studijska biblioteka l ju St. 82 Pofttafaui porsčunjsna (C. C. ooa U ) V Trsta, t Četrtek. 8. aprila 1928. - Lato VI. r šttvilka M Letnik Lm Nvoteta. L — Oglmhi m ia obrt.* o*Um L U-. m otfL&M drauiik urodov L mm L 2*-m EDINOST Uredniitvo ta upravni! tros Trat (3), ofieo & Franc esc o tfKmUi 20. Trn* iafon 11-57. Doplai naj m poS9}aio izključno tfcdniitr«, oglasi, r«kW-«nacij« i. denar pa opraTmitro. Rokopisi, ao m rrmčajo. Nalranktraa. pisma m na sprejemata. — Lnst. založb, bi tiak Tiskarno < Edinosti« Poduredniitro ▼ Gor icl t nika CHosat Cardncci «L 7. L a. — Talei it 331 tei^^ Glavni In odgovorni uradniki peni Ffflp Pid. Pa Se nW o lovu! Naj mi bo dovoljeno, da kot *tap lovec, strokovnjak in — last, not least — kot lovski pisatelj zinom še jaz dve tri o lovu na Goriškem. Povod za ta .-pis mi je dal članek v «Edino-■«tiv z dne 25. marca t. 1., št. 73 jpod naslovom «Nekaj o lovu», U i Mi i ni zdi pravi klic vpijočemu v puščali. Naša lovišča so v resnici večji del iztrebi j ena! Naj navedem le ren slučaj: Lani so me po božičnih praznikih povabili * eakupniki nek ga lovišča jGorice. Spričo ialike burje, p<"ga jasnega dneva je bilo lov-razpoloženje izvrstno, ali o divjačini niti sledu, dasi je bilo v tej lepi ravnini nekdaj mnogo prepelic in jerebic, pa tudi zajcev ni manjkalo. Njihovo meso ni bilo nikoli prvovrstno, ker so «vrzotarji» in nimajo tako dobre hrane kot jo imajo naši kraški in sploh gorski zajci. -— Okoli poldneva slišim rezek strel: čuvajev sin prinese ves vesel dolgou^ca 3-4 starih funtov z razstreljeno glavo. «Fant», mu nečeniv «tega- zajca si odf-strelil na ložu! Ali te ni sram? Da si v moji službi, bi ti koj vzel puško in te spodil domov. P; ti gospodje sploh dovolijo streljati, ko v dobrih treh urah nismo videli ne dlake ne perja?« — «Kaj hočete, gospod, zajec je! Da mu nisem jaz zasmo-dil, bi mu jutri kdo drugi...» «Ali je bilo letos kaj jerebic ?» vprašam dečka. - «Dve kili amo jih imeli, pa smo jih pobili; le tri kose še videvamo, pa »e moremo do njih!»--Najrajši bi bil obesii puško na ramo in Sel domov. V tem slišim poka-uje in bojni klic: «Zajec, — Na srečo je zajec od nese i celo kožo, a na ravnem polju smo videli, kod jo je ubral. Napravili so načrt, kako naj mu p^lejo do živega, jaz pa sem odločno od klonil vabilo na pogon menda poslednje zajčje d!ake v lovišču. — «Tu it i treba nikakršnih obzirov!*> mi reče eden izmed srečnih zakupnikov. «Dasi Je to morda res prav poslednja Žival v lovišču, pridejo iz sosednih lovišč pomladi drugi, in zopet jih bomo pokali«... Krenem proti Vipavi, ne bi 11 morda vsaj videl divje race. Visoko nad seboj vidim jato divjih gosi, ki so morda kje v močvirju blizu >orja ali kjersibodi prezimovale. Utrujene od dolge poti so se borile z vetrom in so žalostno gagale. Začele so krožiti in se nižati, pa so padle na velik travnik ob reki. Jaz sem stal mirno za deblom stare vrbe. Dobrih 400 korakov za mano so «lovci» streljali- na onega riajca, ki je bil obstal pod železniškim nasipom. Zajca niso za-Aeli, se ve, to.La malo da mi niso slačili (pregnali) gosi. ki so začele dvigati glave in jiostajale pozorne. Ena ali druga je vzletela, pa zopet sedla med številno družbo. Korak za korakom se bližam, ali na 120-130 korakov so začele prhutati s krili. Da sem mogel priti vsaj na oO korakov, bi bil mogel z debelimi šihrami odstreliti vsaj dve, tako pa sem streljal s kroglo iz trocevke in pogodil eno. — "Ifrabra Četa« je pridrvela, gosi so vzdi^rnile in šo precej nizko nad mojo glavo letele proti j oren j i Vipavi, tako da sem z debelimi šibrami sklatil še eno. Vsestransko čestitanje .. «Zakaj pa vi ne lazite za divjimi gosmi, ko bi brez vsake škode za njihov prihodnji zarod mogli vsak dan pobiti po deset glav ?>, — «Tržko je priti blizu in do strela, in ne tzplača se, ker meso je pusto i u trdo.» — Spričo tako važnih argumentov sem molčal. Ko smo se vračali, so lovci frcali na kose, vrabce, škrjančke... Po prigrizku in čaši vina v gostilni sem odločno odklonil razmesarjenega zajca, s katerim so me fpospodje hoteli obdarovati, pač pia sem izbral večjo gos in šel žalosten domov. Na poti pa sem se priinojdušal, da v taki «lov-sk družbi ne bom več častil sv. Huberta. To je le ena, toda silno žalost-ua in sramotna slika naših lovišč in — lovcev na Goriškem. ■— Ako me kdo vabi na lov, naj me ne kliče, da mu pomagam ostreliti revne ostanke divjačine neposredno pred postavno iovostajo, naj me vabi, da mi pokaže, kako zna — gojiti! Kdor hoče služiti sv. Hubertu, mora biti moralno dober In lovsko-pravičen človek, ki globoko pojmi vzvišene čil je tega sporta, ki čuti obenem vse lepote prirode božje, ko visoko gori v zelenem smrečju zalezuje srnjaka, ko ob prvem svitu naska-kuje divjega petelina, ki v zgodnji pomladi kliče in vabi mlade kokoške na veselo svatova-nje. — Lovcu ne sme biti nikoli glavna stvar, da prinese domov — kos mesa, in nikoli ne sme računati z — dobičkom. Ako nimaš denarnih sredstev za za-k;ip lovišča, pusti lov drugim! ' srednjega, kmeta pa lov II ni priporočljiv, ker ko .^Uitil krompir na njivi, da mu segnije, iu seno na travniku, da se zmoči, ker ga lovska strast od\raČa od dela. Mnogo slučajev poznam, da je lov uničil kmeta in da mu je šlo posestvo na boben. Pridnemu kmetu ne manjka zdravega gibanja pri delu na njivi in v vinogradu; a-ko ima zmisla za prirodne lepote, jih uživa od ^ore do mraka v vseh letnih časih. Zdaj pa nekoliko statističnih podatkov o naši Julijski Krajini, ki dokazujejo ekonomično vrednost lova za deželo, ako bi se pametno lovilo, in ako naši lovci ne bi iztrebili vsega, kar leze ino gre. Pred vojno je obsegalo Goriško politične okraje Gorico, Gradišče ob Soči, Tolmin in Sežano in je merilo 291.854 hektarjev. Po uradnih podatkih se je tu 1. 1913. pobilo 300 glav srnjakov in gamsov, 8000 zajcev, 16.000 letavine brez rnočviraic. K temu Številu moramo- dodati najmanj 30%, kar so postrelili lovski tatovi in polovi 1 i zanj kar j i. Znani Znta I»a-skar, ki je umrl lajni, se je ba-hal, da je v svojih-letih pobil nad 1000 srn in gamsov... Računajmo sedaj vrednost te divjačine: 400 srnjakov in gamsov po 20 kg — 8000 kg; približno 11.000 zaj-eov po 2 kg — 22.000 kg; približno 20.000 letavine po 0.33 kg — 6.600 kg*; skupaj torej 36.000 kilogramov, kar predstavlja danes vrednost 500.000 lir! — Zakupnina goriških lovišč je znašala letnih 300.000 kron predvojne vrednosti, kateri znesek je prišel v dobro poedinim občinam. — Žal mi je, da nimam točnih uradnih podatkov iz poslednjih deset let pred vojno, ker so se izgubili- Ti podatki bi bili jako zanimivi in bi izkazovali še u-godnejše uspehe, nego so bili o-ni 1. 1913. Evo dokaza za mojo trditev: Pred vojno sem imel mnogo let v zakupu neko občinsko lovišče v Vipavski dolini, oddaljeno le 16 km od Gorice in ki je obsegalo okoli 900 hektarjev. E?rez vsake škode za. zarod in pleme sem mogel odstreliti na leto približno 120 zajcev, 12 srnjakov (med temi le tu pa tam kakšno staro jalovo - srno), 60 jerebic, 40 skalnih jerebov, 15 kljunačev, vrhtega po 5-8 kun in toliko lisic, skupaj tedaj okoli 260 tflav. To moje nekdanje lovišče je obsegalo gotovo polovico skalnate in povsem nerodovitne površine. Lov na zajce sem končal navadno že ob Novem letu, za prihodnji zarod je ostalo vsako leto gotovo 30-40 zajcev in v tem razmerju tudi druge divjačine. — Z malimi izjemami so tako postopali tudi ostali tovariši v zelenem kroju, pa je bilo povsod obilo zabave in lovskega u-žitka. Res je, da je grozna vojska u-ničila naša lovišča, in bati se je bilo, da si ne opomorejo več, tem manj, ker se je nameraval raztegniti lovski zakon stare I-talije tudi na Julijsko Benečijo; po teh zakonih je divjačina «res nullius* (nima gospodarja), pa jo je smel vsakdor loviti, ki je imel orožni list in lovsko izkaznico. Po prizadevanju pravih goriških lovcev, zlasti g. inž. Villam-ja in po lovski pred**ta-vi v Gorici 1. je prišla tudi vlada do prepričanja, da je zo-otehnično premoženje važna panoga narodnega gospodarstva in danes je verjetno, da se stari avstr. lovski zakon uvede tudi v stare pokrajine, in že danes je na stotine lovskih organizacij, ki žrtvujejo ogromne svote za množitev in osvežitev divjačine; te organizacije plačujejo velike nagrade za omejitev zločinskih lovskih tatov in zanj-karjev. Preobširno bi bilo razpravljati o podrobnostih gospodarske važnosti racionalne go- jitve lovu v Italiji, Id merf prt-bližno 302.000 kvadratnih km. Računajte sedaj vrednost odstrel jene divjačine, vrednost kož, industrijo orožja, strelivo, gojenje plemenitih psov, sa-kupnino itd. I Kot je znano, so se i goriški lovci združili v fašistovski sindikat, ki ima nologo skrčiti Število lovcev v obče, da se povzdigne lov v socialnem in gospodarskem pogledu. Toda kaj pomagajo najboljši zakoni, ki se — zlasti pri lovu — ne morejo dosledno izvajati in nadzorovati, kaj pomagajo vse naredbe, ako pri mnogih lovcih manjka lovsko-pravična in morila, podlaga ! Poleg tega pogrešamo pri mnogih in mnogih t^tlltne izobrazbe. Koliko pa je naših, sicer poštenih lovcev — ker sanj-karjev in mrharjev ne Štejem v zeleno bratovščino — ki bi bili poučeni o življenju naše ljube divjačine? Koliko njih. čita to ali ono strokovno knjigo o lovu? In vendar je tako čitanje in učenje tako važno, kot so za dobrega kmeta knjige o kletarstvu, mlekarstvu, sadjereji, živinoreji itd. Vemo tudi, da jo slovenska literatura še revna in se ne more meriti s drugimi narodi, a pri vsej revščini je pri nas na Goriškem Še zelo kkiver-no zanimanje za lepo urejevano in po vsebini bogato revijo »Lovec», ki se ponaša že s XV. letnikom. Brez dobrega strokovnega lista pa ne postaneš nikoli dober, pravičen lovec in vreden učenec sv. Huberta. Ne maram obračati vode na svoj mlin in hvaliti omenjeno revijo, ker sem i jaz že mnogo let njen so-trudnik; v škodo pa ji le niso moji številni strokovni in humoristični prispevki, ki pa tudi v taki obliki vsebujejo lovsko-pravično jedro. V «Lovcu» naj«-deš aktuelnih, zgodovinskih, podučnih in humorističnih spisov o gojitvi divjačine, v «lov-skem nahrbtniku« se oglašajo lovci z raznimi zanimivimi črticami, poseben del je namenjen ribarstvu itd. In ta važni list stane na leto 100 Din. Priznavam sicer, da je sitno pošiljanje tako neznatnega zneska po banki, ker po pošti to za enkrat ne gre, ali ta navidezna težkoča bo v kratkem odpravljena s tem, da bo po mojem nasvetu uredništvo «Lovca* poverilo komisijsko založbo tej ali oni knjigarni v Gorici in v Trstu, kjer bodo naročniki mogli kupovati i poedine številke kot se dobivajo isto tako razne druge revije (Lj. Zvon, D. in Sv., Mladika itcL). Tušf prejšnji letniki bodo vezani nevezani loncem na razpolaganje. Onim, ki popolnoma obvladujejo italijanski jezik, priporočam «11 Corriere del Cacciatore*, ki izhaja v Milanu in se predvsem bavi s strelskim športom in kinologijo. Kdor zna še nemški, naj čita poleg «Lovca» celovški «Waidmanns-Heil», ki ima isto smernice kot «Lovec». Opozoril bi tovariše v zelenem kroju še na dejstvo, da je revija tem bogatejša po vsebini in opremi, čim več naročnikov in sotrud-nikov šteje; prepričan pa sem, da ni pravega lovca na tem božjem svetu, ki ne bi znal kaj zanimivega povedati; ako mu je morda pero nekam okorno, naj pomisli, da so uredniki tu, ki rade volje spravijo donesek, v pravo obliko. Predno končam, svetujem še to: Dolžnost vsakega pravega lovca bodi, da se vsak potrudi, da se iz naših vrst izločijo vsi elementi, ki tvorijo grdo zalego - - mrharjev, pa naj imajo lovske pravice ali ne... —4— Splavitev Solskeladjs C ASTELLAM ARE DI ŠTABI A, 4. Danes ob 11.45 se je splovila kraljeva šolska ladja za gojence nautične akademije «Cristoforo Cok>mbo». Not potres v Smlrnl. CARIGRAD, 4. Danes so bili ▼ Srnirni zaznamovani trije novi potresni sunki, ki so bih precej močni. Prebvalstva se je polastila nepopisna panika. Mnogo ljudi je pobegnilo na ladje, ki so zasidrane v pristanišču. štirje mrtvi radi ^T^rr^r VARŠAVA, 4. V Lodzu se je radi eksplozije etra zrušila neka Hi a* Štiri osebe so pri tem šqgubile življenje, več drugih pa je bilo ranjenih. RnOevska dvojico bm v dragi polovici aprila odpotovala v Tripolis RIM, 4. Kralj in kraljica bosta v drugi polovici aprila odpotovala na kraljevski jahti «Sa-vola» v Tripolis. Jahto bodo spremljali cela druga eskadra vojne mornarice in mnogo letal. Sinoči so bile odposlane v Nea-pelj, kjer se bodo naložile na tr-govsiki parnik, dvorne kočije in kočije senata in poslanske zbornice. Nocoj pa je odpotoval v Neapelj oddelek kraljeve garde, ki pelje s seboj tudi konje, na ka*erih bodo gardisti tvorili krma jugioslovenskima držova-tina.» Kov tmM mm v m sr^j? BEOGRAD, 4. Iz Bitolja poročajo, da je bil tam sinoči izvr-;£en nov atentat. Neznajii ateir-Itator je streljal na uglednega trgovca Jurija Nikolića, nato pa 'pobegnil. Trgovec Nikolić je težko ranjen. O atentatorju kjx>-&ijo verzije, da je pripadal makedonskim komitom. Glede vzrokov atentata pravijo, da ni izključeno, da je bil atentat političnega značaja, ker je bil Ni-kolić predsednik bitoljske mestne organizacije demokratske 'stranke. V zvezi s poslednjima dvema atentatoma v južni Srbiji je nocoj vršila v predsedništvu vlade konferenca med ministrskim predsednikom Vukičevi-ćem, ministrom notranjih zadev dr. Korošcem in vojnim ministrom generalom Hadžićem o ukrepih, ki se imajo takoj pod-vzeti v južni Srbiji, da se boljše zaščiti javna varnost. Poslanik general Bedrero spet v Beograda BEOGltAD, 4. Danes dopoldne se je vrnil iz Rima italijanski poslanik general Bodrero, ki je pred nekaj dnevi odpotoval v Rim v zvezi s skorajšnjim pri-Četkom pogajanj za podaljšanje prijateljskega pakta med Italijo in Jugoslavijo. Takoj po svojem prihodu je v spremstvu po-sianiškega svetnika Petruzzija posetil zastopnika zunanjega ministra dr. Sumenkovića in ostal pri njem v daljšem razgo-1 voru. Za sporazfiiii med Poljsko in Litvo Zaleski predlagal sklenitev po* godbe o nenapadanju KOENIGSBERG, 3. Konferenca med zastop. Poljske in Litve za ureditev nekaterih spornih vprašanj, ki zadevajo obe so-; sedni državi, se je danes zaključila. Ob koncu konference je Voidemaras, ki je načeloval litovski delegaciji, izjavil, da treba smatrati to konferenco šele kot pričetek sporazumljenja med Poljsko in Litvo. Na konferenci so se imenovali trije odbori z nalogo, da proučijo vsa prevozna, prometna, varnostna in obmejna vprašanja, glede katerih sta si obe državi v sporu. Poljski zunanji minister Za-leski je stavil litovskemu mini-strškemu predsedniku in zunanjemu ministru Voldemarasu predlog, naj se sklene med obema državama pogodba o nenapadanju. Vpetost mstf m H Egiptom Vzroki sedanje krize LONDON, 4. Vse kaže, da je naj>etost v odnosajili med Veliko Britanijo in Egiptom vstopila sedaj v kritično fazo. Londonska. vlada bo v kratkem odgovorila na poslednjo egiptovsko noto; da bo odgovor primerno podkrepljen in da bi se egiptovski nacionalisti nekoliko zbegali, je vlada Velike Britanije baje sklenila odposiati del vojnega brodovja v Sueški prekop. Odredbe v tem smislu so bile baje že odposlane na Malto, odkoder bo več vojnih ladij takoj odplulo proti Egiptu. Kakor zagotavljajo v poučenih krogih, bo angleška vlada odgovorila, da hoče Se nadalje obdržati protektorat nad Egiptom. Anglija da je napravila egiptovskemu narodu vse mogoče koncesije; dopustila je, da se avtonomno vlada, da si sam daje zakone, ki so v skladu z narodnimi običaji in as-piraci-jami. Odpovedati pa da se nikakor ne more enemu glavnih predpogojev britanske politike: zagotovitvi varnosti velike pomorske poti, po kateri vzdržuje zveze z ostalim delom britanskega imperija — Sueškemu prekopu. Zato je neobhodno potrebno, da si Anglija ohrani vojaško nadzorstvo na obeh straneh tega prekopa. Vlada bo v svojem odgovoru izrecno nagi ar sila, da ne more spremeniti svojega stališča v tem vprašanju, pa naj ukrene egiptovska vlada karkoli. V slučaju potrebe pa da bo Anglija poskrbela za varnost življenja in imetja tujcev, ki žive v Egiptu. Nota nove egiptovske vlade, ki je bila pred nekaj dnevi izročena v Londonu, zagovarja načelo popolne neodvisnosti E-gipta. Samo Egipt naj ima pravico braniti z laatno vojsko Sueški prekop; Angleži pa naj bi pomagali le tedaj, če bi jih egiptovska vlada naprosila. V svoji noti je egiptovska vlada nadalje zahtevala, da se mora Egipt priznati kot Angliji enakovredna država, ki nima nič skupnega z britanskim imperijem. Egiptovska vlada proglaša, da je sama sposobna braniti imetje in življenje tujcev, pre-bivajočih v Egiptu, in radi tega ne priznava več Angliji pravice, da bi se vmešavala v te zadeve. Poleg tega namerava egiptovski parlament izdati tri zakone, ki bi zamagli povzročiti Angliji resne preglavice. Ti zakoni bi dovoljevali svobodno nošnjo o-rožja in svobodo zborovanj. LONDON, 4. Zunanji minister Chamberlain je danes v spodnji zbornici izjavil, da je bil višji angleški komisar v Egiptu danes pooblaščen, da izroči tamošnji vladi odgovor angleške vlade na poslednjo egiptovsko noto. Kakor predvidevajo v diplo-matičnih krogih, bosta najbrž že tekom jutrišnjega dne objavljeni besedili egiptovske note in angleškega odgovora. Deffitnilrsna vest o atentatu proti Trockemu PARIZ, 4. «New York Herald« prinaša v svoji pariški izdaji senzacionalno vest, da je neki Armenec pred Štirimi dnevi napadel in smrtno ranil voditelja komunistične opozicije Trocke-ga. Ruska vlada skuša baje na vse mogoče načine (prikriti a-tentat, ker bi vest o njem bojda silno razburila ljudstvo, ki je deloma še vedno navdušeno za Leninovega tovariša in sotrud-nika. Kot pravi pariški list. je atentat organizirala neka komunistična mladinska organizacija, ki je pripravila nekega Armenca do tega, da je izvršil zločin. Doznavamo, da se je tudi v Berlinu in Londonu ie razširila ta vest. Doslej pa Še ni bila potrjena. MOSKVA, 4. V preteklih dneh se je razširila vest, po kateri naj bi bil bivšega sovjetskega komisarja Trockega težko ranil neki armenski komunist, vnet pristaš sedanje vladne većine. To vest moskovski vladni kro^ gi odločno denientirajo. Letalske nesreče i MmM inpertja 7 človeških žrtev v 24 urah LONDON, 3. Tekom 24 ur od včeraj na danes so se zpodile v Angliji tri letalske nesreče, povodom katerih je izgubilo življenje 7 častnikov. Ob priliki voja&kih vaj, ki so se vršile tekom včerajšnjega dne v okolici Colchestra in pri katerih so sodelovala tudi letala, je zadelo neko letalo v vrh nekega drevesa in se docela razbilo. Pilot in op, zaloga bencina se je v hipu vžgala in nato je goreče letalo padlo v vodo. Letalce pa je zagnal sunek ob ladjo z letala proS v morje. •Coutf Grandei odplvl preti New-Yozfcu GENOVA, 4. Sinoči je odplul proti New-Yorku novi prekooceanski painik «Con te Gran-de», ki je bil zgrajen v tržaški ladjedelnici. To je njegovo prvo potovanje. Na pomolu se je zbrala velika množica občinstva, ki je iivahno pozdravljala odhajajoči parnik. Nove aretacije ▼ Mehiki LONDON, 4. "Times* poročajo iz New-York&, da je bilo včeraj v nekem predmestju mehiške prestolnice aretiranih 68 katoličanov. Med njimi to trije duhovniki, ki so bili osumljeni, da so — darovali maše po zasebnih stanovanjih. Ameriška Mžarka «Detrodt» * Splitu SPLIT, 4. Danes popoldne je prispela semkaj velika ameriška križarka «Detroit» pod poveljstvom admirala Burrogea.V splitski luki ostane nekaj dni. Politične beležke Poljsko-litvan&ke pogajanja ' t K5n£06bargjti Kakor znano, so se te dni v Koenigsbergu pričela pogajanja med Litvo in Poljsko za ureditev raznih vprašanj, ki se tičejo obeh držav. Litvanski ministrski predsednik Woldemi!ias je v razgovoru z kovinarji naglašal, da bo pomenila konferenca v Koenigs-bergu nov korak k realizaciji decembarske resolucije Dražbe narodov, ki je priporočala neposredni sporazum in obnovitev mirovnih zvez med obema državama. Litva Želi. da bi se na konferenci obravnavala ona vprašanja, ki jih vsebujejo poslednje note kovnske vlade. Pc&cžaj xuut*u£lh manjšin na Madžarskem Voditelj madžarskih Nemcev Jakob Bleyer je imel v budim-peštanskem; parlamentu govor, v katerem je hvalil današnji režim ter naglašal, da je položaj narodnih manjšin na Madžarskem dober. Napadal je takozvane nasledstvene drŽave radi njihovega zadržanja napram narodnim manjšinam. Bleyer je svečano izjavil, da Nemci na Madžarskem niso zatirani in ne preganjani in da se kaj takega sploh nikoli ni godilo. Vendar pa je v nadaljnjem delu svojega govora kriti zimi narodnostno politiko Madžarske v predvojni dobi ter je tudi zahteval, da se sedanja mad-iarafca etnična ideologija izpremeni v četvero prave ili: v Sol-skem vpra&anju, v vprašanju rabe materinskega jezika, v vprašanju kulturne organizacije in slednjič V vprašanju narodnostne integritete. Vsa ta vjjra&ai^ja* je izjavil govornik, treba re&iti v hitrejšem tempu nego se to sedaj vrši. Potrebno je tudi, da madžarsko javno mnenje in o-blasti ne delajo narodnim manjšinam tolike teikoče in kažejo proti njim toliko nezaupanja, ko nimajo vendar nobenega povoda za to. «Mi nočemo razdeliti zemljo niti teritorialno niti ideološkom, je naglaSal Bleyer. «Ne zahtevamo teritorialne, marveč samo kulturno avtonomijo.» PcmTattfc pmL J< PO daljšem bivanju v inozemstvu se je prof. Jorga, voditelj romunske nacionalistične stranke, povrnil v preteklem tednu v Bukare&t 2e ob svojem prihodu na severno bukareštanako železniško postajo je Jorea Izjavil sotrudnikom lisia. «Adeve-rul&», da ne odobrava zadrta* nja narodne kmetske stranke, ker je to zadržanje napravilo V inozemstvu zelo nepovoljen vtis in je dalo povod nekaterim listom, da so pisali, kako na Romunskem ne more priti do sporazuma in da se tam pripravlja revolucija. Glede velikega kongresa, ki ga je narodna kmetska stranka sklicala za 22. aprila v Albo Julijo, je Jorga iajavil, da se politika Romunije ne sme voditi niti iz Albe Julije niti te kateregakoli drugega, mesta, r*-zen Bukarešta; ki je edino glav^ no mesto romunske kraljevine. Te izjave prof. Jorge so napravile v vrstah narodne kmetske stranke zelo porazen vtis. Stranka je namreč pričakovala, da bo voditelj romunskih nacionalistov podprl njeno akcijo proti Bratianovi vladi. Tudi podpredsedniku narodne kmetske stranke, s katerim ae je dolgo r&c&ovarja), je Jorga. odkritosrčno povedal tvoje mnenje. Nagi asi 1 je, da noče bita nikakor vezan na akcijo svojih «zeveznikov». V tem zmislu je Jorga govoril tudi v parlamentu. zdravfl predstavnika prijateljskega Afganistana, s katerim je Turška, prav tako kakor tudi sovjetska Rusija, v prav prisrčnih odnoftajih.» Bef w*©ti veri v Baatjl Sovjetski mogotci pripisujejo boju s cerkvenimi prazniki velik uspeh in se že več let trudijo, da M v ruskem človeku uduMli vero. Osrednji odbor komunistične stranke «Komsomolcev» je raz- poslal vsem svojim proti v ere ki m organizacijam okrožnico, v kateri jim določa, kako morajo postopati za časa letošnjih velikonočnih praznikov. Odbor je ukazal, da se za praznik ne smejo vršiti nobene priprave, da se za veliko noč ne sme pripravljati nobeno pecivo in da se ne smejo izpolnjevati drugi velikonočni običaji. Na veliko soboto zvečer se bodo vršila velika komunistična zborovanja, predstave itd. DNEVNE VESTI Raslf«, Tuttja In Pred par dnevi je prispel v Leningrad polnomočni turški poslanik v Rusiji Tevfik beg, ki je v razgovoru z novinarji naglašal, da so sovjetsko-turški odnošaji zelo prijateljski «Obe državi,» je izjavil poslanik, «stremita le po popolnem in vsestranskem razvoju ovojih kulturnih in gospodarski sdL Padišah Amanulah na- merava po svojem pose tu t ZSSR obiskati tudi Tiv&jo. Turški narod bo zelo rad po- Na delo I Z dežele nam pijejo: •ČRaJ sam v «Edinosti» gias z dežele »Bolezni reši nas...l» Ril sem ga odkritosrčne ve^e-l, ker sem uvidel, da jo še nekdo mnenja, da je treba za zdravstveno zboljšanje delovati tudi potom dnevnega časopisja. Treba je, cia se vzpodbudi za to plemenito delo, v besedi in dejanju vse, kar poštano in človekoljubno misli Zato torej nikakor ne zadostuje, da de-la vsak molče v svojem kotu. Treba je, da se vsakotoJiko tudi kdo oglasi z besedo, ki vpliva v spodim jeva I no na njegove somišljenike, da jih utrdi v trdni veri v zmago započet ega dela. Ako ni od nikoder nobenega glasu, lahko kdo omaga, kar naloga je na videz nehvaležna in tudi uspehi od začetka niso znatni. Zato je potrebna živa, krepil na beseda, da se človekoljubni delavci na zdravstvenem polju ne čutijo popolnoma osamljene da vedo, da je po deželi raztresenih več ljudi istega midjenja, čeravno eden za drugega ne vedo. Ta zavest jih vzpodbuja h krepkejSemu delu, ta savest jim dajo moči, da prijateljem, ki se Se niso deli na delo, lahko samozavestno rečejo: «Vi-diž, nisem več sam, ki tako mislim. Več nas je že in naše vrste se vsak dan bolj množijo, ker vsak dan se več ljudi zaveda, da to ni plehka zabava, ampak resno, človekoljubno dek>, katero mora ceniti in pospeševati vsak pošten. Človek.» Vsakdo, ki se zaveda lepega dela akcije um zboljšanje ljudskega zdravja, mora staino ki trdovratno širiti smisel za to delo med svojimi znanci ki znankami, ker ta misel mora prodreti do širših slojev, da ne ostane last samo kopice ljudi. Povsod se čita, kako se država trudi na vse načine, da bi pregnala iz dobro zasedenih okopov j etiko. V ta namen se tudi vsako leto ol^ haja cvetlični dan, a naj si tudi vsakdo misli in se tudi t«g*L zaveda, da ni Se opravil vse svoje dolžnosti fcot državljan in človek, ako je morda na cvetlični dan, dal ▼ ta namen nekaj svojega denarje. Ne samo denar, ampak tudi svoje deJo moča zastaviti v to, da to tudi on oefcaj doprinesel v tem člo-vekotjuboem boju proti kruti morilki. Tega se moramo zavedati predvsem mi, ki živimo v Julijski Benečiji, ker ravno pri nas ianja je tika svojo poeebno bogato žetev. Tu ni pisanega zakona, ki bi jih silil k tenru, tu je zakon veeti, sakoa plemenitih src. Tu ni denarnega plačila, tu so prostovoljne žrtve, a tu* je tudi zavest, lepa zavest, da kdor izpolnjuje zakone svoje vogti in svojega srca glede ljudske«* stiravja, ni breskorisien član človečke družbe. Ko gre sa ljudsko zdravje, za boj, proti jettki in dragim boleznim, se ne more gledati ne tia levo, ne na desno. Krepko se stopa naprej, prod cilju, čeprav mnogi porečejo, da je de*o Behvaleino in da ne prinaša gmotnih koristi. Tem sebič-nrffini se da robo moralno klofuto, rekoč: «Kdor nima toliko srca in pošteno vesti, da bi žrtvoval vsaj nekaj svojih moči v zboljšanje ljudskega zdravja, je moralno kriv, da j etika in druge bolezni počanjejo toliko žrtev!» R. H. SEZNAM POROTNIKOV i poteptat poživlja vse one, k| ntso do vpisani v seznam porotnikov, a imajo predpogoje za vpis v smislu zakona on 8. junija 1874, •t. M87, serija 1L, da > i kasneje do 31. jubja dajo vpis eznam. Vpisovanje se vrši vsa.. .a od 8. do 1U0 na anagrafičnem uradu, nI. SazritA. št. 25, IH. nadstropje, soim ŠL 66. Tisti, ki ss ne vpijejo, bodo kasiovani z globo 50 lir. V iprnam porotnikov spadajo i-tatijanski chrsavljani, ki imajo najmanj 25 in največ 65 let in spadajo k sledečim st&novora; senator/i in poslanci in bivši poslanci, člani akademij, odvetniki, prokura-torji, notarji, vsi, ki so dovršili visoko in srednje Šole, profesorji, ravnatelji in rektorji, bivši pokra-jžnski svetovalci, državni uradniki, ki imajo najmanj 2000 lir letne plaše «11 vsaj 1000 lir pokojnine na leto, člani pokrajinskih gospodarskih svetov, kapitani in piloti, lastniki ladij, borzni agenti in po* sredniki; ravnatelji od vlade priznanih bank, ki imajo sedeš po krajih * nad 6000 prebivalci, pokrajinski in občinski uradniki, ravnatelji in uradniki dobrodelnih ustanov, kreditnih zavodov, trgovinskih In industrijskih podjetij, hranilnic, železniških in paroplov-nih družb in kateregakoli zasebnega od vlade priznanega zavoda, če'imajo vsaj 3000 lir letne plače ali vsaj 1500 lir letne pokojnine, vsi poteštsti, vsi tisti, U so Uli občinski svetovalci v občinah s nad 3000 prebivalci, vsi tisti, ki plačujejo tfsaj 300 lir direktnega davka državi, če stanujejo v občinah z vsaj 100.000 prebivalci, ali vsaj 200 lir, če bivajo v občinah z najmanj 50.000 prebivalci, in veaj 100 lir, če bivajo v kaki drugi občini. J5CVETOKSE3H.ETNI CA BISERNEGA MASNIKA Dno 16. aprila bo praznoval veleč. g. Janez Wester, župnik v pokoju, ki Živi sedaj v Škof ji Loki v pokoju, svoj devetdeseti rojstni dan. Pred par leti je praznoval častiti- starček v krogu svojih sorodnikov Šestdesetletnico svojega magniStva. Služboval je ves svoj čas na Cerkljanskem, in sicer v Cerknem in Otaložu. Slavljenca, katoremu se je zdravje v zadnjem času popravilo, spremljajo najboljše želje njegovih prejšnjih duhov-Ijanov ter prijateljev in znancev. OGRSKA TRGOVINA PREKO REKE Budimpeštanski list «Az Est» doznava iz dobro obveščene strani, kot pravi, da se pripravlja ustanovitev ogrske paroplovne družbe, ki jo bo podpirala tudi vlada. Nova druiba namerava obnoviti Gjrr-ski pomorski promet preko Reke in omenjeni list zatrjuje, da sta jugoslovenska in ogrska vlada že obljubili znatne tarifne popuste. Sedež ogrske paroplovne družbo bo skoro gotovo na lleki. EOLEDNICE Za malenkostno canc L — debits kar 3 knjige, fn sicer pri fidč. Paciei Ažmaiurvi v Trsta, tU. Sv. Frančiška 20/1. in v knji-&teka v Trstu. Kdcr si jih ni Se priskrbel, naj to nemudoma stori, dane ostane bres njijbt, ker fe te še malo izvodov na raz-pol ago. ŽITNI TRG Terminski trg za pdenko je pri neizprenienjenih cenah mlačen. Koiisum posveča trenutno vso pazljivost avstralski pšenici, ki je zelo iskana. Gre seveda samo z a eiektivno in potujoče blago. Tudi argentinska pšenica beleži dober odjem, medtem ko je domača v ccni le nominalna. Argentinsko blago stane L 140—142 t»anko vagon. Koruza je spričo pomanjkanja kupčij mlačna. Cene se pa neglede na to drže, Obdonavsko blago je šo vedno zelo drago in dohodi v italijanske luke niso ravno veliki. Iz mnogih pokrajin naie države prihajajo ve«ti, ki naznanjajo prazne zaloge.- Zato so cene domače koruze neprimerno viSje od inozemske. Fozani se je ohranil na podlagi ah 202—€03 cif TrM. Vagonsko blago, za katero vlada radi prejšnjih velikih terminskih kupčij le neznatno povipra^ovanje, notira L lOfi—107 franko 1Yst. Argentinske cene »o nazadovale za 2 sh pri toni. Zafcteve za dobavo junij, julij in avgu*t se glase na L 87—88 franko vagon Trst. Kupčija mrtva, ker se konstun v v®čmi slučajev Se ni dolotll a« nakupovanje. Riž napreduje nepretrjeoma. Milansku fcftna borza ocenjuje efektivno blago srednje vrsto na L 179, toda zahteve literen so višje. Za oves ni beietiti prevelikega zanimanja. Cene so na 1—2 itri nazadovale. Kruš*ia moka je za 2 liri pri stotu v«ja. Zahteve L 175—17y franko mlin. REVIJA ITALIJANSKIH KOLONIJ Pod pokroviteljstvom ministrstva /.a kolonijo izhaja v Rimu revija «La P.ivista delle Colonie Ita-liaiiOM, ki jo vodi Ca-millo Manfro-ni. Zvezek zul inarev - april vsebuje članek ministra Federzonija o prispevkih Italijanov k poznavanju Afrike, docent Cesare Cesari pifce o bojih v Libiji, prof. Renzo Mare-gazzi opisuje pokrajino Migiurtini v Somaliji, Achille Dardano razpravlja o najnovejši kolonialni kartografiji, dr. Alongi o Živalstvu v Eritreji, Glno Massuno o Tripoli-su kot turističnem središču. V prevodu je ponatisnjen Članek nemškega jezikoslovca Ulriha VVilla-mowiUa (Berlin), v katerem podaje vtis* o svojem nedavnem potovanju po Libiji. Prof. Gigli objavlja Iz nekega starinskega poročila o Egiptu one dele, ki se nanašajo na Masavo tn Abesfnijo. Sledijo pregledi najvažnejših kolonialnih dogodkov in številne ocene del, ki se nana&ajo na kolonije. Revijo izdaja Italijanski sindikat grafičnih umetnosti, Rim, VI* Fontanella di Borghese 28. Letna naročnina znaša 40 lir. 6I&aoIe prebivalca tržaško pokrajine v mlnnlem te-trtletjn. Po uradni statistiki je bik) do-mografično gibanje prebivalstva tržađke pokrajine v minuJem četrtletju sledeče: Rodilo se je otrok: v januarju: v Trstu 350, v ostali pokrajini" 2R0, skupaj 570; v februarju: v Trstu 340, v ostali pokrajini 187, skupaj 527; v marcu: v Trstu 381, v ostali pok rr. ji ni 239, skupaj 620. Umrlo j3 oseb: v januarju: v Trstu 350, v ostali pokrajini 110, skupaj 4t)6; v februarju: v TY»tu 323, v ostali pokrajini 104, skupaj 427; v mancu: v Trstu 370, v ostali pokrajini 121. Porok je bilo: v januarju: v Trstu 123, v pokrajini 20, skupaj 143; v februarju: v TVstu 154* v ostali pokrajini 89, skupaj 243; v marcu: v Trstu 110, v ostali pokrajini 15, skupaj 126. Skupaj se je torej v minulem Četrtletju rodilo v tržaški pokrajini 1747 otrok, umrlo je 1384 os^b, porok pa je bilo sklenjenih 511. Iz navedenih Številk sledi, da je prebivalstvo v minulem Četrtletju na-rastlo za 3*33 «,uA Primerjajoč Število rojstev \ februarju in mcircu, najdemo, da «e je v poslednjem zvišalo od 627 na 620; torej zaia&a prebitek 93. Pa tudi število mrtvih so je rvi^alo, pa ne v takšni meri; pora^tek znaša samo 04. Znatno pa jo nazadovalo število porok, ki so je od 243 v februarju, skrčilo na 125. Vzroke tepa nazadovanja emo Že omenili pred par dnevi v notici o gibe nju tržaškega prebivalstva. tz tržaškega žhfena Vlak ca fe povozil. Včeraj zjutraj okoli 7. ure so železničarji našli na postaji v Tržiču, grozno razino<šarjeno truplo kega, ki je ležalo na tiru, po katerem je malo prej vozil osebni vlak iz Trsta. Na podlagi osebnih listin, ki so jih našli pri njom, so orožniki, kateri' so bili takoj poklicani: na lice mesta, spoznali v mrtvecu 31-letne^a Danle-ja Searvei, rortomi iz Vidma, a Mvajočega v Tr?ifcix Do sedaj ni nilo Še mogoče ugoto* viti. kako se jo zgodila grozna nesreča. Narg^a pori dela. 30-letni kotlar Hatilij Tavaj; na, stanujoč v uln i It. Garli št. je včeraj poj>ohUie varil v LIoy'A*»ta, odkoder da mu ga bo naslednji dan poslal na dom. Ker mu je zdela kupčija dobra, je BaU sprejel neznančevo ponudbo ter mu izplačal na račun znesek 150 lir. Toda drugi dun jo mož zaman ^akal kupljeno blago; dveb zabojev mila ni bilo od nikoder Jn tudi pretveznega zastopnika milanske tovarne ni bilo na spregled. Bat z ie počakal Se en dan, naposled se je pedal v prosto luko, da bi videl, kaj ae je »godilo z mil^m. Toda v skladiVu. ki ga jo bil navedel pretvrzni zastopnik, je zvedel, da o dveh zabojih mila ni nikakega sledu, ker sploh nista bila nikoli tam shranjena. Tedaj Batz uvidel, da je napravil prav slabo kupčijo; skuftal je izslediti pretveznega rastopnika, a ker ie bilo njegovo prizadevanje zaman, se je naposled podal na kve-turo ter tam javil dogodek. Rojstva, smrti In po»ok* r Ihta dne S. aprila 1828. Rojeni: 9 (2 mrtva); mrtvi: 12; - Doroke: 1. Tržaško sodišče Zlomljena roka zaljubljenega junak«. Včeraj, okrog enajsto ure zjutraj, je sodni slupa Colla poklhal v dvorano 4JM*tno Tere^ino V. In 40-letnega Mateja G. Prižla sta pred sodnike kot obtofcenec in ob-todtenka, M, da sta povu-ofila na osebi čevljarja Alojzija P. teiko teletine poškodbe. G. mu Je zlomi* desno roko v komolcu. Zadeva je skoro komična. Teio-zina V. se je baje dne 15. oktobra pr. 1. nahajala v gostilni «Andemo de Pupoli»» v ulici del Veitro, v druibi z G. in se pogovarjala a njim, ko je stopil ▼ po«tilno P. In nahrulil žensko: «Te ni tjr&iu hoditi z moškimi po gostilnah 1» 2enska trni je v odgovor obrnila hrbet. Toda P. ni odnehal, dokler mu ženska ni vrarla v obran p*^ gorkih. Da ublaži gorkoto svojih besed, mu je potem vrgla v obraz kozarec vina. Toda to ni ohladilo razjarjenega P. — nasprotno —< rdeč v obrazu, kakor kuhan rak. jo skočil prati Tere*inki, kateri bi začela huda presti, da ni tieti tre- V Trstu, dne 5. aprila 1928. •EDINOST* in. nutek posegel vmes G., ki je prijel vsiljivca za ovratrmik in ga treščil z brco na ulico. Pri tej priliki sd je P. baje alomil roko. Na obravnavi Matej G. pove, da so je res poetavil za žensko, kar bi storil vsak človek v njegovi koži. On pa ni zJomil nobene roke in tudi pri padcu si je P. ni zlomil, saj je vsem znano, da ga njegov lastni sin pretepa, tako da je bil zadnjič baš radi težke telesne poškodbe od tržaškega sodnega dvora obsojen na 10 mesecev ječe. G. tudi pravi, da s Terezino on nima ničesar — znanka je in nič več. Tudi Terezina opiše prizor v gostilni kakor stoji v obtožnici. Toda P. prisega, da sta mu baš obtoženec in obtoženka zlomila roko. Predsednik mu stavi vprašanje: «Je> li res. da vas sin pretepa ?» «Kaj hočete, gospod predsednik! Je že tako narejena« P. pravi, da mu je svoj Čas bila Terezina dobra. Imela pa jo skozi svojo življenjsko dobo dvanajst fjubimcev — med temi dvanajstimi je bil tudi on. Med zasliševanjem so prišli pred sodnike spisi o obravnavi proti P.-overnu sinu. To da povod, da dr. Maglienti, kot drž. pravdnik, zahieva za G. ?n Terezinko oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov. Eranil je odvetnik dr. Segnan. Sodni dvor je oprostil obtoženca in obtoženko radi pomanjkanja dokazov. •_ Uesti zJSeriškegs Goriške mest«© vesti Pokrajinski gospcdanski svet ril poškodovance od zadnjega potresa v Karaiji Pokrajinski gospodarski svet je na svoji zadnji seji dne 3. t. rn. določil znesek L 500 kot podporo ponesrečencem iz Kar-nije, ki so trpeli ob priliki zadnjega potresa. Določbe goriške pokrajinske uprave Komisar goriške pokrajinske uprave je dovolil nadaljevanje zidanja pokrajinske norišnice v Šempetrski ulici. Za enkrat je v ta namen nakazal vsoto 1 milijon 200 tisoč lir. Odobril je načrt za zdravstveni in razku-ževalni laboratorij ter dovolil, da sc popravi in uredi sedež o men jenoma laboratorija, ki se nahaja v ulici Trieste 43. Za to je predvidevani h 200.000 lir stroškov. Določil je, da se opremi zdravstveni institut za prsne bolezni v Idriji. Stroški so predvideni v 250.000 lirah. Isto-tako je dovolil, da se nadaljujejo popravila prefekturnega poslopja. V ta namen je nakazal 138.000 lir. 1500 lir pa je določil kot pri«p*>vek za ponesrečence zadnjega potresa v Karli! ji. Rojstva in smrti v Gorici. txl dne 25. do 31. marca se je v orioi rodilo 7 moških in 11 žensk, skupno torej 18. Umrlo je 13 moških ter 8 žensk. Skupno 21. Me«l temi so umrli: Ivan Petarin - 77 let, Jožef Škara-l*>t - 49, Alojz »StaniC - 3H, Rozalija Mučič - 27, Ana Kavs - 88, dr. Ivan Bader - 59, Katerina Balič - t>8, Marija Pelicon - 70, Viktorija Rijavec 48, Marija Pavlica, - 28, Valentin Komijanc - 73, Alojz Bajt - 24, Anion Čekon - 27, Franc Rijavec - 18, Beatrice M'klavec - 36, Jožef Per-solja - 53, Terezija Grinover - 35, Angel Furiia - 21. Poroke so bile štiri: Rafael Fajt z Emiljo Bizjak. Peter Pipp s Kai^ men Caus, Alfred Bin z Alojzijo Pelicon. Izpred sodlSia toviob - 'ftrrpti Proces Nadaljevanje: Pretor je po zaslišanju obtožencev zaslišal oškodovano Bortolotti, ki je izpovedala približno tako kot odv. Miagostovich. Temu je sledilo več vprašanj odvetnikov, na katera pa deloma pretor ni pustil dati odgovora. On. Dudan je vprašal odv. Miagosto-vicha, od kdaj pozna Menghija. Odv. Miairostovlch: «Spoznal sem ga leta 1923. Že več časa je hodil k meni v urad in bil moj gost tudi doma. Moral je poznati mojo navado, da rad tituliram v pogovorih «ljubček moj, dragec mojl» Nikdar se radi tega ni raz-burjal.» Istolako hoče vedeti odv. Dudan, če je res Miagostovich preživel veliko časa v Dalmaciji, kjer «e je posebno izkazal kot italijanski iredentist in se kot politik boril proti Hrvatom Že pod Avstrijo, katera ga je za časa svetovne vojne postavila pod stalno nadzore tvo. I stota ko, ali je res tudi po vojni, po miru v Versaillesu vršil italijansko propagando v Dalmaciji ter bil radi tega večkrat sprejet od samega. N. V. Kralja In od odposlancev v Parizu. Na to odgovarja hramba odv. Menghija, da pripozna vse Miago-stovicheve zasluge in vso njegovo paVriotično zavednost. Istočasno pa prikazaije Menghija kot vrlega Častnika italijanske vojske, ki si je kot alpinec v svetovni vojni pridobil več svetinj. Odv. on. Dudan stavi vprašanje odv. Menghiju, ali je res, da je kot častnik pri vojakih nekoč pretepel s palico dva vojaka in se je moral zagovarjati radi razžaljenja vojske. Pretor določi, da se na to vprašanje ne odgovori. Vendar pa Monghijeva hramba zadevo pojasni na ta način, da je Menghi ob času umika italijanske vojske pri Kobaridu res nastopal nekoliko strogo; ta zadeva pa nikakor ne spada v pravdo. Po Še drugih stavljenih vprašanjih je pretor zaslišal Se več prič, ki so bile deloma prisotne pri- incidentu. Priče potrdijo, da Menghi z besedo «Hrvat» ni nameraval žaliti Miagostovichove^ra patriotič-nega mišljenja, pač pa z njim le označiti neko slabo lastnost odv. Miagostovich a. Po končanem izpričevanju so se pričeli govori odvetnikov, ki so trajali ves popoldan do pozne ure zvečer. Po več kot pol drugo urni odsotnosti je pretor okrog devete ure zvečer razglasil razsodijo, po kateri priznava Miagosto-vAeha za krivega razžaljenja časti odv. Menghija in ga kaznuje na 50 lir globe, na sodne stroSke in na poravnavo stroškov zastopnika civilne stranke. Odv. Menghija oprošča obtožbe razžaljenja časti odv. Miagostovi-cha. kaznuje g ni Se fcaobljubila, in jaz mislim, da če se ponudi pri-Eaerna prilika .bo brez obotavljanja zamenila mmsko raševino s poročno obleko in bo dala paednost smrtnemu Ženinu pred Kristusom Nj«ni pobcKŽjiosti ne verjamem! — Vi ate krivični. Njena soba lett poleg Kitine in ta mi je pravila, da prekleči vsak večer nekaj ur pred Razpelom iti ga je prir.esla s seboj in ga obesila na steno. Moli pa z nenavadno po-božuostjo in z molkom v rokah. — To so še boli nevarni znati: taka poboo-nost je zelo sunaljii^, zlasti pri takem Wtju, katerega eči izražajo karkoli hočete, samo ne resnične pobožno s ti. — Nikakor ne bi bila pomislila, Egon, da imate tako zloben jezik. — Prav nič zloben, teta Matilda, toda jaz imam nepremagljivo nezaupanje do ^Itj^ hodijo okrog- s povešenimi očmi in z molkom v rokah, medtem ko so njih pogledi v protislovju s to svetostjo in Življensko odpovedjo. Generalka je skomignila z rameni. — Vas je obsedlo takšno slepo sovraštvo do Poljakov kakor Milico sovraštvo do Nemcev; imeniten par bi bila vidva! — je dostavila » pod- smevom. Kiti je našla nekoč v nekem ilustriranem nem&kem časopisu opis veselice, ki so jo priredili umetniki v nekem nemškem mestecu. Bil je to naskok na «Minnenburg» (grad ljubezni) s fantastičnimi bojevniki in vitezi; v trdnjavi zaprte krasotiee pa so se branile, metajoč na oblego-valce cvetlice namesto izstrelkov. Qpis in slika sta jI zelo ugajala, zato se je v Kitini glavi porodil načrt, napraviti v Dembov-ki nekaj podobnega. Crez dva tedna je bil njen rojstni dan, katerega so vselej svečano praznovali, in sklenila je prositi starše, da bi tisti dan napravili ples s kostimi. Toda popre) je Se povedala svoj načrt Milici, ki ga je navdušeno odobrila« dasi je bil ta načrt «nem&ki» toliko po sami-sleku kakor po izvršbi. Poljubila je Kiti in ji obljubila svoje sodelovanje pri udejatvitvi te sijajne domislice, ki je obetala mnogo veselja. Vse je šlo po sreči; naj>prej so pristopili k njima starši, ded in babica, ki ao bili a vsem eogUaani. Enoglasno so sklenili, da postavko tntajavo na slikovitem otočku sredi jezera; nato al j« vsakdo priskrbel kroj po svojem okusu. Povabili so vse bližnje posestnike, pa tudi ^^rdK1 UUdJUi garnizij. Vse dame z Janino vred so se odpeljale v Varšavo kupovat obleke; med njihovo odsotnostjo je Berenklau poslal slugo na svoja posestvo. Ta se je vrnil z velikim kovčegom, v katereon je bil bržkone kroj za grofa; kakšen je * I ta kro* pa je ostalo začasno tajno za vse. ^ Ko ao se dame vrnile iz Varšave, al* friqptoia v Dembovko dva nova oosta: eden izmed nittu je bil baron Friderih pL Appeldorn, posestnik blizu Revala, plavolas in zelo dostojen mladenič, sorodnik Raugvaldovib; drugi je bil knez Igor Zagarin, ki je prijel zvečer, ko se je družba zabavala z glasbo. Generalka je prva zapazila kneza, ki je obstal pri durih, pričakujoč od igran j a komada pred vstopom v sobo. — Igor Nikolajevič! — je vzkliknila. Ta vzkik je prerušil igranje in vb i so se obrnili k prišlecu. Knez je stopil k baronesi in generalki, nato je šel k Milici. Ta je nekoliko poble-dela, toda podala mu je roko s prijaznim nasmeškom. Stisnil je njeno roko, in pogledal Milico z šare čim radostnim pogledom in obdržal njeno roko v svoji morda dlje časa, kakor je predpisovala etiketa. Pri knezovem imenu je Berenklau postal potooren in poizvedujoče opazoval srečanje bodočih ženina in neveste. Ko je Igor tako domače lx» dolgo držal njeno roko v svoji, mu je ljubosumje stisnilo srce. No, na srečo ni nihče obrnil nan| pozornosti, in ko so ga predstavili knezu, se je že popolnoma obvladal. Ravno tako ni nihče opazil, s kakšnim zamaknjenim pogledom je ođfnlla prišle ca Janino. Pari obedu je Berenklau pozorno promatral in presojal svojega tekmeca. Knez je bil nesporno lep človek, a paradni hruzarski kroj se je lepo podajal njegovi visoki, vitki postavi; poteze obraza ao bile klasične pravilnosti, velike in lepe ofift izrazite, a tankolase, Crne, navzgor zavihane brke ter kratko pristriženi gosti lasje so ga delali mnžataga. Toda ljubosumni in pronicavi Beren-k&avov pogjed j« odkril odtenek prenasičenja in udrulenosti aa privlačnem knezovem obli&Mi: a izraz na ustnah in utrujeni pogled, ki je le vča^h oživel, je govoril o praznem in razuzdanem življenju. Ko so se vsi vrnili v sprejemnico, je liT^r izrazil obžalovanje, da je s svojim prihodom pretrgal glasbeno zabavo in oškodoval družbo, in p v>-sil je navzoče, naj nadaljujejo koncert. Janine ni bilo treba prositi. Ne da bi čakala t zvok. Ti zvoki pa so, kakor izhaja iz ravnokar obrazloženega, docela v skladu/ z zvoki, ki jih prejema govorilo. Naravna je torej misel vzbujati tudi po električnem iilha-ugu v prejem nem krogu telefonsko slusalo. Ideja je bila na sebi gotovo zelo lepa, toda težje izvedljiva, kakor bi si čitatelj mislil. Spreme mbe v jakosti toka pri žičnem telefonu se vrstijo z enako frekvenco kakor zvočni valovi. Našo uho pa zaznava, Kakor smo že slišali, le največ do 20.000 nihajev v sekundi. Po elektromagnetnih valovih v prejemue m krogu vzbujeni 1 n^iični električni tok pa ima neprimerno večjo frekvenco, in zaniha več milijonov krat v sekundi. Tako hitro izpreminjajoči se električni tok pa ne bi mogel u-činkovati na opno v slušalu, kajti še predno bi opna sledila učinku recimo valovnega hriba, bi že sledil valovni dol in opna flbft prejela (. sunek v nasprotno smer. Ti sunki v nasprotne smeri bi se vrstili tako hitro, da bi opna mirovala. Tod", tudi, ako bi se nam posrečilo, kar je izključeno, u-stvaiiti opno, ki bi trenutno sledila vsem tem hitrim spremembam toka, nam ne bi bilo s tem veliko pomagano, kajti že zrak ne bi mogel dovolj hitro reagirati na nihanje opnice. [n tu3a ako bi zrak to zmogel, bi bila zapreka v na^m ušesu, ki ne more zaznavati tako hitrih nihajev. Docela drugačna pa bi bila stvar, ako bi imeli vsi sunki isto smer. Ko bi namreč opnica sledila prvemu sunku, bi udaril nanjo že drugi, tretji in cela vrsta sunkov, ki bi jo premikali vsi v isti smeri, bodisi k magnetni palici aii proč od nje. Električni tok, ki nastane v projemnem krogu, je izmenični tok, to se pravi elektroni tečejo sedaj v to, nato zopet v nasprotni smeri. Te spremembe se pa sAtuo hitro vrstijo. Ako nam je dana možnost, da oviramo pot elektronom v eno smer. tako da jim je prosta pot v nasprotno smer, potem je problem razreden Elektroni bi se v silno hitrih }>resJedkih premikali le v eni smeri. Do veljave ne pride sedaj ves val, temveč le en del, ali samo hrib, ali samo dol. Pravimo, da smo tok «usmerili». Pod nega toka zaniha lahko opfilra v telefonskem siutelu. Ako so valovi, ki prihajajo od oddajne postaje; nendsSom, je to nihanje ▼ prejemkom krogu neudufteno. Pri uporabi primernega «usmerjevala» pridejo do veljave le valovni bribL Ker so le-ti vsi med seboj enaki, so tudi sunki, ki jih prejema opna v slušalu, enaki. Opna se bo približala ali oddaljila od magneta in bo ostala v tej legi, dokler bo tok trajal. Ker se je opna si-eer premaknila, je pa ostala potem v isti legi, ne zaniha in ne vzbuja zvočnih valov. Ako pa so valovi oddajne postajo ududem, potem tvori vsaka skupina valov en sunek, in serija takih skupin je za telefon serija enakih sunkov. V skladu s takimi serijami valovnih skupin zaniha opna v slušalu. V brezžični telefoniji pa se u-porablja, kakor smo že enkrat prej omenili, modulirano valovanje. Tako valovanje vzbuja pri uporabi usmerjevala v telefonski opni nihanje, ki docela odgovarja zvočnemu valovanju, ki je povzročilo modulacijo sicer neudušenega valovanja. ■ Kot zelo primerno in zelo enostavno usmerjevalo so se izkazali takozvani kristalni detektorji. So to gotovi kristali, kakor cin-kit, pir it (železov kršeč), svinčev sijajnik, bakrov kršeč, katerih se tišči kovinska konica ali drug kristal. Tak detektor propušča tok le v eni 3meri. Od izmeničnega toka propušča torej le eno polovico, dočim je drugi polovici pot bolj ali manj ovirana. Ako sklenemo v nihajni krog tak detektor, se hitro izmenični tok, ki nastane po elektromagnetnih valovih v krogu, tako izpremeni, da vzbuja v telefonskem slušalu nihanje opnice in s tem zvok v našem ušesu. Seveda je zadosten tak detektor le za slučaj, da gre za močno oddajno postajo in da ni prevelika razdalja med oddajno in prejemno postajo. Za druge slučaje služi izborno takozvana elektronska cevka, o kateri bouio razpravljali prihodnjič. Lu Č. Ivan Camkar, zbrani spisi. \owiim io* >. Uvod in opombo j© napisal Izidor Cankar v Ljubljani 1928. Založila Nova založba. Str. VIII 391, cena brod. Din 68., poiplatno Din 84.—, pol usnje Din 110.— Nova založba pošilja med Slovence že sedmi zvezek teh skrbno urejevanih in s posebno l>ube>uiijo opremljenih spisov. Tako to delo stalno napreduje in nam odkriva pisatelja v vsej njegovi širokosti in vedno glotolji zasidranosti v slovenskem javnem življenju. Pričujoči zvezek prinaša predvsem knjigo <«Mimo življenja«, dalje črtico in novele iz L 1903 do 1904 ter kritične spise od leta 1908 do 1905. Važnost teh spisov morda ni predvsem radi pesniškega oblikovnega razvoja, ampak bolj radi živega pisateljevega razmerja do slovenskega kulturnega življenja, ki je pesniku grenko delo in pred katerim vendar ni klonil, ampak se je pripravil še k srditeješemu naskoku gnilih tedanjih razmer in je še globlje pogledal v življenje. Urednik /branih spisov je to pesnikovo duševno stanje skrbno odkril in še v opombah zbral potrebni književno zgodovinski materijal. Kdor se abonira na zbrana dela Cankarjeva pri založnici «Nova 7aIožba», dobi zadnji zvezek brezplačno. Zadnji Napoleon Koncem januar ja, 1. 1879. se je začel cesarski princ Evsren Napoleon čutiti utrujenega od — svoje nedelavnosti. Imel je še le 23 let. Toda nesreče, ki so zadele njegovo hišo, so mu ustvarile prezgodnjo izkušnjo v življenju. Preteklo je bilo devet let, odkar je Francijo zadela nesreča; šest let, odkar je umrl njegov oče Napoleon III. Po njegovi smrti je postal glavar dinastije. Živel je s cesarico Evg^ni-jo v izgnanstvu v Chislchurstu, majhni vasici blizu Londona. Ev-gen je posečal vojaško akademijo v Woolwichu. Vsi njegovi tovariš baterije so odšli v Afriko, kjer je pobuna Črncev skoro uničila neko majhno angleško armado. Anglija je hotela na vsak način maščevati kri svojih padlih in podjarmiti upornike. Princ y& smatral za svojo dolžnost odpotovati v kraje, kjer so se bojevali. <Željan sem slišati pokanje pušk». je pisal svojemu prijatelju Bigge-jut ki j© postal potem tajnik kralja Jurija V. Mati in prijatelji so napenjali vse moči, da bi ga zadržali. Nekateri Angleži so mislili, da se hoče podati princ tja dol samo za .sport ali kot turist. Niso vedeli kolik pogum in kakšen prezir nevarnosti je v Evgenu Napoleonu. Slutnja nesreče se je izražala v besedah njegovega starega služabnika Uhl-mana, ki jih je izrekel baronu Corvisartu, ki je prišel pozdravit! s ladjo: ocFoodr&vite gm, kaj-ti vi ca oajM ae boM« ve« videli.« ▼ Afriko, se mu je Uk ki cm je polkovniku mMttm. junija tm so se AngMtt odAočlH, da preidejo v napad. Vse potrebne odredbe je dajal Hairisoa. Princ Napoleon se ga je hotel u-deležtti. Toda ko je morala odpotovati obhodna nočna straža, se njen komandant major Betting-ton ni mogel oddaljiti od glavnega sedeča. V zadnjem trenutku se je predstavil mladi kapitan Carey, da bi ga nadome&toval. Harrison inu je zaupal stražo. Ko mu je dal vsa potrebna navodila, je dostavil: «Ne pozabite, da je Vade poslanstvo zelo važno in delikatno. Čuvajte nad princem! Straža je bila sestavljena is Šestih vojakov princa in komandanta. Predno se je princ podal na pot je dobil še časa, da je spisal malo pisemce svoji materi, v katerem ji je dajal vesti o ekspediciji. Straža je pr&la brez nobene težave do Itelezi, kraja, šest milj oddaljenega od njih, ne da bi opazil niti sence k&keera sovražnika. Ko so jahali še nekaj časa, so naleteli na neko vas. Toda to je bilo samo pet praznih bajt, ki so služile le živini. Pred kočami je bil pepel. Ali je to zapuščena vas? Morda je ree zapuščena, toda samo za trenutek in prebivalci so se prav lahko poskrili nedaleč proč v bližnjo visoko travo... Oddelek se je ustavil in prav mirno poobe-dov&l. Na stražo ni bil postavljen nihče. Princ se pogovarja in si kliče s kapitanom Carey-em v spomin pokrajine, koder je hodil njegov veliki prednik. Štiri je ura. Nenadoma vzklikne eden izmed moštva prestrašen: «Zulu!—» in s prstom pokaže mesto v travi, kjer je opazil eno črno glavo. Ko bi trenil so vsi po koncu. Niti mislili niso, da bi vzdržali. Zato se zatečejo h konjem in jih osedla-jo. Skoro je že zora. «AIi ste pripravljeni gospodje?«, vpraša popolnoma mirno princ. Zajašite konje!» Nenadno se usujejo krogle iz pušk. Petdeset ZuiCi, črnih nagih in velikih je vzrastlo iz trave ter letelo napadalno proti njim, prav po divjaško kričeč. Konji otkirčijo kakor psiči. En mož je padel na tla smrtno ranjen. Princ vzpodbuja konja proti krogu, ki se vedno bolj oži. Posreči se mu odpreti si pot. Toda po nekaj sto metrih opazijo tovarišu, da je padel. Zapona sedla, ki ie bila wed malo d.rw>vi priiita, se je odtrgala. Mladi princ, star komaj 23 let, je sam proti petdesetim. Skoči M na noge in se postavi sovražniku v bran. Svojo lepo sabljo, s katero se je toliko ponašal, je izgubil v travi. Preostajalo mu ni drugega kakor revolver. Gologlav koraka naravnost proti Zulu-jem. Trikrat izprazni revolver proti divjim napadalcem, ki ga obdajajo in ki zažene j o vojni krik. Ostre pšice se mu zasadijo v meso, med tem ko on še vedno strelja. Sedaj se zvrne na tla. Okrog njega planejo Zulti in ga slečejo. Ali ga bodo po svoji navadi začeli rezati? Ali mu bodo odprli prsa, da bi mu iztrgali srce iz njih ? Ne zavedajo se, kdo je beli poglavar, ki so ga tako pobili Toda nenadoma odstopijo z nekakim spoštovanjem ob pogledu na svetinj ire, ki mu, nanizane na zlati verižici, visijo okrog vratu. Ali jih je strah amuletov? Ali j tli je groza onega, ki se je tako junaško branil? Nikakor ne oskrunijo nedolžnega trupla« ki leži na travi. Obrnejo se in se zgube v jutranjem somraku. cdOni mladenič se je bil ko Iev,» so priznali pozneje. Med tem je kapitan Carey došel v tabor in je izpovedal, da ne ve ničesar o princu. Princa so začeli iskati šele drugi dan. Njegovo telo so prav kmalu našli. Imelo je sedemnajst težkih ran, vse na sprednji strani telesa. Pogreb je bil zelo svečan. Prinčevo truplo je bilo položeno na improvizirana nosila in so ga nesli na ramenih do tabora. Tukaj soje položili na podstavek, ki so ga peljali mimo razvrščenih čet. Zastave so se prjpognile v kraljevski pozdrav. Zvečer so zemske ostanke onega, ki bi imel biti francoski cesar, balzami rali, jih zaprli v cinkovo krsto ter jih vkrcali na ladjo. Capitana Carejr-a je sodil zelo strogo sodni dvor. «Vi niste napravili prav ničesar, da bi redili prin-ca!», mu je vrgel v obraz častnik, ki je vršil službo sodnika. Dokazali so mu popolno pomanjkanje previdnosti pred napadom in nazadnje zme&njavo, ki jo je povzročil s krikom: «Naj se reši, kdor more*. Degradirali so ga in poslali v Evropo. Kasneje so ga pomiiostili in mu vrnili častniško mesto. Smatral ie za potrebno zapustiti evropski kontinent. Odpotoval je v Is. II. ix par let potem je že umrl v r^.i;ay-ju. Nikdar se ni vedejo, kako žalostno vlogo je igral on v žalo igri E-vgenija Napoleona. Ali je bilo prost aStvo ali kako skrivno zaupano mu povelje, ki ga je privedlo do tega, da je pustil nevednemu divjaškemu plemenu zadnjega Napoleona. Zdelo se je, da je misterij ozno pokroviteljstvo Kitilo krivca. Toda Carey je bfl končno prepuđčen svoji usodi, ko je sama cesarica Evgenija pisala po po- greba svojega strm, ne verujoč nobeni izmed legend, ki so šle od ust do ust: cDanes ari je edina zemeljska tolafcba zavest, da je moj nad vse ljubljeni otrok padel kot hraber vojak, pokoren ukazom, ter da so mu bili dani ti ukazi, ker »o ga smatrali za sposobnega in koristnega. Naj bo dovolj z rekrknina.-cijami. Naj spomin na njegovo smrt strne v skupni žalosti vse one, ki so ga ljubili, in naj nihče za to ne trpi na svoji časti ali koristi. Jaz, ki si ne morem ničesar več želeti na tem svetu, izražam danes to kot zadnjo svojo prošnjo.« TVtrplo Evgenija Napoleona so pripeljali v Evropo na admiralski ladji «Dunke of Wellington». V Plymouthu so preložili truplo na krov parnika «Entchautress», ki je je peljal v Woolwich. Tu so truplo položili v dvorano arsenala. Francoski minister Koucher je izvršil uradno ugotovitev, da pripada truplo res zadnjemu Napoleonu. Ko so zemeljske ostanke potožili v cesarsko krsto, so to prenesli 11. julija v Chislrhurst v hišo njegovega izgnanstva, kjer ga je pričakovala mati. Tu so položili krsto v velik salon v pritličju, ki so ga izpreme-nili v mrtvaško kapelo. Drugi dan, 12. julija, je prispela v Chislchurst kraljica Viktorija, spremljana od hčerke Beeutrike. Kraljica je lastnoročno položila na krsto lavorjev venec. Potem je Sla in objela cesa-rioo Bvgenijo, odšla pred hišo in je hotela prisostvovat? ganljivemu pogrebnemu sprevodu, ki se je premikal od hiše proti mali vaški cerkvici.. To je ibtilo najvišje spoštovanje, ki ga je dala kraljica Viktorija mlademu zadnjemu Napoleonu, ki je umri za veličino angleškega cesarstva. L. M. RAZNE ZANIMIVOSTI Kavo Človeško pleme. Etnolog Hyatt Verill od ameri-ško-indijanskega muzeja v New-Yorku, ki se je bil pred kratkim časom vrnil a svojega raziskovalnega potovanja po Južni Ameriki, poroča o čudnem plemenu, ki ga je odkril v obmejni pokrajini med Bolivijo in Brazilijo, ki nima ne indijskih niti azijatskih svojstev, ki pa v mnogem sliči prebivalcem otokov v Tihem oceanu. Raziskovalec je mnenja, da so to potomci otočanov, ki so prišli pred več sto leti v Južno Ameriko. Verill poroča dalje, da poskuša že sedamnajst let, obiskati to ljudstvo, toda vedno brez uspeha. V kolikor mu je znano, se doslej še ni poeredilo nobenemu belokož-cu, vidoU io ljudstvo In kdor jim js padel živ v pesti, vsakega so umorili. Ljudstvo obstoji iz tri sto in petdesetih moških in ženskih, ki oe poznajo nobene obleke. MoSki nosijo dolge brade kakor oni na Salomonskih otokih. Obožujejo naravo, verujejo v duhove, bivajoče v kamnih, drevesih in rekah. V nasprotju z Indijanci ne pripisujejo solne u nobenega pomena. O času nimajo pojma in seveda ne vedo za svojo starost. Hite lastnika. V južnem delu Londona se je polastil neki tri in osemdesetletni mož hiš, ki so jih doslej upravljali kuratorji angleške državne cerkve, ker so bile brez dedičev. Te hifie se cenijo na 60 milijonov funtov šterlinov. Novi lastnik trdi namreč, da je našel v neki cerkveni knjigi vpis, iz katerega izhaja, da je bil eden njegovih prednikov poročen z direktno dedinjo lastnika tek nepremičnin. Poslopja so že od leta 1748. brez gospodarja. Drftava jo izročila upravo prej omenjenemu k u rat ori ju. V prejšnjem stoletju se je vršilo več pravd radi lastništva. Več oseb, ki so trdile o svojih pravicah, je bilo obsojenih radi po tvorbe listin na hude kazni. Tudi več umorov se je že izvršilo radi omenjene lastnine. In sedaj je prišel tri in osemdesetletni starček in se razglasil za gospodarja. Za mesec marec je že pobral vso najemnino. Samo najemnina znaša na leto dva milijona funtov. Zadnji lastnik je bil Jame« StockweIl, ki je umrl leta 1748. Pisateljica naznanja svojo smrt Dunajski prijatelji in znanci pisateljice Helene Mizerske, ki se je te dneve v Gradcu usmrtila, so dobili iz Gradca sledeče naznanilo: «Vsem prijateljem, sorodnikom tn znancem naznanjam, da sem dne marca 1928. umrla po življenju, ki je bilo bogato dobrih in lepih vtisov, da se mi je res priljubilo. Vsakomur, ki je kaj k temu pripomogel, moja iskrena zahvala! Cvetlice naj se darujejo le živečim. Kdor mi želi posvetiti kaj več ko prijazen spomin, je naprošen, da trosi ptičkom pozimi krme. Hvala za vse! Gradec, v marcu 1988. Helena Migerka.» Ford pride v Evropo. AmeriSki milijonar in svetovno znani tovarnar avtomobilov se je vkrcal s svojo ženo na ladjo «Ma-jestlc*, da se popeljo v svojo zabavo v Evropo ln sicer obišče Angleško, Škotsko in Irsko in se vrne maja meseca zopet v Ameriko. Dvojno življenj«. AmeriSki listi poročajo o smrti posebneža in zek) znanega moža v chlca&kem mestu. Zoe Esposito je bil pokopan r. vsem sijajem, ki so ga sicer deležne le znamenite osebe. m vendar je vedel vsakdo, da TVRDKA DAVIDE CAVALIERO Trst • Corso Garibatdi št. 5 (prej Barrlora veoohla) naznanja cen j. odjemalcem, da je zniiala cene ob priliki velikonočnih praznikov. Bogata izbera izgotovljenih oblek, površnikov za moške, mladeniče in dečke. Specijaliteta trnih oblek za porotence. Resna postrežba Govori se slovensko. je bil Zoe načelnik roparske tolpe in da se je bavil v velikem s tihotapstvom alkohola. Ob enem je bil tudi lastnik diamantneg-a rudnika v Transvvaalu v južni Afriki. Kot politik je bil tudi član mestnega senata. Esposito se je bil pred več leti izselil v Ameriko. V Chicagu je organiziral berače, ko je pa organiziral tako zvano am grozilna pisma, da se objavijo razna odkritja, ako ne polože na tem in tem mestu toliko in toliko tisočakov. Policija je večkrat zaprla osebe, ki so prihajale po denar, toda to so bili le poiuagciči Esposi-ta, ki ga niso nikdar ovadili. Sam se pa ni vtikal osebno v take posle, on je le dal idejo, drugi so j,o potem izvrSlli. Navadno je nosil pas, ki je bil ves posejan z diamanti Pred dnevi ga je zadela iz zasede krogla tik pred vrati njegove vile. Baje ga je usmrtila zavist nekega konkurenčnega podjetja v tihotapljanju alkohola, ki je dandanes najplodono^nejši posel v Zedinjenih državah. Nenadna smrt kandldatav. Senatorja Franka. B. VVillisa, kandidata republikanske stranke za predsedniško mesto Zedinjenih držav Severne Amerike, ki je bil v najhujšem volilnem boj ti s Ho-overjem, je zadela med volilnim govorom v Delaware-ju (Ohio) kap. Njegova smrt je položaj popolnoma i z prem eni l a, ker bo dobil sedaj Hoover vse glasove v Oliiju in bo na ta način nominiran že pri prvih volitvah v Kansas - City dne 12. junija. DAROVI Postojnski fantje zbrali za naše najpotrebnejše Lit 43.50. Iskrena hvala! Denar trranl g^C. Fanica A£ma-nova. —• Ker ni hotela gostoljubna Mara napitnine, darujejo pevci in nepev-ci Lit 30.— zia Šolsko društvo. Naj-prisrčnejša hvala. iDenar hrani gdč. Fanica Ažma-nova. SIRITE | „Naš glas" Mesečno družinsko revijo I Naročnina za celo leto 15 L Naslov: Trieste, CaselJa postale 34S iHla«mi«r Biao Avtomobilna čria Trst-Lokev-Dlvača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 1. oktobra do 15. aprila. Iz Trsta v Senožeče ob 16' 15. Iz Bazovice ob 1645. I i Lokve ob 17 —, 12 Divače ob 1710. iz Senožeč v Trst ob 7 30. Iz Divače ob 7-50. Iz Bazovice ob 8-15. Listki za tja in n.izaj : Trst-Divača ln nazaj L 13*—. Trst-Seuožeče in naia\ L 16- — in druge živčne bolezni se ozdravijo uspešno s slovitimi praški in tabletami kemično-farmacevtične-ga zavoda Cav. Clodoveo Cassa-drini v Bolonji, ki jih predpisujejo najboljši kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo se v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek št. 14 se pošilja brezplačno. 11?4 ^■aHBBHHRmHi Odlikovana čevljarnlca G. LEKAN Trst — Via Giulis št. 7 (pri ljudskem vrtu). Izdeluje se OBUVALO za moške, ženske In otroke. — Popolna eleganca. Specijaliteta ortopedičnega obuvala in opank. Prodaja nacionalnega in Inozemskega obuvala. — Sprejema/o se popravila. Lastna Izdelovalnica čevljev iz kljttščar- Jeve in kačje kože. (367) Dr. SARD0C ZOBOZDRAVNIK ■VTVVVVVV« ▼vvvvv vvvv ▼ v v TRST VIA S. LAZZADO 23. n. io hranita rtfiilroTana zadruga z oraej. poroštvom ureduje r lastni hiši Ola Torre klanca 19,1. Telefon štv. 25-67. Sprejema navadne hranil, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje po 4% Večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. • Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (sale) Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. FERRO CHINA PIGATT1 Okraptevmlno sredstvo, predpisano od zdravaiških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI ifl za OKREVANJE M LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzlnl OBUVALO kupujte samo v Čevljarnici FORCESSIN Trat, Via Caprin 5 (Sv. Jakob) mJLm m* G>