Kot izhodišče je vzet koncept intersekcionalnosti kot interakcije med spolom in drugimi kategorijami razlike. A ta razlika se (spet) izkazuje kot nezadostno teoretizirana, kljub načelnemu feminističnemu pripoznanju, da so izključitve v oblikovanju feministične vednosti igrale tako resno vlogo. Multiplo pozicioniranje le redko vključuje oblastna razmerja na poenostavljeni evropski osi vzhod-zahod - to odrinjanje na rob ni dovolj problematizirano v hegemoni(zirajoči) anglo-ameriški feministični teoriji. To izhodišče je postavljeno kot relevantno za dva problemska sklopa, ki imata pomembno vlogo pri globalni legitimizaciji delanja znanosti in oblikovanja intelektualne agende. Prvi problem je konceptualne narave - kako univerzalni ali kulturno zaznamovani/določeni so pojmi, kategorije ipd., ki jih uporablja feministična teorija? In drugič, kako prevlada določenega kulturnega prostora in jezika (v našem primeru angleščine) vpliva na razvoj znanosti in diseminacijo rezultatov? Obstoječe taksonomije akademske odličnosti in kvalitete zaznamuje dominantnost nekaterih v znanstveni skupnosti. Za konec pa pogledamo, kako se vse to odraža v aktualni slovenski raziskovalni politiki - kako ta preko svojih razpisnih pogojev in meril objektivno definira dobrega raziskovalca oziroma dobro raziskovalko in določa možnosti njihovega delovanja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-2BZPV5VY

COBISSID

2618199

Objavljeno

16.02.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vendramin, Valerija (2013). "Globalna" znanost in konceptualni manko. Šolsko polje, letnik 24, številka 3/4, str. 183-195, 208-209. URN:NBN:SI:DOC-2BZPV5VY from http://www.dlib.si

MLA:

Vendramin, Valerija. ""Globalna" znanost in konceptualni manko." Šolsko polje letnik 24. številka 3/4 (2013) str. 183-195, 208-209.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BZPV5VY>

Šolsko polje
2003-
(Zbirni zapis)

številka

Šolsko polje
2013
(Celotna številka)