Leto IX.
Y Celju, dne 14. maja 1914
Št. 14.
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ^Narodni List" v CeSju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.	„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna štsvilka stane 10 vinarje«.	Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrRta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Nai*odnl List" v Celju.
		
Slovenci in delegacije.
Naše cesarstvo ima dva državna zbora, enega na Dunaju za Avstrijo in enega v Budimpešti za Ogrsko in Hrvatsko. Tako Avstrija in Ogrska imata samostojne postave glede sodnij, šol, železnic itd. Obe skupaj pa imata skupno vojsko in ravno tako po tujih državah skupne zastopnike. Da se določijo vsako leto davki za te skupne stvari, se izvolijo iz obeh državnih zborov posebni poslanci v takoimenovane delegacije, ki zborujejo enkrat na Dunaju, enkrat v Budimpešti. Sedaj so ravno take delegacije v Budimpešti. Dunajski državni zbor Je izvolil izmed Slovencev v delegacije dva klerikalna mogotca drja Šušteršiča in drja Korošca.
Slovenci vemo, da sta dr. Šušteršič in dr. Korošec pametna moža. Mnogo bi ta dva lahko storila za slovenski narod, ako bi hotela. Toda mnogokrat smo v naprednih časopisih že povdarjali, da ta dva za Slovence nič storiti ne moreta, ker sploh narodno ne čutita. In nikdar še nista ta dva klerikalna petelina boljše dokazala svoje nenarodnosti, kakor prejšnji teden v delegacijah v Budimpešti.
Vsi govorniki v delegacijah so razpravljali o tem, kakšno naj bo razmerje naše države do sosednih držav. To priliko pa so porabili vsi govorniki tudi za to, da so govorili tudi o notranjih avstrijskih vprašanjih in se potegovali za pravice svojih narodov. Storili so to Cehi, Nemci, Poljaki, Rusini. Edini narod, ki ni za sebe ničesar zahteval, so bili Slovenci. Vsi drugi so govorili za svoje narode, samo Šušteršič in Korošec nista govorila nič za Slovence, temveč samo za državo in sicer tisto državo, v kateri imajo vse pravice Nemci, mi Slovenci pa samo drobtine.
Korošec in Šušteršič to lahko napravita, ker vesta, da ogromna večina njunih volilcev sploh pojma nima o politiki in torej tudi od nikogar ne bosta poklicana na odgovor. Toda dolžnost poll-tičnoizobraženih klerikalcev bi bila, da napravi enkrat s tema dvema voditeljema kratko sodbo, kajti ne moremo verjeti, da bi izobraženi klerikalci ne videli, kako se ta dva klanjata navzgor samo zato, da bi Šušteršič postal minister in si zato ne upata zagovarjati na odločilnih mestih slovenskih zahtev s tisto neizprosnostjo, kakor to naš položaj zahteva. Ali pa je nemara res, da tudi izobraženejši med klerikalci nimajo niti najmanjšega narodnega čuta več v sebi, temveč še odobravajo hlapčevsko postopanje Šušteršičevo in KoroŠčevo, da bi morebiti tudi za nje odpadel iz državne mize kak groš?
Nemcem in Čehom se v Avstriji v primeri s Slovenci godi tako dobro, kakor kakemu amerikan-skemu miljarderju v primeri z ubogim delavcem. In vendar so Čehi in Nemci na vse pretege tožili v delegacijah, kako slabo se jim godi. in da naj ministri pomagajo. Mi Slovenci pa, ki imamo komaj na Kranjskem nekaj narodnih pravic, drugod pa nič, pa se nismo oglasili. Mi, ki imamo Trst, kjer je 70.000 Slovencev in nobene od države vzdrževane slovenske šole, ki imamo podobnih slučajev vse polno po ostalem Primorskem, osobito pa po štajerskem in Koroškem. Mi, ki imamo na svojem ozemlju vse polno tujerodnega nam sovražnega u-radništva, ki se nam naše narodne, jezikovne in gospodarske pravice kratijo na vsak korak, mi smo v delegacijah molčali. Ali bodo pač zaupniki klerikalne stranke zahtevali od Šušteršiča in Korošca za to izdajalsko postopanje pojasnila?
V našem narodu klije narodni čut. Tega se klerikalci zavedajo in se boje ljudstva, da bi kedaj, ko bo politično bolj izobraženo, spregledalo in potem sveje samopašne klerikalne voditelje pognalo. Zato
pa je treba igrati dvojno igro. Doma se delajo kle rikalci hudo narodne, na Dunaju in v Budimpešti pa tako, kakor da sploh niso Slovenci, kakor da o Slovencih še sploji nikdar ničesar niso slišali. Kako pa doma? Dne 3. maja ti. so imeli štaj. klerikalci v Celju svoj občni zbor. Nič nas severnih Slovencev bolj ne boli in draži, kakor to, da država več kakor 120.000 našim bratom na Koroškem ne da niti najmanjše narodne pravice in da nas tudi na Štajerskem pritiska, kjer le more. Danzadnevom slišimo bridke pritožbe, v resnici je ves narod že ogorčen in zahteva naproti vladi najstrožjega postopanja. Klerikalci vedo za to narodovo mišljenje, zato dajo svojim zborovanjem zmiraj nekak naroden kinč. Tako so tudi 3. maja poklicali iz Celovca govornika, ki je moral razpravljati o krivicah, ki se gode koroškim Slovencem. Sprejeta je bila tudi rezolucija, ki pravi, da »navzoči izražajo svojo ljubezen koroškim slovenskim bratom ter pozivajo Slovence po vseh drugih kronovinah, da pomagajo koroškim Slovencem v njih hudem narodnem boju.« To je bila dne 3. maja najvažnejša točka klerikalnega zborovanja v Celju, par dni pozneje pa sta glavna klerikalna voditelja to našo najvažnejšo točko zatajila pred celim svetom. Govorniki vseh ostalih narodov avstrijskih so v delegacijah povdarjali, da je pogoj za uspešno zunanjo politiko ureditev vseh notranjih, domačih avstrijskih na-sprotstev in vsi so navajali svoje narodne zahteve. Po celi Avstriji pa se temeljni zakoni nikjer tako ne teptajo, kakor kadar se gre za koroške Slovence, vkljub temu sta Korošec in žftšteršič v delegacijah govorila tako, kakor da imamo Slovenci vsega dobrega dovolj in da nam najmanj dvesto let ne bo treba priti z nobeno novo narodno zahtevo več. Tako je osobito nastopal vodja štaj. klerikalcev par dm po občnem zboru štaj. kler. organizacije, na katerem se je v prvi vrsti obsojalo krivično postopanje proti koroškim Slovencem!
Da bi klerikalci nasuli slovenskemu ljudstvu še več peska v oči, so sklicali za prihodnjo nedeljo -»velik ljudski tabor za staro pravdo koroških Slovencev«. Šest klerikalnih državnih poslancev bo na tem taboru govorilo. V naprej lahko povemo, da bodo klerikalni voditelji na tem zborovanju silno ogorčeni nad krivicami, ki se gode koroškim Slovencem. Tudi zelo ostre rezolucije se bodo sklenile, na koncu pa se bo zapela mesto Marijine pesmi celo kaka slovenska narodna himna, morebiti »Hej Slovani«. Zelo narodni bodo prihodnjo nedeljo klerikalni voditelji na shodu koroških Slovencev. Toda ubogi koroški Slovenci, ki tem klerikalnim faksl-maharjem verjamete! Poglejte v najbližjo preteklost in primerjajte, kako govore slovenski klerikalci doma in kako na Dunaju in v Budimpešti, pa si bodete sami lahko zračunili, kedaj se vam bo začelo boljše goditi, ako bodete še naprej leteli za našimi klerikalci. Vzemite za podlago morebiti tudi vse tiste uspehe, ki so vam jih vsegamogočni klerikalci v zadnjih 15 letih že priborili na Dunaju, potem bo račun še bolj lahek.
Lumparija, ki jo klerikalci uganjajo z našimi narodnimi koristmi, je očitna. Dolžnost vsakega zavednega narodnjaka je, da se postavi v neizprosen boj proti tem pijavkam. In še nekaj bo treba s posebnim ozirom na delegacije. Nikdar Slovenci ne smemo podcenjevati velike važnosti, ki jo imajo naši nastopi v delegacijah. Za naše drž. zbore se tuji politiki ne zmenijo toliko, pazijo pa na vsako besedo, ki se govori v delegacijah, kjer se vežejo niti za mednarodno politiko. Posebno v naši državi, kjer je toliko notranjih narodnostnih nasprotstev in bojev. Mi moramo polagati važnost na to, da se
bo v delegacijah vedno slišal tudi pravi slovenski glas in ne tak potvorjen, kakor prihaja iz ljudii Šu-šteršičeve in Koroščeve sorte. Zato nasvetujem, da slovenske narodne politične organizacije v bodoče pri vsakem delegacijskem zasedanju naprosijo kakega drugega slovanskega poslanca, da bo širšo javnost v delegacijah pravilno informiral o našem slovenskem položaju.	Alladin.
Štajerske novice.
Nemški cvetlični dan v Celju. Zadnjo soboto so priredili naši nemškutarji '.cvetlični dan« v prid nemškemu »Schulvereinu«. Dekleta so hodila po mestu in prodajala plavice. Ni nam nič mar, na kak način zapravljajo celjski nemškutarji svoje groše. Ampak v dvojezičnem mestu Celju bi se smele take prireditve vršiti kvečjemu v »nemškem domu«', ne pa na cesti. Da se za »Schulverein« pobira po vseh uradih in c. kr. uradniki s plavicami izzivajo slovenske stranke, to je pa še bolj nedopustno. Gg. Kot-zian, Gallinger, baron Miiller in Krainz bi bili morali pravočasno prepovedati prodajati cvetlice po svojih uradih; ker tega niso storili, imamo utis, da so namenoma dali provocirati Slovence. Kaj stavimo, da bi bili prepovedali prodajati po njihovih uradih cvetlice v prid Ciril-Metodovi družbi? Isto-tako vprašamo poveljstvo 87. pešpolka, ali je u-mestno, da hodijo častniki v dvojezičnem mestu Celju s plavicami v gumb niči, celo če so v službi? Popoldan vsaj smo videli korakati častnika v družbi Dergančevi po Rotovški ulici in nosil je »schul-vereinsko« plavico! Kakšen krik bi bil v nemškem taboru, ako bi storil slovenski častnik kaj podobnega! Nemški kramarji so bili bolj politični; kupovali so plavice in še neke druge vrste cvetlice; plavice so iz previdnosti pometali vstran. Sicer pa celi ta »cvetlični dan« ni bilo bogve kakega razburjenja po mestu. »Furror teutonicus« je v Celju vedno takrat na dnevnem redu, če se ga naredi s »frajpirom«.
Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je imelo dne 9. tm. »pri zvezdi« svoj 16. redni letni občni zbor. Predsednik tov. Založnik je podal pregledno poročilo o delovanju društva v preteklem letu, katero delovanje je bilo mno-gostransko. Društvo šteje sedaj 8 ustanovnih, 7 podpornih, 28 rednih in 1 častnega člana. Društveno premoženje je narastlo v preteklem letu za 361 K 95 v in znaša sedaj 4932 K 81 v. Društvo je član Slovenske Matice, Socijalne Matice in Družbe sv. Mohorja in je pristopilo tudi kot član k državni zvezi odvetniških in notarskih uradnikov. Novi odbor se je sestavil sledeče: predsednik tov. Založnik, podpredsednik tov. Finžger, tajnik tov. Kogej, bla-gajničar tov. Vaš in odbornik tov. Čremožnik, računska preglednika gg. dr. Milko Hrašovec in Vojska. Storili so se znameniti sklepi glede vstopnine, članarine, obrestovanja posojil, ureditve plač, nedeljskega in prazniškega počitka, zvečernega nadurnega nela, posredovanja služb, občevanja z javnimi uradi, udeležbe pri II. jugoslovanskem shodu, ustanovitve lastne bolniške blagajne in volitev v pokojninski zavod. Udeležba je bila povoljna tako, da se je mogel občni zbor pričeti točno ob določeni uri, kar je za naše razmere nekaj presenetljivega.
Iz Celja. V zadnji seji mestnega sveta se je razpravljalo o več važnih gospodarskih zadevah. Tako se je sklenilo začasno prepustiti domobranskemu bataljonu kos zemljišča pri vojašnici v Ga-berju za pijonirske vaje. Dalje se je odklonilo plačati ostanek stroškov za olepšanje nemške cerkve. Ta predlog je stavil mestni svetovalec Rakusch. Odo-
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju.
Delniška glavnica 8 isslljonov kron.	Rezervni zaklad čez 1 miljon kron.
Ceistrala v Ljubljani, podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica.
Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. — Otvarja tekoče in čekovne račune. — Sprejema vloge na knjižic* in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 41/2%- — Večje vloge na tekočem računu proti odpovedi obrestuje po 43/4% od dne
vloge do dne dviga. — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja.	98 9
hrilo se je nakup hiše v Šolski ulici 5, dalje računski zaključek mestnega vodovoda in pa najetje posojila v znesku 20.000 K. To posojilo se bode porabilo za nakup deležev pri uradniški stavbni zadrugi, ki stavi, kakor znano, ob velenjski železnici hišice'za svoje zadružnike. Na predlog dr. Schurbija se je sklenilo ponuditi Posojilnici za hišo in zemljišče ob kapucinskem mostu 30.000 K. To zemljišče rabi mesto zaradi stavbe novega savinskega mosta. Mestni svet je sklenil odgovoriti štaj. deželnemu odboru, da ne prispeva mesto Celje zahtevanih 10% za savinsko regulacijo. Sejmarine se ne pobira na mestnem tržišču in nezadovoljne, nemškutarske mizarje, ki se pritožujejo, da jim mesto, dela ne da, hoče potolažiti Jabornegg z obljubafnl. K temu sklepu pripominjamo, da slovenski davkoplačevalci ne morejo nikakor biti zadovoljni z najetjem novega posojila na ljubo uradniški stavbinski zadrugi, ker s tem enostransko podpira nemškonacijonalno podjetje. Škandal je dalje, da mesto odklanja vsak prispevek za savinsko regulacijo. Verujemo, da je mesto v hudih financijelnih stiskah, ali kedo pa je tega kriv? Na eni strani se zapravlja za uradništvo, za nepotrebna mestna podjetja, za šole in za nem-škonacijonalne strankarske svrhe, na drugi pa se odklanja podporo tako nujno potrebnim stvarem kot je savinska regulacija. Priti bo res morala huda povodenj, prej ne bodo naši nemškutarji verjeli, da |e regulacija Savinje potrebna.
Ljubljanski gledališki igralci gostujejo v Celju v nedeljo dne 7. junija, torek 9. in četrtek 11. junija, na Vranskem 8. junija in v Žalcu 10. junija. V Celju se igra ena burka, ena drama (Molnarjev »Vrag«) in zadnji dan tri znamenite enodejanke.
Slovensko trgovsko društvo v Celju priredi ob enem z bratskim trgovskim društvom >Merkur« iz Ljubljane ob vsakem vremenu na praznik dne 21. tm. poučen-zabaven izlet v Zagorje ob Savi. Pri tej priliki si nameravamo ogledati steklarno in vrhnje naprave tamkajšnjega premogokopa. Odhod Iz Celja ob 7. uri 49 min. zjutraj, povratek iz Zagorja ob 7. uri 25 min. zvečer. Ob 10. uri dopoldne je ogled podjetij, ob 1. uri kosilo. Popoldne ob 4. uri priredi društveni pevski zbor trg. društva »Merkur« iz Ljubljane s prijaznim sodelovanjem zagorskega seksteta v »Sokolskem domu« koncert, katerega vstopnina (50 vin. za osebo) ptipade ubožnemu zakladu občine Zagorje. Dotičniki, ki se nameravajo izleta udeležiti, prosimo nujno, naj izvolijo svojo udeležbo prijaviti najkasneje do 16. tm. Ker je ta izlet velike važnosti za vsakega posameznika trgovca in obrtnika ter sploh za vsakega, kateri ima s trgovskim ali obrtniškim stanom opravila, pričakuje odbor večje število prijav. Take izlete nameravamo pozneje nadaljevati po raznih tovarnah na Sp. Štajerskem.
Zadružna Zveza v Celju ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 18. junija ob 10. uri dopoldne v dvorani celjskega Narodnega doma.
Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes, v četrtek, dne 14. maja 1 )14 v gostilni »Pri belem volu« v Celju.
Društvo slovenskih odvetniških in notarskih u-radnikov v Celju vabi na prijateljski sestanek v soboto dne 16. tm. zvečer »k mestu Gradec«.
Volitve v pokojninski zavod. V zadnjem trenutku pozivamo še enkrat vse slovenske volilce lz skupine D, da nam nemudoma vpošljejo svoje glasovnice. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju.
Društvo slovenskih odvetniških ln notarskih uradnikov v Celju naznanja, da se sprejme soiici-tator, dalje stenograf strojepisec za odvetniške pisarne in strojepisec, ki je za silo izvežban tudi \ eemljeknjižnih zadevah, za notarsko pisarno.
Celjsko pevsko društvo ima svoje redne pevske vaje ob sredah za mešan in ob petkih za moški zbor. Začetek točno ob 8. uri. C. pevke in pevci se opozarjajo na v kratkem se vršeči večji koncert in izlet, za kar je redna in točna udeležba nujno potrebna. Novi člani dobrodošli in se sprejemajo pri vsaki pevski vaji. Pevski pozdrav! — Odbor.
Iz Gaberja. V petek zvečer se vrši ob 8. uri v Sok. domu nadaljevanje predavanja g. dr. Schwaba. Prosi se mnogoštevilne udeležbe. — Predavanja se bodo vršila vsaki petek ob zgoraj omenjeni uri v Sokolskem domu.
Iz Gaberja pri Celju. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Gaberja ter okolico priredi v nedeljo, dne 17. majnika veliko veselico združeno s koncertom in plesom v Sokolskem domu. Začetek veselice ob 3. uri popoldan, vstopnina 40 v za osebo. Iz prijaznosti sodeluje celjsko pevsko društvo. Celjski in okoliški Slovenci, posetite nas na tej veselici polnoštevilno, pokažite s tem, da čutite z nami, da bijete z nami boj zoper našega nasprotnika, ki dela z vsemi močmi, da bi nam zajel našo lepo gabersko postojanko.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Ga-berje in okolico je imela prošlo soboto svoj običajni občni zbor. Z veseljem povdarjam, da se je tega občnega zbora udeležilo nad pričakovanje precej občinstva, kar pač pomenja, da bode odbor imel malo ložjo nalogo izvrševati svojo dolžnost, kakor dosedaj. Gmotno stanje podružnice za lansko leto ni bilo povsem povoljno; zato je tudi tem primerno poročal g. predsednik o težkočah, koje je imela podružnica lansko leto. Povdarjal je tudi to, da so Gaberje najvažnejša postojanka za Celjem ter bi se moralo od vseh stranij malo bolj podpirati naše prireditve, to našo narodno delo, kojo je pač v Ga-berjih nad vse potrebno. Razmotrivale so se razne podružnične zadeve, sosebno glede nabiranja članov, razdelitve nabiralnikov itd. Na naš občni zbor
potrudil se je tudi g. dr. Božič ter nas z lepimi besedami navduševal za narodno delo v podružnici, za kar mu gre prisrčna hvala. Takoj na občnem zboiu je pristopilo 22 novih članov ter se tudi v nabiralnik nabrala lepa svota. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Dolfe Rode, podpredsednik g. Ivan Mar-tinčič, tajnik g. Otorepec, blagajničarka gdč. Šent-jurc, odbornice in odborniki gdčrii Wltavska ter Šri-barjeva I8f gospodje Pertot, Ndvak, Demetrovič, Križan in MoŠkoh. Pregl. računof g. Simon Wutt. Delegata k glavni skupščini gdč. Šfentjurc ter g. Demetrovič.
Iz Žalca. Na praznik 21. maja ob 3. uri popoldne se vrši ir Žalcu v dvorani g. Robleka ustanovni občni zbor »Dramatičnega društva«. V imenu »Zveze slovenskih dramatičnih društev« poroča g. nadre-vident Kejžar iz Maribora. Vabimo vsa narodna društva Savinske doline, ki goje dramatiko, da se po odposlancih udeleže tega zborovanja. Domačine pa, ki so umevali naše dosedanje delo na novem odru, prosimo, da nam ostanejo tudi v bodoče zvesti ter naše ustanovno zborovanje v častnem številu posetijo. Pripravljalni odbor. - Telovadno društvo »Sokol« v Žalcu je s preteklim tednom sklenilo vrsto sestavnih predavanj »O prvi pomoči pri nezgodah«, ki jih je imel v društveni telovadnici brat dr. Rihard Bergmann v Žalcu in ki so se vršila 2 in pol mesca ob nedeljah in praznikih popoldne. Udeležba s strani članstva je bila polnoštevilna in vstrajna, dokaz, da je pojmovalo nujno potrebo pridobiti si potrebno znanje, kako ravnati pri prvi pomoči v slučaju nezgode. Bratu dr. Rih. Bergmannu, ki je s svojimi poljudnimi predavanji dosegel pri članstvu lepe uspehe in s tem pripomogel društvu v organizatoričnem oziru do velikega koraka naprej, gre za ves trud in požrtvovalnost najlepša hvala.
Učiteljska imenovanja. Definitivno so nastavljeni: Jožef Tori v Trbovljah (Vode), Matilda Ro-pan na dekliški šoli v Šmarju pri Jelšah, Ida Turn-šek v Trbovljah (Vode), Stanislav Šnuderl in Adal-bert Hren v Čadramljah; prestavljene so Jožefina Stegenšek iz Špitaliča v Laški trg, Ema Zenkovich iz Št. Jurja ob Ščavnici v Trbovlje (Vode). Za nadučitelja v Šmarjeti pri R. t. je imenovan šolski vodja v Mariji-Reki, Kari Korošec.
Iz Polzele v Savinski dolini. Že dolgo časa je bilo opažati, da se bliža polom klerikalne stranke na Polzeli. Vsem Polzelanom so še v spominu zadnje državnozborske volitve, ko se je na Polzeli vkljub vsem nasilnostim od strani klerikalcev dosegla napredna večina. To je bil dokaz, da na Polzeli vendar ni tako temno, kot se je to splošno mislilo. Vendar pa je doslej, kadar so se bližale občinske volitve, vedno primanjkovalo pri napred-njakih volje, da bi st poskusili v boju za občinski zastop. Pri zadnjih volitvah se je to spremenilo. Klerikalni obroč je razbit, nazadnjaštvu pri nas je zadan smrtni udarec. — Nobeden od nas ne dvomi, da so tega poloma vzrok največ klerikalci sami. Občinski zastop, v katerem so imeli odločilno besedo ljudje kakor prejšnji župhik Atteneder in Velaj, pač ni bil sposoben, da bi si pridobil zaupanje občanov. Vzgledov je dovolj. Spominjamo se n. pr. prav dobro, kake nepravilnosti .— da se ne poslu-žimo hujšega izraza — so se godile pri tukajšnji klerikalni posojilnici, ko je brez pravega vzroka zmanjkalo naenkrat 1200 K in so potem možaki drug na drugega valili krivdo. Ali ste dosegli g. župnik Atteneder tisto »zaupanje ljudstva«, o katerem ste vedno govorili? Dejstva govore ravno nasprotno. Tudi Velaj ima mnogo na vesti. Ta možak si je nedavno kot mežnar dovolil v cerkvi, tepsti nekega fanta tako, da ga bo sedaj, kakor se kaže, prijela sodnija za ušesa. Dosti je še drugih slučajev, ki se v zadnjem času še množe in o katerih morda še spregovorimo. Da bi bili klerikalci kedaj nastopili proti šulferajnski šoli, o tem še govora ni bilo. Raje so se omejevali na to, da so krvavo preganjali na-prednjake, ki niso brezpogojno trobili v njihov rog. Tako je šlo naprej; na drugi strani pa je rasel odpor in jeza volilcev, ki so morali gledati tako početje. — Želja vreči klerikalni odbor je vzšla iz kmečkih vrst samih. Čast gre posebno Brežanom in Ločičanom , katerih odločni nastop v tretjem razredu je bil občudovanja vreden ter veliko pripomogel tudi k zmagi v prvem razredu. Dejstvo Je sicer, da je med odborniki, izvoljenimi od napred-njakov, še nekaj omahljivih, ki še ne vedo, ali naj bi potegnili z naprednjaki ali ne. Tem kličemo: Stran z omahljvostjo! Spomnite se brc, ki ste jih dobili od ošabne klerikalne stranke, ko se je zvedelo, da vas volijo naprednjaki in bodite možje! — Novi odbor čakajo važne naloge. Polzela je kraj, ki je v razvoju in ima veliko bodočnost. Pride nova železnica in druge prometne zveze. Vse to zahteva, da je občinski odbor na svojem mestu, da sestoji iz mož, katerim je prva skrb blagor občine, ne pa strankarska zagrizenost.
Šentjurske novice. Naša srečna okolica je postala za jedno gostilno zopet bogatejša. Srečna Kranjčica, da si rodila Plauštajnerja — in ta gostilno. O namenu te 1. maja komaj otvorjene gostilne krožijo že različne čudne govorice. Kaplan Kavčič bode najbolje vedel, kam merijo. — Predzadnjo nedeljo smo slišali na prižnici iz ust samega Mikuš-paše — prežalostno, vse devičice in devi-čarje globoko pretresujočo novico, da se je ponesrečila zopet ena zvesta članica. Z imenovanjem te nesrečne device se ji je javno pritisnil pečat sramote. V kolikor je to na mestu, naj obračuni Mikuš-paša sam s svojo vestjo. Nas zanima samo to, če je to tisto plačilo njenemu očetu in bratu, da
sta se prelevila v klerikalne podrepnike. Preveč zaupati, in še povrh sramotno hlapčevati ni nikdar dobro! Zapomnita si to dobro, Jaka senior in fu-nior! Pred kratkim je naš »komisar« odpeljal ženo gostilničarja v tukajšnjem »Kat. domu«. Zboleia |e na umu. Pravijo, da samo radi tega, ker je gostilna »predobro« šla in ker je njen ljubeznivi mož, znani Lentekov Lancek, prenežno z njo ravnal. O transportu nesrečne žene, ki se mora že radi krute usode vsakemu poštenemu človeku v dno duše le smiliti, je ta naš nad vse druge pametni in obzirni gospod obč. komisar potem dolgo zbijal svoje neumne šale, ki so kazale v vsi nagoti posirovelost tega klerikalnega občinskega organa. Gliha vkup štriha! Prilično si ogledamo to občinsko sirovino malo natančneje. Narava se je pokazala v vsi svoji pomladanski lepoti in bujnosti. Vse je v najbogatejšem pestrem cvetu. Kar pride mraz — in ga pomori. Na mestih, posebno po dolinah, je napravil mnogo škode. Zdi se mi, da je vse to najlepša podoba našega klerikalstva. Oh le cveti, cveti — dokler te je kaj; ali pride tudi po tebe enkrat hud, neizjprosen mraz, da zamori zadnjo bilko In to mora priti, prej ali slej, ker tvoja odeja je farbarija in laž!
Iz Slov. Bistrice. Bližajoče se občinske volitve delajo našim nemčurjem silne preglavice. Svestl so si usode, ki jih čaka, in zato si hočejo pomagati z vsakim sredstvom, z lažmi in z — računi. Raz-bobnali so v javnost, da ima mestna občina v preteklem letu 636 K 18 v prebitka. S to raco pa slo-venjebistriški nemčurji ne bodo dosegli zaželjetiega vspeha; kajti davkoplačevalci, posebno oni v okolici vedo iz lastne skušnje, da je vkljub visokim dokla-dam in vkljub zanikernosti in nemarnosti, ki vlada v mestu, v slovenjebistriški občinski blagajni mesto cvenka vedno le — kača in da se denar, ki ga davkoplačevalci prislužijo s krvavimi žulji, siplje v po-nemčevalne namene, medtem ko v gospodarskem in socijalnem oziru dosledno nazadujemo. Slovenski davkoplačevalci so nemškutarskega robstva do grla siti in z glasovnico v roki bodo pri prilodnjih občinskih volitvah delili nemčurjem že davno zaslužene udarce.
Iz Slov. Bistrice. Dvorezen meč je nemškutar-ski advokat dr. Janeschitz. V potu svojega obraza se trudi za falirartega občinskega svetnika Oratscha, njegovemu tovarišu v mestnem svetu, občinskemu svetniku Zupančiču, pa je pri neki razpravi pri okrožnem sodišču v Mariboru v sodnijski dvorani pred vsemi poslušalci zalučil v brk krilate besede »alkoholisehes individuum« ter je s tem izrazom nemškutar javno priznal, iz kako dvomljivih in sumljivih elementov je sestavljen nemčurski občinski odbor v Slovenski Bistrici. Vprašanje politične doslednosti advokata drja Janeschitza, ki se potegule za bivšega občinskega svetovalca Oratscha. v ssod-nijski dvorani pa zmerja njegovega enakovredmega tovariša Zupančiča, ki kakor Oratsch trobi v Jane-žičevo nemčursko trobilo, z »alkoholisehes individuum« pa naj nemškutarji sami razvozljajo. Obč. svetnik Zupančič bo seveda to psovko mirno vtaknil v žep, ker je prišla iz ust nadnemčurja drja Janeschitza. Dr. Janeschitz pa si bo na skrivnem roke mlel in se alkoholičnemu Zupančiču smejal — v pest, javnost pa bo menda sedaj uverjena, da zastopajo v občinskem svetu napredne in moderne Slovenske Bistrice interese meščanov .— alkoho-lische Individuen. Konečno še pripomnimo, da Je tudi to poročilo le odgovor na brezvestne napade drja Janeschitza v nemškutarskih časopisih!
Majniška proslava slovenjbistriških Slovencev. Dne 3. majnika smo imeli tukajšnji Slovenci prijeten dan. Napravili smo izlet z godbo v Laporje, od tam na Videž k Vehovarju in potem mimo našega prijatelja g. Tkavca ob luninem svitu in ob poskočnih zvokih domače godbe nazaj v Bistrico. Bilo je okoli 80 glav obojega spola, krepki možakarji, razposajeni mladeniči in - zorolične gospodične. S ponosom smo korakali po slovenski zemlji, ozrli se včasih na gnezdo naše nemškutarije, stisnili smo pesti in zaprisegli: Pride čas, in temu ne sme biti dolgo, ko prikorakajo v mesto mlade, čile moči, da očistijo Avgijev hlev grilobe, kar Je zdravega, pustijo živeti, drugo pa zvežejo in vržejo v temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Razpoloženje je bilo majniško. Čutili smo silo, da prenesemo Areha na Slov. Bistrico in da kljubujemo nadnaravnim močem. Ko smo se na Videžu pokrepčali, je imel lep nagovor predsednik Čitalnice g. dr. Ravnik. Naglasil je pomen majniškega slavlja sploh kot praznik bataljonov, ki hočejo pravic in ki si ta dan jeklenijo voljo za brezobziren boj. Za nas Slovence je prvi majnik tudi praznik in sicer kot praznik zatiranega naroda, zatiranega od več strani posebno pa od vlade, ki nam ob vsaki priliki pokaže svoje neljubo lice. Naš boj pa gre posebno za osvojitvijo Slov. Bistrice, da poženemo krošnjarje, pritepence, kukavice in kar je temu podobnega. V to nam pa mora pomagati tudi okolica, ker zakon narave je tak, da okolica mora zadaviti prepo-tentno turško gospodo. Samo vere, zaupanja v u-speh je treba in energičnega dela ter odločnosti vsakega posameznika in zmaga je sigurna. Hvaležni smo bili našemu neustrašenemu bojevniku za bo-drilne besede. Ko smo zvečer prikorakali z godbo v Bistrico, je padlo iz Wregg-ove gostilne par heil-klicev, kar se je zadušilo z gromovitim »živijo« in »na zdar«. Vemo, da so naši Turki težko poslušali godbo in naše korake, pa se bodo že morali tudi na to počasi navaditi. Pri Limavšeku je pa kašljal dr. Janeschitz. Bojda je prehlajen in ravno tedaj ga je prijel kašelj.
Nadaljevanje štajerskih novic na 5. strani.
»Mariborski Glasnik" dobe le
naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K.
MARIBORSKI GLASNIR
GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU
Uredništvo v
Mariboru, Tegetthoffova __ . cesta šl 30.
Majnikovo slavje v Mariboru.
Meseca julija i. 1889 je mednarodni delavski koif res v Parizu sklenil, da bo v bodoče delavstvo vsako leto na 1. majnika manifestiralo za 8 urni delavnik. Delavec bi naj na dan delal 8 ur, spal 8 ur, S ur pa sicer porabil v razvedrilo. Delavstvo bi se saj zbralo vsako leto na 1. majnika in manifestiralo za 8 urni delavnik. L. 1890. bi se imela vršiti prva majatkova manifestacija. Toda nastal je spor med delavci. Nekateri so bili za slavlje, drugi ne, oso-bittt ne, ker so se začeli organizirati tudi delodajalci in ostro nastopati proti delavstvu, ki je bilo proglasilo, da 1. majnika 1890 ne pojde na delo. Vsled tega se 1. majnik ni proslavil v vseh deželah, vendar se je proslavil mirno. Hujše je bilo 1. 1891. Zlasti v Rimu je prišlo do velikih dmonstracij; na F»aucoskem se je delavstvo spopadlo z vojaki. Pozneje so se razmere zopet ublažile. Mnogi delavcem prijazni podjetniki so iz lastnega nagiba določili t. majnik kot delavski praznik in plačevali delavcem za ta dan običajni dnevni zaslužek. Ker se pa 1. majnik vendarle ni mogel povsod udomačiti kot splošen delavski praznik, so socijalnodemokratične organizacije v nekterih deželah sklenile, praznovati v bodoče ne več 1. majnik ampak prvo nedeljo v majniku. Pri tem je ponekod tudi ostalo. Pri nas v Avstriji proslavljajo socijalni demokratje vedno le 1. majnik brez ozira na to, ali je ta dan praznik ali m. Druge socijalnodemokratiške organizacije pa proslavljajo prvo nedeljo v majniku. Prvo nedeljo v majniku proslavlja tudi naša slovenska Narodno-soeijatna zveza v Ljubljani.
V	petek, 1. majnika so imeli tudi mariborski socijalni demokratje svoj dan. Dopoldne so imeli shod pri Gotzu, popoldne pa ljudsko slavnost pri Abrisu. Kakih 800 delavcev je korakalo \ sprevodu skozi mesto z zastavami. Bilo je čedno videti ta sprevod. Med delavci je bila ogromna večina Slovencev, ki nemščine ne razumejo mnogo ali pa nič. Vendar se je vršilo vse izključno v nemškem je-zftn. Menimo, da bi bil že skrajni čas. da vodstvo mariborske socijalne demokracije upošteva potrebe in zahteve slovenskega delavstva in jim poskrbi slovenskih govornikov za take prireditve. Potrebe fe zahteve pravimo, kajti v vrstah soc. dem. se množi od dne do dne število takih, ki nočejo biti le nekaki kimavci, ampak bi radi imeli kako korist od shodov. Med mariborskim soc. dem. delavstvom je danes že znatno število zavednih Slovencev, Hrvatov in Cehov, ki jim zapostavljanje slovenskega jezika v socij. dem. organizaciji ni po godu in ki hodo v najkrajšem času zahtevali, da se da slovenskemu jeziku več pravic. Dopoldanski shod marfb. soc. dem. je bil bolj klavern. Vzrok temu je la, da ni pravih duševnih voditeljev. To je tudi vwofe, da naša mariborska socijalna demokracija sieei ne more naprej, marveč baš v zadnjih letih vidno nazaduje, kljub temu, da narašča število delavstva v Mariboru in okolici.
V	nedeljo, 3. majnika se je vršilo majnikovo stavite slovensko-narodnega delavstva. Mariborska podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev ]e priredila izlet v Hoče. Železničarjem so se pridružili narodni delavci iz Maribora, pristaši »narodno-soeijalne zveze«. V celem je bilo okoli 500 ljudij.
Tako je mariborsko slovensko delavstvo letos proslavilo začetek majnika. Deljeno sicer na dva tabora, na socijalnodemokraški in narodni, so manifestirali za 8 urni delavnik, za pravice delavstva.
Ogromna večina mariborskega in okoliškega delavstva je slovenska. Delavstvo tvori danes zlasti ▼ naših industrijskih krajih in mestih in tako tudi v Mariboru jedro slovenskega življa. Ves slovenski narod ima vsled tega velik interes na tem, da se delavstvo gmotno in obenem duševno dvigne. Ne samo iz splošno človeškega ampak še posebno iz narodnega stališča moramo torej pozdravljati vsako gibanje v prid slovenskemu delavstvu, naj se že potem izvrši to delo v kaki mednarodni ali pa v narodni organizaciji. Iz narodnega stališča pa imamo prav tako velik interes na tem, da se naše delavstvo našemu narodu ne odtuji, kar se žalibog res dogaja v mariborski socijalni demokraciji. Zato bomo prisiljeni, začeti hud boj s socijalno demokracijo, dokler ne bo priznala slovenskemu jeziku tistega mesta, ki mu gre. Izvršiti to veliko delo, je naloga železničarske zveze in Narodno socijalne zveze.
Slovensko gledišče v Narodnem domu. Nedeljska prireditev je bila slabo obiskana. Le kakih 500 ljudij. Slabo vreme je to zakrivilo. Sicer je uspela prireditev dobro kakor prvo pot. G. naduč. Se-rajnik nas je iznenadil s svojim mladinskim orhe-strom, gdčna. Stupica pa z otroškim pevskim zborom. Ljubko je bilo slišati mlade, mile glasove naših malih. V »Volkunu« so nastopale prejšnje osebe, v »Tugomeru« pravtako, le Vrzo je igrala tokrat ga. prof. Matkova, znanka izza prejšnjih let. Pogodila je sivolaso slovansko kreginjo izredno dobro. ■V »Volkunu« je dirigiral pevske tečke g. dr. Schvvab sam. Potrudil se je bil iz Celja k nam, da sliši svoj proizvod raz oder. Prepričal se je lahko, da je u~ stvaril nekaj, kar bo ostalo. Čast mu! — Kot Slovenija je tokrat nastopila ga. prof. Mravljakova.
Glasbeno društvo je bilo pomnoženo za nekaj mo-čij. Igralo je v popolno zadovoljstvo vseh. Gosp. Majar je naravnost umetniško deklamoval Aškerčev »Knežji kamen«. Program je bil torej pester. Zadovoljni so bili i ti, ki so bili že na slavnosti dne 19. aprila.
Krvavi spopadi med slovenskimi in nemškimi obrtniškimi pomočniki v Mariboru. Med slovenskimi in hrvaškimi obrtniškimi pomočniki na eni in nemškimi na drugi strani vlada že dalje časa sila napeto razmerje. Ta nasprotstva so se že parkrat pokazala v vrstah pristašev mednarodne socijalne demokracije same. Zlasti odkar je pristopilo večje število slovenskih in hrvaških pomočnikov k ljubljanski Narodni socijalni zvezi, ki namerava v kratkem v Mariboru ustanoviti podružnico, od tiste dobe so začeli v socijalni demokraciji sovražiti vse slovanske pomočnike, ki še količkaj slovanski čutijo. Ze ponovno je prišlo do spopadov, a nikdar se še niso končali tako krvavo kakor minoli petek. Povod temu so bržčas bili slovensko-nemški letaki pred cirkusom, ki se sedaj mudi v Mariboru in ima svojo areno ročno za mostom onstran Drave. Ze v Četrtek, dne 7. majnika je prišlo do prask. Slovenskih in hrvaških pomočnikov je bilo kakih 30, Nemcev in socijaldemokratov kakih 15. Slednji so sicer naše zmerjali z vindišarji, toda napasti se niso upali. Ko so se pa naši fantje razkropili, so se spravili Nemci na posameznike, posebno se je odlikoval sin krčmarja Fridaua (gostilničarja na Glavnem trgu). V petek zvečer se je pred cirkusom sešlo kakih 8 naših fantov in okoli 30 Nemcev in socijaldemokratov. Toda Nemci, čeprav v silni premoči, se niso upali napasti naših. Komaj pa so se ti razšli in se podali posamezno ali po dva skupaj proti domu, so se precej prikazali za njimi nemški junaki. Za 1. Hrastnikom jih je drlo kar trideset, med njimi trg. pomočnik Jan (uslužbenec manufakturne trgovine Taučer). Nek drug pretepač pa je hotel vreči Hrastnika, a jo je pošteno skupil. Hrastnik ga je podrl na tla. Nekaj naših fantov pa se je bilo izpred cirkusa podalo nazaj črez most v mesto. Pomočniki Jakob Ščurič, Seljak in Lavrenčak so se podali po stopnicah doli v Dravsko ulico, kjer stanujejo. Nemci, najmanj 50 po številu, pa za nj&miL, Pred hišo št. 10, v kateri stanujejo imenovani trije fantje, so potegnili Nemci nože, vihteli bikovke in palice in začeli udrihati po njih. Med tem ko je Ščurič skušal odkleniti hišna vrata, je dobil bodljaj v nogo in v roko in le s težavo se je posrečilo vsem trem priti v vežo. Nemci pa so sedaj le še huje silili v vrata, hoteč je udreti. Ščurič je zagrabil nek voziček, ki je stal za vratmi in ga zagnal med Nemcc. da se jih ubrani. Toda le še huje so silili Nemci v vrata, razbijali z gorjačami, bikovkami in vihteli nože. Da ščiti sebe in svoja tovariša, je končno popal i Ščurič nož in ranil enega Nemca. Ko so Nemci videli, da s Slovani ni šale, so se umaknili in bežali kakor mali otroci na policijo. Ta je seve takoj pričapkala, izročila Ščuriča okrožnemu sodišču, 3 Nemce, nekega Majerja, Hirschmana !n Loschnigga pa na rešilno postajo. Pri tem tepežu je Fridauov sin z bikovko udaril Lavrenčaka po glavi. Upamo, da bo državno pravdništvo storilo svojo dolžnost in tega postopača pravočasno dala pod ključ, ravnotako tudi Taučerjevega komija Jana. Junaki pa so res naši renegatski Nemci: kar 50 na 31 To je korajža, da ji ni para! Sodnijska preiskava bo brez dvoma pokazala, da se je Ščurič nahajal v silobranu in bo fant prejkoslej eproščen. I sedaj se kaže prav močno, da je skrajni čas, da se policija podržavi, ker ne zna vzdrževati javnega redu.
Umri je feldmaršallajtnant v p. A. Latterer pl. Lintenburg. Udeležil se ie bil bitk pri Magenti ln Solferino.
Mizarski pomočnik) v Mariboru so dosegli izboljšanje mezd in znižanje delavnih ur. Delavni čas je sedaj od 7.—12. ure dop. in od pol 2.—6. nre oppoldne. Mezde so se izboljšale za 2—6 v od ure.
Nov slovenski obrtnik v Mariboru. Naselil se je pekovski mojster Franc Vaupotič na Tegetthoffovi cesti v hiši št. 53. (Glej oglas.) Novega narodnega obrtnika priporočamo vsem mariborskim in okoliškim Slovencem, zlasti gostilnam in trgovinam.
Umor in poskusen samomor. Vsem Mariborčanom dobro znana gospa Langer (roj. Varga), Je bila zaročena s trgovcem Serecom. Bila sta že na oklicih. Iz tehtnih razlogov pa je Š. na mah razdrl zaroko in se za nekaj dni odpeljal iz Maribora. Langerjevo je to tako raztogotilo, da je sklenila se maščevati. Sumila je, da je razdoru kriv Šerečev prijatelj Traun, trgovec na Ptujski gori. V Mariboru si je kupila revolver in se odpeljala na Ptujsko goro. Ko je dobila Trauna, je pomerila nanj in ustrelila, a zadela ga ni. Nato je pomerila na se in se težko ranila. Odpeljali so jo v ptujsko bolnišnico. Govorilo se je, da je ranjen i Šerec. To pa ne odgovarja resnici.
Nemški cvetlični dan v Mariboru je baje vrgel 8000 K surovih dohodkov. Ker dosegajo izdatki znesek 3000 K, bo ostalo prebitka kvečjemu 5000 kron. Ta denar dobe nemška društva in nemške šole.
Mariborska mestna požarna bramba dobi v kratkem automobil za prevažanje gasilnega orodja.
Slovanska čitalnica v Mariboru priredi prihodnjo nedeljo dne 17. tm. popoldne ob ugodnem vremenu skupen izlet v Pekre pri Mariboru.
Iz Maribora. Tombolo prirede v kratkem mariborski Nemci. Opozarjamo že danes naše ljudi, da se te tombole ne udeležijo. Prireditev je stroga nemška. Naroden greh stori vsakdo, ki bi kupfl kako karto.
Iz Rač pri Mariboru. Dne 4. majnika predpoldne je izbruhnil požar v Skednju Frančiške Zemljič. Požar je uničil njeno gospodarsko poslopje in hišo. U-ničeno je tudi pohištvo, seno in gospodarsko orodje. Škoda je velika in z zavarovalnino le deloma krita. Vzrok požara še ni znan.
Tatvine na železnici. Pred nekaterimi dnevi so uslužbenci Južne železnice na mariborskem glavnem kolodvoru zasledili, da manjka neka brzovozno v Maribor poslana košara z zaklano perutnino. Kmalu za tem je nek železniški uslužbenec ob progi med Mariborom in Lembahom zasačil neznanega moža, ki je nekaj jemal iz košare. Ko je tujec opazi železniškega uslužbenca, jo je takoj popihal, ne da bi bil kaj perutnine s seboj vzel. Radovedni smo, kdo si je hotel na tako premeten način privoščiti par piščancev.
V Mariboru je pretekli teden umrl zdravnik dr. Ivan Majciger, star 44 let. Bil je sin pokojnea dolgoletnega profesorja slovenščine na mariborski gimnaziji, Majcigerja. Vzgojen je bil v slovenskem narodnem duhu in je bil kot medicinec y Gradcu Slan slov. akad. društva »Triglava«. Ko pa je dovršil svoje študije in se nastanil v Mariboru, se je izneveril svojemu narodu in prešel v nemškutarski tabor. Toda, kakor se zdi, mož ni našel one sreče med Nemci, ki jo je preje pričakoval. V zadnjih letih je celo opustil svojo zdravniško prakso in se docela umaknil v privatno življenje. Včeraj je umrl, zapuščen od vseh. »Marburger Zeitung« piše o njem: »Smrt je upihnila življenje, ki je upravičevalo velike nade, ki pa je bilo vsled zunanjih in notranjih okolnosti vrženo iz prvotnega tira Na koncu tega okrožnega tira je stala smrt, se nahaja sedaj grob, ki izmirjevalno zasenčuje vse, kar se mu izroči mirno in nemo.« — Na kaj se nanašajo te besede, na pokojnikovo renegatstvo? Ali se naj te zagonetne besede tolmačijo še drugače. Naj bo že tako ali drugače, mir njegovemu pepelu!
Nekateri nemški poštni uradniki izdajajo uradne tajnosti in je objavljajo v nemških listih. Res zanesljivi so ti nemški uradniki! Vsa čast jim.
Slovenske abonente telefona poživljamo, naj kličejo zahtevane številke vsikdar v slovenskem jeziku. To bo najboljši odgovor na nemške hujska-rije.
Tegettholf. Minolo soboto je minolo 50 let, kar je zmagal Tegetthoff pri Helgolandu nad Danci Zupan in okrajni glavar sta v navzočnosti nekaj častnikov položila 2 venca pred Tegetthoffov spomenik v takozvanem Tegetthoffovem parku.
Slovenske špecerijske trgovine v Mariboru so: Berdajs, Vertnik in šerec. (Glej oglase.) Slovenci, podpirajte le slovenske trgovce!
Prvi mrlič na novem mestnem pokopališču na Tezni. Dne 4. majnika so pokopali 881etno gospo Podkrajšek na novem pokopališču. Ona je prva, ki je prišla v novo zemljo, določeno, da sprejme še tisoče in tisoče v svoje temno krilo. Mstna župnija je Podkrajškinim sorodnikom za vedno prepustila grob brezplačno.
Fantje, ne pijte čez mero! Dne 11. prosinca ti. je več fantov popivalo v Kranjčevi gostilni v Bre-zovcu (ptujski okraj). Bilo je že precej po polnoči, ko so se spravljali domov. Radi nekih malenkosti pa so se gredoč sporekli in kmalu se je začel pretep. 291etni Jože Petek je pri tem močno ranil Antona Beranjo na levi roki. Neznatno rano, je v svoji pijanosti in neprevidnosti prizadjal tudi svojemu bratu Francu. Okrožno sodišče v Mariboru je izreklo, da mora sedaj Petekov Jože 4 mesece v ječi premišljevati, kam zajde človek, ako pije več, kakor ga more prenesti in ako se potem še postavlja z nožem.
Hiša ▼ Maribora na Tegetthoffovi cesti 57 bo na javni dražbi prodana dne 18 majnika ob pol 9. uri dopoldne pri okrajni sodniji. Cenjena je na 71.000 kron.
Od Sv. Trojice v Slov. gor. Naš nemčurski župan Ferdo Golob bi sila rad dosegel, da dobi mesto distriktnega zdravnika neki dr. Rizinski, ki je sedaj v Račju. Rizinski je seve hud Nemec in odtod ta Golobov trud. No, Golob ne bo odločeval, kdo dobi to mesto. To je gotovo, da naši občinski predstojniki ne bodo glasovali za Nemca. Imamo enega Goloba dosti, ne treba nam dveh.
Gornja Radgona. Volitve v gornjeradgonski okrajni zastop so razpisane. Imenik iz veleposestva in veleindustrije leži pri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru vsakemu na vpogled in je čas za vlaganje reklamacij od dne 10. do dne 23. majnika.
Slavno občinstvo iz Maribora in okolice se o-pozarja, da kupuje pletenine, kakor n. pr. košare za potovanja in cvetlice, vrtne stole, fotelje, naslonjače itd. v veletrgovini Vilko Weixl v Mariboru, kjer ima zalogo od pletarske šole iz Sv. Barbare v Halozah. Izdelki so krasni ter cene brezkonku-renčne. Glej. oglas v Mariborskem Glasniku.
Priporočajo se sledeče tvrdke:
3
@
8
Mestna lekarna pri c. kr. orlu v MARIBORU
Glavni tpg, poleg potovža.
Telefon št. 133.	Poštne pošiljatve 3 krat na dan.
Ffuid proti protinu 1 K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — EUSentolj poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog.
3£3SSKIIKHfiElHH!ailSiaE2BllHEI S? .
I Zvan? 1l1#f®f»C#l? zaloga pohištva i Mariboru
I ftalK f	Krnita KSt8 jj. » =
■ priporoča svojo bogato zalogo politiranega ln motnega pohištva iz trdega ali mehkega lesa za spalnice, j obednice, salone, kuhinje. Divani, otomane, žimnice, mize, stoli in ogledala v Izredno bogati izberi. Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna.
■ Od 1. marca se nahaja trgovina t Edmund Schmidt-Gasse št. 8 (sedaj Rop).
Birmanska darila
•s w
S3
s
JB
ESI
»3 ®
co J
£3
OD
a ®
ST
r«-
®
O H. J
CD CT"
O CD
93 ® 2S
g-
o
® —t
N<" £
h-. T""1
®
ts
8»
i=i
-!
®
ISBt
Špecerijsko blago, vino v steklenicah, premog in drva priporoča
A. lfertnik,
Maribor, Koroška cesta št. 17.
Bogata zaloga. Vedno sveže blago.

Odpomagano je! Ki Vcc potrebno
kupovati ali naročevati blago pri tujih neznanih trgovcih. 6e želite dobiti dobro in ceno
blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. •brnite se na
Prvo slov. spodnještajersko razpošiljalnico
J. J*. Šoftarič, Maribor, iZTl.
Ceniki in vzorci na željo brezplačno.
Slaščičarna EMAN ILICH
Maribor, Gojpodjta ulica Jt. 38.
Vsak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandit, raznih peciv in slaščic.
tfarožila za gostije iti Veselice se točno izvršijo.
Najnižje cene.	Solidna postrežba.
Dobro urejeno za trgovce.
floVosti za spomlad!
Volneno iu perllno blago za dame, snkno za gospode v veliki zalogi priporoča
M. E. ŠEPEC, Maribor
Grajski trg štev. 2.
vsakovrstna, kakor travna, deteljna, grah, salata, cvetlice itd. se kupujejo gotovo najboljše v staroznani in že večkrat odlikovani trgovini
Maribor, Zofij In trg štev. 1 (v gradu).
V zalogi tudi vsakovrstno špecerijsko blago in deželni pridelki.
Jak.VezJak
Krojaški mojster, Maribor Grajski trg (v Gradu)
izdeluje točno in solidno obleke za gospode in
dečke po meri in po najnovejšem kroju. Zaloga izgotovljenih oblek po zelo nizkih cenah.
Oznanilo.
Slavnemu občinstvu v ^Mariboru in okolici vljudno naznanjam, da sera dne dne 1. raajnika 1914 otvoril
pekovsko obrt
v Mariboru, Tegetthoffova c. 53
(nasproti kolodvora v Jellekovi hiši).
Prepričan sem, da bo slavno občinstvo z mojim vedno svežim pecivom popolnoma zadovoljno. Po naročilu pošiljam pecivo tudi na dom.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Vaupotič
3-1	pekovski mojster.
Stoječ Lovro, Maribor
Tegetthoffova cesta 30, nasproti trgovcu Ulagi.
Slavnemu občinstvu iz Maribora in okolice v blagohotno znanje, da sva poleg sedajne krojaške in modne trgovine še otvorila drugo
trgovino za izgotovljene ženske, moške in otroške obleke
ter vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljeae moške obleke že za 36 K, ženske za 30 K. — Umerjene obleke za gospode po najnovejšem kroju, elegantno izgotovljene že od 40 K, za dame od 38 K naprej. — Za dobro i \ solidno blago se jamči. Na zahtevo se izbire franko dostavijo.
K obilnemu obisku vabita najvljudneje
Božič in Lorbei*, Maribor
Tegetthoffova cesta 23 in 34.
Usnje!	Podplat!
Nova trgovina!
Matija Naveržnik
naznanja, da je otvoril na Tegetthoffovi cesti štev. 16 v Mariboru v hiši odvetnika dr. Rosine trgovino z usnjem, podplati in vsemi čevljarskimi potrebščinami!. Izdeluje sam tudi gornje dele obuval in sicer zello dobro ln po izredno nizkih cenah.
strašna nesreča
za vsakega gospodarja, je slaba streha. Stroški za nove, drage strehe iz slabega materijala, vedna popravila, požari, uničijo v kratkem najboljšega gospodarja.
Tej nesreči se izogne,
kdor si da napraviti
streho
iz zarezane opeke
V
Ta slovenska tovarna izdeluje tudi druge vrste opeke, strešne in zidne, cevi za drenažo i. t. d. iz najboljše večkrat premlele ilovice po najnižjih cenah.


Opozarjata slaVna šolska VodstVa, občine, trgoVce in drugo občinstvo
na mojo bogato ter na uovo urejeno zalogo vsakovrstnega papirja, šolskih tiskovin in drugih šolskih potrebščin, ovitni papir, trgovske in druge zapisne knjige, uradne in druge zavitke, pismen papir, razglednice i. t. d. ter razno galanterijsko blago. Nahrbtniki so v vsaki velikosti. Zaloga raznih pletenin iz državne pletarske šole od Sv. Barbare v Halozah.
Izbira velikanska! Cene brez konkurence!
Veletrgovina V. WEIXL
Maribor, Glavni trg štev. 22.

Franjo
tira?, zlatalttar in očalar Maribor, Tcgetthoff. c. 39
prVi urar od glavnega Kolodvora.
1
Tovarniška zaloga samo najboljših ur, prstanov, verižic, uhanov itd. Očala, ščipalnike, daljnoglede, zdrav, toplomere, časomere, tehtnice za vino, mošt itd. — Plošče in igle za gramofone. — Precizijske ure, Schafhausen, Ornega, Zenlth, Eterna.
J
Otroški rešitelj. 41etni otrok uradnika Futerja je padel iz 2. nadstropja liiše št. 15 v Wildenrainer-jevi ulici. Hišnik Hol je slučajno zazrl padajočega otroka, razprostrl roki in srečno ujel dete, a i sam je pri tem padel. Otroku se ni nič hudega zgodilo, pač pa čuti Hol bolečine. Priznanja vreden mož.
Nepošten mesarski pomočnik. Jože Gomzi je svojemu gospodarju Jakobu Kranerju, mesarju v Mariboru poneveril 440 K 52 v. Okrožna sodnija mu je za to prisodila 3 mesece težke ječe.
Nepreviden mladenič. Martin Forštnarič iz Sa-mušan v ormoškem okraju je šel dne 24. svečana t. 1. skozi Brezovec v ptujskem okraju. Nakrat pri-drvi za fantom pes .in ga napade. Forštnarič, hoteč se ubraniti psa, je v sili segel po žepnem irožu in zadjal psu par zabodljajev. Pri tem pa je enkrat v neprevidnosti zamahnil proti Lovru Novaku, ki je stal poleg njega. Zadel je nesrečneža v trebuh. Čez dva dni je izdihnil Novak. Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo Forštnariča na 3 mesece strogega zapora radi neprevidnosti.
Iz Rač pod Mariborom. Dne 6. maja zjutraj je šla žena železniškega čuvaja Marija Urh na vrt po zelenjavo, a pustila je svoje tri majhne otroke same v kuhinji prvega nadstropja. V odsotnosti matere je pa zlezel dveinpolletni sinček Bogomir na okno, pri čemur je z glavo razbil šipo ter padel na tla. Deček je zadobil na glavi in kolenih poškodbe, ki pa k sreči niso nevarne. Mati se bo morala zagovarjati pred sodiščem.
Sprememba posesti. Znano večje posestvo Antona Praznika, gostilničarja in trgovca v Za-bukovci pri Žalcu, je sedaj prešlo v last Ivana Ma-lusa iz Bizeljskega.
Iz Braslovč. V nedeljo dne 17. maja ob 3. url popoldne priredijo braslovški diietanti šaljivo igro »Nebesa na zemlji«. Čisti dobiček je namenjen snu-jočemu se olepševalnemu društvu v BraslovčaJi. V odmorih svira braslovški orkester na lok.
Učitelji, pozor. Finančno ravnateljstvo v Gradcu je poslalo na vse davkarije samo nemške plačilne pole (Zahlungsjiste). Opozarjamo, naj uč|iteljstvo zavrne te pole in pošlje le slovenske pobotnice, kakor so to napravili v Dobjem. Zvezo slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem pa pozivamo, naj hitro ukrene primerne korake, da se vpeljejo dvojezične tiskovine. Učitelji pokažite, da ste neizprosni boritelji za narodne pravice.
Iz Slov. Bistrice. (Glose k najnovejši naredbi naučnega ministra gledie nazivanja učiteljic!) Ko smo bili presrečni, da smo dobili dosedanje ministrstvo, se je pisalo in govorilo o ministrstvu kapacitet. Z rešpektom smo čitali te slavospeve in pričakovali, da nastopi nova doba v zgodovini avstrijskih narodov. Pa te velike kapacitete niso izpolnile upov. Slovenci moramo ob vsaki priliki občutiti, da je ministrstvo nemško, prožeto z nemškim centralističnim duhom. Pa naučni .minister je Se poleg tega velik humorist. Humorist kakor tisti cigan, ki je v hudi zimi v mrežo zavit stal pod milim nehom, pomolil prst skoz mrežo in žalostno zaklicali »Uš, zunaj je pa mraz«. 'I'o priča njegova na-redba najmlajšega datuma, da v bodoče učiteljice ne bodo več gospodične, ampak »gospe, milostive«. Vsa socialnopolitična modrost avstrijskega državnika odseva iz tega nedolžnega akta. Z enim udarcem je presekal gordijski vozel in zadostil neodo-ljivemu hrepenenju učiteljic, ki v tem ne morejo zatajiti ženske nature, po zakonu. Naučni minister je v naivnosti prekosil samega sebe. Ta puhel naslov naj zadosti najelementarnejši potrebi ženske nature. Kamen naj nadomesti kruh. Saj pravim, naši državniki vneto skrbijo, da humorističnim listom ne zmanjka gradiva.
Ugleden nemškutar — aretiran. Velik in ugleden mož je bilv Ščavniški dolini in nje bližini Franc Kolarič, ki ima tamkaj lepo kmetijo in se je pred kratkim radi svoje trgovine preselil v Cmurek. Kot kmet pridelal je svoj čas precej sliv in prodajal prav ugodno svojo slivovko različnim krčmarjem kot pristno domačo robo. Ker pa je ista seve kmalu zmanjkala, prišel je na misel na tihem postati agent tvrdke Fiirst v Cmureku. Tega seve strankam ni pravil. Še le po preteku nekaj let dobivali so različni njegovi odjemalci račune od tvrdke Fiirst za baje še njej neplačano slivovko. Vsi od prvega do zadnjega so bili nad to novico jako neprijetno izne-nadeni, trdili so pred vsem, da niso imeli ničesar opraviti s Fiirstom, temveč s Kolaričem in da so temu vse plačali. A nič ni pomagalo. Kolarič je nastopil kot priča, izpovedal po tožbi in krčmarji so plačali. Po njih zatrdilu se je šlo vedno za par sto kron. Kakor drugim krčmarjem tako je tvrdka Fiirst naznanila tudi g. Juriju Lešniku, krčinarju v Rade-hovi, da ji še dolguje 310 K. Tukaj pa ni naletela na pravega. Lešnik se ni ustrašil tožbe in ne priče Kolariča in posrečilo se mu je pri sodniji razkrinkati postopanje tega kmeta-agenta Kolariča, tako, da je v pravdi popolnoma zmagal. A Kolarič se še ni udal. Ovadil je g. Lešnika pri državnem pravd-ništvu radi ponarejanja listin in trdil, da je baje g. Lešnik njemu najneprijetnejšo pobotnico napravil sam. Tu pa se je lisjak ujel. G. Lešnik kot obdolženec je bil prinioran podati sodniji pravo sliko te svoje nevarne priče in storil je to po svojem zagovorniku dr. Gorišeku jako izdatno. Naznanil je sodišču, kako se računi pri Rudolfu Rojku in Juriju Cftlobu pri Sv. Trojici niso ujemali, isto pri Adolfu Čehu v Sp. Porčiču, isto pri Neži Krajnc pri Sv. Lenartu, Francetu Krajnc v Spod. Senarski. Janezu Pihler v Radehovi in posebno pri Jakobu Pelclu v Žicah. Povsod je imel Kolarič kot agent Fiirsta več za dobiti, kakor so krčmarji sami izračunali. Naznanil pa je še nekatere druge sumljivosti.
V pravdi Franceta Kolarič zoper Marijo Letnik šlo j se je za neki pogovor v jesu, kjer je pokazala Marija Letnik kako daleč da dovoli sekanje drv. Ni-koga ni bilo zraven kakor Kolariča, nje in njenega zeta. Tu nastopi kot priča naenkrat neki Alojz Jau-šnik, ki je tudi vse natančno videl in slišal, ker je slučajno ves ta čas opravljal neko svojo potrebo za bližnjim grmom. Sodniku se je zdela stvar sumljiva, posebno ko je pri drugi razpravi nastopil neki Alojz Znudrl in pravil, da mu je Kolarič prigovarjal, da naj tudi on izpove, da je slišal pogovor, ko je opravljal svojo potrebo. Naznanil je nadalje, da je ta poštenjakovič prigovarjal v svoji pravdi zopei Franceta Zupec Jurija Znidarič h krivi prisegi, katero je ta tudi storil. Državno pravdništvo preiskalo je vso zadevo, se prepričalo o verojetnosti ovadbe ter dalo brzojavno zapreti Franceta Kolarič. Proti g. Juriju Lešnik pa je seve preiskavo takoj ustavilo. Nepričakovani uspeh Kolaričeve ovadbe. Kdor drugim jamo koplje ... !!
Posiliti jo je hotel. Dne 11. sušca ti. je hodila Ana Žižek domu v Gornji Gašteraj v lenarškem okraju. Dekletu se je pridružil 201etni lakob Marko. Dekle se mu je dopadlo in kmalu jo je prijel za roko, potem okoli pasu, jo pritiskal k sebi in je ni hotel spustiti. Kaj hujšega se ni zgodilo. Dne 5. majnika se je imel Marko zagovarjati pred okrožnim sodiščem, češ, da je hotel Žižekovi kratiti svobodo. Sodišče pa se ni moglo prepričati, da bi bil Marko imel kak posebno hudoben namen, vzeti dekleta nedolžnost ali pa ji kratiti svobodo. Zato ga je o-prostilo.
Iz Ljutomera. Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug priredi v našem trgu na Binkoštni ponedeljek velik obrtniški shod za Slovenske gorice. Razni govorniki bodo razpravljali na njem o obrtniških vprašanjih.
Murski Sokol v Ljutomeru priredi v četrtek dne 21. tm. izlet k g. Rakovcu na Podgradje. Na vzporedu je telovadba (proste vaje in vaje na o-rodju), srečolov, prosta zabava. Vsi prijatelji telovadbe so prisrčno vabljeni. Začetek ob 3. uri pop. Odbor.
Od obtožbe zapeljevanja in krive prisege o-proščen. Kari Vijačko, kmet v Zikarcih, tožil je Avguština Štuberja, kmeta ravno tam, radi pso-vanja. Ana Polanec je pri sodniji potrdila besede obtožbe. Ker cela vrsta drugih prič baje ni slišala Štuberja psovati, zahteval je isti, da se naj obtožita Vijačkoi in Polanec radi krivega pričevanja ozifoma zapeljevanja k istemu. Državno pravdništvo je res oba obtožilo, okrožna sodnija v Mariboru pa se je prepričala o nasprotnem ter jih je obtožbe oprostilo. Zdaj pride vrsta na Avguština Štuberja.
Iz Središča. V nedeljo, dne 24. maja se vrši v Vuzmetincih pri Sv. Miklavžu gospodarski shod, na katerem govori tudi dež. posl. dr. Kukovec.
Iz Ormoža. Tukajšnji nemškutarski davčni pristav Franc Pettowar je prestavljen v Konjice; na njegovo mesto pride iz Konjic pristav Maks Rest.
Narodna čitalnica v Ptuju. Letos poteče 50 let, odkar se je ustanovila Narodna čitalnica v Ptuju. Njen odbor je zategadelj sklenil, da primerno proslavi ta znameniti dogodek. V to je določil prvo nedeljo v septembru (6. IX.) Bratska društva se zato prosijo, da se naj pri določitvi svojih prireditev ozirajo na našo slavnost. Obširnejši spored se objavi pozneje.
Iz Ljubnega v Sav. dol. Našemu dopisniku »Straže« se čudno zdi, da je »Narodni list« pokrtačil nemčurskega Inžeka, katerega proslavlja kot liberalca, ki baje dobiva svoja navodila v Gornjem-gradu. Povemo mu očitno, da Narodna stranka ne mara nemčurjev. Nam pa se čudno zdi, da se dopisnik nič ne zgraža nad tem, da je slovenska klerikalna posojilnica dala tožbo protestantskemu nemškemu odvetniku v Celju. Ali je taka klerikalna narodnost?
Od Sv. Barbare v Halozah. Naš prijatelj omenja v »Slov. G.« »obleko«. Dolgo sem premišljeval, zakaj mu pride kaj takega na um, in mislim, da sem pogodil. Veste, to je tako-le: Kadar imajo ti »časti-vrendi« že preveč na vesti, pobegnejo >— seveda preoblečeni — po noči preko velike luže. Potni list se dobi, tudi denarja ne manjka, le obleka, obleka dela preglavico. Vogrin vam lahko pove, koliko brige je imel v tej zadevi s slovitim Berkom. Da se ni še pravočasno na Dernikovičevo obitelj spomnil, ki je Berka s pomočjo Starčiča primerno adjusti-rala, se bi ne bil posrečil beg lepega tička. To je nekaj vzrok, zakaj ti gospodje tako radi na civilno obleko mislijo. Morda so sedaj bolj previdni — ima vsak že po 1 garnituro pripravljeno. Prav tako! A ne ponujajte je drugim, ker ne veste, če je prilično še sami ne boste rabili.
Birma v jareninski dekaniji se bo vršila po sledečem redu: V Svečini v nedeljo pred Binkoštmi, dne 24. maja; v Jarenini na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija; v Št. Jakobu v Slov. gor. v torek po Binkoštih, dne 2. junija; v Št. Ilju v Slov. gor. rs Trojičko nedeljo, dne 7. junija.
Iz Zetal. Naš kaplan Kranje je napravil novo junaštvo: 11. maja je ozmerjal tukajšnjega posestnika Mikuliča in ženo, ko sta šla od obhajila iz cerkve (!), za »svinje« in za »psa«. To je pa že od sile, kar počenja ta nestrpni kaplan. Ali sploh ni pri pravi pameti ali pa mu je politika vzela vsako razsodnost? Razume se, da bo moral Kranje za to surovost zopet dajati odgovor pri sodniji. V Mariboru bi tudi že morali videti, da je Kranje — zrel za prestavljenje. Je res škandal, da se taki ljudje sploh mogoči kot duhovniki.
Sankcionirana deželna postava. Cesar je sankcioniral deželno postavo glede doklad za javne vodovode. Nova postava je le okvirni zakon, ki omogoča deželnemu odboru samostojno dovoljevati sredstva in doklade za javne vodovode.
Kmetijsko bn«\io društvo v Žetalah je imelo v nedeljo 10. majnika svoj občni zbor. Zaradi slabega vremena ni bil ta občni zbor tako dobro o-biskan, kakor bi bil inače, a prišlo je vseeno mnogo uglednih posestnikov. Iz letnega poročila smo posneli, da ima društvo lepo drevesnico, ki bi bila še lepša, ako bi v njej vsi člani pomagali delati; dalje ima škropilnice in travniško brano za izposo-jevanje. Za društveno knjižnico se je začelo kazati nekaj več zanimanja. Na občni zbor je prišel urednik »Narodnega lista« Lešničar in je v prav krepkih besedah opisal društvene naloge. V odbor so izvoljeni sami vrli in delavni možje, članov je precej, a pogrešamo med njimi še Zetalancev; če se bo marljivo agitiralo, se jih bo pridobilo še mnogo. Pohvalno je treba omeniti velikodušen dar trgovca in poštarja Berlisga, ki je naklonil društvu 230 K in pokazal s tem, da je vnet za napredek našega kmetijstva.
Od Sv. Marjete pri Moškanjcih. V pondeljek 4. maja pojavil se je v Gorišnicih stekel pes, ki se je od bogvekod priklatil. Med svojim vednim tekanjem ugriznil je vse, kar mu je ravno prišlo pred gobec. Ranil je tako Feguš Terezijo in Feguš Marijo. Iz Gorišnic je odbežal pes v Samušane; kjer je u-griznil razen psov še tri osebe. Trudu naših orožnikov se imamo zahvaliti, da se ni zgodilo še več nesreč; kajti bili so psu vedno za petami ter so ga končno pokončali. Vse ranjene osebe se nahajajo sedaj v Pasterjevem zavodu na Dunaju.
Iz Ljutomera. Tu je bila 4. tm. pokopana gospa Mirosl. Čagranova ob velikanskem spremstvu tr-žanov in tržank ter okoličanov. Nesreča pa še ni v rodbini mirovala, kajti drugi dan, v torek, je umrla še hčerka gdč. Minka v najlepšem cvetu, stara še le 24 let. Z nesrečno obiteljo, ki je zgubila od mar-cija ti. do 5. maja 4 najbližje sorodnike, sočustvuje ves trg in okolica. Cenjeni obitelji Čagranovi in Babnikovi našo iskreno sožalje!
Gostovanje ljubljanskega dramskega ansambla po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem pod vod-f stvom režiserja g. Milana Skrbinšeka. Ravnokar sc je vrnil imenovani ansambl iz svoje turneje po goriški in Istriji v Ljubljano in prične prihodnji mesec z drugim delom svojega gostovanja, ki se bo raztezalo na sledeče kraje: Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice, Celovec, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Št. Jur, Celje, Vransko, Žalec, Trbovlje, Zagorje, Krško, Brežice, Novo mesto, Metlika, Karlovec, Črnomelj, Ribnica. — Gostovanje se prične dne 3. junija v Kranju, kjer se uprizori burka »Maks v škripcih«.
Iz Ormoža Pevska vaja za koncert pri jubilejni slavnosti Učiteljskega društva za ormoški okraj in ormoške Čitalnice se vrši za učiteljevo v sredo pred Križevim ob šesti ;:ri zvečer Zahtevajte note od koncertnega vodja, g. D. Serajnika.
Iz Svetinj. Nekdo piše iz Ormoža v Tagespošti, da je vsled pomladanskega mraza zmrznilo 30% Ijutomersko-ormoških goric. Menda velja to le za bregove v bližini Drave, ker okrog Svetinj. Jeruzalema itd. ni nič zmrznilo, pač pa se močno pozna zimski mraz, osobito na poščipu.
Ciril Metodova podružnica za Rajhenburg in Videm priredi v nedeljo popoldan, dne 17. maja ti., pri g. Podjedu na Vidmu koncert. Svira iz prijaznosti rajhenburški sokolski orkester. Sveta dolžnost narodnega posavja je, da se zbere v nedeljo na Vidmu.
Od Sv. Jurija ob Juž. žel. Kakor besni so hodili
naši klerikalni mogotci, ko so čitali prekrasne vrstice, katere si prinesel ljubi naš prijatelj »Narodni
List« v zadnji številki o gospodarstvu pri naši občini. Naš trški redar Vrbič jo je celo popihal urnih korakov k občinskemu blagajniku peku Černo-šeku, kjer so skupaj z njegpvitn penzijoniranim sinom premišljevali pregrehe, katere jim očitaš. Samo ob sebi umevno je, da so pri tem obsojali enega ali drugega kot pisatelja teh vrstic. Katerega so obsodili, nam še ni povsem jasno. Radovedni smo; če se bo naš tajnik Vrbič sedaj poboljšal. V slučaju da se ne bo, bodemo mu še marsikatero zanimivo povedali.
Kozjansko učiteljsko društvo priredi v soboto dne 23. majnika ti. ob 10. uri dopoldne v Podsredi zborovanje in ob jednem majniški zlet po v stanovskem glasilu priobčenem sporedu. K polnoštevilnl udeležbi vabi odbor.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj bo slavilo svojo štiridesetletnico skupno z ormoško Čitalnico, ki slavi letos svojo tridesv^etnico Slavnost se bo vršila v nedeljo dne 14. juniji, in sicer se bo vršila učiteljska slavnost pri vsakem vremenu.
Ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredi veselico v soboto dne 16. maja 1914 zvečer v dvorani »Kaufmannshaus« (Neutor-gasse štev. 57. Na vzporedu je koncert in ples.
Beležke.
Nov slovenski docent na zagrebškem vseučilišču. Hrvatski ban je dal dovoljenje, da predava na modroslovni fakulteti zagrebškega vseučilišča dr. Karel O z v a 1 d , profesor na goriški realni gimnaziji. Dr. Ozvald je tretji slov. docent na hrvaškem vseučilišču. Doma je iz Središča.
Deveti avstrijski vinorejski kongres se bo vršil od 5. do 13. septembra v Gorici. Priredi se takrat tudi poskušnja goriških vin.
Slikar i pleskar
Celju
Grafika cesta 43
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, irkoslikarstvo na steklo, les. Zmerne cene.
Močna, okusna in Zdrava
' tf .....
dalmatinska vina
se dobi edino-le pri ==
dalmatinski vinarni
J. Matkovič
Glavni trg 8 [Bije Blavni trg 8
Zahtevajte cenik in vzoroel
Denarni zavod spodnještajerskega trgovstva in obrtništva
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju, r^^r™"!!
Cesarjeva bolezen se je zadnje dni obrnila nekoliko na bolje, vendar pa obstaja katar še vedno. Cesar opravlja navzlic obolelosti svoje vsakdanje opravke naprej.
Potres v Siciliji. Dne S. tm. zvečer je divjal v Siciliji grozen potres. Več krajev je popolnoma porušenih. Težko ranjenih je nad 200 in število mrtvih pa čez 1000 oseb. Z nepopisno požrtvovalnostjo dela vojaštvo in izkopava mrtva trupla izpod razvalin. Kralj je daroval za žrtve te nove grozne potresne katastrofe 100.000 lir.
Franc Košut, sin znanega ogerskega revolucionarja in vodja madžarske neodvisne stranke, umira v Budimpešti.
Klerikalna posojilnica v likvidaciji. Uradni list kranjske vlade naznanja, da se nahaja v likvidaciji klerikalna posojilnica na Colu.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov nam je poslalo sledeči oklic: Odkar je po aneksiji Bosne in Hercogovine to- in onstran državne meje med vsemi Jugoslovani veličastno vzplamenela narodna samozavest, opazujemo, da se je državne uprave, njej podrejenih mest in njih odgovornih činiteljev polastil sistem, ki jasno stremi za tem, da se jugoslovanskega življa ne pusti na površje. V rokah nemških državnih činiteljev se je ta sistem zadnji čas vrgel z vso silo posebno na jugoslovanske železniške uradnike. Preganjanje, zapostavljanje, preziranje našega narodnozaved-nega železniškega uradništva je na dnevnem redu. Vse službene prošnje in pritožbe prizadetih, vsa posredovanja tretjih so bila do danes zaman. Naše zavedno uradništvo je izročeno nasilstvu odurnega ponemčevalnega sistema; njegov položaj postaja čedalje obupnejši. Treba zato misliti na najodloč-nejši odpor na borbo. V tej veliki borbi za obstoj slovenske in hrvatske inteligence in sploh jugo-lovanskega življa pri železnicah apelira podpisano na vse ljudske zastopnike, deželne in državne poslance, kakor tudi na vse jugoslovanske politične stranke in organizacije in jih nujno prosi .najizdat"SJ2 pomoči. Le od složnega sodelovanja Vseh poklicanih faktorjev pričakuje jiGupisano resničnega uspeha, ki naj odgovarja končnim interesom naroda. Podpisano društvo, v katerem je častno združeno vse jugoslovansko železniško uradništvo tostranske državne polovice, ima v nedeljo, dne 17. majnika 1914 v Trstu svoj V. redni občni zbor. To priliko hoče podpisano porabiti, da oficijelni forum na narodni podlagi organizovane-ga železniškega uradništva sijajno manifestira za narodne pravice jugoslovanskega življa pri želez-
nicah. V ta namen polaga podpisano veliko važnost na to, da se merodajni činitelji, ki jim je ležeče na usedi naroda, udeleže te narodnostanov-ske manifestacije v čim največjem številu. Zato si podpisano dovoljuje vabiti na imenovani občni zbor Društva jugoslovanskih železniških uradnikov. V trdni nadi, da se javnost zaveda velike važno-nosti močno zavarovanega narodnozavednega železniškega uradništva za narod, pričakuje podpisano, da se vabljenci gotovo udeležijo občnega zbora, ki bo zbral slovenske in hrvatske železniške uradnike vseh krajev jugoslovanskih dežela. Za slučaj, da bi koma ne bilo mogoče udeležiti se zborovanja, prosi društvo za pismen ali brzojaven pozdrav občnega zbora. Z združenemi močmi za narod!
1
Zahvala in priporočilo.
Štejeva si v prijetno dolžnost se najsrčneje zahvaliti vsem cenj. gostom, ki so tako številno obiskali nedeljsko prireditev v gostilni pri „Pleterski". Predvsem se zahvaljujeva teharskemu pevsk. zboru ter njega pevovodji gosp. Hinko, Zagoričnik-u, za prijazno sodelovanje kakor tudi tamburašem „Slov. delavsk. podp. društva v Celju". — Priporočava se tudi nadalje za prijazno naklonjenost
Egid in Minka Vihar gostilna „Pleterski" na Bregu pri Celju.
Loterijske številke.
Dunaj, dne 9. maja 1914: Gradec, „ 13. „
45, 7, 83, 44, 8. 67, 68, 90, 35, 71.
Sprejmem
dVa trgoVsfr pomočnika,
katera imata najmanj 3-5 letno izpričevalo od ene tvrdke, razen učne dobe. Vojaščine prosti imajo prednost. Ivan Ravnikar, trgovec v Celju.
'1 "V««««,
•. in kr. dvorni založnik PRAGA III., it. 203
Presenetljivo hitro učinkujoče
in od zdravnikov priporočano sredstvo je
THYMOMEL SCILLAE
(Besedilo zavarovano.) Vpliva na nstne in dihalne dele telesa, odpravlja kašelj, lahkega in oslovskega, varuje pri boleznih v dihalih, odpravlja težko dihanje in je za otroke in odrasle enake vrednosti. Zdravniške autoritete ga priporočajo, ima prijeten okus. I steklenica 2 K 20 v. Pošlje se po pošti proti plačilu naprej za K 2 90 1 steklenica, % K T— 3, za K 20'— pa 10 Bteklenio franko. Ne dajte si drugih slabih sredstev vsiliti!
Slabo prebavo
Se lahko	Domače sredstvo, ki
odnravi I	|H se izdeluje iz najbolj-
H	ših in dobro učinku-
jočih zdravilnih zelišč kar najskrbneje, ki vzbuja tek, pospešuje prebavo in pa čisti čreva, odpravlja posledice nezmernega življenja, napačne hrane, prehlajenja. sedečega življenia in zaprtja, napenjanja, krčev, je
Dr. ROSfl fialzam
za
želodee
Glavna zaloga: Lekarna
B. FRAGNER, c inzakiožStni
..Pri črnem orlu", PRAGA, Mala stran 203. Se razpošilja dnevno, ogel Nerudove ul. I cela steklenica 2 K, polovica I K.
Po pošti se pošiljajo proti povzetju ena mala steklenica za K 1'50, velika K2-80. zaK 4'70 se pošljeta dve veliki, za K 8'-štiri velike in za K 22"— 14 velikih steklenic na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloga t vseh avstro-oo skiti lekamaD.
SVARILO! Vsi deli embalaže nosijo to postavno zavarov. znamko.
Priporočava svojo bogato založeno zalogo z galanterijskim in modnim blagom. Postrežba točna.
mimmi
Kramar
Za spomlad otročje vozičke in igrače. — Novost kravat in srajc. Cene zelo nizke.
STROLINMRoche
Se dobi ¥ vseh lekarnah S K.H- -
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
t Vsak, ki trpi na frajnem kašlju
lažje je obvarovati se bolezni.nego jo zdraviti. .1 Osebe s kroničnim kafarom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3t Vadušljivi .katerim Slrolln ma/no olehča naduho-
•k S krof ur ni otroci, pri katerih učinkuje Sirolin i ugodnim vspehom na splošni pocutek.
^RodK.I *SASEL
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane tO Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči.
Išče se hišnik
brez otrok za veJjo celjsko hiio. Pogoje se izve pri g. dr. Kalanovi, kjer se je treba osebne predstaviti. 244-1
Sprejme se takoj več
nfzarsKih pomotttiKoV
v Delniški pivovarni, Laški trg. Predstaviti seje osebno.
243 1
Kdo odda malo trgovino,
za eno žensko pripravno. Ponudbe pod,Samostojnost' na upravništvo „Narodnega
t-m "	ODT O *
HaHo ozdravite pljučne bolezni, ojloVsKi Kašelj in naduho
popolnoma, vam. povem čisto zastonj. Pošljite kuvert z znamko za odgovor gospe B. Kolenska, Vršiče 383 pri Pragi, Češko.	133 -6
lista
237 3-1
Lepa
s 4 stanovanji po dve sobi in knhinjo, enim z eno sobo in knhinjo in dvema, ki obsegata samo knhinjo, hiša deset minnt od mesta oddaljena, se zelo po ceni proda. Vprašajte v Zavodni prf Celju, pri,vožnji s čolni'.
211 1
15 debelih hrastov
j« na prodaj. Drevesa so v »redi čez 1 meter debela, ravna, silno pripravna za doge. 5 dreves je že podrtih, druga še stojijo. Kdor bi to drevje rabil, naj se oglasi pri Kmetijski zadrugi na Cvenu pri Ljutomeru.
226 2-2
Teč 100 hI
konjiškega belega in redečega vina ima na prodaj kneževo gospodarsko ravnateljstvo v Konjicah (Štajersko).
205 3-3
Malo posestvo,
krasna lega
na Štajerskem na Vidmu pri Krškem z vinogradom, travnikom in njivo — od postaje oddaljeno komaj 10 minut, jako pripravno ca penzijonista ali zidanje vile. Posestvo meri približno t ha (3 orale 750 □ sež.) ter se proda pod jako ugodnimi pogoji. — Naslov v uredništvu „Narod. Lista" ▼ Celju.	207 3-3
Hiša
t Celju, Gledališke ulice It. 5 se proda. V pritličju so visoki prostori, sposobni za trgovino ali vsako obrt. Vpraša se pri lastniku.
220 3-2
Iščem zanesljivega, spretnega in vojaščine prostega
pomočnika
z vstopom I. avgusta t. I.
V	hmeljskl kupčiji Izvežbani imajo prednost. Franc Oset,
trgovina mešanega blaga in z deželnimi pridelki na Vranskem.	233 3-2
Lovci, pozor!
Kupujem vsakovrstno ustreljeno divjačino po najviSji ceni. Pismene ali nstmene ponndbe se naj pošljejo na trgovino divjačine ALOJZ EKART, Pragersko. 232 2-2
Vzorci franKo
modnih štofov eponge
c«™
batisti, platno, platneno in pa volj no blago pošilja V. J. HAVLIČEK & BRAT Kopel] Podebrad Češko. 161 6-6 Pišite takoj! Pišite takoj!
je s svojim
ffelodcem
in črevom nezadovoljen I jemlje naj redtlO nekaj časa I OrmedTrauba lelodčm prašek
(jASTRICIN
_ Učinek presenelelji* g Dobi se v vseh apotekah.
H Velika sfrallja stane 3 Kr.
■ GLAVNA ZALOGA:
BI Sternapoteka. Dunaj. IV, Vk FaVoritenstrasse25. »AlProspekti gratisin franco^
v^k Zdravniki dobe za. poskušnjo Gastricin ^ brezplačni ~
V	Celju se dobiš
v lekarnah Oto Schwarzel
& Co., M. Rauscher. 68 12-11

Vabilo na
redili občni zbor
hranilnice in posojilnice pri Sv. Primožu n. Muto
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se vrši v Četrtek, dne 21. maja t. 1. ob pol
12. nri dopoldne v posojilniških prostorih na Muti s sledečim sporedom:
DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobritev letnega zaključka za 1. 1913. — 4. Razdelitev čistega dobička. — 5. Čitanje revizijskega poročila. — 6. Volitev načelstva. — 7. Volitev nadzorstva. — 7. Slučajnosti.
OPOMBA: V slučaju, da bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor ravnotam in z istim dnevnim redom, ki je brezptgojno sklepčen.
«42	Načelstvo.
i
ZAHVALA.
V	mukotrpnih dneh, katere smo preživeli jaz in vai moji v zadnjih mesecih med hudo boleznijo in ob smrti moje nepozabne soproge
JKiroslaV« (sgrati roj. BabniK
ter ljubljene A/iimVm nam je splošno tolažilno hčerke	sožalje zelo olajšalo hudo
bol. Iz vsega srca se torej zahvaljujem v lastnem kakor tudi v imenu svojih hčerk in sorodnikov vsem, ki so se na kakršenkoli način spominjali dragih ranjkih med njuno boleznijo ali ob smrt'. Posebno se še zahvaljujem za lepe vence in za obilno spremsivo obeh dragih pokojnic na zadnjem potu.
V	LJUTOMERU, dne 7. maja 1914.
Martin Čagran, nrar.
I I
H
Hiša
z vrtom na lepem prometnem prostoru se vsled bolezni ceno proda. — Pojasnila daje
Franc Kolenc, Celje, Nar. dom.
Štev. 511.
240 2-1
Služba občinskega redarja in sluge
se takoj odda pri občini trg Šmarje pri Jelšah; letna plača 840 kron, nniforma in samsko prosto stanovanje. — Prošnje je vložiti do 1. junija 1914. Županstvo trg Šmarje pri Jelšah, 8. maja 1914.
Župan: Ferlinc.
Preklic.
Podpisana Marija PauliČ v Majlantu pri Zidanem mostu preklicujem vse žaljive, neutemeljne pismene in ustmene obdolžitve napram gospodu učitelju Valenčiču in se zahvaljujem, da ni postopal sodnijsko.
Marija Paulič.
Jabolčnik, pristni mošanciger in slovito ter dobro ljutomersko Tino se
248 4-1	dobi pod naslovom
Vatro Kosi, PobraVa, p. Wjt4
Jabolčnik 24 Tin., vino od 48 Tin. naprej.
Pri Sv. Trojici ▼ Slovenskih goricah je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj enonadstropna
m
v;' jp*«-
pripravna za zdravnika ali pa za trgovino 'pekarijo. — Proda se tudi lepa
lekarna za. zdravnik a.
Ponudbe na upravništvo tega lista.	246 3-1
Išče se najemnik
za konjske hleve (Stallmeister).
Pogoje se izve v gostilni „Pri Jelenu" v Celju. Nastopiti je s 1. junijem 1914.	235 3-1
241 i
Radioaktiviteta 44*7 volta
j Toplice Sutinsho i
4	na iii-iasaciin	J
t Akratoterme 37*4° Cj izvrsten učinek | <§» pri ženskih boleznih, protinu, reumi, ^ ischias. Postajališče „Sutinske Toplice" (zagor- £ J janska železnica). Pošta Mače. Sezona od 1. maja £
fdo 1. oktobra. Natančnejša pojasnila daje zdravnik # dr. Kari Hanl in kopaliSka uprava. 227 ♦
eea
€KM3
AAQ UW
aeo
AflA
A/Vrt UUU
P. n. trgovci, pozor!
Mnogokrat dobivamo vprašanja iz Vašega okrožja, zakaj se ne dobi pri Vas
H in Hov čflj
v zavitkih.
Splošno priznan najboljše kakovosti.
Glavna zaloga za Štajersko:
Anton Močnik v Geljn
komisijska in agenturna trgovina.
&&&
UUv ftftft v7v7t7 AAA wUU
AAA
eee
OOO
f> /***■ A n AfirtrtAA f~\ t~\ O o /~I A /■> «1	ii y\ ~ /"*> n
w w w \J\J \J \J\J\J UUUUU vvut/U VVVUV7U UUUVUU Afl Aft A fiAftHftft ftftflftfl	/N rt fi
vvvu \J\J\J\J\J\J \J\J\J\J\J \J U UW vUUVUv U v	v
flflftflft ^ ^	^	^ n /M-«
\J\J\7 QQQ
eee ®eo
uvu
Uuv
oso
Radi inventure velika
prodaja ostankov
po glokoko znižani ceni pri
Karolu Vanič, Celje, Marodni dom.

Zdravilišče z žveplom.
Zdravnik dr. J. Lohert.
Zdravilišče z žveplom.
Daraždinske toplice (Hroaško).
Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom + 580 C, Jako priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, grln, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. — Električna masaža. — Blatne In solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel. — Krasna okolica. — Vojaška godba. — Prospekte pošilja na željo gratis.

»SI*	
	iOi

3} c
Kose!

Kdor hoče imeli
koso
Kose!
s katero se ni potreba mučiti, ter se lahko z enkratnim klepanjem kosi z lahkoto vsake Trste traTe celi dan, naj se obrne na tTrdko
J. firašovic v Žalcu
katera je preTzela edino zastopstvo STetOTno znanih kos znamke „poljedeljsko orodje", katero zastopstva je imela dosedaj tvrdka
A. Geiss v Žalcu.
=— Pri naročilu 10 komadoT se doda 1 komad brezplačno.

Kose!
B§ Za dobro kakovost kos se jamči!
Cenik na zahtevo brezplačno.
Slikar i. plesKar
prevzame vsa dela dekoraeijske, slikarske in pleskarske stroke, katera Izvršuje r krasnih ln najmodernejših 94 -12	vzoreih.
Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence.
ln rasno moderno blago » moike ln ženske obleke razpošilja po najnižjih oenah 62 -13
= Jugoslovanska razpofiiljalna ===
R. Stermecki v Celju (štajtrek®3
Pišite po glavni ilnstrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemn pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bnlgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati.
Listerjevi °5S' bencinovi
petrolejem in plinovi
motorji lokomobiii
za vse vrste strojev od I '/a — 10 HP z magnetnim
vžigalom. Najmanjša poraba goriva! Ugodni plačilni pogoji! Najpripiostejši motor za
kmetijstvo! Več tisoč v rabi. Ceniki in obiski zastonj.
R. A. LISTER & CO., dr. z o. z.
Dnnaj, III/2, Hintere Zollamtsstrasse 9.
137 -9
IWWf

Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, polj enega 9 K, boljšega 2 K 40 h; prima poibeleg a 2 K 80 h; belega 4 K ; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg Aelefinega, snežnobelega, poljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha, sivega 6 K; 7 K; belega, Snega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 56	dobi franko.	-13
Zgotovljene postelje
is gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 90 K; puh 24 E; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 om široke K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21-—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Široki K 4 50, K 5"20. K 5'70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 19 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 19 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoSe se povrne denar.
S. Benlsch v Dešenlci, štev. 773, češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.

Bratje Slovenci, f
kupujte kanafase, platno za vsake vrste o
perilo, blago za tfbleke, barvano platno, *
druke le pri češki firmi	2
O
Jaroslav Koci&n, tkalnica §
Cerveny Kostelec, Češko. š
o
40 metrov ostankov kanafasa, blaga za g obrisače, platna ali dreka pošiljam za o K 24'— proti poštnemu povzetju. 55 -13 x
Širite Narodni List!

Kmetovalci!
Srebrno-Jeklene
KOSE
iz najvlačnejšega in najboljšega jekla, lahke, s kojim je mogoCe najbolj trdo travo pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi, razpošilja po najnižjih cenah edino
Adalbert Geiss - a
nasl. Viktor Pilili v ŽALCU.
Zahtevajte cenik! 175 -5
mu
Tudi Vaša korist
je, ako kupujete svoje potrebšine v domačih specijalnih trgovinah, ker tu se Vam nudi velika izbera prvovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Psi nakupu Steklene«
in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, okvirjev in iip se
obrnite z zaupanjem na tvrdko
FRAN STRUPI, CELJE
kjer se Vam bode najsolidneje postreglo.
216 -3
ME OZIRAJTE SE
I
samo na kričečo reklamo, temveč prepričajte se o liobri kvaliteti blaga, katero ima povsod znana tvrdka
Gorifar $ IesKoV;eH 1 Celju.
Zaloga papirja ter pisalnih in risalnih potrebSšin.
Zahtevajte novi ilustrovani cenik obsegajoč IOOO predmetov.
Trgovina s špecerijskim blagom
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo,
Glavna zaioga vrvarskega blaga
Solidna postrežba!
J. Ravnikar
Celje
Graška cesta 21
Vedno sveža žgana kavo
Trgovina z moko in :: želnimi pridelki
de-
pešo, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner.
Glavna zaloga oljnatih barv
M5 & 5S 55	t:5
„Ottoman tu, Ottoman tam,
povsod me iščejo, povsod me ljubijo.11
pegistpovana stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo Y GABERJU PRI CELJU
XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx
sprejema vloge od svojih članov, ki nameravajo zidati hiše in jih obrestuje po
XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx
pet od sto S
«1 Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 lepih stavbenih prostorov na razpolago.
U Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt stavbe.
106 -11 Pisarna je v Celja, Rotovška ulica št 12
Avstr. poštne hranilnice račun Stev. 54.366.
xxxxxxxxxxxxxxx
Kraduje se VsaK če-trteK od 9.-12. ure in
VsaKo nedeljo od 9.-11. nre dopoldne.
Ciast Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec.	Odgovorni urednik: Janko Lesničar.	Tisk Zvezne tiskarne v Celjn.