430                                                  Književna poročila.
Književna poročila.
III.
Morphologic des  Gorzer Mittclkarstdialcktcs mit bcsondcrcr Berucksich-
tigung der BctonungsvcrJiiiltnissc von Dr. Kari Strckclj.   Wicn,
i88j, 8\ 122.
Slovenska narečja, posebno zapadna, so še dovolj dobro preiskana, dasi to ni naša zasluga. V prvi vrsti je omeniti tukaj izvrstnih in jako natančnih spisov poljskega učenjaka prof. Baudouina de Courtenav o rezijan-skem (Oiiht <i»OHornr;n pe:H»HHCKtix pobopob) in bohinjskem (Ottctij kommi-pp. muh. HflP. UPOCB. II.) narečji; v Archivu f. slav. Ph. je opisal cirkniško narečje. Od domačinov imamo nekaj krajših spisov o slovenski dialektolo-giji, tako od Valjavca o gorenjskem narečji v okolici Predvora v gimn. progr. Varažd.- 1858, od Klodiča o beneškem, od Scheinigga o rožanskem in od Zakrajška o primorskih narečjih v Janež. Glas. XII. Mnogo lepih in minuciozno natančnih podatkov o posameznih sloven. narečjih nam je podal p. St. Skrabec. Nov lep donesek te vrsti je zgoraj omenjeni spis o kraškem narečji, katerega bode vsakdo veselo pozdravil, če ve, kako redki so pri nas taki spisi. Želeti je. samo, da bi to bil začetek novega časa med nami, da bi se tudi mi poprijeli z isto ljubeznijo in delavnostjo dialektičnega pre-iskavanja našega jezika, kakor Poljaki. Mi mnogo govorimo o ljubezni do našega jezika, toda delamo malo. Ta indiferentnost je vzrok, da dozdaj niso preiskana severna in vzhodna narečja, v katerih je marsikaj zanimivega.
Spis se odlikuje po natančnosti in zanesljivosti vseh podatkov, posebno pa po jako bogatem leksikalnem gradivu, katero je v njem nakopičeno ; vsled tega je knjižica lep donesek za slovenski slovar. Razvrstitev je pregledna, pisava trezna, brez vseh nepotrebnih lepodonečih fraz, in kratka, časih celo prekratka, tako da je na nekaterih mestih nekoliko nejasno, kaj je hotel pisatelj povedati. Tako n. pr. na str. 50: »Der loc. geht bei allen auf i aus, das bei den «-Stammen wohl auf rli zuriickgeht,€ kjer ni jasno ali se ima razumeti, da i odgovarja neposredno rk ali pa posredno t. j. posnet po analogiji mehkih debel. Pisatelj je hotel gotovo reči prvo in pravo.
Dobro je pisatelj storil, da se je oziral, kjer le mogoče na stsl., a pustil v miru nesrečni sanskrit in tudi ni na pomoč klical indoevropskega pra-jezika, kakor je to najti v nekaterih dialektologičnih preiskavah, češ, da ima spis bolj učeno lice. Da nam predoči natančno govorjeni jezik, uvedel je v knjižico diakritične črke; da se naglasne posebnosti bolje razvidijo, obravnava g. pisatelj samostavnike in pridevnike ne v jednem nego v več razredih ; pri tej razdelitvi mu je bil odločevalen obseg besede. V prvem razredu razpravlja o besedah, katerim je imenovalnik jednozložen, v drugem o
Književna poročila.
431
dvozložnem,  v   tretjem   o   trizložnem,   in   pri  maskulinih je uvedel še četrti razred, v katerem   nam   podaje   samostavnike, ki imajo štiri ali več zlogov.
Opisano narečje se govori, kakor nam pisatelj v uvodu pripoveduje, na jugovzhodnem Goriškem in sicer v Komnu, Gorjanskem in bližnjih vaseh ter »se more za glavnega zastopnika goriških kraških narečij zmatrati.(< Kot južnozapadno slovensko narečje ima tudi vse lastnosti in posebnosti teh narečij, v prvi vrsti tako imenovano vokalno harmonijo, katero je najpoprej prof. Baudouin d. Court. opazil v rezijanskem narečji in jo pripisoval vplivu turanskemu. Oiiht <t>oh. poslhh. tobop. § 211 —217 ; rjioTroJioririecKia (nimni.) 3flMliTKH T. Primerov za ta pojav je vse polno najti v razpravi Strekeljevi n. pr. sat-ssdy, smrat-smridv, hlat-hkdy, krslič, mlsdič, psstičr, boyLtin, strs-šilo, woprsvi'lo, mkdika, ssmica, tstinski, dshyr, caYarika, vasočma, casarstvu, brazbužn, toda brszviern, dešica (= dušica), dsšit. Na isti način spreminajo samo-stavniki, katerim je v nom. pl. končnica zn, zs, zt, pred suf., v katerem je a, svoj z v a: živsš gen. živaža. Ravno tako se assimiluje tudi zastopnik stsl. A naglašenemu glasu in tako imamo potem mesto pričakovanega nsl. e vsled vpliva vokalne harmonije v nekaterih slučajih a, na kar je že Zakrajšek v Glasniku XII. opozoril in kar je našega Miklosicha privedlo, da je trdil: »Das nsl. nahert sich in aussersten westen seines gebietes den sprachen erster reihe.* (t. j. češkemu, rusk. etc.) Vgl. Gramm. I2, 37 in tudi 308. Taki slučaji so v kraškem narečji n. pr. dasatak toda dssietka, davatak ali dsvietka, masii ali mčsy.
Druga posebnost tega narečja je, da pozna tudi glas č: v inf: s;č, lsč, strsč; češčen, hršstič, krslič, hči itd, Ta glas ni omejen samo na omenjeno narečje, nego se govori tudi v drugih zapadnih narečjih, tako v rezijanskem, beneškem narečji in na Gorenjskem v okolici Predvora. Za stsl. nosni samoglasnik a govori se v nekaterih slučajih u n. pr. ^{cdup, ziip, nuiš; dalje v acc. in instr. sgl. a-deb., v acc. sgl. sestavljene sklanje in v 3. pl. vseh glagolov, ker je pri vseh predrla analogija V. vrste. Zapazujemo nadalje, da se mesto m na konci besede izgovarja, v nekaterih končnicah n in sicer v 1. sgl. sedanjika, v instrv sgl. in dat. pl. i>/o -deb. Tudi stsl. h. nadomestuje nekolikokrat it n. pr. duh (= drbgl>) dežnik, puno, wuk, tuči, woboč. Zadnje tri posebnosti (č, m = n in li> = u) ima goriško-kraško narečje skupno s čakavskim v Istri. Kakor v večini sloven. narečij zginil je tudi v kraškem razloček med trdimi in mehkimi debli in govori se n. pr. v dat. pl. in instr. sgl. jednako pri mehkih in trdih deblih am in v gen. pl. brez razločka -ow. Ta razloček zginil ni še le danes iz jezika, nego že v prejšnjem času, in mi moremo lepo opazovati v naših starejših pisateljih, kako se vedno bolj in bolj zgubiva omenjeni razloček, kako vedno bolj nadvladuje analogija trdih debel. Ze Trubar,   Dalmatin   in   Krel   niso mnogokrat   delali tega   razločka:   tako
432
Književna poročila.
piše Krel že koncom, farcom, mozhom itd.   Assimilirana oblika se je ohranila
pri o-debl. samo, če je bila njim končnica - ije: seleniem  19a, dianiem 2 3 b,
priteniem  24 a,   obrčsaniem 48 b,   pitijem  108 a,   fpaniem    109 a,   dihaniem
162 a, itd.  Isto pravilo je najti tudi  v  Trubarjevem Ta drugi deil tiga no-
viga testamenta   1560, kjer   ima   samo  eno besedo   s  končnico   -hh v instr.
sgl.   -om,   namreč   veffeliom,   in  v   njegovem   Catechis.   in   der   windischen                       ^
Sprach  1550.    Tudi v Hrenovi   knjigi   Evangelia   inu   lvstuvi   1612  so pri
omenjenih besedah assimilirane oblike v veliki večini; v Schulli tiga premi-
shluuania,   ktero   je   prestavil   Adam  Skallar  1643,   pa   prevagujejo že prav
znatno neassimilirane oblike, tedaj: veselam  12 a,   52 a,   54 b, ponishuanam
12   a,   veffelom   24 a, 38 a itd.   V III. knjigi  Janeza Kriškega (1696) so
sploh neassimilirane   oblike v veliki večini in slučaji kakor n. pr. kamenjem
18,  20, so izjema.    Od prvih decenij   XVIII.   stoletja  je pa analogija trdih
debel   popolnoma   predrla   v   instr.  sgl. in dat.  pl. in izključljivo nadvladala
v vseh onih narečjih, kjer se še dandanes tako govori.  Isto opazujemo že v
najstarejših poljskih spomenikih.
V sklanji se je ohranilo nekaj starih oblik, posebno v nom. pl. u-deb. in pri vseh besedah, katere se po tej sklanji sklanjajo, končnica -uovs ( = -ove), n. pr. woludvs, royu6vs, saniiovs, dahutfvs, wozii6vs, bogiiovs itd. Ta končnica, katera se je ohranila tudi v rezijanskem narečji, je že v naših najstarejših pisateljih prav redka; tako jo je v Trubarjevem Matevži samo enkrat najti, v njegovem Abecedariumu in Catechis. je pa celo ni; v Krekovi postili, katera vendar obsega 174 listov, nahaja se samo dvakrat. Izpodrinila jo je že v prvih naših pisateljih končnica -ovi, v kateri se je e nadomestil z i po analogiji velike večine moških samostavnikov. To končnici -ovi nahajamo že v pravem staroslovenskem spomeniku, v psalt. Sinait. n. pr. CHBH 28, 5, CHOHH 35, 8 itd. ¦— Samostavniki na — aninto ohranili so v nom. pl. konsonantično končnico — ane (—   e):  Kržans, Tržačens.
G. pisatelj je pojasnil in razložil tudi mnogo oblik in zadel gotovo nekolikokrat pravo, toda podal je nam tudi nekaj razlag, katere se bodo> če so še tako mamljive, morale zavreči, ker se jim upira zgodovina njenega razvitka. K zadnjim prispada — da se držim reda — tolmačenje končnice — am v instr. sgl. in dat. pl. la/o -deb. in -ah pri istih deblih. Miklosich se ni spustil v razlago teh oblik ter samo pravi: »In den westlichen teilen des nsl. sprachgebietes wird am, ama ftir om, orna gesprochen*, toda o istih ruskih oblikah pravi, da so vzete od a-deb. Spominjam se tudi šaljive razlage Žolgarjeve, kateri je izrekel v nekem starem poročilu Celjske gimn. da je a v teh končnicah starejši od stsl. o in da kar naravnost odgovarja skr. a. Baudouin de C. trdi, da se je a v am razvil ne iz o, nego iz t>, da  je   tedaj  am = -hm.   Ottctm   kom.  aihh. Hai». upocb. II. 56,   59.   Tej
Književna poročila.                                                      433
razlagi se upira zgodovina te oblike, katera nam kaže, da je ta oblika sekundarna, da je nastala, še le pozno, ne iz -ri,m, — r>Mi>, —¦ T>>n> nego, da je nadomestila -oni; am se je v tem slučaji dosti pozneje prikazal od om ter je organično končnico šele v teku časa izpodrinil. Da, če bi naši najstarejši pisatelji rabili v instr. sgl. in dat. pl. tako izključljivo am kakor rabijo oni pri 'i.-debl., verjetna bi bila razlaga poljskega učenjaka. Strekelj je porabil Miklosiclievo razlago istih ruskih oblik za omenjene slovenske ter pravi: »Die Endung am von dem aus der Verbindung des Stammesauslautes h mit dem Casus-suffixe mv> entstandenen nsl. oni ableiten zu \vollen, ware eine schwer er-weisbare Annahme. AVir haben hier vielmehr eine Anlehnung vor uns. Es \vird wohl allgemein zugegeben, dass das Russische ein aniz, ach%, ami in rabama, rabachz, rabami den gleichen Casus der ^-Stamme entlehnte. Im Karstdialekte lautet plur. dat. iviikam,, loc. -mukah,, instr. zvitki und mukami ; ich glaube nun, dass hier dasselbe wie im Russischen eintrat, und dass man das a dieser Ausgange nicht irgendwelcher vocalharmoniseher Be-einilussung verdanke. Sobald aber die Endung om im plur. dat. durch am verdrangt worden war, konnte von dem gleichen Schicksale auch das om des Tnstrumentals sing. nicht mehr lange versehont bleiben.* Da bi bil nsl. oni iz -7,m\a nastal, kar je tukaj omenil pisatelj samo mimogrede, ni verjetno, ker bi iz -hm^o v sloven. narečjih moglo nastati samo am ali cm, na zapadu in jugu prvo, na severu drugo. Ne sili nas tudi čisto nič, da bi morali različne oblike instr. sgl. posameznih slovanskih narečij spraviti pod jeden klobuk, temu se tukaj upira glasoslovje. Na vsak način je v omenjenem sklonu za sloven. in srbo-hrv. prestara oblika om, katera ni šele iz -i>mb nastala: najbrž velja isto tudi za stsl. poljska in češka oblika tega sklona cm in najbrž tudi ruska, kakor to sklepa Leskien iz tega, da se ni iz oni razvil v maloruščini preglas i (6), razvila se je pa iz ^m\o in ne odgovarja neposredno stsl. oniY>, inače bi bilo om ostalo (cf. Vetter, Zur Gesch. d. nomin. Declin. im Russ. str.  22.).
Strekeljevi razlagi končnic am, ah, katera je a priori prav verjetna, posebno, če se kaže na baje isti pojav v ruskem, upira se zopet zgodovina teh končnic. Dokazati se da, kar je že temeljiti poznavalec naše slovenščine in njene zgodovine p. St. Skrabec izrekel (Cvetje II. zv. 4.), da so končnice am, ah naj poprej nastopile pri neutrih in da, ko so pri teh že v večini, jih še ni najti pri moških samostalnikih. To gotovo ni slučajno in če rečemo, da so te oblike postale le po analogiji a-deb., ostane nam vedno nejasno in nerazumljivo, zakaj se so najpoprej pojavile pri neutr. samostalnikih, tedaj pri besedah, katerim se nora pl. končuje na a. To se da samo na ta način razjasniti, da rečemo, a v am, ali m. organičnega in starejšega oni, ih, je   vzet   iz   nom. pl., katerih se pri   neutrih  končuje   na a;  če bi
28
434                                                      Književna poročila.
tega ne bilo, moi-ali bi v istem času najti am, ali tudi pri moških samostalnikih, in vendar jih nahajamo še le mnogo pozneje. V instr. ogl. je am še le pozneje nastal vsled atrakcije, kar je omenil tudi pisatelj. Da je res na ta način am iz om v dat. pl. nastalo in da je pri moških samostalnikih še le pozneje najti, hočem dokazati iz naših starejših pisateljev. Pri tem se seveda ne bom oziral na brizinske spomenike, kateri v tem slučaji nič ne dokazujejo in v katerih ni jedinstvenega jezika, nego zmes domačega slovenskega in cerkovnega jezika.
V  našem   najstarejšem   spomeniku,   če   sploh   smemo   očitno   izpoved (confessio  generalis) iz XV. stol.  tako imenovati,  sta dva primera pri   neutr. o-debl. na am: devlam   i  in   n;  toda pri   moških   samostalnikih   je v tem spisu oni: svetnikom   7  in  8.  V Dalmatinovi bibliji (1584)   prevagujejo   pri neutrih že  oblike na —  am n. pr. dellam Pr.  (= Predgovor), mestam Nem. 32,  Dev.   2,   20,   Gen.   18;  jagnetam   Nem   29   (trikrat);   kraljestvam   Dev. 3 ; nebessam  Pr.  Gen.   28,  Ex.  9,  Dev.  4.     Najti je   seveda   tudi še   oblike na   om   v   dat.   pl.    o - deb.  n. pr. nebessom,   jagnetom,   viudstvom itd.     Pri moških samostalnikih je pa izključljivo samo om: grehom Pr.  svetnikom  Pr. norcom  Pr.  II., rodom   itd.     Da se je res pri moških   samostalnikih v  dat. pl.  govorilo  om in ne morda tudi am,  dokazujejo   nam   oblike   s končnico ¦um,   sinum  Gen.   21,  Ex.   28,  Lev.  6; bogum   Gen.   22,   23  itd.,   v katerih se je um mogel   razviti   samo iz   dolgo   naglašenega om, kajti   samo   dolgo naglašeni o spreminja se v jeziku, katerega sta   Trubar in Dalmatin pisala,  v u. Tudi Bohorič razločuje v svoji slovnici (1584) v tem   obziru   moške   samostalnike   od   srednjih in piše   samo   pri   zadnjih   v tem   sklonu   am; pri moških samost.  pa rabi izključljivo le končnico  om:   dulshnikom  39,   dolsh-nikom   171,  perjatlom,  toda nebeffam    168.    Tega razločka držal se je  tudi v svojih  paradigmih,   kjer ima za moške samostalnike ozhetom  47,  za srednje pa pifmam  60.  V jednem slučaji nahajamo v njegovi   slovnici   tudi  um: vranum,   kar   dokazuje,   da   moramo   res   smatrati om, um za končnico pri mase.  Se v Hrenovi knjigi Evangelia inu lvstuvi (1612) je dobro opazovati ta razloček, kajti tudi. še tukaj imajo samostalniki   moškega spola skoraj izključljivo  om:  ozhakom  4  b,  zhlovekom  9  a, vetrom  2 7   a itd.  (toda   zhlo-včkam   126 b).  Pri neutrih pa čitamo   am n. pr. perfsam,  68   b,  uftarn   71 b,  teleffam  68,  nebeffam   115   a.  Tedaj je v začetku XVII.  stol.  glede rabe om  in  am v dat.  pl.  še skoraj isto   razmerje,   katero   smo   videli pri naših prvih  pisateljih.     Šele v  teku  tega   stoletja   se je začela   končnica - am tudi pri moških samostalnikih naglo razširjevati, tako da beremo že v zgoraj omenjenem    prevodu   A.  Skallarjevem   (1643)   dosti   dat.  pl   mase.  z am n. pr. otrokam   19  b,  podloshnikam 40  a, iogram   71  b;   73  a itd. Tako piše tudi Schonleben v svoji knjigi Evangelia inu lvstuvi (1672) pri moških samostal-
Književna poročila.
435
nikih om in am: ozhakom 4, zhlovekom 13, angelom 19, pifariom 24, ajdom 71 in, potam 11, pharifeerjam 24, jogram 274, zhlovekam 310 itd. Tudi v Kastelci (Nebeshki Zyl, 16(84) beremo obe obliki, toda prevaguje že am. V začetku in v prvi polovici XVIII. stol. je pa v nekaterih narečjih končnica am tudi pri mascui. že popolnoma izpodrinila om; tako je v knjigi Catholish kershanskiga vuka peissme izdane v Gradei 1. 1729. najti samo dat. pl. mošk. samost. na — am: poslushauzam 11, doushnfkam 145, grčshnikam 208, slushabnikam 231, svetnikam 239 itd. Tako piše tudi Rogerij v Palmarium empvreum (1731) am n. pr. ftanovam 4, padzam 5, angelam 5, sodnykam 10, podloshnikam 13, Rimlanam 18, otrokam 20, hlapzam  25, miniham  39.
Videli smo tedaj, da je am v dat. pl. najti že v prvih naših pisateljih, da, celo v spisu iz XV. stol., toda samo pri neutrih, videli smo tudi, da am pri mošk. samost. nastopa šele pozneje in da se šele okoli polovice XVII. stol. rabi tako pogostem, kakor se je rabil am pri neutrih sto let prej. Iz tega smemo in celo moramo sklepati, da ni am v dat.pl. analogija od a -debl. — v tem slučaji nam vse omenjeno ostane nejasen slučaj — nego, da je nastalo na ta način, da se je naslanjala končnica dat. pl. na nom. pl., da je tedaj vzela a, kateri se nahaja v nom. pl. o -debl. v dat. pl.') Da je to res tako, dokazuje nam jezik prekmurskih, hrvaških in sosednih štajerskih Slovencev, kateri še dandanes razločujejo v tem sklonu med samostalniki moškega in srednjega spola ter samo pri neutrih, toda pri teh izključljivo, govore am, naslanjaje to končnico na nom. pl. Tako beremo v Kuzmičevem Novem zakonu (izdaja 1848) mestam 20, 111, 231, viistam 208, kolenam 111, vratam 117. 143 itd; toda pri moških samostalnikih samo om n. pr. bratom 9, dužnikom 9, votrom 14 itd. Ta razloček pozna dobro tudi Dainko v svoji slovnici (Lehrbuch der windischen Sprache 1824) ter stavi v paradigma za moške samost. rakom, rakih (str. 86), za srednje pa letam, letah (str. 108) in v pridejanem kratkem berilu čitamo: koscom 300, volom 336, a kolam 301. Tako je tudi v njegovih štajerskih narodnih pesmih (Posvetne pesmi 1827) najti: dvercam 30, kolam 65. Da tudi kajkavski Hrvati (Slovenci) poznavajo in delajo ta razloček, prepričujemo se iz Valjavčevih narodnih pripovedek
Ko je začela končnica am v dat. pl. tudi pri mošk. samost. bolj in bolj  prodirati,  se ji   tudi   om v instr.  sgl.  t>/o  -deb.  ni  mogel   dolgo ustav-
') V.nekaterih narečjih je pospešilo ta proces to, da se izgovarja nenaglašeni o kot a. V teli narečjih bi bilo pozneje i/, om nastalo am radi omenjene izreke; toda to izreko zapaznjemo šele pozno, mnogo pozneje od am m. om pri neutr. Najbrž je tudi ta izreka nekoliko vzrok, da se je v drugi polovici XVII st. tako naglo-</,w razširjal in v tako kratkem času izpodrinil om.
28*
436                                                      Književna poročila.
ljati; najbrž koncem XVI. stol. ali v začetku XVTT. je začela nadomestovati organični om,   kolikor se da to razvidcti iz   Skallarjevega rokopisa;   da,   v tem je am celo v večini.     Na   prvih   75   listih   imamo   om   pri  moških in srednjih samostavnikih   -b/o-dekl.  32krat,   am pa   45krat.     Skoraj isto  i\az-merje je v zgoraj  omenjeni knjigi (Nebeshki Zyl) Kastelčevi    V tretji knjigi Janeza Kriškega (1696) prevaguje tudi že am znatno; na prvih   270   straneh nahaja se  33  krat,  om je pa najti samo v 14 slučajih.  Začetkom XVIII. stol. je končnica am že popolnoma   nadvladala   nad   om,  kakor   se   o   tem lahko iz gore   navedenih   dveh   knjig   od 1.   1729. in   1731.   prepričamo;  v prvi beremo samo  am: kralam  8, reshetam   11,  mefam 27, teleffam 27, 88, synam    127 ,   ozhetam    139,   ftraham  211,   trepetaniam    211   itd.;   v   drugi ni na prvih  42   straneh  najti   slučaja z om:   čitamo   samo am, katerih primerov je okoli  50. V prvih desetletjih XVII. stol. je   pa   am   v   instr. sgl. le redko najti; v Hrenovi knjigi (Evangelia) je skoraj izključljivo brati samo om, cm: veBeljčm 4 b, fhumenjem  5 a, velizhaftvom 5 a, redom  6  a,  sahva-lenjem   7  a, bugom  7   a, kamenjem   13  h,   14  a,  31  a,   kruhom   15  a,   po-ftovanjem  23 b,  oroshjem  55  b, morjenjem  5  a; da   celo um beremo dvakrat : s' svetim duhum 76 b, s' velikim glafum  71  b. V prvem slovenskem pastirskem listu od 1.   1631, katerega je izdal  Wiesthaler v Letopisu Matice slov.   1882.  in   1883.   str.  96—122   najti   je   v   instr.   sgl.  v   štirih   slučajih končnico am: sadershainam   100, mafillam   102,   orofhjam  103  in perftam; organični   om  pa   čitamo v jednajstih   slučajih.   Če  primerjamo tedaj  v tem obziru jezik prevoda Skalarjevega 1.   1643 z jezikom samo   12  let starejšega pastirskega lista, vidimo dovolj veliko razliko,   iz katere sklepamo, da se je v tem času ta proces razprostiranja končnice   am in   izpodrivanja   om prav naglo  in krepko   vršil.   Jasno je,   da je krivo,   če   meni   Vetter v svoji razpravi:  Zur Geschichte d. nomin.  Declin.  in Russ.  str.  33:   8Am feinsten hat wohl das   Neuslovenische   die   Unterschiede   (namreč   v   dat.  pl.  med   spoli) erhalten«.                                              (Dalje prihodnjič.)                               V.   Oblak.
Imenitna knjiga.
(Konec.)
III.
Videli smo clo   sedaj,   koliko   zanimivega   gradiva   obseza   prvi del te
knjige. V drugem  delu govori pisatelj  o  slovanski tradicijonalni literaturi in
o njeni  važnosti za kulturno zgodovino in za bajeslovje.   Kakor  se je opiral
prej  posebno   na   jezikoslovje,   tako   razpravlja   tu   na   prvem   mestu   pomen
jezikov za razvoj  narodov  in njegovo   književnost.     Jezik druži posameznike
v   narode,   po   njem   postajamo   udje človečanstva,  brez narodnega jezika ni
Književna poročila
565
Književna poročila.
Morpliologii? des Gorzer Mittelkarstdialektes mit besonderer Beriicksich-
v
tigung der Betonungsvcrhaltnisse vam Dr. Kari Strckclj.   Wim.
18 8j,  8\ 122.
(Dalje.)
Acc. pl. na i pri vdeb., kateri se nekolikokrat sliši v tem narečji, tolmači pisatelj na ta način, da pravi: »es ist als eine Anlehnung an den plur. nom. anzusehen*. To ni prav verjetno. Končnico i acc. pl. \>- deb. nahajamo od XVI.—XVIII. stoletja v precejšnjem številu in, kar je odloče-valno, vidimo, da imajo iste jednozložnice to končnico, katere se končujejo v gen. sgl. na u. Tako čitamo v Truberjevem ^Ta drugi deil tiga nov. test. (1560)* trikrat lyfti, v njegovi knjigi »Ta pervi deil tiga nov. test. (1567) nahajamo: fidi Marc. 13 a; ploty Luc. 14 b; lyfti A. 9 a; gradi Reg. 219. VKrellovi »Postili* je najti: dary 42 b, 50 b, 67 b; listi 48 b, 171 a; laffy 58 a; siny 136 b; tati 161. Tudi Dalmatin rabi mnogokrat te oblike n. pr. lasy Pr. Gen. 54, Nem. 6, 8, Lev. 14; dari Ex. 25 etc. V Hrenovih Evangel. (1612) čitamo štiri primere: darv 23 a, glafsy 79 a j ploty 162 b; lyfty 5 a; v slovenskem prevodu Stapleton. evang. nahajamo dari 94; zolny (= čolne) 118; volli 175; fini 141. V prvem pastirskem listu (1631): dari 101. V dvanajst let mlajšem prevodu Skaller jevem beremo gradi (dvakrat) in dari (desetkrat). V Schonlebnu (1672) so naslednji acc. pl. na -i: darv (trikrat), glafsy, ploty, fyny, lyfty. Tudi Ka-stelcu in Janezu Svetokriškemu niso te oblike neznane; posebno v zadnjem čitamo prilično precej primerov. Če pomislimo, da je to obliko najti skoraj izključno pri jednozložnicah, katere gredo v mnogih sklonih po analogiji zz-debel, katerim je gen. sgl. na -u, nom. pl. na -ovi, instr. pl. na -mi, tedaj bodemo priznali,   da   to ni nom.  pl., nego,   da   je to   ostanek   M-deklinacije.
Kako pa to, dalo bi se ugovarjati, da ni potem tega acc. pl. na i najti samo pri pravih ?/-deblih? Nahajamo to končnico skoraj pri vseh onih besedah, katere se sklanjajo v nekaterih sklonih po u- deklinaciji. Pri nas se je izgubila u- dekl., ohranili so se od nje samo ostanki, dasi mnogi. Zakaj so posebno ali jedino jednozložnice prešle v deklinacijo. ?/-debel to ni težko povedati. Vsa ?^-debla so bila jednozložna in tako je jezik zmatral časoma vsako jednozložnico za z/-deblo. Ker se pa nekatere teh besed, katerim je v acc. pl. končnica -i v nom. pl. končujejo na -je, tedaj nekoliko gredo po analogiji z-debel, ker je njim nekolikrat gen. pl. celo na -i m. -ov in ker bi se tudi mi v instr. pl. dal ravno tako dobro za ostanek z-debel kakor »-deblu zmatrati, zato je verjetno, da so pri acc. pl. na -i vplivala tudi z-debla, da so tedaj tudi ona pripomogla k temu, da se je ohranila končnica «-debel,
566
Književna poročila.
katera je v tem slučaji jednaka oni /-debel. Pozabiti se ne sme, da je skoraj vedno ta i naglašen. S popolno gotovostjo se v tem slučaji ne da določiti, imamo li analogijo /-deklinacije ali pa ostanek 7^-deklinacije, kateri se je razširil tudi čez fc-debla, v zadnjem slučaji je pa gotovo vplivala nekoliko tudi z-deklinacija. Sploh je časih težko vpliv /-deklinacije ločiti od onega 7/-debel, ker sta se obe pomešali; beremo celo tatovi, gostovi. Acc. na i živi v mnogih krajih slovenske zemlje, toda omejen skoraj povsod na jedno-zložne besede. Pozna ga n. pr. beneško narečje (Klodič §. 39.), govori se v mnogih krajih na Gorenjskem in v narečji Belih Kranjcev.
Na str. 71. čitamo o sestavljeni sklanji: »Der Genetiv des Masculi-nums und Neutrums bietet ya> ^{v- und ha. Von diesen, so wie den Aus-gangen des singularen Dativs und Locals, ist es schvver zu sagen, von wel-chen neuslovenischen Casussufnxen sie Reflexe waren: ob von ega, emu, eni oder ega, emu, em.€ Vzrok, radi katerega pisatelju tukaj ni lahko se odločiti, je jasen. Nahajamo od XV. stol. do XVII. stol. vedno v sestavljeni deklinaciji oblike -iga, -imu etc. in ne -ega, -emu. Ker pa v jeziku naših prvih pisateljev odgovarja vsakemu nenaglašenemu 1; samoglasnik i — in v tem slučaji je bil i v iga, imu nenaglašem — zato je lahko mogoče, da sta končnici iga, imu = ega, emu in se iz teh oblik razvili v nenaglašenem zlogu. Pisatelj se je pri tem gotovo oziral na precej obširne razprave p. St. Skrabca o tem predmetu, katere je najti v progr. Novomeške gimn. 1870, str. 2>Zi 34 m v »Cvetji<<: II, zv. 10. Vse vprašanje je v ozki zvezi s tem, kako si imamo sploh tolmačiti sestavljeno deklinacijo v slovanskih jezikih; o tem so mnenja zelo različna.
Miklosich, kateri je imel o tej stvari več nazorov, trdil je vendar vedno, da je slovanska sestavljena deklinacija nastala na ta način, da je v nekaterih slučajih k nominalnim sklonom pridevnikovim pristopil sklanjan pridevnik, v drugih sklonih je pa pristopil sklanjan zaimek k deblu pridevni-kovemu (na -19/0 n. pr. dobri?/o). Nasprotno mnenje je izrekel in obširno utemeljeval Leskien (Decl. im Slav.-Lit. und Ger. 131, sqq.), kjer trdi, da so v s i skloni sestavljene deklinacije nastali na ta način, da je k sklanjanemu pridevniku pristopil zaimek, da tedaj pridevnik v tem slučaji ni bil nikdar samo deblo. Litavščina, katera se tukaj popolnoma strinja s slovanščino, ima v vseh sklonih sestavljene deklinacije oblike, katere so nastale na isti način, kakor gen. sgl. mase. v stsl. Na prvi mah je razvidno, da se ta dva jezika, kar se tiče sestavljene deklinacije ujemata popolnoma v mnogih sklonih, da je v njima isti princip v mnogih slučajih. Samo v nekaterih sklonih bi pa po Miklosichevem mnenji hodila ta sorodna jezika različna pota. Poskusiti se mora, če je mogoče tudi v onih slučajih, kjer ni vse očividno, tolmačiti slovanske oblike   sestavljene   deklinacije na isti način kakor v litavščini;   in
Književna poročila.
567
če se to da, potem ima zadnja razlaga, katero je izrekel Leskien, prednost. To se tudi da, kakor je pokazal Leskien.
Vsa sestavljena deklinacija posameznih slovanskih jezikov ne odgovarja neposredno stsl. in se ne da iz nje razlagati. Iz stsl. dobrajego, dobraago gotovo ne bode nikdo razlagal dobroga ali dobrega. Zato tudi uči Miklo-sich, da so skloni sestavljene deklinacije v slovanskih jezikih nastali tem potem, da je na pridevnikovo deblo n. pr. dobro —- pristopil sklanjan zaimek. Neoziraje se pri tem, da se tukaj moramo vprašati, kako je, da so se v tako pozni dobi jezikovnega življenja mogla še debla ohraniti — da je to bila pozna in ne bogve kako stara doba, v kateri se je naša sestavljena deklinacija razvila, kaže litavščina —-, je nekoliko čudno, da so glede" sestavljene deklinacije slovanski jezik hodili po raznih potih, da je v njih najti pri tvorbi sestavljene deklinacije različne principe. Ali je morda pri tem samo slučaj, da na jedni strani stoji jedina stsl., katera je navadno ohranila med vsemi slovanskimi jeziki najstarejše oblike, na drugi pa vsi sedanji slovanski jeziki (na ruščino se pri tem ne da mnogo ozirati, ker še ni dognano x), kako je nastal nje gen. na -dva, cf. Malinowski v Schleicher's Beitrage IV, 356—362 in Kojocob v <T>i.io.i. 3anicK. 1872, 71—74). Ali se ne vriva skoraj nehote" človeku misel, da je iskati drugje vzroka, da so bile stsl. oblike nekdaj tudi drugim slovanskim jezikom znane in da je v sestavljeni deklinaciji vseh slovanskih jezikov jednak princip, da so te oblike šele pozneje v zgodovinskem razvitku nadomestile druge oblike, da je deloval tudi tukaj oni mogočen faktor, analogija imenovan. Da so stsl. oblike starejše in prvotnejše od onih sedanjih slovanskih jezikov, to kaže zopet litavščina. Po Miklosichevem nazoru bi se a) v stsl. sestavljena deklinacija na dva načina tvorila, tako, da je pridevnik in zaimek sklanjan in tako, da je samo zadnji sklanjan, b) v slovanskih jezikih bi pa nasprotno vladal samo zadnji princip, skratka, bil bi nasproti litavščini nekak čuden nered, katerega bi pri tolmačenji na pomoč imeli klicati samo kot  »ultimum refugium.«
Meni tedaj ne ugaja ona razlaga sestavljene deklinacije, po kateri se sedanji slovanski jeziki v nekaterih sklonih ne dajo v sklad spraviti s stsl., v drugih sklonih je pa zopet tvoritev jedna in ista. Če je v nekaterih sklonih (plur.) nedvojbeno isti princip zapaziti kakor v stsl., to se sme zahtevati, da se tudi ostali skloni skusijo razložiti na podlagi stsl, in verjetno je,  da je tudi v teh  sklonih   nekdaj  bil isti   princip kakor v  stsl,,  da je n.
*) Toliko je vendar gotovega, da se nahaja v staroruščini od XIII.—XVI. stol. mnogo oblik na — ogo, — omu, katere so posnete .po analogiji pronom. dekl. Tako je v Žitji Nifona 1. 1219. rPClUHOrO, v listini 1. 1229. .10'IUierO; da nahajamo zadnjo obliko (omu] v najstarejših ruskih spomenikih (Archiv II. 295J. Dat. sgl. se je v tej obliki še   ohranil,  a gen.  sgl, je bil v XV.—XVII.  st.  izpodrinem
568
Književna poročila.
pr. nekdaj tudi pri nas —¦ četudi v prestari dobi, iz katere nimamo pisanih spomenikov — bilo v gen. sgl. *dobrajego in ne *dobrojego. Nastane samo vprašanje, kako je nam razlagati oblike n, pr. slovenske sestavljene sklanje iz stsl., kako je n. pr. iz dobrajego, dobrujemu nastalo dobrega, (dobrego), dobremu ? Če vidimo, da je v sloven. dobrega — tega, v srbhrv. dobroga —- toga, v malorušč. dobroho — toho, v češč. dobreho — jiho, v poljšč. dobrego — tego (mego), v gorn. srb. (luž.) dobreho — teho, tako pridemo na misel, katera se je že zdavna izrekla, da se je sestavljena dekli-nacija preobrazila po analogiji pronominalne. Tej razlagi ugovarja samo kvantiteta v češčini (dobreho, dobremu toda jeho, jemu) in v srbohrv. dobroga toga. To je tudi vzrok, da je Sobolevskij, kateri je zadnji razpravljal o tej stvari, zavrgel razlago Leskienovo (Pycc. oi\i. B'bCT. 1881, str. 233), toda jo nadomestil z novo in sicer neverjetno trdeč, da je -ogo nastalo iz fi> -f- ega lepeaij accinnjiaiuo 1 i c :i&rbhwb crammie hi, 6f> orTJHT> 3oyin> — 6.(< Vzroki različnosti kvantitete gen. in dat. sestavljena in pronominalne dekl. v srbohrv.   in češč.   se pa   da najti;   on je, kakor   je to  prvi   lepo pojasnil
v
Jagič »Die fortwirkende Analogie von der Quantitat des Nomin. aus*. Ce primerjamo to — toho (je) — jeho in prave" —• pravčho, to — toga in dobro — dobroga, tako vidimo, da se je kvantiteta nom. ohranila tudi v gen. in dat. (Archiv f. si. Ph. VI.  295.)
Mogoče je tedaj dobro tolmačiti na podlagi staroslovenščine one oblike, na katere se naš največji slavist najbolj naslanja pri svojem mnenji, da je n. pr. dobrega nastalo iz dobrojego in da ni tukaj nobenega vpliva pronominalne dekl., in ni jih treba ločiti od staroslovenskih. Miklos., kateri je samo radi tega, da bi razložil gen. in dat. sgl. (oga, omu etc.) v slovan. jezikih, izrekel zgoraj omenjeni nazor (dobrega = *dobro + jego), ne more po svoji teoriji dovolj pojasniti slovenskega gen. in dat. dobrega, dobremu. V srbshrv. je nom. sgl. neutr. dobro (iz dobroje) in v gen. sgl. dobrogo, tedaj v obeh slučajih isti resultat; isto v češčini: dobre" in dobrčho, v poljšč.: dobre — dobrego; povsod se je tedaj oje krčilo v gen. sgl. in nom. sgl. neutr. na isti način; v slovenščini je pa dobro nasproti dobrego. Jednega bi po Miklosichevi teoriji tukaj ne pričakovali; v obeh slučajih bi imelo biti dobro, dobroga ali pa dobre, dobrega. Miklosich je tedaj prisiljen dobro razlagati po vplivu analogije. J)
- ') Da bi bile končnice oga, omu, om, katere ima tudi ogrsko narečje, postale po tako imenovani vokalni harmoniji (Šuman, Slov. Slov. 370), ni verjetno, ker ni v tem narečji nikjer sledil temu procesu; tako neverjetno je tudi, da bi loc. om bil posnet po gen. sgl. oga; zakaj se ne priznava, če se že sploh priznavati mora, analogija pronominalne deklinacije? Zopet je tukaj oni čudni slučaj, da ima ogrska slovenščina v gen. sestavljene   in   pronom.   dekl.-<g».    Šuman   (Slov.   Slovn.   116)   pravi   celo,   da je   morda
Književna poročila.
569
Da je nekaj sklonov sestavljene deklinacije posnetih po analogiji pro-nominalne deklinacije, za to imamo nedvojbene primere v raznih slovanskih jezikih. V srbohrvaščini nahajamo v gen. dat. in loc, pl. oblike dobrijeh, dobrijem, katere se gotovo niso razvile niti iz dobrb -ih'b niti iz dobro -ihi>. Tako tudi v poljskih l) narečjih dobrčh, dohrčm, dobrčmv (Matusiak, Gwara Las. v Rogpr. i Sprawozd. akad. umiej. VIII.. 140) in v hrvaški kajkav-ščini, kjer čitamo že pri najstarejših pisateljih v gen. pl. in dat. pl. eh, em, n. pr. v Petreticsu (Evang,) kralvevzkeh 5, drugeh 43, perveh 33, 43, mertveh 70, 90, kriveh 100; vubogem 5, 132, fiddvzkem 13, drugem 35, ztarem 97 ; v Krajachevichu (Molitvene knjisize): hudeh 57, vuchenčh, do-breh. 6, 7, verneh 32, fzueteh 13, maleh 96; drugem 8, vernem 52, ne-bezkem 66; instr. dobremi 7, oftrčmi, prilichnemi. To velja tudi za koroško narečje. Pa nasprotno je opaziti vpliv sestavljene deklinacije na pro-nominalno n. pr. v ruskih narečjih TblKn, TblMb, TbLVti, kar je najti tudi v maloruščini;   v   češkem   tych (tych),   tym,   Bartoš Dial.   str.   28, 31,  35,
37,  73>  X19 etc-
V poljski sestavljeni deklinaciji je priznal vpliv pronominalne deklinacije že Kalina rekoč: >>W deklinacvi zaimkowej istinieje ten sam stan rzeczy, ktdry napotykamy w zložonej deklinacyi, t. j. deklinacya zložona polskiego jezyka zatracita pierwotna postač, ktdra jeszcze w stslowiariskim napotykamy, a przeistoczy!a sie ca!kowicie podlug modly deklinacyi zaimkowej. W ten sposob tež mogty powstač wszystkie te utwory, ktdre rozbierane ze stano-wiska historycznego jako anomalia jezykowa przedstawicz sie musza, podczas gdy sprowadzone do odpowiedniega žrodta zaimkowej deklinacyi, akazuja sie prawidtowemi formami, czyniacemi zadosyč wszystkim potrzebom g!osowym jezyka polskiego.* (Histor. jez. 319); prim. Briickner v Arch. VIII, 298. Tedaj mislim, da je sedanja slovenska sestavljena deklinacija postala po analogiji zaimkove, da ni nikoli bilo oblik * dobro — jego etc, nego kakor v stsl. dobrajego etc. Iz tega je tudi razvidno, da zmatram za slovensko končnico ega, emu Jn ne ega, emu. Toda kako je tolmačiti iga, imu - kajti te oblike so povod, da nekateri v njih iščejo starejši ega, emu —, če ne-čemo priznavati, da so nastale iz ega, etc. ? Vplival je tukaj nom. sgl. (dobri) in i je vzet iz nominativa v ostale sklone jednine. Ni sama naša slovenščina v tem slučaji   tako   postopala,   nego   za to   imamo   dovolj   primerov v drugih
gen. dobržga (ktere oblike v sloven. jeziku ni bilo) nastal iz dobrajga. To je nemogoče ; mi vemo, da odgovarja 'fe tudi indoevr. ai (oi), toda indoevropskemu; iz indoevr. dif-tonga je nastal v slovan. v predzgodovinskem času mOnoftong. Slovanski aj pa ostane aj, posebno če ni ai, nego aj.
l) V ruskih narečjih je najti, kakor se razvidi iz zadnjega zvezka Archiva (X. 349) Xyft3H,  XYH3M,  Xvjl,9X, xy,(IiaMH, kjer je vpliv pronom. dekl. tudi dovolj jasen.
570
Književna poročila.
jezikih. V čeških narečjih se glasi gen. in dat. sgl. na — i/ha, i/mu (dru-hyho, druhymu) Miklos. III% 368, Bartoš, Dialekt, moravska 56, 81; v češkem narečji nahajamo tudi rybi —- rybiho, rybimu. Bart. 120; v bolgarskem jeziku drugigo, drugimu — drugi. Vpliv nominativa na ostale sklone sestavljene deklinacije najti je že v stsl.: čajašteinrb, imašteimi>, slyšešteimi>, nadejašteinvL, v'i>zlezešteim'r>, čajašteihrb, s^sjašteihn etc. V severnih ruskih narečjih je gen. pl. xopominMrr>, ,n,ooPMHXrL, katere oblike ne odgovarjajo stsl. oblikam, nego se naslanjajo na nom. pl. ji,oopm etc, isto velja o gen. pl. HOopmgnT), na katerega je vplival nom. pl. jtooPLie. To opazujemo tudi pri BCMXT), bchuih, katere oblike je najti v staroruskih listinah (IHax.viaT. str. 195). Celo v litavščini nahajamo podoben slučaj: nom. pl. tie, jie vplival je na dat. pl. in postala je oblika tiems, jiems.
Pa iz same slovenščine se da dokazati vpliv nominativa na druge sklone sestavljene deklinacije. V Truberjevem Catechismus in der wind. Spr. (15 50) je v dat. sgl. mošk. spola samo -ifttU najti, pri srednjem spolu pa čitamo petkrat -urmi in sicer dobrumu I, 13, 54, 60, 69, 109, 210, 234. To gotovo ni nič druzega kakor naslanjanje na nom. sgl. srednjega spola, kateri je v Truberji na u, tedaj dobru — dobrumu. Prvotno končnico nahajamo še v obliki zlega (cf. Leveč, Die Spr. in Trub. Matth., Miki. I2, 582); iz zlega ni nastalo zliga, ker nom. tudi ni bil zli in ni mogel vplivati na gen. in dat.
Ostaja še samo omeniti gen. in dat. na -ega, -emu v koroškem narečji. Te oblike ne" nasprotujejo omenjeni razlagi, nego jo baš podpirajo, kajti ne sme se pozabiti, da je v istem narečji v plur. tudi -eh, -srn, -emt, katero je gotovo posneto po pronominalni deklinaciji. Tedaj tudi koroške končnice -ega, -emu ne govore" zato, da je slo ven. iga = ega, ne sme se reči, da se je v njih prvotni e ohranil kot e. kakor n. pr. v loc. sgl. meste etc.; temu nasprotujejo oblike množne, v katerih ni mogoče, da bi bil eh = ek, em = mi.
Iz tega, kar pisatelj na str. 94. o m v 1. sgl. piše »dass auch in der 1. Pers. sing. das m in der slov., serb., čech. Conjugation als eine An-lehnung an das m^o der' praesenssuffhdosen Stamme sein ^soll*, moramo sklepati, da ni o tem prepričan, da o tem dvoji, kakor marsikdo pred njim. V tem slučaji je vendar precej gotovo — kolikor se v jezikoslovji sploh da o gotovosti govoriti — da je m v omenjenih jezikih posnet po znani pe-torici glagolov. To nam kaže nedvojbeno zgodovina razvitka teh oblik. Vem, da je n. pr. pred več kakor desetimi leti tudi Baudouin de Court. izrekel nasprotno mnenje, znano je tudi, da je prezgodaj umrli G. Curtius v zadnjem svojem spisu Zur Kritik d. neuesten Sprachforsch. str. 57 še o tem dvojil. Toda to je razumevno. V onem času,  ko je Baudouin d. C. dotično
Književna poročila.
571
stvar pisal, še ni bila izšla Daničičeva HcTOPia ooJiiKa in Kalinova Historva j§z. pol. in še ni bil staročeški jezik natančno preiskan; pri Curtiusu se pa ne sme pozabiti, da on ni bil nikoli temeljit poznavalec slovanskih jezikov, da je tudi pri njem veljalo: »Slavica non leguntur !(< kar se še zdaj more o premerjajočih jezikoslovcih reči. Z druge strani je vplivalo pa tudi nanj pri tem njegovo stališče nasproti »mladim gramatikom^. — Tudi Suman v svoji slovnici (ed. Matica SI.) str. 125, 126 dokazuje, da je m vsaj v nekaterih slučajih   nekaj   starega in da ni   nastal samo   po   analogiji   glagolov
kakor  dam\o, imamb itd.                                                           V.   Oblak.
(Konec prihodnjič)
LISTEK.
Davorin Trstenjak bode praznoval dne 4. septembra t. L v Starem Trgu pri Slovenjem Gradci redko slavnost — praznoval bode petdesetletnico književnega delovanja svojega in zajedno sedemdesetletnico plodunosne dobe življenja svojega, in iz vseli pokrajin slovenskih prihite ta dan odličnjaki naroda našega poklanjat se možu, ki je dolzih petdeset let z umno glavo in čutečim srcem neumorno delal na književnem polji slovenskem in ki v našem pesništvu in novinarstvu, v našem jezikoslovji, v naši zgodovini in našem starinoslovji zavzema odlično mesto. Slaviteljem dičnega tega pisatelja našega se pridružuje tudi »Ljubljanski Zvon«, iskreno želeč, da bi večni Stvarnik ohranil nam Davorina Trstenjaka telesno krepkega in duševno čilega do skrajne meje človeške dobe na čast in slavo književnosti in domovine slovenske! — Mnogoobsežnega delovanja Trstenjakovega danes ne bodemo opisavali, zlasti zategadelj ne, ker je urednik »Ljubljanskemu Zvonu« že ob štiridesetletnici Trstenjakovega književnega delovanja v »Slovenskem Narodu« (1878, št. 258. in 259.) obširno opisal življenje in pisateljevanje njegovo, in pa tudi zato ne, ker je gospod Anton Trstenjak v Ljubljani o tej priliki izdal poseben slavnosten spis, o katerem želimo, da bi se razširil po vseh pokrajinah slovenskih, kajti živo sliko nam podaja, koliko lepega in plemenitega je dični slavljenec storil za domovino svojo.
Knjiga, katero imamo tukaj v mislih, slove tako: -»Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj. O petdesetletnici njegovega književnega delovanja. Spisal Andrej Fekonja. Izdal in založil Anton Trstenjak. Natisnila Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani 1887. 8°, 31 stranfj.« Cena ji je po 30 kr., s pošto po 35 kr., in dobiva se pri gosp. založniku v Ljubljani Prvi del knjige je z raznimi dodatki Fekonjevimi posnet po zgoraj omenjenem spisu Levčevem; -drugi del, ki ima naslov »Davorin Trstenjak Novičar«, nam pa ravno tako krepko kakor korenito opisuje sodelovanje Trstenjakovo pri »Novicah« ter po posameznih letnikih našteva in na kratko ocenjuje raznovrstne spise njegove, priobčene v tem časopisu. »Slovensko pisateljsko društvo« je kupilo 150 izvodov tega slavnostnega spisa, da ga razdeli med člane svoje, a razumnikom naroda našega sploh to lepo delce g. Fekonje priporočamo  od  vsega srca!
Jezičnik. — Knjiga Slovenska v XIX. veku. B. Spisal J. Mam. XXIV. Leto. V Ljubljani. Natisnil in založil J os. Rudolf Milic. 1886. Velika 8a. Str. g8. Cena 60 kr., po posti pod kriznim zavitkom 6j kr. Začenši s Slomškom in sklepajoč z jf. Koseškim popisuje nam ta po lanskem »Učiteljskem Tovarši« pouatisnena knjižica v kratkih obrisih življenje in slovstveno delovanje 68 književnikov slovenskih v 19. veku. Pri pisateljih, katere je bil učeni g. profesor že prej razpravljal posamič in obširneje, zavrača nas na dotični  »Jezičnikov«   letnik.    Životopisnim  in   knjigoznanskim   črticam  pridejani  posnetki
624
Književna poročila.
temi mlajši domoljubi ter znanci in spoštovalci pokojnikovi. Mirna svečanost mi je globoko segla v srce, vendar mi ni bilo vse jasno. Vzamem torej klobuk in se pridružim pogrebcem, da bi kaj več zvedel o moži, kateremu so tako imenitna gospoda izkazali zadnjo čast. Takoj sem zvedel, kar sem želel. Pokojnik je bil urednik šaljivega lista in nakopal si je na glavo nekoliko tiskovnih pravd, v katerih so ga obsodili na več let v ječo. Ravno je imel nastopiti težko kazen, ko ga je smrt rešila vseh nadlog. Na to so merile zadnje besede duhovnega govornika; žandarja pa sta zato morala iti za krsto, da je svet vedel, da obsojenca k pogrebu neso. Čudno!
Res, zanimivo, pa tudi poučno je bilo, kar sem za pol leta videl z okna svojega. Zaviril sem nekoliko v življenje vseh stanov od najvišjih do najnižjih, a kar nisem videl, mogel sem ugeniti iz znamenj, ki so se pokazala mojim očem. Moje okno je zame že imelo svojo zgodovino; tihe prečne ulice pa so mi bile tako prijetne in domače, da mi je vselej dobro delo, kadar sem se iz veliko-mestnega hrupa povrnil v nje. Stara gospodinja moja je imela zopet stalnega gostača, in če je tri leta potem nasledniku mojemu pravila, kako rad sem bival v njeni sobici, govorila je samo resnico.
Književna poročila.
Morphologie des Gorzer Mittelkarstdialektes mit besonderer Berilcksich-tigtmg der Betonungsvcrhaltnisse von Dr. Kari Strekelj.   Wien.
1887,  8°, 122. (Konec.)
Zgodovina teh oblik nam kaže, da so tudi oni jeziki, kateri imajo zdaj v 1. sgl. m, nekdaj imeli staroslovenščini analogno obliko, da je ta m šele. pozneje nastopil in se počasih razprostiral in ne kar najedenkrat pri vseh glagolih pojavil. Iz zgoraj omenjene knjige Daničičeve prepričamo se, da se m pri glagolih V. vrste nahaja šele v XIII. stol.; pri ostalih glagolih je pa nastopil celo šele v XV. stol.. Isto velja za poljski jezik, v katerem je ta m samo pri V. vrsti; tudi tukaj ni bil od nekdaj, nego nahajamo še v najstarejših poljskih spomenikih nekaj teh glagolov s prvotno in starejšo obliko, tako n. pr. v ps. Fl. iz druge polovice XIV. stol. podzaip; v bib. szaroszp. iz prve polovice XV. stol. požegnajp, przyznawajp, šcvvirdzajp, počwirdzaJ9, dwajp;  v ps. Pul. iz zadnje četrtine XV.  stol. wzdzigaje, wyle-
Književna poročila.
625
waje, powiadaje; v ksiaž. do nab. Jadw. iz druge polovice XV. stol. uciekaja, zgibaja, skladaja. V nekaterih poljskih narečjih v Šleziji je celo v 1. sgl. najti m tudi pri glagolih drugih vrst (ne samo V.), iz katerega se vidi, da se je dijalektično tudi v nekaterih krajih poljske zemlje začel m širiti. Tako n. pr. bydam, pojdam, idam, pomogem, prošem, Rozprawy i spraw. ak. um. IX. 305, 306. Mogoče je pa tudi, da je to samo češki vpliv. Za češčino je dokazal Vondrak v List. filolog. a paedag. XIII. 55 da >:>Twai-y na -ni vyskytly se tedy nekdy kolem polovice a sice spiše pred polovici XIV. veku a vzm.oh.li, se nahle tak, že již v letech šedesattfch z let sedmdesatych a osmdesatvch na jeden tvar na -i skoro již dva tvary na -m pripadaj 1; na sklonku XIV. stol. vyskytaji se starč tvary již jen velmi zridka, tak že začatkem stol. XV. s dotčenjch tridach a vzoreh novočeske" pravidlo již za dlužno.(<  Tedaj  tudi češčina ni imela v najstarejši dobi -m.
Tudi iz naše slovenščine se da zanesljivo sklepati, da se je -m šele v teku časa razširil. Nahajamo v naših najstarejših spomenikih še dovolj glagolskih oblik brez tega m na -o. Onih ni najti samo v conf. gen. ali rokopisu kranjskega mesta in v koroškem, nego tudi v Truberji, Dalmatinu, Krellu in celo še v XVII. stol. v prestavi Stapletonovih evang. in v Ka-stelčevi knjigi Brat. bvqvice s. roshenkr. iz konca XVII. stol. (1682). Citamo namreč v tej knjigi dvakrat hozho 148 in 198. V Stapletonovem prevodu je najti hozho 39, 211 in nezho 76. Kako si naj te in jednake dovolj mnogoštevilne oblike tolmačimo, če res ni m v 1. sgl. posnet po -m glagolih ? Da so oblike kočo etc. mlajše l) od onih z m (hočem etc.) to ni mogoče, ker jih nahajamo samo v starih naših pisateljih in ker so se pozneje poizgubile izpodrinene od oblik z -ni.
Lepo in prepričevalno je tolmačenje besedice nocoj iz noč so, kjer je so = stsl. sbja, sija; iz noč so fnotš soj nastalo je notso t. j. nocd in iz tega nocoj.   Obliko nocoj ne   poznajo  samo nekatera sedanja narečja,   naha-
') Šuman je na omenjenem mestu svoje slovnice prišel do nasprotnega zaključka ter sklepal opiraje se na sedanje slovanske jezike, toda ne oziraje se na zgodovino te oblike v vseh teh "Jezikih, da je am, po nekoliko zrn, morda starejši in da so v jeziku bile oblike na M13 in a pomešane. Temu, kakor že omenjeno, nasprotuje odločno zgodovinski razvoj 1. sgl. v srbohrv., češč. in poljščini; v vseh teh jezikih je M šele pozneje najti in tudi v naši slovenščini. Tako tudi nasprotno sklepa Šuman, daje a pri glag. IV. in V. v velikoruščini in staroslovenščini posnet po analogiji ostalih glagolov —¦ kar že iz zgoraj navedenega ni mogoče — ker je hotel jezik razločevati 1. sgl. od i pl., katera se je glasila na — MI). Da se je res že staroslovenski jezik izognil v poznejši dobi tej nejasnosti in vpeljal večji razloček med 1. sgl. in 1. pl., to je gotovo, toda to se je ravno narobe vršilo: I. pl. se je disimilirala od i. sgl. po tem, da je mesto M'I> se pojavila končnica my. Za to imamo dovolj primerov ne samd iz tako imenovanih pa-noiiskih spomenikov, nego tudi iz staroruskih. To je seveda najti samo pri w-glag., kjer je postala 1. sgl. jednaka prvi pl., ko je MI> v 1. sgl. izgubil mehkost. Tako je na pr.  v  cod.  zogr. vemv v glag. cl. uvemv;  v izbor. Svjatosl.  iz 1. 1073.  damy, jesmy.
39
626                                                      Književna poročila.
jamo jo tudi v Krellovi postilli: nošo, pravi, bote vfi nad mano blasnili i/f6a. —¦ Tudi pisateljevo mnenje kar se tiče končnice i v acc. pl. #-deb., je popolnoma verjetno (str.   51.).     Res   težko je misliti,   da   bi ta i odgovarjal neposredno   stsl.  ti, mnogo   verjetneje je,   da je i posnet   po   analogiji   fem. z-deb.    Sploh se lahko opazuje, da   pri dekl.   #-deb.  igra z-dekl.   isto  vlogo, kakor z/-deb.  pri   ¦b/o-dekl.    Tukaj, kakor   tam  je vpliv vzajemen.    V dokaz navajam   iz   naših   starejših   pisateljev   nekaj   sklonov /-dekl.,   pri   katerih   se ne  da zanikati,   da   so   po   analogiji   a-deb.    Tako   beremo  v Truberjevem Ta drvgi deil t. nov. test. gen. pl. sapunid 25, 3 a; v loc.pl. sapuuidah 32> 33- v   instr.   pl. mislami  19;   v njegovi knjigi   Ta   pervi   deil   t. nov. test.  nahajamo zopet  fapuuid II.   16,   54,  68  etc,   miffel II. 65 ;  dat.  pl. sapuuidom II.  66,  68,  134,   miffeliom   II.  68,   mislom   II.   125,   loc.  pl. fapuuidah II.  66, 90, L. I. a, prikasnah  II.  117, instr. pl. fapnuidarni II.  89,  135, bolenfami II.   146.    Tudi Krell pozna te oblike: gen. pl. sapimid   25,   3  a; loc. pl. lashah 35  a, instr. pl. fkerbanii 19 b,   lashami 87  a.    Pa tudi pri a-dekl.   nahajamo oblike   tvorjene  po dekl.  z-deb.    Tru-ber    (Ta drvgi d. t. nov. test.) piše gen. pl. slushbi 17,   19, sheli 22;   v drugi knjigi istega pisatelja   (Ta pervi d.  etc.)  čitamo gen. pl. sheli II.   65, buqui, slusbi II.   156; loc. pl. beffedeh L. 9. Krell piše v svoji postili gen. pl. flushbi 108   a, loc. pl. bvqvih   59 b,   60 a,   in   str. pl. shelnii 98 a.
Prostor mi ne dopušča, da bi še iz drugih pisateljev XVI. in XVII. st.  navedel jednake oblike, toda mislim, da zadoščujejo omenjeni primeri.
Tudi s tem, kar pisatelj uči o nom. pl. neutr. sestavljene sklanje, se je lahko strinjati. Tudi v drugih slovanskih jezikih je isti pojav; tako se je n. pr. v poljščini nom. pl. neutr. izjednačil z istim sklonom fem.; obema je končnica e (Kalina, Hist. jez. pol. 323.) — Vzroka temu pojavu ni težko najti : skloni vseh spolov sestavljene sklanje so bili v množini jednaki, raz-ven jedinega nom. pl.; jezik je to »uniformacijo* hotel razprostreti tudi na nom. pl. toda ostal je pri tem; da je naredil nom. pl. neutr. jedna-kega fem.
V kraškem narečji je končnica 2. pl. ne samo te, nego tudi ste. G. dr. Strekelj piše o nji: »Man komite geneigt sein, im s dieses Suffixes das ^ des zusammenges. Aor. zu suchen, das sich im Altslov. vor t stets un-verandert erhielt, zwischen Vocalen aber in // iiberging, so dass leicht die Meinung entstehen konnte, es gehore dasselbe mit zum Personalsuffixe. Eine andere Ansicht ist die, es sei hier das aus d entstandene s1) der praesens-suffixlosen  Stamme: nsl. daste, veste, jeste,  boste, greste und das ^ von st
l) Da bi bil v slučajih kakor daste, boste nastal s iz d ni prav verjetno, če se misli na isti proces v inf. n. pr. vesti (vedem), plesti, kjer najbrž s ni neposredno nastal iz d, t,
627
im Spiele gewesen.c< Pisatelj se odločuje za drugo mnenje in trdi gotovo tudi pravo. To mnenje podpira tudi to, da je v istem narečji najti date, vete, bote, kakor pozna n. pr. srbščina tudi obliko grete (JJaHHlHfi. Hctop. ofmiKa cpnc. je3. 288). Končnica ste in te je osobitost notranjskega narečja, zato je tudi toliko takih oblik v Kastelčevih spisih n. pr. v Brat. Bvqvic.: slielifte 57, 139, piojjifte 136, ima/te 137, 208, 267, 277 pogcrujeftc 137, 138, 139, vsamefte 138, ho/te 138, resvcffeliftc 139, pridcfte 139, sposnafte 140, mudi/te 277, perpravifte 278.
Part. praet. ?izjdu, nejdlo, kateri so znani večini sloven. narečij, kažejo nam vpliv sedanjikov (str.  96.).
Zanimive so oblike tvobbč, wobuku, katere, kakor je omenil že pisatelj, ne odgovarjajo niti stsl. vlek —, niti nsl. vlek —. Te oblike pozna tudi, kakor mi g. Podboj piše, notranjsko narečje (Št. Peter): obouci se, sonci se. Strinjati se moramo tudi s pisateljevim tolmačenjem inf. in part. praet. kakor nepnt, zečnt, necnu, ničnlo. On piše: »Das n im Infinitiv und Part. praet. act. II. bei p\an und cw-i ist kein Reflex des A, vielmehr sind diese Formen jung und nach dem Praesens gebildet. *
Na str. 106. govori pisatelj o onih oblikah part. praet. pass. glagolov IV., katere ne izpreminjajo dentala ter misli, da je vzrok temu to, da hoče jezik ohraniti glagolsko deblo kolikor mogoče neizpremenjeno. Oblike zapečaten, mlaten etc, katere nahajamo skoraj v vseh slovenskih narečjih, postale so naslanjaje se na vse mnogoštevilne oblike, v kterih se t (d) ne more izpreminjati.
Da se je ta ocena nekoliko bolj raztegnila, kakor sem mislil sprva, bodi dokaz, s kakim zanimanjem sem čital najnovejšo razpravo našega mladega učenjaka o materinem svojem jeziku. Zeljno pričakujemo nadaljevanja te učene razprave, katera nam poda gotovo z isto vestnostjo glaso-slovje. Ob jednem pa želimo, da bi bil to početek živahnejšega gibanja med- domačinci na polji slovenske dijalektologije.                       V.  Oblak.
Popravki.
43132 dežnik m. dožnik. — 4325 hh m. MG. — 43395 stsl. m. stsl; — 43412 svetnikom m. fwetikom. — 4992u pada m. pade. — 566" pridevnik m. zaimek. — 567 '2 jezik m. jeziki. — 56718 <i»Ltojt. 3nnicK. m. (MU10JJ. 3annoK. — 56738 da m. da mi. — 56739 II. m. VI. -^- 56812 <i>i.i. m. <Mi.u. — 56814 acci mili/uho m. a cumujuiiijo. — 568u i m. h. — 56S1* salihMT. m. 3art>Mi>. — 56814 ixrr, m. nxi>. — 56814 bi. m. m.. —¦ s^9r' Rogpr. m. Rozpr. — 569^ akazuja m. okazuja, — 5707 xoromimn. m. xopo-
IllillXT>.   •—    57010  BČHfflH   m. BCHMH.
Književna poročila.