Zavtošolo
NAŠ
najhitreje do cilja!
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, HORJUL, DOBROVA-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
Leto XXVI, št. 253
Maj 1999
Liscenje
Nekateri mislijo, da je demokracija tedaj, ko lahko čvekaš tja v tri dni. Pojmovanje demokracije na ta način, da migaš z jezikom celo tedaj, ko ti kdo stopi nanj, je nekoliko preprosto. Najbrž je to zato, ker je svoboda in ker misliš, da ti nihče ne more braniti in te kaznovati, da bi povedal, kar te muči ali pa da bi govoril kar tako, ker je prilika. Vtem mesecu je bila namreč splošna čistilna akcija, nekoliko so ljudje pospravljali že pred veliko nočjo, ker je taka navada in ker je prav, da je za praznike počiščeno, potem pa so čistili tudi organizirano. Kajpada je šlo za trdno oprijemljive smeti, kijih je mogoče prijeti z roko. Toliko pa spet niso šli vase, da bi ekološko uredili tudi svojo govorico, čeprav je res, da je mogoče mater Zemljo onesnaževati tudi z neznanskim hrupom in pretiranim govorjenjem ali celo pisanjem.
Urednik tegale časopisa je za svoje več kot četrtstoletno pisarjenje po raznih časopisih ta mesec za štiri leta nazaj od svojega cehovskega združenja prejel potrdilo in srebrnik, daje toliko časa vzdržal v tem poklicu in se ga še ni čisto naveličal. Čeprav večkrat sliši iz nepoučenih ust celo zlate nauke o svoji profesionalnosti. Vendar, če neko vajo dolgo ponavljaš, se ponavadi sčasoma naučiš vsega mogočega, tudi tega, da moraš poslušati marsikaj, kar ti ni všeč.
Prizadevni člani društva borilnih veščin, katerih roka je orožje, so ga poučili o tf>m, kako je treba delati časopis. Dober nauk nikoli ne škoduje. Argumenti za podkrepitev pa so bili nekoliko nepoznaval-ski. Nemara se misli, da je demokracija neomejena priložnost, fizikalno dejstvo pa je, da gre v liter liter, kar je zlat časopisarski nauk, se pravi, da gre v časopis, tudi če črke še tako stisneš, samo toliko in toliko črk in slik, še zlasti, ker z obsegom časopisa rastejo tudi stroški. Ko sem pri omenjenih argumentih, rekli so: za nami stoji toliko in toliko uglednih sorodnikov in znancev, ki bodo intervenirali, pritožili se bomo pri županu, da vas prime za ušesa, sprašujemo, zakaj ste objavili toliko o tem in tem društvu, ki vendar ne praznuje okroglega jubileja, je pa v vsakem časopisu, v časopisu imate to in to, nas pa ste izpustili, ko bi vendarle lahko izpustili ono drugo, ravnate neprofesionalno, ker ne gledate na nas, imamo teto pri časopisih, ki vam bo to dokazala itd. To s teto je bolj za najbolj šokantno podkrepitev.
Danes imamo vse njihovo objavljeno, ker jim ne nameravamo delati krivice, da se spregledajo njihova nehanja in pehanja, zato pa smo spet izpustili marsikaj drugega. Ne zato, ker bi se bal društva borilnih veščin, temveč zato, ker se mi zdi, da okrogla obletnica sodi v časopis, čeprav je nekoliko bolj izčrpno obdelana. Najbrž sam o svojih več kot tridesetih letih pisarjenja res nimam veliko napisati. Kot odgovorni urednik pa vem in to piše v zakonu, kaj lahko objavim, česa ne smem in kaj lahko zaradi narave stvari nekoliko odložim, če so štrene predolge in bi zaradi okrajšav trpelo sporočilo samo.
Saj nekateri občino zamenjujejo celo z delniško družbo: če bi bilo tako preprosto, bi v občinskih svetih ne sedelo toliko in toliko svetnikov, kar je glede na pravilnike o izplačevanju sejnin za nekatere čista potrata, ampak bi predstavniki strank, ki so na volitvah prejele toliko in toliko odstotkov glasov, sedli z županom v gostilno, omizje v nobeni občini ne bi bilo preveliko, in bi glasovali po deležih, ki so jih dobili z odstotki na volitvah. Nobenih dolgih sej, nič razprav, samo matematika.
Skratka: samo to še manjka, da nam crkne televizor...
POLHOV GRADEC
SREČANJE V MOJI DEŽELI
TONE JANEZIC
Še dobra dva meseca je do izseljenskega piknika, ki bo 4. julija letos v Polhovem Gradcu. Kaj pripravljamo zanimivega za naše izseljence, za prebivalce Ljubljane, njene okolice ter bližnjih in daljnih krajev, ki nas bodo, upamo, tudi obiskali?
Dopoldanske prireditve bodo bolj športne narave. Ob 10h boste lahko pod vodstvom planincev PD Blaga-jana odšli do kmetij odprtih vrat na Polhograjsko goro (Lovrenc) k Logarju, k Mihačku pod polhograjsko Grmado, do kmetije odprtih vrat k Bitencu v znani vasici Briše ali pa k Ogrineu na Selo nad Polhovim Gradcem, ki meji že na škofjeloško stran. Kdor bo hotel balinati, bo lahko željo uresničil s člani balinarskega društva.
Komur šport ni tako pri srcu, si bo ogledal krajevni muzej in razstavo Kaj dela Pograj'c v Pograjski graščini. Verjetno prvič bodo na Srečanju v moji deželi posebne pozornosti deležni majhni otroci. Za njihovo prijetno počutje bodo od 10h do 12h v otroški delavnici poskrbele članice Društva prijateljev mladine in Polhkovega kotička.
Tisti, ki jim nedelja pomeni tudi duhovno poglobitev, se bodo lahko ob 11h udeležili maše v slikoviti župnijski cerkvi..
Mešani pevski zbor MAVRICA z zborovodkinjo Darinko Fabiani vabi na KONCERT ob 5. obletnici zbora. S pestrim in raznovrstnim programom, popestrenim z instrumentalno spremljavo se vam bomo predstavili v soboto, 15. maja 1999 ob 20. uri v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki.
»Smo glasbeni amaterji, različnih poklicev od kmetov, delavcev, dijakov do znanstvenikov; stari od 15 do 56 let; različni med seboj kot barve mavrice, pa vendar enovita skupina ljudi dobre volje, ki ljubijo lepo glasbo. Naši največji projekti so že tradicionalni Pomladni in Novoletni koncerti, tokrat pa se vam bomo predstavili samostojno. Kot gost bo nastopil Joy quartet iz Velenja.«
Tako bo mogoče ta dan preživeti nedeljsko dopoldne. Kakšne prireditve bodo pa popoldne, pa v prihodnji številki Našega časopisa.
Odbor za turizem Krajevna skupnost Polhov Gradec
Vrhnika prečuden kraj...
10. maja Vrhnika praznuje svoj občinski praznik. Na ta danje umrl eden največjih Vrhničanov in Slovencev pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Cankar. V okviru občinskega praznika bodo potekale številne prireditve, ki se že tradicionalno imenujejo "Cankarjevi dnevi". Več o programu prireditev objavljamo na vrhniških kulturnih straneh. Slavnostno sejo občinskega sveta pa bo v nedeljo 9. maja ob 10.00 uri, ko bodo podeljena občinska priznanja: Cankarjeve plakete, Pet-kovškova priznanja in priznanja za področje vzgoje in izobraževanja.
Vsem občankam in občanom iskrene čestitke ob občinskem prazniku 10. maju.
UREDNIŠTVO
Vrhnika
Za podžupana izvoljen kandidat
Richard Beuermann
Asfaltiranje krajevnih cest
Delovanje območnega združenja borcev Vrhnika
Igralni kotički v vrtcu Vrhnika
strani 2 do 6
mffflCfrM Brezovica
POSEBNA PRILOGA:
Deset let šole v Podlipi
Kjer mladost utipa, je pod nebesnim svodom življenje in ne manjka živahnosti. Sprejernimo z vso toplino in ljubeznijo morebitno drugačnost otrok, je zapisal vrhniški župan Vinko Tomšič na pol posebni prilogi, ki jo dodajamo današnjemu Našemu časopisu.
Janez Sodja, ravnatelj vrhniške šole, pa je zapisal, daje pri zamisli, da bi v Podlipi odprli oddelek delovnega usposbljanja za zmerno in, težje prizadete otroke, naletel na popolno razmevanje in podporo, zato je bilo treba zamisel samo uresničiti.
Letos je od tega minilo deset let.
Prilogo z naslovom Sovica smo razposlali razen v občine, kamor Naš časopis prihaja, tudi v Logatec: to zato, ker so ti otroci iz vseh teh občin in vemo, da so.
Predstavljamo Podpeč - Preserje Kmetijstvo v občini Brezovica Pripravili Knittlovo dramo Vsi otroci so naši otroci
strani 7 do 10
Dobrova - Polhov Gradec
Končana še ena faza prenove dvorane na Dobrovi V Kurji vasi bodo gradili nov rezervoar
strani 11 do 12
Horjul
Sprejet proračun v višini 162 mio tolarjev Kdo ima prav?
strani 13 do 14
Borovnica
Županovo okno
Medobčinska pevska revija v Borovnici Dejavnost jamarskega kluba Borovnica
strani 15 do 16
Naslednja številka izide J. junija. Gradivo zbiramo do 25. maja.
JAPELJ & DRNOVŠEK d.o.O.
Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika
Tel. /fax 061/755-200 Nudimo vam računovodske storitve in finančna svetovanja. Poleg tega opravljamo tudi kiperske prevoze. Informacije:
- računovodstvo 041/674 5 05
- prevozi 041/638 485
Na srednjih straneh v Uradnih objavah objavljamo:
1. Pravilnik o plačah, nadomestilih plač občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov v Občini Vrhnika
2. Pravilnih o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov v Občini Dobrova Polhov Gradec
3. Proračun Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 1999
4. Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Horjul
5. Statut Občine Brezovica
6. Poslovnik občinskega sveta Občine Brezovica
7. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov Občine Brezovica
Na strani 33 objavljamo pravilnik o subvencioniranju dela obrestne mere za kredite za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Vrhnika in Borovnica ter razpis za podelitev teh kreditov.
3. SEJA VRHNIŠKIH SVETNIKOV V DVEH DELIH
Za podžupana izvoljen kandidat Richard Beuermann
Vrhniški svetniki so si ogledali novo šolo, kije zgrajena do tretje faze. Po gradbišču so jih popeljali in spregovorili o gradnji: Igor Novljan ■ Primis (vodi inženiring in nadzor j; vodja gradbišča in direktor izvajalcev GPG Grosuplje.
Pred pričetkom 3. seje Občinskega sveta Vrhnika se je župan Vinko Tomšič z darilom poslovil, tudi v imenu veh svetnikov, od občinske tajnice Sonje Keršmanc ■ Pirnat, kije s IS. aprilom pričela z delom na novem delovnem mestu kot vodja oddelka za občo upravo pri Upravni enoti Vrhnika (državna uprava). Za vse njeno delo, saj je funkcijo občinske tajnice opravljala od začetka ustvarjanja demokracije in strankarskih odnosov, se ji je zahvalil in ji na novem delovnem mestu zaželel veliko uspeha.
Igrišča pri osnovni šoli Log Dragomer bodo začeli graditi
V programu samoprispevka so bila načrtovana tudi športna igrišča in pripadajoči objekti pri osnovni šoli Log Dragomer. Res je, da je bilo v zadnjem času govora samo o gradnji "NOVE ŠOLE", o igriščih pa skoraj ni bilo besed. Zato seje kar nekaj krajanov Loga in Dragomerja telefonsko obračalo na uredništvo, če bomo tudi o športnih igriščih kaj napisali. Povprašali smo občinske strokovne službe in izvedeli smo naslednje: "Samoprispevek se v celoti zbira na istem žiro računu, za celotno območje občine, to je za vse KS občine Vrhnika skupaj. V letošnjem proračunu so svetniki namenili 40 mio SIT za izgradnjo pre-potrebnih športnih igrišč pri osnovni šoli Log Dragomer. V izdelavi je projektna dokumentacija ter zbiranje vseh potrebnih dokumentov. Tako da bi se izgradnja morala pričeti še v letošnjem letu. Po zagotovilih še pred pričetkom novega šolskega leta."
S.S.
Za podžupana je bil izvoljen poslanec LDS Richard Beuermann, kije poslanec tudi v Državnem zboru Republike Slovenije.
Konec marca je bila zelo zanimiva tretja seja Občinskega sveta, ki pa so jo morali zaradi številnih točk dnevnega reda opraviti v dveh delih, to je v dveh dneh.
V prvem delu seje, ki je bila v torek, 30. marca, so svetniki v treh urah obravnavali 10 točk dnevnega reda. Zapletlo se je že pri obravnavi dnevnega reda, saj je poslanska skupina SDS zahtevala, naj bi na dnevni red uvrstili tudi pobudo, ki sojo predlagali na prejšnji seji Občinskega sveta, in sicer problematiko razpolaganja s prostorom, ki ga v osrednjem delu Vrhnike zaseda Ministrstvo za obrambo. Svoj predlog so podkrepili s tem, naj strokovne službe v občini pripravijo naslednja poročila:
L poročilo o stanju in dosedanjih pobudah za preselitev vojaške dejavnosti z območja KOŠAC na območje RASKOVCA in za razrešitev vprašanj samskega doma, radarjev, vojaških stanovanj, vojaških objektov v prodaji,... itn,
2. predlog ukrepov in postopkov, ki bi v čim krajšem času omogočili uspešno selitev vojaškega
. osebja in tehnike z območja Košac na območje Raskovca,
3. predlog pristopa k urejanju tako pridobljenih novih površin.
Županje poslancem SDS takoj odgovoril, da je predlagana problematika oziroma pobuda res zelo pomembna za občino Vrhnika, vendar pa v tako kratkem času občinska uprava ni uspela v celoti pripraviti gradiva. Brez gradiva pa točka ne bi imela pravega pomena. V dokaj razburljivi razpravi, so tudi drugi poslanci menili, da je treba pobudo dati na dnevni red, vendar z vsem ustreznim gradivom, saj jo bo le tako mogoče v celovitosti obravnavati. Tudi izid glasovanja na koncu je pokazal, da bodo pobudo SDS obravnavali na eni prihodnjih sej, ko bo tudi pripravljeno kompletno gradivo.
Glede na Zakon o športu, ki je bil sprejet leta 1998, so svetniki soglasno sprejeli, da so naslednji športni objekti: Športni park Vrhnika, športno igrišče Dragomer in športno igrišče Drenov Grič, občinskega pomena, kar pomeni, da bi bila lastnica občina. Seveda pa se ne sme pozabiti, da so nekateri objekti in zemljišča še vedno v denacionalizacijskih postopkih, ki še vedno niso končani.
Nato je predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Zmago Solina, svetni-
OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV VRHNIKA - BOROVNICA
Vabimo vse častnike in podčastnike občine Vrhnika in Borovnica, da se udeležijo predavanja o organiziranosti AMERIŠKE NACIONALNE GARDE, ki bo dne 19.05.1999 ob 19. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Predaval bo polkovnik Ameriške vojske. Vabimo pa tudi vse, kijih za tematika zanima. Po predavanju bo polkovnik odgovarjal na vaša vprašanja.
predsedstvo OZSČ Vrhnika - Borovnica
ke seznanil, da so na podlagi razpisa, kije bil objavljen v Našem časopisu, za Cankarjevo plaketo prejeli 5 prijav, za Petkovškova priznanja 3 prijave in za priznanja s področja vzgoje in izobraževanja le eno prijavo. Komisija se bo proti koncu meseca odločila o dobitnikih priznanj, ki naj bi jih podelili ob občinskem prazniku na svečani seji Občinskega sveta. Za protokol mora poskrbeti občinska uprava.
Svetniki so ravno z dvotretinjsko večino sprejeli, in to po hitrem postopku, 56. člen statuta Občine Vrhnika, in sicer I. odstavek, ki se glasi: "Občina ima najmanj enega podžupana". Tako so omogočili uveljavitev predloga župana Vrhnike, ki je predlagal, naj bi svetniki potrdili dva podžupana.
V nadaljevanju seje so svetniki soglasno sprejeli tudi predlog odloka o zaključnem računu proračuna Občine Vrhnika za lani. Tako so skupni prihodki znašali 1.269 mio SIT in skupni odhodki 1.242 mio SIT, kar pomeni, da so 26 mio SIT presežkov prenesli v prihodke proračuna za leto 1999.
Za to točko dnevnega reda pa so svetniki nekaj časa namenili tudi razpravi o proračunu za leto 1999, ki so ga kot osnutek obravnavali že na prejšnji, 2. seji sveta ter dan v 30-dnevno razpravo. V tem obdobju je prispelo kar precej pripomb in nekatere so bile tudi upoštevane pri pripravi predloga proračuna. Iz predloga proračuna je razvidno, da so prihodki načrtovani 1.766 mio SIT in odhodki 1.792 mio SIT, kar pomeni 26 mio SIT primanjkljaja, ki ga naj bi poravnali z najetjem blagovnega posojila. V razpravi so svetniki predvsem poudarjali, da so prihodki prikazani zelo optimistično, kar večkrat sili v vprašanje, kako bo mogoče izvajati proračun na dohodkovni strani. Vsi se moramo zavedati, daje večina sredstev za investicije namenjena nadaljevanju gradnje nove šole, saj bo morala občina poskrbeti za celotno investicijo, ker država svojih obljubljenih sredstev po vsej verjetnosti ne bo prispevala. Zato bodo trpele tudi druge investicije na različnih področjih. Na koncu so svetniki le sprejeli proračun občine Vrhnika za leto 1999. Ob tem pa so sprejeli še en sklep, da je treba pripraviti proračun za leto 2000, da bi zagotovili sredstva:
- za nakup opreme za novo šolo na Vrhniki,
- za izvedbo zunanje ureditve pri novi šoli na Vrhniki, in to v skup-
ni višini 200 mio SIT. V zaključku prvega dela seje, to je do prekinitve, so svetniki sprejeli še poročilo o dejavnosti na področju samoprispevka od 1.1.1998 do 28.2.1999 (o poročilu ter o gradnji nove šole smo poročali že v prejšnji številki "NČ") ter poročila političnih strank o volilni kampanji na lokalnih volitvah konec leta 1998 (finančno poročilo vam posredujemo posebej).
Nato je bila seja prekinjena in druge točke prestavljene v nadaljevanje seje v sredo, 7. aprila. Župan je vse svetnike tudi povabil, da bi si pred nadaljevanjem seje ogledali gradbišče nove šole ter se na mestu samem seznanili s postopki, težavami, z uspehi in s problemi gradnje nove šole. Po ogledu se bodo srečali na običajnem mestu seje občinskih svetov. Županov predlog so svetniki sprejeli brez pripomb.
Samo en podžupan
Pred sejo so si številni svetniki ogledali gradbišče in seveda novo šolo, ki je zgrajena do tretje faze. Sejo pa so po ogledu nadaljevali v mali dvorani Cankarjevega doma.
Brez večjih obravnav in pripomb so sprejeli Predlog odloka o turistični taksi, Predlog odloka o zavarovanju vodnega vira v Zapla-ni, Pravilnik o plačah, nadomestilih plač občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta (pravilnik objavljamo v celoti).
Nekaj več zapletov odnosno vročih razprav je bilo pri točki: Mladinski center Vrhnika-zaposlitev za nedoločen čas.
Mladinski center Vrhnika, imenovan ZAKON že tri mesece uspešno privablja mlade z Vrhnike in okolice, na različne prireditve. Prav te prireditve od koncertov, potopisnih predavanj, literarnih večerov do gledaliških predavanj, so privabile že okoli 4000 obiskovalcev. Predsednik centra Gregor Bule s svojimi najbližjimi sodelavci, pa so ugotovili, da bo potrebno poskrbeti za profesionalno zaposlitev, katero bi strokovno in aktivno opravljal prav on sam.
V tem konteksu je vsem svetnikom posredoval dve gradivi:
- 10 argumentov, zakaj MCV -Zakon potrebuje profesionalnega vodjo, plačanega iz občinskega proračuna in
- delovno mesto vodje mladinskega centra.
V obeh je obrazložil nujnost profesionalne zaposlitve, tudi zato, ker tako delujejo ostali mladinski centri v Sloveniji, ki imajo vsi enega zaposlenega delavca. S problematiko sta bila seznanjen tudi župan in oddelek za družbene dejavnosti občine Vrhnika. Skupno so pripravili predlog sklepa svetnikom in sicer, da se problem zaposlitve koordinatorja MCV realizira preko sistema javnih del. Tudi odbor za družbene dejavnosti je problematiko obravnaval in podal naslednje mnenje svetnikom: Članom občinskega sveta Občine Vrhnika se predlaga, da se zavrne vsaka zaposlitev v MCV - Zakon.
Na sami seji sveta je sodeloval tudi predlagatelj zaposlitve Gregor Bule, kije svetnikom še enkrat obrazložil nujnost redne zaposlitve. Razvila seje kar burna in zanimiva razprava. Večina svetnikov je bila mnenja, da zaposlitev ni potrebna, saj se bodo lahko javila še ostala tudi dokaj delavna in aktivna društva, ki bodo zahtevala profesionalno zaposlitev (skavti, razna športna društva...) Razprava se je razvijala tudi v smer splošne problematike mladih v občini. Tu pa so bili enotnega mnenja, da jo je potrebno vsestransko obravnavati v eni naslednjih sej svetnikov. Na koncu razprave pa svetniki niso podprli predloga za profesionalno zaposlitev v Mladinskem centru Vrhnika v Zakonu.
V nadaljevanju seje pa so bile izvedene volitve za dva podžupana občine Vrhnika. Župan je predlagal naslednja kandidata: Richarda Beuermanna (LDS) in Leona Gostiša (SLS). O obeh kandidatih je razpravljala tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter predlog podprla in svetnikom predlagala, da se oba kandidata imenujeta za podžupana. Volitve so pokazale, daje bil le kandidat LDS Richard Beuermann izvoljen za podžupana, prejel je le en glas več kot je potrebno. Drugemu kandidatu Leonu Gostiši (SLS) pa je zmanjkal en glas.
Tako da je bilo prav čudno, da nekateri svetniki tudi brez pripomb odnosno dodatnih predlogov, niso podprli županovega predloga v celoti.
Zupan se mora zdaj odločiti, ali bo v najkrajšem času predlagal starega kandidata, ali pa bo iz lastnih vrst poiskal novega.
S.S.
Nekaj več o porabi sredstev političnih strank v volilni kampanji
Kot vemo, so vrhniški svetniki na 3. seji sprejeli poročila političnih strank o volilni kampanj na lokalnih volitvah 1998. Glede na Zakon o volilni kampanji morajo organizatorji volilne kampanje za posamezne stranke poslati občinskemu svetu in računskemu sodišču
OBČINA VRHNIKA OBČINSKA UPRAVA
Tržaška c. 1, 1360 VRHNIKA Tel.: 755-121, Fax: 755-158
RAZPIS
za oddajo špotnih objektov, ki so občinskega pomena
Predmet oddaje so športniobjekti v športnem parku na Vrhniki, ki obsegajo:
- bazen;
- opremljene gostinske prostore - bife "Pod bazenom" s skladiščem;
- zunanje sanitarije z garderobo in umivalnico za goste in zaposlene;
- odbojkarsko igrišče na mivki ob bazenu ;
- zunanje površine, ki funkcionalno spadajo k navedenim objektom. Športne objekte oddajamo za določen čas od 1.6.do 30.9.1999. Najemnina za bazen se poravna ob sklenitvi pogodbe, za ostale površine pa se
plačuje mesečno v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v Občini Vrhnika.
Prednost pri izbiri bodo imeli vlagatelji, ki imajo registrirano gostinsko dejavnost v občini Vrhnika ter izkušnje z upravljanjem bazena.
Pisne ponudbe z dokazili o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti pošljite na naslov: Občina Vrhnika, Občinska uprava, Vrhnika, Tržaška cesta 1, s pripisom "za razpis - športni objekti", vključno do 10.5.1999.
Sklep o oddaji športnih objektov sprejme župan Občine Vrhnika. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po sprejemu sklepa o oddaji športnih objektov. Dodatne informacije dobite na tel. 754-484 (Športna zveza) ali 755-121, int. 235.
Občinska uprava
OBČINA VRHNIKA Oddelek za splošne zadeve Tržaška cesta 1, Vrhnika
objavlja RAZPIS
za oddajo poslovnega prostora
Predmet oddaje je opremljen poslovni prostor v središču Vrhnike. Poslovni prostor se nahaja v pritličju zgradbe "Črni orel", Cankarjev trg 4, Vrhnika, v skupni površini 28,52 m2, s souporabo sanitarijev. Poslovni prostor oddajamo za nedoločen čas, najemno razmerje se sklene od 01.06.1999 dalje.
Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno in je usklajena s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem v Občini Vrhnika. Poslovni prostor ni namenjen za opravljanje gostinske ali živilske dejavnosti. -
Pisne ponudbe z navedbo dejavnosti ter dokazili o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti pošljite na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Vrhnika, Tržaška cesta 1, s pripisom "za razpis", vključno do 20.5.1999.
Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po sprejemu sklepa o oddaji poslovnega prostora. Dodatne informacije dobite po tel. (061) 755-121, int. 210.
poročila o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilna kampanjo.
Vrhniški svetniki so že 15. 10. 1998 sprejeli sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje, ki določa kriterije za delno povrnitev stroškov. Ti pa so bili: organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za svetnike, katerih listam (strankam) so pripadali mandati za svetnika, imajo pravico do povrnitve stroškov v višini 25 tolarjev za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev.
Za župane v prvem krogu velja 20 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca ter za drugi krog 15 tolarjev za dobljeni glas na podlagi dobljenih glasov na ponovnem glasovanju. Povrnjene stroške so prejele vse stranke, ki so dobile mandate v občinskem svetu in vsi kandidati za župane, za katere je glasovalo najmanj 5 % od skupnega števila volilnih upravičencev.
Iz tabele pa se vidi naslednje:
Iz tega se vidi, da so vse stranke porabile manj sredstev, kot bi jih glede na obračunana sredstva po sklepu občinskega sveta iz 15.10.1998. Nakazano pa jim je bilo tudi samo toliko, kolikor so porabili sredstev za volilno kampanjo - kolikor so pod porabo prikazali.
S.S.
mit
Vabimo vas na celovečerni koncert
OKTETA RASKOVEC
v petek, 4.6.1999, ob 20.30 uri
v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki.
Politična stranka Porabljena sredstva Obračunana sredstva     Sredstva za nakazilo
SKD
LDS
SDS
ZLSD
SLS
605.400,00 287.785,80 349.233,00 553,396,83 330.000,00
po sklepu 640.815,00 578.970,00 578.970,00 602.805,00 578.970,00
605.400,00 287.785,80 349.233,00 553.396,83 330.000,00
MAJ 1999
VRHNIKA
NAŠ ČASOPIS 3
RECIMO BOBU BOB
Ne mine dan, da se v tisku ne bi pojavile besede o tem, kako Državni zbor (DZ) slabo dela. V Tedenskem ogledalu 1. marca je pisal novinar v prispevku "Unija izginja na obzorju", daje poslancem malo mar za to, daje "EU za Slovenijo vse bolj oddaljena pikica na obzorju". Vzrok za to naj bi bil v prepočasnem sprejemanju pravnega reda zveze. V nadaljevanju je zapisal tudi, koliko zakonodaje je že sprejete in koliko je še čaka. Kak mesec kasneje je bila v tisku informacija, ki kaže drugačno sliko, povedala je namreč, koliko zakonov je vlada že pripravila in poslala v parlament, koliko pa jih še ni. Teža "krivde" zanesljivo ni na parlamentu. Med drugim se je nekemu novinarju, ki redno spremlja delo v DZ, zareklo celo, da vlada sprejema zakone. Morda je to res, vsaj po tem, kako poteka sprejem zakonodaje; namreč, vlada pripravi predlog zakona, nato pa ga z amandmaji sama popravlja ali pa prek poslanskih skupin vladajoče koalicije. Pri tem pa redno s preglasovanjem vladajoče večine doseže to, kar sije zamislila. Predlogi drugih strank niso upoštevani, ne glede na njihovo vsebino. Torej je nekaj resnice na tem, da vlada sprejema zakone.
V črni kroniki vsak dan prebiramo o dogodkih, o nepravilnostih in grehih malih ljudi, ne pa o tistih, ki so za zneske, ki si jih navadni človek ne more niti predstavljati, okradli državo. Take informacije dobimo pozno zvečer na TV. Dobi jih tisti, ki ima veselje poslušati, kako se itak ni dalo ničesar ukreniti, da bi se preprečila kraja, ki je dosegla po ocenah celo desetino letnega proračuna države. Seveda so informacije v okolju, kjer so mediji samo formalno neodvisni, de facto pa ne, načrtovane, prefiltrirane, tako, da ne povedo skoraj nič ali, da vržejo slabo luč na določene osebe. Primerov za to ni potrebno naštevati.
Na 12. redni seji DZ smo obravnavali tud letni program dela DARS-a in odobrili kredite za načrtovane odseke avtocest za to leto. Obravnava programa je bila videti, kot da so na vrsti "Vprašanja in pobude poslancev": zakaj ni "moj odsek" avtoceste vključen, kdaj bo narejen, kaj vse je narobe itd. Ob poslušanju replik na pojasnila državnega sekretarja in predstavnike DARS-a seje človek nehote vprašal, ali je gradnja avtocest res najbolj pomembna zadeva naše države. Ali nimamo drugih, bolj perečih zadev, ki bi jih res nujno morali urediti-kot je reforma državne uprave, zaposlovanje in delovna mesta, družinska politika, urejeno zdravstvo idr.? Prebivalci naše regije smo "besni" na DARS in na njihovo nerazumevanje za 25.000 ljudi JZ dela Ljubljanskega barja. Nasprotujemo plačevanju cestnine, kot edini v obljubljanskih občinah (zadnje pojasnilo pomočnika direktorja g. Praha je, da bodo cestnine uvedli za vse obljubljanske občine, torej ukinitve ne bo), zaradi hrupa. Tako smo morali preteklo jesen izsiliti načrtovanje protihrupne ograje (ta bo po zagotovilih letos realizirana približno polovično), ki bo vsaj omilila življenje Vrhničanov ob njej. Oporekamo strokovnosti pri izdelavi dela avtoceste od Ljubljane do Vrhnike (tisti, ki se po njej vozijo vsak dan, pravijo, daje tako kot bi se vozili po tračnicah). Po zagotovilih naj bi ta del avtoceste letos prenovili. Obstaja torej vrsta razlogov, da nad DARS-om nismo navdušeni. Pa vendar - obstaja tudi druga plat. Program DARS-a se je prav zaradi zahtev lokalnih skupnosti, zaradi ovir pri odkupu zemljišč in drugega povečal, se za 3-krat podražil od načrtovanega; namesto načrtovanih 318 km je nastalo iz tega 540 km. Vse to pa ne opravičuje slabe izvedbe del na nekaterih odsekih.
Sedanje vladanje je v krizi. K temu so pripomogli tudi ustavni sodniki s svojimi nerazumljivimi odločitvami, ki pa jih je treba spoštovati. Nova volilna zakonodaja bo z večinskih sistemom prinesla polarizacijo sil. Tisti, ki bo vladal, bo imel še večjo moč kot sedaj. Od tam do diktature je kratka pot, ki jo trasirajo glasovi o tem, da bi bilo najbolje parlament kar ukiniti. Kako seje ples Urške s povodnim možem končal, vemo, ne vemo pa, kako se bo končal ta ples Republike Slovenije. Z zadnjimi dejanji sta SKD in SLS pokazali, da je mogoče izbrati novo pot, ne le za preživetje neke politične opcije, ampak tudi za drugačno življenje in delovanje slovenske države.
Dr. Helena Hren Vencelj
JAVNOST DELA
Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.
Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za kalem ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, kijih določa zakon.
39. člen ustave Republike Slovenije
Vsekakor je pravica do obveščenosti ena temeljnih človekovih pravic in je kot taka vključena tudi v slovensko ustavo. Še posebej je pomembno, da imajo državljani pravico do informacij o delu vseh treh vej oblasti, kot tudi o delovanju lokalne samouprave.
Z razvojem elektronskih medijev od radia preko televizije in v zadnjem obdobju interneta, kot najhitreje rastočega medija, so se možnosti informiranja neverjetno povečale. Sodobna informacijska tehnologija tako omogoča temeljito in hitro seznanjanje s skoraj nepojmljivo količino informacij. Slovenski parlament se zelo zaveda pomena zagotavljanja javnosti svojega delovanja, zato omogoča prisotnost predstavnikov medijev na vseh zasedanjih Državnega zbora. Novinarji in predstavniki civilne družbe so prisotni tudi na sejah delovnih teles, kar marsikje po Evropi ni ravno praksa.
Poleg novinarjev se posameznih zasedanj lahko udeležuje tako imenovana zainteresirana javnost, ki s Parlamentarnega balkona redno spremlja delo Državrfega zbora.
V zadnjem času se je pomembno posodobila parlamentarna domača stran na internetu oziroma medmrežju, kot se lahko lepo po slovensko zapiše.
Na naslovu http:// www.sigov.si/cgi-bin/spl/dz/si lahko vsi zainteresirani, ki imajo dostop na medmrežje, spremljajo Potek zakonodajnega postopka po posameznih fazah oziroma obravnavah, poleg tega pa so na voljo tudi vsi zakoni in drugi akti, ki so bili sprejeti od osamosvojitve 25.6.1991 dalje. Na voljo so tudi Podatki o sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles ter magnetogrami sej DZ. Pred nekaj meseci je bil izveden tudi poskus prenosa zasedanja Državnega zbora po
medmrežju. Poskusni prenos je bil uspešen, zato lahko v prihodnje pričakujemo redno prenašanje zasedanj po tem mediju.
Zgoraj zapisano je zelo pomembno, kajti v okviru 12.redne seje državnega zbora je bil obravnavan Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki sta ga vložila poslanca Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša in Ivo Hvalica.
Zelo kratek zakon s štirimi členi je sicer prestal prvo obravnavo, toda pri drugi obravnavi pa je vlada z amandmaji o črtanju vseh členov priporočila državnemu zboru, da zakona ne sprejme. Poslanca sta s tem zakonom želela uvesti nov tretji televizijski program, ki bi prenašal vsa zasedanja Državnega zbora ter pomembnejše seje delovnih teles.
Vlado so pri nasprotovanju temu zakonu vodili predvsem ekonomski interesi, kajti že sedanja dva programa nacionalne televizije imata kljub financiranju z naročnino in v precejšnji meri tudi s komercialnimi oglasi veliko izgubo. Tako bi tretji nacionalni program morali sfinancirati preko državnega proračuna. Velik problem bi predstavljalo tudi dejstvo, da imajo televizijski naročniki marsikje že sedaj težave s sprejemanjem obeh nacionalnih programov. Z vpeljavo tretjega programa pa bi se neenakopravnost med televizijskimi gledalci še povečala.
Priznati moram, da bi osebno lahko glasoval za omenjeni zakon, če bi ekonomsko stanje države preneslo dodatne obremenitve proračuna, toda v tem obdobju žal to ni mogoče.
Poleg ekonomskih razlogov, pa me je pri nasprotovanju zakonu vodilo dokaj konfuzno delovanje parlamenta. Veljavni poslovnik Državnega zbora namreč ne pozna omejitev poslanskih razprav, kar v praksi pomeni, dolgotrajne in velikokrat tudi brezplodne razprave poslancev, ki poslovniško slabost s pridom izrabljajo za zavlačevanje in obstrukcijo. Dodatne zaplete predstavlja tudi poslovniško določilo o osebnem pojasnilu oziroma tako imenovanih replikah, ki velikokrat sprožijo pravo serijo dodatnih replik, prijavljeni razpravljalci pa nemočno čakajo, da pridejo z razpravo na vrsto. Ob neki priložnosti sem sam čakal na
razpravo več dni. Večkrat pa smo bili priča tudi absurdni situaciji, ko so si opozicijski poslanci ob pomanjkanju replik s strani koalicije replicirali kar med seboj.
K sreči pa je uspešno prestal prvo branje predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Državnega zbora, ki skuša vsaj nekoliko popraviti sedanjo poslovniško ureditev. Predlog za drugo obravnavo popravlja najbolj kričeče slabosti. Predvideva namreč , da predsedujoči na zasedanju omogoči poslancem replike šele po zaključku razprave, hkrati pa ne dovoljuje več replik na replike.
Nekoliko se omejuje tudi jemanje odmorov za posvetovanje v poslanskih skupinah. Nova je tudi ureditev vprašanj poslancev, saj naj bi po novem na prva tri vprašanja poslancev opozicije odgovarjal predsednik vlade. Predlog sprememb tudi drugače ureja čas parlamentarnih počitnic med spomladanskim in jesenskim zasedanjem , ki bodo po novem v času med 15. julijem in 1. septembrom.
Pomembne spremembe se obetajo tudi v zvezi s potrditvijo mandata nadomestnemu poslancu. Državni zbor mu na predlog mandatno imunitetne komisije potrdi mandat, takoj ko prejme njen predlog. Drugače se ureja tudi odločanje o priznanju poslanske imunitete, pri čemer se pri odločanju o priznanju imunitete predvsem ugotavlja, ali je poslancu očitano kaznivo dejanje neposredno ali očitno povezano z opravljanjem poslanske funkcije.
Upam, da predlagane rešitve ne bodo v nadaljnih postopkih doživele prevelikih sprememb, saj sem prepričan, da bi uveljavitev vsaj teh sprememb poslovnika močno izboljšala kvaliteto odločanja in s tem prispevala k večji transparentnosti ter javnosti parlamentarnega dela.
Richard Beuermann
POSLANSKA KLOP ST. 48
Sodelovanje, povezovanje, (združitev)
Srečanje predstavnikov Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov je bil, sodeč po odmevih v javnosti, osrednji notranjepolitični dogodek v prvi polovici aprila. Njegovih posledic ni mogoče časovno in vsebinsko opredeliti, brez dvoma pa bo pomembno vplival na prihodnje razmerje političnih sil v državi.
Zamisli o tesnejšem sodelovanju obeh strank so že nekaj časa zorele v mislih številnih vplivnih politikov obeh strank, v torek pa je bil dosežen pomemben korak naprej. Srečanje, sprva je bilo načrtovano prvenstveno kot izmenjava mnenj obeh poslanskih skupin o aktualnih parlamentarnih temah, je postalo pomembno predvsem zaradi dveh okoliščin. Predstavniki SLS so imeli v svoji "prtljagi" sklep Izvršilnega odbora, ki daje pooblastilo predsedniku Marjanu Podobniku, da oblikuje skupino za nadaljne pogovore. Na drugi strani je predsednik SKD Lojze Peterle predstavil stališče, da njegova stranka vsebinskih pogovorov več ne pogojuje z izstopom SLS iz vladne koalicije. Prva ovira je tako premagana, nadaljnji pogovori pa bodo pokazali, katere okoliščine lahko bolj ali manj pospešijo ali obremenijo dinamiko in oblike sodelovanja.
Zaupanje bo potrebno graditi na
elementih, ki stranki povezujejo in jih je lahko prepoznati v njunih programskih izhodiščih. Zmerna desnosredinska opredelitev, oprta na tradicionalne slovenske vrednote, posluh za zagotavljanje nacionalnih ihteresov, zgledno sodelovanje občinskih odborov strank v številnih občinah in podobno volilno telo so temelji, na katerih je potrebno začeti. Na dlani je že prvi možni skupni projekt v postopku priprave novega volilnega zakona. Obe stranki namreč nedvoumno zagovarjata uvedbo večinskega sistema na osnovi referendumske volje ljudi in odločitve ustavnega sodišča.
V prihodnjih dneh naj bi obe stranki predstavili osnovne pogle-dena (skupno) prihodnost. Sporazumeti se bo potrebno b izhodiščih, časovnem, .okviru in ciljih. Zelo jasno bo moralo biti dogovorjeno, kako postopati v primerih, ko bo potrebno presegati razlike. Ena tistih, ki seji bo potrebno posvetiti, je nekoliko različen odnos do polpretekle zgodovine. Pomemben bo pravočasen dogovor o tem, kdaj in kako se bo izbralo vodstvo, ime in simboli nove, združene stranke, Če-bo do združitve seve-
m prišlo'.
Brez dvoma so mogoče še druge oblike medsebojnega sodelovanja. Sorodnost v usmeritvah naravnost
kliče k tesnejšemu programskemu sodelovanju, ki bi obema strankama v večji meri kot doslej omogočalo udejanjanje njunih zamisli. Ne bo težav pri poenotenju socialne in družinske politike, razvoju podeželja in ohranjanju poseljenosti celotnega slovenskega ozemlja. Nekoliko različni pogledi na področje razvoja infrastrukture, gospodarske politike, delovno-pravnih razmerij, pokojninske reforme in vključevanja v EU so bolj posledica dejstva, da je ena od strank v vladi in druga v opoziciji. Nadgradnja programskemu sodelovanju se kaže v možnosti koalicijske povezave za skupni nastop na volitvah. Usklajeno delovanje in dogovor o skupnih kandidatih bi strankama v mnogih volilnih okrajih zagotovila favoriziran položaj.
Toda ključno vprašanje še vedno ostaja, ali je v končni fazi procesa sodelovanja, zbliževanja in povezovanja mogoča združitev. Odgovor bi moral biti "da" in le od politične zrelosti sogovorcev je odvisno, ali bo združena desnosredinska opcija po prihodnjih držav-nozborskih volitvah močna in vplivna, ali pa bo razdeljena zaži-votarila v senci tistih;-ki'bodo to izkoristili in ji pobrali, kar ji sicer pripada.
Leon Gostiša
iz vrhniških krajevnih skupnosti
Drenov Grič - Lesno Brdo se vedno nekaj dogaja
COMING d.o.o. Družba za trgovino d. o. o. Tržaška c. 28, Vrhnika
Resnično se v Krajevni skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo nekaj dogaja, kar pomeni, da so ljudje pripravljeni vsak čas nekaj početi. Pohvalno je tu predvsem druženje ljudi vseh starosti v okviru krajevne skupnosti, šole, društev in organizacij.
IZDELAVA VELIKONOČNIH BUTARIC: v organizaciji folklorne skupine v okviru KuD-a smo izdelovali velikonočne butarice. Buta-rice so bile tiste "ta prave" po ljudskem izročilu, brez pobarvanih oblancev. Torej grajene so bile iz čistih naravnih materialov, katere so izdelovalci prinesli s seboj. Udeležilo se je neverjetno veliko ljudi, ki bi se radi naučili te stare obrti. Veseli smo bili sodelujočih z Vrhnike, Verda in Logatca. Pravijo, da bodo še prišle, saj je na Drenovem Griču zelo prijetno!
RAZSTAVA ROČNIH DEL KRAJANOV IN KRAJANK Dre novega Griča in Lesnega Brda. V tednu, ko smo izdelali butarice, smo v soboto pripravili folklorni nastop, kjer smo iz pozabe obudili v PESMI, BESEDI in PLESU stare ljudske poklice kot so: lovec, oglar, mlinar, Šuštar, žnidar... V programu sta sodelovali gostji iz Ligojne, gospa Francka HOSTA in ga. Slavka PODLIPEC, ki sta trli lan, predli. Gospa Francka je prisotnim več povedala o lanu in postopku do niti in platna. V ta namen je prinesla zelo staro platno, grobo in povedala, da so včasih na takih rjuhah spali. Po prireditvi smo OTVORILI RAZSTAVO, kjer so se izkazale domačinke in domačini ter šola z raznovrstnimi izdelki. Malo smo se bali, da izdelkov ne bo. Nazadnje pa bi skoraj zmanjkalo prostora. Nekateri vaščani za razstavo niso vedeli, pa bodo zato lahko sodelovali na prihodnji podobni razstavi morda še letos. Posebno-bom izpostavila dve vaščanki, ki sta prispevali največ raznovrstnih izdelkov: gospa Pepca PIŽMOVHT kvačka, plete, izdeluje igrače, košarice iz ličkanja, gobeline in še druge izdelke.
Gospa Stanka KOPRIVEC je druga z največ izdelki, med njimi so pajacki iz krpic-čudoviti, barvane rute, igrače, prtički, piščančki iz volne in drugo. Obiskovalci
Ob razstavi je Slavka Podlipec iz Ligone prikazala prejo volne
razstave so res uživali ob raznovrstnih izdelkih, med njimi je tudi šola predstavila neverjetno veliko število tehnik izdelave okraskov.
Med razstavljavci si je našel prostor tudi naš g. Brane KAVČIČ, saj je tudi on razstavil svoje izdelke - mesene VELIKONOČNE DOBROTE, ki so bile lepe na pogled in tudi lepo so dišale.
IZDELAVA VELIKONOČNIH PIRHOV-PISANIC: Po razstavi v naslednjem tednu v sredo smo organizirali izdelavo pirhov-prvič. Ker imamo v naši krajevni skupnosti tudi zelo spretne gospe, je delavnico vodila ga. Jana PO-LANC. Tudi obisk te delavnice je bil presenetljivo številen. Izdelali smo zelo veliko zelo lepih pirhov. Sama gospa Jana je prinesla na delavnico 120 izpihanih jajc, da bi delo tako steklo, nekateri pa smo jih izpihali doma po predhodnih obvestilih za delavnico. Sodelovali so oblikovalci, predvsem oblikovalke našega kraja in tudi iz drugih krajev so prišli. Večinoma so posrebrene ali pozlačene pirhe odnesli domov, nekaj pa smo jih prihranili za razstavo.
RAZSTAVA VELIKONOČNIH PIRHOV-PISANIC v dvorani Gasilskega doma v soboto ob žegnanju velikonočnih jedil. Gospe Jana Po-lanc, Stanka Koprive, Nika Poropat in moja malenkost smo pripravile to predstavitev na odru v povezavi s starimi kovinskimi lonci (črni),
starimi štori in slamo in cvetočimi vejami. Razstava je bila po oceni obiskovalcev čudovita. Da je bila res čudovita je k temu prispeval g. France JELOVŠEK, saj je prinesel tudi pirhe-umetniške, od gospoda Franca GROMA iz Stare Vrhnike. Njegovo delo je prava umetnost, ki zahteva ure in ure skrbnega in natančnega dela. Moram reči, da zanj večinoma nismo vedeli. Več pa bomo sedaj lahko o njem prebrali v čudoviti knjigi z naslovom MOJSTROVINE SLOVENIJE, ki je izšla pri založbi Rokus.
POMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA: Pred dnevom Zemlje navadno v naši Krajevni skupnosti čistimo okolje in to dokaj uspešno. Sodelujejo vsa društva, organizacije, krajevna skupnost, šola, organizator je Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine "Meček". Pri akciji pohvalno sodeluje tudi Komunalno podjetje Vrhnika z vsemi uslugami, ki so potrebne pri tako veliki akciji.
PRIREDITEV OB DNEVU ZEMLJE - 22. april *
V četrtek, prav na Dan Zemlje smo prvič pripravili prireditev GEA - Zemlja. V ta namen smo organizirali KVIZ ZNANJA iz EKOLOGIJE IN KEM1JE-BIO-LOGI.IE. Tekmovali so naši MLADI GEOLOGI (7. razred) proti RAZISKOVALCEM (8. razred). Oboji so bili letos že nagrajeni s poenim državnim priznanje. V kulturnem programu so sodelovali najmlajši pevci iz VRTCA DRA-GOMER in najmlajši plesalci FOLKLORNE SKUPINE VRTCA LOG. Za poživitev je dodatno nastopila domača folklorna skupina s SKEČEM O SMETNJAKU MOJMIRU.
"Kar naprej" pa vadijo člani MePZ Drenov grič - Lesno Brdo in člani obeh folklornih skupin za pripravo letnih koncertov v mesecu juniju.
Še en prispevek naj omenim! Krajevna skupnost je izvedla asfaltiranje ceste priti KUCLARJEVE-MU KAMNOLOMU. Tega smo veseli vsi krajani, posebej pa še naravovarstveniki, saj bo dostop do NARAVNEGA SPOMENIKA lažji.
Preglede dejavnosti pripravila: Tonka Permoser Žvab
STAROVRHNIŠKI KOTIČEK
Asfaltiranje krajevnih cest
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO VRHNIKA - BOROVNICA
Kljub številnim zapletom z lastniki zemljišč z deli pri asfaltiranju krajevnih cest končno nadaljujemo.
Pričakujemo, da bodo ceste od Slabeta do Moleta in od Jereba do Ogrina dokončane do konca aprila.
Žal v letos ne bo mogoče urediti Špiklovega klanca zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Na tem odseku je namreč samo en investitor, zato v prihodnje pričakujemo pomoč tudi tistih krajanov, ki se doslej še niso odločili za sofinanciranje krajevnih cest.
Prav tako ugotavljamo, da nekaj krajanov, ki so podpisali pogodbe o sofinanciranju, svojih obveznosti še ni poravnalo v celoti.
Prosimo jih, da svoje obveznosti čim prej poravnajo, saj ima Krajevna skupnost velike težave pri odplačevanju pogodbenih obveznosti.
Aktivnosti v športnem društvu
Športno društvo je letos organiziralo že dve večji prireditvi, in to občinsko prvenstvo v smučarskih tekih in tradicionalni gozdni smuk Kuren 99.
Prav tako smo TSK Comingu pomagali pri organizaciji tekme za pokal Žita v Logatcu. V teh dneh je v pripravi urnik za košarkarsko igrišče pri domu KS.
Urnik bo pripravljen do 1. maja,
ko se bodo začele tudi organizirane prireditve na igrišču. Prva akcija, ki jo bomo organizirali v maju, bo tradicionalno srečanje treh generacij v košarki 29. maja s pričetkom ob 16. uri.
Pričele so se tudi priprave na jubilejni, 25. pohod z Vrhnike na Triglav. Pohod pripravlja Planinsko društvo Vrhnika, in to v torek, 20. julija 1999. -
Vse zainteresirane prosimo, da svojo udeležbo čim prej potrdijo v klubskem prostoru ŠD ali po telefonu 041 403-607 (Petkovšek).
Čistilna akcija
V soboto, 17. aprila, smo tudi v naši KS organizirali čistilno akci-
jo, na katero smo vabili starše in šolsko mladino.
Pozivu so se odzvali predvsem šolarji, ki so se akcije udeležili v velikem številu. V dveh urah, kolikor je trajala čistilna akcija, smo ob cestah nabrali kar 11 vreč smeti in raznovrstnih odpadkov.
Po uspešni akciji smo se še nekoliko zadržali pri domu KS, kjer je krajevna skupnost pripravila sendviče in pijačo.
V nedeljo, 25.4.1999, ob 9. uri pa pripravljamo družinski pohod na planino, Kuren in nazaj na Staro Vrhniko.
Med potjo bomo očistili tudi ta del poti in se okoli 13. ure vrnili.
Franci Petkovšek
Delovanje gasilcev in krajanov Bevk z roko v roki
Na Občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Bevke so ocenili delo v letu 1998 in ugotovili, da tako gasilci kot krajani delujejo z roko v roki, enotno in delavno usklajujejo akcije, kar je resnično v dobro celotnega razvoja vasi Bevke.
Še posebno pa so ponosni, da so 25. oktobra 1998 (v mesecu požarne varnosti) odprli nov večnamenski dom. Od začetka del pa do preselitve v nove prostore je preteklo točno 7 mesecev in 18 dni. Največ dela so opravili sami člani PGD Bevke, pa poglejmo koliko:
47 članov več kot 10 delovnih ur, 15 članov več kot 50 delovnih ur, 3 člani več kot 100 delovnih ur, in 1 član več kot 500 delovnih ur. Veliko del so opravili tudi številni sponzorji, za kar se jim bev-ški gasilci in krajani lepo zahvaljujejo. Naj še navedemo, kje so dobili finančna sredstva:
- večino sredstev je bilo iz krajevnega samoprispevka,
- občina 1,8 mio SIT, -Gasilska zveza Vrhnika tudi 1,8
mio SIT,
- lastna, namensko vezana sredstva,
Ustanovljen Lions klub Notranjska - Vrhnika
V ponedeljek, 19.aprila ob 20. uri so na Vrhniki v hotelu Mantova ustanovili "LIONS KLUB NOTRANJSKA - VRHNIKA". Iniciativni odbor pod vodstvom g. Ronka Gostiše in dveh podpredsednikov, g. Bojana Novaka in g. Marka Smoleta, je na ustanovnem sestanku predstavil smernice delovanja Lions kluba Notranjska in začel z formalnim postopkom registracije kluba v LCI (Lions Clubs International).
V Sloveniji trenutno deluje prek 30 klubov z več kot 800 člani, ki predstavljajo slovenski DISTRIKT 129. LCI združuje 44 000 klubov in je največja organizacija za pomoč na svetu, katere osnovni cilj je pomagati slepim in slabovidnim ter ostalim, ki so pomoči potrebni, pri nabavi potrebnih medicinskih aparatov za opremo bolnišnic, pomoč vzgojnim zavodom s posebnimi in prilagojenimi programi ter pomoč posameznikom za njihove posebne potrebe, invalidom ter slepim ter slabovidnim.
Na ustanovnem zboru so prisotni sprejeli statut delovanja LIONS Kluba Notranjska - Vrhnika ter izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Ronko Gostiša, za prvega podpredsednika Marko Smole (Logatec) in za drugega podpredsednika Bojan Novak. Novo ustanovljeni klub je pozdravil tudi guverner distrikta 129 (vseh slovenskih LIONI-STOV) prof. dr. Stojan Plesničar. Na koncu ustanovnega zbora pa so se člani kluba še dogovorili, da bodo klubski prostori (CORNER - KOT) v hotelu Mantova.
S.S.
- novoletni prispevki krajanov in sponzorjev,
- najemnina od starega gasilskega doma.
Zelo veliko pa so naredili tudi pri vzgoji najmlajših gasilcev, ki so pravi podmladek društva. Na državnem gasilskem tekmovanju so osvojili 14. mesto med 44 ekipami.
Tudi operativno so uspešno delovali pri številnih intervencijah, pri požarih v stanovanjski hiši, v naravnem okolju, na cesti ter na vajah GZ Vrhnika. V letu 1998 so kot novost izpeljali vključitev v mednarodno izmenjavo podatkov prek sistema internet. Že sedaj pa razmišljajo in se pripravljajo na 90-letnico delovanja, ki bo leta 2002.
S.S.
Spoštovani naši člani, veterani vojne za Slovenijo in občani, dovolite mi, da v imenu našega predsedstva najprej vsem zaželimo miru in osebnega zadovoljstva v letošnjem letu in v naslednjem tisočletju. Po daljšem času se oglašamo v Našem časopisu z namenom, da vam predstavimo naše reorganizirano združenje in javnost seznanimo, da del slovenske zgodovine, za katero smo predvsem zaslužni ali krivi prav mi, veterani, živi in se hrani med nami, in to dovoljeno in podprto s strani naše demokratične države.
Veterani vojne za Slovenijo smo svoje združenje, namenjeno aktivnemu delovanju v naši družbi, reorganizirali leta 1998 s ciljem, da delovanje približamo našim članom in njihovemu okolju. Zato so se v skladu z Zakonom o društvih organizirala Območna združenja kot samostojna društva in nato na nivoju Slovenije ustanovila Zvezo vetere-nov vojne za Slovenijo. Samo preoblikovanje Združenja v Zvezo še vedno poteka, ker se večina Območnih združenj še ni registrirala
Drugo srečanje veteranov MSNZ 90 Vrhnika
Na lanskem Območnem zboru članstva OO ZVVS Vrhnika - Borovnica, je bila tudi formalno ustanovljena Sekcija MSNZ 90 Vrhnika. Za predsednika Sekcije je bil izvoljen namestnik načelnika MSNZ 90 Vrhnika Janez Čerin. Srečanje veteranov MSNZ 90 Vrhnika je potekalo v dveh delih. 15.5.1998 na dan Slovenske vojske smo se "MSNZ-jevci" zbrali na Pokojišču, kjer smo daljnega leta 1991 imeli nekaj, za poznejši razvoj dogodkov pomembnih sestankov in usklajevanj aktivnosti. Drugi del srečanja pa je potekal na domačiji g. Jožeta Suštaršiča, tudi pripadnika MSNZ 90 Vrhnika. Srečanje je bilo 2.7.1998, to je na dan, ko so pred sedmimi leti letala JA raketirala Vrhniko. Ob tej priložnosti je predsednik Sekcije podelil vsem pripadnikom MSNZ 90 Vrhnika spominska darila. Da pa smo srečanje v celoti lahko izpeljali, se ob tej priložnosti najtopleje zahvaljujem sponzorjem, ki so pripomogli k organiziranju drugega srečanja veteranov MSNZ 90 Vrhnika, in sicer podjetju Elles Borovnica in g. Franju Modrijanu, Gostilni Marinčič in g. Janiju Marin-čiču, podjetju MT-inženiring in g. Marcelu Turku. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi zakoncema Zdenki in Jožetu Šuštaršiču za intendantsko oskrbo drugega srečanja veteranov MSNZ 90 Vrhnika.
Janez Čerin
kot samostojno društvo. Sklep o preoblikovanju v Zvezo je sprejel Glavni odbor združenja veterenov vojne za Slovenijo maja 1998 inje s postopnostjo zagotovljeno, da pri preoblikovanju ne more in ne sme biti prizadet noben član veteran ali obstoječa organizacijska enota ZVVS. Ob tem res prihaja tudi do neučakanosti in do pretiranega vztrajanja pri lastnih mnenjih, ki v javnosti morda zazvenijo senzacionalno ali pa tako, kot to želi avtor informacije nalašč predstaviti. Veterani bomo zanesljivo uveljavili pravico, da si lastno organizacijo uredimo sami, seveda v skladu z zakoni, in pri tem ne bomo izločili nikogar, ki to pravico nosi in mu pripada od trenutka včlanitve v ZVVS.
Tako menimo mi v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica (OZVVS), ki smo bili pobudniki same reorganizacije.
Na podlagi sklepa našega Zbora veteranov območja v maju 1998 smo OZVVS Vrhnika - Borovnica formalno ustanovili na Ustavnem zboru veteranov dne 3.6.1998 na domu našega spoštovanega praporščaka Jožeta Šušteršiča, Storžev grič 4, Vrhnika. Nato smo se po uradnem postopku dne 14.8.1998 registrirali pri Upravni enoti Vrhnika pod zaporedno številko 109 in z matično številko društva 1051865. Z dnem 9.9.1998 smo pri Agenciji RS za plačilni promet, Podružnica Ljubljana, odprli žiro račun št. 50110-678-000-0709772. Na Ustanovnem zboru sprejeta Pravila OZVVS Vrhnika - Borovnica so stalno na ogled v naših prostorih, ki smo jih po zaslugi Občine Vrhnika in KS Vrhnika pridobili lani na Tržaški cesti 13 na Vrhniki. V teh prostorih ima naše predsedstvo tudi uradne ure vsak delovni četrtek od 17. do 19.ure. Pošto začasno iz praktičnih razlogov sprejemamo na naslov Jože Molk, Cesta na polje 10, 1360 Vrhnika.
Naš najvišji organ je Zbor veteranov, kjer sicer glasujejo le člani OZVVS, so pa vedno dobrodošli vsi veterani vojne za Slovenijo. Redni letni zbor, na katerem organi poročajo o delu in sprejemamo program dela za naprej, imamo v maju na dan odprtih vrat v vojašnici Ivana Cankarja. V juniju, na predvečer dneva državnosti, priredimo svečani zbor veteranov pri "lipi državnosti" na Vrhniki. Z zborom veteranov 25. oktobra na Stari Vrhniki počastimo spomin na dejanski konec vojne za naše območje, koje zadnja in najelitnejša enota JA v Sloveniji zapustila prav vojašnico na Stari Vrhniki. Želimo si in pričakujemo, da bi 25. oktober postal spominski dan Vrhniške občine. Čas
neposrednih spopadov konec junija in v začetku julija namenjamo posameznim srečanjem vojnih kolektivov na njihovo pobudo.
Na ustanovnem zboru izvoljeni organi imajo naslednje člane v sedanjem mandatu:
predsedstvo: predsednik Jože Molk, podpredsednik Tone Jesenko, sekretarka Stanka Drenik, blagajnik Drago Mrgole, praporščak Jože Šušteršič, namestnik praporščaka Branko Mihevc, člani Janez Čerin - vodja Sekcije MSNZ, Alojz Suhadolc, Žele Acalinovič, Slavko Korče, Tomo Pejič, Tomo Bratič, Slavko Blažič, Franjo Cretnik;
nadzorni odbor: predsednik Igor Miklavčič, člana Peter Kavčič in Adolf Molek;
častno razsodišče: predsednik Elo Rijavec, člana Tone Kenig in Karel Nikolavčič.
In kaj nam omogočajo prostori, ki jih sicer še opremljamo?
1. Delo po sekcijah pri zbiranju zgodovinskega gradiva osamosvojitvene vojne in ustrezno hranjenje le-tega. Na tem področju prosim vse veterane in občane za sodelovanje. Eno sekcijo že imamo in dela na obdobju MSNZ. Vsaka sekcija si lahko rezervira svoj redni tedenski termin dela v prostorih.
2. Redni stik s članstvom in z javnostjo glede medsebojnega informiranja, pomoči in sodelovanja v raznih aktivnostih; omogočajo lažje včlanjevanje, nasvete in pomoč pri uveljavljanju statusa veterana itn...
3. Vsi aktivni udeleženci Teritorialne obrambe in Civilne obrambe med vojno lahko v času uradnih ur prevzamejo spominski znak Logatec - Vrhnika 1991, če ga še niso prejeli. (Policija jih je namreč za svoje pripadnike prevzela takoj po formiranju spomin, znaka.)
4. Kadar bo veteran v kakršni koli stiski, bo morda v teh prostorih med ljudmi, ki so si med vojno zaupali, našel izhod, pomoč ali tolažbo.
Torej, spoštovani člani in veterani, priložnosti je več kot dovolj, da se občuti vašo prisotnost, tako kot se je med vojno občutil vsak vaš prispevek za osamosvojitev. Kdor koli bi takrat razmišljal, češ, saj jih bo dovolj brez mene, bi zmanjšal možnost, da Slovenci dosežemo svoj namen in ubranimo mlado samostojno državo Slovenijo. Je danes in bo v prihodnosti častno biti veteran vojne za lastno državo, kakršen status nam daje domovina Slovencev. Vendar je vsako rožo treba zalivati, da se ne posuši; vabim vas k sodelovanju v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in v članstvo OZVVS Vrhnika - Borovnica.
Jože Molk, predsednik
Guverner distrikta 129 prof. dr. Stojan Plesničar izroča predsedniku LIONS KLUBA Notranjska - Vrhnika Ronku Gostiši namizno zastavico - simbol slovenski lionistov.
Delovanje območnega združenja borcev Vrhnika
Območna organizacija Združenja borcev in udeležencev NOB Vrhnika je imela v sredo 31. marca svojo letno skupščino. Pred tem so krajevne organizacije izvolile 44 delegatov za skupščino območne organizacije. Večina se je skupščine udeležila, bilo je tudi nekaj gostov.
Pisno poročilo o delu Območnega združenja od zadnje volilne skupščine leta 1994 so dobili delegati in gostje z vabilom.
Člani in drugi občani se redno udeležujejo tradicionalnih slovesnosti in spominskih svečanosti; vsako leto gremo v Dražgoše, v spomin na taboriščnike v Podljubelj. Veliko nas je bilo na proslavi 50 letnice osvoboditve v Ljubljani, na podobni prireditvi ki smo jo organizirali na Vrhniki, potem na centralni v Novem Mestu, v Novi Gorici in lansko leto v Prilozju v Beli Krajini. Obiskali smo taborišče Dachau in Mauthausen. Izmenično vsako leto obiskujemo taborišči Rab in Go-nars. Ob obisku Gonarsa se redno srečujemo s predstavniki pobratene občine in ANPI-ja - njihove borčevske organizacije.
Vsako leto organiziramo v počastitev 27. aprila - dneva upora proti okupatorju tovariško srečanje. V spomin na ta dan je organizirana tudi temu prazniku primerna razstava v Cankarjevem domu. 6. maja na spominski dan osvoboditve Vrhnike je vsako leto polaganje venca na grobnico na Drči in zvečer koncert v Cankarjevem domu. Prav tako se vsako leto s komemoracijo 1. novembra ob grobnici na Drči spomnimo žrtev bojev za svobodno Slovenijo, posebno pa padlih in umrlih v
boju za svobodo v NOB.
Posebna skrb organizacije je vzdrževanje spominskih obeležij in grobnice na Drči. Pri tem je ob posebnem prizadevanju župana Vrhnike, občina namenila precejšna sredstva. Prav tako občina Borovnica za obnovo spomenikov na Bregu, na Dolu, v Belem Potoku in na Brezovici.
Zadnje dve leti smo se s posebno prireditvijo v Cankarjevem domu spomnili obletnice rojstva partizanskega pisatelja Karla Grabeljška -Gabra. Pred novim leto naša delegacija obišče in obdaruje člane Združenja borcev v Domu upokojencev na Vrhniki. Letno organiziramo tri do štiri izlete po krajih znanih iz NOB in tudi bogatih s kulturno dediščino.
Predstavniki organizacije so pomagali članstvu pri vlaganju zahtevkov za priznanje statusa vojnega veterana in žrtve vojnega nasilja. Tako je bilo na izpostavi na Vrhniki vloženih 284 vlog za status vojnega veterana. Pozitivno je rešenih 253, 26 je še nerešenih, a 8 jih je med tem umrlo. Za žrtve vojnega nasilja je vloženo 390 vlog. Od tega jih je 240 pozitivno rešeno, 42 jih je še v postopku in 28 je rešenih negativno. Vojnih invalidov je na našem območju 61.
Na skupščini smo predstavili program dela za letošnje leto. Osrednja republiška spominska prireditev bo pod naslovom "Severno-vzhodna Slovenija v boju za svobodo", ki bo zajela boje na Štajerskem, Koroškem in Prek-murju. Vsebinsko bo povezovala dogodke iz leta 1918-19, tj. Maistrovih borcev, obdobje NOB 1941 -45 in leto 1991, tj. boje veteranov 91 in "Sever". Prireditev bo na državni praznik "dan državnosti" 25. junija na hipodromu poleg jezera v Velenju. Letos bo v Slo-
veniji in zamejstvu preko 250 raznih proslav, srečanj borcev, komemoracij in podobnih prireditev.
Na našem območju bomo največ pozornosti posvetili, kot doslej, praznovanju 27. aprila - dnevu upora proti okupatorju s posebno razstavo v Cankarjevem domu "Likovna umetnost 1941 - 45" in srečanju 27. aprila pri Domu ribičev na Tojnicah. Na 6. maj -spominski dan osvoboditve Vrhnike pa bo koncert samospevov v Cankarjevem domu. Oktobra bo spominski dan na Karla Grabeljška. Organizirani bodo izleti po Zasavju, po Gorenjski, po Koroški in obisk Gonarsa.
V programu dela je posebno podčrtano sodelovanje z našo vojsko, veterani 91, veterani "Sever", z društvom izgnancev in društvom vojaških invalidov. Tudi skrb za spomenike, spominska obeležje in grobišča je posebno omenjena.
Območna organizacija ima sedaj 334 članov; od tega je 24 pridruženih, odnosno zagovornikov vrednot NOB. Celotna organizacija borcev in udeležencev NOB v Sloveniji šteje 55.500 članov; od tega je 6.500 zagovornikov vrednot NOB. Organizirani so v 63 območnih organizacijah. Povprečna starost članstva pa je 76 let.
Skupščino je posebno pozdravil predstavnik glavnega odbora Marjan Lenarčič. V svojem nagovoru je poudaril nekaj osnovnih dejavnosti glavnega odbora; med drugim sodelovanje na pripravi zakona o kulturni dediščini, zakona o vojnih grobiščih, predloge za dopolnitev zakona o vojnih veteranih in posebno o vojni odškodnini. O vseh teh predlogih, kakor tudi še o mnogih drugih vprašanjih je delegacija, ali pa samo predsednik GO ZZB NOB obveščala predsednika republike, pred-
sednika vlade in sodelovala s posameznimi ministrstvi. V zadnjem času je Glavni odbor najbolj aktiven pri opozarjanju odgovornih republiških organov pri zahtevanju vojne odškodnine. Zmotno je namreč mnenje, da je to obveznost v primeru bivše Jugoslavije Nemčija že izpolnila. Dejansko je po sporazumu Tito-Brandt iz leta 1974 bil dan ugoden kredit, ki gaje Slovenija že odplačala, odnosno ga delno še odplačuje.
Opisal je sodelovanje borčevske organizacije s Svetovno veteransko organizacijo in podobnimi organizacijami v sosednih državah. Pojasnil je tudi akcije nekaterih območnih organizacij za obtožbe italijanskih vojnih zločinov v Ljubljanski pokrajini v letih 1914>43.
Po razpravah o delovanju organizacije je skupščina izvolila 19 članski odbor območne organizacije, v katerem so predstavniki vseh krajevnih organizacij. Nato še nadzorni odbor in častno razsodišče. Posebno je skupščina izvolila predsedstvo organizacije in za predsednika dosedanjega predsednika Franca Pasetto.
Pod posebno točko dnevnega reda je predstavnik Glavnega odbora Lenarčič svečano podelil srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije Valentini Fefer. Glavni odbor je o podelitvi srebrne plakete Feferjevi odločal na svoji seji decembra, izhajajoč iz ocene njene aktivnosti za organizacijo obiskov posameznih slovesnosti, za organizacijo borčevskih izletov in za njeno sodelovanje pri organizaciji razstav in koncertov v Cankarjevem domu. P.F.
VRHNIKA
NAŠ ČASOPIS 5
DAN ODPRTIH VRAT VOJAŠNICE IVANA CANKARJA
Leto je naokoli
Leto je naokoli in ponovno se približujejo že kar znameniti vrhniški, t. i. Cankarjevi dnevi. Praznični občinski dnevi občine Vrhnika so po svoje višek celoletnih kulturno-dru-žabnih prireditev in naznanjajo prihajajočo brezskrbnost poletnih mesecev. Meščani Vrhnike, med katere se štejemo tudi vrhniški vojaki, bomo v omenjenih majskih dneh neposredno ali posredno sodelovali na različnih prireditvah v spomin na največjega slovenskega pripovednika in najpomembnejšega Vrhničana Ivana Cankarja, kije 9. maja 1876 v skromni, a znameniti hiši Na Klancu zagledal luč sveta. Velikan slovenske pisane besede je v svojih delih pustil neizbrisno sled na rojstni kraj in prebivalce ter z nepozabnimi literarnimi mojstrovinami ponesel sloves tudi v daljni svet. Tudi letos bomo v počastitev Cankarjevih dni v našem drugem domu, to je v vojašnici Ivana Cankarja, 8. maja pripravili dan odprtih vrat. Namen ostaja še naprej enak kot v zadnjih letih, to je, da okoliškim prebivalcem predstavimo vojaško usposabljanje vseh enot v vojašnici, bojno opremo, bivalne in učne objekte ter jim omogočimo vožnjo z bojnimi vozili. Za obogatitev dneva smo z zunanjimi gosti pripravili nekaj sočasnih prireditev: tekmovanje v plastičnem maketarstvu "TANKETA '99" (v sodelovanju z Združenjem graditeljev plastičnih maket), športna tekmovanja z lokalnimi občinskimi organizacijami, redni letni zbor Zveze vojnih veteranov Slovenije Vrhnika-Borovnica ter druženje z vrhunskim lokostrelcem Samom Medvedom (ob odkrivanju skrivnosti umetnosti tehnike streljanja). Osrednji zanimivosti bosta promenadni koncert orkestra Slovenske vojske in predstavitev sekcije Oldtimer vrhniške Zveze šoferjev in avtomehanikov. Upamo, da bo vsak obiskovalec našel kaj zanimivega ter da (p)ostaja dan odprtih vrat ena od lepih možnosti sobotnega družinskega izleta naših someščanov. Že drugo leto bomo obiskovalcem omogočili, da nam bodo v anonimnem vprašalniku zaupali njnenje o prireditvi. Vseh predlogov in pripomb bomo zelo veseli, ker nam bodo pomagali pri Pripravah podobnih prireditev.
Vrhniška sekcija Oldtimer
Že nekaj desetletij se v Evropi in po svetu ljudje, povezani v različne klube, ljubiteljsko ukvarjajo z ohranjanjem starodobnih vozil. V Sloveniji se je ta vrsta organizirane ljubiteljske dejavnosti začela v začetku osemdesetih let. Pri nas deluje okoli enajst klubov ljubiteljev starih vozil. Nekateri člani so tudi iz mlajših generacij in pomagajo očetom ali drugim sorodnikom. Ljubiteljska dejavnost terja veliko odrekanja. Če hočeš kupiti nadomestne dele, se moraš mnogokrat napotiti v tujino na različne avtomobilske sejme starih vozil. Menijo, da je v zasebni lasti slovenskih državljanov več kot 500 starih vozil. Klubska tekmovanja starodavnih vozil po Sloveniji se začenjajo maja in trajajo do septembra. V tem času se skoraj vsak teden kaj dogaja. Med najpomembnejše Prireditve sodijo reji ij i, kijih organizirajo klubi starih vozil in delujejo v mnogih slovenskih krajih. Med
Predstavnik sekcije Oldtimer Angelo Penko
vsemi izstopa vseslovenski tridnevni rejli Slovenia Classic Marathon, ki je po navadi zadnji vikend v juniju. Pot je dolga 350 km in pelje mimo znamenitih gradov od Primorske, Štajerske do Gorenjske. Tudi na Vrhniki je majhna, a zelo aktivna skupina ljubiteljev starih vozil, ki se je letos organizirala v sekcijo Oldtimer pri Zvezi šoferjev in avtomehanikov. Gonilno kolo delovanja te sekcije je Angelo Penko. Vrhniki kot tudi celotni Sloveniji so se prvič predstavili že lani, ob 100-letnici avtomobilizma v Sloveniji, ko so organizirali prvo vseslovensko srečanje ljubiteljev starih vozil. Na ta dan se je baron Anton Codelli, lastnik prvega avtomobila na Slovenskem in enega prvih v vsej jugovzhodni Evropi, pripeljal v Ljubljano. V počastitev letošnjih občinskih dni načrtujemo 8. maja podobno tekmovanje kot lani s startom ob 10. uri izpred gasilskega doma na Vrhniki in s ciljem v Tehniškem muzeju Bistra predvidoma ob 15. uri. Vozila bodo krenila posamično na vsaki dve minuti po cestah in mimo naslednjih krajev: vrhniški gasilski dom-Idrijska cesta-tovarna Iskra-Tržaška cesta-Gostilna Mlinar-vojašnica Ivana Cankarja-Robova cesta-vrhniška Obrtna cona-Velika Ligojna-Mala Ligojna-Ljub-Ijanska cesta-Log-Bevke-Blatna Bre-zovica-Sinja Gorica-Ljubljanska ce-sta-Tehniški muzej Bistra. Med daljše postanke, ki bodo na poti, sodi tudi vojašnica Ivana Cankarja. Udeleženci bodo vozili po veljavnih cestnoprometnih predpisih. Varovanje bo urejalo dvajset uniformiranih članov Zveze šoferjev in avtomehanikov Vrhnika. Vsi sodelujoči bodo vozili več kot 60 km/h. Pot, dolga okoli 40 km, je večinoma ravninska, zato organizatorji ne pričakujejo večjih težav; edini manjši napor bo klanec pred vojašnico. Predstavniki sekcije Oldtimer so nam zagotovili, da se bodo med obiskom vojašnice čim bolj potrudili in skušali čim bolj izčrpno odgovoriti na vsako vprašanje obiskovalcev. Zalo nc kaže zamuditi priložnosti in na enem kraju srečati ter v eni uri spoznati 120 jeklenih lepotcev. Predstavnika sekcije Oldtimer Angela Penka smo v teh dneh obiskali na njegovem domu in povedal nam je nekaj zanimivosti: "Do ideje o srečanju ljubiteljev starih vozil je
SPOŠTOVANI!
Vljudno vas vabimo na
DAN ODPRTIH VRAT VOJAŠNICE IVANA CANKARJA NA VRHNIKI
ki bo v soboto, 8. maja 1999, od 9. do 17. ure.
Na t. i. Cankarjevih dnevih na Vrhniki si boste lahko ogledali predstavitev bojnih enot (11. bataljon za zveze, 16. bataljon za nadzor zračnega prometa, 1. raketni divizion zračne obrambe in 54. oklepnomehanizirani bataljon) ter se popeljali z bojnim vozilom oklepne enote na vadišču ob Stari Vrhniki. Hkrati bo potekalo tekmovanje v plastičnem maketarstvu TANKETA '99, katere pokrovitelj je v sodelovanju z Združenjem graditeljev plastičnih maket naša oklepna enota. Člani sekcije OLDTIMER bodo predstavili svoje jeklene lepotce med 10.30 in 12.00.
Promenadni koncert Orkestra Slovenske vojske bo na tankovski ploščadi od 11. do 12. ure.
Ob 12. uri bo prijateljsko nogometno srečanje med ekipama 54. OKMB in NK Vrhnika ter ob 13. uri košarkarska tekma med 11. BZV in KK Logatec.
Z vrhunskim lokostrelcem Samom Medvedom boste spoznali umetnost tehnike streljanja.
Vstop bo prost, za parkiranje bo poskrbljeno.
Že vnaprej se veselimo vašega obiska.
Podpolkovnik Robert Puš, poveljnik Vojašnice Ivana Cankarja Vrhnika
prišlo v začetku lanskega leta med pogovorom s predstavniki Tehniškega muzeja Bistra, s katerimi že več let dobro sodelujemo. Zamisel je takoj padla na plodna tla in smo jo že lani prvič uresničili. Letošnjega maja načrtujemo drugo srečanje ljubiteljev starodavnih vozil z namenom, da bi to druženje postalo tradicionalno. Menim, da so Občinski dnevi najprimernejši čas za prireditev. Prva vabila smo ljubiteljem starih vozil po vsej Sloveniji poslali že v začetku aprila. Po naših prvih ocenah predvidevamo udeležbo več kot sto vozil, starejših od petindvajset let, pač glede na lansko tekmovanje, ko se je pripeljalo kar osemdeset vozil. Med povabljenci bodo tudi izbrana vozila iz muzeja Bistra. Zadovoljni smo, da sodelujemo s pripadniki Vojašnice Ivana Cankarja. Menim, da takega sodelovanja med vojaki in ljubitelji starodavnih vozil ni še nikjer v Sloveniji. Želim, da bi takšno vsestransko sodelovanje med civilno družbo in Slovensko vojsko zaživelo tudi v drugih slovenskih okoljih."
Orkester Slovenske vojske
Orkester Slovenske vojske je bil ustanovljen pred dobrimi štirimi leti na pobudo takratnega ministra za obrambo Jelka Kacina. V tem kratkem času je dozorel v kakovosten in priznan vojaški orkester doma in v tujini. 0 tem pričajo mnogi uspešni nastopi, ki jih je bilo skupaj že več ko dvesto petdeset. Največji nastopi so bili ob obletnicah orkestra; prvi takšen je bil za izbrane goste v prostorih 510. OVTP v Šentvidu. Pozneje so koncerte prirejali v Slovenski filharmoniji in drugih kulturnih centrih ter v tujini. Ne smemo prezreti uspešnih koncertov njihovega Big Banda, orkestra ob častniških novoletnih plesih, slovenskega plesa na Dunaju v hotelu Schonbrunn ter protokolarnih nastopov v sodelovanju z gardnim bataljonom. Za uspešno delovanje je orkester leta 1997 dobil bronasto medaljo Slovenske vojske. Orkester SV igra v več zasedbah, veliki orkestrski in manjši protokolarni, ki je primerna za obiske ministrov in načelnikov tujih držav, v zabavni Big Band, v kateri glasbeniki nastopajo tudi kot pevci, v zasedbi Show programa izvajajo glasbene točke in določene like, komorne skupine pa so sestavljene iz enega trobilnega kvinteta ali kvarteta flavt, pihalnega kvinteta ... Lotili so se tudi snemanja glasbenih del za RTV Ljubljana. Kot rezultat njihovega dela je leta 1998 izšla prva kaseta s posnetki božično-novoletnega koncerta v Laškem. Na njej so različne skladbe, od klasičnih do zabavnih. V kratkem se bodo na podlagi nekajletnega dela lotili priprave zgoščenke, na kateri bodo posnetki z različnih koncertov v živo. Najverjetneje se bo imenovala kar Orkester Slovenska vojska in naj bi izšla po 15. maju. Besedo prepuščamo poveljniku te naše izbrane enote, podpolkovniku Ljubu Vošnjaku: "V prvem obdobju ustanavljanja orkestra smo se spopadali z organizacijskimi in s kadrovskimi problemi, to je z zbiranjem glasbenikov po vsej Sloveniji. Zadali smo si nalogo, da bomo imeli visoko izobražen orkester, s pretežno visoko glasbeno izobrazbo. Pri tem delu nam je bil v veliko pomoč Jože Privšek. Kot zunanji član je bil na vseh naših avdicijah, na katerih smo v začetku sprejeli pet glasbenikov. Z njegovo pomočjo smo ustanovili Trobilni kvintet orkestra SV, ki je v začetku sodeloval na internih proslavah v okviru MORS in SV. Nato smo počasi sprejemali nove glasbenike. Predvidevamo, da bomo v prvi fazi zaposlovanja zaposlili tako imenovani funkcionalni minimum, to je 32 glasbenikov, ki bodo brez sodelovanja zunanjih članov lahko nastopali na vseh prireditvah, tako za potrebe SV kot države Republike Slovenije ter civilne ustanove. Maksimalno število je od 42 do 45 glasbenikov, kar zadošča dopolnitvi manjših zasedb takih orkestrov. Nastop v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je odlična promocija za naš orkester kakor tudi za celotno Slovensko vojsko, ker le-te javnosti ne prikazuje zgolj kot klasično vojaško dejavnost. Tokrat bomo'v vrhniški vojašnici skušali izvesti čim bolj kakovosten samostojen koncert za vse udeležence prireditve. Program bo sestavljen iz živahnejših skladb domačih in tujih avtorjev. Zahtevnejše skladbe pa bodo pokazale virtuoznost našega
orkestra." „ ...
Samuel Lajevec
SPOROČILO
ZA JAVNOST
Štab CZ RS poziva državne organe, občine, gospodarske družbe in druge organizacije ter posameznike, naj po svojih močeh prispevajo humanitarno pomoč za begunce s Kosova.
Človekoljubno pomoč beguncem na Kosovu, v Republiki Makedoniji, Republiki Albaniji in Črni gori bodo na območju Slovenije zbirale humanitarne organizacije, predvsem Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas. Zato se vsi, ki želite prispevati kakršno koli pomoč, obrnite na sedež Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, Ljubljana, številka telefona 061 12-61-200 oziroma na Območna združenja Rdečega križa oziroma na druge ustrezne človekoljubne organizacije. Pri Rdečem križu Slovenije je odprt žiro račun za pomoč beguncem s Kosova številka računa: 50101-678-51579, šifra 6003, pripis - za begunce s Kosova.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstva za obrambo, bo neposredno organizirala zbiranje in pošiljanje državne pomoči. Zbiranje, priprava in organizirano pošiljanje pomoči na ogrožena območja bo potekalo v Logističnem centru v Rojah pri Ljubljani.
Državni organi, občine ter gospodarske družbe in druge organizacije lahko svojo pomoč beguncem s Kosova dostavite neposredno v omenjeni Logistični center. O tem poprej obvestite Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje po faksu, številka 061 171-17-93 ali po telefonu, številka 061 171-18-18, 171-18-33 in 171-16-65, vsak dan od 8. do 15. ure, razen v nedeljo.
Za začasno nastanitev in oskrbo beguncev so trenutno najpotrebnejša sredstva za začasno nastanitev, živila, oblačila in obutev, higienske potrebščine, zdravila in druga tehnična oprema.
Humanitarne organizacije, Štab Civilne zaščite Republike Slovenije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ministrstva za obrambo, bodo javnost sproti obveščali o zbrani in odposlani humanitarni pomoči. Štab se že vnaprej zahvaljuje vsem, ki bodo sodelovali v tej pomembni človekoljubni akciji.
Štab Civilne zaščite R Slovenije
Veterinarska postaja Vrhnika je v tednu od 12.4. do 17.4.1999 za območje občin Vrhnika in Borovnica izvedla obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1999. Po informacijah je bilo za obe občini cepljeno okoli 1200 naših štirinožnih ljubljencev. Za nekatere zamudnike je bilo cepljenje zadnji dan v soboto, 17. aprila pred Veterinarsko postajo na Vrhniki.
VVZ ENOTA HRIB
Vaja reševanja otrok pred požarom
Občinski štab Civilne zaščite je skupaj z gasilci in vrtcem. Enote Hrib (Vrhnika) v petek, 16. aprila, izvedel akcijo evakuacije otrok iz namišljenega gorečega vrtca. Vaja je del načrtovanega programa vrhniške CZ z namenom, da bi predšolske in šolske otroke seznanili z nevarnostjo požara, prikazali delo gasilcev in bi jih nekako navadili, če bi res nastala taka naravna nesreča. Vajo so opazovali tudi nekateri starši otrok ter člani Občinskega štaba CZ z županom na čelu. Ko je bil dan znak za nevarnost namišljenega požara, so vzgojiteljice uspele iz dima in ognjenih zubljev rešiti svoje varovance. Vendar je bilo nekaj tudi poškodovanih. V tem času so vpoklicali oziroma obvestili tudi gasilce in prav kmalu so prispela 3 gasilska društva na kraj požara (PGD Stara Vrhnika in Verd ter gasilci IUV). Pričeli so gasiti požar, reševalci so se napotili v notranjost vrtca in rešili ranjenega otroka. V prvo nadstropje so morali priti skozi okno. Z nekoliko nerodnosti pri sestavljanju lestve jim je to tudi uspelo, tako da so hitro pritrdili platnen "tobogan", po katerem so se otroci z veseljem spustili na varna tla. Naj zapišem, da so otroci vzeli vajo zelo resno, saj so nekateri, ki so ostali v "gorečem" vrtcu, celo malo zajokali. Ob koncu je bila narejena analiza vaje, ki pa naj ostane za gasilce, vzgojiteljice in občinski štab CZ. V očeh otrok je vaja uspela, starši pa so prav gotovo razmišljali: Bolje več vaj, kot pa resnična katastrofa. En vrtec je že pogorel in še sreča, da ni bilo otrok v njem. S.S.
Benz, t. 1897
ZŠAM Vrhnika Sekcija "OLDTIMER" Tržaška 11,1360 Vrhnika
Vabljeni na 2. srečanje starodobnih vozil na Vrhniki 8. maja 1999
program:
8.00 -10.00 ogled vozil -parkirišče pred gasilskim domom
10.00 sum vozil-voinja po stari cesti mimo doma upokojencev; 10 JO     prihod v vojašnico Ivan Cankar Raskovec;
ogled vojaške tehnike, kratek kulturni program 12.00     odhod in vožnja po Triaški in Robovi cesti
v Veliko Ligojno 1230      Velika Ligojna-Gasilski dom; kratek postanek 13.00     voinja od Velike Ligojne proti Logu in skozi Bevke 13.30     Blatna Brezovica-postanek v športnem parku 14.30     vožnja preko Sinje Gorice in Vrhnike do Bistre 15.00     zaključek v Tehniškem Muzeju Bistra;
podelitev priznanj in družabno srečanje
Časi voženj so le orientacijski!
it-X&~iL.----------
DOBRODELNI KONCERT RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE
Mladi Rdečega križa Slovenije bodo organizirali dobrodelni koncert, ki bo 8. maja 1999, v ljubljanskih Križankah.
Na koncertu, ki bo trajal od 20. do 22.30, bodo nastopile najpopularnejše skupine v slovenskem glasbenem prostoru, kot so Babilon, Kingston, Victorv, Ritem planet, Anja Rupel, Vili Resnik, 2 Alive, Tomaž Domicelj, Sendi, Povver dancers in drugi.
Izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen za letovanje socialno ogroženih otrok v Mladinskem zdravilišču RKS Debeli Rtič.
Cena vstopnice je 1.000,00 SIT in jo lahko kupite na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak dan od 8. do 14. ure, v sredo pa od 8. do 12. ure in popoldne od 13. do 17. ure.
OO RK VRHNIKA
ZAHVALA
Območno združenje Rdečega križa Vrhnika se zahvaljuje gospodu Antonu Isteniču za podarjena jajčka, ki so jih učenci OŠ IC, ki obiskujejo krožek Rdečega križa, pobarvali in pirhe pred veliko nočjo razdelili oskrbovancem Doma upokojencev na Vrhniki.
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
POMLADNI UTRINKI IZ DOMA UPOKOJENCEV
Igralni kotički v vrtcu Vrhnika
Nastop Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Borovnica
Ustvarjalna delavnica Roža za mamo z otroki vrtca Rožni griček Obisk otrok župnijskega vrtca ob materinskem dnevu
Praznovali smo rojstne dneve, s programom so nam prišli voščit tudi vrhniški šolarji.
Tudi letošnja stojnica, ki nam jo prijazno posodi Turistično društvo Blagajana, stanovalke pa jo okrasijo s simboli velikonočnega izročila, je imela veliko obiskovalcev.
Mladi člani Rdečega križa OŠ Ivana Cankarja so nas obiskali oh naši stojnici in nas obdarili s pirhi. Skupaj z vrhniškimi upokojenkami smo izdelovalipirhe.
PGD VRHNIKA
Praktične vaje v Republiškem učnem centru za zaščito in reševanje na Igu
V soboto, 6.3.1999, seje 12 članov prve desetine našega društva udeležilo praktičnih izpopol-njevalnih oziroma obnovitvenih vaj v Republiškem učnem centru za zaščito in reševanje na Igu.
V centru smo se zbrali desetina PGD Vrhnika, skupina GZ Logatec in tečajniki za gasilske častnike iz Mariborske gasilske zveze.
Razdeljeni v 5 skupin smo delali vaje po naslednjih postajah:
- vaja s tridelno gasilsko lestvijo
- vaja "tirfor" (ročni vzvodni mehanizem za vlečenje z jekleno vrvico) za vlečenje težkih bremen
- mokra vaja z motorno črpalko in gašenje objekta (hiše) v strnjeni ulici
- vaja v požarni hiši (zadimljeni z resnično gosto filmsko meglo), in sicer z napadoma prek balkona in po stopnišču z dihalnimi aparati
- vaja samoreševanja z vrvjo in "osmičko" s 3. nadstropja gasilskega stolpa
- vaja reševanje z višine s pomočjo naprave "tir-glis" (torni valj, ki s trenjem v eni smeri zmanjša silo zadrževanja pri spuščanju z višine)
-vaja vzpona na stolp z lahkimi aluminijastimi kljukastimi lestvami - primerne tudi za naše okolje
- vaja požara v stolpu z gašenjem prek suhega hidranta in napada prek tridelne lestve
- vaja gašenja gorečih derivatov v bazenu iz bližine z vodnim razpršenim curkom in prikaz uporabe penil (srednja in težka pena)
- izolirni dihalni aparati
Vsi člani smo opravili vse individualne vaje tako, da smo pridobili kar nekaj novih znanj in obnovili stara. Posebno pomembno pa je, da
bomo znali ta znanja uporabiti, ko bo potrebno, v našem okolju.
Spoznali smo, da bi v primeru požara v višjih zgradbah znali pomagati in reševati na več načinov, vendar smo pri tem omejeni na sredstva, ki jih imamo na voljo.
Nujno bi bilo treba dodatno opremiti naše društvo z opremo, uporabljeno pri prej navedenih vajah, tako da bi v primeru, ko zaradi ovir (parkirani avtomobili) ne bi mogli uporabiti opreme, ki jo sicer imamo (prikolična in tridelna lestev), lahko uporabili nadomestno prav tako ustrezno opremo.
Vemo, da sredstev za vse želje ni na voljo, vendar bi vseeno radi opozorili, da hočemo in znamo pomagati ljudem v nesreči. Vendar pa se lahko zgodi, da zaradi pomanjkanja in dotrajanosti tehnike ne bomo mogli storiti, kar bi lahko in kar se od nas pričakuje.
Pohvalili bi sodelovanje z občinskim štabom Civilne zaščite, ki nam je po lanskih poplavah nabavil sesalnik za mokro sesanje, ki je uporaben za intervencije v poplavljenih stanovanjih za nizko vodo, ko druge črpalke ne potegnejo več.-
Še vedno pa čakamo na že večkrat obljubljeno elektronsko sireno, ki bi jo bilo mogoče tudi akumulatorsko napajati, da bi lahko alarmirali tudi v primeru izpada električnega toka.
V svoje vrste vabimo vse, ki lahko operativno pa tudi organizacijsko pripomorejo k uspešnejšemu delu!
Kličemo z gasilskim pozdravom NA POMOČ, da boste v primeru potrebe tudi vi lahko tako zavpili in dobili ustrezen odziv.
Gasilci PGD Vrhnika
V enoti Barjanček smo imeli v sredo, 11.3.1999, predstavitev igralnih kotičkov. Kot vam je znano, se enota nahaja v enem izmed objektov vojašnice. Ker novega vrtca še nekaj časa ne bo, smo pričeli razmišljati, kako izboljšati kakovost življenja otrok v vrtcu.
Ideja o spreminjanju igralnice se nam je porodila že na začetku šolskega leta in dogovorili smo se za projekt na temo Kako izboljšati kakovost prostora v enoti Barjanček. K delu smo pritegnili višjo svetovalko, profesorico socialne pedagogike, gospo Viktorijo Zmago Glogovec, arhitektko Gordano Lesko in Davida Ševerka ter predstavnico organizacije LIK ATLAS gospo Vero Urbančič.
Projekt je potekal v štirih igralnicah od oktobra do marca.
Najprej smo projekt časovno opredelili glede na naloge, ki bodo potekale v tem času. Vzgojiteljice so skupaj z otroki pregledale, kakšno igralnico imajo, kaj jim ne ugaja, ali bi radi igralnico spremenili. Pogovarjali so se, kakšno igralnico si želijo, kakšne kotičke bi radi imeli. Ko so uskladili svoje želje -bilo jih je zelo veliko, so naredili načrt nove igralnice. Čeprav sprva nismo razmišljali o nadstropnih kotičkih, seje izkazalo, da si otroci želijo prav take. Zaradi visokih stropov smo izkoristili to možnost, tako pa smo tudi pridobili dodaten prostor za igro.
Februarja so pripeljali naše kotičke in jih montirali. Bili so čudoviti. Delo pa še ni bilo končano; treba je bilo opremiti kotičke in dokončno urediti igralnico. Otroci so skupaj z vzgojiteljicami, pomočnicami vzgojiteljic in hišnikom prestavili obstoječe pohištvo, ga prebarvali ali pa nalepili tapete.
V naše delo so se skupaj z otroki vključevali tudi starši s svojimi idejami, predvsem pa z delom. Tako so nam sešili blazinice, zavese, izdelali sedežno garnituro, mizico in nam zagotovili, da nam bodo še pomagali.
Igralnice so bile končane in pripravljeni smo bili, da jih predstavimo širšemu krogu. Odzivi obiskovalcev so bili pozitivni in nadvse spodbudni.
Ugotovili smo, da projekt še ni končan. Spremljati bo treba, kakšne možnosti dela nam kotički dopuščajo, kako jih lahko spreminjamo in dopolnjujemo in ne nazadnje, kako bi podobne kotičke postavili tudi v druge igralnice.
Pri tem nam lahko pomagate tudi vi, saj sredstva za nove kotičke zbiramo na žiro računu:
VRTEC VRHNIKA - ŠOLSKI SKLAD ŽR 50110-603-54107, sklic na številko 00-999-1.
Pa še nekaj je zelo pomembno. Vse kotičke lahko razstavimo in prenesemo v druge prostore. Vabljeni ste, da nas obiščete in si ogledate kotičke in življenje v vrtcu Barjanček.
Erika Slatnar
Dragi prijatelji!
Bliža se maj, ko se Vam bomo dekleta Ženskega pevskega zbora Concinite z Vrhnike spet predstavile na celovečernem koncertu.
Vas zanima kaj smo Vam tokrat pripravile?
Zaenkrat Vam izdamo le ta del skrivnosti, da Vas v soboto, 29. maja ob 20. uri povabimo v cerkev Sv. Pavla na Vrhniki, kjer se Vam bomo predstavile v svetlejših barvah ubranih zvokov. Pridružite se nam in pustite se presenetiti!
ŽPZ Concinite Vrhnika
d.o.o. Z DOBRIM IMENOM
Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 - Ljubljana
Slikarski kotiček
Tehnični kotiček, kjer se je moč igrati na računalnik.
Gospodinjski kotiček
Knjižno-glasbeni kotiček
ZAHVALA!
Sanje so postale resničnost. Dolgo in težko pričakovani elektromagnetni voziček je postal konec marca 1999 moj zvesti spremljevalce. Omogoča mi premike brez tuje pomoči, ogromno prispeva k moji neodvisnosti. Omogoča mi polnovredno življenje.
Na tem mestu bi se Vam rad iskreno zahvalil za vaše razumevanje in izdatno finančno pomoč, brez katere bi moja dolgoletna želja verjetno ostala neizpolnjena.
Še enkrat se zahvaljujem tistim, ki so mi pomagali; to so bili: Avtohiša Seliškar, Vrhnika Pekarna Vrhnika Pekarna Anton Baškovč, Vrhnika Gostinstvo Dolinar, Vrhnika DVIG d.o.o., Sinja Gorica, LIKO Vrhnika Komunalno podjetje Vrhnika Avtocenter Vrhnika OREL d.o.o., Vrhnika Termotom d.o.o., Borovnica Tcrmoflor d.o.o., Borovnica Štirn d.o.o., Vrhnika
Rdeči križ Vrhnika
Corning Vrhnika
ter vsi drugi dobrotniki.
Na koncu bi Vam rad zaželel še veliko delovnih uspehov in dobrih poslovnih rezultatov.
S spoštovanjem!
Boštjan Srebotnjak
Županova beseda
Tako kot vsak, doživljam tudi sam veliko lepega - in tudi hudega
A pomembnejše od tega je to, da si prizadevam vse, kar življenje prinese, sprejemati za dobro. Ne sodim, saj nisem izvoljen za obsojanje, temveč za spodbujanje k sodelovanju! Življenje pa samo razkriva namene posameznih ljudi in ti se nam sami predstavljajo tudi v tem časopisu. Čas pa beži in pušča za seboj na vseh področjih, tako med ljudmi kot tudi v naravi, temu primerne sledi...
Ali bo skupnost napredovala ali nazadovala
• je torej največ odvisno od nas samih. Povabim vas k zavedanju lastne odgovornosti za dobro v svoji sredini. Naj torej postaneta skrb za okolje in varčevanje z dobrinami vsakdanja dolžnost. Tudi z malo denarja se da veliko narediti znotraj in izven občine! A izgleda, da se še vse preveč ljudi ne zaveda, da se bo tako županu kot njim mandat iztekel in se bomo morda lahko na koncu pohvalili le z medsebojnim spotikanjem...
Obogaten z mnogimi novimi spoznanji vas še toliko bolj razumem
Tako kot si vsak človek prizadeva, da bi mu bilo čim bolje, si to želi tudi vsaka družina in naj bi si tudi želele širše skupnosti. Seveda niso izjema niti države in meddržavne povezave. In prav tovrstna primerjava dokazuje, da je uspeh edino tam, kjer se vse razume in jemlje življenjsko - po zdravi pameti in v korist vseh. To so potrdili tudi
Ameriška veleposlanica in ameriški profesorji
Z njimi smo se srečali na večdnevnem posvetu. Predstavili so nam ameriško samoupravo. Gostje so se še posebej čudili naši spo-litiziranosti na vseh področjih, ki nikomur ne obeta nič dobrega.
Iskreno pa se veselim vsake pomiritve med sosedi!
Marsikdaj je dovolj že samo priložnost srečanja vseh vpletenih, prizadetih strank, ki daje možnost, da se ob pričah s strani krajevne skupnosti in Občine Brezovica hitreje razreši težave in tako zaključi vsem škodljive postopke pred sodišči. Izražam zahvalo vsem, ki to razumete in pri tem sodelujete ter tako pomagate sebi in bližnjim.
Lepe pesmi za čestitke
Obveščam vse, da so od letošnjega velikega ponedeljka na vseh radijskih postajah na razpolago pesmi Bobrov, ki so primerne za čestitke ob vseh priložnostih: gasilska pesem (pesem številka 8), domoljubne pesmi (številke 2, 7 in 17), občinska svečana pesem (številka 12), himna podružnice (številka 14), pesem o barju (številka 6), pesmi za preizku-šane (številka 4, 9 in 11), pesmi staršem (številki 15 in 19), pesem varuhom miru (številka 1), pesmi podjetnikom, kmetom in obrtnikom (številki 3 in 5), o ljubezni pa pojejo tudi pesmi številka 13, 16 in 20 ter še mnoge druge.
Poslovanje občine
Država je do novega leta z zakonom določala minimalno višino denarne podpore posameznemu porabniku občinskega proračuna (na primer za zaščito in reševanje, šport, kulturo, komunalo, varstvo, zdravstvo). Ker pa država nima dovolj denarja in ne more zadostiti tem merilom, jih je z novim Zakonom o financiranju občin nadomestila s primerno porabo. To pa pomeni, da občina samostojno odloča o porabi denarja, ki ga seveda država nima in ga občini ne more dati. Tudi zato naša občina še nima proračuna in naj bi zato poslovala po dvanajstinah iz lanskega proračuna, vendar pa to seveda ne pomeni, da vsak porabnik prejme mesečno dvanajstino lanskega leta, saj so vsi letošnji izdatki za lansko leto že obremenili letošnji proračun. Dodatno breme pa je tudi neplačevanje s strani države za šolski prizidek in zdravstvo, kjer je glavni vzrok krize občine, saj država še vedno dolguje po pogodbi zagotovljenih 96 milijonov.
Vse porabnike proračuna zato prosim za razumevanje in vabim, da zmanjšane prilive s strani občine poskušajo nadomestiti z iskanjem novih virov financiranja, saj bo morala občina tudi v prihodnje urejati vsaj najnujnejše obveznosti, kar tudi ni poceni.
Denarne krize ni mogoče spregledati. Je pa lahko to priložnost za čimprejšnjo dejansko osamosvojitev vsake skupnosti.
V prepričanju, da nas lahko tudi težji časi povezujejo, vse lepo pozdravljam.
Drago Stanovnik
OBČINSKA UPRAVA
Povzetki sej občinskega sveta Brezovica
Potrjeni člani delovnih teles v občini Brezovica
Izredna seja občinskega sveta je potekala v četrtek, 4. marca 1999, v prostorih Krajevne skupnosti Poclpeč - Pre-serje. Na tej seji je bila samo ena točka dnevnega reda, in sicer Imenovanje delovnih teles. Volitve so potekale tajno. Dve listi kandidatov sta bili zavrnjeni, tako da se je izvedlo javno glasovanje o posameznih kandidatih. Odbore sestavljajo naslednji člani:
1. FINANČNO-PREMOŽENJSKI OD-' BOR: Majda Božič, Marko Čuden, Stane Kirn, Peter Kraljic in Branko Steblovnik.
2. ODBOR ZA VZGOJO, IZOBRAŽEVANJE, OTROŠKO VARSTVO, RAZISKOVALNO DEJAVNOST, KULTURO IN ŠPORT: Marija Bezek, Marjeta Novak, Marko Goršič, Peter Kraljic, Janez Pleško, Igor Petrovčič in Branko Steblovnik.
i. ODBOR ZA SOCIALNO IN ZDRAVSTVENO VARSTVO: Martin Golja, Slavica Slana in Branko Steblovnik.
4. ODBOR ZA SPLOŠNO, PREVENTIVNO, OSEBNO IN POŽARNO VARSTVO IN ZAŠČITO: Igor Petrovčič, Janez Pleško, Slavica Slana.
5. ODBOR ZA KOMUNALO, PROMET IN ZVEZE: Marko Burger, Marko Čuden, Jože Novak, Marjeta Novak, Igor Pristavec, Janez Rogelj in Slavica Slana.
6. ODBOR ZA UREJANJE PROSTORA, VARSTVO OKOLJA IN URBANIZEM: Marko Burger, Marko Čuden, Martin Golja, Igor Pristavec in Srečko Vrčon.
7. ODBOR ZA GOSPODARSTVO, TURIZEM IN GOSTINSTVO TER KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO: Stane Kirn, Peter Kraljic, Jože Novak, Marjeta Novak in Janez Pleško.
8. NADZORNI ODBOR OBČINE BREZOVICA: Marko Kocijan (KS Pod-peč - Preserje), Pavle Maček (KS Vnanje Gorice), Metod Ropret (KS Brezovica), Marjan Šivic (KS Rakitna) in Vilko Žavbi (KS Notranje Gorice).
9. NADZORNI SVET JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA: Majda Božič, Marko Goršič, Slavica Slana.
10. ČASOPISNI SVET OBČINE BREZOVICA: Marko Goršič, Stane Kirn, Peter Kraljic.
Občinski svet je zadolžil župana, da sklice prve seje potrjenih odborov, in sicer od ponedeljka, 15. marca 1999, dalje.
Dne 4. marca 1999 je bila opravljena tudi korespondenčna seja. Župan je obrazložil nujnost sklica korespondenčne seje glede sklepa za Holding mesta Ljubljane, d.o.o., družba za upravljanje in gospodarjenje z javnimi podjetji, in pooblastila svetnika Janeza Roglja, da zastopa interese Občine Brezovica. Občinski svet seje s pooblastilom strinjal.
Sprejet statut občine Brezovica
Izredna seja občinskega sveta je potekala v četrtek, II. marca 1999, v prostorih Krajevne skupnosti Notranje Gorice - Plešivica. Sklicana je bila z eno točko dnevnega reda: Obravnava predloga statuta Občine Brezovica.
Županje uvodoma poudaril, da naj bi tudi za Občino Brezovica veljali zakoni in priporočila državnih vladnih služb. Po svojih močeh in znanju si bo prizadeval za spoštovanje le-teh, seveda pa ima moč odločanja svet. Svetnicam in svetnikom je pravočasno posredoval jasna stališča Vladne službe za lokalno samoupravo. Prav tako pa tudi predsednikom krajevnih skupnosti.
Župan je še povedal, da si bo ne glede na izid glasovanja v zvezi s statutom tako kot do sedaj tudi v prihodnje prizadeval za čimbolj pošteno porazdelitev dela in sredstev med vse ljudi in kraje v občini. Prizadeval si bo tudi za spoštovanje vladnih priporočil in zakonov. Ne želi pa si, da bi si med seboj nagajali in se ovirali, saj to koristi edino državi in ostalim občinam. Povabil je vse prisotne, da si med seboj pomagamo in naredimo kar največ dobrega za ljudi ne glede na obliko ožjih delov občine.
Predsednik Pravno-statutarnega odbora Marko Goršič je podal potrebne obrazložitve na predlog statuta. Pri sestavi oziroma usklajevanju je bil uporabljen
vzorec Službe za lokalno samoupravo. Prav tako so bili pri delu odbora potrebni konzultacije in napotki te službe. Glavno vodilo je bil Zakon o lokalni samoupravi. Odbor je pripravil dve različici (I in II). Osebno se zavzema za različico I, po kateri je krajevna skupnost pravna oseba oziroma oseba javnega prava, saj predvideva, da bodo krajani-občani začutili večjo pripadnost in potrebo po sodelovanju v krajevnih skupnostih.
Razprave ni bilo, zato je župan predlagal glasovanje o sprejemu Statuta Občine Brezovica, kateri je bil z večino glasov sprejet (proti I glas, ostali za). Statut Občine Brezovica se objavi v Uradnem listu in tudi v Našem časopisu.
Sprejeta poslovnik občinskega sveta in pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev
Četrta redna seja občinskega sveta je potekala v četrtek, 25. marca 1999, v gasilskem domu Vnanje Gorice. Njen dnevni red je bil kar obsežen. Po potrditvi prejšnjih zapisnikov je občinski svet usklajeval predlagani dnevni red. Fi-nančno-premoženjski odbor je predlagal umik dveh točk dnevnega reda, in sicer Predlog rebalansa za leto 1998 in Predlog zaključnega računa za leto 1998, zaradi razlogov, ki jih je v pismeni obliki podal odbor, obrazložila pa predsednica Majda Božič. Župan je predlagal dodatno točko dnevnega reda: Podaljšanje začasnega financiranja.
Marko Goršič je predlagal, da se točka dnevnega reda Ponovna obravnava -potrditev Statuta Občine Brezovica umakne z dnevnega reda, in sicer zaradi razloga, daje občinski svet že odločal in sklepal o statutu in ga tudi sprejel z večino glasov, zato svetniki zavračajo ponovno odločanje o statutu in zahtevajo njegovo čimprejšnjo objavo v Uradnem listu. Župan je obrazložil, zakaj je to točko ponovno uvrstil na dnevni red, in sicer na podlagi dveh dopisov Vladne službe za
lokalno samoupravo, iz katerih je razvidno njihovo mnenje, da je sprejeti sklep v nasprotju z zakonodajo. Župan je poudaril, da sta bolj kot status krajevnih skupnosti pomembna odnos in sodelovanje med predstavniki krajevnih skupnosti in predstavniki občine. Prav tako pa tudi župan nima niti možnosti odločanja inje s predlogom za ponovno glasovanje le zaščitil svojo odgovornost.
Ljudje so izvolili svetnice, svetnike in župana,,da bi ti delovali v skupno korist in ne zato, da bi se med seboj zapletali. Tudi po statutu in Zakonu o lokalni samoupravi so odbori sveta delovna in ne le nadzorna telesa! Ne glede na razumevanje tega si bo župan tudi v prihodnje prizadeval čim bolje voditi občino. Uspeh pa je seveda odvisen tudi od prispevka vsakega svetnika, delavca občinske uprave in zunanjih sodelavcev, i
Marko Goršič je predlagal dodatno točko dnevnega reda, in sicer Neupoštevanje zahteve za sklic izredne seje občin- M skega sveta.
Tako je bil sprejet spremenjen in dopolnjen dnevni red:
- Podaljšanje začasnega financiranja za leto 1999.
- Predlog Poslovnika o delu občinskega sveta.
- Predlog Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.
- Imenovanje člana, predstavnika uporabnikov storitev, v Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja.
- Poročilo Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
- Neupoštevanje zahteve za sklic izredne seje občinskega sveta.
- Pobude in vprašanja. Sprememba sklepa o začasnem financiranju v letu 1999
Občinski svet je potrdil sklep o podaljšanju začasnega financiranja v letu 1999, kateri se objavi v Uradnem listu.
Predlog Poslovnika o delu občinskega sveta
Marko Goršič, predsednik Pravno-statutarnega odbora, je obrazložil pred-
log poslovnika. Povedal je, da seje odbor držal smernic, katere je dobil od Vladne službe za lokalno samoupravo. Občinski svet je sprejel Poslovnik občinskega sveta občine Brezovica soglasno. Objavi se v Uradnem listu in tudi v Našem časopisu.
Predlog Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov
Predlog pravilnika je pripravil Pravno-statutarni odbor, ki je predlog tudi obrazložil. Občinski svet je pravilnik sprejel v taki obliki, kot ga je odbor predlagal.
Imenovanje člana, predstavnika uporabnikov storitev, v Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala dodatnega člana, predstavnika uporabnikov storitev, v Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja, in sicer Janeza Petriča (stanujočega v Notranjih Goricah, V Hrastovec 5). Občinski svet gaje soglasno potrdil.
Poročilo Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Poročilo o delu komisije, v pisni obliki, je bilo razdeljeno na začetku dotične seje. Predsednik Stane Kirn je povedal, da je imela komisija 5 sej, na katerih so usklajevali predloge, tako daje na eni od izrednih sej prišlo do oblikovanja odborov.
Neupoštevanje zahteve za sklic izredne seje občinskega sveta
Gradivo je pred pričetkom točke razdeli I Marko Goršič, ki je tudi prebral pismo, v katerem županu očita nespoštovanje poslovnika in pobude skupine svetnikov.
Pobude in vprašanja
Pod to točko je večina svetnikov menila in dobronamerno predlagala, da naj župan poskrbi, da se delovanje financ, računovodstvo na občini uredi. Predlagali so mu povezave s sosednjimi občinami. Majda Božič je predlagala, da se uvede nova točka dnevnega reda, in sicer Pregled realizacije sklepov.
Povzetke pripravila Ivanka Stražišar
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Predstavljamo Podpeč ■ Preserje
Cenjene Rakičanke, cenjeni Rakičani, dragi rojaki!
O načrtih, pravnem statusu in kabelski televiziji
Sestava organov, načrti, naloge
Volivci ste na volitvah v novembru 1998 v svet krajevne skupnosti izvolili naslednje člane: Izidorja Pristavca, Roberta Zdešarja, Marjana Cimpermana, Alojzija Mazija, Petra Sveteta, Igorja Gabriela, Feliksa Pušenjaka, Toneta Jerina, Janeza Reparja, Jerneja Šviglja, Genovefo Ulaga, Metko Šeškar in Andreja Roglja. Za predsednika sveta krajevne skupnosti je bil na prvi seji izvoljen Peter Svete, za podpredsednika pa Izidor Pristavec.
Na drugi seji so bile imenovane komisije za posamezna področja dejavnosti, ki so bile kasneje dopolnjene tudi s člani občinskega sveta iz naše krajevne skupnosti.
Dne 14. januarja 1999 je bil sprejet (dolgoročno naravnan) načrt komunalnih in ostalih dejavnosti za leto 1999, kije bil tudi posredovan v obravnavo občinskemu svetu. Realizacija načrta v letu 1999 pa je odvisna predvsem od še nesprejete-ga proračuna občine. Kljub temu pa bo svet krajevne skupnosti v letošnjem in v naslednjih letih prevzel vse napore, da se bo sprejeti načrt v čimvečji meri tudi izvršil. Ker je načrt zelo obširen, vam v tem članku predstavljamo samo najpomembnejše postavke:
- postopna izgradnja kanalizacije odpadnih voda (idejni projekt je že narejen),
- obnova vodovodnega sistema (zamenjava cevovodov, rezervni vodni vir),
- obnova dvorane v Podpeči,
- izgradnja prizidka v vzgojno-varstvenem zavodu Podpeč,
- izgradnja prizidka pri dvorani v Preserju,
- pridobitev lokacije za mirno obrtno cono,
- izgradnja avtobusnega obračališča v Goričici ter obračališča na Gorenji Brezovici,
- asfaltiranje, razširitev ter raz-svetlitev tako imenovanih občinskih (Prevalje, Podpeč, Jezero, Kamnik) in krajevnih cest,
- izgradnja nove transformatorske postaje Jezero,
- obnova in razširitev pokopališča (sanacija opornega zidu),
- ureditev stanja ob Podpeškcm jezeru,
- nadaljevanje gradnje in razširitev kabelskega sistema,
- razširitev prostorsko ureditvenega načrta, ,
- sodelovanje in nuđenje pomoči organizacijam in društvom,
Podrobneje se lahko z načrtom in izvajanjem le-tega seznanite pri članih sveta krajevne skupnosti ali na sedežu krajevne skupnosti (osebno ali po telefonu 631-055). V času od 28. do 30. aprila 1999 pa se bodo sestale vse komisije, ki bodo načrt krajevne skupnosti podrobneje obravnavale in pripravile operativni načrt za njegovo izvedbo, o čemer vas bomo obvestili v naslednji številki. Seveda pa brez pomoči in sodelovanja vas, spoštovanih krajanov, tudi tokrat ne bo šlo.
Pravni status krajevnih skupnosti
Člani sveta krajevne skupnosti so na svoji tretji redni seji med drugim obravnavali tudi članek Pravni status krajevnih skupnosti, kije bil objavljen v aprilski številki Našega časopisa, v katerem avtorica Marija Kregar, svetnica občine Brezovica, posplošeno navaja nekatera dejstva, ki so za našo krajevno skupnost povsem nesprejemljiva in neresnična. V skladu s tem navajamo naslednja dejstva:
- Dne 3. aprila 1995 je komisija za blagajniško poslovanje opravila pregled blagajniškega poslovanja za leti 1993 in 1994 in pri tem ni ugotovila nikakršnih nepravilnosti, o čemer je bil sestavljen tudi zapisnik, katerega je podpisala gospa Marija Kregar.
- Pred letom 1993 in tudi kasneje ni bil uničen niti en sam dokument, s katerim bi bil onemogočen pregled poslovanja (celo časopisi in ostala literatura so še shranjeni).
- Blagajniški maksimum je bil določen v višini 15.000 tolarjev inje samo za en dan presegal za 6.000 tolarjev.
- Krajevna skupnost Podpeč - Preserje je redno poravnavala vse obveznosti iz naslova plač tajnika in tudi ni izplačala nikakršne vsote za adaptacijo družbenega stanovanja.
- Krajevna skupnost Podpeč - Preserje ni nikdar zavračala sodelovanja z občino Brezovica. Nasprotno, menimo, da je bilo to zgledno. Krajevna skupnost tudi ni imela naložb, ki bi presegale 5 milijonov tolarjev.
Iz navedenih dejstev, ki so lahko na vpogled vsakomur iz še vedno shranjene dokumentacije, je povsem razvidno, da se v naši krajevni skupnosti niso dogajale nikakršne nepravilnosti oziroma nezakonitosti, kakor dvoumno v svojem članku navaja avtorica članka.
V kolikor pa so se v članku očitane nepravilnosti dogajale v kateri drugi krajevni skupnosti, pa bi bilo od av-
torice pošteno, da bi jih v svojem članku tudi imenovala.
S sprejetjem statuta občine, s katerim je bil vrnjen pravni status krajevnim skupnostim, pa, menimo, so se občina in njeni organi samo razbremenili,, krajevne skupnosti pa prevzele večjo odgovornost.
Pa še o kabelski televiziji
Želja krajevne skupnosti je tudi, da se sistem kabelske televizije razširi na čimveč uporabnikov, saj bi bila obveščenost krajanov s pomočjo internega kanala večja.
Podjetje Inatel je zgradilo kabelski sistem, ki do sedaj pokriva področje Jezera, Podpeči, Kamnika pod Krimom, Preserja in Prevalja. Sistem prenaša 27 kanalov z 31 televizijskimi programi. Ob zadostnem številu naročnikov pa bi lahko v letošnjem letu priklopili na sistem še ostala nepokrita območja, razen naselij Gorenja in Dolenja Brezovica, katerima zaradi prevelike oddaljenosti od sistema ni možen priklop na obstoječe omrežje. Je pa podjetje Inatel za njih pripravilo drugo rešitev in sicer brezžično povezavo, s katero bi lahko posredovali 6 do 8 televizijskih kanalov. Ekonomska upravičenost izvedbe bi bila pri približno 30 naročnikih pri strošku približno 55.000,00 tolarjev na naročnika.
Vse interesente, ki se želijo priklopiti na kabelsko televizijo, vabimo, da glede dodatnih informacij pokličejo neposredno na podjetje Inatel, telefon 447-555, lahko pa tudi na krajevno skupnost, telefon 631-055.
Krajevna skupnost Podpeč - Preserje
Poziv vsem krajevnim skupnostim v občini Brezovica
Ponovno vas opozarjamo, da na občino Brezovica posredujete seznam parcel, ki so družbenega, občinskega pomena, da se pravočasno vložijo kot zahtevek za Občinsko lastnino. V primeru, da se parcele ne vložijo za vrnitev občini, bodo te parcele prešle v državno last. Prosimo, da nam v najkrajšem času posredujete navedeno v zahtevi.
Lep pozdrav!
Občinska uprava
Bliža se križev dan oziroma vnebo-hod, dan, ko je župnija Rakitna od nekdaj obhajala farno žegnanje. Zaradi spremembe v cerkvenem koledarju je danes uradno praznovanje župnijskega zavetnika, ki je Sveti Križ, prestavljeno na praznik povišanja Svetega Križa, ki je v septembru. Toda v zavesti Rakičanov je križev dan še vedno tisti pravi dan za ljudsko žegnanje. Nekoč so žegnanje praznovali na križev četrtek, odkar pa to ni več dela prost dan, je praznovanje preneseno na naslednjo nedeljo. Svoj čas je bilo to imenitno praznovanje v času polnega razmaga pomladi. Kot se starejši gotovo še spominjate, je bilo žegnanje poseben dan, na katerega so sorodniki in prijatelji iz drugih krajev obiskali domače v Rakitni in se udeležili prireditev, ki so bile ob tej priliki običajne. Žal je v zadnjih desetletjih običaj žegnanja nekako zamrl. Dandanes imamo vse manj časa za medsebojne stike in obiske. Tudi zato sorodstvene in prijateljske vezi pešajo. Zato smo se Rakičani odločili, da poskušamo obnoviti ta starodavni običaj in ga popestriti s kulturnimi prireditvami. Tako bomo spet dobili priložnost, da se rojaki in razseljeni mladostni tovariši srečamo v prijetnem razpoloženju in utrdimo naše vezi z. rodnim krajem.
Praznovanje žegnanja bomo pričeli že v soboto, 15. maja, zvečer z dramsko prireditvijo, s katero bo gostovalo Prosvetno društvo Štandrež. Odigrali bodo komedijo Zares čuden par. Po igri pa boste lahko prisluhnili fantovskemu petju na vasi, ki bo obudilo spomin na stare fantovske pesmi in običaje, ki žal izginjajo. Gotovo se bo ob tem marsikdo spominjal časa, koje sam kot fant prepeval na vasi ali sama kot dekle poslušala fantovsko petje.
Na praznično nedeljo, 16. maja, se bo praznovanje nadaljevalo s slovesnim bogoslužjem, po maši pa bo na trgu pred cerkvijo priložnost za kratek klepet in ponovno srečanje znancev in sorodnikov, od katerih jih mnogo ne živi več v Rakitni. Nedeljsko popoldne bo zaznamovano z družabnim srečanjem, na katerem bo priložnost poslušati ljudske godce. Za postrežbo bo poskrbelo domače gasilsko društvo. Čez cel dan v nedeljo si boste lahko ogledali tudi razstavo izdelkov domače obrti, ki je v kraju še živa, in razstavo o delovanju krajevnih društev. Za otroke bo osnovna šola pripravila igranje starih pastirskih iger.
Vabimo vas, da izkoristite priložnost za srečanje in pogovor z znanci in pri-
jatelji. Prepričali se boste o življenju in delu v Rakitni, ki je ponosna na svoje rojake in nanje ni pozabila. Tudi vi ste lahko ponosni na Rakitno in na svoje rakiško poreklo. Upamo, da se bodo s temi srečanji obnovile in utrdile vezi, ki nas povezujejo z našo prelepo Rakitno.
Na Žegnanje v Rakitni vas toplo vabijo: Krajevna skupnost Rakitna, gasilsko društvo, kulturno društvo, turistično društvo, polharsko društvo in Lovska družina Rakitna kakor tudi naš dragi gospod župnik Peter.
Matija Kovačič
Mladinski klub Berda
Konec februarja, koje mladinski klub Berda dopolnil že 20. obletnico svojega delovanja, je po letu in pol premora nova generacija mladih iz Notranjih Goric oživila njegovo delovanje. Zabave željni mladi po srcu so že v prvem mesecu spoznali pestrost programov in zabavnih večerov. Program bodo v prihodnos- ■ ti popestrili s številnimi kulturnimi dejavnostmi od predstavitev potovanj, razstav slik in drugih umetniških del, koncertov mladih skupin, gledaliških predstav... Upamo, da bomo ob sodelovanju s športnim društvom Notranje Gorice - Plešivica pripravili številne športne dejavnosti in druženja v športnem parku Jama.
Piostori mladinskega kluba Berda bodo na voljo za obletnice valet, praznovanja rojstnih dni in družabna srečanja. Podrobnejše informacije o tem je moč dobiti vsako nedeljo ob 17.30 v prostorih mladinskega kluba Berda ali po telefonu 651-160 (Matej).
Program za mesec maj
- 1. maj 1999: disco glasba,
- 4. maj 1999: študentska tržnica v Rožni dolini (na igrišču pri študentskih domovih), predstavitev mladinskega kluba Berda in občine,
- 7. maj 1999: obletnica valete letnika 1979 - Brezovica,
-8. maj 1999: Balkan žur,
- 13. maj 1999: potopis,
- 14. maj 1999: obletnica valete letnika 1978 - Jezero, Podpeč, Preserje,
- 15. maj 1999: ročk & roll,
- 21. maj 1999: Magnifico & Pis-mejkrsi s predskupino,
-22. maj 1999: disco glasba,
- 27. maj 1999: potopis,
- 29. maj 1999: disco hiti osemdesetih.
STRANKE
Poročilo svetnikov LDS Brezovica
Po nekaj mesecih delovanja novega občinskega sveta nam dovolite, da vam predstavimo svoje delo v občinskem svetu. Po treh mesecih mukotrpnih pregovorov smo končno dobili občinske odbore. Svetniki LDS smo prisotni skoraj v vseh odborih. Kot smo Vam obljubili pred volitvami, da se bomo zavzemali za pošteno delo, smo nekaj obljub že izpolnili. Bilo smo pobudniki za vrnitev pravnega statusa krajevnim skupnostim. Z ostalimi svetniki smo to v statut tudi vnesli in sprejeli. Na seje občinskega sveta lahko zopet pridete občani, saj so seje sveta zopet javne. Priporočamo Vam, da se katere seje tudi udeležite, da se boste na lastne oči prepričali, kako slabo in nestrokovno se je in se še dela na občini Brezovica. Z denarjem iz proračuna župan dela nezakonito. Pravljice o ljubezni, spravi in poštenju smo se kar hitro naveličali in se takemu delu najostreje uprli. "Dost mamo" zavestnega kršenja in neupoštevanja sklepov občinskega sveta, kršenja zakonov in laži. Tarnati, daje slovenska pomlad zbledela, še preden je prišla, in valiti krivdo za nastalo situacijo na druge, je najlažje. Svetniki LDS ne bomo dopustili, da se bo v tem mandatu zopet delalo tako, kot seje štiri leta do sedaj, pa še ostali svetniki, ki razmišljajo podobno, nam bodo pomagali pripeljati občino Brezovica v zakonske tokove. Poskrbeli bomo, da se bo občinski proračun dosledno uresničeval, tako da se vaš davkoplačevalski denar ne bo trosil za strankarske (SLS) in županove interese. Potrudili pa se bomo tudi, da Vas bomo vseskozi obveščali o dogajanju na občini, da ne boste dobivali samo enostranskih informacij. Občinski odbor LDS Brezovica
SLS gre ponosno proti letu 2000
Ste morda opazili, kako je tudi naša podružnica SLS Brezovica obrekovana z več strani? Še več! Pripisujejo nam svoje slabosti. Naše pogumno vztrajanje na pravičnem, poštenem in enakosti vseh ljudi pa imenujejo enoumje!
A pomirjeni smo takoj, ko preberemo, kdo nas napada, in še močnejši ob podpori mnogih ljudi dobre volje, ki ste nas izvolili in nas tudi sedaj podpirate ter spodbujate, da nadaljujemo z dobrim delom, zaradi katerega ste nas že dvakrat nagradili tudi s svojim glasom na volitvah.
Prizadevanja za pravično delitev med vse občane, ki jo zagovarjamo v SLS, prav gotovo ne morejo biti enoumje. Tudi opravljeno delo v prvem mandatu ne! Kvečjemu obveza, da od dosedanjega načina delovanja ne odstopimo!
Tudi pri sestavi odborov občinskega sveta si je edino SLS ob podpori SKD prizadevala za pravično, pravilno in pošteno sestavo le-teh. Podpirali smo tudi pisno zahtevo ZLSD. Tudi ni res, da se nismo dogovarjali z drugimi strankami! Jasno smo in še vedno zagovarjamo povezavo vseh dobronamernih svetnic in svetnikov ne glede na strankarsko pripadnost!
To je odgovor na vse neutemeljene napade, s katerimi se ne bomo več ukvarjali, saj vsem odpuščamo in vsem želimo vse dobro. Namesto tega bomo tudi v prihodnje po svojih močeh pomagali vsem dobronamernim ljudem in skupnostim znotraj in izven Občine.
V imenu upravnega odbora SLS Brezovica Drago Stanovnik
GOSPODARSTVO
Kmetijstvo v občini Brezovica
V občini Brezovica se nahaja 320 kmetij (povprečno 2,7 prebivalca na kmetijo; 864 občanov),
od tega, ocenjujemo, je 70 čistih kmetij (ki imajo večino dohodka od kmetijstva), 200 mešanih kmetij (ki večino dohodka pridobijo izven kmetijstva) in 50 ostarelih kmetij (ki nimajo prihodnosti).
Ukrepi v kmetijstvu so naravnani na ohranjanje in vzdrževanje stanja (omenjenih 200 kmetij) in na razvoj kmetijstva (glavni nosilec razvoja je teh 70 kmetij).
Zakaj ohranjati, vzdrževati in razvijati kmetijstvo kot nedobičkonosno gospodarsko panogo?
Pomen kmetijstva
1. Poglavitni pomen sedaj predstavlja obdelana kulturna krajina Slovenije kot temelj za dobro počutje in razvoj državljanov in turizma. Ohranjanje kulturne krajine je pomembno tudi za ustvarjanje biotičnega ravnovesja in ohranjanje potenciala za pridelavo hrane za krizne razmere (kar, vidimo, ni za zanemariti).
2. Združenje evropskih kmetov opozarja na zelo pomembno vlogo kmetijstva, katerega so oni zanemarjali, in sicer korenine in istovetnost naroda. Kulturni, sociološki in ne nazadnje tehnološki razvoj naroda ni mogoč, če se narod ne istoveti s prostorom, v katerem živi, in iz tega prostora črpa zamisli in ustvarjalnost za vsakodnevno delo. Kako je pomembna tradicija za turizem, pa ni potrebno poudarjati.
KOMUNALA
3. Kmetijstvo zagotavlja tudi poseljenost slovenskega prostora in s tem razpršenost prebivalstva, posledično pa zmanjšan socialni problem v mestih in manjšo brezposelnost.
4. Ne nazadnje je gospodarsko pomembna tudi pridelava hrane, saj je le s samooskrbo naroda možno suvereno zastopati interese naroda in ohranjati neodvisnost.
5. Sledi še cela vrsta okoljskih pomenov, katere bomo morali tudi kmetijci kritično obravnavati, na primer ekologija, varovanje okolja, varovanje voda, ohranjanje rastlinske in živalske pestrosti in tako dalje.
Kmetijstvo razpolaga s 90 odstotki slovenskega prostora, večina teh zemljišč je za kmetijsko pridelavo omejena, zato je razumljivo, da je ekonomski interes za kmetovanje majhen. Zaradi zgoraj navedenih dejstev je potrebno kmetom nuditi spodbude in regrese, kar se tiče slehernega državljana.
Ukrepi države
- Celostni razvoj podeželja. Sem spadajo tudi komasacije, agromelioracije in podobno (posebni razpis na podlagi pripravljenih projektov).
- Sofinanciranje ukrepov za pospeševanje kmetijstva v občini (urejanje zemljišč, prestrukturiranje kmetij, izobraževanje in usposabljanje, elementarne nezgode, dopolnilne dejavnosti in tako dalje).
- Ekološka plačila (za kmetije, ki so v tem programu).
- Podpora za živali za prirejo mesa (kontinuirano teče).
- Podpora za rejo živali (kontinuirano teče).
- Podpora za planinsko pašo (kontinuirano teče).
- Podpora za izdelavo pašnikov (kontinuirano teče).
- Razvojni krediti (posebni razpis).
- Pomoč mladim gospodarjem (posebni razpis).
- Drugo.
Podpore so v večini vezane na izdelane projekte in z zagotovitvijo lastnih sredstev. Na primer evropski SAPARD bo za določen potrjen projekt zagotovil prav toliko kot lokalna skupnost. Evropski projekt ohranjanja barij bo tudi zagotavljal sredstva za programe, ki bodo izvajani projektno, s točno določenim ciljem.
Poudarek sedanje politike je, razvijati okolju prijazno kmetovanje, s katerim bi dosegali paritetni dohodek. Uvajali se bodo neposredna plačila, odvisno od rabe površin (poseljenost), izravnava stroškov na težje obdeljivih površinah (poseljenost in kulturna krajina tudi na teh območjih), krajinarski tipi, biološko kmetovanje.
Ukrepi občine
Ti naj bi sledili državni politiki in upoštevali lokalno politiko in problematiko v kmetijstvu. Predlog za to prehodno obdobje je naravnan bolj k vzdrževanju stanja, da se ne bi še v nadaljnje slabšalo, v naslednjih letih pa bo potrebno z uskladitvijo z državo več nameniti prestrukturiranju in razvoju.
Jože Novak, predsednik odbora za gospodarstvo in kmetijstvo
Problemska delavnica o pitni vodi in kanalizaciji
Prvi korak k celovitemu reševanju komunalnih problemov v občini Brezovica je bil narejen z organizirano delavnico 23. marca v Vnanjih Goricah. Na problemsko delavnico o komunalni infrastrukturi so bili vabljeni vsi svetniki občine Brezovica, predsedniki krajevnih skupnosti in podjetniki. Delavnice seje dejavno udeležilo devet ljudi. Trajala je od 17. do 20.30. ure.
Gospod župan Drago Stanovnik je v uvodu predvsem poudaril, daje voda ena najbolj dragocenih vrednot za vse ljudi. Vsak jo potrebuje in istočasno je vsak odgovoren za to, kako z njo ravna. Za Evropsko skupnostjo na tem področju zaostajamo za 10 do 15 let. Če ne bomo začeli pospešeno ukrepati, se bo ta zaostanek še večal. Upravičeno sklepamo, da bodo ekološki standardi ISO 14000 eden izmed kazalcev nerazvitosti, istočasno pa bodo močno omejevali naše podjetnike pri prodoru na skupni trg, pri kandidiranju podjetij za ugodna denarna sredstva, pri kandidiranju občin za razvojne sklade Evropske skupnosti.
Navzoči so se predstavili, vsi so po svojih funkcnah zadolženi za omenjena področja in dobro poznajo probleme svojih okolij. Predstavljen je bil način dela in potek delavnice.
Delavnica je bila razdeljena na tri dele: analizo stanja, analizo ugotovljenih glavnih problemov in možen
akcijski načrt za najpomembnejše probleme. Povzemamo glavne ugotovitve in nekaj zanimivosti, ki naj dajo misliti vsakemu posamezniku.
Skupina je ugotovila sedem skupin problemov, glavni je problem pitne vode, nato kanalizacija in čistilne naprave, sledi varen promet za vse, predvsem za otroke. Odločilni so tudi odgovorno ravnanje posameznikov in odgovorni medčloveški odnosi. Omenili so jih prav vsi udeleženci, kot na primer: premalo dopolnjevanja različnih oblik rabe tal, prevelika uporaba pesticidov, umetnih gnojil, škropiv, nepoučenost o uporabi kemikalij v hiši in industriji, neodgovoren odnos do okolja. Med ljudmi so videli začetek reševanja tudi pri neproduktivni tekmovalnosti, v nezaupanju, ki vlada med ljudmi. "Raje kritiziramo, kot sodelujemo", sebe vidimo, drugega ne. Prelaganje odgovornosti na druge, skrb in gledanje samo na kratki rok, preobremenjenost z nepomembnimi stvarmi. Na bistvo pozabljamo. Prav z jasnim, razumljivim poimenovanjem problemov je bil narejen korak naprej k analizi problemov.
V drugem delu je delavnica odgovorila, kdo, kako, na kakšen način se lotiti problemov pitne vode. Poleg tega, kar zakon nalaga občini in stroki, lahko veliko naredi tudi vsak posameznik. Kako? Zmanjšati porabo pitne vode v družini. Osebna osveščenost pri upora-
bi vode. Privzgojiti otrokom, šolarjem in dijakom pravilen odnos do varovanja in uporabe vode. Spodbuditi podjetja, da sama očistijo in ponovno uporabijo pitno in drugo sanitarno vodo.
Pri problemu kanalizacije in čistilnih naprav bo imela Občina Brezo-vica.veliko odgovornost in denarno obveznost. Vendar se za dober potek lahko nekaj naredi že pred začetkom gradnje celotnega sistema. Kaj? Evidenca in popis vseh greznic, inšpekcijski nadzor greznic, gnojišč. Odpadne vode zalivajo vodovodne cevi.
Ob tej točki je bil narejen še korak naprej - možen akcijski načrt: osvešča-nje, vsak naj nekaj prispeva, prvi korak naredi Občina, popis stanja.
Prvi korak, ki gaje naredila Občina Brezovica s to delavnico, je uspel. Vsi sodelujoči so resnično zavzeto in delovno sodelovali. Rezultati so zaključki, ki so zelo življenjski in takoj uporabni. Kot vodja in usmerjevalec delavnice moram prav na koncu poudariti še strpno, pozitivno sodelovanje vseh prisotnih. Prav vsi so sodelovali kot odgovorni predstavniki v občini Brezovica in seveda vsak kot posameznik, ki si želi dobre, neoporečne pitne vode in ve, daje to dobrina, na katero morata paziti on sam in vsa skupnost. Vsak je odgovoren in morda je prav to najpomembnejše sporočilo delavnice.
Mirjam Paš
Priprave na razglasitev krajinskega parka Barje
V okviru občine Brezovica deluje delovna skupina, ki pripravlja zahtevana gradiva in podatke, ki jih potrebuje projektni svet. Taje sestavljen iz predstavnikov šestih občin Ljubljanskega barja in treh ministrstev (ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstva za kulturo in ministrstva za okolje in prostor).
Na dveh dosedanjih sestankih so člani delovne skupine Drago Stanovnik, Miran Aleš, Saša Štravs, Milan Podlogar, Metka Kastelic in Štefan Skledar sprejeli naslednje ugotovitve in sklepe:
- Vsak član odbora je zadolžen za neposredno obveščanje ljudi o poteku priprav na ustanovitev krajinskega parka Barje.
- Miran Aleš je sprejel nalogo, da bo usklajeval delo članov in delovne skupine občine Brezovica za krajinski park Barje.
- Srečanja delovne skupine bodo izvršena po potrebi; sklicuje jih Miran Aleš. Na vsakem srečanju bomo glede na tematiko vabili zraven še strokovnjake.
- Saša Štravs in Drago Stanovnik sta podala naslednje predloge za obrtne cone in tehnološke parke: prostor ob tovarni Hoja Podpeč, opuščeni kamnolom Preserje in prostor ob avtocesti na Brezovici. Ostali manjši obrati so predvideni v sklopu stanovanjskih naselij. Te predloge posreduje S. Štravs odboru za oko-
lje in prostor.
- M. Kastelic je pripravila seznam tradicionalnih prireditev turističnega značaja v občini Brezovica. Skupaj smo izbrali le tiste, ki so organizirane in s samo izvedbo posegajo v prostor.
- Milan Podlogar je predlagal, da najdemo lokacijo, veliko okrog 5 hektarjev gozdne površine, ki bi bila namenjena rekreaciji psov. Tukaj bi pse lahko tudi spuščali z vrvic. To območje bi moralo biti vidno označeno. .. - M. Podlogar je predlagal, da bi se ob kolesarskih poteh razvile tudi učne poti, saj se ob poti najde veliko zanimivosti. Na ta način bi se izognili tudi vdoru ljudi v notranjost Barja. Ob poti pa bi se lahko ustavili in hkrati pogledali te zanimivosti. Označili bi tudi kaluže, remize, zi-movališča, saj otroci praktično ne poznajo tega. Kjer se s kolesarskimi potmi lahko ognemo zatočiščem živali, se to poskuša narediti, kjer pa posegamo v njihov življenjski prostor, se s tablo, kjer je predstavljen bonton obnašanja, opozori nanje. M. Podlogar je vprašal, če ima občina petletni lovski načrt; če ga nima, si ga lahko ogleda na upravni enoti.
- Postavili smo si tudi vprašanje, če je narejen zazidalni načrt in če se ga upošteva. Naselja bi bilo potrebno zaključiti in jih popolniti znotraj. Naš predlog predložimo odboru za urbanizem.
- Več informacij o pripravah si lahko ogledate na občinski spletni strani http://www.brezovica.si.
Pred nekaj dnevi pa se je na Vrhniki sestala delovna skupina za gospodarstvo in turizem, ki jo vodi D. Stanovnik. Večina članov se je pohvalila, da so tudi na njihovem področju uspešno stekle akcije, ki jih je lansko leto izpeljala občina Brezovica. Med drugim pa so sprejeli naslednje sklepe:
- Povabi se pristojne strokovne službe, da predstavijo varstveni vidik v občinskih medijih.
- Čimprej vsak vriše v zemljevid vse objekte gospodarsko-turističnega značaja.
- Na Občino Brezovica se čimprej posreduje vse pomembnejše prireditve na področju krajinskega parka.
- Razdeljen je bil vprašalnik za podrobnejši pregled posameznih objektov.
- Poudarek na vključitvi stare kulture, običajev in obrti v projekt.
- Vzpostavljati sodelovanje z vrtci in šolami ter nevladnimi ustanovami. ,
Delovno telo za gospodarstvo in turizem je na pobudo predsednika izrazilo veliko zahvalo vsem udeleženkam in udeležencem spomladanskih akcij za lepše in bolj urejeno Barje.
Metka Kastelic
MLADI DOPISNIKI POROČAJO
Obiskal nas je gospod Velkavrh
* Tovarišica nas je obvestila, da nas bo obiskal meteorolog Andrej Velkavrh. Ta dan sem težko pričakovala, saj mije bilo vreme velika uganka.
Napočil je dan obiska. Nestrpni in v pričakovanju odgovorov na svoja vprašanja smo ga po prvi uri pouka le dočakali. V uvodu je predstavil svoj poklic in svoje delo. Pojasnil nam je nastanek strel, zakaj so oblaki svetli in temni, s skicami pa nam je prikazal smeri vetra in moč tornada. Še sreča, sem si mislila, da ne živimo v Ameriki, saj bi nam lahko odneslo celo šolo, če bi se pojavil tornado. Natresel nam je veliko novih podatkov. Večino teh smo si z zbranim poslušanjem želeli ohraniti v svojih glavah. Eden od teh je tudi ta, da eno majhno dežno kapljo sestavlja približno deset še manjših kapljic, drugače sploh ne bi padla na zemljo. Razkril nam je način napovedovanja vremena; to ni tako enostavno in lahko, kot je videti na televizijskem zaslonu. Kljub temu pa je lažje kot včasih, ko še ni bilo računalnikov. Za konec smo mu zastavili nekaj vprašanj, na katera je prijazno odgovoril. Za popestritev prijetnega srečanja z gospodom Velkavrhom sta sošolca napovedala vreme z znanjem, ki sta si ga pridobila pri predmetu spoznavanje narave in ob srečanju z našim gostom.
Gospodu Velkavrhu smo se zahvalili za obisk in mu podarili nekaj, kar ga bo spominjalo na nas. Če bom hotela postati meteorolog, se bom morala pridno učiti matematiko in fiziko.
Tjaša Zalar, 4,a, osnovna šola Preserje
Teden namiznega tenisa na osnovni šoli Preserje
V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da predstavimo namizni tenis kot šport in možnost rekreacije otrokom v osnovni šoli. Pripravili smo teden namiznega tenisa, od 23. marca do 26. marca 1999. V programu so sodelovali tudi člani namiznoteniškega kluba Eta Preserje, ki so nam nudili celotno opremo za namizni tenis. Tako so otroci od prvega do osmega razreda spoznali nekaj o zgodovini športa, o razvoju namiznega tenisa v Preserju ter o osnovah športa.
V program smo vključili tudi trenerje, in sicer gospoda Zdeneta Zalarja, gospoda Aleša Šuštaršiča in gospoda Franca Usenika. Otrokom so pomagali ob prvih prijemih loparja in svetovali pri igri. Boljši vrstniki in tisti, ki trenirajo, pa so jim prikazovali tekmovalni namizni tenis. Učenci so imeli možnost ogleda treninga najboljših članov v klubu, Janeza Petrovčiča in Pan Wei'a, ki sta bila prava popestritev za mlajše učence. Zadnji dan pa smo pripravili pravo, tekmovanje. Tako so lahko učenci tekmovali znotraj svoje starostne skupine. Da pa so bile na koncu tudi praktične nagrade (sladoled), je poskrbel predsednik kluba NTK Eta Preserje gospod igor Petrovčič, kije vsako jutro tudi prevzel postavitev namiznoteniških miz in pregrad. Učenci so bili zadovoljni in si takega tedna skupaj z nami še želijo v prihodnje.
Prof. športne vzgoje Andreja Tavčar
Področno tekmovanje iz matematike za srebrno Vegovo priznanje v osnovni šoli Preserje
Vsako leto potekajo po celi Sloveniji na osnovnih šolah tekmovanja za bronasto Vegovo priznanje. Najuspešnejši učenci šestih, sedmih in osmih razredov se udeležijo tekmovanja za srebrno Vegovo priznanje.
V letošnjem šolskem letu smo 34. področno tekmovanje pripravili pri nas v Preserju, kjer smo pri izpeljavi sodelovali vsi zaposleni.
V soboto, 17. aprila 1999, so se tekmovanja udeležile osnovne šole bivše občine Vič - Rudnik: Brezovica, Bičevje, Oskar Kovačič, Kolezi-ja, Polhov Gradec, Vrhovci, Vič, Dobrova, Trnovo, Škofljica, Velike Lašče, Horjul, Ig in Preserje. Tekmovanje je trajalo dve celi uri. Po končanem delu so učenci lahko takoj preverili svoje rezultate in izmenjali izkušnje s sošolci in učitelji spremljevalci.
Veliko dela so imeli učitelji in profesorji matematike, ki so sproti preverjali naloge. Rezultate smo takoj računalniško obdelali. Po sklepu tekmovalne komisije smov skladu z 28. členom Pravilnika o podeljevanju Vegovih priznanj določili, da srebrno Vegovo priznanje prejme:
- prvih 17 tekmovalcev v 6. razredu,
- prvih 19 tekmovalcev v 7. razredu, ,- prvih 21 tekmovalcev v 8. razredu.
V naši občini Brezovica so srebrno Vegovo priznanje dosegli naslednji učenci:
- 6. razred, OŠ Brezovica: Anja Kejžar in Petra Novak,
- 6. razred, OŠ Preserje: David Bezek,
- 7. razred, OŠ Brezovica: Aljaž Kunčič,
- 8. razred, OŠ Brezovica: Nataša Slana,
- 8. razred, OŠ Preserje: Tomaž Samec in Tomaž Matjašič.
Po 25. členu Pravilnika o tekmovanju se bodo državnega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje udeležili naslednji učenci:
7. razred:
- Ana Luin (OŠ Vič),
- Jure Snoj in Petra Merčun (OŠ Oskar Kovačič),
- Anja Djaniš (OŠ Bičevje),
- Nina Grlica (OŠ Vrhovci).
8. razred:
- Ivo List, Miha Veršnjak, Zora Golob, Katja Javoršek (OŠ Oskar Kovačič),
- Nataša Slana (OŠ Brezovica),
- Matej Markota in Maruša Herzog (OŠ Kolezija),
- Miha Zibelnik (OŠ Polhov Gradec),
- Matej Jereb (OŠ Bičevje).
Dan seje začel v pričakovanju dobrih rezultatov in se zaključil v prijetnem vrvežu vseh udeležencev.
v Nevenka Lužar, vodja tekmovalne komisije
OD SOVICE OKE DO PTIČKOV, KI SE ŽENIJO
Lutke na Rakitni
Naša zgodba se začenja takole: Zbrali smo se jeseni 1996. leta v okviru Kulturnega društva Rakitna in ustanovili lutkovno skupino. Preko zimskih in pomladnih večerov je takrat šest nadebudnih osnovnošolcev izdelovalo lutke za prvo predstavo, Makarovičino Sapratniško, s katero smo gostovali tudi v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna. Vmes smo si nadeli ime Japanke, ki je nastalo ob komičnih dogodkih med vajami. V veliko spodbudo so nam bili veseli otroški obrazi, zato nismo počivali, ampak smo s skupnimi močmi uspeli pripraviti svojo drugo predstavo, in sicer Ko se ptički ženijo Ferija Lainšč-ka, ki je potekala 27. februarja 1999 na odru naše šole.
Lutke in sceno smo izdelali sami, za kar je bilo potrebno kar veliko dobre volje, potrpežljivosti in podpore staršev lutkarjev ter drugih. Vendar pa na Rakitni nismo edini, ki se ukvarjamo z lut-karstvom. Dejavna je tudi mlajša lutkovna skupina, vsekakor pa je treba omeniti Janeza Kovačiča, ki je z igrico Sovica Oka' že leta 1982" začel ustvarjati rakiško lutkovno zgodovino. S sedaj že odraslimi lutkarji je uprizoril še ciklus igric Jane Kolarič (Medved Sladkosned in doktor Detel, Lisička Lepotička in goban Modrijan, Psiček Špiček in Kosmata copata) leta 1983, nadaljeval leta 1995 z Mojco Pokrajculjo in leta 1994 z Ribičičevim Miškoli-nom, kjer so že sodelovali nekateri od zdajšnjih lutkarjev. S svojimi predstavami se je udeleževal različnih srečanj in gostovanj.
Tudi Japanke se bomo letos udeležile XXI. srečanja lutkovnih skupin, da pa smo svoje predstave uspeli uprizoriti, smo hvaležni našim mamam in očetom, ostalim članom kulturnega društva, tovarni Plama-pur, ki nam je podarila peno za izdelavo lutk, ter Martinu Česnu, ki je bil asistent, snemalec in fotograf. Upam, da bomo z njihovo pomočjo lahko še naprej osrečevali naše najmlajše in tudi tiste malo večje.
Martina Kržič
KULTURA
Pripravili Knittlovo dramo
Fotonovice
Kulturno društvo Janez Jalen iz krajevne skupnosti Notranje Gorice - Plešivica se je zopet predstavilo v soboto, 13. marca, ob 19.30. uri v dvorani krajevne skupnosti v Notranjih Goricah. Tokrat z dramo Johna Knittla z naslovom Via Mala!
Avtorje bil rojen v Indiji. Študiral je v Švici. Potoval je po Evropi in Aziji. Ustanovil je inštitut za orientalsko psihologijo. Napisal je vrsto pustolovskih in družabnih romanov. V njih je znal probleme postavljati napeto in prepričljivo. Odlično je znal karakterizirati osebe. Njegov tekoči stil mu je omogočil širok mednarodni krog bralcev. Sodi med najbolj brane avtorje iztekajočega se stoletja. Knittlovo najbolj znano delo je ravno roman Via Mala. Po romanu je bila posneta televizijska nadaljevanka in uprizorjena dramatizacija kulturnega društva Janeza Jalna.
V težko pristopni in temačni dolini zgornjega Rena ob cestnem prelazu Via Mala životari družina Laurezt. Lastnik žage Jonas Lau-rezt na nečloveški način trpinči ženo, sina in obe hčeri, ki v skraj-
nem obupu s pomočjo hlapca Jori-ja osovraženega očeta umorijo.
Dogajanje drame se prične približno leto dni po umoru, za katerega razen članov družine ne ve nihče - uradno je Jonas pogrešan. V središču dogajanja je najmlajša hči Silveli (igrajo Jasmina Jamnik), ki se po daljši odsotnosti vrne v moreče vzdušje doma k nori materi (igrajo Barbara Marinčič), pohabljenemu bratu (igra ga Boštjan Slana) in apatični sestri Hani (igrajo Mojca Novak). Zdi se, da se družini obetajo lepši dnevi, ko se na prizorišču pojavi dr. Andreas Richenau (igra ga Gregor Perko), potomec ene najuglednejših družin v deželi. S Silveli se poroči kljub veliki stanovski razliki. V njuno srečo se kruto zareže naloga, ki jo Andreas dobi kot preiskovalni sodnik. Med dokumenti, ki so mu dani v pregled, se namreč nahaja dosje nedokončane preiskave o izginotju Silvelinega očeta.
Bo Andreas raziskoval in tako odkril kruto resnico, ki jo družina bolestno skriva, ali primer prepustil drugim in s tem tvegal sod-
no obravnavo vpletenih? Kako se bo odločil? Bo zmagala ljubezen ali sodniška dolžnost?
Ponovitvi sta bili 20. in 21. marca. Verjetno bodo še gostovali, pač v kakem drugem kraju, če jih bomo povabili.
Amaterski igralci so bili tako prepričljivi, da je dobil človek občutek, daje v kakšnem ljubljanskem gledališču. Večkrat je v polni dvorani zavladala smrtna tišina. Vsi smo napeto čakali, kaj bo, in razmišljali, ali bo zmagala resnica minulega življenja ali pravica živeti v miru in ljubezni.
Seveda, končalo seje dobro. Dr. Andreas je uredil tako, da družina ni bila kaznovana, čeprav je želela plačati svoj greh. Dr. Andreas je zopet srečno živel s svojo ljubljeno. Obema družinama pa morda še vedno leži njihov greh nekje globoko v duši...
Vsem neomenjenim igralcem, šepetalki, lektorici, scencem, glasbenikom, lučkarjem in režiserju hvala za izvrstno predstavo. Bili ste fantastični!
Sabina Belovič
mu.      <m '-<wt' mm.
Ponovno smo bili nagrajeni
V petek, 12. marca, smo bili Denis, Anja in jaz v Mariboru na slavnostni podelitvi nagrad. Nagrajeni smo bili za likovne prispevke na nagradnem natečaju Kolo.
Na začetku nas je zabaval in razveseljeval čarodej. Pokazal nam je nekaj čarovnij, potem pa smo odšli po priznanja in knjižne nagrade. Pogostili so nas s kroji in sokovi. Krofov smo se pošteno najedli. Po podelitvi so nas starši odpeljali v akvarij-terarij. Tam smo si ogledali ribe, kače, rake, krokodile, želve, pajke... Obiskali smo še trto, kije stara štiristo let. Bila je nenavadna.
Po napornem dnevu v Mariboru sem zvečer v hipu zaspala. Ta dan je bil zelo lep, zato se ga bomo vselej spominjali.
Laura Ogorevc, 3.c, osnovna šola Notranje Gorice
Okoljske akcije v občim Brezovica
Na pobudo lovske družine Tomišelj so se v prostorih občine Brezovica koncem marca srečali predstavniki društev, ki jim je še posebej blizu skrb za naravo: ribiči, lovci, polharji, čebelarji in ornitologi, povabilu pa seje odzval tudi predstavnik zavoda za gozdove. Sklenili so, da družno pripravijo več čistilnih akcij po občini, ki bodo tekle ves april, na Rakitni pa bo zaradi temperaturne razlike akcija potekala v maju. V ta namen ste po gospodinjstvih že prejeli letake, ki vas vabijo k sodelovanju v akcijah. Akcijo Cvetlico
Dan črnih vrečk 1999
Jutro, 17. aprila, je bilo zelo oblačno in vse je kazalo, da bo deževalo, tako da se skavti z Brezovice ne bomo mogli udeležiti čistilne akcije, ki smo jo nameravali izvesti. Toda narava je znala poskrbeti zase in pripravila nam je sončno vreme, da smo se lahko zbrali in jo očistili.
Zmenjeni smo bili na Jezeru pri Podpeči ob deveti uri. Zbralo se nas je približno štirideset in razdelili smo se v več skupin, da smo lahko odšli v različne kraje v bližnji okolici. Ena skupina pa je ostala pri jezeru, daje očistila njegovo okolico. Dvanajsta ura je bila čas za kosilo, katerega so skuhale naše skavtinje. Po kosilu smo s podelitvijo našitkov vsem, ki so sodelovali, zaključili čistilno akcijo.
Skavti pa še nismo odšli domov - starejši skavti smo novincem pripravili izpite, kijih mora opraviti vsak novinec pri skavtih.
Primož - Bistri bober
Dramska skupina Lenoritisi
vas vabi na veseli večer s predstavo
Slani ocvirki
ki bo v soboto, 1. maja 1999, ob 20. uri v dvorani osnovne šole Rakitna!
Kulturno društvo Rakitna
na okensko polico pa smo prestavili na čas po prvomajskih praznikih, saj je takrat tudi primernejše obdobje za sajenje balkonskih cvetlic. Takrat vam bodo na voljo tudi zelenjava in druge sadike, zato nikar ne zamudite obiska stojnic.
Odvoz nevarnih gospodinjskih od-padteov:
- Z dvorišča Javnega komunalnega podjetja Brezovica, Kamnik pod Krimom, od 3. do 4. maja 1999;
- izpred doma krajanov Vnanje Gorice, od 5. do 6. maja 1999.
Pod nevarne gospodinjske odpadke štejemo: akumulatorje, baterije, odslužena zdravila, barve, topila, pralna in kozmetična sredstva, olja, pesticide, kemikalije.
, Spored odvoza kosovnega materiala po občini:
- KS Brezovica 11. maja 1999,
- KS Vnanje Gorice 11. maja 1999,
- KS Notranje Gorice 11. maja 1999,
Sporočilo
- KS Podpeč - Preserje in Kamnik pod Krimom 12. maja 1999,
- KS Rakitna 13. maja 1999. Sortiran kosovni material pripravite
do 6. ure ob smetnjakih. Pazite, da material ne bo oviral prometa. Material bodo delavci Snage začeli odvažati postopoma. Vse informacije so na vo-ijo na telefonski številki 177-96-40. Cvetlico na vsako okensko polico:
- 3. maja 1999 (13.00 - 17.00) pred Občino Brezovica,
-4. maja 1999 (13.00-17.00) pred domom krajanov Vnanje Gorice,
- 5. maja 1999 (13.00 - 17.00) pred zadružnim domom Notranje Gorice,
- 6. maja 1999 (13.00 - 17.00) pred trgovino Emona Podpeč,
- 7. maja 1999 (13.00- 17.00) pred trgovino Emona Preserje,
- 8. maja 1999 (9.00 - 13.00) pred pošto na Rakitni.
Metka Kastelic
Novoizvoljeni svet občine Brezovica je v časopisni odbor izvolil Staneta Kirna kot predsednika ter Marka Goršiča in Petra Kraljica kot člana. Na prvi seji tega odbora smo se vsi strinjali, daje potrebno v našem občinskem glasilu marsikaj spremeniti. Še posebno zato, ker je za občino izdajanje tega časopisa precejšen izdatek. V lanskem letuje bilo za celoletno tiskanje porabljeno 2.266.615,00 tolarjev. A za dostavo je bilo pošti plačano 1.458.148,00 tolarjev. Torej je bil skupni strošek za časopis 3.724.763,00 tolarjev.
Med občani po dostopnih podatkih kakšnega pretiranega zanimanja za pisanje v Našem časopisu doslej ni bilo, čeprav je v mnogih družinah to edini časopis, ki ga redno prejemajo. Večji del bralcev se strinja, da se premalo piše o delu občine in občinskega sveta, denarnem stanju občine, problemih zaščite okolja in še o marsičem drugem. Pogrešajo redno objavljanje obveznosti, kijih občanom nalaga vlada ali občina in so objavljene v vseh dnevnih časopisih.
Da bo zadoščeno tem zahtevam, bomo skušali pravočasno dobiti od župana in občinskih uslužbencev vse gradivo, da ga pravočasno objavimo.
Veliko je bilo tudi pripomb, daje premalo člankov o aktualnih dogodkih v naših vaseh, šolah in raznih društvih. S tem sporočilom se zato obračamo na vse občane, ki menijo, da bi bilo potrebno s katerokoli stvarjo seznaniti širšo okolico, da se opogumijo in napišejo prispevek, ki bo dobrodošel za popestritev vsebine časopisa. Tudi učitelje v šolah pozivamo, naj vzpodbujajo mlade osnovnošolce k pisanju raznih prispevkov, tudi slikovnih.
Za marsikoga je bila dosedanja Županova beseda preveč vzvišena in ukazujoča; zato bomo to skušali nadomestiti z bolj sprejemljivim naslovom. Tudi ideološko pobarvane prispevke bomo izločili, ker menimo, da je Naš časopis naš, to je vseh ne glede na to, kateri barvi kdo pripada.
Za konec želimo vse obvestiti, da naj se vsi prispevki pošiljajo na naslov: Občina Brezovica, Časopisni odbor, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica, in to vsak mesec do dneva, ki bo objavljen v vsaki predhodni številki Našega časopisa.
Z zagotovilom, da nam bo vsaka kritika ali pohvala dobrodošla.
Lep pozdrav. Časopisni odbor, predsednik Stane Kirn
Košarkarji športnega društva B. V. G. Gulč - Stojijo: vodja ekipe, Šušter-šič, Pešec, Polajžar, Štrukelj, Gučej, Bernjak, Ropret. Čepijo: kapetan ekipe, Susman, Raušl, Bah, Guček. Košarkaši športnega društva B. V. G. vsem navijačem in ljubiteljem košarke sporočamo, da smo v medobčinski ligi Vrhnika, Brezovica, Borovnica, Logatec zasedli odlično drugo mesto. K uspehu so v veliki meri pripomogli tudi naši darovalci: ŠIG d.o.o., 3D Stražišar d.o.o., Rival d.o.o., Švarc s.p., Ergoles d.o.o., Martin s.p., gostilna Amfora, Comprint d.o.o., cvetličarna Rotovž, trgovina Manca, Teh-no-Cad d.o.o., Gospodar d.o.o., Fanor d.o.o., inštalaterstvo Pezdir, Amal d.o.o., sitotisk Beravs. Vsem se iz srca zahvaljujemo in jim želimo veliko poslovnega uspeha. (Fotografija in besedilo: Aleš Miran j
Dan staršev po skavtsko - Skavti Ostrorogega jelena so povabili svoje starše in druge občane v dvorano gasilskega doma v Dragomerju, kjer so skupaj praznovali dan staršev. Predstavili so se najmlajši volčiči s šopkom recitacij, najstniki ali izvidniki in vodnice po skavtsko so zaigrali šaljive prizore iz življenja družine. Najstarejši skavti, ki se imenujejo popotniki in popotnice, so nam predstavili vlogo staršev v današnjem času. Veseli večer je bil kar prehitro zaključen, zato pa so se vsi še kako radi zadržali na sladki pogostitvi in prijateljskem klepetu. (Metka Kastelic)
Sosede zaključile s predavanji ■ Društvo žena in deklet občine Brezovica Sosede je letos pripravilo vrsto odmevnih predavanj in srečanj z gosti. Tako so se zvrstili predavanji o materinskem domu in kakovosti jajc, praktični prikaz fizioterapevtskih vaj za hrbtenico in delavnica o pogrinjkih. Za zaključek so članice pripravile razstavo gobelinov Martine Podržaj. Razstava je potekala ob materinskem dnevu, popestrila pa jo je Saša Novak, mlada telovadka v športnoritmični gimnastiki. Predstavili so se nam tudi ljudski pevci kulturnega društvu Vnanje Gorice. Razstava je bila odprta tudi naslednji dan, ogledalo pa si jo je lepo število ljudi, ki cenijo tovrstne veščine. (Metka Kastelic)
Ekologija: voda skozi čas
Stara mama mi je povedala, da so imeli nekoč le redki v vasi vodnjake in da so hodili po vodo tudi v Ljubljanico. Živino so pasli in napajali ob potokih in pri studencih. Tam so mnogi tudi prali perilo. Poljščine pa so zalivali z vodo iz potokov ali z deževnico. Pozneje so naredili vodnjake pri vsaki hiši in vanje speljali vodo s streh. Po napeljavi vodovoda pa so mnoge zasuli ali spremenili celo v greznice. Kakšna škodah
Moj oči pravi, da postaja vodovod premajhen, saj se število hiš hitro povečuje. Pri nas zalivamo vrt z vodo iz vodnjaka. Tudi drugi bi lahko lovili vodo s streh v posode. Morali bi bolj varčevati z vodo v gospodinjstvu, v kopalnici in še kje.
Da ne bi onesnaževali okolja, moramo varčevati tudi s čistili, praški in drugimi strupi.
Luka Stanovnik
Vabljeni v mesecu maju
Kaj: prvomajsko srečanje.
Kdo: PD Podpeč - Preserje.
Kdaj: 1. maja 1999 na Krimu.
Kaj: Slani ocvirki - gledališka igra.
Kdo: KD Rakitna - starejša gledališka skupina.
Kdaj: 1. maja 1999 v OŠ Rakitna.
Starejša gledališka skupina Lenoritisi pod vodstvom Alenke Kovačič nam bo premierno predstavila igro Slani ocvirki, s katero se bodo predstavili tudi na reviji gledaliških skupin.
Kaj: Florjanova nedelja.
Kdo: POD Notranje Gorice.
Kdaj: 2. maja 1999 ob 9.00 v Notranjih Goricah.
Gasilci bodo s kipom svetega Florjana, ki je zaščitnik gasilcev, sodelovali pri maši, ki se vsakoletno pripravi na njegovo čast.
Kaj: študentska tržnica v Rožni dolini.
Kdo: ŠOU in MK Berda.
Kdaj: 4. maja 1999 na igrišču študentskega naselja v Rožni dolini.
Mladi bodo predstavili svoj klub in občino na tradicionalni študentski tržnici. Predstavili se bodo s stojnico, ki bo ponazarjala mostišče. Z zanimanjem pričakujemo, kako se bodo odrezali.
Kaj: Nekoga moraš imeti rad.
Kdo: KD Podpeč in Ivan Minatti.
Kdaj: 7. maja 1999 ob 19.00 v knjižnici Podpeč.
Literarni večer, ki ga nikakor ne smete spregledati. Ivan Minatti, ki je naš občan, bo v prijetnem okolju predstavil svoja najbolj prestižna dela. Večer je naslovljen po eni njegovih najbolj znanih pesmi.
Kaj: čistilna akcija na Rakitni.
Kdo: lovska družina Rakitna in turistično društvo Rakitna.
Kdaj: 8. maja 1999 ob 9.00 pred pošto na Rakitni.
Seveda ste zraven povabljeni vsi, ki vam ni vseeno, kaj krasi travnike in okolico vašega kraja. Poskrbite za zaščitno obleko in rokavice, vrečke pa bo pripravil prireditelj.
Kaj: Florjanova nedelja v brezoviški župniji.
Kdo: vsa gasilska društva v župniji.
Kdaj: 9. maja 1999 ob 9.00 v Vnanjih Goricah.
Kaj: birma v Notranjih Goricah.
Kdo: ŽU Notranje Gorice.
Kdaj: 9. maja 1999 ob 9.00 v Notranjih Goricah.
Kaj: obhajilo na Brezovici.
Kdo: ŽU Brezovica.
. Kdaj: 9. maja 1999 ob 10.00 na Brezovici.
Kaj: križev dan na Rakitni.
Kdo: vsa društva v kraju.
Kdaj: od 15. do 16. maja 1999 na Rakitni.
Ta dan na Rakitni praznujejo žegnanje. Pripravili so vrsto zanimivih prireditev in prikaz starih običajev, ki si jih je vredno ogledati. Pri pripravi sodelujejo vsa društva v kraju. Privoščite si lep izlet in ga združite z obiskom prireditev na Rakitni.
Kaj: obhajilo v Notranjih Goricah.
Kdo: ŽU Notranje Gorice.
Kdaj: 15. maja 1999 ob 9.00 v Notranjih Goricah.
Kaj: koncert Magnifico & Pismejkrsi s predskupino.
Kdo: MK Berda.
Kdaj: 21. maja 1999 v Notranjih Goricah. Mladi vas vabijo na večer dobre glasbe. Kaj: romanje po Slomškovih poteh. Kdo: ŽU Notranje Gorice. Kdaj: 22. maja 1999, odhod ob 6.00.
Romanje je star slovenski običaj, kije povezal ljudi iz iste župnije, ko so šli na neki svet kraj prosit za različne potrebe. Župnija Notranje Gorice bo letos obiskala pomembne kraje, kjer je bival svetniški škof A. M. Slomšek.
Kaj: romanje otrok in družin.
Kdo: ŽU Brezovica.
Kdaj: 22. maja 1999, odhod 7.30.
Ta dan se bodo tudi brezoviške družine odpravile na Štajersko, obiskale bodo Slomškovo rojstno hišo na Ponikvi. Kaj: Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak - dramska uprizoritev. Kdo: KD Rakitna. Kdaj: 28. maja 1999 v OŠ Rakitna.
Mentorica mlajše dramske skupine je Marta Kovačič. To bo pre-mierna uprizoritev dramske skupine Klepetulje. Kaj: lovski dan.
Kdo: Občinsko društvo podeželske mladine Brezovica. Kdaj: 29. maja 1999 ob 9.00.
Vabimo pretežno mlade od 10. do 16. leta, da preživijo dopoldne z lovskim čuvajem, ki nam bo predstavil lovišče na Rakitni. Ogledali si bomo lovsko prežo, krmilnico, mrhovišče in lovsko kočo. Zbirno mesto je avtobusna postaja na Rakitni.
Napovedujemo za junij:
- 1. junij 1999: predstava latinskoameriških plesov,
- 19. junij 1999: letni koncert okteta Podpeč,
- 24. junij 1999: koncert Čukov.
Vse podatke pravočasno sporočajte Metki Kastelic, telefona 061 / 653-223 in 041/638-438, e-pošta info@brezovica.si. Koledar prireditev lahko spremljate tudi na spletu, http://www.brezovica.si.
Pripravila Metka Kastelic
Sodelovanje z mladimi iz cele Evrope
B o b r č e k
Na moji poštni polici seje, na moje veselje, zbralo že kar precej više pošle. Prav ta pisma govorijo o tem, da vam ni vseeno, kaj se dogaja v naši občini. Vesel bi bil, če bi tudi vi izpostavili kakšen problem, ki vas teži. Res je, da mi besed ne zmanjka hitro, a vendar potrebujem sogovornike in prav ta vloga, ki ni majhna, je namenjena vam.
Moja mama pa je kot aprilsko vreme. Nekaj časa se veselo smeji in si prepeva pesmi, potem pa seji, kakor strela z jasnega, obraz pomrači in hodi okoli z zaskrbljenim izrazom na obrazu. Zadnje čase me ves čas sprašuje, kako se obnašam do dedka. Zabičala mije, naj bom spoštljiv in prijazen, saj je spoštovanja vreden gospod, ki si je skozi življenje nabral ogromno, tako prijetnih kakor neprijetnih, izkušenj. Mami pravi, da četudi se vedno ne strinjam z njim ali če njegovo razmišljanje ni enako mojemu, ne smem povzdigniti glasu ali biti nesramen. Kajti čeprav deluje neobčutljiv, ga kaj hitro prizadenejo ostre besede. Razlagala mi je, da je ravno dober medsebojni odnos, ki temelji na spoštovanju, temelj za kakršne-
koli uspehe in razvoj. Pripovedovalaje, kako lahko skupnost veliko bolje opravi nalogo, saj bo vsak posameznik prispeval svoje zamisli in opozoril na napake, kijih on vidi. Tako bo v nalogi manj napak in več zamisli.
Mami ima popolnoma prav, a take lekcije do sedaj še nisem bil deležen. Moja sestra pravi, da je mami postala pravo ogledalo sestankov občinskega sveta. Če so tam uspešni in zadovoljni, bo tudi mami naslednji teden ali dva hodila okoli z nasmehom na obrazu, če pa na sestanku ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, se nam doma obeta majhna nevihta... Z lekcijami o osnovah,obnašanja?
Imejte se lepo in napišite mi kaj,
Vaš Bobrček
Spoštovani Bobrček!
Najprej moram pohvaliti tvojo zamisel, da si se pojavil v časopisu in spodbudil k pisanju, predvsem tiste, ki se 'skrivajo' za raznimi imeni. To zame pomeni, da niso iskreni.
K pisanju me je pripravil prispevek "soobčana", saj je lahko tudi moj sokra-jan ali sokrajanka, ampak ni važno.
Lansko poletje smo se tudi mladi iz Slovenije (5) udeležili mednarodnega seminarja z naslovom Mladi in Evropa, kije potekal v španski provinci Soria. Med njimi sva bili tudi dve dekleti z Brezovice. Seminar že vrsto let pripravlja ekipa španskih pedagogov Cooperativa de Ensenanza del Rio, v sodelovanju z Evropsko pisarno za mlade.
Štirinajstdnevno druženje, ki poteka v ustvarjalno-delovnem duhu, je prepleteno z ogledi tipične španske pokrajine, učnimi delavnicami na temo etnologije, zgodovine, biologije, kulture in drugimi ročnimi spretnostmi. Mladi se na srečanju pogovarjajo o ustroju Evropske zveze, o šolskih
sistemih držav udeleženk seminarja, o problemih mladih, ki izstopajo v njihovem okolju, in drugih aktualnih temah.
Letošnje srečanje bo potekalo od 16. do 28. avgusta. Španski prireditelji so nam poslali program in potek letošnjega srečanja. Z lanskimi udeleženci smo se domenili, da se letošnjega seminarja udeležijo mladi iz občine Brezovica. To je toliko bolj razveseljiva novica, saj programske stroške in nastanitev pokrije Evropska pisarna za mlade. Našim udeležencem torej predstavlja strošek le prevoz do Sorije.
Našo deželo lahko zastopa največ osem udeležencev, ki bodo pripravili tudi njeno predstavitev.
In kdo se lahko prijavi na seminar? Mladi, ki delujejo v mladinskih organizacijah (voditelji ali animator-ji mladinskih programov). Priporočljivo je, da so študenti pedagoške fakultete ali bodoči učitelji, stari od 18 do 30 let.
Vsi, ki vas omenjeni seminar zanima, pošljite prijavo, v kateri navedite osebne podatke in svojo kratko predstavitev. Opišite tudi svoje dosedanje izkušnje pri delu z mladimi. Prijave pošljite do 20. maja 1999 na naslov: Občinsko društvo podeželske mladine, Tržaška 390, 1351 Brezovica. Po tem datumu vas bomo povabili na razgovor in vas seznanili z izbiro udeležencev.       Metka Kastelic
Vsi otroci so naši otroci
Še posebej zato nam ne sme biti vseeno, kaj se z njimi in njim dogaja.
Prišla je sezona intenzivnega druženja, neskončnih pogovorov, spoznavanja, novih vezi, ustvarjanja novih pogledov. Mladi se tedaj najraje umaknejo pogledom odraslih. To razumemo. Ker nimajo kam, pridejo tja, kamor so vajeni priti - k šoli, pred trgovino... Najraje ob prvem mraku.
Mladost je (včasih tudi) norost. Včasih pozabi, kje so meje. Ko ni nikogar, ki bi rekel "Ne tako!", se lahko spozabijo tudi najbolj trdni!
Da bodo varnejši in previdnejši tako in drugače, lahko poskrbimo (tudi) odrasli. Če že nimajo svojega mladinskega, klubskega, njim namenjenega prostora, poskrbimo, da bodo varni tam, kjer so. Da jih ne bodo zmotili neobičajno glasno in vandalsko razpoloženi posamezniki, takšni in drugačni razpečevalci, razni uživalci in kdove kdo še. Pred njimi jih ne moremo izolirati. Lahko pa preprečujemo posledice, ko se izzivi pokažejo. Zatiskanje oči in ignoranca nam ne bosta pomagala.
Pozivamo vse odgovorne organizacije, službe in seveda starše, da se na klice po pomoči pogosteje odzovejo. Da bodo posredovali tisti, ki morajo posredovati. Da se bodo prestopki preprečevali in kaznovali. Da ne bomo poslušali samo neprijetnih posplošenih govoric o pokvarjeni mladini, novic ali celo tragičnih zgodb o tem, da se nismo zmenili, da smo spet zamudili, bili neučinkoviti, nemočni.
Vsi in vsak pozna svoje pravice, spomnimo se tudi svojih dolžnosti. Brezbrižnost gotovo ni ena od njih!
Člani sveta osnovne šole Brezovica
Napoved raziskovalne naloge o kozolcih
Obveščamo prebivalce krajevne skupnosti Podpeč - Preserje in krajevne skupnosti Rakitna, da bomo na osnovni šoli Preserje opravili raziskovalno nalogo Kozolci v naših vaseh (v krajevnih skupnostih Podpeč - Preserje in Rakitna). Nalogo bo izpeljala skupina učencev raziskovalcev te zvrsti tehnične kulture pod vodstvom učitelja tehnične vzgoje. Ker bo treba del naloge opraviti na terenu, prosimo prebivalce, lastnike kozolcev, da nam pri tem pomagajo. Prišli bomo v mesecu maju in povprašali za leto izgradnje kozolca, za graditelje, za zanimivosti pri gradnji, o uporabnosti včasih in danes in o prihodnosti stavbe. Kozolec bi radi tudi fotografirali. Točen datum prihoda v posamezno vas bomo sporočili naknadno. Že vnaprej se vsem zahvaljujemo za sodelovanje.
Marija Goršič
Povabilo na kresovanje v Notranjih Goricah
Prvomajsko kresovanje v Notranjih Goricah ima že pravo tradicijo. Nekdaj smo kresovali na 'Hribih', sedaj pa že vrsto let prirejamo kresovanje v športnem parku Jama. Kres bomo priredili tudi v letošnjem letu, in sicer v petek, 30. aprila 1999, ob 19. uri. Seveda bomo poskrbeli za pasulj, saj brez tega ni pravega kresova-nja. Slogan ("Pasulj bo") ostaja še naprej.
Sama prireditev pa bo še bolj svečana, saj bomo predali v uporabo obnovljena igrala v športnem parku Jama, učence osnovne šole Notranje Gorice pa razveselili z novim glasbenim stolpom. Sredstva za nakup glasbenega stolpa in za obnovo igral je prispeval mladinski klub Berda.
Torej, kar nekaj razlogov je, da se v čim večjem številu udeležite tradicionalnega kresovanja.
Kresovanje - športni park Jama - petek, 30. aprila 1999, ob 19. uri.
Vabljeni!
Mladinski klub Berda
Pes je človekov najboljši prijatelj...
Ljudje imamo radi živali. Še posebno pse, ki nam našo skrb poplačajo z iskreno zvestobo in navezanostjo.
Kdor ima rad živali, ima rad tudi budi, pravijo. Pa res? Mogoče včasih pozabimo na ljudi, ko se posvečamo živalim.
Tako bi radi brezoviški osnovnošolci spomnili okoliške lastnike psov, da so poti, zelenice in igrišča okoli šole namenjeni ljudem - otrokom - in niso pasja stranišča. Ker živimo na deželi, ne bo težko najti za to primernejših površin ali pa bo treba s seboj (tako kot v kulturni Evropi) nositi vrečke in iztrebke sproti počistiti. Prav tako bi radi spomnili, da so neprivezani psi potencialna nevarnost, če ne drugega, strašijo otroke s svojo pojavo na poti v šolo in iz nje.
Pes je človekov najboljši prijatelj... Naj tako ostane!
Učenci in svet osnovne šole Brezovica
Povabilo ob vojnih grozotah na Balkanu
S strani republiškega štaba Civilne zaščite smo dobili poziv, ki vabi vse gospodarske družbe, druge organizacije in posameznike, da po svojih močeh prispevajo humanitarno pomoč za begunce s Kosova. Človekoljubno pomoč na območju Slovenije že zbirata Rdeči križ in Slovenska karitas.
Za pomoč beguncem so trenutno najpomembnejša sredstva za nastanitev, živila, oblačila in obutev, higienske potrebščine, zdravila in tehnična oprema. Vsi, ki želite sodelovati v tej pomembni človekoljubni akciji, se obrnite na naslednje naslove:
- Rdeči Križ Slovenije, telefon 12-61-200;
- Rdeči križ Notranje Gorice, Podpeška 380, 1357 Notranje Gorice, stik: Stanislav Susman,
telefon 654-092;
- Rdeči križ Vnanje Gorice, Nova pot 5, 1357 Notranje Gorice, stik: Anica Steblovnik, telefon 651-474;
- Rdeči križ Preserje, Kamnik pod Krimom 6, 1352 Preserje, stik: Meta Šeškar, telefon 631-088;
- Slovenska karitas, telefon 323-186;
- Karitas Brezovica, Starovaš-ka 19, 1351 Brezovica, stik: Stane Vrbančič, telefon 653-931;
- Karitas Notranje Gorice, Cesta na Log 22, 1357 Notranje Gorice, stik: Malči Čuden, telefon 651-229;
- Karitas Preserje, Preserje 4, 1352 Preserje, stik: Marinka Podkrajšek, telefon 631-456.
Metka Kastelic
Bobri so: - Mile Podržaj (bas vokalj, - Aleš Koprivec (harmonika, vokal), ■ Aleš Bombek (kitara, vokal), ■ Damjan Čamernik (bas, solo vokal).
PREDSTAVITEV NOVE KASETE ANSAMBLA BOBRI
Zapojmo vsi
Na klepet meje povabil eden od članov ansambla Bobri, Damjan Čamernik, in sicer z namenom, da mi predstavi njihov novi projekt, ki nosi naslov Zapojmo vsi. Na mizi v njihovi glasbeni sobi mi je razkazal arhiv ansambla, ki zavzema članke, številne fotografije, v vitrini so lepo razstavljene plakete in diplome, s polic pa se bleščijo tudi pokali. Lepa doba je mini-
V predzadnjem odstavku začne stavek z mislijo, da ima laž kratke noge, nadaljuje pa z opisovanjem, kaj sem naredila in za koliko. Ne znam si predstavljati, kaj imata laž in moje delo skupnega. Da sem naredila predlog, je res. Da pa sem bila za to delo "ustrezno nagrajevana", pa ni. No, mogoče seje župan ali računovodkinja zmotila v številki žiro računa in mogoče nakazala nagrado kam drugam - meni ne. Iz tega prispevka zgleda, da smo nagrajeni za vsako delo posebej, ne vem? Jaz dobivam plačo za svoje delo, ki ga opravljam z vso odgovornostjo.
Še to ti bom povedala, koliko sem nagrajena. Tako kot vsi svetniki, hodimo tudi mi iz občinske uprave nekateri več, nekateri manj na seje, jaz osebno jih imam kar veliko (od 12 delovnih teles jih imam 6, vključno z občinskim svetom), pa tudi nismo še dobili ustrezne nagrade oziroma vsaj povrnjenih stroškov prevoza, čeprav sem skoraj vsak teden dva- do trikrat zvečer nazaj na občini. Verjemi mi, raje bi bila doma, se posvetila bolj svojemu do-diplomskemu študiju in svojima sinovoma, ki imata boljši instinkt za zahvalo.
Pa brez zamere, Bobrček.
Tajnica Ivanka Stražišar
PREJELI SMO
Apel iz krajevnih skupnosti
Po tej poti bi radi izrazili razočaranje in nemoč za delovanje v krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti so dobile po novem statutu občine Brezovica pravni status. Vsi, ki smo bili izvoljeni v svete krajevnih skupnosti, bi radi čim več naredili za svoje krajane, pa nam ni omogočeno. S strani občine ni pravega interesa za sodelovanje. Ne gremo se političnih igric, v krajevnih skupnostih bi radi delali. Ne zahtevamo plačila za svoje delo, zahtevamo pa korekten odnos in del sredstev, ki krajevnim skupnostim pripadajo. Statut občine Brezovica je potrebno čim prej objaviti v Uradnem listu in ne zavlačevati sprejema letošnjega proračuna. Ne vidimo razloga za tako počasno delovanje občinske uprave. Pozivamo gospoda župana, da v najkrajšem možnem času poskrbi, da se stvari uredijo, in nam omogoči opravljati delo, za katero smo bili izvoljeni.
Predsedniki krajevnih skupnosti Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč - Preserje in Rakitna: Dušan Belič, Marjeta Novak, Marko Čuden, Peter Svete in Matija Kovačič
la, odkar smo jih predstavili v našem glasilu, zato si zaslužijo, da jih ponovno predstavimo.
V rokah držim vaš nov izdelek, kije zelo lično oblikovan in nosi naslov Zapojmo vsi.
"Ja, to je sad našega triletnega dela. Na kaseti je zbranih 12 popolnoma novih skladb, izšla pa je tudi zgoščenka, ki je kompilacija prejšnjega projekta, tako daje na njej zbranih 12 novih in 8 boljših skladb iz prejšnjega projekta. Našega dela še ne bi mogel ovrednotiti, kajti to bosta pokazala čas in odziv poslušalcev. Seveda pa smo izredno zadovoljni z izdelkom in ekipo, ki je sodelovala pri pripravi."
Kdo vse vam je pomagal?
"Najprej bi se zahvalil našemu piscu glasbe, ki nas spremlja že od začetkov. To je Jože Skubic, ki je večinski avtor melodij.
Vili Bertok je pisec večine besedil in nam je tudi v veliko oporo in pomoč. Tudi tokrat sta nam z besedili pomagala Ivan Malavašič in Franci Lipičnik, nekaj pa sva prispevala tudi dva člana ansambla."
Kje je projekt nastajal in kdo ga je založil?
"Snemali smo v studiu Metulj v Novem mestu,.projekt pa je nastajal več mesecev. Trud je z nami delil tonski mojster in lastnik studia gospod Marko Pezdirc. Delo producenta pa je odlično opravil Jože Skubic. Cel projekt je izdala založba He-lidon, s katero sodelujemo prvič in spremlja tudi večino narodno zabavnih ansamblov."
Kako ste zbirali denarna sredstva?
"Tudi letos sodelujemo z Občino Brezovica in županom gospodom Dragom Stanovnikom, ki je naš generalni pokrovitelj. Našemu vabilu so se odzvali tudi drugi sponzorji, vsem pa se na tem mestu najlepše zahvaljujemo."
Meta Kastelic
MAJ 1999
DOBROVA - POLHOV GRADEC
NAŠ ČASOPIS 11
OBČINA DOBROVA
SUBVENCIONIRANJE KMETIJSTVA V LETU 1999
OBVESTILO
Kmetje, sadjarji, vrtičkarji!
Pri škropljenju sadnega drevja pazimo na odmero pripravkov, ne škropimo v cvet. Škropimo v poznih popoldanskih urah. Kmetje, ne pretiravajte s pretirano uporabo pesticidov. Ohranimo čisto naravno okolje, za kar nam bo narava hvaležna. Hvala za razumevanje!
Čebelarsko društvo DOLOMITI Polhov Gradec
KUD DOLOMITI
Uspešna predstavitev na pevski reviji
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je na svoji prvi seji obravnaval problematiko kmetijstva v občini in zaradi razprave, ki je opozorila na potrebo, da se dosedanji sistem subvencij korenito spremeni, ni uspel sprejeti težko pričakovanih odločitev. %
Obstoječi sistem subvencij namreč ni uspel preprečevati pojavov opuščanja obdelovanja kmetijskih površin in divjega zaraščanja travnikov. Prav to pa bi moral biti osnovni namen poseganja občine v kmetovanje. Tozadevnim argumentom župana, ki je navajal številne primere uspešnega in neuspešnega izvajanja finančnih intervencij v kmetijstvu, ni bilo mogoče oporekati.
Člani odbora, ki so tudi sami kmetje, so se na načelni ravnj hitro strinjali, da bi bil sistem subvencij, ki bi nagrajeval obdelane kmetijske površine, mnogo uspešnejši in tudi pravičnejši. Vendar sodijo, da bi morali biti s spremembo kmetje vnaprej seznanjeni. V tem trenut-
KUD DOLOMITI
Po prenovi odra in odrskih zaves v letu 1997 je upravni odbor KUD Dolomiti sprejel sklep o posodobitvi osnovne razsvetljave, izgradnji zasilne razsvetljave in reflektorske osvetlitve ter kabelske povezave prostorov.
Poseg v omenjeno instalacijo je bil nujen zaradi dotrajanosti, neprimernosti obstoječega sistema in neskladnosti z zakonskimi predpisi, ki določajo opremljenost tovrstnih prostorov (zasilna razsvetljava).
Pred izpeljavo plana je bil pripravljen načrt oz. posnetek stanja prostorov, s katerimi razpolaga in jih upravlja ter vzdržuje KUD Dolomiti.
Konkretne aktivnosti v zvezi z zadevno investicijo so se začeie ob koncu lanskega leta. Dela smo se lotili pospešeno tudi zaradi bližajočega datuma uvedbe davka na dodano vrednost. Posodobitev ponudb in izbira najugodnejšega ponudnika je vzela svoj čas. Tako je izvajalec začel elektroinstalacij-ska dela na podlagi pripravljenih predlogov in skic v začetku februarja ter svoje delo končal v dobrem mesecu dni. Izvedena je bila nova instalacija za razsvetljavo dvorane, odra, prehoda med garderobo in odrom, zasilno razsvetljavo dvorane ter reflektorsko osvetlitev odra. Montirane so bile neonske svetilke z možnostjo regulacije, svetila za zasilno razsvetljavo, stikala, omarice. V prvih dneh marca je bila dobavljena oprema za osvetlitev odra in opravljena montaža reflektorjev.
Za izvedbo tako obširnega in zahtevnega projekta in zaradi racionalizacije je bilo potrebno opraviti veliko dela s strani članov društva. Tako smo vodili koordinacijo del med posameznimi izvajalci in opravljali vsakodnevni nadzor nad izvedenimi deli. V KUD-u smo poiskali člane z znanjem s področja gradbeništva (posnetek prostorov), elektroinstalacij (predloge, skice elektroinstalacij)...
ku bi bilo verjetno bolj primerno, da se za letošnje leto ohrani dosedanji način, hkrati pa bi kmete seznanili, da bo že v naslednjem letu prišlo do sprememb.
Odbor je po dolgotrajni razpravi sprejel odločitev, da se najkasneje v roku štirinajst dni pripravi analiza stanja kmetijskih površin v občini. Na osnovi rezultatov analize bo Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ponovno razpravljal in odločal o najboljših rešitvah.
Pri analizi stanja kmetijskih površin se koristijo tudi »Podatki o kmetijskem gospodarstvu«, ki so jih te dni kmetje na posebnih obrazcih posredovali Kmetijski svetovalni službi na Dobrovi.
Pozivamo vse tiste kmete, ki teh obrazcev sploh niso oddali ali pa so jih pošiljali neposredno na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da te podatke v naslednjih dneh posredujejo tudi Kmetijski svetovalni službi.
Za občinsko upravo Jože Brezovec
Izdelali smo konzole za obešanje reflektorjev. Po namestitvi zidnih kanalov in kabelskih polic smo povezali prostore s koaksialnim kablom.
Tako bo v prihodnje, z dodatno opremo, možno spremljanje dogajanja v dvorani tudi v ostalih prostorih, kar pomeni prvi korak k predvajanju prireditev preko kabelskega operaterja.
Nova reflektorska oprema je bila prvič preizkušena ob praznovanju materinskega dne, kjer smo lahko videli kako trud nastopajočih še bolj zašije ob ustrezni osvetlitvi in primernih efektih.
Sredstva, ki jih je društvo pridobilo iz občinskega proračuna za leto 1997 in 1998 iz naslova investicije v kulturne domove, smo več kot dve leti zbirali v namen izvedbe te investicije. Nekaj več kot 30 odstotkov sredstev pa bo po zagotovilih pristojnih prispevala KS Dobrova iz sredstev, nakazanih s strani občine Dobrova - Polhov Gradec za uporabo oz. najem prostora, v katerem ima le-ta sedež.
V planu pa je še obnova tal v dvorani, kletnih prostorov in ogrevanja. Predvidevamo pa tudi obnovo ozvočenja.
Člani društva smo opravili tudi spomladansko čiščenje dvorane z balkonom in pripadajočimi prostori (garderobni prostor, odrski prostor, balkonski predprostor...), ki jih ima Kulturno umetniško društvo Dolomiti v uporabljanju in upravljanju na podlagi pogodbe sklenjene s Kmetijsko zadrugo z Dobrove, z dne 4.12.1952.
Vsako tako vlaganje, kot je bila izvedba opisane investicije (predhodno pa že prenovitev odra, zaves...) pa kar samo kliče po ureditvi stvarno - pravnih razmerij, ki se tičejo teh prostorov. Ob koncu pa le še zahvala s strani gradbenega odbora KUD-a vsem članom za pomoč in sodelovanje pri izpeljavi projekta.
za gradbeni odbor Matjaž Dolinar
Uspešno je minil še en od nastopov zborov delujočih v KUD- u Dolomiti; moškega, mešanega in fantovskega zbora.
Predstavili so se na 29. reviji odraslih pevskih zborov, ki jo je organizirala ZKD Ljubljana - okolica, tokrat v sodelovanju s Prosvetnim društvom Horjul. Večer je spričo raznolikega izbora pesmi domačih in tujih avtorjev, kljub velikemu številu nastopajočih zborov, minil hitro.
Otvoritveno pesem revije Planinska roža, G. Ipavca, je odpel Moški zbor, ki ga vodi zborovodja Albin Košir. Prvi je dodal še pesem J. Aljaža, Soči.
Izvirnost glede izbora in izvedbe pesmi zborov, kiju vodi Borut Dolinar, je napovedal že Fantovski zbor s Plesom iz Trente, narodna v priredbi Srebotnjaka ter skladbo skladatelja Volariča z naslovom Nos. Člani fantovskega zbora so nas s svojim zanimivim reperuar-jem že kar razvadili. Lani so se nam vtisnili v spomin s priredbo Adija Smolarja, s treba bo oženit, z letošnje revije pa bo to, lahko bi rekji, pouk na temo nos.
Čeprav je petje resna zadeva, vsaj kar se tiče nastopajočih ne pomeni nobene ovire, da se gledalci ne bi nasmejali. Pa ne kaki nerodnosti na odru, temveč pravi
živalski druščini, ki jo je v pesmi Capriccata, contrappunto, A. Ban-chieria s seboj pripeljal Mešani pevski zbor. In prav slednja pesem zahteva precejšen trud in koncentracijo, predvsem s strani solistov. Petje hudomušnega besedila, katerega živalski glasovi speti s starim italijanskim besedilom so zapisani na način, ki zahteva popolno zbranost pri izvedi takšne skladbe. Prepletajoči živalski glasovi so sprostili občinstvo nekaj pred koncem revije.
Njihova druga Nad mestom se dani, J. Privška, v priredbi Damjana Močnika ob spremljavi klavirja (Tomaž Pirnat), pa nas je zazibala v obdobje najlepših slovenskih popevk. Če nastop ocenimo po aplavzu bi pevce MePZ lahko razvrstili v sam vrh, na strokovno oceno, ki bo tokrat izpod peresa g. Janeza Močnika (skladatelja, dirigenta...) pa tako pevci kot zborovodja še čakajo.
In ko smo pogledali še v zakulis-je po prireditvi, je bilo ob sicer skromnejšem sprejemu, kot so ga za nastopajoče pripravili lanski organizatorji MePZ z Dobrove, slišati vesele pesmi Dobrovčanov, kar dokazuje, da je pesem v njihovih srcih, uspešen nastop pa plod vaj in vztrajnosti.
Mojca Kucler Dolinar
V Kurji vasi bodo gradili nov rezervoar
Vodovodni odbor Kurja vas se je odločil za graditev novega rezervoarja zaradi neustreznosti vode in prenizkega tlaka v vodovodnem omrežju. Odkai namreč opravljajo analizo primernosti vode, so v njej po melioracijah po okoliških hribih blato, nitriti, nitrati. Zato naj bi v ta namen zgradili nov rezervoar, ki leži 40 višinskih metrov višje od sedanjega. Iz novega vira so vzeli tudi vzorce, ki ne kažejo nobenega biološkega in kemičnega onesnaženja.
Vodovodnega omrežja ne bodo preurejali, saj bodo nov vir samo priključili na obstoječe omrežje. Ker bo nov rezervoar ležal na zelo kamnitem in nedostopnem terenu, bodo potrebna tudi dela z bagerskim kladivom. Večina del bodo vaščani opravili sami, prav tako bodo tudi večino sredstev zbrali sami - nekaj naj bi primaknili še Občina in Krajevna skupnost Šentjošt.
Gašper Tominc
Sodobno gasilsko vozilo za gašenje klasičnih in zahtevnejših požarov: avto-cisterna GVC 16/50.
PGD ŠENTJOŠT
Poslej v lasti novo vozilo
Rdeči petelin se lahko pojavi kadar koli, zato sta pripravljenost gasilcev in njihova tehnična usposobljenost ključna dejavnika, ki lahko kljubujeta tej nesreči. Prostovoljno gasilsko društvo Šentjošt se tega resno zaveda in zato nameni veliko truda vzgoji mladih kadrov in rednim gasilskim vajam. Glede na to, daje v šentjoški okolici dokaj zahteven teren, vedo, daje mogoče z dobro tehnologijo, ki v kritičnih trenutkih hitro nudi potreben učinek, marsikaj rešiti iz rok nesreče. Zato so se odločili za nakup karamboliranega vlačilca MB 16 - 35, poleg sedanjega orodnega vozila TAM 80 15.
Karambolirano vozilo je bilo lani s prostovoljnimi kleparskimi in ličarskimi deli povsem pripravljeno za nadgradnjo v avtocisterno, ki je bila končana 20.3.1999. Avtocisterna GVC 16/50 je sodobno gasilsko vozilo za gašenje klasičnih in tudi zahtevnejših požarov. Vozilo v svoji sestavi Oobsega cisterno iz nerjaveče pločevine s prostornino 5000 litrov. Montirali so tudi sodobno kombinirano črpalko (visok, nizek tlak) FP 8/8 2HH, ki ima pri visoketn tlaku, pri 40 barih, pretok vode 400 l/min., pri nizkem tlaku pa ob idealnih razmerah 2400 l/min. Poleg tega ima črpalka vgrajeno tudi napravo za mešanje penila (medmešalnik). Pomembna sestavina vozila je tudi električni agregat z močjo 5kw/220 V, ki služi za napajanje dvižnega svetlobnega stolpa z. dvema reflektorjema po 1000 W. Z lastno razsvetljavo je to vozilo neodvisno od drugih virov energije, kar je ob nesrečah izrednega pomena. Za pomoč ob vodnih ujmah, ko voda zalije kletne prostore, ima vozilo v svojem sestavu 3 potopne črpalke različnega pretoka. Svoje mesto v njem je našla tudi oprema za gašenje gozdnih požarov in motorna žaga za beton in kovine. Poleg tega je v avtocisterni še veliko standardne gasilske opreme in drugega ročnega orodja, kije potrebno.za uspešno reševanje.
Taka oprema je seveda povezana tudi s primerno ceno. Tako je kompletna cena vozila znašala 10.017.080,20 SIT. Pri tem je 3.500.000 SIT namenila GZ Dolomiti iz proračuna občine Dobrova - Polhov Gradec, 250.000 SIT je prispevala KS Šentjošt in 50.000 SIT tovarna Alpina iz Žirov. Preostalo izdatno razliko so člani društva ob veliki pomoči krajanov (posek darovanega lesa, denarni prispevki) vsaj nekoliko zmanjšali tako, da po plačilu vseh dosedanjih obrokov ostane društvu za plačilo še 1.260.000 SIT, kar pa mora poravnati do 30.6.1999.
Gašper Tominc
Končana še ena faza prenove dvorane na Dobrovi
OBČINSKI SVET OBČINE DOBROVA- POLHOV GRADEC je na svoji redni 5. seji dne 30.03. 1999 izvolil predsednike in člane stalnih delovnih teles občinskega sveta.
Izvoljen je bil tudi podžupan, Pavel Jankovec, roj. 19.06.1948, stanujoč Polhov Gradec 46/a.
Sestavo posameznih odborov si občani lahko ogledate v naslednjih vrsticah:
1. ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN TURIZEM Jankovec Pavel, Polhov Gradec 46/a, 645-157, 0609/630-
933- predsednik Bradeško Franc, Srednji Vrh 21/a, 645-973, 0609/631-875 Oven Jože, Polhograjska c. 53, 641-003, 641-418 Trnovec Toni, Pristava 26, 645-276 Zunanji člani:
Božnar Amalija, Polhov Gradec 15, 645-004, 645-052 Košir Hinko, Šentjošt 22, 740-127 Koprivec Janko, Brezje 10, 643-115, 643-048 Laznik Franc, Briše 8/a, 645-063, 041/632-235
2. ODBOR ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALO Skopec Olga, Šujica 42, 641-671- predsednica Velkovrh Milan, Babna gora 20, 645-374, 041/640-297 Malovrh Marjan, Šentjošt 31/a, 740-082
Svete Boštjan. Stranska vas 20, 641-444 Zunanji člani:
Jankovec Sonja, Srednja vas 19, 645-126
Kreft Vida, Polhograjska c. 39, 641-092, 641-089
3. ODBOR ŠOLSTVO, PREDŠOLSKO VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE
Gerjolj Anton, Smolnik 14, 645-108- predsednik
Trnovec Toni, Pristava 26, 645-276
Malovrh Marjan, Šentjošt 31/a, 740-082
Pograjc Marjan, Pot čez Horjulko 20, 641-695
Potočnik Anton, Pot na Gornje polje 10, 641-138, 125-41-
01
Zunanji člani:
Polajnar Ivan, OŠ Polhov Gradec, 645-012, 645-482, 645-483
Počkar Nives, OŠ Dobrova, 641-089, 272-393, 641-393
4. ODBOR ZA KULTURO IN ŠPORT
Svete Boštjan, Stranska vas 20, 641-444- predsednik
Kovač Frančišek, Dolenja vas 13, 645-135
Potočnik Anton, Pot na Gornje polje 10, 641-138. 125-41-
01
Zunanji člani:
Plestenjak Jože, C. dveh potokov 2, 641-026 Kogovšek Izidor, Brezje 27, 041/739-767, 643-082 Grdadolnik Špela, Šentjošt 5, 740-058
5. ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Oblak Franc, Šentjošt 42, 345-961, 041/740-792- predsednik
Urbančič Franc, Brezje 63, 643-094
Rihar Jernej, Na ravni 14. 641-282, 041/718- 382
Gerjolj Anton, Smolnik 14, 645-108
Zunanji člani:
Gerjolj Janko, Setnik 28, 645-073
Trobec Tomaž, Setnik 19, 645-145
Košir Matjaž, Šentjošt 40, 740-172
Oven Albin, Polhograjska c. 57, 641-031, 641-351
6. ODBOR ZA KOMUNALO
Trojar Marijan, Gabrje 56, 641-104- predsednik Bradeško Franc, Srednji Vrh 21/a, 645-973, 0609/631-875 Rihar Jernej, Na Ravni 14, 641-282, 041/718-382 Zunanji člani:
Sečnik Janez, Butajnova 30, 740-089 Setnikar Franc, Babna Gora 15, 645-164 Laznik Franc, Briše 8/a, 645-063, 041/632-235
7. ODBOR ZA PROSTORSKO PLANIRANJE, GOSPODARJENJE Z NEPREMIČNINAMI IN VARSTVO OKOLJA
Pograjc Marjan, Pot čez Horjulko 20, 641-695- predsednik Jankovec Pavel, Polhov Gradec 46/a, 645-157, 0609/630-933
Trojar Marijan, Gabrje 56, 641-104
Rihar Jernej, Na ravni 14, 641-282, 041/718- 382
Zunanji člani:
Oblak Stane, Šentjošt 76, 740-143, 758-200, Bozovičar Milan, Devce 17, 641-078 Dolinar Alojz, Razori, 641-419
8. KOMISIJA ZA VLOGE IN PRITOŽBE Trojar Marijan, Gabrje 56, 641-104- predsednik Velkovrh Milan, Babna Gora 20, 645-374, 041/640-297 Urbančič Franc, Brezje 63, 643-094
Zunanji člani:
Košir Marko, Šentjošt 40, 740-309 Zadnikar Franc, C. Dveh potokov 1, 641-027 Alič Jože, Setnik 1, 645-141
9. STATUTARNO PRAVNA KOMISIJA
Potočnik Anton, Pot na Gornje polje 10, 641-138, 125-41-01- predsednik Trojar Marijan, Gabrje 56, 641-104 Oblak Franc, Šentjošt 42, 345-961, 041/740-792 Kovač Frančišek, Dolenja vasl3, 645-135
10. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA
Oblak Franc, Šentjošt 42, 345-961, 041/740-792- predsednik
Oven Jože, Polhograjska c. 53, 641-003, 641-418
Urbančič Franc, Brezje 63, 643-094.
Na seji je bila imenovana tudi Komisija za delitev premoženja bivše Občine Dobrova- Horjul- Polhov Gradec. Občino Dobrova- Polhov Gradec zastopajo Pavel Jankovec, Bradeško Franc, Trojar Marijan in Dolinar Janko. Dne 06.04.1999 je Komisija imela prvo sejo inje ponovno pregledala obveznosti bivše skupne občine ter zapisnik Komisije za delitev premoženja Občine Horjul.Med drugim je ugotovila, da so na sedež Občine Dobrova- Polhov Gradec prispele še nekatere dodatne obveznosti v skupnem znesku 8.997.797,00 SIT. Tako znaša skupen znesek obveznosti bivše Občine iz preteklega obdobja 82.938.633,00 SIT.
Za Občino Dobrova- Polhov Gradec: Mateja Tavčar
Dokončna postavitev vlečnice in pridobitev obratovalnega dovoljenje zanjo sta dva največja projekta ŠD Šentjošt, ki sta potekala lani.
Občni zbor ŠD Šentjošt
Po dolgi vojni živcev in številnih prostovoljnih delovnih urah pri postavljanju nove vlečnice je bila letošnja snežna odeja pravi blagoslov za opravljeno delo. Obratovati je namreč začela nova visoka vrvna vlečnica s krožniki, kije zaradi obilo snega delovala od začetka decembra pa do konca februarja - natančneje 63 dni oz. 278 ur.
Kot je bilo moč slišati na Občnem zboru ŠD Šentjošt 9.4., so vsa potrebna obratovalna in uporabna dovoljenja za vlečnico že pridobili. Zato so v času smučarske sezone lahko potekale številne smučarske tekme. Tako o organizirali že 14. tradicionalni veleslalom Šentjoških hribov in dolin, številne sindikalne tekme, nočni slalom, člansko tekmo,... V te namene je društvo nakupilo tudi nove štartne številke in vratne zastavice, v hišici na smučišču pa postavilo telefonsko centralo. Za red na smučišču vlečnice in njeno varnost so trije člani društva opravili celo tečaj.
V pomladanskem in jesenskem času je pred OŠ Šentjošt potekala že četrto leto zapored liga v malem nogometu, kjer so sodelovale tako občinske ekipe kot tudi gostje. Domača ekipa je med sedmimi ekipami zasedla tretje mesto. V istem letnem času je društvo ob pomoči Brunarice Grič organiziralo kolesarsko tekmo Vrzdenec - Šentjošt in vsakoletno nogometno srečanje poročenih in neporočenih v Krevlji in Kurji vasi.
Sodeč po načrtu društva, naj bi letos popravili in izboljšali teptalni stroj ter uredili garaže zanj. Potrebna bodo tudi določena vzdrževalna dela na vlečnici in na igrišču pred OŠ.
Gašper Tominc
Brunarica Grič
BRUNARICA GRIČ TUDI LETOS ORGANIZIRA KOLESARSKO AKCIJO:
10 kolesarskih vzponov na Šentjošt
Stres je del vsakdanjika sodobnega človeka. Šport je samo eden od odgovorov, kako ga preprečiti. Pri tem vam pomaga Brunarica Grič, ki letos že tretje leto zapored organizira kolesarsko akcijo. O njeni priljubljenosti priča število tekmovalcev, ki jih je bilo lani prek 700.
Vsakdo, kdor se s kolesom pripelje do Brunarice Grič, lahko sodeluje v akciji. Za sodelovanje ni potrebna nobena poprejšnja prijava, temveč se posameznik povsem brezplačno vpiše v vpisno knjigo, ki je v Brunarici Grič. Za vsak opravljen vzpon prejme posameznik v brunarici potrdilo. Po opravljenih desetih vzponih prejme unikatno medaljo, po štiridesetih pa pokal. Prav tako bo potekalo ekipno tekmovanje, kjer bo bila ekipa z največ vzponi zmagovalec. Za vse, ki bodo prikolesarili v času, ko je brunarica zaprta, je v ta namen postavljen nabiralnik z žigom. Svoj vzpon naj napišejo na listek, ki ga odvržejo v nabiralnik.
Akcija se bo pričela 1. maja in trajala do 26. septembra, ko se bo končala s kolesarsko dirko Vrzdenec - Šentjošt. Vzponi veljajo iz vseh smeri: Horjul, Gorenja vas, Polhov Gradec, Žiri,... Pri več na dan opravljenih vzponih se šteje samo eden. Nastala je tudi določena sprememba, saj tekmovalci ne bodo več tekmovali za največ vzponov v celotni akciji, kot so lani. Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu 061/740-127 ali 740-128 (Košir). Gašner Tominc
Poplave - Uprava za obrambo Ljubljana je v začetku letošnjega leta pregledovala dela malčkov in učencev šol na območju Uprave za obrambo Ljubljana, v sklopu natečaja likovnih in literarnih izdelkov. Na natečaju sta sodelovali tudi Osnovni šoli Dobrova in Polhov Gradec, ki sta s prispevki svojih učencev uspešno zastopali naše kraje.
Kakšna ustvarjalna dela lahko pridejo izpod otroških prstkov, pa vam predstavljamo z nekaj deli iz natečaja na temo Poplave. (M. T.)
Markacija na krožni poti
Markacijska skupina Planinskega društva Šentjošt je tudi letos, tako kot leta poprej, obnovila markacije na šentjoški krožni poti. Fantje so fotografirani na najvišji točki krožne poti (Goli vrh), sredi med njimi je heliograf, ki meri trajanje sončnega dne. (gt).
Označene poti do krajev in kmetij
Pred nedavnim so bile v Butajnovi postavljene smerokaz-ne table. Na njih so poleg bližnjih krajev označene tudi posamezne okoliške kmetije. Na fotografiji je smerokaz ob vnožju Kucla. (gt)
OBČNI ZBOR TD BRISE
Občni zbor je priložnost, ko se ozremo nazaj in ugotovimo, kaj smo uspeli narediti s skupnimi močmi. Je tudi čas, ko snujemo načrte za prihodnost.
Marčevsko soboto smo se zato zbrali pri Bitenčevih na Brišah. Poleg članov TD Briše so bili med nami tudi gostje. Zanimivo je bilo prisluhniti posameznikom, ki so predstavili vsak svoje področje dela, in predsedniku TD, ki je vse skupaj povezal v celoto. Tako smo imeli pred seboj sliko našega društva.
Spoznajmo, kaj se je dogajalo lani.
Na poseben način nas je povezal Občasnik Briše. V prvi številiki smo lahko v uvodu prebrali: "Da bo izhajal le z namenom povezovati vse nas, ki tukaj živimo, brez vsakršne potrebe po prepričevanju koga, kako je naš način razmišljanja boljši od vašega. In če bo del tega doseženo, je ideja dobra." Odgovor, zakaj ima lahko naša vas svoj list, vidim v pesmi Fernanda Pessoa, ki pravi:
"lz moje vasi vidim toliko,
kot se lahko z Zemlje vidi vesolja.
Zato je moja vas tako velika,
kot kateri koli drug kraj,
ker sem toliko velik, kolikor vidim
in ne toliko, kot sem visok."
Vsi se trudimo, da bi te besede veljale tudi za našo vas in celotno društvo.
V okviru TD Briše že šesto leto deluje Moški pevski zbor, ki ga vodi Marjan Malovrh. Njihovo petje lepša naše prireditve in radi se odzovejo na vsako povabilo.
Dobro se že zavrtijo tudi folkloristi. Tretje leto namreč deluje folklorna skupina Briše. Učitelja imajo v svojih vrstah. Dva od njih sta obiskovala seminar za vodenje folklornih skupin. Povsod so zelo dejavni. V Termah so organizirali prireditev Ples na vodi.
Da pa nismo pozabili na najmlajše, ki so naša bodočnost, dokazuje otroški pevski zbor, ki deluje eno leto; vodi ga Marjan Malovrh in šteje 29 članov. Kar neka-
jkrat so že zapeli. Lani je bil prvi njihov pomembnejši javni nastop na Dnevu pod Lovrencem. Poleg petja pa jih povezujemo z našimi delavnicami, kjer se ukvarjamo z različnimi stvarmi: peko piškotov, izdelovanjem predpražnikov iz lič-kanja, pletenjem adventnih venč-kov, barvanjem okrasnih lončkov za mame,... Že tretje leto smo se z otroki pripravljali, da bi s kratkim kulturnim programom presenetili naše mame, dekleta in žene ob materinskem dnevu. Vse te dejav-nosi z otroki vodi skupina žena.
Pridna ženska roka je povsod nepogrešljiva, predvsem na Dnevu pod Lovrencem, kjer ne manjka domačih dobrot.
Žene na poseben način voščimo božično-novoletne praznike vsem članom in tistim, ki delajo za dobro vseh, ki živimo med pograj-skimi hribi. To je medeno pecivo - lani v obliki smreke in voščilnice.
Vse nas, ki tukaj živimo, med seboj povezujejo še druge dejavnosti, kot na primer vsakoletna očiščevalna akcija. Tudi tekmovanje za najbolj urejeno domačijo ali hišo nas spodbuja, da pospravimo okrog naših domov.
Napisne table s hišnimi imeni in številkami pomagajo tistim, ki so prvič pri nas in želijo kupiti, kar je naprodaj na naših kmetijah.
Fantje in možje radi priskočijo na pomoč tam, kjer primanjkuje moških rok. Kar nekaj streh so prekrili in zorali marsikatero njivo.
V juniju je naša tradicionalna prireditev Dan pod Lovrencem, ki se začne s sprevodom konj in narodnih noš v vasi Briše. Takrat vsi sodelujemo po svojih močeh. Vsako leto predstavimo katero izmed domačih obrti - lani je bilo to kovaštvo. Manjkalo ni domačih dobrot. Otroci so zapeli in privabili še druge v njihov kotiček. Nastopile so folklorne skupine in harmonikarja. Marsikdo je rad prisluhnil besedam gospe Jožice Kavčič, ki dobro pozna zgodovino našega kraja. Program je povezoval Ivan Hudnik, za veselo razpolo-
ženje pa je poskrbel Ansambel Lojzeta Slaka. Vzporedno s tem je potekala v pograjskem gradu razstava Poglej, kaj dela Pograjc!, kjer seje predstavilo tudi naše društvo.
V vročih poletnih dneh se lahko ohladite v naših Termah.
Majhna pozornost vsakemu veliko pomeni. V začetku decembra je najmlajše obdaril sveti Miklavž, ob novem letu smo obiskali starejše, vsi krajani pa smo bili deležni koledarja.
Lani smo obnovili relief svetih treh kraljev in izdelali novega. Postavili ga bomo v kapelico sredi vasi.
OKRNJENA NARAVA
Občinska služba pri rednem nadzoru terena v okolici reke Gradaščice v zadnjem času naleti na vedno več zapuščenih vozil, ki so brez registrskih tablic, odklenjena, razmetane in uničene notranjosti, skratka, kažejo vse občutne znake zapuščenosti.
Ker je pomladanski čas, se v naravi pojavlja vedno več sprehajalcev in so opuščena vozila več kot moteča, poleg dejstva, da predstavljajo tudi onesnaženost okolja zaradi izliva goriva in maziv.
Pozvali smo lastnike opuščenih vozil, da naj jih v najkrajšem času odstranijo oziroma jih bomo mi na njihove stroške.
Ljudje ne pomišljajo več, kam in na kakšen način odvržejo stvari, ki so odslužene. Mar jim bodo pričujoče fotografije obudile vsaj kanček slabe vesti?
Za Občino Dobrova-Polhov Gradec M. Tavčar
Na koncu bi rada dodala, da nas vse navedeno med seboj povezuje. Lepo je živeti v kraju, kjer se ljudje razumejo med seboj in kjer veš, da želijo dobro drug drugemu. Tudi za otroke se mi zdi pomembno, da jih vključimo. Družijo se s svojimi vrstniki. Med njimi se tkejo prijateljske vezi. Imajo se lepo in to jih veže na domači kraj. Verjamem, da se bodo v prihodnosti tudi oni čutili odgovorne, da nekaj naredijo za kraj in ljudi, s katerimi živijo.
Jelka Koprivec
Materinski dan v Črnem Vrhu
V nedeljo, 28.3.1999, so bile vse matere in žene Črnega Vrha in okoliških vasi povabljene v Dom krajanov Črni Vrh ob prazniku materinskega dneva, ki so ga praznovale 25.3.1999. Ogledale so si kulturni program, ki sta ga pripravila Osnovna šola in KD Črni Vrh.
Na prireditvi so se otroci predstavili z recitacijami, nekaj zapetimi pesmicami, s kratko igro ter z lutkovno igrico - saj sedaj v OŠ deluje tudi lutkovni krožek. Ker je v šoli le 24 otrok, so program obogatili s skečem in igro otroci višjih razredov, ki hodijo v šolo v Polhov Gradec. Med nastopi otrok sta za kratek predah poskrbela Klavdjja in Štefan z igranjem na sintetizator. Ker nobena prireditev ne mine brez nastopa MoPZ Črni Vrh, tudi na tej niso manjkali. Za zaključek prireditve je nastopil še Marko s harmoniko in veselo zaigral nanjo. Otroci so bili za svoj trud nagrajeni z dolgim aplavzom ter še z manjšo pogostitvijo.
M.P.
POVZETKI DELA IN OBVESTILA OBČINE HORJUL
Sprejet proračun v višini 162 mio tolarjev
KDO IMA PRAV?
Dne 31.marca 1999 je bila na občini Horjul 4. redna seja občinskega sveta. Med drugim so svetniki obravnavali problematiko mrliške vežice v Horjulu in s tem nakup dela parcele od Podjetja Rašica. Rašica občini ni pripravljena prodati samo dela parcele, temveč po razpisu v časopisu Delo z 29. jan. 1999 prodaja vse parcele skupaj s stavbo. Svetniki so potem sklenili, da se bo občina ponovno dogovarjala za Rašico, za odkup zemljišča potrebnega za mrliško vežico. Za odkup celotnega zemljišča pa le v primeru, če bo Rašica pristala na ugodne plačilne pogoje.
Pod tretjo točko je svet pregledal in sprejel Zaključni račun bivše Občine - Dobrova - Horjul - Polhov Gradec za leto 1998.
Potrjen je bil proračun Občine Horjul v višini 162 milijonov SIT. Prihodki predstavljajo 35% dohodnine, ustvarjene v naši občini in del sredstev s strani države. Stroški za redno dejavnost (šola, vrtci, domovi za ostarele), so že definirani, sredstva investicij pa bodo razdeljena, ko bodo projekti pripravljeni. Sprejet je bil tudi sklep, da naj proračunski porabniki do 15. aprila pripravijo program del za investicije za 4-letno obdobje. Posebno naj Osnovna šola pripravi investicijski program za prihodnja 4 leta, zaradi predvidene devetletne osnovne šole.
Za razdelitev predvidenih sredstev subvencij v kmetijstvu, v viši-
ni 2,5 milijona tolarjev, je bila določena tričlanska komisija iz vrst svetnikov: Anton Malovrh, Anton Gerjolj in Anton Zdešar. Razdelitev se pripravi s sodelovanjem kmetijske svetovalke.
Sprejet je bil tudi Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki je danes v Našem Časopisu objavljen v celoti. Prav tako je bil že na prejšnji seji sprejet STATUT občine, ki je bil že objavljen v Uradnem listu RS št. 18/99. dne 25.3.1999.
Občinski svet se je strinjal s potrditvijo mandata, za predstavnike občine Horjul v Svet Osnovne šole Horjul. Imenovani so bili Matko Zdešar, Ivanka Mrzlikar in Pavel Kozjek.
Občinski svet je tudi sprejel sklep, da občina Horjul še nadalje aktivno sodeluje z Našim časopisom. Za člana y skupno komisijo za izdajanje glasila je bil potrjen dosedanji član Primož Bizjan, določena pa je bila še nova članica -svetnica Helena Rozman - Pišek. Predstavnik Našega časopisa, bo enkrat mesečno obiskal našo občino.
Pod razno je bilo pregledanih in diskutiranih nekaj prošenj in pobud občanov. Več vprašanj je v zvezi s spremembo namembnosti zemljišč, zaradi zazidljivosti parcel, kar bo možno reševati v prihodnjih letih, ko se bo delal nov prostorsko ureditveni plan.
Interni kanal kabelske televizije ni izkoriščen. Za pripravo oživitve
KATV, načina dela in smernic, so svetniki imenovali komisijo, katere člani so: Tine Gabrovšek, Ivan Rožnik in Franc Verbič. Občani, ki se zanimajo za tovrstno delo so povabljeni k sodelovanju, še posebno veseli pa bomo mladih ustvarjalcev.
Pogovor je tudi potekal o ureditvi kanalizacije v Horjulu. Za pospešitev izvedbe te naloge je bil imenovan Ivan Rožnik.
Občanom ni treba posebej predstavljati izredno slabo stanje republiške ceste Horjul - Vrzdenec. Za obnovitev in čimprejšnjo izgradnjo le-te sta zadolžena svetnika Aleš Vrhovec in Anton Malovrh. Seveda pri vseh nalogih aktivno sodeluje župan Daniel Fortu-na.
Svet občine je prav tako obravnaval nelegalno zbirališče odpadkov v Lipalici.
Zaradi takih in podobnih odlagališč, pogosto pride do ekoloških nesreč, obenem pa tudi zbirališče slabo vpliva na izgled kraja. Zato je svet sprejel sklep, naj Vaški odbor Horjul sanira obstoječe stanje, ter prepreči nadaljnje odlaganje odpadkov. Zemljišče naj se uredi v prvotno stanje, ter ustrezno označi "Prepovedano odlaganje".
Ob tej priložnosti obveščamo občane naj čimbolj koristijo kosovni odvoz podjetja SNAGA, ki je dvakrat letno brezplačen.
Odvoz strupenih snovi, (zdravila, akumulatorji, odpadna olja in drugo), bo organiziran pri Trgovi-
ni Mercator v Horjulu, letos jeseni, datum bomo pravočasno objavili. Omenjeni odpadki naj bi se zbirali 2x letno.
V vmesnem času pa lahko po potrebi vsak občan brezplačno odpelje z osebno prikolico odpadke na smetišče v Ljubljano (Cesta dveh cesarjev)
za upravo Občine Horjul Mirni Sečnik
KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV V OBČINI HORJUL BO
IO. MAJA 1999
Kosovni odpadki naj bodo zbrani do 6. ure zjutraj na dostopnih mestih oz. ob kontejnerjih.
Za morebitna vprašanja ali reklamacije je na voljo telefon podjetja Snaga 177-96-40, oziroma Občina Horjul 749-146
Prosimo vse občane Občine Horjul, da čimbolj koristijo organiziran odvoz kosovnih odpadkov, ki poteka vsako leto spomladi in jeseni. V vmesnem času kosovne odpadke shranite doma, saj bo tako okolje lepše in prijaznejše brez "divjih odlagališč".
Uprava Občine Horjul
Dinamiti z visokimi cilji v novo sezono
Dinamiti iz Horjula se pospešeno pripravljamo na novo tekmovalno sezono, ki seje začela v sredo, 21. aprila, s prvimi tekmami v novo ustanovljeni ligi, ki bo potekala na igrišču v Vodicah. V rednem delu se bo najprej med seboj pomerilo 12 udeleženih ekip po dvokrožnem sistemu, nato pa se bodo najboljše ekipe borile v konici za naslov. Tekmovanje bo trajalo do septembra.
Vzporedno bo potekalo tudi 3. državno prvenstvo v obliki turnirskih tekmovanj. Enega izmed 7 turnirjev bodo tudi letos odigrali v Horjulu (5.6.1999). Tako bomo lahko spet deležni mojstrovin najboljših slovenskih hokejistov, ki so pred nedavnim branili barve Slovenije na SP, skupine B, na Danskem. Zelo smo veseli, daje bil med njimi tudi član Dinamitov Boštjan Kos, kije letos dobil priložnost za nastopanje na tako pomembnem tekmovanju. Sicer pa je večina igralcev Dinamitov prezimila na ledenih ploskvah, tako da smo ohranili stik s hokejem.
S prvimi treningi na igrišču pri Osnovni šoli smo pričeli sredi marca.
Treningi potekajo 4-krat na teden.
V času priprav na novo sezono bomo odigrali tudi več prijateljskih tekem. Tako smo v soboto. 11.4.1999, v Horjulu odigrali dve prijateljski tekmi z ekipo Utika, že naslednji dan pa so nam v goste prišli še igralci Poleta z Opčin pri Trstu. V prvi tekmi smo se razšli z neodločenim izidom 4:4, v drugi pa smo zmagali z rezultatom 3:2.
V državnem prvenstvu z najboljšimi Letos bo za ekipo Dinamitov na
državnem prvenstvu nastopalo 11 igralcev. V primerjavi z lansko ekipo je nekaj sprememb; pridobili smo branilca Igorja Letonjo, kije v lanski sezoni igral za ekipo Dolenjskih Toplic. Po poškodbi se v ekipo vrača tudi kapetan ekipe Klemen Fortuna, tako da se lahko nadejamo še boljših rezultatov. Vprašljiv je le nastop Blaža Jurčka, ki je trenutno na služenju vojaškega roka.
Nekateri mlajši igralci se bodo pridružili ekipi Vrhnike in ekipi Legend s Stare Vrhnike.
Seznam igralcev, ki bodo za Dinamite nastopali na državnem prvenstvu:
Golman, št. 30
Branilci, Boštjan Kos (št. 23), Igor Letonja (št. 14), Uroš Zdešar (št. 4), BlažJurček(št. 89)
Napadalci: Janez Breznik (št. 88), Klemen Fortuna C (št. 27), Boštjan Breznik (št. 24), Nejc Cerjak (št. 10), Toni Vovk (št. 22). Mauro Meudeot (št. 33).
Delo z mladimi
Tudi letos bomo nadaljevali delo z mladimi v okviru šolskega krožka. Upamo, da bo letos med mlajšimi še več zanimanja in bo tako in-line hokej še bolj zaživel. Trenutno pod vodstvom Boštjana Breznika že vadi 8 igralcev in 2 golmana. Glavni cilj sezone je, da bi se udeležili čim več tekem.
Prvi turnir Dinamitov
Vsoboto, 17.4.1999,je HK Prevoje na pokritem igrišču v Lukovici pri Ljubljani organiziral prvi letošnji turnir v in-line hokeju. Ob udeležbi 6 ekip so prvo mesto osvojili Dinamiti iz Horjula in tako na najboljši možni način začeli novo sezono. V finalu so premagali domačine HK Prevoje z rezultatom 2:0. Za Dinamite sta zadela Fortuna in Letonja, izkazal pa se je
tudi vratar Šabjan, kije v finalu ohranil nedotaknjeno mrežo.
Prihodnji vikend na gostovanje v Italijo 24. in 25. aprila bodo hokejisti Dinamitov iz Horjula gostovali na dvodnevnem mednarodnem turnirju v Ferrari v Italiji. Ob italijanskih ekipah bo poleg Dinamitov nastopil še drugi predstavnik Slovenije-ekipa Pirana. V Italijo bo odpotovalo tudi 5 mladih horjulskih hokejistov, ki bodo v kombinirani ekipi z mladimi igralci Pirana zastopali Slovenijo.
1. maja bomo v Horjulu igrali hokej Dinamiti iz Horjula bodo v soboto, 1. maja, na igrišču Osnovne šole Horjul organizirali že tradicionalni spomladanski turnir v in-line hokeju. Nastopilo bo 8 ekip iz vse Slovenije. Najboljši bodo prejeli pokale in denarne nagrade.
Na koncu bi se igralci Dinamitov radi zahvalili vsem sponzorjem, ki so nam v pretekli sezoni omogočili uspešno nastopanje.
Športno društvo Horjul Sekcija za in-line hokej Klemen Fortuna
Letošnje aktivnosti horjulskih gozdovnikov
Gozdovniška skupina Rjasta kanja, ki deluje na OŠ Horjul, se je letos lotila nekaterih raziskovalnih nalog, v katerih bomo poskušali ugotoviti, kakšne so težnje nihanja kakovosti življenjskega prostora v okoliških ekosistemih; od voda, močvirnih travnikov do gozdov. Osnovnošolski gozdovni-ški zanesenjaki so razdeljeni v skupine po dva ali tri in vsaka taka skupina ima svojo nalogo. Prva dvojica bo preiskala vodotoke in popisovala, kje se še pojavljajo potočni raki in kje sladkovodne školjke. Potočni raki so bili še pred nedavnim pogosti in splošni prebivalci naših potokov. Zdaj se bojimo, da bo izid tega popisa srhljivo boren. Druga dvojica po terenu išče vsa pomembnejša območja, ki jih spomladi uporabljajo žabe za mrestenje, poleg tega ugotavljata tudi vrste žab. (Po zadnjih obsežnih melioracijah horjulskega Loga so žabje populacije doživele hud udarec. Ker je od tedaj že minilo nekaj časa, se stanje počasi izboljšuje. - Do kdaj?) Tretja skupina bo popisala preostale koščke nekdaj bogatih močvirnih travni-
kov in hkrati zasledovala pojavljanje navadne postovke. Goz-dovniki se bojimo, da se bo ponovila žalostna zgodba, ki smo ji bili priče ob izginotju južne postovke. Intenzivno poljedelstvo z uporabo pesticidov in agresivnim gnojenjem terja neizmerljiv davek z izginjanjem hrane in prostora za divje živali, ki so jim bila ta okolja domovina od nekdaj.
Četrta dvojica bo v pozno-pomladnih nočeh kolesarila po Lipalici, Logu in Ravninah pod Podolnico ter prisluškovala hreščanju ptiča kosca. Starejši, še posebno kmetje, se gotovo spomnijo vztrajnih hripavih klicev KRREK - KRREK, ki so se z visoke trave trgali ob jutranji košnji. Zaradi uničenja primernih travnikov je tudi kosec postal izjemno redka prikazen, ki je na seznamu globalno ogroženih vrst.
Peta dvojica bo popisala in v zemljevid vrisala vsa črna odlagališča, šesta skupina bo popisala vse tiste, kar jih je še ostalo. (Tisa je zavarovana vr-.sta, ki spada med iglavce in so jo od nekdaj uporabljali za izdelovanje lokov in krst za re-
likvije, dandanes pa je iskana predvsem za okrasno podlago raznih lovskih trofej.) Najmlajši gozdovniki bodo naredili herbarij iz okoliških zdravilnih rastlin.
Zadnja skupina pa se spopada z iskanjem divjega petelina. Po gozdovih od dobrovske Jazbine, prek Ključa in Kladni-kov, Korene, Samotorice in Žažarja smo se pretikali po najbolj zapuščenih gmajnah in grabnih, v soncu, burji in snežnih plohah ter iskali njegovih sledi. Zadnjih 15 let se petelin pojavlja le še posamično, še v letih po 2. svetovni vojni pa je bil v teh krajih splošno razširjen. Izjemna škoda in nepopravljiva izguba bi bila, če bi popolnoma izginil iz teh krajev; kajti, petelin ni le čudovito lep ptičji kralj v svojem črno bleščečem plašču, ni le čarobno skrivnosten velikan, ki v zgodnjih aprilskih jutrih mrtvo zamaknjen poje v čast resnični ljubezni na brsteči veji stare bukve...; je tudi živ del ljudskega spomina teh krajev in je živ dokaz, da so gozdovi okrog nas še resnično pravi, žlahtni gozdovi, ki sijih nismo povsem
podredili za svoje koristi in potrebe. In to, ljudje, je zelo pomembno!
Na koncu želim omeniti še dvoje. Pri naših potepanjih po gozdovih smo večkrat naleteli na sledove motorjev za moto-kros. Kako je mogoče, da se to lahko dogaja, težko razumemo. Prav gozdovi Ključa, ki so bili nekdaj najmočnejše rastišče petelina, so poligon priložnostnih motokrosistov. Nekje pa obstajajo lovske družine, planinska in turistična društva. Gozdovniki pozivamo vse omenjene, naj namenijo svojo pozornost tudi temu problemu. Menda beseda razvoj za nas ne pomeni le asfalta in ravnih črt, ampak žlahtno sožitje različnih življenj. Tuleč hrup omenjenih motorjev je za občutljiva ušesa gozda grdo posilstvo.
Gozdovniki Rjaste kanje bomo hvaležni za vsak verodostojen podatek o srečanju z divjim petelinom v prej omenjenih gozdovih, predvsem v obdobju zadnjih štirih let. Podatke lahko sporočite na telefonsko št. (061) 749-084. Hvala in lep pozdrav.
Primož Bizjan, G.S.R.K.
Po pismeno izmenjanih stališčih, koliko oz. kateri računi naj pridejo v poštev za delitev neplačanih obveznosti, ki izhajajo iz bivše občine, sta se prvič na Dobrovi sestali komisiji za delitev premoženja občine Horjul in Dobrova-Polhov Gradec.
V komisiji Občine Dobrova-Pol-hov Gradec je bil prisoten podžupan Pavel Jankovec, kije tudi član komisije, za Občino Horjul pa je bil poleg komisije prisoten tudi župan Daniel Fortuna.
Namen sestanka iz naše horjul-ske strani je bil uskladitev velike razlike v priznavanju skupnih obveznosti, manjšo razliko v finančnih sredstvih ter fizično razdeliti osnovna sredstva.
Kot prvo sta se komisiji strinjali, da se bosta pri delitvi držali zakonov. V primeru različnega tolmačenja členov zakonov pa bosta zaprosili za pomoč pristojne v vladnih službah.
Določila se je ustanoviteljska pravica do javnih zavodov katerih ustanoviteljica je bila bivša Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. Ustanoviteljska pravica pripada tisti občini na območju katere je sedež javnega zavoda.
Komisija Občine Horjul se ne strinja s predlagano.višino neporavnanih računov. Znesek je iz prejšnjih 73 mio SIT narasel na 82 mio SIT, nespornih računov pa je za 58 mio SIT.
Razlike so:
- Bremena premoženja, ki so pripadla posamezni občini in jih je leta dolžna poravnati kot piše v 52. členu Zakona o lokalni samoupravi.
- Najemnina za pcostore, v katerih je delovala bivša občina, saj za plačilo ni zakonske osnove (ni
pogodbe niti postavke v preteklem proračunu). Zaradi različnega tolmačenja zakonov, sta se komisiji dogovorili, da zaprosita za pisno tolmačenje vladno službo.
- Na že sprejeto razmerje delitve premoženja in obveznosti je svet Občine Dobrova - Polhov Gradec spremenil količnik, s katerim se komisija Horjula ni strinjala in predlaga kot edini kriterij število prebivalcev, kot je določeno v zakonu.
Komisija Horjula je predlagala, da se deli znesek 9.486.000,- SIT na žiro računu bivše občine na dan 31.12.1998 in 13.298,-SIT, kot ga je izkazovala blagajna in ne znesek 7.612.000,-sit, kot ga izkazuje zaključni račun in ga predlaga v delitev Občina Dobrova-Polhov Gradec.
Prav tako se komisija Horjula ni strinjala z delitvijo stroškov občinske uprave 2.090.864,- sit, za čas od 1.1. do 1.3.1999 v višini razmerja. V tem času je občina Horjul sama opravljala vse storitve o čemer je župan Občine Florjul že decembra lani obvestil župana Občine Dobrova-Polhov Gradec, razen vodenja skupnega računa za kar pa je pripravljena priznati plačilo v 1/3 plače za finančnega delavca.
O zgoraj navedenih razhajanjih komisija Dobrova - Polhov Gradec ni imela izdelanih stališč, kakor tudi ne o fizični delitvi osnovnih sredstev.
Komisiji sta se kot zadnje dogovorili, da se ponovno sestaneta, to pot v Horjulu, čim se pridobijo ustrezna tolmačenja od pristojnih vladnih služb.
Predsednik komisije Občine Horjul Anton Malovrh, l.r.
Potrjeno sodelovanje z Našim časopisom
Svet Občine Horjul je na svoji redni seji 31.3.1999 razpravljal d več vprašanjih glede glasila Naš časopis, predvsem z vidika nadaljnjega sodelovanja in podpisa Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis ter s tem podpisa Pogodbe o sofinanciranju glasila. Kot vemo, sta se po novem letu uradno razdružili dve novi občini (občina Horjul in občina Dobrova-Polhov Gradec) iz prejšnje ene. Zato se je moral spremeniti tudi odlok o ustafiovitvi in izdajanju glasila Naš časopis, ki sedaj pokriva pet občin: Vrhniko, Borovnico, Brezovico, Dobrovo - Polhov Gradec in Horjul. Tudi samo financiranje seje za novi občini spremenilo, saj morata sedaj obe poravnati vsaka svoje stroške. Časopis se financira iz proračunskih sredstev ter iz vseh reklamnih objav, s tem da ga prejme vsako gospodinjstvo (družina) brezplačno.
Svetniki Horjula so na seji 31.3. to problematiko obravnavali in sprejeli naslednja sklepa:
- Tudi v prihodnje bodo sodelovali z Našim časopisom, zaželeno pa bi bilo, da bi se predstavnik uredništva enkrat na mesec oglasil na občini, kjer bi na sedežu občine lahko občani neposredno oddali prispevke in poročila o dogajanjih v horjulski občini.
- V komisijo za izdajanje glasila Naš časopis so kot predstavnika občine Horjul imenovali dva člana: Primoža Bizjana (Horjul 183) in Heleno Rozmane - Pišek (Vrzdenec 140).
S.S.
NOVO ZA OBČANE HORJULA
Uredništvo Našega časopisa na sedežu občine
V dogovoru z županom občine Horjul Danielom Fortuno in na željo svetnikov občine, da bi predstavnik uredništva Našega časopisa enkrat na mesec "uradoval" na sedežu občine, obveščamo vse občane, da bo novinar in organizator Našega časopisa, Simon Seljak, enkrat na mesec po eno uro, in to 10 dni pred izidom Našega časopisa, deloval na sedežu občine Horjul. Prva "uredniška ura" v občini Horjul bo v sredo, 19. maja 1999, od 16. do 17.ure na sedežu občine Horjul. To bo 12 dni pred izidom majske, 254. številke Našega časopisa (izšel bo 31. maja 1999). Na ta dan, 19. maja 1999, boste občani Horjula lahko neposredno oddali prispevke, poročila o dogodkih, napovedi raznih prireditev, lahko boste oddali tudi zahvale in reklame ter se z organizatorjem pogovorili o možnostih raznih objav. Predstavnik uredništva vam bo lahko tudi svetoval in pomagal pri pripravi prispevka ter oblikoval želene članke. Skratka, mogoč bo neposreden stik z uredništvom za čim boljši in hitrejši pretok informacij za NAŠ ČASOPIS. Tudi del uredniške politike je, naj časopis ustvarjajo ljudje, občani, krajani ter razne skupine, društva, klubi, ustanove,... Uredniška ura bo na sedežu občine Horjul, Horjul 57; lahko pa boste takrat poklicali tudi po telefonu 749-146 ali 740-624.
Gotovo je to zanimiva in dobrodošla novost tako za občane kot za uredništvo Našega časopisa, saj bo mogoč neposreden stik v samem Horjulu. Samo uredništvo Našega časopisa pa lahko obiščete vsak dan od 9. do 11.ure že v novih prostorih pritličja Črnega orla, Cankarjev trg 4, na Vrhniki.
Uredništvo
Priprava butar za zimo
Čeprav zadnje čase za ogrevanje stanovanjskih prostorov vedno manj uporabljamo drva, ki sta jih že marsikje izpodrinila kurilno olje in plin, ponekod za kurjenje krušnih peči, svinjskih kotlov in kotlov za žganjekuho uporabljajo butare, kijih naredijo iz sese-kanega dračja, vej ali iz hoste, kot pravijo Horjulci. Pri tem opravilu je kamera zabeležila Lebnovo Ivanko, po domače Balkovo iz Horjula.
Na fotografiji: Lebnova Ivanka pri izdelavi butar, ki tako prav pridejo za podkurit v krušni peči.
F.B.
Ko cvetijo klivije
Na oknu dnevnega bara Terezije Kette iz Horjula smo lahko dalj časa opazovali bujno cvetenje klivij ali jermenovk (Clivia miniata). Te okrasne rastline sodijo v južnofriški rod narcisovk. Navadno cvetijo pozimi od februarja naprej. Cvetno steblo, ki požene med listi, lahko nosi tudi več kot dvajset cvetov.
Rastlina je dobila ime po lady Clive, ki je živela v 19. stoletju v najbolj severni grofiji Anglije - Northum-berlandu.
Na fotografiji: Terezija Kette ob več kot petnajst let starih klivijah, ki so se bohotno razcvetele konec' marca. F.B.
■
Urejali so okolico šole
V okviru naravoslovnega dne so učenci osmega razreda Osnovne šole Horjul pod vodstvom učiteljic: Janje Haler, Milene Čepon in Mire Založnik poprije-li za motike, lopate, škarje, žage in metle ter temeljito očistili vso okolico šole. Poleg tega so opleli in okopali skalnjak, obrezali okrasno grmovje in sadno drevje ter izpraznili vse koše za smeti v okolici šole. Več rok lahko veliko postori, tako da bodo dežurni učenci, ki skrbe za red okoli šole, pobirali le sem ter tja odvržene papirčke.
Na fotografiji: Skupina učencev z učiteljico pri pometanju pred šolo
F.B.
Urejeno odlagališče za odpadne materiale
Vaški odbor Horjul je v Lipalci pri Horjulu uredil odlagališče za razne kosovne in druge odpadke. Tam lahko odložimo kovinske, gumijaste, steklene, gradbene in še druge vrste odpadkov, med katere sodijo odsluženi gospodinjski in tehnični aparati, avtomobilske gume in še marsikaj.
Prepričan sem, da bodo krajani disciplinirano odvažali odpadni material v Lipalco na urejeno odlagališče in tako prispevali k lepšemu in čistejšemu okolju.
Na fotografiji: Zbirališče odpadnih materialov v Lipalci
F.B.
Močno poškodovana cesta v središču Horjula
Regionalna cesta Ljubljana - Horjul je ponekod že tako poškodovana, da bi jo lahko preimenovali kar v jamsko cesto. Horjulci upravičeno negodujejo nad nekaterimi slabimi deli ceste, saj državi s plačilom cestnine odštejejo kar lepe denarce, pa se morajo številni voziti na delo v Ljubljano po takole uničeni cesti. Cestno podjetje je sicer v samem središču Horjula zaradi uničene ceste postavilo prometni znak z omejitvijo hitrosti in označbo neravnega vozišča. Vprašujemo se, kdaj bodo prišli na delo asfalterji in preplastili uničeno cestišče.
Na fotografiji: Prometni znak in poškodovana cesta v Horjulu F.B.
Mačehovski odnos države do Horjulcev
Pred koncem lanskega leta je Horjul postal samostojna občina. Čeprav nekatere prostore še vedno urejajo, občinska služba dela po določenem urniku in občani urejajo svoje zadeve. Tega ne moremo zatrditi za Krajevni urad oziroma Matični urad, ki sodi v pristojnost državne uprave. Čeprav na vratih razločno piše, da so uradne ure vsak ponedeljek in četrtek od osme do šestnajste ure, se državljani oziroma krajani velikokrat znajdejo pred zaklenjenimi vrati. Odgovorni v Ljubljani bi se morali o tem zamisliti in to urediti.
Na fotografiji: Sedeminsedemdesetletna gospa je kar trikrat zaman pritiskala na zaprta vrata Krajevnega urada.
F.B.
IZLETI PO POTEH NOTRANJSKE Gremo na Kožljek	
Meddruštveni odbor planinskih društev Notranjske in Planinsko društvo Horjul vabita v nedeljo, 16.maja na letošnji skupni planinski izlet na Kožljek (788m). Zbirališči udeležencev bosta v Horjulu pri Prosvetnem domu in na Vrzdencu pri Gasilskem domu. Odhodi bodo iz Horjula ob 9. uri in 9.30, iz Vrzdenca pa ob 9.30. Pot ni zahtevna, hoje bo približno uro in pol do dve uri. Vabljeni!	
Štirje računalniki za osnovno šolo v Horjulu
SKB banka je pred nedavnim svoje poslovanje posodobila z najnovejšimi računalniki. Njerruslužbenec, Stane Kucler, je omogočil, da so se štirje kompletni računalniki Compac, zmogljivosti 486/66 MHz, pridružili še devetim računalnikom v računalniški učilnici osnovne šole v Horjulu. Ker med učenci vlada za računalništvo veliko zanimanje, jih je vodja računalništva, profesor Tomaž Kern, takoj preizkusil. Z njimi je zelo zadovoljen, ker so vsi še uporabni.
V računalniškem krožku bo odslej vsak učenec samostojno delal z računalnikom, pri pouku pa največ po dva.
Učenci osnovne šole v Horjulu in vodja računalništva, profesor Kern, se SKB banki pa tudi gospodu Kuclarju za podarjene računalnike iskreno zahvaljujejo.
Na fotografiji: Del podarjene računalniške opreme SKB banke
F.B.
Orjaška butara
V Horjulu je bila cvetna nedelja v znamenju blagoslova zelenja, oljke in cvetja. Pred drugo mašo se je vse od cerkve svete Marjete pa tja do kapelice pred Intiharjevo hišo zbralo veliko faranov z oljčnimi vejicami, otroci z butarami različnih velikosti in s cvetjem, kjer je domači župnik gospod Janez Smrekar blagoslovil zelenje. Tudi letos so fantje prinesli blagoslovit desetmetrsko butaro, ki je pozneje našla prostor v cevi za mlaje pred farno cerkvijo.
Na fotografiji: Od leve proti desni Erik Škrjanec, Jernej Kogovšek, Sandi Končan, Luka Čepon in Matej Kogovšek z butaro velikanko.
F.B.
Gospodinje so zjutraj zakurile v pečeh z blagoslovljenim ognjem
Na veliko soboto je po farah še vedno običaj, da zjutraj gospodinje v pečeh in štedilnikih zakurijo z blagoslovljenim ognjem, ki ga ponekod raznašajo otroci, drugod pa ministranti in mežnarji. V Horjulu so okrog četrte ure zjutraj pri farni cerkvi ogenj zakurili ministranti. Ob šestih gaje blagoslovil domači župnik in po vasi so ga raznesli ministranti. Po okoliških vaseh, kjer so podružnične cerkve, so mežnarji raznesli blagoslovljeni ogenj, s katerim so gospodinje na Vrzdencu, v Zaklancu, na Samotorici, na Koreni in na Lesnem Brdu zakurile v pečeh.
Na fotografiji: Blagoslov ognja pri cerkvi v Horjulu.
F.B.
Pozdrav pomladi
Prosvetno društvo Horjul je pred nedavnim v prosvetnem domu v Horjulu pripravilo kulturno prireditev pod naslovom Pozdrav pomladi. Na prireditvi so nastopali otroci iz vrtca, učenci osnovne šole, člani Društva upokojencev, Moški oktet iz Podolnice - Šurki, Folklorna skupina Klas in horjulske mažoretke. Skupino osemnajstih mažoretk so pri Prosvetnem društvu Horjul ustanovili decembra lani. Vodi jih gospa Vera Tratnik iz Logatca. Na prireditvi Pozdrav pomladi so mažoretke prvič, in to zelo uspešno nastopile, pred domačim občinstvom.
F.B.
Revija tako in drugače
Preživeli in doživeli smo še eno revijo pevskih zborov ZKD Ljubljana - okolica. Tokrat smo se pevci iz širše ljubljanske okolice peljali v soboto pozno popoldan proti Horjulu.
Horjulsko kulturno društvo je letos v sodelovanju z omeneno ZKD sprejelo organizacijo revije z udeležbo preko 350 pevcev. Že na tonski vaji in postavitvi na odru je vladalo prijetno in veselo vzdušje, saj smo se srečali stari znanci in prijatelji.
Sama prireditev je potekala tekoče, pri čemer je bilo opaziti, da se raven petja vsako leto dviga. Tega smo bili vsi veseli
- pevci, poslušalci in seveda kritiki ter ocenjevalci.
Veselo razpoloženje in kot vedno v pričakovanju prijetnega nadaljevanja, -smo se odpravili proti gostilni "Pri škofu", v Zaklanec, kjer naj bi se družabno srečanje nadaljevalo.
Toda bili smo neprijetno presenečeni
- obstali smo pri vratih prenapolnjene sobe, ki je bila mnogo premajhna za tolikšno število ljudi. Lahko smo nemočno opazovali prazne mize oz. prazne krožnike in kozarce. S tistim, kar je bilo "nekoč" na krožnikih in v steklenicah so si lahko postregli le pevci, ki so prišli med prvimi in prireditve niso spremljali do konca. Suha grla smo si lahko splahnili le s pijačo, ki smo si jo kupili.
Najbrž ni potrebno poudarjati, da je veliko pevcem slabe volje kaj hitro odšlo domov ali kam drugam.
Pričakovali smo tudi, da se nam bodo organizatorji pridružili, toda le redki so se prikazali.
Verjetno smo bili razočarani predvsem zato, ker se mnogi še spominjamo prijetne in profesionalno organizirane
revije pred nekaj leti prav tako v Horjulu, še sveži pa so spomini na lansko revijo, ki so jo požrtvovalno in zavzeto pripravili pevci in pevke iz Dobrove.
Škoda, daje bila tako lepa prireditev zaupana društvu, ki se očitno ni več
pripravljeno veliko žrtvovati.
Ob koncu mogoče ne bi bilo odveč pripomniti, da lahko, navidezno nepomembno srečanje po nastopu, pokvari veselo razpoloženje, če je pripravljeno "z levo roko". M.V.
Matevž Zdešar
(v spomin)
Sredi marca smo se v Horjulu poslovili še od enega člana Zveze borcev, kije bil že od leta 1941 član OF.
Po poklicu je bil mizar. Bili so šestčlanska družina z malo zemlje in nič razkošja. Matevžu je bilo največje razkošje, ko se je "pogovarjal" s svojimi čebelami na zgodaj kopnem robu južnega pobočja Korene. Užival je ob uspehih igralca, pevca in režiserja na vaškem odru; bil je povsod tam, kjer je šlo za napredek domačega kraja in obnovo, samo da se je življenje Horjula pomikalo naprej. Kot dolgoletni predsednik RKje tudi po vojni nadaljeval delo, začeto že leta 1941. Izostren čut do pomoči potrebnih ga je vodil v humanitarnih akcijah.
Matevž Zdešar se ni nikoli počutil osamljenega, tudi zadnja leta in zadnje dni ne. Med njegovimi so ostali tovarištvo, ljubezen in zvestoba - za marsikoga edino veliko bogastvo.
Vsem, ki ste ga prijazno obiskovali in ga spremljali v cerkev in grob, se lepo zahvaljuje ZB Horjul.
(Jože Praprotnik, Vrzdenec, Horjul)
ZUPANOVO OKNO
Mesec april ali mesec nestalnega vremena je za nami, zaključen delovno in uspešno. Program prireditev, objavljen v aprilski številki, je izvršen in aktivno delo posameznikov, ki so pripravljeni sodelovati pri skupno načrtovanih akcijah, je dalo lepe rezultate.
• Zaključni račun občine Borovnica za leto 1998, je skupno z analizo podal pozitivni rezultat z ostankom 4.971.000,00 SIT.
• Delo na proračunu je zahtevalo obilo aktivnosti, da smo lahko zbrali največ možnih sredstev, s katerimi bi pokrili želje in plane posameznih porabnikov in pripomogli k izvedbi programov po posameznih področjih. Uporabljene so bile vse analize in elementi ter so se zaključili na vsoti 300.487.000,00 SIT prihodka, kar predstavlja 25% povečanje v primerjavi s proračunom leta 98.
Enako smo naredili na odhodkovni strani s ciljem:
• da ekonomično in gospodarno razporedimo sredstva proračunskim porabnikom za njihovo nemoteno izvrševanje planiranih nalog,
• da tako imenovani investicijski del odhodka dosežemo v čim večji vrednosti in s tem dosežemo najboljše možnosti za izvedbo letnega programa na posameznih področjih, kar v osnutku proračuna znaša 91.000.000,00 SIT ali 50% več od proračuna leta 98.
• Osnutek proračuna bo po potrditvi na seji občinskega sveta podan v javno obravnavo 3. maja.
• Tudi v tem mesecu so bili razni posveti županov, in zanimivejši je bil posvet za vodenje občinskih sej, kar je bilo zelo poučno. Ogled izvedbe lokalne energetske mreže v Gornjem Gradu, kjer je že aktivna kotlovnica na biomaso, je pokazal, da usmeritev programa za energetsko rešitev centralnega ogrevanja v Borovnici kaže pravilno smer. Javili smo se na razpis Ministrstva za okolje in prostor (MOP) za izvedbo investicijsko tehnične dokumentacije. Pričakujemo ugodno rešitev in 50% subvencijo pogodbene vrednosti za izdelavo projekta. Prijavo smo izvedli skupaj s podjetjem Liko d.d. in s tem bi pridobili tehnično dokumentacijo za dokončno odločitev prehoda na čistejši vir pridobivanja toplotne energije in zelo zmanjšali onesnaženje zraka.
• Izdelali smo program za nova javna dela na področju komunale, okolja in drugih manjših del. Na razpis v mesecu aprilu je bil odziv, po potrditvi in odobritvi javnih del začnemo z izvedbo. Javili so se domačini, ki jim je obseg del poznan in imajo pridne roke.
• Za cestno horizontalno signalizacijo (cestni prehodi in oznake) smo planirali, da bomo dela izvedli pred prazniki, vendar temperatura in vremenski pogoji to ne dovoljujejo, zato računamo na mesec maj, da nam bo to omogočil.
• Nekatere aktivnosti in obljube, vezane na delo upravne enote (matični urad) je bil s strani Upravne enote Vrhnika poslan dopis na Ministrstvo za notranje zadeve - MNZ, vendar še ni odgovora, pričakujemo ugodno rešitev in s tem bi lahko vsaj del zadev matičnega urada opravili v Borovnici.
• Prijavo dohodnine je v Borovnici oddalo 610 občanov, računal sem na večji odziv. V naslednjem letu bo verjetno uspešnejše.
• "Cvetlico na polico" in s tem akcija v izvedbi turističnega društva 10. aprila je preseglo vsa pričakovanja - lepo vreme, razpoloženje, dolga vrsta v treh urah razdeljevanja je pokazala, kako velik je interes za okrasitev naših oken. Planirali smo 1.000 cvelic, razdelili smo jih 3.000, od tega polovico po ugodni ceni in od domačega cvetličarja. Okenske police bodo polne, pogled na cvetove bo čudovit.
• Mesec april je mesec čiščenja okolja, vodotokov, gozdov, parkov in podobno. Tudi mi smo se odzvali akciji in očistili našo občino. Akcija je zelo uspela in društva so bila nosilci po posameznih področjih, kar jim moja zahvala za uspešno delo. Na zbirnih mestih se je videlo kaj leži po naših gozdovih, grmovjih, ne bi mogli verjeti, če ne bi videli. To pomeni slabo osveščenost za okolje, v katerem živimo, ali le del malomarnosti posameznika z mislijo naj pospravijo za menoj. Res smo pospravili, toda opozarjam, da bomo budno spremljali bodoča divja odlagališča, ne vem, če se bo splačalo odvreči star štedilnik, kazen bo skoraj za novega. Zanimivo za nas je to, da imamo morda najboljše organizirano komunalno dejavnost in odvoz odpadkov in kljub temu toliko navlake in odpadkov.
• Isti dan so bile tudi druge aktivnosti, ki so zasenčile dopoldansko čiščenje. Jamarsko društvo iz Borovnice je imelo skupaj s svojimi kolegi iz drugih društev Slovenije demonstracijo znanja in sposobnosti v stenah Pekla. Lepo vreme in čudovita narava Pekla, jim je to uspešno omogočila, obiskal sem jih, videl te mlade in sposobne fante in dekleta, kako se spuščajo po vrveh in kaj je vse treba znati, da lahko uporabljaš dano tehnično opremo. Opozarjali so me, "umakni se, nimaš čelade, je nevarno" in res sem pohitel v varno zavetje, da ne bi komu naredil kakšne usluge, če bi mi padel večji kamen na glavo.
• Isti večer nova prireditev, "Revija pevskih zborov" pod vodstvom Kulturnega društva Borovnica. Lep večer, lepi glasovi, veliko zborov s pevci iz različnih krajev, ki so posamezno in skupno zapeli naše lepe pesmi. Manj obiskovalcev, vendar dovolj, da smo močno zaploskali ob vsaki pesmi. Voditeljica, ga Koširjeva, ki ji vodenje izredno odgovarja in lepa cena je poživila atmosfero, ki se je po uradnem delu nastopa s sproščeno besedo in petjem potegnilo v pozno uro. Medobčinski nastopi so izraz sodelovanja, spoznavanja ljudi, njihovih navad, posebno ob lepi pesmi in ta večer je v tem uspel, zato zahvala vsem pevsem, zborovodjem in organizatorjem.
• Občinski svet je imel svojo 3. redno sejo, na kateri je potrdil zaključni račun, sprejel novi statut, pravilnik o plačah funkcionarjev, bil informativno seznanjem s proračunom 99, sprejel osnutek pravilnika o občinskem svetu ipd. Enajst točk dnevnega reda ni malenkost, toda za razumno in konstruktivno ter objektivno delo, s predhodno pripravljenim gradivom, tudi vodenje seje ni težavno. Osnutek proračuna občine Borovnica bo najbrž sprejet na 4. redni seji v četrtek, 29. maja.
• V mesecu maju se spreminja vozni red na železnici. Problem odhodov v času med 10. in 12. uro je rešen in sedaj je naša obveza, da vlak postane bolj izkoriščeno prevozno sredstvo, saj v tako kratkem času (25 minut) ne pridemo v center Ljubljane. Pismo, poslano na SŽ in razgovori so bili koristni.
• Pred nami so prazniki: 27, april in l.maj. Šolarji bodo prosti, imajo majske počitnice. Če bo lepo vreme, bo.igrišče polno mladeži z žogo, rolkami in podobno. Želim jim sprostitev v teh prostih dneh, uživajo naj v naravi Pekla in okolice. Tudi vsem vam želim lepo vreme, sprostite se in si vzemite čas za sprehode, posebno prvomajski pohod, ki ga organizira 'turistično društvo.
• Izobesite zastave za naše praznike, naši gasilci jih bodo na predvidene drogove.
Lep pozdrav. ŽUPAN Alojz Močnik l.r.
Prodali skoraj 3000 rož
Akcija prodaje rož (Cvetlica na vsako polico) je uspela bolj, kot seje v Borovnici mislilo. Prodali so okrog 3000 sadik, marsikdo, ki je prišel, pa seje obrnil, ker je bilo težko priti na vrsto. Vsekakor to pomeni, da bi bilo morda za ocvetličenje kraja prihodnje leto treba akcijo ponoviti. Na sliki: vrste ob stojnicah za rože.
Turistično društvo Borovnica
vabi na 6. tradicionalni PRVOMAJSKI POHOD
okrog Planine.
Pohod bo v soboto, 1. maja z odhodom od gostišča KIMVI
proti Lužam do Župence oziroma po poljubni poti.
Vsi skupaj pa se dobimo okoli dvanajste ure na jasi na
Župenci. Pohodnike bo čakal topel obrok - enolončnica in
nagelj.
Naj...pohodnike pa čaka še posebno presenečenje! Pohodnikom, ki se bodo udeležili našega pohoda, že vnaprej želimo lep, prijeten in sproščen prvomajski dan v prijetni družbi.
Turistično društvo BOROVNICA
objavlja NATEČAJ
1. la najbolj urejeno zasebno stanovanjsko hišo
2. za najbolj urejeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem
3. za najbolj urejeno ulico, zaselek oz. naselje
Komisija za ocenjevanje urejenosti v sestavi treh članov, dva člana komisije bosta zunanja sodelavca, bo ocenjevala v treh terminih:
- pomladnem
- poletnem -jesenskem
Ocenjevanje urejenosti bo potekalo po pravilih Turistične zveze Slovenije, in sicer pod točko:
1. Urejenost pročelja hiše, okolice hiše, cvetje na oknih, balkonih idr.
2. Urejenost kmečke hiše z gospodarskim poslopjem in okolice, cvetje na oknih in balkonih idr.
3. Urejenost kot pod tč. 1 in 2 v širšem sklopu.
Vabimo vse občane k sodelovanju s predlogi komisiji za ocenjevanje urejenosti v vseh treh obdobjih. Predloge pošljite v zaprti kuverti na naslov: Turistično društvo Borovnica, Paplerjeva ul. 22, p. p. 60, 1353 Borovnica, s pripisom: Za komisijo za ocenjevanje urejenosti.
Turistično društvo Borovnica
Čiščenje kraja
Po ustaljenem redu, ki velja od prejšnjih let, so tudi letos Borovničani v okviru svojih društev čistili Borovnico. Letos so se akciji pridružili tudi lovci, ki so "gozdovom ugrabili smeti". Kup, ki so ga spravili skupaj v Ohonici ob železniškem nasipu, je kazal predvsem to, da so bili gozdovi na Borovnico res polni vsakršne krame, tudi odsluženih avtomobilov, ki so tam ležali več kot deset let. Druga stvar, ki jo akcija dokazuje, pa je, da je med nami kar veliko takih, ki mislijo, da je cela občina eno samo smetišče in odmetavajo ali puščajo kramo, kjer se jim zazdi. Razen lovcev so bili zelo dejavni tudi člani TVD Partizan (na spodnji sliki so mladi košarkarji) člani TD, gasilci in člani vseh drugih društev. Šolarji so čistili že med tednom, kolikor so mogli pa so med tednom pospravljali tudi otroci iz vrtca. Kar se Janezek nauči...Do konca so smeti pospravili komunalci, ki so nabrano odpeljali tja, kamor sodi: na urejeno vrhniško smetišče.
Medobčinska pevska revija v Borovnici
Tretjo soboto zvečer v aprilu je bila v Borovnici v prostorih osnovne šole medobčinska pevska revija, na kateri so nastopili razen otroških vsi domači pevski sestavi, ki delujejo in vadijo v občini, se pravi MPZ Štinglc, ŽPZ Ajda, župnijski mešani pevski zbor sv. Marjete, mešani pevski zbor društva upokojencev in moški septet Ljubljanskih mlekarn, v goste pa so povabili moški pevski zbor iz Strug pri Dobrepolju, ženski pevski zbor iz Ligojne nad Vrhniko in najbolj uglednega gosta večera, mešani pevski zbor iz Gorenje vasi v Poljanski dolini. Na koncu so vsi zbori skupaj nastopili kot mogočen zbor s skupno pesmijo v Hubadovi priredbi Je pa davi slanca pala in še ljudsko So ptičice zbrane.
Pregled delovanja zborov v domačem kraju je dobrodošla priložnost, da se pevci med seboj spoznajo, nastop kvalitetnih zborov od drugod pa pokaže, kaj delajo v podobnih krajih in kakšne uspehe imajo pri tem. Marsikateri, ki je slišal ženski zbor iz Ligojne ali pa predvsem mešani pevski zbor iz Gorenje vasi, se je vprašal, ali morda Borovnica ni sposobna spraviti na noge podobnega pevskega sestava. Ne nazadnje je skozi glasbeno šolo šlo nešteto mladih Borovničanov, ki imajo posluh in poznajo glasbene osnove, čeprav se morda zdaj z glasbo ne ukvarjajo več.
Občinstva je bilo več kot na revijah v prejšnjih letih, saj je bil tudi datum sredi aprila bolj primeren za tako prireditev kot so bili kasnejši datumi.
Pevci so se po koncertu še dolgo zadržali v šolskih prostorih in navdušeno prepevali.
Lidija Drobnič med člani SKD Borovnica
Na praznični dan svetega Jožefa smo se člani OO SKD Borovnica zbrali na svojem letnem Občnem zboru in se hkrati poklonili tudi materinskemu dnevu in življenju v naših družinah. Veseli smo bili, da se je našemu vabilu kljub obveznostim odzvala ga. Lidija Drobnič, članica Izvršilnega odbora SKD, zadolžena za notranjsko regijo in hkrati predsednica Ženske zveze pri SKD.
V sproščenem ozračju je bilo krono loško predstavljeno delo OO SKD Borovnica v preteklem obdobju. Seznanili smo se z ocenami različnih aktivnosti na občinski ravni in vlogo stranke v delovanju občinskih struktur. Okvirno so bili nakazani tudi programi delovanja v prihodnje in naloge, kijih bo letos terjal čas. Prva naloga bo aktivno sodelovanje pri sooblikovanju občinskega proračuna in upajmo, da bo župan kot predlagatelj znal upoštevati naše predloge. Pohvalno je bilo ugotovljeno, daje zavest članstva ugodna, saj so vse aktivnosti opravljene brez plačila, s skromnimi sredstvi pa varčno gospodarimo. Doživeli smo pohvalo tudi od vodstva SKD.
Praznično vzdušje je kar samo klicalo, daje gostja obširno spregovorila o družinski politiki in posegla tudi na druga področja delovanja SKD. Jasna je bila v poročanju, saj nas je seznanila s številnimi primeri iz Evrope, zlasti iz skandinavskih držav glede reševanja socialnih, družinskih, delovnih in drugih področij ter čedalje večjimi
odmiki aktivne politike vladajoče koalicije do teh vprašanj. Večina se odmika od programov za življenje kljub negativnim socialnim in demografskim trendom v Sloveniji. Slovenska ženska zveza pri SKD je edina poleg nekaterih civilnih pobud za oblikovanje zakonske osnove in bo tudi materialno vzpodbujala zaščito slovenske žene, ki je že nekaj let izpostavljena pritiskom na delovnem mestu o večletni privolitvi "prostovoljnemu odpovedovanju materinstva". V nadaljevanju je pokazala na probleme in izhode slovenske politike v luči evropskih povezav, zlasti moralno-etičnih vrednot. Bila je zelo prepričljiva, saj se je spraševala, kani so odšli slovensko poštenje, ponos, resnica. Izginila je vrednota prejšnjih
slovenskih rodov o dani besedi; zapriseženi roki, ki jo je spoštoval kmet do ljudi na višji družbeni lestvici. Bile so skoraj svete besede časti, ki so veljale več kot danes vsi naši podpisi in žigi. Gostja je primerjalno pokazala, da to lahko na žalost vidimo še pri Albancih, ki kljub velikemu trpljenju dajo vse na svojo "beso". Drobničeva je v nadaljevanju odgovarjala na številna vprašanja. Čutiti je bilo mogoče, da kot pravnica pozna probleme slovenskega časa in zna odgovoriti na družbena protislovja pri nas. Večina je bila zadovoljna z odgovori, saj se redko dogodi, da dobimo ustrezen odgovor.
Pred uradnim zaključkom srečanja je ugledna gostja poudarila pomen 10-letnice SKD za celotno samostojno
Slovenijo in aktualnost stranke letos. Navzoči so jo zaprosili, da je spregovorila o pravkar izdani knjigi Kristjan za demokracijo. Kronološko je razčlenila 10-letno prehojeno pot SKD, ki jo je opisal urednik Vira g. Leon Marc. Knjiga po promociji 10. marca že dobiva ugodne odmeve v slovenskem prostoru. Občinski odbor SKD Borovnica je poskrbel, daje vsak član prejel knjigo, ki je zgodovinski prikaz stranke SKD od začetka do danes.
Prijetno dolžnost izročitve knjige je opravila naša gostja, ki je kljub pozni večerni uri pustila prijetne vtise med člani, ki si v prihodnje še žele njenih obiskov.
Franc Volek
VVZ BOROVNICA, Paplerjeva 5, 1353 Borovnica, Tel: 061/746-083
vpisuje otroke v poldnevni ali skrajšan program priprave na šolo (mala šola)
Za šolsko leto 1999/2000
Vpisujemo otroke, rojene od 01.01.1993 do 31.12.1993
in od 01.01.1994 do 31.08.1994, ki niso vključeni v dnevno varstvo.
Vpis je na upravi vrtca in sicer vsak delavnik od 6.00 do 15.ure   do 15. maja 1999.
Dejavnost jamarskega kluba Borovnica   jč* NEP*s
maj
JK Borovnica je eno izmed petih delujočih jamarskih društev na območju notranjskega krasa, ki smo si ga zaradi bližine in množice odprtih jamarskih problemov izbrali za poglavitno področje aktivnosti. Pri raziskovanjih zlasti dobro sodelujemo z J K Rakek in J D Luka Čeč iz Postojne, poleg teh »lokalnih« pa tudi z ljubljanskimi društvi - JK Železničar in Norik Sub, ki združuje nekaj odličnih jamskih potapljačev. Navezali pa smo dobre stike z JD Sežana, Tolmin, Novo mesto in Domžale.
V preteklem letu 1998 smo prebili kar 81 , letos pa že 39 dni v jamah pravzaprav po celi Sloveniji. Rezultat dela je bila uvrstitev na 5. mesto med 44 klubi v Sloveniji za leto 1998. Samo v tem obdobju smo odkrili 33 novih brezen. V društvenem katastru je tako skupno že 73 jam, od tega pa jih je okrog 60 potrebno še izmeriti in dokumentacijsko obdelati, večji del smo jih odkrili Borovničani, veliko že prej poznanih pa smo pomembno poglobili ali podaljšali. Vse so locirane v hriboviti okolici Borovnice, v geološko zelo razgibanem terenu, v katerem je napredovanje v globino zelo težavno.
Veliko časa smo posvetili iskanju novih rovov v Planinski in Najdeni jami, povezavi Postojnske jame s Planinsko kot podporna ekipa potapljačem, povezavi Mač-kovice z Logarčkom, ti jami namreč predstavljata del odtoka voda s Planinskega polja proti izvirom Bistre in Močilniku in pa Jama pod predjamskim gradom. V tej jami, točneje v Zahodnem rovu je zaradi ogromnih dimenzij pregledan le glavni potek rova, stranskih odcepov in kaminov se ni lotil še nihče. Jama pa je že sedaj dolga preko 12 km. Dvakrat smo obiskali Jamo pri Sv.treh kraljih, ki se sicer ne meri v kilometrih, je pa tehnično dokaj zahtevna.
Septembra 1998 nas je sedem članov JK.B , vključno s tečajniki, obiskalo 329 m globoko brezno Labodnica v Italiji. To je nekakšno turistično brezno, spuščaš se po praviloma navpičnih kovinskih lestvah, na dnu pa te pričaka ogromna dvorana in podzemeljska reka Reka, ki ponikne v Škocjanskih jamah. Psihološki odziv tečajnikov na tako veliko globino je bil zelo dober.
Januarja letos smo organizirali meddruštveno odpravo v tehnično zelo zahtevno jamo Malo Boko v Kaninskem pogorju. Iz JK Borovnica Jure Leben in Tone Palčič, iz tržaškega jamarskega kluba Miran Zobec in iz Tolmina Dejan Ristič-Rile. V tej preko 4 km dolgi in več kot 400 m globoki jami smo brez spanja prebili skoraj 30 ur. Menjavali smo zaradi delovanja vode uničene vrvi in izdelovali nova sidrišča. Ta jama je potencialni svetovni rekorder, ko bo uspela povezava z brezni na Kaninu, bo skupna globina jame okrog 1900 m.
07. novembra 1998 smo doživeli prvo resno nesrečo v jami, v Ma-lenskem breznu. Upam, da nikoli več. Jamarju Celarc Miretu je skala zlomila obe roki, iz globine okrog 70 m so ga dvignili jamarski reševalci. Ta nesreča pa je naše društvo hkrati nekako izvila iz objema doline, pričeli smo intenzivno sodelovati z drugimi društvi, nova znanstva so prinesla novo znanje in tehnike raziskovanja, vse to pa le prispeva k varnejšemu delu v jamah, hkrati je vse skupaj pripeljalo do odločitve za sodelovanje v Jamarski reševalni službi.
9.decembra 1998 sem se udeležil reševalne vaje v 213 m globokem breznu Medvedja jama na Trnovskem gozdu, na naslednji vaji v 124 m globoki Golokratni jami pri Sežani se mi je pridružil Celarc Miro, vaja v Peklu pa je dala tretjega kandidata za jamarskega reševalca iz JK Borovnica, Levinger Alena.
Levinger hkrati kot navdušen potapljač opravlja izpite za inštruktorja potapljanja in sodeluje pri potapljaških raziskavah sifonov v jamah, ki običajnim jamarjem preprečijo nadaljnje raziskovanje. Tako sta nedavno z Vrhovcem v Podpeški jami na Dolenjskem
preplavala nekaj sifonov in za njimi namerila nekaj sto metrov novih rovov jame.
V lanskem letu smo uspeli na razpisu podjetja Helios s projektom čiščenja Brezna treh dimnikov na Pokojišču, v katerega je nekdo odvrgel očitno poln 200 litrski sod odpadnega strojnega olja. V dveh delovnih akcijah smo iz globine 30 m dvignili sod z ostankom olja in nekaj kubičnih metrov z oljem prepojene zemljine. Prijava na razpis, dokumentacija, organizacija in izvedba nam je vzela precej časa, ki bi ga lahko izkoristili tudi drugače. Še največji problem pa je bil, kdo bo tovrstne odpadke sploh prevzel. Končno smo se za brezplačni prevzem uspeli dogovoriti s podjetjem Kemis iz Radomelj. Upamo, daje takratno medijsko ekološko osve-ščanje ljudi kaj zaleglo. Nikoli pa ne bomo razumeli, da občina Vrhnika odkloni kakršenkoli prispevek društvu, ki ji vrši ekološki monitoring in čisti skupno naravno dobro.
Opravljeno delo je sicer društvu prineslo nekaj prepotrebnega denarja, hkrati pa smo uničili del opreme in nosili glave naprodaj, moralno podporo s svojo prisotnostjo pa sta nam iz cele Vrhnike izrazila le dva, g. Beuermann in g. Grom, materialne niti nista mogla zagotoviti. Tako nevarnega pridobivanja denarja za društvene potrebe se bomo v bodoče vsekakor izogibali.
Aktivnosti v bodoče bodo potekale glede na interese članstva, torej raziskave brezen v borovniški okolici, Notranjski Kras s svojimi velikimi jamami, jame na Sežanskem Krasu, Mala Boka v Kaninu, brezno na Rjavini v Triglavskem pogorju in ogromna jama Claudio Skilan pri Bazovici v Italiji, sodelovanje na meddruštvenih raziskovalnih taborih, udeleževanje na vajah JRS, predvsem pa se bomo posvetili novemu članstvu z organizacijo jamarske šole za začetnike.
Jamarski klub Borovnica Tone Palčič
i
O. -o
SO
■S>     FRANC KRAŠOVECip. §
%. VRHNIKA £
JAMARSKA SOLA
JAMARSKI KLUB BOROVNICA ORGANIZIRA BREZPLAČNO JAMARSKO ŠOLO ZA ZAČETNIKE.
ZAČETEK V ČETRTEK, 29.04.99 OB 19.30 URI V PROSTORIH JAMARSKEGA KLUBA BOROVNICA V STAREM LOVSKEM DOMU, MIKLAV1ČEVA 2, BOROVNICA. INFORMACIJE NA TEL. 061 746 034 ali 041 742 689. ZA KANDIDATE, MLAJŠE OD 18 LET, JE ZAŽELENA PRIVOLITEV STARŠEV, OD 18. LET DALJE STAROSTNIH OMEJITEV NI.
USPOSABLJANJE REŠEVALCEV JAMARSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE »PEKEL 99«
V soboto, 17. aprila 1999 je v soteski Pekel pri Borovnici potekala preventivna vaja za pripravnike jamarske reševalne službe /JRS/ in vaja operativnih reševalcev JRS. Usposabljanje je bilo prvotno načrtovano na Veliki steni nad II. slapom, ker pa je ta stena pomembno gnezdišče ogroženih ptic ujed, smo vajo izvedli na stenah od vstopa v sotesko do II. slapu.
JRS je regijsko organizirana tako, da pokrije z regijskimi centri JRS celotno kraško področje Slovenije. Reševalni kader pa je zagotovljen izmed jamarjev Jamarskih društev, ki delujejo v določeni regiji. Organizator tokratnega usposabljanja je bil Jamarski klub Borovnica, program, instruktažo, izvedbo in nadzor pa so vodili operativni reševalci JRS Ljubljanske regije. Na vaji so poleg Ljubljanske sodelovali še člani JRS notranjsko-primorske, gorenjske, štajerske in dolenjske regije z osebjem in mobilnimi enotami - skladišči opreme, zdravnik - reševalec in jamarji, ki sicer niso pripravniki JRS, želeli pa so osvojiti tehnike reševalnih manevrov tovariške pomoči.
Usposabljanja se je udeležilo skupno 46 jamarjev iz cele Slovenije, razdelili smo se po skupinah in po teoretičnem delu in prikazu inštruktorjev ter zdravnika sami pričeli z delom. Učili smo se vrtanja lukenj za svedrovce z akumulatorskimi vrtalniki in ročnimi svedri, vsak je zabil nekaj svedrovcev in izdelal razbremenilno pritr-dišče, izvajali smo tovariško pomoč, to je snemanje ponesrečenca z vrvi in spust z njim na tla, izdela-
va »žičnice« in spust po njej, dviganje s sistemom protiteže in s sistemom »Bernard«, ter spreminjanje naklona nosil s sistemom »Stef«.
Aktiviranje vaje je bilo ob 7. uri s predhodnim sklicem. Ob pravih nesrečah se aktiviranje izvrši preko Centrov za obveščanje/tel. 112/ in pozivnikov, kijih imajo vsi reševalci. Zaključek vaje je bil ob 17.uri, analizo vaje pa smo izpeljali v lovskem domu Lovske družine Borovnica, ki nas je zelo gostoljubno sprejela pod svojo streho.
Operativni reševalci JRS posredujejo le pri nesrečah v jamah, ker delujejo pod okriljem Komisije za reševanje pri Jamarski zvezi Slovenije, s katero jih veže letna pogodba in kazenska odgovornost, medtem ko posamezni jamarski klubi s svojim reševalskim kadrom in izkušenimi jamarji na osnovi pogodb z občinami ali regijami izvajajo reševanja iz zgradb in globokih kleti ob požarih, poplavah, potresih in pa iskanja pogrešanih na nadostopnem terenu in jamah.
Vaja je izpolnila vse opredeljene cilje, še najpomembnejši je vsekakor prenos znanja o varnem gibanju in tehnikah reševanja z reševalcev na jamarje, ki reševalci nikoli ne bodo, a določen obseg znanja nujno potrebujejo vsakodnevno pri svojih aktivnostih.
Vaja v Borovnici naj bi postala tradicionalna, le dajo bomo verjetno v naslednjih letih prestavili na jesenski termin ravno zaradi gnezdenja ptic v soteski Pekel in pa združili z vajo reševanja iz pravega brezna na Pokojišču ali Planini.
Tone Palčič
TRŽAŠKA CESTA 12
06i752 O77 04i404 911
Drugi
literarni
večer
Bilo je, pričelo seje in nadaljevali bomo. Že drugič smo se zbrali na šepetanjih v knjižnici.
Darja nam je predstavila Mandale in na koncu smo se v tem preskusili.
Naslednji literarni večer bo 27. maja 1999 ob 19.30 na Pokojišču. Dobimo se pred gostilno v jasnem, oblačnem ali deževnem vremenu.
ŠOTA
Borovniške
planinske
novice
Tudi v prvih mesecih leta 1999 je bil šolski planinski krožek aktiven. Opravili smo kar nekaj planinskih tur. Udeležili smo se treh organiziranih pohodov. Tako smo osvojili Snežnik. Prehodili smo celotno Jurčičevo pot inbili na železničarskem pohodu Štampe-tov most. Na velikonočni ponedeljek pa smo se povzpeli na Nanos. Vreme nam je bilo naklonjeno. Najbolj nas je navdušil Snežnik. Tisto nedeljo je bilo zelo sončno in kot po čudežu brez vetra na vrhu te primorske gore. Celo udiralo se nam ni.
V mesecu maju bomo malce spremenili program planinskih tur. Tako nas planinci iz Križ vabijo, da pridemo 15. maja na Kriško goro, kjer bodo začeli s praznovanjem 50 - letnice njihovega PD.
V soboto, 22. maja pa bomo šli skupaj z njimi na Lepenatko in Rogatec. Vabim tudi ostale zagrete Borovničane, da gredo z nami. Odhod bo izpred šole, vse ostalo (ura odhoda, prevoz) pa bo zapisano na plakatih.
V soboto, 7. junija pa bomo končno krenili proti Matajurju. Upamo, da nas vreme ne bo pustilo na cedilu.
Mladi planinci pa se bodo od 25. do 30. junija udeležili planinskega tabora na Zelenici. Tu stoji prijetna planinska koča, vsena-okrog pa so gore, kijih bomo poskušali osvojiti (vendar ne za vsako ceno). Radi bi stopili na vrh Be-gunjščice, Stola in Palca. Obiskali pa bomo tudi planino Prevalo. Z nami bodo šli celo Cicihribci iz borovniškega vrtca pa mladi prijatelji iz Križ ter gorski reševalec Štefan iz Tržiča. Za našo skupino otrok bodo poskrbele vzgojiteljice, Lojz, upam da tudi Vili Mevec in mentorica Alenka. Cena taborjenja bo okrog 2500 SIT na dan, vendar upamo, da nam bo nekaj denarja primaknilo tudi PD.
Vse druge informacije pa boste dobili na prijavnici ( od 10. maja naprej).
Če koga od odraslih mika, da bi se nam pridružil, ga bomo zelo veseli.
A. P.
PROGRAM PRIREDITEV
V OBČINI BOROVNICA,
V MAJU IN JUNIJU 1999
POHODI
• Sobota, 1. maj 1999: Prvomajski pohod Organizator: Turistično društvo Borovnica
• Sobota, 8. maj 1999: Matajur (informacije in prijave na tel. 747-022, 746-008 - Alenka) Organizator: Planinsko društvo Borovnica
• Sobota, 12. junij 1999: Lepcnatka in Rogatec (informacije in prijave na tel.: 746-022, 746-008 - Alenka)
Organizator: Planinsko društvo Borovnica
• 25. junij 1999 - 30. junij 1999: Tabor mladih planincev na Zelenici (informacije in prijave do 1. maja 1999 na tel.: 747-022, 746-008 - Alenka)
Podrobnejši opis tabora v Našem časopisu. KULTURNE PRIREDITVE
• Sobota, 22. maj 1999: VESELI VEČER
ob 20.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Organizator: Kulturno društvo Borovnica - sekcija ŠOTA
• Vsak ponedeljek, 3. maj, 10. maj, 17. niaj, 24. maj in 31. maj 1999:
URA PRAVLJIC ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica
• Sobota, 22.05.1999: VESELI VEČER ob 20.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Izvajalec: Kulturno društvo Borovnica - sekcija ŠOTA
• Četrtek, 27.05.1999: LITERARNI VEČER ob 18.30 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Kulturno društvo Borovnica - sekcija ŠOTA
• Četrtek, 10. junij 1999: LITERARNI VEČER
ob 18.30 uri v Knjižnici dr. Marje Borošnik Borovnica Organizator: Kulturno društvo Borovnica - sekcija ŠOTA •Vsak ponedeljek 7. junij, 14.junij 1999: URA PRAVLJIC ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica •Ponedeljek, 21. junij 1999: ZAKLJUČNA PRIREDITEV ZA MALČKE -BRALČKE ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica
• Petek, 24. junij 1999: KRESNI VEČER - DAN DRŽAVNOSTI ob 20.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in Mavčevi dolini
Organizatorja: Kulturno društvo Borovnica in Čebelarsko društvo Borovnica
• konec meseca maja 1999 ali v začetku meseca junija: SOLISTIČNI
KONCERT TADEJA KENIGA v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Organizator: Mladinsko kulturno društvo ARTerija
• prva polovica meseca junija 1999: OTVORITEV »ARTerije« in
RAZSTAVA SLIK MOJCE KOŠIR Organizator: Mladinsko kulturno društvo ARTerija ŠPORTNE PRIREDITVE • Nedelja, 9. maj 1999: OTROŠKI TURNIR V NOGOMETU na športnem igrišču pri OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Organizator: Nogometni klub Borovnica
• Sobota, 15. maj 1999: DAN ODPRTIH VRAT Z OTVORITVENIM
TURNIRJEM V BALINANJU TER S KONCERTOM (v primeru slabega vremena, rezervni datum 22. maj 1999) pri Gasilskem domu na Bregu Organizator: PGD Breg - Pako
• Sobota, 12. junij 1999 in nedelja, 13. junij 1999: SPUST Z GOR-
SKIMI KOLESI - DOVVNHILL Organizatorja: TVD Partizan Borovnica in KK Bišport
• Nedelja, 20. junij 1999: 3. MEMORIALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU V POČASTITEV SPOMINA NA JANEZA PRVINŠKA
(v primeru slabega vremena rezervni datum 27. junij 1999) na nogometnem igrišču na Dolu Organizator: Nogometni klub Borovnica PREDAVANJA   - POTOPISI
• April 1999: POTOPISNO PREDAVANJE BARBARE BREZOVNIK
S FILIPINOV v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Organizator: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica
• Maj 1999: POTOPISNO PREDAVANJE GORANA FH IP1ČA
»NASPROTJA INDIJE« v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Organizator: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica OSTALE PRIREDITVE
• Sobota, 22. maj 1999: IZLET V LAŠKO Organizator: Društvo upokojencev Borovnica
• Sobota, 19. junij 1999: VRTNA VESELICA - TINE STARE IN
VALOVI
ob 17. uri pred Gasilskim domom v Borovnici Organizator: PGD Borovnica
• Torek, 22. junij 1999: SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE V
DOLENJSKIH TOPLICAH
Organizator: Društvo upokojencev Borovnica
(D 080-1200
POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI
ZAHVALA
Mladinsko kulturno društvo ARTerija se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k odprtju prostora "ARTerija", ki bo služil klubski dejavnosti. Mladi smo v Borovnici končno dobili dolgo želeni prostor za druženje.
V prvi vrsti gre zahvala za finančno pomoč Občini Borovnica, saj nam je že od začetka sanacije prostora stala ob strani, ter podjetju Fenolit d.d.., ki nam je s finančno injekcijo priskočil na pomoč takrat, ko smo jo najbolj potrebovali: pri notranjem opremljanju prostora, ki je potekalo pretekli mesec. Nadalje gre zahvala firmi Elles d.o.o., ki nam je brezplačno podarila ves elektroinštalacijski material, ki smo ga potrebovali. In le-tega tudi ni bilo malo.
Sedaj pa bomo navedli še vse tiste, ki so nam ves čas sanacije nudili brezplačno
strokovno pomoč, najlepša hvala tudi vam: g. Rado Stanišič, ki nam je napeljal celotno elektriko in je bil pripravljen priskočiti na pomoč vedno, ko smo ga potrebovali, četudi je bilo to v malce poznejših urah - zvečer; g. Kasim Mahič, ki nam je elektriko spravil tja kamor sodi, vzidal vrata in "pokrpal" vse ostale luknje; g. Franc Drašler, ki nam je napravil in postavil vrata; g. Hazim Frljak, ki po tleh položil ploščice, brez katerih ne bi mogli odprti "ARTerije" tako hitro.
Nenazadnje pa gre zahvala še vsem tistim, ki ste tako ali drugače pripomogli, da je mladina v Borovnici dobila prostor, našim staršem in nasploh vsem tistim, ki ste vseskozi verjeli v nas in nas podpirali. Hvala tudi tistim, ki smo jih morda pozabili navesti v tem članku.
Hvala vsem! Brez vas nam ne bi uspelo!
ZA KONEC ŠE POZIV VSEM, KI STE ŠE PRIPRAVLJENI POMAGATI IN TISTIM, KI BI
MORDA RADI POMAGALI PA NISTE VEDELI DA POTREBUJEMO POMOČ:
Kakršnakoli pomoč Mladinskemu kulturnemu društvu ARTerija je več kot dobrodošla,
kajti šele začeli smo - vsak dan pa v naših glavah nastajajo nove in nove ideje. Dokazali vam bomo, da smo vredni vašega zaupanja. Veselimo se že morebitnega vašega sodelovanja, ki nam bo v naslednjih letih še kako prav prišlo, saj nismo le utrinek, nasprotno, smo ena najsvetlejših zvezd našega osončja.
V imenu celotne posadke ARTerija, Peter Petrovčič.
LOZANI NAPOLNILI MALO DVORANO CANKARJEVEGA DOMA
Kipar samouk Janez Perenič prvič razstavljal
Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki je bila v petek, 9. aprila, zopet polna obiskovalcev, predvsem pa krajanov Loga. Na ta danje bila odprta razstava kiparja samouka Janeza Pereniča, krajana Loga. Zato tudi ni nič čudnega, če so prišli njegovi sokrajani v tako velikem številu na odprtje, saj je kipar svoja dela tudi prvič razstavljal.
Kipar samouk Janez Perenič živi in ustvarja na svojem domu na Logu (Pot na Ferjanko 1). Rodil se je 30. septembra 1938 v Bohinjski Bistrici. Otroška leta je preživel v Bohinjski Bistrici in pozneje v Radečah. Šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer se je tudi zaposlil. Kar 36 let delovne dobe je opravil v Šolskih delavnicah tehničnih šol, kjer seje leta 1998 tudi upokojil.
Spretnost risanja, modeliranja in rezbarjenja je kazal že v osnovni šoli. Pedagogi so njegove izdelke redno razstavljali na šolskih razstavah. Kmalu je spoznal, da se v lesu laže izrazi kot v risbi in glini. V naravni obliki lesa je prepoznaval umetniške podobe, ki jih je dodelal le toliko, da so prepoznavne tudi za druge. Les je pričel tudi obdelovati in leta 1967 je nastala prva skulptura, za njo pa vse druge, ki so bile predstavljene na razstavi.
O avtorjevem ustvarjanju in delu je spregovorila prof. Danica Čadež - Lapajna, tudi sama akademska kiparka, ter med drugim poudarila: "Janez Perenič je kipar samouk, ki se že dolga leta ljubiteljsko ukvarja s kiparstvom v lesu. Ves čas je spoznaval tehnične in likovne zakonitosti lesa, njegova dela so izraz velike tjubezni in želje po likovni izpovedi v lesu.
Ložani so prvi čestitali svojemu in našemu kiparju samouku Janezu Pereniču.
Danes se les kot likovni material redko pojavlja v sodobnem kiparstvu, čeprav ima močno in dolgo tradicijo na slovenskih tleh, kar dokazuje naša bogata kulturna dediščina.
Razveseljivo je srečanje z Janezom Pereničem, ki z veliko vnemo, s smislom za oblikovanje in ročno spretnostjo osmišlja les kot plemenit material v prijazne in intimne forme in figuralne kompozicije. Iz lesene monolitne klade zraste vitalistična oblika, pogojena z oblikovnimi zakonitostmi, ki jih določa material, v kateri čutiš toploto in težnjo po pristnem in naravnem. Janez Perenič mojstrsko oblikuje tako celoto kot detajle, vključuje pa tudi votel prostor in prodornine ter smiselno stilizira oblike v samosvoj tip figure. Če-, prav so podobe idealizirane, so
hkrati še vedno povezane z resničnostjo, s preteklostjo, sedanjostjo in stvarmi, ki so se zgodile v zgodovini civilizacije in skupne podzavesti - Jung -. V rokah Janeza Pereniča postaja les živa tvorba, kije priča arhetipskega srečanja v tradicionalnem in vraščanje v novo sfero, ki jo prinaša današnji čas."
Za kratek kulturni program je poskrbel trio flavt: Katarina Men-ci, Bria Štiblar in Urša Bogonič pod vodstvom mentorice prof. Suzane Rožmanec.
Kiparja Janeza Pereniča pa so na koncu presenetili njegovi sokrajani ter mu ob prvi njegovi razstavi tudi iskreno čestitali ter tako na neposreden način izrazili svoje ter njegove dobre sosedske odnose in to je v tem našem tempu življenja zagotovo nova iskrica za nadaljnje umetniško ustvarjanje. S.S.
SOŽITJE - DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM
Na zboru pregledali delovanje v letu 1998
Člaui vrhniškega društva Sožitje so imeli v restavraciji hotela Man-tova 23. marca 1999 svoj Občni zbor. Naj zapišemo, da je to eno mlajših vrhniških humanitarnih društev, ki skrbi za pomoč duševno prizadetim otrokom v občini Vrhnika. V svoji sredi pa združujejo starše, vzgojitelje, sorodnike in znance otrok, ki so potrebni take pomoči, ter tudi druge privržence SOŽITJA.
Pozdravni nagovor je prebrala predsednica društva Milena Kržič z naslednjimi besedami: "Ko sem začela pripravljati govor, sem tako kot vsako leto želela poudariti vlogo mater v našem življenju. Malo prej prebran sestavek v Dnevniku pa meje vzpodbudil, da sem pričela premišljevati drugače. Vloga staršev v otrokovem življenju je znana in opevana. Otroci si sami ne morejo izbrati ne staršev ne časa in kraja rojstva. Vse to je igra neke višje sile, ki naše življenje polaga v prave ali neprave zibelke.
Kaj me je vzpodbudilo k temu premišljanju? Pomoč otrokom in družinam, ki jih vojna vihra, nerazumevanje njihove drugačnosti poriva v neznane kraje in med neznane ljudi, je nujna in odraz naše kulture.
Verjemite, nimajo vsi prizadeti otroci tolikšne sreče, da se rodijo v toplem gnezdu ljubečih staršev, nimajo sreče, da jih vzgajajo naše Anice, Gene ali Mojce, nimajo sreče, da bi mirno prespali noč, brez strahu, da jih bo zbudilo butanje na vrata ali materin jok.
Torej polagam vam na srce: ne delimo otroke na naše in njihove. Vsi, ki so potrebni pomoči, so naši otroci, naša dolžnost pa je, da jim po svojih močeh pomagamo.
Vsi, ki govorijo drugače kot mi, vsi, katerih barva obraza je drugačna od naše, vsi, ki molijo Boga drugače kot mi, so nekako podobni našim prizadetim otrokom - so drugačni. In če smo kulturni ljudje, ki spoštujemo drugačnost, je naša dolžnost, da njihovo drugačnost spoštujemo in jim pomagamo, kot je v naši moči.
Vem, da sem vas z današnjim govorom presenetila, vendar si pridržujem pravico, da svoje razmišljanje povem na glas. Mislim, da me vsi dobromisleči ljudje v tem razmišljanju podpirate. Hvala za pomoč v preteklih letih in priporočamo se vam, da na nas ne pozabite tudi v prihodnjih."
Vsi člani so nagovor predsednice nagradili z velikim aplavzom, in nadaljevali delo zbora. Prebrali so poročila o delu društva, o finančnem poslovanju in poročilo Nadzornega odbora.
Iz poročila o delu je razvidno, da so v letu 1998 sprejeli nov statut društva, izvolili člane Častne-
ga razsodišča, priredili dva zelo koristna in odmevna izleta v Mozir-ski gaj in Logarsko dolino ter pripravili obdaritev otrok za dedka Mraza. Soglasno so sprejeli tudi delovni načrt za leto 1999, ki vsebuje naslednje aktivnosti:
- občni zbor in prireditev ob materinskem dnevu,
- izlet v neznano,
- obdaritev otrok za dedka Mraza,
- organizacija skupine za samopomoč za starše,
- enkrat na mesec druženje v prostorih Društva invalidov Vrhnika z razgovori z gospo Vero Habe,
- finančna pomoč pri udeležbi seminarjev in letovanj za družine.
Sprejeli so tudi višino članarine za leto 1998, ki uradno znaša 1.000,00 SIT. Na koncu uradnega dela Občnega zbofa pa so pripravili še neuradni del ter se spomnili vseh mater, članic društva ob materinskem dnevu ter pripravili krajšo prireditev s čarovnikom, ki je res pričaral prijetno vzdušje.
S.S.
Kaj delamo rodovnikarji na Vrhniki
Po navidezni slabši rodovnosti korenin v jeseni in zimi so le-te močneje pognale spomladi. Tudi jeseni in pozimi nismo mirovali: iskali smo svoje, nekateri tudi tuje korenine. Na Vrhniki se pojavlja nekaj novih rodovnikov in tudi nove veje že znanih. Bliža se čas našega enoletnega dela. Za prvo obletnico pripravljamo javni prikaz našega dela, ki bo 24.5.1999 (binko-štni ponedeljek) ob 19. uri v Cankarjevem domu. Med drugim bodo na ogled računalniško obdelani rodovniki iz rokopisa g. Rafaela Ogrina. Če ima kdo kakršen koli rodovnik, ki gaje pripravljen javno pokazati, naj se oglasi po telefonu: 757-790, Anton Kos.
Vabljeni k ogledu.
Anton Kos
MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA
Odkrili spominsko ploščo slovenskemu slikarju Jožefu Petkovšku
V četrtek, 15. aprila 1999, je bila krajša slovesnost ob odkritju spominske plošče slovenskemu slikarju Jožefu Petkovšku na njegovi rojstni hiši v Verdu številka 19, to je nasproti "Verd-ske kašče" pri Žirovniku. Prireditev je pripravilo Muzejsko društvo Vrhnika, ki je tako izpolnilo obljubo izpred enega leta, ki sojo dali na proslavi ob 100-letnici slikarjeve smrti v Cankarjevem domu na Vrhniki. Za kratek program je poskrbel Oktet Raskovec. Številnim znanim in neznanim, predvsem poznavalcem slik vrhniškega rojaka slikarja Jožefa Petkovška je spregovorila predsednica Muzejskega društva Vrhnika Marija Oblak - Čarni. Med drugim je poudarila: "Druga polovica prejšnjega stoletja za vrhniški konec ni le čas živahnega industrijskega in splošnega gospodarskega razvoja, ampak tudi čas, ki nam je poleg Cankarja dal slikarje Petkovška, Sterne-na, Ogrina, arhitekta Jagra - če omenim le najvidnejše. Njihov prispevek h kulturni dediščini je dragocen. Še danes občudujemo in študiramo njihova dela. Dolžni smo jim ohraniti spomin. To je tudi nuja predvsem nas, ki nam je dano, da živimo ali smo živeli v tem okolju, v tej čudoviti naravi, k je našim rojakom vzbujala ustvarjalno silo. Upam, da bomo v prihodnje obeležili kraje, kjer jim je tekla zibelka. Poleg Petkovška je bil v Verdu rojen tudi Matej Sternen (1870), Ivan Jager (1871) v železniški čuvajnici nad Bistro, Simon Ogrin (1851) na Stari Vrhniki.
Danes odkrivamo spominsko ploščo na hiši, kjer seje posestniku Andreju Petkovšku in Mariji Stopar 7. marca 1861 rodil sin Jožef.
Denar za ploščo je delno prispevalo Muzejsko društvo, delno pa smo ga zbrali s prostovoljnimi prispevki članov društva in drugih občanov. Posebej moramo omeniti našega člana Bojana Gabrovška, ki je v ta namen pripravil predavanje o svoji poti v Indijo in ob tem
Profesor dr. Nace Sumi je svečano odkril spominsko ploščo.
Številni znani Vrhničani in neznani gostje so se udeležili odkritja spomin skega obeležja slovenskemu slikarju Jožefu Petkovšku na njegovi rojstni hiš v Verdu (štev. 19).
zbrani denar namenil za postavitev obeležja. Drugi sponzorji so še podjetji Corning z Vrhnike in LIKO iz Verda ter Gostilna Ma-rinčič iz Verda.
Vsem imenovanim in neimenovanim, ki so prispevali k postavitvi spominskega obeležja in k današnji slovesnosti, se iskreno zahvaljujem."
Za svečan nagovor pa je poskrbel profesor dr. Nace Šumi, velik poznavalec del in življenja slikarja Jožefa Petkovška, ki je med drugim tudi povedal, da slikarja spoznavamo šele v zadnjem času in ga uvrščamo med vrh slovenskih likovnih umetnikov. Čeprav ga nekateri nočejo razumeti in so se
o njem razpisali številni likovni kritiki, ki so mu očitali likovno neznanje, pa je res, daje slikar za dušo.
Na koncu nagovora je dr. Nace Šumi svečano odkril spominsko ploščo, ki bo zanamcem pričala, da seje v hiši številka 19 v Verdu rodil znani slovenski slikar Jožef Petkovšek.
Pri razmišljanju o obliki in materialu za obeležje je sodelovala Mojca Kos Arh z Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Načrte je pripravil domačin Pavel Mrak, kije ploščo tudi vgradil.
S.S.
OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA
Izvolili Marijo Oblak-Čarni za predsednico društva
Konec februarja je Muzejsko 'društvo Vrhnika imelo svoj redni Občni zbor, ki je bil v Mali dvorani Cankarjevega doma. Občni zbor je bil tudi volilni, saj je bilo treba izvoliti novega predsednika zaradi smrti bivšega predsednika dr. Petra Habi-ča.
Zbor je potekal po ustaljeni navadi kot vsi zbori. Prebrana so bila vsa poročila o delu društva v lanskem letu in navzoči člani so jih tudi sprejeli. Naj zapišem, da je v društvo včlanjenih 153 članov. Lani so organizirali več predavanj in srečanj z rojaki:
• Srečanje z rojaki:
- 30. januarja 1998 z dr. Francetom Habetom,
- 27. marca 1998 z dr. Mihom Japljem,
- 26. novembra 1998 s patrom Jožetom Cukaletom.
* Predavanja pa so bila:
- Pogled v arhive - Marija Oblak Carni,
- Petkovšek, slikarstvo ali mit
- prof. Sergej Kapus,
- O rodoslovju in ustanovitev Rodoslovne sekcije na Vrhniki
- več predavateljev,
- Raziskave in nova odkritja v Kačni jami,
- Potovanje od Grčije do Indije - Bojan Gabrovšek,
- Prenova Lenarčič - Kotniko-vega posestva - Nataša Oblak.
Poleg navedenih ktivnosti so pripravili tudi posvet z naslovom O sožitju na zahodnem delu Barja. Bili tudi pobudniki za postavitev spominske plošče slikarju Jožefu Petkovšku ter organizirali uspel izlet na Dolenjsko z ogledom arheoloških izkopanin na Kapiteljski njivi v Novem mestu.
Precej dela so namenili tudi izdaji druge številke Vrhniških razgledov in, kot je povedal prof. dr. Stanovnik, so tik pred izdajo. V načrtu pa sta že tretja in četrta številka, za kateri je že dovolj materiala, vendar pa nastajajo finančne težave.
Po sprejemu vseh poročil so opravili še izvolitev novih članov v organe društva. Za novo predsednico so izvolili Marijo Oblak-Čarni, za nova člana Izvršnega odbora pa Maričko Rosemvirth in Mileno Živec, za člana Nadzornega odbora pa Francija Dovča.
Za program dela društva so sprejeli: organizacijo srečanja z rojaki, izvedbo predavanj ter dva poučna izleta, zbiranje prispevkov za naslednje številke Vrhniških razgledov ter aktivnosti pri pridobitvi lastnih prostorov (za hranjenje dokumen-
tacije in številnega slikovnega gradiva).
Na koncu Občnega zbora je spregovorila še nova predsednica društva Marija Oblak-Čarni in poudarila, daje težko prevzeti vodenje društva po tako uspešnem predsedniku, kot je bil pokojni prof. dr. Peter Ha-bič, vendar pa pričakuje sodelovanje in podporo vsega članstva, predvsem pa članov Izvršnega odbora.
S.S.
Nova predsednica Muzejskega društva Vrhnika Marija Oblak-Čarni je že uspešno pričela svoj mandat in pripravila uradni nagovor pri odkritju spominske plošče slikarju Jožefu Petkovšku.
SKLAD RS ZA KULTURNE LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA VRHNIKA OBČINSKI PROGRAM Tržaška c. 25, Vrhnika Telefon: 753 - 648 in 754 - 648
PROGRAM PRIREDITEV V MESECU APRILU IN MAJU 1999 POČITNIŠKE DELAVNICE ZA OTROKE
Sreda, 28.4. 1999 ob 10. uri,
LUTKOVNA DELAVNICA, pod vodstvom Alenke Vidrgar. SLKD Območna izpostava Vrhnika, DPM Vrhnika. Cankarjev dom na Vrhniki. Četrtek, 29.4.1999 ob 10. uri, PLESNA DELAVNICA, v izvedbi plesnega studia PETER PAN. SLKD Območna izpostava Vrhnika, DPM Vrhnika. Cankarjev dom na Vrhniki. Petek, 30.4. 1999 ob 10. uri PRAVUIČARSKA DELAVNICA, pod vodstvom Anje Štefan. SLKD Območna izpostava Vrhnika, DPM Vrhnika. Cankarjev dom na Vrhniki. GLASBENE PRIREDITVE Sobota, 8. maj ob 20. uri KONCERT Komornega orkestra Vrhnika in pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora sv. Pavla, dirigent: Marko Fabiani zborovodkinja: s. Boža Čotar Cerkev sv. Pavla na Vrhniki.
Sobota, 15.maj Letni koncert MePZ Mavrica, zborovodkinja: Darinka Fabiani Dom Karla Grabeliška.
Sobota, 29. maja Koncert ŽPZ Concinite zborovodja: Jože Furst. Cerkev sv. Pavla na Vrhniki. PRIREDITVE OB DNEVU UPORA - 27. april IN OB OBLETNICI OSVOBODITVE VRHNIKE - 6. maj Ponedeljek, 26. april 1999 ob 18. uri Otvoritev razstave "Likovna umetnost 1941 -1945" Območni odbor združenja borcev in udeležencev NOB. Cankarjev dom na Vrhniki. Torek, 26. april 1999 ob 15. uri Tradicionalno tovariško srečanje. Območni odbor združenja borcev in udeležencev NOB. Ribiški dom. Četrtek, 6. maja 1999 ob 17. uri Polaganje venca na grobnico. Območni odbor združenja borcev in udeležencev NOB. Na Drči.
Četrtek, 6. maja 1999 ob 20. uri,
Koncert samospevov slovenskih skladateljev. Območni odbor združenja borcev in udeležencev NOB Cankarjev dom na Vrhniki. Vstopnina: 1.000 SIT. OBČINSKI PRAZNIK 10. maj Nedelja, 9. maj 1999 ob 10. uri Slavnostna seja Občinskega sveta, podelitev občinskih priznanj dobitnikom Cankarjevih plaket,
Petkovškovih priznanj in priznanj za področje vzgoje in izobraževanja. Občina Vrhnika. Cankarjev dom na Vrhniki. CANKARJEVI DNEVI Petek, 7. maj 1999 ob 10. uri Zaključek 22. državnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje.
Podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj osnovnošolcem in srednješolcem Ljubljanske regije in zamejstva. Slavistično društvo Slovenije, Območna enota Zavoda RS za šolstvo,
Občina Vrhnika , SLKD Območna izpostava Vrhnika. Cankarjev dom na Vrhniki. Ponedeljek, 10. maj 1999 ob 18. uri
Odprtje razstave ur, izdelkov učencev 6. razreda OŠ Ivana Cankarja, mentor: Primož Trček. OŠ Ivana Cankarja, SLKD Območna izpostava Vrhnika.
Cankarjev dom na Vrhniki. Petek, 14. maja 1999 ob 20. uri Cankarjeva dramatika na Radiu Ljubljana, sodelujejo: Aleš Jan, umetniški direktor Radia Slovenija, Rosanda Sajko, režiserka, Pavle Lužan, dramaturg, Metka Roje, tonska mojstrica. SLKD Območna izpostava Vrhnika, Radio Slovenija. Cankarjev dom na Vrhniki. Nedelja, 16. maj ob 17. uri "Šla si mimo mojega življenja... " Recital pesmi ob stoti obletnici izida Cankarjeve Erotike, v izvedbi vrhniškega recitatorja. SLKD Območna izpostava Vrhnika. Cankarjeva spominska hiša na Klancu.
MED0BM0ČN0 SREČANJE GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH OTROŠKIH SKUPIN
V petek, 26. marca smo si v Cankarjevem domu na Vrhniki lahko ogledali osem predstav, ki so jih pripravile otroške in mladinske gledališke skupine iz bližnje in malo manj bližnje okolice.
Že ob 9h dopoldne so se predstavili otroci iz OŠ Tabor Logatec s predstavo Škrat Kuzma, ki sojo pripravili pod vodstvom mentoric Mire Lapajne-Prinčič in Bože Nagode. Čeprav so imeli malo treme, so se vsi igralci, med katerimi sta blestela zlasti Sraka in Novinarski škrat, dobro odrezali.
Sledila je skupina najmlajših gledališčnikov, ki pa zaradi svoje mladosti niso bili nič manj talentirani. Nasprotno! Pod mentorstvom Slavke Potokar so Slončki iz vrtca Kekec iz Grosupelj izredno sproščeno odigrali predstavico Janeza Bitenca Domišljavi Želo-dek. Neverjetno prepričljivo so upodobili želodke, drevo in različne živali ter strašansko nasmejali svoje vrstnike, pa tudi starejšo publiko v dvorani.
Tretji so bili na vrsti osnovnošolci iz Rovt, ki so uprizorili kar dve
besedili. Pri Andersenovi pravljici z naslovom Bedaček Jurček, (dramatizirala jo je mentorica Jasmina Kovačič), so se na novem odru malce zmedli in nekam dolgo postavljali sceno, vendar kljub temu pogumno odigrali do konca in poželi aplavz. Drugo besedilo je bilo že bolj zahtevno, saj so uprizorili Cankarjevo črtico Sveto obhajilo. Njihov mentor Marcel Šte-fančič jim je pomagal pri izbiri kostumov, si zamislil sceno in besedilo dramatiziral, tako da ni šlo le za pripoved v prvi osebi, temveč so spregovorili vsi junaki Cankarjeve črtice.
Izredno domiselno so se gledališke predstave lotili na OŠ Nova vas, Cerknica. Otroci so ljudsko igrico Tepček in zlata gos opremili z lastnimi pesmicami, ki jih je uglasbil Jože Rajk. Tako je dogajanje na odru spremljal zborček in nastal je pravi mali musical. Mentorica Zdenka Mazij je povedala, da so otroci napisali zelo veliko pesmic in celo zgodbice o vsaki izmed nastopajočih oseb, vendar pa so v predstavi uporabili le najboljše.
PREDSTAVITEV KNJIGE MOJSTROVINE SLOVENIJE
V knjigi tudi Franc Grom in njegovi pirhi
V dvorani Pavza Doma Karla Grabeljška je bil v torek, 6. aprila, predstavljen celoten projekt knjige Mojstrovine Slovenije avtorja, znanega slovenskega etnologa prof. dr. Janeza Bogataja. Prav Janez Bogataj je knjigo tudi predstavil številnim vrhniškim poznavalcem umetne in domače obrti ter modernega oblikovanja. Kot je navedel, monografija obsega 14 vsebinskih poglavij, ki predstavljajo najboljše mojstrovine, ki so nastale pod spretnimi rokami kar 207 mojstrov in mojstric. Sklopna poglavja so: Oblikovanje lesa. Izdelovanje iz šibja, Uporaba slame, Izdelki iz ličja - lickanje, Oblikovanje gline. Uporaba nitk na različne načine, Izdelki iz medu in voska, Oblikovanje pirhov, Obdelava kamna, Uporaba kovin, Tradicija obdelave stekla, Ročno izdelovanje in oblikovanje papirja, Poglavje o kožah - usnje ter predmeti iz več gradiv (skrinje, panjske končnice, slike na steklu,...). Prav v poglavju Oblikovanje pirhov je predstavljen tudi naš vrhniški mojster Franc Grom, ki na svojstven način oblikuje pirhe z vrtanjem tisočerih lukenj. Zanimiv je tudi zemljevid Slovenije, na katerem so vrisane točke, kjer delujejo vsi navedeni mojstri in mojstrice. V dodatku knjige je opisano še pet enodnevnih turističnih poti z obiskom delavnic in mojstrov, ki v njih oblikujejo ali izdelujejo opisane izdelke - mojstrovine.
Za Janezom Bogatajem je spregovoril direktor založbe Rokus Rok Kvaternik, občan Vrhnike in krajan Dragomerja, ki je bil tudi pobudnik in idejni vodja izdaje knjige Mojstrovine Slovenije. Povedal je, da je od ideje do izdaje minilo eno leto, kar je resnično pravi podvig tako avtorja knjige
Mojster Franc Grom je pokazal izdelovanje svojih mojstrovin.
kot vseh drugih sodelavcev v sami založbi Rokus. Knjiga je tiskana vrhunsko v Gorenjskem tisku, vse filme pa so naredili mladi ljudje v lastnem reprostudiu. V knjigi je 543 fotografij, lastne produkcije, uporabili so 24 ton papirja, tiskali pa celih 15 dni, in to 10.000 izvodov. Knjiga je tiskana v slovenskem jeziku ter še v štirih svetovnih jezikih. Ob tem pa ne smemo pozabiti, kar je poudaril tudi avtor knjige, da je veliko vlogo odigrala urednica knjige, Tadeja Kvaternik.
Celoten projekt Mojstrovine Slovenije prav sedaj predstavljajo po različnih krajih Slovenije. Poleg knjige je T V Slovenija posnela še 15 oddaj, ki prikazujejo po enega mojstra iz vsakega poglavja. Tako slovenski gledalec resnično spozna umetno in domačo obrt ter enega pravega mojstra, ki se z njo uspešno ukvarja.
S.S.
Večno zelene melodije
Šesto predstavo so pripravile učenke s predmetne stopnje OŠ Brezovica. V gledališki igrici Kaj se skriva za debelim trebuhom so najprej zaživele osebe z dvora -najbolj igralka v vlogi kralja - nato pa še otroci z ulice, ki so govorili v slengu. Dekleta so morala odigrati tudi fantovske vloge, kar - kot pravi mentorica Melita Slak-zlasti v njihovih letih ni enostavno.
Okrog treh popoldne je naoder stopila gledališka skupina OŠ Log Dragomer z Vrhnike, kije pripravila odlomek precej zahtevnega besedila Pavla Golje. Z izredno skromno sceno in domiselnimi kostumi so mladi igralci odlično odigrali prizore s podeželja in iz sveta nadnaravnih bitij. Najbolje so se odrezali prvi potujoči igralec, mama in glavni junak. Igrica z naslovom Jurček je tudi v skrajšani obliki pritegnila sicer maloštevilno občinstvo, ki pa je skupino na koncu nagradilo z iskrenim aplavzom.
Zadnja je bila na vrsti domača gledaliaka skupina Nauportus s predstavo Mala čarovnica, ki ni znala biti zlobna. Učenke in učen-
ci OŠ Ivana Cankarja z Vrhnike so pod mentorstvom Lidije Rajer uprizorili pravi čarovniški spek-takel s primernimi kostumi in metlami in celo z rolerji na odru. Ker so predstavo premierno prikazali občinstvu, so bile nekatere igralke kar pretirano energične, tehnični mojster pa jih je pustil na cedilu, kar seje poznalo pri glasbenih vložkih. Vendar pa so se na odru vsi odlično znašli, zlasti dobro so se vživele igralke v vlogah Špelce in osrednjih dveh čarovnic.
Vse gledališke skupine so vložile v svoje predstave veliko truda in to seje tudi videlo. Le tako naprej! Res pa je, daje vsak mentor namenil največ pozornosti določeni stvari - nekateri kostumom in sceni, drugi besedilu, tretji spremljevalni glasbi, spet drugi prepričljivosti igre in tako dalje. Najboljše pa so bile seveda tiste predstave, pri katerih so se otroci na odru zabavali in s tem zabavali tudi svoje občinstvo. V gledališču je pač najbolj pomembna sproščenost, saj šele takrat igra zares zaživi.
Kim Komljanec
Naša kapela
Na lepem kraju sredi Loga stoji velika hiša, kjer se Ložani zbiramo pri bogoslužju (sveti maši), v učilnicah pa otroci pri verouku.
Kdaj, kako in zakaj je ta hiša postala cerkvena, se moramo ozreti v leta pred letom 1980.
Takrat je bil na Logu verouk v cerkvi Janeza Krstnika na Griču. Predšolski otroci so imeli verouk v zakristiji, večji pa na koru. In čeprav so imeli tedanji veroukar-ji zelo lepe spomine na kor, je bilo vseeno treba misliti na primernejše prostore. Za začasno rešitev je ponudil sobo s posebnim vhodom Matici Remškar, toda ne za dolgo. Odgovorni za to so prišli in prepovedali.
Ponudila pa se je možnost nakupa Škandrove hiše, ki je bila naprodaj, saj so se Škan-drovi preselili v novo zgrajeno hišo. Ker Ložani nismo imeli denarja za odkup, seje gospod Dular, župnik na Brezovici, obrnil po pomoč na škofijo.
Nadškof Pogačnik je bil Logu zelo naklonjen in škofija je bila pripravljena hišo kupiti, posebno še zato, da bi v prihodnosti lahko na mestu gospodarskega poslopja zidali cerkev. Z nakupom hiše pa bi pridobili prostore za verouk in kapelo.
Toda cena je bila previsoka in škofija nakupa ni zmogla. Škandrovi so iskali druge kupce. Bili so ponudniki za gostišče in miličniki s konjL
Pa je dobra in odločna Škan-drova mama rekla: "Da ne pijanci ne miličniki ne bodo hodili okrog njihovega prejšnjega domovanja, bodo znižali ceno, da bo lahko kupila škofija." In tako je hiša postala "cerkvena".
Skoraj pol stoletja je minilo, koje Ansambel Toneta Stanovnika začel spremljati plesne vaje in plese na Vrhniki. Ponavadi je štel štiri člane, občasno pa tudi pet. Po tridesetih neutrudnih letih vaj in nastopanja so menili, da sta se glasbeni okus in način plesa v tolikšni meri spremenila, da njihova instrumentalna glasba in način igranja ne ustrezata več novim glasbenim smerem ter se razšli.
Po šestnajstletnem premoru so se ponovno začeli družiti s svojimi instrumenti: Tone Jur-jevčič - klaviature, Tone Stanovnik - harmonika, Vinko Sladic
- bas kitara in Franček Dolinar
- bobni. Spodbudila sta jih TV oddaja Zlata šestdeseta sloven-
ske popevke in prigovarjanja prijateljev njihove glasbe. Prvič so nastopili junija lani v Klubu Leskovec na Vrhniki, kjer so se pozneje predstavili še trikrat. Obiskovalce so najbolj navdušili lani decembra ob odprtju prenovljenega hotela Mantova. Po šestih letih "spanja" ga je prebudila nova lastnica gospa Malči Zalar, ki izhaja iz dobro znane vrhniške gostinske družine Turšič. Ob spremljavi Ansambla Toneta Stanovnika pa so se v Mantovi vrteli številni pari tudi na Silvestrovo in ob prihodu pomladi.
Vsem, ki radi prisluhnejo melodijam šestdesetih in se tudi zavrtijo v ritmu valčka, tanga, sambe in drugih plesih,
se v Mantovi (in morda tudi kje drugje) obeta še veliko prijetnih in nepozabnih uric.
Besedilo in slika: M. Jančar
Ložani smo bili tega zelo veseli, saj je Brezovica kar precej oddaljena, posebno za starejše in poleg tega je bila to rešitev za verouk.
Hiša je kmalu pričela dobivati drugačno podobo, posebno znotraj. Po načrtu arhitekta Kvaternika je nastajala kapela.
Veliko dela so opravili vašča-ni, tudi stole so kupili po načelu "vsak svoj stol". Sliko, ki bi bila primerna, nam je ponudil nadškof Pogačnik. Naj omenim še to, da smo sliko dobili 24. marca 1980, naslednji dan, 25. marca, pa je naš dobri nadškof umrl.
Kapelo je posvetil gospod škof Stanko Lenič 1. maja 1980; posvečena je Mariji Materi Cerkve in se praznuje na binko-štni ponedeljek. Imamo tudi lep križev pot, delo slikarke Veselke Šorli. Leta 1984 gaje blagoslovil gospod Jože Kvas.
Tudi učilnica v spodnjem prostoru je dobivala lepo podobo. Lep zaključek spodaj je naredil mizar Vidmar. Stole so kupili Gromovi, križ na steni pa je delo domačina Zdravka Strajnarja.
Ker je bilo v hiši tudi stanovanje, sta iz Hotedršice prišla upokojeni župnik gospod Jože Lušin in gospodinja Lizika. Pozneje so bili še stanovalci, sedaj pa je stanovanje spodaj prazno.
Minilo bo že devetnajst let, kar imamo kapelo, a čas naredi svoje. Spet bo treba obnoviti notranjščino in tudi zunaj bi bila potrebna prenove, da bi bila dostojno Božje bivališče.
Kdo naj bi jo obnavljal, ko pa je več gospodarjev: spadamo pod župnijo Brezovica in občino Vrhnika. Tukaj so še pridni Ložani, ki marsikaj postorijo. Streho so že obnovili in prekrili. Mislim pa, da se bomo morali ravnati po lepem načelu: "V slogi je moč".
Le če bomo hišo obnavljali in skrbeli zanjo, se bomo lahko dostojno oddolžili spominu na nadškofa Pogačnika, škofa Leniča in na dobro Škandrovo mamo.
Marija Rus, Log
Ansambel Toneta Stanovnika ponovno navdušuje.
Kotnik - Lenarčičevo posestvo v Verdu
V okviru Muzejskega društva Vrhnika sem 26. februarja 1999 v Mali dvorani vrhniškega Cankarjevega doma predstavila svojo diplomsko nalogo "Prenova Kotnik - Lenarčičevega posestva v Verdu pri Vrhniki".
Nalogo sem izdelala na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo pod mentorstvom prof. dr. Petra Fistra.
V uvodu naloge je predstavljen kronološki pregled zadnjih dvesto let; razvoj kmetijskega posestva, pa tudi dosežki na področju industrije in politike, ki so jih dosegli graditelji tega prostora.
Obravnavani stavbni kompleks je dokumenta časa in pravi spomenik ugodnim življenjskim pogojem, ki jih nudi prostor, v katerem se posestvo nahaja - obsežni gozdovi, veliko število bogatih izvirov vode, prostrane travnate površine Barja, rodovitna polja, prisotnost gline...
Odločilno vlogo je seveda odigrala visoka kulturna osveščenost in tudi iznajdljivost družine Kotnik - Lenarčič, katere člani so sko-
raj stopetdeset let gradili posestvo. Na razvoj obravnavanega prostora so bistveno vplivale tudi številne politične in s tem gospodarske spremembe, ki jih je prineslo burno 19. stoletje.
Kotniki so se iz kmetov, ki so bili še v drugi polovici 18. stoletja podložni bistriškemu samostanu, preko pomeščanjenih podeželanov razvili v veleinduštrijalno in veleposestniško družino, katere predstavniki so imeli pomembne funkcije tudi v politiki. K čedalje večjemu bogastvu in s tem moči na vseh področjih, so jim na začetku pomagale ugodno sklenjene zakonske zveze, kasneje pa razna prekupčevanja v času francoske okupacije dežele, politično udejstvo-vanje, spremembe na področju agrarne politike, zgraditev železnice proti Trstu tik nad Verdom, industrializacijo, ki sojo znali odlično izkoristiti visoko izobraženi Kotniki in Lenarčiči. .
Za nakopičenjem bogastva so brez težav pokupili posestva pro-
padlih sosedov. Sredi Verda so, na prostoru prej osmih domačij, zgradili obsežen kompleks vele-posestva. Taje poleg stanovanjske hiše s parkom, prostornih gospodarskih objektov (hlevi, shrambe in drugi servisni objekti), sadno -zelenjavnega vrta, njih in travnikov, vključeval še upravne prostore (pisarne posestva, opekarne in parketarne) in najemniške hiše, v katerih so živeli njihovi delavci.
Poleg kulturno - zgodovinske vrednosti sta zanemarljiva tudi ekonomska vrednost grajenega prostora in likovna kvaliteta Posestva v Verdu. Tako kompozicijo kot posamezne stavbe predstavljajo izjemen dossžek arhitekturnega oblikovanja, posestvo samo pa je arhitekturno posebnost naselja in širšega pomena.
Vsaka arhitektura odraža družbo, ki jo gradi (je gradila) in jo uporablja (je uporabljala). Z družbenimi spremembami se je tako spreminjal tudi odnos do obravnavanega prostora; po drugi svetov-
PREMIERA POTUJOČE GLEDALIŠKE PREDSTAVE V BOROVNIŠKI ŠOLI
Časa za otroke zmanjka
Prvega marca je bila v naši šoli premiera potujoče gledališke skupine. Obravnava problematiko drog, aidsa in prvih korakov mladostnikov v svet spolnosti. Predstava nam na humoren, sproščen način podaja problematiko sodobne družine.
Večina problemov z drogami ima korenine v družini. Časa, ki si starši vzamejo za reševanje problemov odraščajočih mladostnikov, pa vse bolj »primanjkuje«.
Težave nastajajo v družini in samo v družini se lahko uspešno tudi rešujejo. Osnova za reševanje vseh težav je življenjska komunikacija med generacijama, katere se moramo naučiti in tudi obnavljati naučeno znanje v teoriji in praksi.
Zgodba je postavljena v urejeno slovensko družino in se odvija med očetom in hčerko, ki se prvič sama odpravlja na morje. Ana skozi vso zgodbo zastopa svojo generacijo, njene poglede, njena stališča in odpira številna vprašanja na način, ki ga doživljajo mladostniki. Oče skuša Ani svojimi izkušnjami, znanjem in očetovsko ljubeznijo po svojih najboljših močeh pomagati pri njenih prvih korakih v resničen svet odraslih.
Torej skozi duhovito, napeto zgodbo ozavestimo napake, ki jih delamo tako starši kot mladostniki.
Predstava, ki si jo ogledajo starši-in njihovi otroci, lahko sproži pogovor med njimi, ki pa, vsi vemo, zelo težko steče. Starši se zelo težko odločijo za začetek pogovora o temah, o katerih imajo premalo znanja, ali o katerih ne morejo govoriti iz lastnih izkušenj, ali pa ne najdejo pravega trenutka.
Vsi vemo, da je osnovni element vzgoje otroka zgled staršev. Otroci si zapomnijo dejanja in jih posnemajo (skupaj z napakami).
Osnovni namen projekta je poleg osveščanja tudi vzpostavljanje stičnih točk, s pomočjo katerih bo morda kdaj kasneje stekel pogovor.
Premierno predstavo so si ogledali ravnatelji osnovnih šol. Druga predstava je bila naslednji dan dopoldan za učence zadnjih dveh razredov predmetne stopnje, zvečer za njihove starše.
Groza! Nekaj staršev, učiteljev in dva učenca. Resnica ni daleč stran. Nisem preštevala povabljenih ne praznih stolov niti ne gledalcev. Ampak vseeno - 2/3 stolov je bilo praznih.
Res je, da starši delajo pozno v popoldan. Res je, daje običajno potrebno postoriti kaj tudi doma. Ampak med potjo v trgovino, na banko ali pošto ... »srečamo« tudi kakšen pisan plakat na drevesu, oglasni deski ... Preberimo ga, morda izvemo kaj dobrega o dogajanju v našem
kraju. Tako morda ne bomo zamudili kakšne humorne predstave, ki bi nam osvetlila um, nas zabavala, nam vlila malo volje, optimizma in nas hkrati še o čem poučila.
Nikoli ni prepozno! Predstava je potujoča. - Tu bi želela povedati, daje ideja za projekt nastala prav pri nas, med našimi učenci, učitelji, svetovalnimi delavci, gospo ravnateljico s pomočjo Erika Vidmarja v šoli za življenje v Kranjski gori. - Iz Borovnice potuje po vseh osnovnih in srednjih šolah širom Slovenije.
Morda bi si jo ogledali v Piranu ali Murski Soboti? Ja, zakaj pa ne? Pa še lep izlet bi bil! Pot je dolga in ... morda vseeno prekratka, da bi pogovor z mladostnikom končali.
Pa srečno pot!
Sabina Belovič
ni vojni le ta ni bil preveč ugoden za Posestvo.
Kvalitetno arhitekturno dediščino bi bilo moč ohraniti pred propadom le z ustrezno izbrano novo vsebino, ki bi se vezala na zgodovinsko izročilo obravnavanega prostora, obenem pa upoštevala širše družbene potrebe.
Posestvo predstavlja velik prostorski potencial (približno 4120 m2 grajenega prostora!), zato bi ga bilo nujno razdeliti več uporabnikom, katerih delovanje bi se lahko usklajevalo, dopolnjevalo in nadgrajevalo. Le z vključevanjem v sodobno okolje bo obravnavanemu prostoru zagotovljena nadaljnja kontinuiteta.
Čas je, da se osvestimo, da prihaja racionalno obdobje. V njem je možno objektivno ovrednotiti tudi Posestvo v Verdu. Kulturno - zgodovinske in narodne vrednote obravnavanega kompleksa bi morale predstavljati kvalitetno izhodišče za oblikovanje humanejšega in kvalitetnejšega okolja prihodnosti.Nataša Oblak
Ljubitelji živali in vsi, ki se borite proti mučenju živali,
vabljeni v sredo, 19. maja ob 19.uri v mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice na pogovor s pisateljico MARIJO VOGRIČ. Predstavila bo svojo knjigo na to temo in videokaseto z naslovom: Molitev nekega psa.
Prosto po Župančiču
Čigava je Slovenija, komu
lepota
njena mar?
Kdo skrbi naj za lepoto naših mest?
Kdo čisti naj robove naših cest?
Razgrnil zemljevid je delegat. Slovenija je naša in mi smo gospodar!
Za lepoto nje skrbeti,
bi nam mogla biti sveta stvar!
Zato vzgojimo sebe, nadobudne naše mlade -
in privzgojimo čiste si navade.
Spet Ljubljana bo postala bela -
čisto okolje naše -
in Vrhnika prečuden kraj
bo po čistoči zaslovela.
O kaj bo z nami, če tako bo šlo naprej,
slab glas o nas bo šel prek mej,
v Celovec, Trst in še naprej!
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI -april 99
STROKOVNA LITERATURA
Atlas svetovne literature Baistovv, D.: Okrasje iz cvetja Balchin, J.: Slikanje na steklo Baudrillard, J.: Simulaker in simulacija
Berdjajev, N.: O človekovi zasuž-njenosti on svobodi
Bolniški duhovnik - sodelavec pri zdravljenju
Brazelton, B.: Otrok Breathnach, S.: Preprosto bogastvo
Brinovec, S.: Slovenija
Carlson, R.: Ne trati moči za malenkosti
Cherrell, P.: Moj kitajski atelje
Chesterton, G.K.: Sv. Tomaž Akvinski
Cvetko, A.: Varovanje zasebnosti v delovnih razmerjih
Čibej, J.: Kako banke računajo obresti
Davies, H.: Slikanje na porcelan Guštin, E.: Evgen Guštin Handslip, C: Izvrstne solate Havvkins, K.: Dobrote z malo maščobe
Hawkins, K.: Vegetarijanska kosila
Hobdav, B.: Pečenje na žaru Huygen, W.: Velika knjiga o škratih
Internet v Sloveniji Jepson, T: Firence in Toskana Juh-Kranjec, H.: Slovenščina za tujce
Kant, I.: Prolegomena
Kirk, M.: Dober zakon
Klampfer, M.: Vse o prenehanju delovnega razmerja
Koch, W.: Umetnost stavbarstva
Kovic, J.: Pesem kot načrt in navdih
Mastnak, H.: Skrivnostne moči narave
Maxwell, J.C.: Zmagovalni odnos Mrhar, P.: Spoznajmo Delphi Nietzsche, F.: Tako je govoril Zaratustra
Nolimal, F.: Primerjalna analiza malih osnovnih šol s kombiniranimi oddelki v Sloveniji in v tujini Piano, J.: Kolesarska potovanja Plut-Podvršič, M.: Pot do srca Rogier, L. J.: Zgodovina cerkve 4 Shapiro, L.E.: Čustvena inteligenca otrok
Spomini Slovencev na Jasinovac, Staro Gradiško in Lipoglavo
Stoppard, M.: Nega dojenčka in malčka
Strojin, T: Gorništvo Štefančič. M.: Ali bi ta film vzeli na samotni otok
Valman, B.: Otroški zdravnik Wadey, R.: Čokoladne sanje Wadey, R.: Juhe in enolončnice VVallett, P: Izdelovanje sveč VVestland, P.: Dobrote zjogurtom Zimmermann, W.: Izvor pogube
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Budistična modrost Clark, M.H.: Krik v noči Čas kratke zgodbe Durrenmatt, F: Sum Egipčanska modrost Esquivel, L.: Kot voda za čokolado
Fielding, H.: Dnevnik Bridget Jones
Finžgar, F.S.: Zbrano delo 15 Frbežar, L: Jezikanja Graul, L: Spomini ne dajo miru Grisham, J.: Odvetnik ulice
Holderlin, F.: Hiperion ali Pu-ščavnik v Grčiji
Jacq, C: Ramzes. Bitka pri Ka-dešu
Jacq, C: Tamz.es. Tisočletni tempelj
Judovska modrost Kasal, L.: Glodavci gladovci Kurja juhica za delovno dušo Kurja juhica za ozdravelo dušo Lainšček, F: Hiša svetega Nikolaja
Lainšček, F.: Petelinji zajtrk Lockridge, F.R.: Smrt in krotki bik
Lowe, J.: Oprah Winf'rey spregovori
Maudimo, O.: Največji čudež na svetu
Maurer, N.: Tej poti se reče želja Mizerit, S.: Tihe poti Modrost zena Polič, V: Opičji sanatorij Rezman, P.: Družmirje Sheldon, S.: Nebo, polno zvezd Simenon, G.: Maigret in truplo brez. glave
Simenon, G: Umor na vasi Šilih, G: Nekoč je bilo jezero Švajncer, J.: Melita Udovič, J.: Zbrano delo 1 Virk, J.: Pogled na Tycho Brahe Walters, M.: Temna soba
LEPOSLOVJE ZA MLADINO
Baens, R.: Mala panda Vanda
Baeten, L.: Betka in princeska
Bedenova, K.: Nekoč je bilo, nekoč ni bilo
Bolčina-Žgavec, N.: Nejka gre v malo šolo
Boris,* koliko je ura?
Bourguignon, L.: Pravljica o mojem dojenčku
Cowley, J.: Borovničev kolač
Cowley, J.: Čarobni stroj
Cutting, J.: Baloni
Cutting, J.: Kdo je pojedel banane?
Dahl, R.: Čudoviti lisjak Davidts, J.P.: Mali princ se vrne Eggleton, J.: Dedkov novi avto Eggleton, J.: Gusar Gašperček gre na izlet Hanel, W.: Brodolomec Bučko Kanižaj, P: Ura tukaj ni okras,
mali Niki kaže čas Kdo nas še pozna? Kovač, P.: Zelišča male čarovnice Kuža in njegovi prijatelji Langer, F.: Bratovščina Belega
ključa
Mali graditelji
Milčinski, F.: Zvezdica žaspanka Miš Mišon in maček Mačkon Mišjak si išče novo bivališče Moje igračke Moje živali
Moji najboljši prijatelji Na hipodromu Na vasi
Na veselo pot - na sprehod
Naše igre
Naše igrišče
Palčki gredo izlet
Powell, R.: Seje poljubljati s punco, ki kadi kot bi lizal pepelnik?
Presečki, O.S.: Slikanica o poletju
Presečki, O.S.: Slikanica o pomladi
Sami vlaki!
Scheidl, G.M.: Nova sestrica Siegenthaler, R.: Brez panike Skupaj se igramo Smo ti všeč?
Stropnik, L: Plenične za gospođice in gospodične
Talkington, B.: Pripovedke iz hišice
V cirkusu
V mestu
Vstopite prosim!
Weitze, M.: Zakaj je bil rožnati slonček žalosten in kako je spet postal srečen
Živali ob tolmunu
Žužki
NAMESTO POMLADNEGA GALA KONCERTA
Ko sem se lotil pisanja tega prispevka, sem se pravzaprav zavedel, daje na Vrhniki zelo malo Prireditev - zlasti koncertov klasične glasbe. Nekaj krivde v resnici nosimo tudi "snovalci" glasbenega, kulturnega in umetniškega življenja na Vrhniki, nekaj pa je je najbrž tudi na strani "naročnikov" tovrstnih prireditev. Največ k vsemu temu verjetno prispeva splošen trend ljudi, ki radi poslušajo bolj Popularne koncerte.
Prav zato smo se letos glasbeniki Komornega orkestra Vrhnika in Pevci Mešanega pevskega zbora Sv.Pavla odločili za klasičen koncert starih mojstrov: Bacha, Mozarta in Handla. Osrednji točki bosta Mozartov koncert za klarinet in orkester z mladim solistom Tadejem Kenigom in prav tako
Mozartova Missa brevis - imenovana Vrabčkova maša za soliste, zbor in orkester s solisti.
Zbor pripravlja njihova zborovodkinja sestra Boža Čotar, koncert pa bom dirigiral Marko Fabiani
Rad bi opozoril na spremembo datuma koncerta. Ta bo v soboto. 8. maia ob 20. uri v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki. Koncert ob 5. obletnici mešanega pevskega zbora Mavrica pa bo 15. maja.
Informacije o koncertu in vstopnicah bodo na voljo v župnijskem uradu sv. Pavla.
Naj vas na koncu prisrčno povabim na ta koncert, saj bo najbrž marsikdo med vami presenečen nad igranjem in petjem naših glasbenikov.
Marko Fabiani
SPORED VRHNIŠKEGA IN LOGAŠKEGA KINA - MAJ 1999
VRHNIKA: LOGATEC:
2. 5. nedelja ob 20.30 2. 5. nedelja ob 19.00:
Z ROKO V ROKI - ameriški-drama 124'
STEPMOM Režija: Chris COLUMBUS
V gl. vi.: Julia ROBERTS, Susan SARANDON, Ed HARRIS, Jena MALONE.Liam AIKEN
Mati in mačeha skupaj vzgajata otroka in se celo sprijateljita...
8. 5. sobota ob 19.00: 9. 5. nedelja ob 19.00: EGIPČANSKI PRINC - ameriška risanka - 99'
The PRINCE OF EGYPT Režija: B.CHAPMAN,S.HICKEN,S.WELLS Glasovi: Michelle PFEIFFER, Sandra BULLOCK, Jeff GOLDBLUM Bog izbere Mojzesa, da reši izraelsko ljudstvo iz egiptovskega suženjstva Animirani film epskih razsežnosti po biblijskih motivih.
9. 5. nedelja ob 20.30: 8.5. sobota ob 20.00: SOD SMODNIKA - srbski drama
BURE BARUTA Režija: Goran PASKALJEVIČ
Vgl. vi.: Bogdan DIKLIĆ, Miki MANOJLOVIĆ, Lazar RISTOVSKI, Danilo Bata STOJKOVIĆ, Aleksandar BERČEK, Velimir Bata ŽIVOJ 1NOVIĆ, Mira BANJAC, Vojislav BRAJOVIĆ, Dragan NIKOLIČ, Nikola RI STANOVSKI, Ana SOFRENOVlĆ.Ljuba TADIĆ
Beograd, nekaj mesecev pred bombardiranjem, nasilje na ulicah in v domovih. Gre za posledice družbene patologije, ki je nastala zaradi razpada nekdanje skupne domovine? Paskaljevič ob filmu pravi: "Da bi nas svet bolje razumel, moramo najprej sebi pojasniti, kdo in kaj smo, z vsemi našimi pomanjkljivostmi in tudi kakšno vrlino."- in še dodaja: "Film se nikomur ne želi prikupiti, prikazuje zelo težek čas in pri tem ne odstopa od upanja, da kljub vsemu prihodnost obstaja." Po drami Dejana Dukovskega, ki jo je naše, vrhniško gledališče "Dejmo stisnt" z velikim uspehom uprizorilo in gostovalo z njim po vsej državi.
t6. 5. nedelja ob 20.30: 15. 5. sobota ob 20.00:
ŽIVLJENJE JE LEPO - italjanski - 122'
LA VITA E BELLA Režija: Roberto BEN1GN1
Vgl. vi.: Roberto BENIGNI, Nicoletta BRASCH1, Giorgio CANTAR1-
NI
Življenje je lepo - tudi v koncentracijskem taborišču, ko hoče očka obvarovati sinka red krutostjo lakote in boja za preživetje. FILM LETA.
23. 5. nedelja ob 20.30 22. 5. sobota ob 20.00:
RONIN - ameriški akcijski 120' Režija: John FRANKENHEMER
Vgl. vi.: Robert De NIRO, Jean RENO, Stellan SKARSGARD, Natasha McELHONE, Sean BEAN, Jonathan PRYCE
Nekdanji agenti različnih tajnih služb, zdaj brez gospodarja. Za neznanega delodajalca hočejo dobiti skrivnosten kovček, za vsebino katerega ne sme nihče nič vedeti. Eksploziven akcijski triler, veliko avtomobilističnega preganjanja in veličastnih eksplozij...
30. 5. nedelja ob 20.30: 30. 5. nedelja ob 19.00:
MAFIJA - ameriška komedija - 84'
JANE AUSTEN'S MAF1A Režija: Jim ABRAHAMS
V gl. vi.: Jay MOHR, Billy BURKE, Christina APPLEGATE, Pamela GIDLEY, 01ympia DUKAKIS, Lloyd BRIDGES, Tony LoBIANCHl
Jim Abrahams je mojster parodiranja. Njegovi filmi ALI JE PILOT V LETALU 1 in 2 pa GOLA PIŠTOLA itd so dobro znani - kdor jih pozna, pa ve, da se za naslovom MAFIJA spet skriva parodija na vrsto znanih, že videnih filmov z Botrom na čelu
5. 6. sobota ob 19.00: 6. 6. nedefct ob 19.00: PAST ZA STARŠE - ameriška komedija - 127*
The PARENT TRAP Režija: Nancy MEYERS
Vgl. vi.: Lindsay LOHAN, Dennis QUAID, Natasha RICHARDSON
V poletnem taboru se srečata dvojčici ločenih staršev. Skleneta, da bosta spet združili starša, da bo družina spet to, kar mora biti...
6. 6. nedelja ob 20.30 5. 6. sobota ob 20.00:
V LERU - slovenski - "trpka" komedija - 90' Režija: Janez BURGER
Vgl. vi.: Jan CVITKOVIČ, Nataša BURGER, Janez RUS, Mojca FATUR, Polona LOVŠIN, Drago MIL1NOVIČ, Matjaž JAVŠNIK
V študentskem naseljuje gneča in "stara bajta" sprejme v sobo bruca, ki se mu kmalu pridruži noseče dekle. Študent z dolgoletnimi izkušnjami ima tudi dekle, ki pa ga zapušča, saj z njim pač ni videti perspektivne prihodnosti...Izjemno življenski, duhoviti dialogi dvigajo film nad povprečje,, še več, gre za enega najpomembnejših slovenskih filmov zadnja leta. Film je posnet po vzoru čeških komedij iz konca šestdesetih let - sicer pa je režiser dokončal študij v Pragi.
DEJAVNOST TURISTIČNEGA DRUŠTVA BLAGAJANA VRHNIKA
Podelili priznanja Blagajana za vrhniške trgovine
V začetku aprila je Turistično društvo Vrhnika imelo v prostorih Gostilne Močilnik svoj redni letni Občni zbor, ki so ga popestrili s podelitvijo priznanj BLAGAJANA za "naj" vrhniško trgovino v letu 1998.
Že na začetku Občnega zbora se je predstavil turistični podmladek Osnovne šole Ivana Cankarja pod vodstvom mentorja Uroša Jereba, ki so na letošnjem regijskem tekmovanju v Osnovni šoli Zadobrova pri Ljubljani s temo Pridite k nam na počitnice zasedli odlično drugo mesto. Vsem prisotnim so prikazali, poleg tekmovanja, občutke na njem ter samo temo naloge. Ob tem naj dodam, da se že uspešno pripravljajo na "turistični tabor", ki bo v njihovi režiji v Starem Malnu.
V nadaljevanju Občnega zbora so sledila vsa poročila in predstavljen je bil načrt dela društva za leto 1999. Poročilo o delovanju TD Blagajana je prebral predsednik Viktor Razdrh in njegov skrajšan nagovor objavljamo posebej.
Na samo poročilo in načrt dela ni bilo razprave. Člane društva je pozdravil in jim spregovoril župan Vrhnike Vinko Tomšič, ki je med drugim povedal: "Prav vrhniško Turistično društvo je dokaz, da smo turizem ljudje, saj se že 111-krat srečujejo različni ljudje, od različnih generacij in obdobij na takih zborih. Turizem je bil vseskozi ljubiteljska dejavnost, sedaj pa je že prerasel v pravo gospodarsko panogo, ki jo je treba nenehno negovati, vzdrževati in podpirati. Vrhničani moramo ob robu Ljubljane narediti še več, da to mesto in njene ljudi privabimo na sprehode, izlete in oglede v prelepo okolico Vrhnike."
Zbor vrhniških turistov je pozdravil tudi predstavnik Turistične zveze Slovenije Alojz Soster, ki je pohvalil delo in poudaril vrhniški turistični podmladek, ki članstvu prinaša neko mladost in svežino. Turistična Vrhnika tudi v Sloveniji veliko pomeni, saj bi se lahko potegovala tudi za lepe turistične kraje na nivoju Evrope. Gled urejenosti kraja je tako že nekaj let Vrhnika na samem vrhu v svoji kategoriji in ni izključeno, da bo letos celo na samem vrhu. Vsa številna priznanja pa so samo zagon za dobro delo društva za naprej.
Delovni predsednik zbora Tomaž Grom je nato navzoče seznanil s programom dela društva v letu 1999, kije bil v celoti objavljen v zadnji številki Našega časopisa. Ob tem pa je še poudaril, da seje na Vrhniki v zadnjem času zelo izboljšala kakovost gostinske ponudbe, tako da nas ni sram pripeljati turiste v številne gostinske klube. Več pa bomo prav gotovo morali poskrbeti za nadaljnji razvoj nekaterih turističnih točk v naši občini, kot so smučišče Ulovka, izvir Ljubljanice in seveda najbolj viden turistični objekt grad Bistra z vso njegovo okolico. •
Na koncu Občnega zbora so člani vsa poročila in načrt dela soglasno sprejeli ter predsedstvu zbora naložili, naj pripravi sklepe in jih na ustrezen način objavi.
Nato je sledila slovesna podelitev priznanj Blagajana za "naj" trgovino v občini Vrhnika v letu 1998. Komisija za lepše okolje pri TD Blagajana je namreč v letu 1998 ocenila trgovske lokale na vrhniškem območju. Člani komisije so ocenili 105 trgovin in jih uvrstili v štiri skupine za lažje delo. Ocenjevali so predvsem urejenost trgovin, tako notranjost kot zunanjost, urejenost izložb in nekaj tudi odnos trgovcev do svojih strank. Nagrade oziroma priznanja pa so prejeli:
* prehrambne trgovine:
- Mercator - samopostrežna trgovina (Ljubljanska 1)
- Loka - samopostrežna trgovina (Robova 6)
- Trgovina Veronika (Stara Vrhnika 51)
- Kmetijska zadruga Supermarket (Na Grivi 3, Dragomer)
- Mesarstvo Blatnik (Vrtnarija 3)
* tekstilne trgovine:
- Boutique Deborah (Robova 6)
- Trgovina Kvex (Robova 6)
- IUV Center mode (Cankarjev trg 1)
* trgovine s tehničnimi predmeti:
- Trgovina Corning (Tržaška 28)
* specialne trgovine:
- Trgovina Levček (Stara cesta 10)
- Drogerija Dična (Stara cesta 22)
- Zlatarstvo Lančič (Stara cesta 2)
* zunaj kategorije:
- Podjetje Mogota, d.o.o. (v Bistri)
Vsa priznanja je podelil predsednik TD Blagajana Vrhnika Viktor Razdrh. S podelitvijo se je tudi končal uradni del Občnega zbora, nadaljeval pa se je ob zakuski in pogovoru o nadaljnji turistični promociji Vrhnike in seveda o ponudbi za različne turistične okuse. Zato ni odveč slogan Turizem smo ljudje.
S.S.
Uroš Jereb je s svojim turističnim podmladkom nekako pričel Občni zbor TD Blagajana Vrhnika.
Viktor Razdrh, predsednik društva, je direktorju Mogote, d.o.o., izročil priznanje Blagajana za uspešno obnovitev stavbe v Bistri 2 ter obuditev gostinske dejavnosti v njej.'
MERCATOR, samopostrežna trgov- LOKA - samopostrežna trgovina, ditvijo trgovine so dobili Staro- Kmetijska zadruga SUPERMAR- mesni "butik". Poskrbijo celo za Butiq DEBORAH, Robova 6. Pri-
ina, Ljubljanska 1. Trgovino od- Robova 6. Priljubljeni nabavni cen- vrhničani prijetno trgovinico, v ka- KET, Na Grivi 3, Dragomer. Pestra gospodinje, ki jim tu in tam zmanj- jazna trgovina, založena s konfekci-
likuje izredna notranja razgibanost, ter Vrhničanov, saj s svojo bogato iz- teri najdejo gospodinje skorajda vse ponudba, urejenost in prijaznost ka časa za kuho, saj imajo na voljo jo ZANJO in ZANJ. Poleg pestre
bogata ponudba in prijaznost oseb- biro izdelkov zadovolji še tako za kuho, zato ni čudno, da so prid- prodajalk so vzroki, da je trgovina tudi prave tople obroke odojka, pe- ponudbe se odlikuje tudi po funkcio-
ja. zahtevnega kupca. no glasovale za Veroniko. dobro obiskana. rutnine in našlo bi se še kaj. nalni ureditvi.
Trgovina EVEX, Robova 6. Trgovina je urejena z izrednim čutom za lepo. Izložba je vedno vabljivo aranžirana. Odlikuje se po pestri izbiri metrskega blaga, posteljnega perila in brisač ter ljubeznivostjo prodajalk, ki vam rade svetujejo in pomagajo pri izbiri.
IUV CENTER MODE, Cankarjev trg I. Prodajni salon najvišjega nivoja, kije prijetno umeščen v staro Lavrenčičevo hišo. Vrhničani kaj radi pokukamo vanj, znan je širom naše domovine in tudi zunaj meja po kakovostnih prodajnih izdelkih, ki jih sami tudi ustvarjajo.
Trgovina LEVČEK, Stara cesta 10. Prijetna trgovina z darilnim programom za vse okuse. Poleg izdelkov domače in umetne obrti lahko nabavite tudi razglednice in razne publikacije, ki so povezane z našim krajem, kar je še posebno zanimivo za turiste.
Drogerija DKNA, Stara cesta 2. Prijeten trgovski lokalček, urejen nalašč za nas ženske. Ponudbu kozmetičnih izdelkov je zelo raznovrstna in prijetno razmeščena po prodajnih policah. Urejenost lokala in ustrežljivost prodajalke je pohvale vredna.
Zlatarstvo IANCIC, Stara cesta 2. Ob obnovitvi lokala je bila pozornost namenjena smiselni izbiri materiala tako v izložbi kot notranjosti, kar zaokrožuje zlatarno v celoto. Izbira izdelkov in ponudba sta dobri.
Na ocenjevanju ob 10. jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer ocenjujejo krušne, mlečne, mesne izdelke, suho sadje, žganje, domač kis in olje,
je gospod Jože Šušteršič s Storževega griča 4 prejel za oba svoja izdelka:
brinjevec in sadjevec
ZLATO PRIZNANJE I
Iskrene čestitke v imenu Kmetijske svetovalne službe !
Vse, ki sta vam pri srcu narava in gibanje J vabimo na obisk
v
STAR   M A L N
V prijetnem okolju, na prostorih za piknike lahko preživite lep dan, ki si ga popestrite s svojimi kuharskimi veščinami, športnimi aktivnostmi in sproščenim oddihom v neokrnjeni naravi. Koča STAR MALN bo I. maja pričela s poletno sezono, zato bo ta dan še posebno živahno in prešerno
razpoloženje ob zajezenem Lintvernu. Prisrčno vabljeni!!! Koča bo odprta vsak dan razen ponedeljka torek - četrtek od 14h - 21h
petek od 14h - 22h
sobota in nedelja od lOh - 22h
Rezervacije za piknik prostore sporočite na tel. št. Koča Star maln 742-977 NASVIDENJE V STAREM MALNU
/\rgonavtski dnevi - občinska prireditev
Tradicionalna vrhniška prireditev Argonavtski dnevi bo letos od 18. junija do 20. junija, to je od petka do nedelje.
V petek, 18. junija 1999, bo na trgu za sodiščem v večernih urah pričetek dnevov z zanimivim koncertom, na obnovljeni Stari cesti pa bodo potekale krajše zanimive prireditve, koncerti, recitali.
V soboto, 19. junija 1999, bo dopoldanski čas namenjen otroškim prireditvam. Ob 16. uri bo revija folklornih skupin.
Ob 20. uri pa se bo v športnem parku v organizaciji Kluba Nauportus pričel veliki koncert 12 znanih glasbenih skupin.
Za nedeljo, 20. junija 1999, pa še ni v popolnosti dogovorjen program. Prav v času Argonavtskih dnevov od 18. junija do 20. junija bo potekal veliki turnir v odbojki na mivki za slovenski pokal. To je samo prva uradna napoved vrhniških tradicionalnih Argonavtskih dnevov, ki so v organizaciji TD Blagajana Vrhnika in Občine Vrhnika.
Več pa v naslednji številki Našega časopisa, 31. maja 1999.
S.S.
Pogled na spondadanski sejem na Trgu za sodiščem
Uspel spomladanski sejem
Turistično društvo Vrhnika, predvsem pa Komisija za lepše okolje, so v soboto, 10. aprila, pripravili tradicionalen spomladanski sejem, kije temeljil predvsem na prikazu in prodaji spomladanskih sadik, cvetja, lončnic, grmovnic in drugega, kar naj bi v tem času polepšalo naše bivalno okolje.
Sejem je trajal od 8.ure zjutraj pa do 16.ure popoldne ter se gaje, po oceni, prek vsega dne, udeležilo okoli 4000 obiskovalcev. Turistično društvo je tudi tokrat za lepše okolje razdelilo med obiskovalce sejma precej lončnic, ki naj bi pripomogle k lepšemu videzu kraja. Akcija je bila zopet med občani Vrhnike sprejeta z veliko simpatije in zadovoljstva, saj ob tem čutijo, da si vrhniški turisti nenehno prizadevajo za lepo in urejeno Vrhniko. Sponzorji za brezplačno razdeljene lončnice so bili: Občina Vrhnika, Parkovno vrtnarstvo Hlebec, Vrtnarija Krasnik, Semenarna Sončnica in seveda TD Blagajana Vrhnika. Ob tem naj še zapišemo, da so se Vrhničani na samem sejmu precej zanimali za parkovno ureditev svojih hiš v tem pomladanskem času. Prav tako je RADIO Vrhnika neposredno prenašal vzdušje s samega sejma. Na stojnicah TD Blagajana Vrhnika je bila tudi knjiga vtisov in nekaj vam jih citiramo:
"Zelo vzpodbudna in pohvalna ideja."
"Lepo je, zelo ste se "odrezali" s tako akcijo, večkrat bi lahko nam bilo lepo." "Zelo lepa organizacija, želim še veliko takih prireditev."
S.S.
Povzetek poročila o delovanju TD Blagajana v letu 1998
V letu 1998 smo za 110-letnico delovanja ob občinskem prazniku prejeli občinsko priznanje Plaketo pisatelja I. Cankarja.
Upravni odbor se je v preteklem letu sestal 8-krat z 90% udeležbo ter največ skrbi namenil za našo okolico in urejenost prostora, v katerem živimo, pripravi prireditev in sejmov, propagandi in promociji ter upravljanju in vzdrževanju naših objektov.
V spomladanski del akcije TZS Moja dežela lepa, urejena in čista smo se vključili z lepo pripravljenim sejmom Vse za vrt in dom, kjer so bile s ciljem spodbujati občane za lepše urejene balkone, hiše in dvorišča v sodelovanju z Občino, KPV in Vrtnarstvom Hlebec razdeljene brezplačne sadike balkonskih rastlin in kompost. Akcijo so obiskovalci lepo sprejeli in na podlagi vpisov občanov v knjigo vtisov sklepamo, da so prijetno presenečeni, da postaja skrb za lepše okolje in urejenost kraja čedalje bolj prisotna.
Komisija za lepše okolje je pri ocenjevanju urejenosti hiš, ulic in naselij zaznala velik napredek na tem področju, zato je bila zelo težka odločitev pri podeljevanju blagajan, ki jih je bilo tokrat devet in so bile podeljene na srečanju TD oktobra v Starem malnu.
Zavedamo se, da je v današnjem času zelo pomembna medijska prisotnost, saj je tako delo društva bližje občanom, bolj prepoznavno in navsezadnje javno, saj člani delujejo v javnem interesu. Zato smo vse akcije napovedali z objavami in reportažami v Našem časopisu, Internem kanalu CI, na Radiu Vrhnika, Radiu NTR in v drugih sredstvih obveščanja širše javnosti.
Promocija in reklama sta v današnjem času med najpomembnejšimi dejavnostmi na področju turizma in prepoznavanja nekega
kraja ali območja. Zato je Komisija za turizem in propagando v skladu z načrtovanimi in v okviru razpoložljivih sredstev ter lastnimi zmožnostmi pripravila spominsko kuverto s priložnostnim žigom ob 110- letnici društva, razglednice Vrhnike in okolice, knjižico kolesarskih poti KI in K2 ter pečate, ki so na posameznih točkah, kjer rekreativci lahko dobijo tudi osvežitev. V končni fazi je tudi informator s prevodom v angleščino, ki bo izšel maja in v katerega je bilo vloženega veliko truda in strokovnega dela prizadevnih članov Komisije za propagando. Žal nam brošure zgodovinskega pregleda delovanja društva ni uspelo do konca pravočasno pripraviti, zato smo se odločili, da nadaljujemo z zbiranjem slikovnega in drugega materiala, da bo za naslednjo okroglo obletnico taka brošura pravočasno in kakovostno izdelana.
Društvo je sodelovalo tudi na drugih promocijskih predstavitvah Vrhnike, kot so sejem Alpe - Adria v sodelovanju z Naš laz in poletni zabavni oddaji TV SLO Poletni most. Skupaj z ZKD, ŠZ in Občino smo zelo uspešno zastopali svoj kraj vse poletje in na koncu osvojili naziv Kraj poletja 98. Sodelovanje vseh pomembnih dejavnikov kraja na tako odmevnih prireditvah je zelo pomembno, saj je to najboljša priložnost promocije svojega kraja. Zato nameravamo takšne in podobne priložnosti še izrabiti.
Med prireditvami in sejmi, ki smo jih organizirali lani, leto so imeli posebno mesto Argonavtski dnevi, ki so postali osrednja občinska prireditev inje zanje finančno prispevala tudi Občina in mnogi sponzorji, za kar se jim zahvaljujemo. Na prireditvi je sodelovalo prek 200 nastopajočih na raznih koncih Vrhnike, zato je bilo treba veliko organizator-skih sposobnosti vložiti v izpeljavo tako množične prireditve.
Vključevanje prireditev, kot so veliki nočni glasbeni koncert, šport-
na tekmovanja na državni ravni itn., pa daje Argonavtskim dnevom pomen širokega značaja in povečuje obisk iz vse Slovenije.
Srečanje folklornih skupin postaja osrednja prireditev Argonavtskih dnevov, tako da se začenjata uresničevati ideja in želja marljive mentorice folkloristov iz Ligojne ga. Tonke Permoser -Žvab, ki sodeluje že od samega začetka, za kar smo ji hvaležni.
Decembrske praznike smo želeli tokrat obeležiti s celomeseč-nim dogajanjem na trgu za sodiščem s posebnimi poudarki na Miklavžev, Božično-novoletni sejem in za silvestrovanje. Žal je bil decembrski mraz hujši od Veselega decembra, tako da nismo uspeli programsko dovolj popestriti dogajanja ob sejemski ponudbi in tudi zato je bil obisk manjši. Kljub temu je bilo nekaj uspešnih predstavitev podjetij, obiskani so bili Miklavžev sprevod terin obiski Božička in Dedka Mraza.
Silvestrovanje, ki je postalo tradicionalen množičen shod Vrh-ničanov in okoličanov ter tudi drugih, ki želijo v novo leto na takšen način, je v veselem razpoloženju ob dobri gostinski ponudbi, glasbi, bogati tomboli in ognjemetu, lepo uspelo. Ognjemet in okrasitev je prispevala Občina, bogate nagrade pa sponzorji. Vsem prav prisrčna zahvala, saj prireditev stane 1.000.000,00 SIT in prerašča možnosti TD.
Število prireditev, ki smo jih načrtovali in izvedli lani, ter zahtevnost organiziranja le-teh je velika, zato ne načrtujemo povečanja števila, temveč stopnjevanje kakovosti. Tudi pristop do trženja teh prireditev - iskanja sponzorjev - bo zaradi spremenjenih razmer in zahtev gospodarstva do tovrstnega načina reklamiranja treba prilagoditi sodobnim težnjam ponudbe in povpraševanja.
Vodni viri in regijsko povezovanje občin
V času, ko barjanske občine iščejo možnosti za hitrejši razvoj in poudarjajo svoje primerjalne prednosti predvsem kot občine, ki gravitirajo na Ljubljano, kar je sicer nesporno, bi želel poudariti še drugi vidik, ki se ga nekako zanemarja, je pa že sedaj in bo v prihodnosti še veliko bolj pomemben.
Južni deli Barja s svojimi vodonosniki od Vrhnike do Škofljice so zelo pomembni kot vir pitne vode za prebivalstvo barjanskih občin in Ljubljane, napajajo pa se iz hribovitega kraškega zaledja. Za Borovniški vršaj, ki oskrbuje z vodo Borovnico in Vrhniko, je ugotovljeno, da se pretežno napaja bočno s področja Krima. To je verjetno točno, saj je črpališče locirano ob tovarni Fenolit v samem vznožju hribovitega zaledja. Če bi bilo črpališče na drugi strani kotline, bi bili gotovo močnejši dotoki z notranjske strani. Zagotovo pa se napaja tudi iz samega potoka Borovniščicc.
Vodonosnik je v geološki zgodovini ustvaril potok Borovniščica s svojimi prodnimi zasipi in zajema praktično celotno Borovniško kotlino. Voda, ki se v tem in ostalih vodonosnikih zbira, pa je lahko čisto drugega porekla.
Človeka je od nekdaj zanimalo, kako in kje se pretakajo kraške ponikalnice skozi sklade kamnin globoko pod površjem. Pomembno delo pri sledenju so opravile generacije jamarjev z množico različnih sledilnih sredstev.
V reviji NAŠE JAME 29, letnik 1987 sta avtorja Jože Pezdič in Janko Urbane /Inštitut Jožef Štefan/ objavila članek SLEDENJE KRAŠKIH TOKOV Z UPORABO STABILNIH IZOTOPOV KISIKA V VODI, v njem so podani zaključki raziskovalne naloge, ki je potekala od leta 1981 do 1985 na porečju Ljubljanice.
Kraški sistem porečja Ljubljanice sestavljata dotoka z dveh velikih področij. Prvi dotok je s področja Snežnika, Loške doline, Javornikov in Cerkniškega jezera. Te vode se pod zemljo zbirajo in pritečejo na dan v Rakovem Škocjanu kot rečica Rak, tam ponovno poniknejo in se v Planinski jami na obrobju Planinskega polja združijo z drugim dotokom, reko Pivko, ki priteka pod zemljo skozi Postojnsko jamo s Pivško-Postojnske kotline. V Planinski jami na Sotočju obe reki združita vodovje in iztekata iz Planinske jame na Planinsko polje kot reka Unica. Na koncu tega polja vsa voda izgine v zemljo in privre na dan v izvirih na južnem obrobju Ljubljanskega Barja, kot reka Ljubljanica.
Raziskovalci so mesečno vzorčevali vodo na naslednjih lokacijah:
- Pivka v Postojni
- Cerkniško jezero /Stržen/
- Rak v Rakovem Škocjanu
- Unica na izhodu iz Planinske jame
- Izvir v Malnih na obrobju Planinskega polja
- Močilnik pri Vrhniki
- Izvira Bistre: Galetov in Grajski izvir
- Borovniščica v Borovnici /kraški izvir Prušnice/
- Podpcško jezero Kratek povzetek:
Nizek vodostaj /poznozimsko sušno obdobje/:
Močilnik je odvajal večinoma vode Unice, medtem ko so na bližnjih izvirih Bistre izmerili izotopsko sestavo, ki je podobna vodam v Cerkniškem jezeru. To je bilo opaženo tudi že v predhodnih raziskavah. Tudi Borovniščica in Podpeško jezero, ki sta bila tokrat prvič vzorčevana, sta kazala enako izo-
topsko sestavo kot izviri Bistre, torej podobno vodam Cerkniškega jezera.
Visok vodostaj /po izdatnih pomladansko poletnih padavinah/ : Izviri Ljubljanice v Močilniku in Bistri so imeli vsi enako sestavo in praktično enako kot Unica v Planini. Pri Borovniščici in Pod-peškem jezeru pa so ugotovili velika odstopanja v primerjavi z izviri Ljubljanice, kar pomeni, da se ta voda dalj časa zadržuje v vodonosniku, tak zadrževalnik pa je lahko le dolomit Rakiške planote.
Stanje po vlažnem poletju 20.9.84: podoba je bila spet drugačna. Izotopska sestava izvirov na obrobju Ljubljanskega barja je bila bolj podobna Cerkniškemu jezeru, Raku in Malnom. Cerkniške vode torej ne odtekajo v izvire Ljubljanice le preko Planinskega polja, ampak tudi po drugih kanalih. Največji vpliv teh voda je na Grajski izvir Bistre, v Galetovem izviru je že manjši, najmanjši je v Močilniku. Borovniščica in Podpeško jezero imata enako izotopsko sestavo, ki bistveno odstopa od drugih vzorcev, kar ponovno kaže na dolgo zadrževanje v dolomitnem vodonosniku Rakiške planote.
Povprečne srednje letne vrednosti izotopske sestave so podale tudi sledeči podatek: Cerkniško -javorniške vode so v Uniči zastopane s približno 70 odstotkov celotnega deleža, Pivka pa le s 30 odstotki. V Močilniku iztekajo v večji meri vode Unice, na izvire v Bistri, Borovnici in na Podpeško jezero pa imajo večji vpliv lokalne rakiško krimske vode in dotok iz Cerkniškega jezera in njegovega zaledja.
Naslednji pomemben podatek pa izvira iz neke starejše objavljene raziskave. Količina vode, ki izteka iz Planinske jame, predstavlja le 30 odstotkov celotne količine, ki priteče na dan v izvirih na Vrhniki, Bistri in v Borovnici.
Zaključek: hidrogeološke razmere porečja Ljubljanice so dokaj dobro raziskane in hkrati zelo zamotane. Porečje obsega celoten Notranjski Kras od Snežnika, Loža, Cerkniškega jezera, Pivke in Postojne do samih izvirov na obrobju Barja. Vse, kar se na tem področju v ekološkem smislu dogaja, bomo slej ko prej občutili tudi mi. Voda pač teče navzdol. Na tem območju živi določeno število ljudi z vsemi komunalnimi odpadki, industrijo in prometom. Samočistilna sposobnost vodonosnikov se bo slej ko prej izčrpala. Samo na Pokojiški planoti na približno 90 kvadratnih kilometrih je skoraj 200 raziskanih brezen, do Rakeka in Cerknice pa še naslednjih 400. Koliko jih je neodkritih, nihče ne ve. Veliko jih je zatrpanih z vsakovrstnimi odpadki, voda jih počasi izpira v podtalnico, ki gravitira proti barju. Prevotljenost kamnine je izredna, saj jo sestavlja lahko topen apnenec. Na vsem tem ogromnem kraškem prostoru deluje pet jamarskih društev. Jamarji s svojo dejavnostjo v bistvu vršimo brezplačni monitoring, ki bi ga morala po Zakonu o varstvu okolja izvajati RS skozi Ministrstvo za okolje in prostor. Ostane nam, da opozarjamo in kako jamo očistimo, toda to ni rešitev. Najmanj, kar bi bilo nujno potrebno, je izdelava katastra jam tega področja in divjih odlagališč odpadkov, ter zaprtje lahko dostopnih brezen, v katera ljudje pišmeuhov-sko odmetavajo svoje odpadke.
To bi barjanske občine vsekakor moralo zaskrbeti in vsaj v ekološkem smislu bi morali vzpostaviti kontakte tudi z občinami na omenjenem področju.
Tone Palčič
Čeprav ni bila lipa prav nikomur v napoto, jo je pred dnevi sosed Ben ob pomoči pajdaša, ki gaje z dvigalom dvignil do vrha drevesa, tako surovo obžagal, da štrlijo sedaj iz krošnje le goli štrelji. To dejanje Ben opravičuje, meneč da ima pravico širiti parkirni prostor za svoje stare avtobuse tudi na od davnih dni obstoječi odtočni jarek. Še več, za to tudi naj ne bi potreboval nikakršnih dovoljenj od za to pristojnih organov, niti soglasja sosedov, ki jih hrup in smrad avto-
busov v neposredni bližini hiš zelo moti.
" Upravičeno se sprašujem, če lahko mirne vesti zaupamo nekomu, ki se tako brezvestno znaša nad lepim drevesom, da bo varno prevažal svoje potnike, med katerimi so mnogokrat tudi celi razredi osnovnih šol, po cestah širom Slovenije in tudi soseščine.
To oskubljeno drevo, katerega posnetek prilagam, je prav gotovo ogleda vredna znamenitost Podpeči.
Stane Kirn, nekdanji gostilničar
Nova zanimivost v Podpeči
Pred štiridesetimi leti, ko sem urejal gostilniški vrt pri svoji gostilni, sem posadil tudi mlado lipo. Ta lipa, ki je simbol slovenstva in sedaj tudi občine Brezovica, je ob skrbni negi in gnojenju zrasla in oblikovala lepo krošnjo, v kateri je bilo vsako pomlad mnogo zdravilnega in lepo dišečega cvetja. S svojimi vejami, ki so se razraščale le nad gostilniškim vrtom in mejnim jarkom, je dajala prijetno senco v vročih poletnih dnevih.
V novi trgovini Sejalec italijanski traktorji Same
V Ljubgojni pri Horjulu je od leta 1991 trgovina Sejalec, katere lastnika sta Jože Prebil in njegova žena. Najprej sta pričela s prodajo vrtnarskega, kmetijskega in zidarskega orodja, gradbenega materiala ter semen za vrtičkarje in kmetijstvo.
Pred nekaj meseci sta v novo zgrajeni hiši odprla večjo in sodobnejšo trgovino, v kateri sta prodajo obogatila in razširila še s številnimi potrebščinami, kijih uporabljajo kmetje, vrtičkarji in zidarji.
Z Avto Celje, generalnim zastopnikom za uvoz in prodajo italijanskih traktorjev znamke Same, kije menda vodilna firma v svetu za proizvodnjo traktorjev, je bil sklenjen dogovor, daje trgovina Sejalec v Ligojni pooblaščena za prodajo omenjenih traktorjev pa tudi rezervnih delov zanje. F.B.
MEDNARODNA KOŠARKARSKA TEKMA NA VRHNIKI
Polna dvorana videla kakovostno igro
KONČANA MEDOBČINSKA KOŠARKARSKA LIGA 1998/99
Na poli na mednarodni košarkarski turnir v Milano (Italija) so košarkarji Bosne iz Sarajeva, ki so pred dnevi postali prvaki BiH, gostovali na Vrhniki. Pobudnika za srečanje sta bila poslovneža - lastnik zasebne firme Ahmo Čengič iz Sarajeva in Franjo Modrijan, direktor firme EUes iz Borovnice, ki že nekaj let uspešno sodelujeta. Čengič je namreč eden največjih trgovcev z gradbenim materialom v sarajevskem kantonu in član uprave KK Bosna. Vrhničanom seje tako ponudila priložnost srečati se z igralci Bosne, ki so nazadnje gostovali na Vrhniki davnega leta 1970, ko je domača ekipa igrala v takratni Zvezni jugoslovanski ligi - zahod.
Tekmo sta odlično organizirala domači klub na čelu s predsednikom Stojanom Jakinom in Miro Gruden, in sicer v sodelovanju z županom občine Vrhnika Vinkom Tomšičem. V dvorani seje zbralo okoli 500 ljubiteljev košarke, ki so bili s prikazano igro in borbenostjo obeh ekip zadovoljni. Med odmorom je gledalce navdušila plesna skupina Teje Šraj z Osnovne šole Ivana Cankarja.
Vrhnika: Bosna Sarajevo 72 : 90 (39 :43)
Sodnika: Rom (Vrhnika), Kos (Vrhnika) Vrhnika: Petelin 23, Novak J. 4, Otrin 7, Krašovec 8, G. Mamuza 10, Vrhovec, Z. Mamuza 13, Bunič, Kos, Kordič, Lazovič, Turk Trener: Jevšek
Bosna: Memič 8, Železnik 18, Tolj, Delibašič 13, Bravo, Jazvin 5, Andeli-ja 15, Terzič, Čengič 2, Bajrovč 13, Demirovič, Džubur 16
Trener: Bašovič
Tekma je bila v prvem delu zelo kakovostna in izenačena, v drugem delu pa so pobudo prevzeli precej višji gostje, ki imajo v moštvu štiri dvometraše: Jazvin 204 cm, Andelija 207 cm, Terzič 205 cm in Džubur 203 cm. Kljub temu so domači igralci z izredno borbenostjo uspeli zadržati rezultat vse do 16 minute drugega polčasa. Pri domačih so bili boljši od drugih Petelin, Krašovec in Z. Mamuza, pri gosteh pa Džubur, Železnik in Dario Delibašič, sin nekdanjega odličnega košarkarja Mirze Delibašiča (Bosna, Real), ki je sedaj športni direktor KK Bosne.
Mladi košarkarji Vrhnika so se uspešno upirali višjim in močnejšim gostom iz Sarajeva. Predstavili so se z naslednjimi igralci: stojijo od leve: trener Jevšek, G. Mamuza, Z. Mamuza, Turk, Vrhovec, Otrin, Krašovec in pomočnik trenerja Nagode; čepijo od leve: Lazovič, Kos, Kordič, Petelin, Novak in Bunič.
m i?;
Igralci mladinskih prvakov BiH Bosna iz Sarajeva so prikazali zelo kakovostno košarko, še poseben ton v igri so dali visoki (več kot preko dva metra) centri in DArio Delibašič,sin nekdanjega znanega košarkarja Mirze Delibašiča (kleči prvi z desne).
Po tekmi seje prijetno vzdušje nadaljevalo v gostišču Močilnik, kjer smo se s sekretarjem kluba, Boškom (Stjepan Grubnič), ki po svoji komunikaciji zelo spominja na nekdanjega vrhniškega športnega zanesenjaka Dionizija Prizmiča, dogovorili o možnosti gosto-
vanja KK Bosne ob odprtju nove dvorane na Vrhniki leta 2000.
Sponzorji prireditve so bili: Občina Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, Športna zveza Vrhnika, Elles Borovnica in Hotel Mantova Vrhnika.
Franjo Modrijan
Tudi v letošnji zimi je Športna zveza Vrhnika skupaj s košarkarskimi zanesenjaki organizirala Medobčinsko košarkarsko ligo. V njej je sodelovalo 6 ekip z območja občin Vrhnika, Logatec in Brezovica pri Ljubljani. V času od novembra 1998 do februarja 1999 so ob sobotah dopoldne igrali tekme in dosegli naslednje rezultate:
MESARJI :	ECONOCOM LOGATEC	36 :	74	( 9;	36)
KARA VRHNIKA :	MLADI VETERANI	51 :	75	(20:	42)
ŠIG TEAM BREZOVICA	YELLOW SEČNIK TEAM	47 :	40	C 17:	18)
2. kroR					
MLADI VETERANI :	ŠIG TEAM BREZOVICA	45 :	42	(28 :	19)
ECONOCOM LOGATEC :	YELLOW SEČNIK TEAM	65 :	55 '	(32:	25)
MESARJI :	KARA VRHNIKA	47 j	61	( 28 :	33)
3. kro|g					
YELLOW SEČNIK TEAM :	MLADI VETERANI	61 :	82	(24:	41)
KARA VRHNIKA :	ECONOCOM LOGATEC	48 :	35	( 25:	17)
ŠIG TEAM BREZOVICA	MESARJI	72 :	51	(30:	29)
4. kron					
KARA VRHNIKA :	ŠIG TEAM BREZOVICA	48 :	40	( 30 :	16)
MESARJI ;	YELLOW SEČNIK TEAM	59 :	54	(25:	22)
ECONOCOM LOGATEC :	MLADI VETERANI	63 :	67	(28 :	35)
5. krog					
ŠIG TEAM BREZOVICA	ECONOCOM LOGATEC	39 :	38	( 14:	16)
MLADI Vin ERANI :	MESARJI	56 :	58	(29:	28)
YELLOW SEČNIK TEAM :	KARA VRHNIKA	52 :	47	( 14:	17)
6. krog					
MLADI VETERANI :	KARA VRI INIKA	62 :	34	(35 :	20)
YBLLOW SEČNIK TEAM	ŠIG TEAM BREZOVICA	55:	48	( 35 :	23)
ECONOCOM LOGATEC	MESARJI	61 :	64	(29 :	25)
7. krog					
YELLOW SEČNIK TEAM :	ECONOCOM LOGATEC	48 :	52	( 19:	22)
KARA VRHNIKA ;	MESARJI	48 :	55	(23:	16)
ŠIG TEAM BREZOVICA :	MLADI VETERANI	58 :	53	(25:	23)
8. krog					
MESARJI :	ŠIG TEAM BREZOVICA	41 :	48	(22 :	17)
MLADI VETERANI :	YELI.OW SEČNIK TEAM	48 :	46	(22 :	22)
ECONOCOM LOGATEC	KARA VRHNIKA	61 :	54	(37:	23)
9. kroff					
MLADI VETERANI :	ECONOCOM LOGATEC	2 :	O	bb :	
YELLOW SEČNIK TEAM	MESARJI	58 :	47	(23 :	25)
ŠIG TEAM BREZOVICA	KARA VRHNIKA	55 :	39	(22:	M)
10. krog					
KARA VRHNIKA :	YEL.LOW SEČNIK TEAM	O :	■ 2	bb :	
MESARJI ;	MLADI VETERANI	57 :	82	(25 :	-11)
ECONOCOM LOGATEC :	ŠIO TEAM BREZOVICA	44 :	50	(25:	19)
KONČNA LESTVICA:					
1.   MLADI VETERANI	10         8           2 572	470	102	18	
2.   ŠIC TEAM BREZOVICA	10         7           3 499	454	45	17	
3.   YELLOW SEČNIK TEAM          10         4           6 471		495	-24	14	
4, MESARJI	10         4           6 515	614	-99	14	
5.   ECONOCOM LOGATEC	10         4           6 493	i 463	30	13	(1)
6.   KARA VRHNIKA	10         3           7 430	: 484	-54	12	(-1)
V soboto, 26.3.1999, so se vse sodelujoče ekipe udeležile zaključka MKL 1998/99 v telovadnici OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Prejšnja leta je bilo v navadi, da sta se na koncu srečali selekcija lige in zmagovalna ekipa.
Letos je bila večletna tradicija prekinjena in za zaključek je bil organiziran turnir v igranju trojk, ki se ga je udeležilo devet ekip. Kot popestritev pa je bilo izvedeno tudi tekmovanje v metu za tri točke. Kot se za zaključke spodobi, rezultati niso bili v ospredju, vendar pa so najboljši vseeno prejeli pokale in medalje, ki jih je je podelil g. Miro Gruden, predstavnik Športne zveze Vrhnika.
V sproščenem pogovoru ob koncu tekmovanja so igralci izrazili željo po košarkarskih tekmah tudi v poletnem času. Rodila se je ideja o POLETNI MEDOBČINSKI KOŠARKARSKI LIGI, ki bi jo bi igrali na zunanjih igriščih vseh ekip, ki se bodo prijavile v tekmovanje.
Bomo videli!!
S.S.
VSI UDELEŽENCI ZAKLJUČKA VGASILSKI" POZI
Športna zveza Vrhnika razpisuj®
POLETNO MEDOBČINSKO KOŠARKARSKO LIGO 1999
Pravila:
1. Lahko se prijavijo ekipe z območja občin Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Logatec in Brezovica.
2. V tekmovanju POLETNE MEDOBČINSKE KOŠARKARSKE LIGE 1999 nimajo pravice nastopati Igralci, ki so registrirani za ekipe I, II. in III. slovenskih košarkarskih lig.
3. Vse tekme bodo potekale na zunanjih igriščih prijavljenih ekip v maju, juniju in po potrebi tudi v septembru leta 1999.
4. Domačin posamezne tekme je dolžan zagotoviti sodnika in zapis-nikarsko mizo.
5. Prljavnina za ekipo znaša 5.000,00 SIT.
6. Prijave ekip pošljite do 4. maja 1999 na naslov:
Športna zveza Vrhnika Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika
Sestanek vodij ekip bo v sredo, 5.5.1999, ob 17.uri v prostorih Športne zveze Vrhnika, kjer bomo razdelili sistem tekmovanja glede na število prijavljenih ekip.
10 LET KARATE KLUBA VRHNIKA 1989-1999
Vpis v začetne tečaje shotokan karateja
Ob tej okrogli obletnici smo se dolžni podrobneje predstaviti občanom na področju izhajanja Našega časopisa. Smo občinski klub, ki je okrepil svoje delovanje z združitvijo dveh klubov KK Vrhnika in KK Vrh pod skupnim imenom KARATE KLUB VRHNIKA, katerega sedaj zastopa predsednik kluba g. Jurij Obreza, tehnični mentor shotokan karate šole pa je mojster Džemal Muslafič 4.dan.
Letošnje leto je za nas prelomno saj se kar nekaj trenerjev pripravlja na zahtevne izpite za mojstrsko stopnjo 2.dan in mentor za 5.dan. Naj vam predstavimo naše trenerje:
g. Džemal Mustafič 4.DAN shotokan (in sodnik KZS)
g. Juru' Obreza 1 j)AN (in sodnik KBZS)
g. Simon Caserman l.DAN (in sodnik KBZS)
g. Janez Obreza l.DAN g. Boris Peček l.DAN
Poleg gospoda Mustafiča, ki je izkušen karateist mu stojita ob boku še Simon Caserman, diplomirani biolog (kmalu bo opravil magisterij na medicinski fakulteti), ki direktno iz svoje stroke svetuje tekmovalcem o načinu prehrane in telesnih
HH
llllliii
Trenerji kk Vrhnika (manjka Boris Peček)
priprav.ter seveda Boris Peček študent fakultete za šport, ki se bo kmalu uveljavil kot športni pedagog, specializiran seveda na področju karateja, ki v klub prinaša najnovejše elemente s področja tradicionalne kataške shotokan tehnike.
Trenerji pripravniki: Aleš Malovrh, Matija Gams, Miha Rivo, Katja Turk, Nina Vehar
S tako močno in sposobno ekipo na prostoru občine Vrhnika in širši Notranjski smo edinstven primer tekmovalnega karate kluba, kije uspel zadržati primat samostojnega kluba brez vmešavanja politike »ljubljanskega« karateja (kar pa verjemite, ni prav lahka stvar). Naše usmeritve pa so naslednje - še okrepiti karate šport na področju vrhniške občine in postati eden najmočnejših karate klubov v Sloveniji, ki bo pomagal krojiti razvoj karate športa v Sloveniji, saj imamo zaledje novih tekmovalcev v prijateljskih klubih na področju logaške občine KK Logatec,
na področju občine Borovnice KK Borovnica, na področju občine Horjul KK Horjul in še veliko sekcij v obliki interesnih dejavnosti na področju naše občine. Tako smo bili že v letošnjem letu eden najuspešnejših klubov na Vrhniki po doseženih uspehih oziroma priznanjih, ki smo jih osvojili na področju karateja in kickboxa na državnih prvenstvih in pokalnih tekmah, kar priča o znanju, kije na voljo v naših trenerskih vrstah.
Tehnično smo vezani kot shotokan klub na idrijski karate klub Kolektor, ki organizira zanimive seminarje kjer nam je na voljo najsodobnejša karate borbena tehnika, ki jo poučuje g. Giorgio D ' Amico 5.DAN shotokan za najnovejše stvari na področju kataške tehnike pa poskrbi g. Toshio Yamada 6.DAN shotokan (japonski) instruktor JKA. V domačem klubu na Vrhniki pa je 12 mesecev na leto vsak dan v tednu našim gojencem na voljo g. Džemal Mustafič mojster karateja 4.DAN - dolgoletni delavec na področju karateja, ki skrbi za promocijo shotokan karateja in razvoj te lepe borilne veščine na Notranjskem. Možnost celoletnega treninga z mojstrom stopnje 4.DAN je prava redkost celo v Ljubljani, za našo preljubo Vrhniko pa je to že pravi »luksuz«, saj se vozijo na naše karate izpite karateisti s celotnega področja Notranjske in tudi iz Škofje Loke, kar priča o renomeju kluba, ki ga počasi a vztrajno gradimo. Zaradi tega in zaradi okrogle obletnice našega kluba vabimo vse naše nekdanje sodelavce in gojence ter vse zainteresirane, da se nam javijo na naših rednih treningih ali po telefonu, saj le stežka verjamemo, da lahko človek po okužbi z virusom karateja le tega tako hitro preboli.
Na področju športne borbene tehnike karateja pa so našim gojencem na voljo energični trenerji, ki svoje karate znanje že lep čas dopolnjujejo s tae-kwon-do znanjem brc ter ročno tehniko s področja klasičnega in amaterskega boksa ter vse skupaj vkomponirajo v borbeno tehniko, ki jo predstavljamo v borbah karate zveze, ki jo sestavlja približno 60 karate klubov (kar nedvomno priča o močni konkurenci) ter v borbah kickboxing zveze, ki jo sestavlja 17 klubov (tae-kwon do klubi ITF (Tomaž Barada), kung fu klubi, karate klubi, kickboxing klubi, thai-landski boks klubi (Scorpion NM)). Kot kaže res ne gre podcenjevati našega dela saj se praktično z vsakega tekmovanja vračamo z odličji v rokah. Ta konkurenca pa ni »kar tam nekaj« kar lahko slišimo iz ust mladih gojencev »Nanbuda« (le ta stil ni član karate zveze Slovenije in ne nastopa na tekmovanjih KZS) na Vrhniki, jih pa zaradi tega lepo vabimo na katerokoli tekmovanje republiškega ranga brezplačno - tako bomo dokazali eden drugemu kaj znamo in zbrisali neprijetne govorice ter morda spletli nove prijateljske vezi. Ta način smo uporabili pri navezavi stikov z boksarjem Davidom Nagodetom, brez katerega si sedaj prav težko predstavljamo borbeni trening kickboxa.
Posebnost našega kluba je ta, da smo kot prvi karate klub, kije bil član karate zveze Slovenije naredili zelo odločen korak v tekmovalni sistem imenovan kick-box. Pred par leti je ta korak še pomenil nekaj butastega - torej nekaj kar je s karate športom nezdružljivo. Vendar je čas naredil svoje, karate seje v teh letih začel radikalno izboljševati in odpirati tako, da so mnogi samooklicani modernizator-ji tega športa ostali v tehničnem smislu daleč zadaj, saj jih je čas tako rekoč povozil, svoje karate sisteme pa so hočeš nočeš morali preimenovati v samoobrambo. Par naših trenerjev, tedaj še mladih navdušencev karateja pa seje v tem času navduševalo nad različnimi borilnimi šolami in je spoznavalo prednosti vsake izmed njih ter kanaliziralo naučeno znanje pod domačo streho (brez nepotrebnih strokovnih izrazov, ki so dandanes še kako moderni med določenim tipom karate športnikov kateri verjetno poskušajo s tem kompenzirati nek del svoje izobrazbe - pod tem pojmom mislimo »submaksimalno kontrakcijo« (lepo kajne)). Odločitev je bila prava saj so se na karate področju že potegnile odločitve o novem olimpijskem karateju, ki bo točkovan po podobnem sistemu kot v kickboxu, sistem borbe pa naj bi tekel bolj prosto oziroma na način, katerega je nekaj naših trenerjev sanjalo že nekaj let poprej. Karale, ki je proglašen za olimpijskega, bo tako stopil ob bok tae-kwon-do-ju, vsi ostali ročno - nožno borilni športi pa sejim bodo morali če bodo hoteli ostati opaženi prilagoditi ali pridružiti. Tako pačje. Šport mora biti tudi medijsko zanimiv in mora biti podprt s strani sponzorjev, kar do sedaj ni bila ravno močna praksa v karateju. Kot vse stvari na svetu pa se mora spreminjati tudi karate. Veliki mastodontski sistemi treniranja karateja z »velikimi mojstri« (npr. 9..10.DAN) na čelu izumirajo, v ospredje pa stopajo mladi uspešni tekmovalci, ki si sami krojijo tekmovalno pot - torej vse zavisi od talenta, marljivosti ter v največji meri iznajdljivosti in kreativnosti tekmovalca ter finančni pomoči kluba v katerem trenira, zainteresiranih sponzorjev v domačem kraju, ki hočejo biti opaženi ter v največji meri potrpežljivosti staršev - lep primer za vse zgoraj našteto je prav Tomaž Barada, čigar tekmovalna pot potrjuje prav to.
Naši najpomembnejši KARATE rezultati iz minule sezone pa so:
1.mesto karate KATE Sandra Mustafič - državno prvenstvo DP 23.maj 1998 Sežana, konkurenca:(tekmovalo je 470 tekmovalcev in 36 ekip iz 42 klubov)
3.mesto karate BORBE Anton Šivic - državno prvenstvo DP 23.maj 1998 Sežana, konkurenca:(tekmovalo je 470 tekmovalcev in 36 ekip iz 42 klubov)
3.mesto karate BORBE Katja Turk - državno prvenstvo DP 22.november 1998 Žalec, konkurenca:(tekmovali so 203 tekmovalci in 9 ekip iz 42 klubov)
Vsi podatki so takoj preverljivi na KZS oziroma v glasilu SLOVENSKI KARATE kjer smo te podatke tudi povzeli.
Tekmovalci s pokali in medaljami Naše naloge za prihodnjo sezono so:
-organizirati eno pokalno tekmo v karateju in se udeležiti vsaj ene mednarodne (kjer bodo naši tekmovalci občutili evropsko kakovost ter konkurenco v udeležbi 2000 tekmovalcev)(Bavaria open).
-opremiti telovadnico z že kupljenimi ogledali in težko pričakovanim tatam-ijem - podlago, ki bo tekmovalcem in ostalim gojencem prihranila kakšen žulj in odrgnino.
-preurediti telovadnico v borilnico, ki pa bo tudi nadvse primerna za telesno vzgojo učencev razredne stopnje (do vključno 4. razreda) osnovne šole Ivana Cankarja, saj jim bo permanentno položena podlaga nudila več svobode pri gibanju v tem prostoru brez večjega strahu pred poškodbami. Zavzemamo pa se tudi za umik plezalne stene iz telovadnice, na katero se otroci obešajo in padajo z višine 3 ali 4 metrov na blazino ali pa tudi na trda tla - o tem problemu smo že obvestili vodstvo šole in pa odgovornega predsednika planinskega društva vendar se stvari ne premaknejo nikamor oziroma celo prišlo je do neke vrste ignorance z druge strani. Ker se bojimo, da ne bi prišlo do poškodb pri otrocih (odgovornost bi seveda takoj padla na karate klub Vrhnika), apeliramo tudi na starše da s svojim vplivom posežejo k razrešitvi tega za naš klub res perečega problema.
Strokovna izobraževanja oziroma obnavljanje licenc in znanja:
Udeležujemo se vseh pomembnejših karate seminarjev s področja borb, taktike, tradicionalne tehnike, sodniških seminarjev, priprav reprezentance, predavanj, trenerskih seminarjev..... „.
Izšel je priročnik vadbe karateja za začetnike, našega trenerja mojstra Borisa Pečka
Rekreacijska skupina karateja (18-99 let):
Za vse starejše in manj starejše karateiste veterane (ter ostale rekreativce po duši, ki bi si želeli nekaj novega, zanimivega in uporabnejšega pri svojem vsakot-edenskem razmigavanju) s področja vrhniške občine smo pripravljeni ustanoviti rekreacijsko skupino za trening klasičnega karateja stil shotokan pod vodstvom mojstra karateja g. Džemal Mustafiča 4.DAN in g. Borisa Pečka l.DAN. Ker se sezona počasi bliža h koncu pohitite s prijavami na tel: (061) 655-593.
Zahvalili bi se vsem članom kluba in staršem, ki so podprli našo dolgo pričakovano združitev, ter staršem, katerih otroci so hodili na tečaje karateja v Ljubljano,.pa ste jih sedaj vpisali v karate klub Vrhnika. Hvala Vam za zaupanje, naša naloga pa je narediti iz vaših otrok čimboljše športnike.
NAMIZNOTENIŠKE NOVICE KLUBA ETA PRESERJE
S AH
Dve medalji na državnem prvenstvu Zmaga Vrhnike
Letošnje državno prvenstvo v namiznem tenisu za člane in članice posamezno in dvojice ter mešane dvojice je potekalo v Velenju. Organizatorje bil domači namiznoteniški klub Fra iz Velenja, ki je prvenstvo odlično pripravil in organiziral v Rdeči dvorani v Velenju. Želja vseh nastopajočih je gotovo čim boljša uvrstitev, toda na zmagovalnih stopnicah je prostor le za najboljše.
Sašo Ignjatovič je potrdil, da je trenutno najboljši, saj je slavil v vseh treh kategorijah pri članih, pri članicah pa je bila najboljša Biljana Todorovič, ki je slavila dvakrat. Tudi naš igralec Janez Petrovčič je dosegel lep uspeh, saj je osvojil prvo mesto v dvojicah v Sašom Ignja-tovičem ter tretje mesto v mešanih dvojicah z igralko Mojco Guzelj. V posameznem delu pa je Janezu pot med najboljše preprečil Ignjatovič, kije nato v polfinalu premagal Grega Škafarja, v finalu pa Bojana Toki-ča in zasluženo postal državni prvak.
Rezultati:
Člani posamezno:
1. Sašo Ignjatovič (Sintelon Bačka Palanka)
2. Bojan Tokič (Maxi-01impija)
3. -4. Grega Škafar (Maxi-01impi-
ja)
Mirko Unger (Moravske toplice-Sobota)
Članice posamezno: - L Biljana Todorovič (Kajuh-Slo-van)
2. Špela Polončič (Kajuh-Slovan)
3. -4. Petra Dermastja (Ilirija) Martina Šafran (Merkur) Člani dvojice:
L Ignjatovič - Petrovčič (Sintelon-Eta)
2. Škafar - Tokič (Maxi Olimpija)
3. -4. Reflak - Plohi (Maxi Olimpi-Ja-Maribor)
Slatinšek - Slatinšek (Era) Članice dvojice:
L Todorovič - Polončič (Kajuh Slovan)
2. Dermastja - Guzelj (Ilirija)
3. -4. Sivec - Rahotin (Šampionka-Arigoni)
Šafran - Čehovin (Merkur) Mešane dvojice:
1. Ignjatovič - Dermastja (Sinte-lon-Ilirija)
2. Škafar - Halas (Maxi-Šampi-onka)
3. -4. Petrovčič - Guzelj (Eta-Iliri-
ja)
Komac - Todorovič (Krka-Kajuh Slovan)
Prva slovenska namiznoteniška liga -člani
Končanje redni del v prvi slovenski namiznoteniški ligi, ki je postregel z zanimivimi obračuni ekip, katere se bodo potegovale v play-offu za naslov državnega prvaka Republike Slovenije. Najboljše izhodišče ima Maxi-01impija, ki bo igrala prvo tekmo s četrtouvrščeno ekipo Krka iz Novega mesta v domači dvorani na Galjevici. Drugouvrščena ekipa ŽNTK Maribor pa bo gostila tretjeu-vrščeno ekipo NTK Eta Preserje. Iz družbe najboljših seje poslovila ekipa Vesne iz Zaloga, novi prvoligaš pa je postal NTK Kema Puconci iz Puconc. Vse tekme se igrajo na dve dobljeni zmagi, tako igrata zmagovalca za naslov državnega prvaka, poraženca v polfinalu pa za tretje ali
četrto mesto. Mislimo, da do spremembe termina pričetka play-offa zaradi odpovedi svetovnega prvenstva v Beogradu ne bo prišlo. Prvo tekmo igramo v sredo, 12. maja 1999, v Mariboru, nato pa že v soboto doma v dvorani osnovne šole v Preserju. Vse tekme se igrajo ob 17. uri, zato vabimo vse ljubitelje nam-iznoteniške igre, navijače in člane namiznoteniškega kluba Eta Preserje, da s svojo prisotnostjo ter korektnim in temperamentnim navijanjem na tekmah pomagajo našim igralcem v bojih za vsako osvojeno točko.
Lestvica prve slovenske namizno-teniške lige po rednem delu:
1. NTK Maxi Olimpija (Ljubljana),
2. ŽNTK Maribor (Maribor),
3. NTK Eta Preserje (Preserje),
4. NTK Krka (Novo mesto),
5. NTK Moravske toplice Sobota (Murska Sobota),
6. NTK Era tempo (Velenje),
7. NTK Učila Križe (Križe),
8. NTK Radgona (Gornja Radgona),
9. NTK Radlje (Radlje ob Dravi),
10. NTK Vesna Imaq (Ljubljana Zalog).
Igor Petrovčič
Vrhnika. V šestnajstini finala pokalnega tekmovanja Slovenije so se srečali šahisti ŠD Vrhnika in ŠD Lipa Šentjur. V zanimivem srečanju so tesno, a zasluženo slavili domačini z 2,5 : 1,5. Na prvi deski je Matjaž Justin nadigral Jazbinška, nato pa prehitro žrtvoval figuro in nasprotnik se mu jc lepo z večnim šahom iz-vil v remi. Niko Praznik je na drugi deski preveč zapletel položaj, nato pa zamudil priliko, da vzpostavi vsaj ravnotežje, zato mu ni bilo več rešitve. Na tretji deski je Anton Praznik imel celo partijo rahlo pobudo, ki jo je po preveč optimističnem nadaljevanju nasprotnika zanesljivo
V VOJAŠNICI NA STARI VRHNIKI
7. tradicionalno srečanje strelcev
V počastitev sedme obletnice ustanovitve vojašnice na Stari Vrhniki, kjer domuje enota 3/52 br. SV, je bilo v petek 9. aprila odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško. Prvenstva se je udeležilo 16 ekip z 81 strelci strelskih društev, krajevnih skupnosti, športnih in lovskih društev ter enot 3/52 br. SV Vrhnika.
Rezulatati pa so bili naslednji:
Ekipno:
1. SD Vrhnika        539 krogov
2. DI Šiška 511 krogov
3. SŠTS Šiška 506 krogov
4. KS Stara Vrhnika 480 krogov
5. DI Vrhnika 479 krogov
6. ŠD Bevke 467 krogov
Posamezno:
1. Bojan Lampreht (Vrhnika) 185 krogov
2. Janez Mrkun (Šiška) 182 krogov
3. Jože Rasarič (Vrhnika) 179 krogov
4. Vladislav Krošelj (Šiška) 177 krogov
5. Vlado Ravnikar (Vrhnika) 175 krogov
6. Ivan Benko (Šiška) 173 krogov
S.S.
pretopil v celo točko. Odlično je na četrti deski igral mojster Mikac, ki je v sijajno vodeni pozicijski partiji nasprotnika hitro razorožil in gladko zmagal.
Izidi po deskah: Justin - Jazbinšek remi, Praznik N. - Gazvoda 0:1, Praznik A. - Drobne I : 0, Mikac T. - Plahuta 1 : 0.
Vrhničani so se s to zmago uvrstili med 16 najboljših moštev v državi, v osmini finala slovenskega pokala pa jih po vsej verjetnosti čaka moštvo Ljubljanskega šahovskega kluba, za katerega nastopata bivša vrhniška šahista, selektor slovenske reprezentance, sicer mednarodni mojster Leon Gostiša in mojster FIDE Primož Šoln.
Zorko tretji na
državnem prvenstvu
Maribor. Na finalnem turnirju za državno prvenstvo v kategoriji dečkov do 12 let je nastopil tudi desetletni član ŠD Vrhnika, Jure Zorko, kije kljub gripi, ki gaje pestila skoraj cel turnir, zasedel odlično tretje mesto. Zmagal je Marko Srebrnič, kije bil tudi edini neporaženi igralec. Vrstni red: 1. Srebrnič 7,5, 2. Miletič 6, 3. Zorko 5,5, 4. Andoljšek 5, 5. Lenič 5 točk itn. Na finalnem turnirju je nastopilo 10 najboljših slovenskih šahistov v vsaki kategoriji. S tretjim mestom si je Zorko pridobil pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu dečkov v kategoriji do 12 let kot samoplačnik. Prvenstvo bo oktobra v Španiji.     . _
Anton Praznik
Športna zveza Vrhnika in Športno društvo Dren
RAZPISUJETA
17. tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo v nedeljo, 2. maja 1999, v Športnem parku "Dren"
URNIK TEKMOVANJA
Start tekmovanja ob 10.00. Prijave 8.30 do 9.30.
PROGE in Proga A Proga A Proga B Proga B Proga C
TEKMOVALNE KATEGORIJE
Proga D Proga E
500 m   ml. deklice - ml. dečki 500 m   deklice - dečki 1000 m deklice - dečki 1000 m deklice - dečki 6500 m članice - člani
veterani A
veterani B
veteranke 13000 m moški 19500 m moški
letnik 1990 letnik 1988 letnik 1986 letnik 1984 letnik 1968 letnik 1967 letnik 1957 letnik 1967 letnik 1968 letnik 1968
in mlajši -1989 -1987 -1985 -1983 -1958 in starejši in starejše in starejši in starejši
PRIJAVE - priimek in ime, leto rojstva, kategorija, ime društva ZDRAVSTVENA SLUŽBA
Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj zagotavlja
zdravstveno službo na startu in cilju.
PRIZNANJA
Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje, tekmovalci na progi A in B pa še diplome od 3. do 10. mesta.
ŠTARTNINA: za dečke in deklice 500 SIT, za ostale 1.000 SIT.
KLUB BORILNIH VEŠČIN VRHNIKA
Vpis v KICKBOX začetni tečaj
Študentje in dijaki ter rekreativci (16-99 let) ste vabljeni na začetne in nadaljevalne treninge kickboxa v :
PONEDELJEK IN SREDO: 19:15 - 20:30 v telovadnici O.Š. Ivan Cankar razredna stopnja, Tržaška 2, nasproti prenovljenega motela Mantova, ob avtobusni Postaji
SREDA: 20:30 - 21:30 borbeni trening v telovadnici Partizan Bolj zagnani gojenci in gojenke (kijih je v naših vrstah že kar nekaj), se bodo 'meli možnost pomeriti na tekmovanjih kickboxing zveze na 9 zveznih tekmovanjih v različnih kategorijah - semi, light in full contact. V klubu že posedujemo tudi dva sodnika, ki bosta zastopala naše pravice na tekmovanjih. Treninge načrtujemo skrbno in gojence počasi uvajamo v borbo in samoobrambo, ki je s to dejavnostjo neposredno povezana. Kickboxing ponuja zanimiv in koristen program rekreacije ali pa tudi aktivnega treninga kar seveda zavisi od odločitve vsakega gojenca za sebe (vsakdo tempira trening po svojih zmožnostih in potrebah ob strani pa mu stoji z nasveti še trener). Predelujemo do sedaj vse poznane ■n uporabne brce ter ročne tehnike posamezno ali v povezavi - torej v večtaktnih kombinacijah. Vsako leto pa postaja ta šport bolj in bolj popularen ter vse bolj medijsko privlačen.
Urnik naših treningov KtARATEJA:
TOREK in ČETRTEK:
17:30 ■ 18:45 Karate 1 (do 5.razreda O.Š.), MLAJŠI 18:45-20:15 Karate 2 (od 5,razreda O.Š. naprej) STAREJŠI (treningi potekajo v telovadnici razredne stopnje O.Š. Ivan Cankar, Tržaška
2, Vrhnika - nasproti prenovljenega motela Mantova oz. poleg avtobusne
postaje)
SREDA: 20:30 - 21:30 Borbeni trening tekmovalcev v telovadnici Partizan
Karate pa poteka v obliki interesnih dejavnosti na naslednjih šolah po občini Vrhnika:
O.Š. Log-Dragomer  TOREK 15:00-17:00 mala telovadnica
ČETRTEK 16:00-17:00 mala telovadnica PETEK 14:00-15:00 mala telovadnica
O.Š. Bevke
O.Š. Drenov Grič
O.Š. Dobrova
O.Š. Horjul O.Š. Borovnica
PONEDELJEK I6:00-17:00zadružni dom PETEK I6:00-17:00zadružnidom
SREDA PETEK
16:30-17:30 gasilski dom 17:30-18:30 gasilski dom
PONEDELJEK 18:00-19:00 spodnja šola PETEK 18:30-19:30 spodnja šola
PONEDELJEK 17:30-19:00 osnovna šola
nov termin v dogovarjanju, vpis v začetku aprila
Treniramo: -karate stil shotokan - tekmovalno kataško in borbeno tehniko -samoobrambo
-pravilno in kontrolirano dihanje -koncentracijo in disciplino
-stretehing - raztegovanje vseh mišic, predvsem pa nog do »špage«
-mišično moč, eksplozivnost, vzdržljivost -gibkost, koordinacijo v prostoru (Feldenkreisova metoda) Za vse podrobnejše informacije se lahko obrnete na naše trenerje na rednih treningih karateja ali pa na telefonsko številko: (061) 655-593, kmalu pa nas boste lahko poiskali na spletnih http://fly.to/kk-vrhnika(internet) straneh, kjer vas bomo sproti obveščali o sprotnih oziroma prihajajočih aktivnostih.
Zakaj in za koga je primerna ta dejavnost:
Trening kickboxa je zaradi svoje vsestranske raznolikosti primeren praktično za vsakogar, saj so v svetu poznane tudi tako imenovane kickboxing aerobike, vendar je tak trening »nadomestka« približno tako nesmiselen kot pitje mleka v prahu. Mogoče ravno zaradi tega na naše treninge zahajajo tudi dekleta (Nina Vehar je v light contactu državna prvakinja).
Tu je predstavljenih nekaj možnosti, ki jih trening ponuja: -kdor želi izgubiti odvečne kilograme bo pač sledil tempu treninga dosledno -kdor bo poskušal pridobiti na mišični masi in se pri tem ne preveč dolgočasil na jeklenih fitnes napravah, bo poskušal svoje slabo razpoloženje pustiti na udar-jalnih kickboxerskih vrečah ter svoje mišice usposobil za tekoče izvajanje samoobrambne tehnike
-tisti, ki jim nekaj pomeni gibljivost telesa se bodo močno trudili na začetku treninga ob raztegovalnem stretehing programu in bodo v približno pol leta z nogami že sedeli raztegnjeni v »špagi«
-ob samem treningu pa se izboljša tudi prostorska koordinacija, ki jo tako obljubljajo pri tai-chi-ju pa jo je na učencih le tega tako zelo težko preveriti, pri ogledu treninga kickboxa pa lahko sposobnosti gojencev takoj ocenite (saj dobesedno poskušajo obvladati prostor podobno kot baletniki ali plesalci) - naravnejši pristop k stvari.
Trening jc sestavljen iz:
-uvodnega ogrevanja vseh delov telesa, vseh pomembnejših mišičnih skupin in vezi
-postopnega raztegovanja mišic na nogi (namenjeno boljši gibljivosti telesa in nujno potrebno za dosego visokih nožnih brc) - (zelo velik napredek opazimo že po pol leta)
-začetka treninga z enostavnejšimi ročnimi in nožnimi brcami, prijemi...
-nožnih in ročnih udarcev vezanih v serije
-udarjanja v skoku, najzahtevnejših oblik izvajanja tehnik, padcev
-treninga na rekvizitih (1 x tedensko) - vreče, fokuserji, ščiti, hruška, udarna žoga - s temi orodji si v času zahtevnejših vaj rekreativci lahko nadomestijo in zapolnijo trening
-počasnega umirjanja, dihanja, sproščanja
-pogovora o poteku treninga in odpravi napak, ki pri njem nastopajo Tekmovanja:
Vsak član kickbox sekcije je upravičen do 9 rednih tekmovanj državnega prvenstva (3 semi contact, 3 light contact, 3 full contact) in 2 pokalnih tekem, pod pogojem, da se trenerska in organizacijska ekipa v klubu strinja, daje tekmovalec dobro pripravljen na nastop. V primeru, da posameznik ni zadovoljivo pripravljen pa vseeno vztraja pri nastopu, si stroške tekmovalnine krije sam.
Kickbox je razdeljen v 3 osnovne discipline:
a) semi contact - je najlažja oblika tekmovanja - saj se točkuje vsako uspešno akcijo oziroma prvi uspešen nakazani oziroma kontroliran udarec z roko ali nogo proti nasprotniku - po tem pa se borbo prekine in borca se pripravita na novo akcijo.
b) light contact - popolnoma enak sistem točkovanja kot pri semi contactu vendar tu ne prihaja do zaustavljanja akcij ampak tudi po uspešnem udarcu borba teče še naprej in se ne zaustavlja, sodniki pa med tem časom pridno seštevajo točke uspešnih akcij obeh tekmovalcev. Tu so udarci močnejši kot pri semi -ju vendar je ta disciplina zelo priljubljena pri izkušenejših tekmovalcih saj se prevlada enega borca pokaže bolj očitno kot pri zaustavljanju akcij pa vendar mora biti tehnika še vedno zelo dobro kontrolirana - udarci proti glavi pa nakazani ali izvedeni z rahlim dotikom. Ta disciplina je predhodnica full contacta in tekmovalec mora biti že zelo dobro kondicijsko pripravljen.
c) full contact - že samo ime pove, da pri tej disciplini ni potrebno kontrolirati udarcev, temveč je potrebno doseči čimveč točk z uspešnimi ročno - nožnimi kombinacijami (vsaki 6 udarec mora biti zadan z nogo- v nasprotnem primeru tekmovalec dobi kazenske točke ). Akcije se ne zaustavljajo po uspešnem napadu. Borba pa poteka v ringu. Ta disciplina je namenjena res zelo izkušenim in dobro pripravljenim tekmovalcem, ki se zavedajo stopnje nevarnosti, ki jo ta diciplina nosi s seboj. Vendar je zelo lepo videti v borbi dva tehnično dobro podkovana nasprotnika in če borbo dopolnita še z veliko mero domiselnosti je lahko ta šport nadvse sprejemljiv.
Točkovanje: V uporabi je tritočkovni sistem (1 točka - nakazan udarec z roko proti glavi ali kontroliran z roko ali nogo v telo, 2 točki - nakazani ali kontrolirani udarec z nogo v glavo ali v skoku v telo, 3 točke - udarec je izveden z nogo v skoku proti glavi in je kontroliran). Enak način točkovanja bo v uporabi tudi v karateju kot olimpijski disciplini, nanj pa mi že čakamo pripravljeni.
Težnostne kategorije: MOŠKI(-57,-63,-69,-74,-79,-84,-89,+89kg) ŽENSKE(-50,-55,-60,-65,+65kg)
Borišče: Dimenzije borišča so 8x8m
Trajanje borbe: kvalifikacijske borbe - 3 minute, finalne pa 2 x 2 minuti Zaščitna oprema: Zaprte 10 unčne rokavice, ščitnik za narti, golenice, genitalije, zobe, čelada (praktično so v kickboxu tekmovalci najbolje zavarovani z zaščitno opremo napram vsem ostalim borilnim športom.)
Poškodbe: V primerjavi z ostalimi gibalno zahtevnimi športi so redke - če ga primerjamo z alpskim smučanjem, ki je ta trenutek zelo priljubljeno - kjer tekmovalci drvijo z velikimi hitrostmi in so izpostavljeni težkim padcem, poškodbam meniskusov, kompliciranim zlomom kosti, to pa se na srečo v kickboxu zelo, zelo redko zgodi.
Izpitni program: V letošnjem letu pričenjamo z izpitnim programom - polaganja pasov gojencev kickboxa, ki bodo s svojo stopnjo registrirani in potrjeni v kickboxing zvezi Slovenije (KBZS). KBZS vodi g. Darko Filiput 6.DAN kickboxa, kije obenem tudi mednarodni sodnik A-licence največje kickboxing organizacije WAKO.
Trenerji: (ki vas bodo trenirali v letošnji sezoni so):
Jure Obreza dipl ing. stroj, Luka Malavašič (študent računalništva), Sašo Weixler (študent geodezije), Janez Obreza (absolvent farmacije)
Torej, vabljeni na treninge kickboxa, ki ga gojimo kot šport oziroma samoobrambo pri tem pa se vam bo cela zadeva zdela kar precej »odštekana«.
Informacije na tel: 655-593 ali obširneje na spletnih straneh http://flv.to/kk-vrhnika
Lendero theta center, d.o.o.
Tržaška 440 b
1351 Brezovica pri Ljubljani
Center za sproščanje
Živimo v prelomnem času, na prehodu tisočletja in dogodki prehitevajo drug drugega. Naša življenja so polna sprememb in stresnih situacij. Večkrat vsemu temu nismo kos. Napetost je postala naravno stanje našega telesa, kar vodi v mnoga psihosomatska obolenja. Ustavite se za trenutek... Podarite si darilo sproščenosti, dobrega počutja, spoznanja o sebi in miru s seboj. Center za sproščanje vam nudi:
- lebdenje v komori - za vse, ki si želijo doživeti globoko sproščenost, odpraviti marsikatero telesno bolečino in najti pot za reševanje stisk življenja,
- klasična masaža z bioenergijo - ki človeka pomiri, uravnoteži in mu vrne voljo do življenja,
- refleksoconska masaža (masaža stopal) - po metodi Svetovnega združenja maserjev in terapevtov, ki to metodo uvršča v sam vrh terapij za splošno izboljšanje zdravja in počutja,
-sončenje v solariju,
- pedikura.
Delovni čas: od 10.00 do 20.00, vsak dan, razen nedelje.
Pričakujemo vaš klic na številko 061/654-889.
PREDSTAVLJAMO VAM MLADO ŠPORTNICO IZ OBČINE DOBROVA
Judistka Janja Lamut večletna državna prvakinja
Janja Lamut s številnimi medaljami in pokali, ki krasijo njeno sobo. Kmalu pa bo za vsa priznanja zmanjkalo prostora.
Osebna izkaznica:
Janja Lamur, 18 let, članica JUDO kluba Bežigrad, dijakinja srednje lesarske šole v Ljubljani, osnovno šolo končala na Dobrovi, stanuje Hruševo 91 pri Dobrovi, tekmuje in trenira od leta 1993, prvi trener Sašo Šindič, sedaj pa njegov brat Mirko Šindič, 5-kratna državna prvakinja pri kadetinjah in mladinkah; 4-kratna državna prvakinja med članicami, tekmuje v najnižjem ženskem razredu do 48 kg (7 ženskih kategorij); največja osebna želja opraviti vozniški izpit.
Za mlado judoistko Janjo Lam-pret sem izvede! čisto slučajno, kot tudi daje občanka Dobrove, in sicer med prebiranjem športnih strani dnevnega časopisja. Tudi v uredništvo me je poklical "neznani" ženski glas in povprašal, če bi bilo zanimivo, da bi predstavili mlado športnico. Seveda sem poziv hitro "zagrabil" in se kar nekajkrat poskušal dogovoriti za srečanje z Janjo Lampret, vendar kar nekako brez uspeha. Prav v februarju in marcu se je 18-letna judoistka udeležila največ mednarodnih turnirjev in nastopov ter seveda obveznih treningov. Končno mi je uspelo, da sem se konec marca srečal in pogovarjal z njo.
Kot prvo vprašanje, že nekoliko standardno, sem jo vprašal, kdo jo je navdušil za judo in kdaj je pričela trenirati in tekmovati?
"Trenirati sem pričela zelo pozno, in to pri 12 letih, leta 193. Vzpodbudil pa me je plakat v naši Osnovni šoli Dobrova, ki je vabil mlade judoiste na trening v JUDO KLUB Bežigrad. To sem povedala mlajšemu bratu, ki je pričel prvi redno trenirati. Kot ljubiteljica raznih športov sem brata večkrat spremljala na trening in na pobudo svoje babice, naj še sama poskusim, sem res pričela s treningi. Tako so naju starši oba redno vozili na treninge. V začetku so bili treningi 2-krat na teden in prav kmalu sem naredila oziroma dobila rumeni pas. To je pomenilo boljšo skupino tekmovalk (kadeti, mladinci) in tudi treninge sem
imela 3-krat na teden. Sedaj treniram tudi že 2-krat na dan, in to pred večjimi mednarodnimi turnirji. Tekmovati sem pričela leto dni pozneje, leta 1994, ter takoj postala državna prvakinja pri kadetih ter nato vsa leta naprej do mladinskih naslovov."
Ob tem mi je zaupala, da je pričela resnično redno trenirati, ko je prenehal trenirati neki fant, kiji je vedno nagajal in "težil" in se prav zaradi njega ni upala na treninge. Mogoče je prav ta fant kriv, da smo v Sloveniji dobili eno najbolj obetavnih mladih judoistk.
Kdaj si pričela tekmovati na mednarodni sceni?
"Na mednarodnih mladinskih turnirjih sem pričela nastopati leta 1996 in prav v tem letu sem na mladinskem evropskem prvenstvu v Monaku dosegla prvi mednarodni uspeh, in to 7. mesto. Prav ta uspeh mi je dal novih moči in volje do treninga juda. Že naslednje leto je bilo evropsko prvenstvo v Ljubljani in tu sem resnično pričakovala, glede na dveletne priprave, največ. Vendar so me do polfinala ločile le tri sekunde, ko sem imela zmago že v žepu. Nesrečno sem izgubila in zasedla le 9. mesto. To meje zelo potrlo, vendar sem se le pobrala in pričela še bolj intenzivneje trenirati."
Prišlo je leto 1998 in zadnje leto tekmovanj med mladinkami. Kako si se v tem letu izkazala?
"Res sem v tem letu zadnjič nastopala v mladinski konkurenci in dosegla svoj največji uspeh doslej. Na mladinskem evropskem prvenstvu konec novembra v Romuniji sem osvojila bronasto medaljo in s tem tretje mesto. Že v začetku leta sem morala doseči normo za udeležbo na evropskem prvenstvu. Nastopala sem na 4 turnirjih svetovnega pokala in na zadnjem turnirju na Češkem osvojila 2. mesto ter s tem tudi normo. Na evropsko prvenstvo sem odšla neobremenjena in v kar dobri formi. Vendar so bile razmere v Romuniji nemogoče: burja, mraz, mrzli hoteli (spali v bundah), dvorane za trening hladne..., kar pa ni vpliva-
Roman Srbljan s.p.
Bevke 127, 1360 Vrhnika - GSM: 041/670-747, mobitel 0609/331-272
servis in montaža klimatskih naprav
in VVebasto grelnikov servis in vzdrževanje motornih vozil popravila na terenu in vašem domu
lo na moj dober nastop in s tem tudi osvojitev bronaste medalje."
Letos nastopaš že med članicami in vem, da si že dosegla normi za evropsko in svetovno prvenstvo. Kako ti je to uspelo?
Nastopila sem na treh turnirjih svetovnega pokala. V Bolgariji sem zasedla 3. mesto in si pridobila naziv mednarodni razred. Na največjem zboru judoistov v Parizu sem v svoji članski kategoriji zasedla dobro 9. mesto. Ob tem moram povedati, da je na tem turnirju konkurenca dosti večja kot na svetovnih in olimpijskih tekmovanjih, saj tu lahko nastopa več tekmovalcev v posameznih kategorijah. No, konec marca pa sem na turnirju v Rimu edina izmed Slovencev osvojila medaljo, in to za 3. mesto. V finalu sem izgubila z olimpijsko prvakinjo iz Kube. Prav to 3. mesto pa mije prineslo normo za evropsko prvenstvo v maju v Bratislavi in za svetovno prvenstvo jeseni v Angliji."
Kakšne imaš načrte za naprej in seveda športne želje?
V jeseni se bom na svetovnem prvenstvu v Angliji borila tudi za normo za olimpijske igre leta 2000. Želim si, da bi se uvrstila do 7. mesta, kar je tudi norma za olimpijado. Gotovo so to realne možnosti in to sta tudi moja želja in cilj, pa tudi mojega trenerja. Naj povem še to, da se doslej še nobena slovenska judoistka ni udeležila nobene olimpijade. Če pa mi bo olimpijada 2000 ušla iz rok sedaj, pa vsekakor računam na leto 2004, saj sem med članicami sedaj najmlajša."
Na koncu najinega prijetnega razgovora je še povedala, da jo največ financirajo starši, JUDO KLUB Bežigrad in sedaj tudi JUDO zveza Slovenije kot obetajočo mlado judoistko. Nekaj finančne pomoči ji je nudil tudi Geodetski zavod Slovenije. Vsem se prek Našega časopisa zahvaljuje, še najbolj pa svojim staršem, ki resnično največ pripomorejo k uspehom njihove Janje.
V razgovoru sem šele spoznal mlado judoistko Janjo,jDolno elana in življenjske moči. Čeprav tekmuje v najnižjem ženskem razredu do 48 kg, kar izžareva vso svojo energijo in željo po tekmovanjih ter premagovati svoje nasprotnice.
Menim, da ji bom s predstavitvijo v Našem časopisu odprl vrata tudi v Občini Dobrova in pri katerem podjetniku, saj že sedaj v polnem zamahu promovira svoj kraj in svojo občino. Vsekakor si mlada športnica v tem času to tudi zasluži. O njej in njenih uspehih pa bom prav rad in z veseljem še pisal.
S.S.
Kupim kmetijsko zemljo, travnik ali njivovokolici Notranjih Goric, Vnanjih Goric in Plešivice. Telefon 041/717-464.
Dejavnost meddruštvenega odbora planinskih društev Notranjske
Meddruštveni odbor planinskih društev Notranjske je v letu 1998 nadaljeval aktivnosti kot prej, tako je utečena obravnava materialov pred sejami UO PZS, določena strokovna srečanja ali seminarji, kot so:
- zbor in seminar za šolane in nešolane vodnike,
- srečanje gospodarjev društev,
- zbor markacistov in
- seminar za vodstva društev.
Ne smemo pozabiti tudi lanskega skupnega izleta planincev Notranjske, katerega cilj je bil Krim, priprave na skupščino PZS, na kateri sta bila dva člana naših društev izvoljena v organe PZS in tudi dogovore s Komisijo PZS za pota za tečaj za markaciste, ki bo na našem področju konec letošnjega poletja.
Tudi za letošnje leto predvidevamo podobne aktivnosti, s tem da bomo pripravili tudi srečanje šolanih vodnikov, osnovna naloga pa bo oživitev mladinske komisije oziroma pokrajinskega odbora mladih pri med-društvenem odboru. Letošnji skupni izlet po poteh Notranjske pa bo na Kožljek nad Horjulom v nedeljo, 16. maja.
B. S.
Odmor brez cigarete
Metrel - merilna elektronika v Horjulu zaposluje dvesto štirideset delavcev, pretežno domačine iz bližnje okolice. Okrog dvajset se jih vozi iz nekoliko bolj oddaljenih krajev kot z Vrhnike, iz Borovnice, Ljubljane, po eden iz Škofje Loke in Žirov.
Da podjetje dobro posluje, priča fotografija, ki prikazuje zadovoljne delavce med odmorom, ko so že pomalicali in se zadovoljno grejejo na pomladanskem soncu, seveda brez cigarete v roki. p g
Zagorelo je na Luparjevem griču
Koje lastnik požigal suho staro travo na parceli, ki ni bila pokošena že nekaj let, ga je presenetil nenaden veter. Ognju sam ni bil več kos, zato je na pomoč poklical domače gasilce, ki so imeli prav tako vajo pri gašenju travniškega požara, da se ogenj ne bi razširil na bližnje grmičevje in gozdno površino.
Na fotografiji: Pogled na dim na Luparjevem griču. F.B.
PREJELI SMO
Biser Slovenije - smetišče!
Na sončno velikonočno nedeljo sem se odpravila na Barje, da po dolgih letih vidim cvetoče močvirne tulipane. To so zavarovane cvetice in lep je bil pogled na množico tulipanov, ki so cveteli tudi sredi nemogoče nesnage. Vesela sem bila tudi lovske krmilnice, čeprav je bila tudi ta sredi smeti. Barje -najlepši cvet v šopku slovenskih krajev - je postal pravcato smetišče, ki bi moralo biti še posebno zavarovano, ker slovi po edinstvenem rastlinstvu in živalstvu.
Vsak grm ima svojega dobavitelja različne navlake. Nenasitno potrošništvo je v nekaj desetletjih spremenilo čut prebivalstva za čistočo tudi v bližnji in daljni okolici svojega prebivališča. Pomembno je, da je lepo okoli hiše, da se okna šibijo od raznih cvetov, da na vrtu cvetijo vse vrste tudi eksotičnih rož.
Ta domovina, ta košček slovenske zemlje mi je zelo pri srcu, saj je to moja "dedovina", ki sem jo nekoč obdelovala skupaj s starši, bratom in sestrami, ki smo bili večkrat lačni kot siti. Le žejni nismo bili nikoli, ker smo pili vodo iz jarkov ob njivah. V jarkih smo pastirji napajali svojo živino. Danes pa v jarkih plava umazana, oljnata gošča. Kdo je dovolil zasipanje struge stare Ljubljanice s smetmi, ki se sproti ne sanirajo, tako da poplave in veter raznašajo smeti po vsem Barju.
Riba vedno smrdi pri glavi. Lokalna izvršna oblast, ki jo predstavljajo župani, in to: Brezovica g. Stanovnik, Borovnica g. Močnik, Vrhnika g. Tomšič, Ig g. Podržaj, Ljubljana ga. Potočnik, je dolžna sprejeti ustrezne ukrepe, da se Barje za vselej očisti. Naši zanamci so nam zaupali svojo zemljo, da
z njo trenutno gospodarimo. Če bo šlo tako naprej, jim bomo zapustili gore smeti. Osebno raje živim skromno v čistem bližnjem in daljnem okolju, kot bogata na kupu smeti.
Da barjanski človek še ni pozabil na lepoto, poglejte pokopališča, okolico cerkev itn.
Nikoli ni prepozno - še je čas, da naše čudovito Barje rešimo smeti pa tudi nemogočega turizma.
Gospod urednik! Ne mislite, da solim pamet. Osebno sem očistila dve grapi, in to Kosov laz in Damnk v Notranjih Goricah. Porabila sem ves dopust in občasne obiske. Nesnago sem v vrečah nosila 10 let, od leta 1978 do 1988.
Pozdravljeni in voščim vam prijetno in sončno pomlad.
M. S.
AVTOCOLOR D.O.O. DRENOV ORIC 62 1360 VRHNIKA
Glas
Nudimo vam: 1 * širok izbor avtolakov
- lak za lazure za les
- zidne barve ™
- material za brušenje, material za obdelavo kovine
- pribor za lakiranje, čopiči, valjčki
- čistina, pralna sredstva
- avtoličarske usluge
Pri gotovinskem plačilu nad 10.000,00, vam nudimo S % popust, nad 20.000,00 SIT nudimo 7 % popust.
gostilna "Pri Kranjcu"
Hrib 11
Vabimo vas na 15. tradicionalno
SALAMU ADO
ki bo v soboto, 18. maja 1898 (tretja majska sobota) v gostilni "Pri Kranjcu" na Vrhniki. Vsi, katerim so tudi letos salame lepo dozorele, prinesite le-te v oceno ta dan do 14. ure, da potrdite svojo slovensko kulinarično sposobnost pred nepristransko komisijo in širšo javnostjo.
Po razglasitvi rezultatov ob 20.30 vas bodo zabavali glasbeniki in humoristi iz Savinjske doline, vi pa boste uživali ob poizkušanju salam, dobrem vinu in prijetnem domačem vzdušju. Za obiskovalce pripravljamo presenečenje. Vabi vas gostilna "Pri Kranjcu".
vH'f kAM MAJ 1999
DELO POLICISTOV PP VRHNIKA
Vse več vlomov v osebna vozila
Vrhniška policijska postaja s svojimi policisti pokriva celotno območje občine Vrhnika in občine Borovnica. V svojem sestavu pa ima tudi policijski oddelek, ki ima sedež v Logatcu, tako da pokrivajo celotno logaško občino. Nekateri bralci "Našega časopisa" se prav gotovo spominjajo rubrike "ČRNA KRONIKA", kije bila na časopisnih straneh pred več leti in sojo bralci radi prebirali.
V predzadnji številki smo objavili "DOGODKE od 1.1.99 do 19.2.99", kot nekakšno nadomestilo Črne kronike. Ker večjih pripomb nismo prejeli, bomo v bodoče večkrat pisali o dogodkih in aktivnostih vrhniške policije, predvsem z mislijo, da poskušamo delovati preventivno, informativno in nenazadnje tudi vzgojno.
Od komandirja PP Vrhnika Ivana Škulja smo izvedeli, da v zadnjem času opažajo povečanje vlomov v osebna vozila. Vozniki v svojih parkiranih vozilih puščajo vse preveč dragocenih stvari (denarnice, dokumente, avtorad-ie,...), ki so na očeh vlomilcev, ki kaj hitro izkoristijo priložnost. Zato je priporočljivo in tudi potrebno, da dragocenih stvari ne puščamo v avtomobilih. Prav tako pa so se s pomladjo odprla vrata garaž in v cestnem prometu so se pojavili kolesarji, vozniki na motornih kolesih, mopedih in tudi že težjih motorjih, ki so takoj povečali gostoto v cestnem prometu, s tem pa tudi zmanjšali prometno varnost. Tako so se dogodile že štiri prometne nesreče z udeležbo kolesarjev, ki so bili huje poškodovani.
Naj vam posredujemo še nekaj statističnih podatkov o varnosti v cestnem prometu za prve tri mesece letošnjega leta. Bilo je 131 prometnih nesreč (2 umrla, 7 hudo ranjenih in 10 z lahkimi telesnimi poškodbami), kar je za 6 % več kot v enakem lanskem obdobju. Glavn vzroki: prevelika hitrost, nepravilna stran (smer) vožnje in izsiljevanje prednosti. Policisti so opravili 1589 kaznovanji.'! % več kot lani), ter 314 kršiteljev predlagali sodniku za prekrške.
Prekrški pa so bili: za alkohol 126 kaznovanih, hitrost je prekoračilo 572 voznikov in 411 jih ni bilo privezanih z varnostnim pasom. Tudi na splošno seje povečal kriminal glede na lansko leto. Predvsem prevladujejo tatvine, vlomi in poškodovanje tuje lastnine. Uspešno so odkrili odnosno preiskali 50 % teh problemov. Prav v zadnjem času pa so se povečali tudi ilegalni prehodi tujcev in v treh mesecih so jih Prijeli okoli 100.
Gotovo pa ste že v dnevnem časopisju prebrali o bombnem napadu v Dragomerju. 15. aprila ob 5.20 uri so neznanec (ali neznanci) odvrgli dve ročni bombi pred bife Gringo v Dragomerju, ki se drži Supermarketa KZ Vrhnika. Povzročena je bila le materialna škoda, storilci pa so še izstrelili nekaj strelov iz strelnega orožja. Vzrok še ni znan in policisti intenzivno raziskujejo to kriminalno dejanje. Več o tem bomo prav gotovo še pisali.
Sedaj pa nekaj več o dogodkih od 18. marca pa do 14. aprila 1999, in to Predvsem nekaj najbolj značilnih:
Četrtek, 18.3.
- Policisti so bili obveščeni, da je Ponoči od doma odšla mladoletnica. K sreči pa jo je naslednji dan v šoli našla mama.
- V Zaplani so bili kar štirje vlomi v vikende. Neznani storilci so odnesli električno orodje, posteljnino, pijačo, TV, hladilnik, štedilnik in tako povzročili lastnikom veliko škodo.
- Opravili so družinsko intervencijo zaradi spora, razbijanja in pretepanja med dvema zakoncema. Ugotovili so, daje sporu delno botroval tudi alkohol.
Petek, 19.3.
- V kontroli hitrosti z radarjem je bilo kaznovanih 19 ljubiteljev (pre)-hitre vožnje.
- Na Vrhniki je nek voznik zapar-kiral dovoz do stanovanjskega bloka. Policist ga je kaznoval.
Sobota, 20.3.
- Ponoči so neznanci v okolici vrhniške OŠ povzročili manjšo škodo. Sloje za vandalizem.
- Policisti so bili obveščeni, da sta od doma odšle dve punčki, učenki četrtega razreda OŠ. Vzrok je bil družinski spor zaradi slabih ocen v šoli. Na poti Proti primorski ju je na avtocesti opazil občan in punčki pripeljal nazaj domov.
Nedelja, 21.3.
- Na Vrhniki je prišlo do hude Prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena osebni avto in motorno kolo. Vzrok: izsiljevanje prednosti. Motorist je hudo telesno poškodovan.
Torek, 23.3.
- V Bevkah je bilo vlomljeno v gradbeni zabojnik, iz katerega je bilo odneseno gradbeno orodje.
- V gostinskem lokalu na Vrhniki je neznanec ukradel natakarici denarnico z denarjem in čeki.
-Radar: II kaznovanih voznikov. Sreda, 24.3.
- Na parkirnem prostoru na Vrhniki je zagorel osebni avto, domnevno
zaradi napake na motorju. Požar so pogasili gasilci, nastala pa je velika materialna škoda. Četrtek, 25.3.
- Policisti do dobili prijavo kaznivega dejanja v Borovnici. Neznanec je pri nakupu delnic ogoljufal starejšo žensko.
Petek, 26.3.
- Na Drenovem Griču je prišlo do spora med sorodniki zaradi dedovanja. Policisti so zadevo pomirili in jih napotili na sodišče.
- Prijeli in pridržali so šest državljanov ZRJ, osem iz Bangladeša in tri iz BIH, ki so ilegalno prišli v Slovenijo. Najprej so jih odpeljali k sodniku za prekrške, za tem pa v prehodni dom za tujce.
Sobota, 27.3.
- V kontroli hitrosti z radarjem je bilo 22 voznikov kaznovanih.
- Prijeli so nekoga, kije imel pri sebi mamila. To so poslali v analizo, za tem pa so kršilca odpeljali sodniku za prekrške.
Nedelja, 28.3.
- Policisti do obravnavali kar štiri prometne nezgode. V Ligojni, na Vrhniki in Stari Vrhniki sta bila v vsaki udeležena dva voznika osebnih avtomobilov; v vseh primerih je nastala materialna škoda. Na Vrhniki je bil vzrok izsiljevanje prednosti. V Zaplani pa se je ponesrečil voznik zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola.
Ponedeljek, 29.3.
- V Bevkah sta se hudo stepla dva psa, pri čemer je bil eden tako poškodovan, da gaje moral lastnik odpeljati na kliniko za male živali. Lastnika drugega psa pa so prijavili sodniku za prekrške za neprimerno zavarovanje živali.
- Policisti so v kontroli prometa prepovedali nadaljnjo vožnjo vinjenemu vozniku kolesa z motorjem. Ker prepovedi ni upošteval, so ga pridržali do streznitve.
- Na Vrhniki je bilo vlomljeno v osebni avto. Neznanec je odnesel usnjeno torbico z denarnico, čeki,...
- Na isti način (z razbitjem stekla) je iz drugega osebnega avta izginila denarnica z dokumenti.
Sreda, 31.3.
- Na vrhniškem stanovanjskem bloku so se pojavili grafiti v zvezi s posredovanjem Nata.
-Občanka iz Borovnice je prijavila, da ji bivši mož ne plačuje preživnine. Zoper njega so podali ovadbo. .
- V Sinji Gorici je pod težo alkohola na cesti obležal občan in oviral promet. Policisti so ga umaknili s ceste, gostilničarja pa prijavili sodniku za prekrške.
Četrtek, 1.4.
- V Zaplani je zaradi izlitja kurilnega olja v zemljo prišlo do onesnaženja privatnega vodnega zajetja. V sodelovanju z gasilci in inšpekcijskimi službami so zadevo sanirali, tako da ni prišlo do večjega onesnaženja.
Petek, 2.4.
- V kontroli hitrosti z radarjem je bilo kaznovanih 57 voznikov.
Nedelja, 4.4.
- Na Vrhniki sta se na cesti sprla in stepla dva voznika, verjetno zaradi nepravilne vožnje enega od njiju.
- Na cesti med Vrhniko in Logatcem je nenadoma umrl starejši kolesar, re-kreativec. Najverjetneje je šlo za srčni zastoj.
Sreda, 7,4,
Radar: 34 (pre)hitrih voznikov kaznovanih. Četrtek, 8.4.
- Na Vrhniki so neznani storilci vlomili v tovorni avto in odnesli nekaj delov vozila.
- V frizerskem salonu je bila ukradena denarnica s čeki, denarjem in karticami. Z zbiranjem podatkov so ugotovili, da sta tam bila dva mlajša moška in eden od njiju je izmaknil stranki denarnico ter jo skril. Seveda so jo kasneje našli in jo vrnili oškodovanki.
- Na Vrhniki je zaradi nepravilnega prečkanja ceste pri rdeči luči prišlo do prometne nesreče v kateri sta bila udeležena pešec in osebni avto. Pešec
Je telesno poškodovan. Petek, 9.4.
- Policisti so opravili intervencijo zaradi nesporazuma med ženo in bivšim možem. Med njima je že večkrat prišlo do prepirov in nedostojnega vedenja, zato so proti možu podali kazensko ovadbo tožilcu, zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Mož namreč bivši ženi stalno grozi in nadleguje.
- Na Logu so posredovali v sporu med sosedoma, ker se eden ne strirrja s črno gradnjo drugega soseda. Med ruima je prišlo celo do pretepa. O tem so obvestili inšpekcijsko službo in inšpekcijo, pretepača pa prijavili sodniku za prekrške.
Sobota, 10.4.
- V Zaplani je bilo vlomljeno v vikend. Storilec je razbil okno in odnesel 10 - 15 litrov žganih pijač.
- V naselju Brezovica pri Borovnici je prišlo do nenavadne prometne nez-
gode. Traktoristi so imeli tehnične preglede in pri preizkusu zavor je voznik .namesto na zavoro, pritisnil na plin ter se zaletel v vrata gasilnega doma in v znotraj parkiran gasilski kombi. Ponedeljek, 12.4.
- Policisti so dobili prijavo tatvine
avtomobila na Vrhniki. Ker je bil moški močno pod vplivom alkohola, so podvomili o njegovi izjavi. Začeli so iskati avto in ga našli pred gostilno, kjer ga je očitno "pozabil".
- Nepazljiva voznica je pustila odklenjeno vozilo, medtem koje šla v tr-
govino. To je izkoristil neznanec in iz avta ukradel torbico in denarnico, skupaj v vrednosti 50.000 SIT. Torek, 13.4.
- V kontroli hitrosti z radarjem je bilo 21 voznikov kaznovanih. Sreda, 14.4.
- S Pokojišča so dobili obvestilo, da se v gozdu pojavlja čudna svetloba neznanega izvora in da gre mogoče za NLP. Policisti so se odpravili na teren in ugotovili, da so v gozdu biologi, ki proučujejo pomladanske žuželke pri razmnoževanju.
o b m ottta
obrtna zbornica vrhnika
Na podlagi 22. člena Statuta Občine Vrhnika in Občine Borovnica (Uradni list RS štev. 34/95) ter Območne obrtne zbornice Vrhnika so župan Občine Vrhnika, župan Občine Borovnica ter upravni odbor Območne obrtne zbornice Vrhnika, dne 23.03.1999 sprejeli
PRAVILNIK o subvencioniranju dela obrestne mere za kredite za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občinah Vrhnika in Borovnica
1. člen
S tem pravilnikom se določajo pogoji in načini subvencioniranja obrestne mere pri kreditih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občinah Vrhnika in Borovnica (v nadaljevanju: občinah).
Sredstva za subvencioniranje dela obrestne mere se zagotovijo iz rednih letnih sredstev občinskih proračunov ter sredstev Območne obrtne zbornice Vrhnika, tako, da se del obrestne mere za kredite iz tega namena, nadomesti banki z enkratnim zneskom.
2. člen
Krediti s subvencionirano obrestno mero se dodeljujejo izključno iz sredstev kreditnega potenciala Nove LB d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: banka).
3. člen
Sredstva za subvencijo dela obrestne mere se namenijo za dodeljevanje kreditov za naslednje namene:
- nakup, gradnja, prenova in adaptacija poslovnih prostorov na območju občin Vrhnika in Borovnica,
- nakup stavbnih zemljišč v občinah Vrhnika in Borovnica,
- nakup in posodobitev opreme,
- financiranje obratnih sredstev
4. člen
Za kredit s subvencionirano obrestno mero lahko zaprosijo obrtniki, samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo sedež obratovalnice oz. družbe na območju občin in ki nimajo več kot 50 zaposlenih delavcev.
Za kredite s subvencionirano obrestno mero lahko zaprosijo tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente /.a ustanovitev družbe.
Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov, se sredstva dodeljujejo lc prosilcem s slovenskim državljanstvom.
5. člen
Prednostno se krediti s subvencionirano obrestno mero dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev ki jih zahteva ta pravilnik v čimvečji meri izpolnjujejo se naslednje kriterije
- v zadnjih dveh letih niso dobili kredita s subvencionirano obrestno mero
- ustanavljajo nove proizvodne in storitvene kapacitete in ustvarjajo možnost za nove zaposlitve na območju občin za nedoločen čas,
- razširjajo obstoječe proizvodne in storitvene dejavnosti in s tem odpirajo nova delovna mesta,
- opravljajo oz. bodo opravljali dejvnosti, ki so prednostne v programu občin,
- zagotavljajo ekološko neoporečen proizvodni proces. Prosilci morajo izpolnjevati tudi pogoje, ki jih zahteva banka.
••V -*r    Hj'*V     *   ..v6. e|en - ■■■ ■
Krediti s subvencionirano obrestno mero se dodelijo za najdaljšo dobo vračanja do 5 let. Doba vračanja je odvisna tudi od višine kredita, predlagajo pristojni organ banke. Krediti s subvencionirano obrestno mero se vračajo praviloma v tromesečnih obrokih v skladu s kreditno pogodbo.
Obrestna mera za dolgoročne kredite predstavlja vsakokrat veljavna obrestna mera, ki jo banka uporablja za istovrstne kredite, ki je spremenljiva, zmanjšana za subvencioniran del, ki je fiksen in sicer:
- kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika, 1,5 % točk letno;
- kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika, 3,0 % točke'letno.
Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za prvovrstne komitente je T + 5,5%.
Obrestna mera za kratkoročne kredite predstavlja vsakokrat veljavna obrestna mera, ki jo banka uporablja za istovrstne kredite, ki je spremenljiva, zmanjšana za subvencioniran del, ki je fiksen in sicer:
- kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki niso člani Obmoene obrtne zbornice Vrhnika, 0,75 % točk letno:
- kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika, 1,5 % točk letno.
Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za kratkoročne kredite za prvovrstne kreditojemalce je T + 4,0 %.
Stroški odobritve in zavarovanja kredita ter drugi stroški v zvezi s kreditno pogodbo bremenijo posameznega kreditojemalca.
7. člen
Krediti, odobreni za namen iz 1., 2. ter 3. alinee 3. člena tega pravilnika, se dodelijo praviloma največ v višini 50 % predračunske vrednosti investicije, praviloma pa največ do 9.000.000.00 SIT.
8. člen
Sklep o razpisu za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero sprejmeta župana občin in upravni odbor Območne obrtne zbornice Vrhnika in ga objavijo v sredstvih javnega obveščanja. Sklep mora vsebovati:
- navedbo pravilnika, na podlagi katerega je objavljen razpis,
- skupni znesek sredstev, ki jih banka nameni za kreditiranje,
- namen, za katerega se krediti dodeljujejo,
- kdo so upravičenci za pridobitev kredita in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati,
- navedbo, kaj mora prošnja za kredit vsebovati,
- pogoje, pod katerimi se krediti dodeljujejo (doba vračanja, obrestne mere,...)
- rok za viožitev prošnje za dodelitev kredita in mesto, kjer se prošnje vložijo,
- navedbo dokumentacije, ki jo mora prosilec priložiti k prošnji za kredit,
- rok, v katerem bo sprejet sklep o dodelitvi kredita.
9. člen
Prijava na razpis za kredite mora vsebovati:
- ime in priimek oz. firmo družbe, naslov obratovalnice oz. sedež podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega kredita,
- predstavitev prosilca in njegove dejavnosti z referencami v pisni obliki,
- potrdilo o vpisu dejavnosti v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti ali potrdilo, da je občan pri pristojnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti podjetja ter priložil vse predpisane dokumente,
- dokazilo o uspešnosti poslovanja, ki je za samostojne podjetnike in druge samostojne poklice Napoved za odmero davka za preteklo leto (1998), odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za predpreteklo leto (1997) in podatke poslovanja dejavnosti za tekoče leto (1999), za podjetja pa je zaključni račun (bilanca stanja in izkaz uspeha) za leto 1997, 1998 in delne bilance in izkaze uspeha za tekoče leto (1999).
V primeru dodelitve subvencije pri kreditu s strani komisije, bodo morali prosilci banki dostaviti še naslednjo dokumentacijo:
- potrdilo o plačanih obveznostih državi in potrdilo o premoženjskem stanju za zasebnike,
- boniteto podjetja (BON 2 ali BON 3) tekočega meseca,
- dokazila o namenu porabe kredita, kjer je to potrebno, kot so: pri nakupih poslovnih prostorov je potrebno predložiti pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov je potrebno predložiti gradbeno dovoljenje oz. priglasitev nameravanih del ter zemljiško knjižni izpisek in predračun pooblaščenega izvajalca,
- plan bilance uspeha in prikaz planiranih denarnih tokov za celotno dobo vračanja tako za samostojne podjetnike, obrtnike kot tudi za podjetja,
- druge podatke, ki jih zahteva banka ali jih v razpisu izrecno zahtevata župana občin ali upravni odbor Območne obrtne zbornice Vrhnika.
10. člen
Prošnjo za kredit s subvencionirano obrestno mero s potrebnimi prilogami, vložijo prosilci osebno ali s priporočeno pošiljko v Novi LB d.d. Ljubljana, Podružnici Vič-Notranjska,
Poslovalnici Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, 1360 Vrhnika v 21 dneh po objavi v sredstvih javnega obveščanja.
O dodelitvi kreditov s subvencionirano obrestno mero odloča komisija, kije sestavljena iz dveh predstavnikov Občine Vrhnika, dveh predstavnikov Občine Borovnica, dveh predstavnikov Območne obrtne zbornice Vrhnika in dveh predstavnikov banke. Komisija glede na število vlog in višine sredstev odloča o višini odobrenih kreditov. Komisija sprejme sklep o dodelitvi subvencije pri kreditih najpozneje v 20. dneh od vložitve prošnje. Predsednik komisije posreduje sklep vsem prosilcem in banki v osmih dneh po sprejemu in je dokončen. Za vsa administrativna dela komisije skrbi Območna obrtna zbornica Vrhnika.
Predlog za odobritev kreditov s subvencionirano obrestno mero pripravi banka v skladu s Pogodbo o subvencioniranju obrestne mere za kredite iz povezanega posla in v skladu z Merili in postopki za odobravanje naložb Nove LB d.d. Ljubljana.
Banka opravi posle v zvezi s sklepanjem kreditnih pogodb in spremlja njihovo izvajanje.
11. člen
Kreditojemalec mora praviloma izkoristiti kredit najkasneje v treh mesecih od dneva podpisa pogodbe.
Prvi obrok zapade v plačilo tri mesece po porabi kredita.
12. člen
Namensko porabo kredita s subvencionirano obrestno mero , pridobljenega po pogojih tega pravilnika, sklepa o razpisu in izpolnjevanje obveznosti iz kreditne pogodbe, lahko, poleg banke, preverjajo tudi ustrezna občinska organa za gospodarske zadeve občin in Območna obrtna zbornica Vrhnika.
13. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Vrhnika, 23.03.1999
Občina Vrhnika Vinko Tomšič župan
Občina Borovnica Alojz Močnik župan
Območna obrtna zbornica Mladen Sumina predsednik
Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju dela obrestne mere za kredite za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občinah Vrhnika in Borovnica, ki so ga sprejeli Občina Vrhnika, Občina Borovnica in Območna Obrtna zbornica Vrhnika, objavljamo
RAZPIS
ZA PODELITEV KREDITOV S SUBVENCIJO DELA OBRESTNE MERE PRI KREDITIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI VRHNIKA IN OBČINI BOROVNICA
1, Vsebina in pogoji razpisa:
Znesek sredstev razpisanih kreditov je:
1. Za kreditojemalce, ki imajo sedež dejavnosti v Občini Vrhnika:
• za dolgoročne kredite: 50.000.000.00 sit;
• za kratkoročne kredite: 30.000.000,00 sit;
2. Za kreditojemalce, ki imajo sedež dejavnosti v Občini Borovnica:
• za dolgoročne kredite: 20.000.000,00 sit;
• za kratkoročne kredite: 20.000.000,00 sit;
2. Namen in pogoji kreditiranja:
Sredstva za subvencijo obrestne mere se namenijo za dodeljevanje kreditov za naslednje namene:
• nakup, gradnja, prenova in adaptacija poslovnih prostorov na območju občine Vrhnika in občine Borovnica;
• nakup stavbnih zemljišč v občini Vrhnika in občini Borovnica
• nakup in posodobitev opreme;
• financiranje obratnih sredstev.
Prednostno se krediti s subvencionirano obrestno mero dodelijo prosilcem, ki že naštetih pogojev izpolnjujejo še sledeče pogoje:
• prosilci, ki v zadnjih dveh letih niso koristili kredita s subvencijo obrestne mere s strani Občine Vrhnika ali Občine Borovnica, ter Območne obrtne zbornice Vrhnika;
• ustanavljajo nove proizvodne in storitvene kapacitete in s tem odpirajo možnosti za nove zaposlitve na območju občin za nedoločen čas;
• razširjajo obstoječe proizvodne in storitvene dejavnosti in s tem odpirajo nova delovna mesta;
• opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki so prednostne v programu občine;
• zagotavljajo ekološko neoporečen proizvodni proces.
Za kredit lahko zaprosijo obrtniki, samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo sedež obratovalnice oz. družbe na območju občin Vrhnika in Borovnica in nimajo več kot 50 zaposlenih delavcev.
Za kredit lahko zaprosijo tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev družbe.
Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom.
3. Prijava na razpis za kredite mora vsebovati:
• ime in priimek oz. firmo družbe, naslov obratovalnice oz. sedež podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije, ter višino zaprošenega kredita,
• predstavitev prosilca in njegove dejavnosti z referencami v pisni obliki,
• potrdilo o vpisu dejavnosti v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti ali potrdilo, da je občan pri pristojnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti podjetja, ter priložiti vse predpisane dokumente,
• dokazilo o uspešnosti poslovanja, ki je za samostojne podjetnike in druge samostojne poklice Napoved za odmero davka za preteklo leto (1998), odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za predpreteklo leto (1997) in podatke poslovanja dejavnosti za tekoče leto (1999),
za podjetja pa zaključni račun (bilanca stanja in izkaz uspeha) za leto 1997,1998 in delne bilance in izkaze uspeha za tekoče leto (1999).
V primeru dodelitve kredita s strani komisije, bodo morali prosilci banki dostaviti dodatno dokumentacijo, ki jo predpisuje pravilnik.
4. Pogoji pod katerimi se krediti podeljujejo:
• Dolgoročni krediti:
• praviloma se dodelijo za najdaljšo dobo vračanja 5 let,
• kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 1,5 %točk letno.
• kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 3,0 % točk letno.
Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za dolgoročne kredite za prvovrstne kreditojemalce je T+ 5,50 %.
• Kratkoročni krediti:
• dodelijo se za obdobje do enega leta,
• kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 0,75 % točke letno,
• kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika se subvencionira obrestna mera v višini 1,5 X točk letno.
Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za kratkoročne kredite za prvovrstne kreditojemalce je T+ 4,00 %.
Višina kredita praviloma znaša največ 50 % predračunske vrednosti investicije oziroma do največ 9.000.000,00 sit.
5. Prošnje za dodelitev kredita s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko ali osebno v Novi Ljubljanski banki d.d.. Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, 1360 Vrhnika, najkasneje v 20 dneh po objavi razpisa v sredstvih javnega obveščanja.
6. Komisija za dodeljevanje kreditov sprejme sklep o dodelitvi najpozneje v 20. dneh od vložitve prošenj. Sklep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 8 dni po sprejemu.
Po prejemu sklepa o dodelitvi subvencije za kredit se vsak posamezni prosilec zglasi v Novi LB d.d., Podružnica Vič-Notranjska, kjer se kredit v skladu z merili in postopki za odobravanje naložb Nove LB d.d., odobri in sklene kreditna pogodba.
7. Strokovno-finančni del, vključno z zavarovanjem vračil kreditov, opravlja banka. Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove Ljubljanske banke d.d..
Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika, pri ga.Francki Celarc, tel. 754-184.
OBČINA VRHNIKA OBČINA BOROVNICA OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA VRHNIKA
Avto-iZZiv, d.o.o.
Cuža 15 1360 VRHNIKA te!./faks: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si
PRI NAS VAM NUDIMO:
• menjavo vozil:
- staro za novo
- staro za staro
• komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil
• odkup vozil, letnik nad 1990
• mogoč nakup na posojilo in leasing
• prenos lastništva (prepis vozil)
ODPRTO:
vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure.
Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica
Tel.: (061) 653-036, faks: (061) 654-432
CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE
— OD 1000 do 4800 I
— PLOČEVINA — 3 mm
NERJAVNE POSODE VINO IN SOKOVE
— OD 25 DO 300 I
DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
Coir* far
AVTOSOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
s tradicijo in uspehom
TEČAJ CPP A, B, C, E in F kategorije 10. MAJA ob 18. uri PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI!
DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! • TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM BO 18. MAJA TEČAJ ZA VODITELJE MOTORNIH ČOLNOV V APRILU • TEČAJ ZA MOPEDISTE V JUNIJU
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli
DODATNA UGODNOST SAMO NAŠE AVTOŠOLE: IZPIT LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI ALI V LJUBLJANI
TURISTIČNA AGENCIJA
POČITNICE IN POTOVANJA
PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS
novo! študentski servis - as asistent
URADNE URE: pon,- pet. od 9. do 18.ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: C0M-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, Vrhnika, tel./faks: 061/755-828; 755-023
C JE
k* 1
Ji J/Lt^P JE l^JKLJE
PODJETNIŠKO OBRTNA C POD HRUŠEVCO 30c 1360 VRHNIKA Id.: 06J/751 35«, fax: 001/755 546
Tel. 653-864 (doma)
- vhodni portali
- stebri
- vodnjaki
- vrtni umivalniki
- ograje
- cvetlična korita
- vaze
- umetni kamen za oblaganje - izdelki po naročilu
	D
d	P
JAPELJ & DRNOVŠEK d.o.o.
Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika Tel. /fax 061/755-200
Nudimo vam računovodske storitve in finančna svetovanja. Poleg tega opravljamo tudi kiperske prevoze.
Informacije: '
- računovodstvo 041/674 505
- prevozi 041/638 485
SMER
vrhnika.
Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618
ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME
• zidarska dela,
• zamenjava vodovodne instalacije,
• polaganje keramičnih ploščic,
• montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva,
• odvoz odpadnega materiala.
GARANCIJA
IN ROK IZVEDBE
ZAGOTOVLJENA.
Hvala za zaupanje!
IMS
Servis
popravila pralnih in pomivalnih strojev
GORENJE CANDY
Telefon 061/653-227
©080-1200
POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI
Maj ho tudi Vaš dan sproščen!
Stresno inkontinenco lahko pozdravimo same - stran z zadrego! Femina medenične uteži Vas naučijo pravilno izvajati Keglove vaje.
Zastopa in prodaja: ATISs.p., p.p.191, 1001 Ljubljana tel: 061 274 705
BIRO VINTAR
Izdelava načrtov za stanovanjska hise In poslovne prostore tel/faks: 061 /162 IO 64 mobitel: 041 410 188.
TERMO
tel./faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 - 173
Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica
FFC OtCJVA JTJNT VRATA
vsjbj* oj&ejfjkt jont V3MUtvco«xjr
JVOVOGJRlAJGMVjrA JTJV 3iWJr**<>*#€PXWJ*&tWk. OBNOVA
•r-JSJSJVJElV-jrjE JLK*JEJVJJW OJNUEJNT JTJNT VRAT
s *jrjr^K-oisr**cjrjPMrjr cjEvjvarjMur TrmjsmMMLM'-
jf «w ■j-a.iTlfcf'    —— nr*Tit jol tkTVir  wmnik.wm»wm       mr- WW0**%'-'- -
Kupujete noyo vozilo ^
RENAULT CLIO
RENAULT TWINGO
po sistemu Eurotax
144.000 SIT ceneje
po sistemu Eurotax do 15.5.1999, 36.000 SIT ceneje
NOVI RENAULT možnost
MEGANE A testnih NAZALOGI# V0ŽenJ
AKCIJA ZAMENJAVE ZIMSKIH AVTOPLASČEV ZA LETNE. POKLIČITE NAS, NE BO ZAMAN!
Vsi kupci novih vozil CLIO sodelujejo v nagradnem žrebanju,v katerem je glavna nagrada motorno kolo skuter. Vse kar morate storiti je, da vozilo kupite v
Avto Centru na Vrhniki ali v Avtohiši REAL od 1. marca do 31. maja 1999.
Avtohiša REAL
IŠprak\do zaupanja
Vodovodna 93, Ljubljana tel. prodaja 18-91-310, tel. servis 18-91-340
AVTO CENTER
Jelovškova 6, Vrhnika
tel. prodaja 755-720, tel. servis 755-730
RENAULT
Novo   Novo Novo
Loška cesta 21/a Log pri Brezovici Tel.:06 J/655-024 "PRI MLINARJU"
Delovni čas:
Pon.čet. in petek: 8.00-19.00"
torek: 8.00-i5.00h sreda: IS-OO-IO-OO" soboto: 7.00-12.00h
S tem kupfJTom, vam nudimo 10% POPUSTI
•mam*
Vljudno vabljeni.
k UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE C
GALERIJA 2
Stara cesta 41, Vrhnika
tel./fax: 061 756-102
ODPRTO od ponedeljka do petka 900dol200in 1600dol900
Prodajno razstavna galerija Poslovna darila Uokvirjanje
Imetniki kartic GALERIJE 2 imajo 5% popusta.
UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE^
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURŠiČ
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
• Servisiranje in popravila vozil VW, AUDI in SEAT
• Pri nakupu novih avtoplaščev nudimo 5% gotovinski popust
DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
AKVA T
O.
o
član IBN z licenco
VRHNIKA, Tržaška c. 28, telefon 751 -S11, faks 751 -611
Nepremičnine
KUPIMO
STANOVANJA IN HIŠE:
Različnih velikosti in cenovnih razredov, lahko starejša za adaptacijo in kasneje vseljiva, kupimo. VRHIKA, garsonjere, stanovanja, različnih velikosti, kupimo. ZEMLJIŠČA:
Vrhnika z okolico, Log, Dragomer, Borovnica, Horjul, Polhov Gradec, Logatec, stavbna zemljišča različnih velikosti, kupimo. HIŠE:
VRHNIKA in okolica, kupimo hiše različnih velikosti in cenovnih razredov.
PRODAMO
STANOVANJA:
BOROVNICA, enosobno stanovanje v bloku, 39,5m2, I. nadstropje, ugodno, nujno prodamo. LOGATEC, štiri dvosobna stanovanja na Pavšičevi, ugodno, prodamo.
VRHNIKA, Vrtnarija, dvosobno 53m2, vsi priključki, balkon, klet, prodamo. HIŠE:
VRHNIKA, bližina centra, nova samostojna nadstandardna hiša, 300 m2, klasično kakovostno grajena, moderna, razgibana, potrebna finalnih del, z urejeno okolico, na parceli 763 m2, prodamo. VRHNIKA, center, nova samostojna, brez talnih oblog in keramike, lahko dvodružinska, parcela 650 m2, nujno prodamo.
DRENOV GRIC, Lesno brdo, samostojna, 20 let, 200 m2, dve etaži na parceli 1150 m2, z možnostjo dodatne gradnje, prodamo.
POSLOVNI PROSTORI:.
VRHNIKA, v poslovno obrtni coni, 66m2+70 m2, s parkirnim prostorom, prodamo ločeno ali skupaj. ZEMLJIŠČE:
SINJA GORICA, prodamo zazidljivo zemljišče, 1600m2, v naselju, lepo, ravno, dostop po asfaltni cesti, prodamo. ZAPLANA, Strmica, zazidljiva parcela 1045 m2, voda in elektrika na parceli, prodamo.
ODDAMO
POSLOVNI PROSTORI:
VRHNIKA, 50m2, poslovni prostor, višina stropa 3,70m, uporabno dovoljenje za mirno obrt ali skladišče, pisarna s pripadajočimi prostori 20 m2, urejeno ogrevanje, parkirišče zagotovljeno, ob asfaltni cesti v urbanem naselju, sprotno plačilo, oddamo. VRHNIKA, poslovni prostor za kakršno koli mirno dejavnost, v lepo urejeni hiši, v bližini LOKA CENTRA, oddamo.
NAJAMEMO
VRHNIKA in okolica, najamemo stanovanja različnih velikosti. VRHNIKA, Vrtnarija, nujno najamemo enosobno stanovanje.
Varno posredovanje pri prodaji, nakupu, najemu In Oddaji nepremičnine. Smo člani informacijske borza nepremičnin z licenco za opravljanje poslov nepremičninskega posrednika.
ZIDARSTVO
Janez Petrovčič, s.P.
Podlipa 95, Vrhnika Čimpreje želim zaposliti dva delavca:
- priučeni zidar
- pomožni delavec
Vse informacije po 18.00 uri popoldan na telefon: 061/753-895.
Lekarna na DOBROVI
V dobro založeni lekarni na Dobrovi lahko dobite:
Zdravila na recept Zdravila brez recepta Negovalno kozmetiko za otroke in odrasle Otroško hrano
Od 1. aprila 1999 je v veljavi nov podaljšan delovni čas
NOV DELOVNI ČAS:
Ponedeljek: 13:00 do 19:00 Torek: 8:00 do 19:00
Sreda: 8:00 do 19:00 Četrtek: 8:00 do 19:00 Petek: 8:00 do 19:00 Sobota:      8:00 do 12:00
Polhov Gradec
LEKARNA/---f
Horjuk j^/
(jca ^DOBROVA
Podutik
Brezovi
Vič
Vrhovci
POLHOGRAJSKA 37, dobrova
TEL: 64 1 -722
iradio urhrilka
tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261
prevozništvo in gradbena mehanizacija
Jesenko
iciper prevozi, storitve z avtodvigalom in rovolcopcicem Ml splošna gradbena dela pri nizkih gradnjah
TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ, PARKI RISCjr DOVOZNIH POTI...
Roman Jesenko s.p.
Drenov grič 88, 1360 Vrhnika teL: 061/754 785 - GSM 041/674-045
_GSM 041/766-587
k%^ar% se, čudi*.
Dobite jo že za 2.115.800,00 SIT
HYunom L^urdt^iA.
Ko sosedovi obmolknejo.
OCTAVIA - ŽE OD 1.946.550,- SIT (mpo
Samova 14, 1000 Ljubljana, telefon 061 303 070
NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Ione Jancžič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (061) 756-224 ali h.c. 755-121, int. 222 in 291. Telefaks: (061) 755-158. Elektronska pošta: Anton.Janezic @ siol.net. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni cent 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je NAŠ ČASOPIS informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava: Tomograf, s.p., Novo mesto. Filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: Delo-TČR, d.d., Ljubljana.
POGREBNE STORITVE
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam
pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem
spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061/751-437, mobitel 0609 637 617
KAMNOSEŠTVO SVETE s.p.
Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov.
Lučke in vaze. •
Izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov. •
Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru. Delovni čas od 7. do 17.ure
Kamnoseštvo Svete s.p. Jezero 97 1352 Preserje Tel./faks: 061/631 294
t IVI A J %
■O     FRANC KRAŠOVEC t» §
\ VRHNIKA
TRŽAŠKA CESTA 12
PRODAMO
VRHNIKA - Center - hišo visoko pritlično z neizkoriščenim podstrešjem - 580 m2 zemljišča
VRZDENEC - novejšo hišo, lahko dvo-stanovanjska - 760 m2 zemljišča LOGATEC - novejšo hišo, lahko dvo-stanovanjska - 1900 m2 zemljišča VRHNIKA - nadstandardno, samostojno novo hišo - 291 m2 uporabne površine VRHNIKA - hišo vseljeno 1996 leta -226 m2 uporabne površine ZAPLANA - manjšo hišo - 120 m2 uporabne površine
RAČEVA - etažo nadstandardne hiše -122 m2 uporabne površine in dodatno garažo
ZAPLANA - ULOVKA - bivalni vikend na 700 m2 zemljišča
ZAPLANA - ULOVKA - bivalni vikend na 1000 m2 zemljišča
ZAPLANA - bivalni vikend na 703 m2 zemljišča - lepa sončna lega ZAPLANA - vikend z garažo na 700 m2 zemljišča
SEVERNO PRIMORSKA - gostinski lokal - restavracija s 130 sedeži samostojno novejšo hišo
LJUBLJANA - CENTER - 88 m2 poslovnega prostora v XIII. nadstropju -možnost preureditve v stanovanje -možen tudi najem
BEGUNJE PRI CERKNICI - zazidljivo zemljišče 954 m2 in 1105 m2 ZAPLANA - STRMICA - zazidljivo zemljišče 700 m2
ZAPLANA - ULOVKA - zazidljivo zemljišče 564 m2
KUPIMO - štirisobno stanovanje VRHNIKA - dvosobno stanovanje VRHNIKA ali LOGATEC - večjo garsonjero ali enosobno stanovanje v pritličju VRHNIKA - BOROVNICA in okolica -enodružinsko hišo lahko potrebna manjše adaptacije
VRHNIKA - LJUBLJANA - novo ali novejšo atrijsko hišo - lahko v tretji gradbeni fazi
VRHNIKA in OKOLICA do LJUBLJANE
- zazidljivo zemljišče 600 m2 in 1300 m2 LOGATEC - zazidljivo zemljišče 2 x 600 m2
ZAPLANA - STRMICA - zazidljivo zemljišče - sončna lega, vsaj 1000 m2 ZAPLANA - STRMICA - bivalni vikend
MENJAMO
VRHNIKA -trosobno stanovanje in enosobno stanovanje v LJUBLJANI - za hišo na Vrhniki in okolici
VRHNIKA - večje stanovanje z doplačilom zamenjamo za hišo na Vrhniki - lahko polovica dvojčka ali končna vrstna hiša
ODDAMO V NAJEM -POSLOVNI PROSTORI
VRHNIKA - CENTER - 95 m2 poslovnih prostorov v urejeni stanovanjski hiši MATENA - novo gospodarsko poslopje -100 m2 in 110 m2 pokritega prostora -možnost dograditve objekta za opravljanje obrtne dejavnosti LJUBLJANA - ŠIŠKA - pisarne 3 x 17 m2 LJUBLJANA - ŠIŠKA - skladiščni prostor višine 2,20 m2, dvigalo nosilnosti 1 tona
- 250 m2 in 650 m2
NAJAMEMO
VRHNIKA in ŠIRŠA OKOLICA - cca 200 m2 skladiščnega prostora in vsaj 500 m2 zunanjega skladiščnega prostora
COM1NG d.o.o. Družba za trgovino d. o. o. Tržaška c. 28, Vrhnika
V maju
otvoritev
Corning
centra
na
Vrhniki
Uspešno Vrhniško podjetje Corning, ki bo v juniju praznovalo deset letnico delovanja, pospešeno prenavlja trgovino na Vrhniki. Z nakupom Likove stavbe, bodo pri Comingu rešili problem premajhne trgovine in pridobili tudi dodatne poslovne prostore. Trgovino bodo razširili čez celotno spodnjo etažo stavbe na Tržaški cesti 28 in s tem pridobili dodatnih 100 kvadratnih metrov prodajnih površin. Njihovi standardni ponudbi Avdio -Video programa, računalnikov in opreme, telekomunikacij in malih gospodinjskih aparatov, bodo dodali še belo tehniko blagovnih znamk Nardi, Zanussi, Candy, Bosch, Elektrolux in Gorenje. V upravi podjetja so namreč prepričani, da je bela tehnika le nadgradnja obstoječe ponudbe, ki jo bodo kupci, vajeni nakupov pri Comingu, z veseljem izkoristili.
me.
Računovodstvo  in finance
Anica Prebil
Ljubgojna 18, 1354 Horjul tel: 061/749-488, 749-528 fax: 061/740-574
Zaposlimo delavko v računovodskem servisu.
Pogoji:
- najmanj srednja izobrazba ekonomske smeri
- oz. 5 let delovnih izkušenj na področju računovodstva.
Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pričakujemo v 10 dneh po objavi. Kandidatke bomo o izbiri pisno obvestili.
Le srce in duša ve, kako boli, ker le več ni, a usoda je tako hotela in te nam je vzela.
V spomin
Devetnajstega aprila je minilo leto žalosti in bolečine, odkar je tragično utihnil tvoj glas in obstalo tvoje srce, naš dragi sin, brat, stric, svak,...
Andrej Tomšič ml.
Pogrešamo te vsak trenutek, svet je prazen. Ker te več ni, zaman tvoj iskren pogled in nasmeh iščejo naše oči. Tihe so zdaj noči, ko v mislih si ti, in roža ob cesti, kjer je konec tvoje poti... Radi bi se zahvalili vsem njegovim prijateljem in prijateljicam, sorodnikom, znancem, ki mu prižigate svečke, obiskujete njegov grob, se tako ali drugače spominjate nanj in ga ohranjate v lepem spominu. Počivaj v miru!
Vsi njegovi: mami, sestra Sandra z družino,...
A
ARO*
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE ARGO d.o.o. HORJUL 78 1354 HORJUL
TEL: 749 661 FAX.: 749 323
Zaradi večjega obsega proizvodnje takoj zaposlimo:
- KV orodjarja z večletno prakso in izkušnjami na področju delovanja orodij in strojev za brizganje plastičnih mas
- upravljavca strojev z večletno prakso na področju brizganja plastičnih mas, delo je troizmensko.
Kandidati naj oddajo pismene vloge do 7. maja 1999 na naslov Argo d.o.o., Horjul 78.
Ostale informacije bodo na razpolago na razgovorih.
VUCKO
Izdelovanje copat in drobnih predmetov
Iščemo delavko za šivanje copat in opravljanje pomožnih del v delavnici.
Delo s polnim delovnim časom z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne ponudbe pošljite na naslov Vučko s.p., Žabnica 88, T357 Notranje Gorice.
PIETA
Pogrebna služba FRANCI TRŠAR; Gabrče 9 Vrhnika
Telefon:754-109, 752 -894 0609 628-257
Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714
V pomladnih dneh bomo imeli veliko izbiro balkonskih in okrasnih sadik
Polepšajte si dan s šopkom svežega rezanega cvetja
Pričakujemo vas
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
ANE CERK
s Cerkove žage pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, za vsa izrečena osebna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvala vodstvu LIKA in ZZB NOV Borovnica za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Pieta za lepo pogrebno svečanost.
Vsi njeni
Pomlad prišla je med nas, a ti tiho odšel si od nas, čisto brez slovesa.
ZAHVALA
Alojz ROŽMANEC
Ob nenadni izgubi dragega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred, Moškemu oktetu iz Podolnice in Pogrebni službi Vrhovec. Vsem še enkrat iskrena hvala.
hčerka z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija
Viktorja KOŠIRJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Trčičevi, PGD Hruševo in ostalim gasilcem, gospodu župniku A. Golobu, pevcem, trobentaču, ter Pogrebni službi Vrhovec. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi Hruševo, april 1999
ZAHVALA
ljubila si delo - dom in družino. Le v rodni vasici si srečna bila, zdaj liho odšla si po večno plačilo -Ija, k Bogu v višave neba.
Za vedno je zaspala naša draga mama, babica, prababica in praprababica
Frančiška
PELKO roj. Kondardi s Padeža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, prijateljem in krajanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče ter izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala patronažni službi Borovnica in osebju Doma upokojencev Vrhnika, dr. Drašlerjevi, sestram in negovalkam, ki so ji nudile nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in ji izkazovali pozornost. Prisrčna hvala gospodu župniku Sitarju za slovesno opravljen obred, pevcem, pogrebcem in Pogrebni službi Pieta.
Vsi njeni Padcž, 8.4.1999
Beži nam dan za dnem, srce miru zahteva in z vsakim hipom dneva odmre življenja del in alej: smrt vse konča... Albina
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedka
Frančeka MIKLOŠIČA
z Dola pri Borovnici
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom Bistre, še posebno družinama Hvalica in Mele; vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala dr. Zagarjevi in dr. Mundovi za vso skrb in pomoč med boleznijo. Zahvala gospodu župniku Janezu Šilarju iz Borovnice za lep obred ob uri slovesa od pokojnika ter pevcem, trobentačem in Pogrebni službi Vrhovec. Najlepše se zahvaljujemo tudi Komunalnemu podjetju Vrhnika.
Žena Lojzka, otroci, vnuki, sestre in brata
Mlada si rojstni svoj kraj zapustila, v življenju si dobro in hudo izkusila. Zaman bilo je upanje, zaman bil tvoj boj. Tu v rodnem si kraju našla svoj večni pokoj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, stare mame, sestre in tete
Štefanije
GERDIN
roj. Vidovič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili do njenega zadnjega domovanja. Iskrena hvala za prekrasno cvetje in sveče ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala velja tudi IGD Prelesje. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, pevcem in Pogrebni službi Pieta. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni Dol pri Borovnici, marec 1999
Vse najlepše rožice, naj bo;
so iz mojga srca strgane, naj bo!
( Gobec)
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in dedija
Janeza JELOVŠKA
z Drenovega Griča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih ob izgubi ljubljene osebe stali ob strani in nudili tolažbo. Vsa zahvala velja tudi sodelavcem Zavarovalnice Triglav, domačim gasilcem, Krajevni skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo, pevcem MPZ Horjul in MePZ SCT Ljubljana, Pogrebni službi Vrhovec, zdravstvenemu osebju UKC, dr. Prebilovi in patronažni sestri ter župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala medicinski sestri ge. Nadi Jelovškovi za izredno skrb v času bolezni pokojnega.
Njegovi najbližji
ATA
V jutru je brstič položilo preprogo
zapel na veji. cvetja k Nogam.
Z vonjem jasmina Ti pa si Pomlad
Ti je srce dahnil rodovom.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, dedka, pradedka in strica
Matevža ZDEŠARJA
iz Horjula
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Čebelarskemu društvu Dolomiti Polhov Gradec za izkazano čast in govorniku Janku Prebilu za tople poslovilne besede. Posebna zahvala velja Prosvetnemu društvu Horjul za cvetje in mešanemu ter moškemu pevskemu zboru za ganljivo zapete žalostnike. Hvala dr. Janji Pire za nesebično zdravniško pomoč. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Smrekarju za lep poslovilni obred. Hvala sodelavcem ECS-a Ljubljana, ZKD Ljubljana-okolica, OŠ Horjul, Zavarovalnici Triglav, Zvezi borcev Horjul ter Društvu upokojencev Horjul za podarjeno cvetje in sveče. Hvala Ivanki in Tončki za dobroto. Hvala vsem, ki ste našega ata spoštovali in nam v dneh slovesa namenili lepo misel ali tolažilno besedo. V globoki žalosti: žena Rezka in otroci Magda, Malko, Danica, Darko, snaha Tilka, zeta Janek in Lojze. Vnuki Miki, Tanja, Mateja, Boštjan, Uroš, Blaž, Nataša, Darja ter pravnuki Barbara, Tina, Matej, Miha, Ana in Tcja.
ZAHVALA
Ob tragični, boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica
Jožka GLAVICA
Vsem, ki ste ga imeli radi, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter vsem, ki ste kakor koli pomagali ob slovesu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
	
	ZAHVALA
	Ob nenadni in boleči izgubi drage žene in mame
m      ^W      , Uf ■ ML.. ' '/f^/v Mm/m,^Em^	
Štefke SMRTNIK	
	z Loga
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pisno in ustno izrečeno sožalje, cvetje ter sveče. Prav tako se zahvaljujemo Pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.	
	Vsi njeni
Vsi ljudje so prah, nekateri zlati prah. (J.N. Shedd)
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
Ane
GABROVŠEK
iz Horjula (roj. Fajdiga)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Janji Pire in Metki Vretič za zdravniško oskrbo. Iskrena hvala tudi g. župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, pogrebcem ter Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni Horjul-april 1999
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, tašče, stare mame, prababice in tete
Terezije
OSREDKAR
roj. Malavašič,
s Stare Vrhnike
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali v težkih trenutkih ob strani. Hvala za izrečeno sožalje ter darove za svete maše, sveče in cvetje. Hvala gospodu dekanu za lep pogrebni obred. Hvala velja tudi dr. Dunji Piršič za zdravstveno pomoč. Lepa hvala tudi pogrebcem in Pogrebni službi Vrhovec. Zahvala pa tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pokropili in spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob prerani in boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
Lovra MOLKA
z Jezera
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebno svečanost, pevcem za lepo petje, vsem gasilcem, posebno pa pogrebcem in govorniku PGD Jezero, DU Podpeč-Preserje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste cenili njegovo delo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob smrti naše ljube
i 'm
Katarine ZADEL
Prisrčna hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja tudi osebju Doma upokojencev na Vrhniki in g. župniku za pogrebni obred. Hvala pogrebcem, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec.
Vsi njeni Ljubljana, Vrhnika
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega dragega sina, brata in strica
Marjana GRDADOLNIKA
z Vrzdenca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: mama Milena, brat Branko z ženo, sestra Milena z možem, nečaka Robi, Nina
Vrzdenec,11.4.1999
gostilna - pizzeria
BUH & LONČAR, Horjul 4, tel.: 749-331
Organiziramo poroke, valete, zaključene družbe do 100 oseb. Postrežemo vas z raznovrstnimi picami in drugimi jedrni po naročilu.
Delovni čas: vsak dan od 10.ure do 23.ure v petek in soboto do 24.ure četrtek zaprto.
V petek, 30. aprila 1999, pa vas ob 20. vabimo na kresovanje z domačo glasbo, golažem in dobro pijačo. Vidimo se na kresu!!
SPOŠTOVANI KRVODAJALEC - KRVODAJALSKA!
VAŠA KRI LAHKO MARSIKOMU VRNE ZDRAVJE ALI IVI U CELO REŠI ŽIVLJENJE.
Pridružite se nam na krvodajalski akciji, ki bo v občini Vrhnika:
- v torek, 18.5.1999, od 8. do 15. ure -v sredo, 19.5.1999, od 7. do 13. ure
V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI.
SKUPAJ   REŠUJMO ŽIVLJENJA!
Za občane, ki živite zunaj Vrhnike, in za občane Borovnice bo organiziran prevoz v torek, 18.5.1999:
- 8.25 - Dol pri Borovnici
- 8.30 - avtobusna postaja Borovnica
- 8.45 - Breg pri Borovnici
• 9.00 - avtobusna postaja Log - šola
- 9.15 - avtobusna postaja Drenov Grič
• 9.30 - Velika Ligojna (pri trgovini!
- 9.45 - Podlipa (pri vrtnarju)
-10.00 - Stara Vrhnika (pri Gostilni Poli)
00 RK VRHNIKA
OBVESTILO !
Vzgojno - izobraževalni zavod Antonije Kucler Vrhnika
vpisuje otroka v skraJSan program priprave na Solo.
Za šolsko leto 1999/2000 vpisujemo otroke, rojene leta 1993 in od 1.1.1994 do 31.8.1994.
Otroke lahko vpišete do 30.6.1999, in sicer na upravi vrtca Poštna 1 vsak delavnik od 9. do 11. ure ali po telefonu 754-207 od 7. do 13. ure. Vzgojno - izobraževalni zavod Vrhnika
Prodani malo rabljeni bencinski elekiroagregnt HOMELITE. 2750 W, cena po dogovoru; telefon: 06!/751-433.
Instrukcije iz ma'tematike in fizike za srednješolce in instrukcije vseli osnovnošolskih predmetov na območju Brezovice - Vrhnike - Borovnice,
Pokličite po telefonu: 652-580. Andreja in Slavko, Požarnice 46, Vnanje Gorice.
Za pridelavo zdrave hrane, ali za košnjo, oddam v najem njivo (933 m;) v Bistri. Pokličite na telefon: 753-385.
ODVISNI smo lahko od hrane, odnosov, dela, sanjarjenja, seksualnosti, iger na srečo, nakupovanja,... V torek,, \\. maja bo ob 19. uri pričela delovati skupina, kjer bomo spoznavali sebe, svoje odvisnosti in se, učili, kako se tega rešimo. Prijave In inf. po tel. 755-749. . .        '■''.';
Sprejemamo prijave za tečaj REFLEKSNE MASAŽE STOPAL, ki ga vodi zdravnica dr. Milena Plut-Podvršič. Informacije po tel.755-749.
Dr. Milena Plut-Podvršič bo imela 21. maja ambulanto na Vrhniki. Prijave in inf. na Vrhniki. Prijave in inf. po tel 755-749.
Kupim enosobno stanovanje ali večjo garsonjero na območju Ljubljana - Vrhnika - Logatec. Pokličite po tel. 1255-887, v popoldanskem času.
Nagradna križanka Pedikura - Solarij
V tej 253. številki Našega časopisa je sponzor križanke lastnica salona Pedikura - Solarij Mateja Bizjak (Kopališka 4, Vrhnika).
Pedikura - Solarij Mateja Bizjak s.p. Kopališka 4, Vrhnika
V salonu, kije bil odprt leta 1992 , izvajajao tretmaje pedikure, depila-cije in "umetnega sončenja" oz. solarij. Pedikura je dejavnost, v katero spada: striženje nohtov, lakiranje nohtov, odstranjevanje kurjih očes, odstranjevanje trde kože na stopalih, vodna in ročna masaža ter reševnaje vraščenih nohtov. Pravočasen obisk v salonu zaradi vraščenih nohtov vam bo prihranil pot v bolnišnico, kjer pacientom s tem problemom odstranijo cel noht.
Depiiacijo izvajajo z voskom. Kljub temu, da poznamo še druge oblike (britje, epilacija, kreme..) je postopek z voskom hiter in učinkovit s takojšnim rezultatom.
Letošnja novost v salonu je solarij. Poleg porjavelosti zagotavlja obsevanje z UV-žarki še druge pozitvine učinke. UV-žarki spodbujajo krvni obtok, krepijo imunski sistem in uravnavajo hormonsko ravnotežje v telesu; spodbujajo nastanek vitamina D3, kije še posebej pomemben za okostje. D3 omogoča nalaganje kalcija v kosti in njegovo odnašanje iz njih. Prav tako UV-žarki preprečujejo nastanek najrazličnješih kožnih bolezni (luskavica, poroženitev...). Hujše oblike bolezni (če je npr. luskavica že močno razširjena) se dajo precej omiliti prav s sončenjem. Zagotovo pa je priporočljiv nekajkratni obisk solarija pred odhiodom na morje. S tem se boste zaščitili pred neprijetnimi opeklinami in si zagotovili brezskrben dopust.
Salon je odprt od torka do petka; od 9-12 in 16-19 ure. Informacije in prijave po telefonu 752-530.
Za nagradno križanko so pripravljene tri denarne nagrade:
1. nagrada: 12.000 SIT
2. nagrada: 8.000 SIT
3. nagrada: 6.000 SIT
Rešene križanke pošljite do 20. maja 1999 na naslov: Uredništvo "NČ", Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, v ovojnici in z obveznim pripisom: "Nagradna križanka".
S.S.
Nagrade za pravilno rešeno križanko "Pomlad"
Prejeli smo kar lepo število rešenih križank. Izmed vseh prispelih pa smo izžrebali prve tri pravilno rešene. Nagrade prejmejo naslednji reševalci:
1. nagrada: 12.000 SIT prejme:
Danijela Urh, Pot na Košace 8, 1360 Vrhnika
2. nagrada: 8.000 SIT prejme:
Jože Suhadolnik, Gradišnikova 3, 1353 Borovnica
3. nagrada: 6.000 SIT prejme: Tomaž Trobec, Horjul 90, 1354 Horjul
Vse tri dobitnike prosimo, da v uredništvo sporočite svoj točen naslov, matično in davčno številko ter številko žiro računa.
S.S.
•-—.\/'
TRGOVINA IN SERVIS
V naši trgovini prodajamo: - kolesa znanih svetovnih proizvajalcev: CULT, SCOTT, SCHVVINN, SINTTESI, SHIMANO, UNIVEGA, GT,...
- dodatno kolesarsko opremo. V servisu pa omogočimo montaže in popravila tako starih kot novih koles. Delovni čas: vsak dan: od 9. do 12.ure
od 14. do 19.ure sobota: od 8. do 12.ure OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
NOVO - NOVO - V POC VRHNIKA - NOVO - NOVO
Nova trgovina in servis koles v POC Vrhnika
V vrhniški industrijski coni POC Vrhnika je z aprilom pričela delovati nova trgovina znanih svetovnih proizvajalcev koles JAN ŠPORT. V trgovini je moč kupiti tudi številno dodatno kolesarsko-opremo in vse, kar sodi h kolesarskemu športu. Poleg trgovine je tudi sodobno opremljen servis za vsa različna kolesa, od najbolj novih - modernejših do starejših modelov, ki so potrebni popravila in servisa. Ob nakupu novega kolesa vam kolo montirajo, servisirajo in vgradijo želeno dodatno opremo. Andrej Pptrebuješ,lastnik trgovine in servisa JAN SPORT, nam je zagotovil, da ustrežejo vsaki kupčevi želji, še posebno pa bodo vso pozornost namenili popravilom in servisiranju tako starih kot novih koles. Z odpiranjem novih trgovin in delavnic v POC Vrhnika dobivajo bivši tankovski hangerji pravo industrijsko - poslovno podobo.
S.S.
H
o
O
Telefon: 125-42-04 d.o.o. z dobrim imenom     Tržaška 2 - Ljubljana
Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 17. ure
izkoristite našo ugodno ponudbo!
nudimo možnost kredita na 6 ali 12 mesecev in plačilo na 4 čeke za a, B in F kategorijo.
- tečaj CPP organiziramo 2 x mesečno na Tržaška 2
- v maju in juniju bodo tečaji CPP 10.5. ob 18. uri in 24.5. ob 17. uri, 7.6. ob 18. uri in 21.6. ob 17. uri
- organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom
- nudimo izposojo literature
- dijaki in študentje imajo posebne ugodnosti
NOVO - vse informacije o naši avto šoli lahko dobite tudi
preko interneta na naši strani www.3-d.si
V našem kraju organiziramo tečaj iz varstva pri delu s kmetijskim
traktorjem
OPTIK
BRANKA JELOVČAN s. p.
STARA CESTA 5
1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105
• IZDELAVA VSEH VRST OČAL NA RECEPT IN PO IZBIRI. • KONTROLA VIDA
Nov delovni čas od 9. do 12.ure in od 13 do 17.ure Sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 18.ure Sobota zaprto! Novo na Vrhniki! Ponudba RAY BAN sončnih očal in tekočin za kontaktne leče
Preživite lepe počitnice na otroku PAGU v prelepi vasici Zuboviči. Sobe s souporabo kuhinje, kopalnice in WC so od peščene obale oddaljene vsega 50 metrov. Pokličite na naslov: NIKOLA ZUBOVIČ, Zuboviči 132, otok PAG, telefon: 00385 53 664070 v večernem času. PRIČAKUJEMO VAS
O
vorgokinl*
V novi trgovini na vrhniškem klancu (na cesti proti Logatcu), Tržaška c. 44, vam nudimo:
- izdelke iz naše proizvodnje (zglobe, končnike, premne roke za vse vrste avtomobilov)
- olja, filtre, sklopke, amortizerje, zavorne ploščice, diske,...
- in drugo dodatno opremo za osebna vozila.
ODPRTO: vsak dan od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure.
Telefon /faks: 061/752-711.
Lahko pa nas pokličete tudi v proizvodni obrat po telefonu: 061/752-711, 755-470.
in..!.......■....................^,mtumm^mtm..,^,,mm.......11....................iiiu... i.....i..i..w..miW...i.............\m'm.......■......................—.........i..,-,.
RAČUNALNIŠKA OPREMA
Ugodne cene pred uvedbo DDV   1.7. i999 Primerno darilo /a uspešen zaključek šole ali birmo.
Računalnik ( cicmn .<.?.>'. i
Procesor < 'eleron .Vvv\ i ?,Xk \2 mu kam dimm Disk i ) (iH i i dma i libki disk \ 5" i i imu dratik-a smh \i IP ĆD rom 32\ Aocna kuri.i \(< Mu il) Aouiiki <si)\\
mL;, >, |:,Hllo;,,, . 4000'^
Monitor 15" '
i Barvni tiskalnik HP69SC
Sudimo vam lutli: Kvalitetne servisne storitve Priklop na interne! lzdela>u internet sirani Izgradnju računalniške mreže Računalnike sestavljene po /olji Programsko »premo
Microsoft
COMPACl IMOKiA
CONNECHV. pMm I:
HEVVlETT Ki PACKA»O
INFORMATIKA
Jemec in partner d.n.o. Stara cesta 44, Vrhnika    GSfVI: 041/673-967
Tel/Fax: 754-844
MhBSmHNhHHBI
AKVA d.o.o., Verd 31, Vrhnika
kvalitetno in strokovno ČISTIMO
PREPROGE in SEDEŽNE GARNITURE
Izkoristite 20 % spomladanski popust do 30.4.1999. Preproge odpeljemo in pripeljemo.
Naročila na telefon 754-656.
NA ZALOGI VOZILA VSEH MODELOV
TRIJE SPREDAJ, TRIJE ZADAJ, KAJ JE TO - TO JE
IN LEASINGA
Servisni
Plavbar
PRESELILI SMO SE V POSLOVNO OBRTNI CENTER POD HRUŠEVCO
POC, Pod Hruševco 44, 1360 Vrhnika, : lel./Fax: 061 756-000, 757-660, i E-mail:vojko.ravbar@s5.net
Pooblaščeni servis:
Panasonic  Technics   PHILIPS grurdig
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Drenov Grič 99 pri Vrhniki Tel.: 753-807; 751-007
CITROEN
SAXO že za 1.250.000,00 SIT za XSARO In BERLINGO klimatska naprava - 99.888,00 SIT na zalogi Se nekaj vozil letnik 1888
SALON
PRODAJA VOZIL POSREDOVANJE PRI PRODAJI VOZILA NA ZALOGI
AVTO
MEHANIKA
KLEPARSTVO
LIČARSTVO
Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007
SVET NEPREMIČNINE,
d.o.o.,  Ljubi] an a
Enota VRkNfltA CanIcarjev trq J
V60 VRHNikA
NEPREMIČNINE   TeL: 061/755^194 REAL ESTATE     Fax.: 061/754^95
Informacij®
in ogledi brezplač
Iskra Antene d.o.o
. Idrijska 42, Vrhnika, tel. 754-079; 754-897, fax: 755-482 SpoMtovanl kupol
Po dolgom Gamu se ponovno oglašamo. To pot vam mporo&amo, da bomo 8.8. f999 odprli ob 12.OC url novo trgovino na Idrijski 42. Trgovina bo Imala oca 30 m* površina, v katari boste našli tudi nakaj zass. V trgovini bodo prisotni lxdolkl: Corona, iskra Ero, Ooranja, lakra talatonl, Talltal (OSNI), radio Shaok In ša mnogo drugih izdelkov. Prldlta In ss praprlčajta.
t
NOVO V NAŠI PRODAJALNI:
Program
- prenosni radijski sprejemniki
- hišno varovanje
- baterijski vložki *
- baterijske svetilke
- orodje za spajkanje
- večnamenski zaščitni trakovi
PROGRAM CORONA
- mlinček za sir PARMI
- sesalci
- štedilniki
- mali gospodinjski aparati
G-2235-03
program iskra antene: - sobna antena - g -2235-03
2.GS9.80 SIT s p.d.
• sat komplet s sprejemnikom - huth 500
samo 19.708,00 SIT s p.d.
LNB
SAT SPREJEMNIK SAT PRIJEMNIK SAT RECEIVER
koaks. kabel coax. cable
iskra antene generalni uvoznik
mobilne telefonije telital
supar ponudba
do razprodaje samo
23.880,00 SIT s p.d.
GSM PV-150
PROGRAM ISKRA ERO
- vibracijski vrtalniki
- akumulatorski vrtalniki
- krožne žage
- povratne žage
- kotni brusilniki
PROGRAM GORENJE
• pralni stroji
- pomivalni stroji
- hladilniki
- zamrzovalne omare
- štedilniki
Upokojencem nudimo stalni 5 % popust. Nudimo gotovinske popuste, obročno plačevanje (več čekov)... Ponudba ob otvoritvi trgovine velja do 7. junija 1999.