A. Kremplj. (Poskus životopisne Srtice.) (Konec.) Zastraa jezika v Kr. knjigah je Prešerea razdražil tega- le aršeaa rekši o ajem: sloveaščiao v kremplje, kremplji bili." Rea je, Kr. beaeda posebao ,,Nisi je v glavo dobil, ai dobil le Dab preoaemeeai slab, voljai so oziroma aa skladajo ima maogo aeskladaega, veadar jezikoslovec s\ more iz ajegovih spisov aiarsiktero kleao zrao posaeti, aarodu pa je beseda razumljiva, da si v večih primerih ima aeaištvo za omero, ker aaa aarod je zvedea ia umea. Kr. slog je dostikrat čalarea, ia proati aarod ga večkrat bolje zlaga; veadar sme se mu aekako prizaaesti za oao dobo. Sicer pa smem reči, da je Kr. maogo več ljadstvu vcepil aarodaega duha, aego Prešeren po svojih žalostiakah, da si je pesaiško umetaost teraeljito gojil. Vsak aa svojem mestu. Kr. čute belo žeao trkati pisal je oporoko, da bi pa imela veljavnost, čeravao je ae bi dokoačal, podpisal je pod vsako točko svoje irae, ia rea, predao je dogotovil, padel mu je pisek iz roke. Krempljaa je aaj više poslavilo zgodoviasko delo MDogodivsčiae"; v teb seje pokazal pravi učaik sloveaakema aarodu, jegovo ime ostaae aeumrljivo. Da pa kdo zadovoli povae zgodoviastvu, ni zadostl zbiranje, pretres, vrejevaaje ia marljivo zdelavaaje, razsodaost ia očiščea okns; ai zadosti, da bistroamao zaluka skrite vzroke važaih zgodeb ia skrivaih nagoaov kakih del; ni zadosti, da je po modrijaastvu, zaanosti razaih dežel, svetov ia ljudi povzdigaea aa vzvišeao stališče, odkoder zamore pregledovati ia ceaiti djaaje ia gibaaje ljudi, jibove zaačaje, razmere ia zajme; ni zadoati, da vse reči gleda v pravi podobi; aego mora čutiti gorljivost za človeško in državljaasko blagoat ip srečo, za domoviao in svobodo; pregret mora biti ljubezaijo za vse, karjeblago ia dobro, ter srčaost iaieti vzvišeae reaaice, kterimi je prešiaea, očitao ia glasao ozaaajevati, da si aaleti aa ovire ali celo pregaaastvo. Te slavae lastaosti ia sposobaosti so v obilai meri veačale Kreaipljaa, kteri žive v tožaib absolutističaih časovih plsal je svobodao ia aeprestrašeao aa korist ia zdrav aauk aarodu, kakor malokdo v sedaajih daeh ; ai se plašil aikakih tudi aaj večib bodi si posvetaih ali dahovaih glavarjev, ai trepetal pred aikomur, marveč aaravaoč je razlagal tudi prekre zgodbe. Postavimo, Kr. uči aa str. 6. svoje dogodivščlae: ,,Iadoevropska rodoviaa ima svoj početek v sredaji Aziji pri velikih himalajskib gorab. Ta rodoviaa je že pred občiaskim potopom tako daleč razširjeaa bila, da 80 aeki rodovje od aje v tiatem razlivu aa kavkaskih, drugi aa hiaialajskih gorab se obvarovali, ter odoaod se potle razprostraaili po priležečih doliaah ia ravaicah." Stroga ceazura oae dobe ai zbrisala teh stavkov, čeravao so aedaaje dai marsikteremu aevedaiku ia ozkoprsaeaiu šupeljaku trn v peti. Mojsejeva zgodoviaa ai občaa, aego le judovskega rodu, sme se tedaj trditi, da je bil veliki potop ali povoden zaaaega jemu aveta, ia aikakor se ae more izvajati, da ae kje iadi aikdor ae bi bll rešil. Na str. 25. graja po vsi pravici Sloveace, da so od aekda bili taki bedaki, da so braaili proso tuje, svoje pa so dali pozobati vrabljem. Na str. 65. pripoveda, da so Sloveaci rod med rodom ae črtili ia večni prepir imeli med seboterza razpre voljo si rajši volili venaaje poglavarje ali samodržce. O Madjarih pravi aa atr. 83.: Madjarji so bili takši Ijudje, da se stari pisatelji čadijo preTidaosti božji, kako je taki človeški izvržeaosti prisodila toliko lepo deželo. Kadar bi imeli Otokarja za cesarja ozvati, papež je veli rekel: da v Alemaaiji (to je v aemških deželah) imamo maogo kaezov ia grofov, zakaj bi Sloveaca podigaoli aa cesarski sedež? (str. 139). Goapoda je rekla, da kmetovje ia prosti ljudje, posebao Sloveaci, aaj z juaci jedo seao, ia z ajiiai se ima delati kakor z osli (str. 158). Sloveaec! zapomBi si tako goapodsko raodrovaaje. Sicer treba je omeaiti, da ta kajiga ai brez pogrešek, kakor aavadao vsako zgodoviasko delo. To je le bleda črtica iz življeaja toliko imeaitaega Sloveaca. Eakrat še poskusim prositi vse prijatelje pok. Kr., aaj blagovolijo meai, ali pa po časaikib aazaaaiti vsako aajmeajšo drobtiaico iz ajegovega življeaja ia delovaaja, da ae dostojao spopolai životopis, ter vvrati prihodajemu Matičiaemu koledarju. — Presrčaa hvala g, A. Strafljšaku. R.