaškemu Sokolu*. Povodom „maskarade" so preplačali, oziroma darovali: N. N. 50 nvč., I. Jesenko 1 gld., N. N. 20 nvč., N. 20 nvč. Klemene 4 gld., Aliančič BO nvč., Vodopivee 1 gld. Za telovadno orodje so darovali Zoren BO nvč., Žagar 60 nvč., Fr. Žitko — ker se ni mogel udeležiti dramatične predstave — 1 gld. Vsem blagim darovateljem bodi izrečena prisrčna zahvala! Dramatična pradstava. Na splošno željo priredi dramatični odsek prihodnjo nedeljo dramatično predstavo, pri kateri se bode igrala v drugič resna igra v petih dejanjih „P o ž i g a 1 č e v a hči*. Tej splošni želji je ugodil dramatični odsek tem rajši, ker je prva predstava vspela sijajno in ker se prve predstave mnogi niso mogli udeležiti zbok slabega vremena. Tudi za to drugo predstavo najela se je godba. Ustopniua bode stala: 20 nvč. za člane, 30 nvč. za nečlane ; sedeži pa kakor pri prvi predstavi. Začetek ob 8. uri. JI i opozarjamo slavno občinstvo še posebno na to predstavo, žele obile udeležbe, kajti le intenzivno zanimanje se strani občinstva more vzpodbuditi vrli dramatični odsek k nadaljnjemu vspešnemu delovanju za razvoj socijalnegft življenja med tržaškimi Slovenci. Člani odseka se ne plašijo nikakega truda, zato pa sinejo zahtevati od narodnega občinstva izdatne podpore in vspodbuje. Slovanska Čitalnica v Trstu priredi tekom tega meseca v društvenih prostorih sledeča predavanja in sicer bodo predavali: 1. v soboto dne 16. marca gosp. dr. Trno-plesac „Uvod v hrvatsko ali srbsko narodno poezijo", 2. v s o b o t o d n e 23. marca gospod Fran Podgornik rNa kaki podstavi naj se razvija umetnost med Slovani, da bode zares sovzgajala slovanske narode ?• in 3. v soboto dne 30. marca gospod prof. dr. K. Glaser o ..Pesmih Josip Cimper-mana". Začetek vsakokrat točno ob 8>/i zvečer. Na ta predavanja vabijo se gg. člani. Slovanski gostje dobro došli. Odbor. Izžrebani porotniki. Za prihodnje porotno zasedanje v Trstu izžrebani so ti-le porotniki : Alessio Rikard, Battig Virgilij, Brod .lulij, Bnchreiner Ivan, Farchi Krnil. Gaspari Dominik, Gelletich Matej, Gre gori č Matej, Kanobel Ivan, Kolinhauer Jurij, Konič Ferdinand, Kovačevič Jurij, Krausenek Viljelm, dr. Kugy Julij, Lukešič Ivan, de Maiti Rikard, Marcusa Jakob, Manrer Karol, Mini-belli Baltajar, Paialich Julijau, Panfili Josip, Pepen Silvester, Pertot Fran, Petz Henrik, Pick Kdvard, Praxmarer Anton, Randegger Kdmund, Kotli Aleksander, Strauiino Ferdinand, Šepič Anton, Tisehbein Avgust, Thaller Josip, Thorsch Salamon, Tiani Paskval, Tiin-nies Gustav, Wagscheider Kostantin. Nadomestni porotniki: Artuso Ivan, Co-minotti Jakob, Degasperi Karol, Goldsclimiedt Karol, Klaič Miha, Kovačičevič Matej, Ma-kale Vincenc, Sever Jakob in Fran Vodnik. Volilni odsek ,Tr2. podp. In bralnega druitva" javlja možkim in ženskim članom tega društva, da bode v nedeljo dne 17. t. m. volilni s n o d v društvenih prostorih (Corsia Stadion hšt. 19. I. nadstr.) Zborovanje prične točno ob 3. uri popoludne. Občni zbor tega društva bode dne 24, t. m. Članovi se uljudno vabijo, da se mnogoštevilno udeleže volilnega shoda. Z Buzeičine naiu pišejo: Doznali smo, da je vlada daločila svoto 4000 gld. za stradajoče v sodnem okraju Buzetskem, posebno za one, ki so trpeli škodo po toči v minoleni letu. Vladi je vendar dobri namen, da priskoči v pomoč uprav onim občinam, ki so bile uničene po toči: da se namreč siromašnim ljudem v teh občinah nabavi semena in stradaj očim živeža* Ali omenjenih 4n00 gld. ne zadošča niti v toliko, da bi se vsaj kolikor toliko pomoglo stradajočim v pod-občinah Šalež in Mluu. Kakor smo čuli je predlagala vlada, naj bi se nakupilo in razdelilo nekaj živeža, a večji del naj bi se porabil za nakup semena. Z ostalim denarjem pa naj bi se dalo ljudem zaslužka pri zgradbi kosa ceste, toli potrebne na Buzeščini. Toda, ako pomislimo dobro, moramo se vprašati: kaj hočeš storiti za toliko ljudi s štirimi tisoči goldinarjev, ali nuj nakupiš živeža, ali naj nakupiš semena — in ljudje so popolnoma ostali brez semena — ali naj zgradiš kos ceste, ki bi bila v veliko korist. Vlada je mislila, da tudi deželni o d-b o r morda z jednako svoto priskoči v pomoč pri toliki bedi. Deželni odbor je obljubil pomoč za zgradnjo kosa ceste, ali da je izključiti tako delo, pri katerem ne bi si mogel vsak siromak zaslužiti živeža. Pozneje je povprašal deželni odbor da li bi se ne mogli udeležiti dela oni i/. Šaleža, Mluua in Crnice, ako bi se cesta zgradila pri D ragu ču. Potem se je že videlo, da hoče v prvi vrsti pomagati lu svojim somišljenikom — nočemo reči: Italijanom, kajti Dragucani niso in ne morejo biti Italijani. Ali bodisi kakor hoče : pričakovali smo, da prično z delom ževiniuolem oktobru, ko bi bili lahko delali skoro tri mesece. Zadnja dva meseca seveda ne, ker ne bilo bi dopuščalo vreme. Za nabavo zimskega semena bilo je že prekasno, in sedaj ni misliti na drugo, nego da se nabavi fižola in krompirja dobre vrste; zlasti krompirja bi potrebovali. V vsej tej dobi prihajali so ljudje, ki gotovo trpe glad, da jim občina razdeli svoto 4000 gld., da si nakupijo hrane — kar bi bilo morda najbolje. Mislili so namreč, da more občina razpolagati z denarjem. Koliko morajo trpeti ti ljudje po nekaterih občinah, kojim je bila uničena vsa letina! Radovedni smo bili torej, kako in kje se potrosi omenjeni denar za zgradbo, l^aKur pa čujemo sedaj, odločilo se je nastopno: za gradnjo ceste od Roča proti Lupoglavu 500 gld. (da-li so bili tam poškodovani po toči, ne vem); 500 gld. za cesto od Sočerge na Tuljake proti cesti Oprtalj-Koper blizu Trviža (ta poslednja cesta bila bi še naj-pametneja); 300o gld. pa za cesto izpod brega občine Vsi Sveti proti Buzetu. V občinah šalež in M lun, v kojima je bilo uničeno vse, zlasti pa trte skoro za vedno, se ne bode zidalo ničesar; oni torej, za koje je bil pravo za pravo deločen denar, ne dobe ničesar. Mi nismo protivni, da se gradi cesta tam ali tam, osobito pod Buzetom. Ali pod Buzetom bi se bila morala graditi cesta že davno z novci iz onega zaklada, s kojim se je gradila cesta pri Draguču. Z novci pa. odločenimi v podporo stradajočim, ki so bili popolnoma uničeni po toči, bi morali pomagati — vsaj po velikem delu — v občini Šalež, kamor bi mogli priti na delo tudi iz Mluna in Crnice. Saj so v to občino deželni inženirji večkrat hodili merit cesto p o v od o in volitev in koja občina je zares potrebna jedne poti, če ne ceste. S tem bi bilo — če tudi v malt meri — pomagano uprav stradajočim. Ali kakor rečeno : obrnilo •se je narobe in to ni prav. Zato vidimo, da je bila vlada zelo slabo poučena in ne moremo verojeti, da bi jo bilo tako poučilo glavarstvo občine buzetske, kojemu je stvar najbolje znana. Ako se sploh kaj zaupa istemu. Doznajemo, da hoče deželni odbor priskočiti s 1000 gld. v pomoč v to svrho. Ako bi se bilo delalo na Draguščini, dal bi bil morda kaj več. Nepristran. Poikuien aamomor. 201etua Marija V., soproga postreščeka, piišla je včeraj obiskat svoj« taščo, stanujočo v ulici del Lavatoio list. 2. Tam je uporabila trenotek, ko je tašča šla iz sobe, ter izpila steklenico karbolne kisline. Ko se je tašča vrnila v sobo, našla je svojo snaho bljuvajočo in zvijajočo se v velikih bolečinah. Tašča je urno poslala po zdravnika na zdravniško postajo, kateri je trpeči izpral želodec in jo poslal domov. Mlada žena se je baje nekoliko sprla s soprogom iu zaradi malenkostnega prepira hotela se je usmrtiti. Grozno „zdravilo*. Iz Brna piSejo dno 12. t. m.: Strašen zločin dogodil se je tukaj vsled uporabe takozvanoga „domačega zdravila*. Neka mati zaprla je svoje dete, da je ozdravi popolnoma nenevarnega spuščaja, v vročo peč. Nesrečni otrok bil je na pol spe-fien, ko ga je „skrbna" mati potegnila iz peči. Seveda je otrok umrl za opeklinami, a mater so zaprli. — Jednak slučaj dogodil se je v vasi Pišovic pri Brnu. Tam je gosti-nja Lenluirt posilila svojega 13lelnega sinu, katerega je resnična ljubila, v vročo peč, da um vročina prežene spuščaje na koži. To „sredstvo* je pri tamkajšnjem ljudstvu v jednakih slučajih v navadi. A imelo je žalosten vspeh. Deček se je bal zlesti v vročo peč, jokal je in prosil, toda mati v svoji ne-spametuosti potisnila ga je v peč, jedva je izvadila kruli iz nje. Deček je nekaj časa grozno kričal, potem je omedlel. Ko ga je mati izvlekla iz peči, bil je na rokah, kolenih, hrbtu in na drugih delih trupla doslovno spečenKmalu zatem je umrl v strašnih bolečinah. Sodnijsko 281etni težak Karol Bessek in njegov 30letui brat Dominik dobila sta včeraj zaradi tatvine vsak po 16 mesecev ječe. Dne 10. novembra min. 1. ulomila sta v stanovanje gospe Ogriškove v ulici Fer-riera in ukradla razno perilo in posteljno odejo. Vkradone predmete je mati omenjene dvojice, 74letna Lucija, pozneje stavila na okno Ogriškovega stanovanja. Zaprta je bila sicer tudi mati zaradi srkrivnje, toda drž. pravdništvo odstopilo je od obtožbe proti njej. V družbi omenjenih dveh, že mnogokrat kaznovanih tatov, bila je tretja oseba, baje 41 letni že večkrat kaznovani Jurij Zumin. Tega pa je sodišče rešilo obtožbe, ker ni dokazano, da je bil baš on tretji tat. 73letni kmet Miha Zupin iz škofij je bil včeraj obsojen zaradi težkega telesnega poškodovanja na 4 mesečno ječo. Zupin je bil 16, septembra zvečer svojega tovariša Ivana lVkljariča ranil z nožem na levi roki, ker ga je bil Tokljarič razžaUl. — 29letui čevljar Josip Krmac, po domaČe „Slrnad" iz Koper-skega okraja, je dobil dva meseca ječe, ker je 4. novembra zvečer v prepiru udaril s palico svojega tovariša Jurija Bolčiča, ra-nivši ga na desni roki. — 21 letni kameno-sek Anton Gall iz Skednja dobil je 2 meseca ječe, ker je 30. decembra min. 1. v prepiru z nožem ranil svojega tovariša Petra -Vodopivca. Policijsko. Minolo noč so policijski organi obiskali stanovanja različnih iznajmlje-valcev postelj ter zaprli 8 oseb, katere so prišle v Trst baje iskat službe, toda niso našle ne zaslužka, niti nimajo od česa živeti. — 481etni kamenosek Anton Caatellani iz Trsta vtikal se je minolo noč v ulici Ti-gor v opravila stražarjev. Stražarji so ga spremili v bližnji zapor. — Neznani tatovi vtihotapili so se v stanovanje gospe vdove Cozzi v ulici Castaldi in ukradli razne predmete, vredne okolo 22 gld. — Krčmarju Petni Bandla v zagati deli' Olmo hšt. 1, ukradel je nezuan tat sod, držeč 360 litrov, ki je stal na dvorišču. Loterijske itevilke, izžrebane 13. t. m.: Brno 72, 87, 9, 80, 42. Najnovejše vesti. Dunaj 14. Cesar je vsprejel danes opo-ludne v daljSi avdijenciji ministerskega predsednika ogerskega barona Banffja, prispevnega tu sem v družbi ministrov * barona Fe-jervaryja in barona Jozike. Dunaj 14. (Poslanska zbornica.) Posl. Lienbacher predlaga, da se zniža volilni cenzus na 1 gld. Ta predlog je bil zadostno podpirati. Naučni minister je odgovoril na interpelacijo grofa Alfreda Coroiii-n i j a, zadevajoče nanieščenje j e d n e g a strokovnjaka v deželni šolski sve t goriški, da se je pri volitvi postopalo postavno ter da ni nikakega povoda nadaljnjemu postopanju. Isti minister je odgovoril na interpelacijo posl. SplnČida, da se je razveljavila organizacijska razsodba dež šol. sveta z dne 17. junija 1885, zadevajoča osnovo narodne šole v Opatiji z dvema oddelkoma, hrvatskim in italijanskim, ter da se je odredilo, da se osnnjeti dve samostojni jednoraz-rednici, jedna z italijanskim, druga hrvatskim učnim jezikom, vsaka z jednim učiteljem. Trgovinsko brsojaivk«. Budlmpoit«. Pšenica za »pomlad «73 «75. Pšenica *>* jeaeu 1N95 7.07 do 7.08 Otok >.« ipo-mlad 6.22 «.23 IU u apomlad 191 W» Koru/* za maj'juni « 37. Planicu nova od 78 kil. f. 6'SO—ff'85, od 7t kil, f. K 90-« 96. od SC kil. f. « »10-7otl SI kil. f. 7--7 05, o«l H2 kil. for «-70—7.10, Ječmen fl-6i»- 8 20 ; pro»o fi-20—6'rtO. P&unica: Brodno ponudbe, omejeno povpraševanja Prodalo a« j« 14000 nit. «t. po »talnih connh. KI Bn«'•. Ovea 10 nc. dražje V roma: lepo. Praga. Norallnii-ani alaiikor xa mar« f. 1S.95 maj 13 35, nov« letina 12.76. 1 '/,*/„ dražeje Prag*. Centrifuga! novi, po.itavljen * Trat in ■ carino vred, odpošiljatov procej f, 28.25- -29. Mar« Avg. f. 29.50 ---- Coneun*e 7.r« inarc-aprll 29.50 —•—. Čotvorni za maro 30"75. V glavah (čudih) rn maro 30 75 B&vrt. Knvn .Santo* good uverago xa mara 98.—, za juli »4 —. Ha.mlatirg. Samo* jjood averaga ta mara 77 Ki maj 76'SO septembar 76"—. Mirno. Diuil^ak« bora« 141 rniapo« lam duuas v far« j Državni dolg v papirju .... 101.60 101.45 „ n v arebru . . . . 101 70 101.0S Avatrijaka renta v alatu . , . 125-10 125.95 „ „ v kronali . . . 101.06 101.40 Kreditna akcija.......»94 40 392.5o London 10 Lat........ 123.45 128 40 Napoleoni......... 9.77 9-78 20 mark ........12,07 12.07 100 italj. lir........49.50 4«k0 Tofijo ne domača in iitrik* Imitna vina. Jnilli WHan i tujin rut istih Mnrvah" Priporoča ae al. občinatvu za obilan obiak. Dreherjevo piv«. Kuhinja j« p r e a k r bij a na t mrzlimi in gorkimi jedili. nct.: Stomaoh: oomp. Svetega Jakoba želodečne kapljice. Skoz več U*t ukucano »lomaf o zdravilo, ki pONpe&ujo prebuvk in tek povočnje itd. Steklenim «0 ti a. in 1 gld. 20 n£. Kakor domače živceokrepfujoče mod-stvo prvo vrsto, ciazal ho jo skozi vuMetno rabo dra Liebera iivoe okrep-čujočl eliksir (Tinct. chinae nervotica •oinp.) — Vaiatrona znamka f in sidro oe po l, 2 in 3 60. Po liečniikih in uradnih predpisi pripravljonih v lekarni M. Fanta v Pragu (glavna zalogu): Lokiirna Sera-vallo v Trstu; daljo: lekarna I. Zanetti v Trstu; stara c. kr. vojaška lekarna na Dunaju, StefaiiH-_platz, kak»r tudi v drugih lekarnah._ m Nič več kašlja! HalzRUiMki p e t o r a I m k i prah ozdravi vsak ktiJulj, plućni in bronhijalni katar, dobiva »o v odlikovani lekarni PRAXMARER „fti due Mori" Trst, veliki trp. l'oštna pošiljat ve izvriujojo bo neutegoma. t Lastnik pelilično društvt „Edinest". — Izdnvntelj in •dgeverni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Delenc v Trstu.