Leto III._Y Celju, dne 26. marca ,1908. _St. 13. NARODNI UST Glasilo narodne stranke aa Štajersko. Ishaja vsak Četrtek; ako je to dan praznik, pa dan poprej. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati as naslov: „Narodni Lis*" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. —■ Uredništvo: Graška cesta štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plačuje vnaprej. — Pessamezna Številka stane 10 vin. Oglasi se raCunajo po 16 vinarjev ena petit vrsta; — Pri večkratnih objavali znaten popnst po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevatd po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju. oglasil središki župan g. Šinko, ki je obenem shodu predsedoval, ter je v par drastičnih slučajih naslikal naravnost nečuveno škodo, ki jo imajo posebno slovenski kmetje v gospodarskem oziru zaradi nemških uradnikov, ki ne razumejo slovenskega kmeta. Zborovalci so enodušno pritrdili vsem sklepom, ki so bili predlagani, in je končalo zborovanje po nad dveurnem poteku mirno in dostojno. Tudi v Sv. Miklavžu, ki so ga smatrali gospodje pri S. K. Z. (stranki kmečkih zapeljivcev) za svojo trdnjavo, je zasejano seme napredka. Nevzdržen je tok časa in nezadržno je prodiranje narodne in politične zavednosti tudi v naj- črnejše kraje naše domovine. * i Nad vse pričakovanje je uspel shod v Ivanjkovcih pri Ormožu v gostilni gospe Kralj. Še niso imeli tam političnega shoda, in tudi proti temu prvemu shodu se je uprizorila grda in ostudna gonja od nasprotniske stranke. Celo shod k Veliki Nedelji so sklicali, samo da bi čim več ljudi odvabili s shoda narodne stranke. Župau Vraz, žal sorodnik velikega ilirskega pesnika svobode in napredka, Stanka Vraza, je z lažmi agitiral proti shodu, češ le pojdite na ta shod, boste videli, kako bodo duhovnike in križe iz šol metali itd., in s svojo lastno župansko roko je v svoji sveti županski jezi strgal tudi plakat, ki je oznanjal shod narodne stranke. Kakor rečeno, vse to ni nič pomagalo ; zbralo se je 150—200 ljudi, samih resnih in razumnih mož. Z zanimanjem in navdušenjem so poslušali govornika dr. Kukovca iz Celja, ki je v pol-drugonrnem temeljitem govoru razpravljal o že zgoraj označenih zadevah. Oglasil se je tudi g. Kožar ter je govoril o raznih kmetijstva in kmečkega delavstva se tičočih zadevah, posebej o starostnem zavarovanju, o lovski postavi, o postavi glede eksekucije itd. Govoril je jako razumno. Urednik S p indi er je v kratkih besedah ožigosal „Gospodarjevo" hujskanje zoper narodno stranko v zadevi odprtja srbskih mej, g. Lovro Peto v ar je pa naslikal potrebo kmečke zdfu-žitve v pravi kmečki organizaciji, v kmetijski družbi. Sklenilo se je ustanoviti za svetinjsko župnijo kmetijsko podružnico in se je izvolil v to pripravljalni odbor 9 mož, ki ima takoj storiti vse potrebne korake, da se podružnica ustanovi Okrajni odbor narodne stranke v Rušah priredi v nedeljo ob 2. nri popoldne velik shod, kjer se bo razpravljalo o volitvah v deželni zbor, o starostnem zavarovanju in še o drugih zanimivih stvareh. Pridite v velikem številu prebivalci ruške, lempaške, selniške, križevniške, puščavske fare in od drugod! Govorili bodo izborni govorniki. Resolucija sprejeta na javnih shodih narodne stranke dne 2 2. sušca 190 8. Na današnjih javnih shodih zbrani štajerski Slovenci se v polnem obsegu in z vso odločnostjo pridružimo sklepom štajerskih Slovencev, storjenim na javnih shodih dne 23. svečana t. L in sicer glede zahtev o spremembi deželnozborske g a volilnega zakon a in deželnega reda, nadalje glede naših narodnih in gospodarskih in prosvetnih zahtev nasproti štajerski deželi, slednjič tudi soglašamo s protestom zaradi ponemčevanja Spod. Štajerske z imenovanjem nemških uradnikov za slovensko ljudstvo. Z ozirom na namero osrednje vlade na Dunaju rešiti pereče narodno vpiašanje le v korist Nemcem n a Češkem, z vso odločnostjo zahtevamo rešitev »arodnega vprašanja na podlagi dosledne narodne jednakopravnosti za vse narode, tudi za Slovence in na podlagi narodne samouprave. Slovenske in slovanske poslance pozivamo, da se uprejo vladni predlogi o narodni spravi med Nemci in Čehi v kraljevini Češki dotlej, dokler Nemci ne privolijo v zakonito zag.,t >vitev narodnih pravic Slovencem .issproti Nemcem v oni meri, kakor iste na Češkem od Čehov zahtevajo. 9 shodov. „Izdajalci naroda ne smejo med narod. Kmetje, na bran za svoj stan !" Tako je hujskal „Slov. Gosp.", kmečkozvezarski evangelij, svoje pokorne in ponižne ovčice na razbojniški posel razbijanja shodov narodne stranke minolo nedeljo. Toda ta evangelij danes nima več one čarobne moči, da bi te pokorne in ponižne ovčice, od duhovnikov politično zapeljani kmetje in pristaši „stranke kmočkih zapeljivcev", kar slepo šli čez drn in strn za njega oznanjevalci, ker je vendar strah pred ričetom večji nego moč in upliv „Slov. Gospodarja". In tako se je zgodilo, da so naši nedeljski shodi (9 njih na številu) uspeli jako lepo in zapustili novo seme, seme napredka in seme naraščajoče narodue in politične zavednosti med narodom. Naskočili smo z uspehom nekatere nasprotniške pozicije (vsaj po njih domnevanju njihove !) kakor Sv. Miklavž, Sv. Barbara itd., prodrli smo v kraje, kjer sploh še shodov bilo ni, kakor Ivanjkovci, in zadovoljni smo z uspehi. Narod je zopet dvignil svoj glas in glasno za-klical vladi, da ne gre pometati s Slovenci, kakor bi se ji zljubilo, zaklical ji je zopet v spomin da zahteva slovenskih, domačih uradnikov, zahteval je odločno, da reši jezikovno odnosno narodno vprašanje enotno v celi državi in ne samo na Češkem na ljubo Nemcem, in konečno je obsodil sicer otročje-neamno, vendar pa tako drzno-nesramno, duhovniškega lista nevredno hujskanje „Slov. Gosp." zoper narodno stranko, češ, da je kriva odprtja srbskih mej, in zoper njene shode. Evo poročila o raznih shodih : Pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža je bil sijajen shod. Nad 400 ljudi, večinoma domačinov, pa tudi narodnjakov iz bolfenske in sre-diške fare, se je zbralo v prostorih g. Ivanuša. Vse sobe so bile natlačeno polne, in zunaj pod okni so stale množice ljudstva. Govoril je o zgoraj naznačenih zadevah, o volilni reformi za deželni zbor, o ureditvi jezikovnega vprašanja, o uradništvu in o položaju narodne stranke dr. Kukovec iz Celja, govoril tako, da mu najhujši nasprotniki, katerih je bilo tudi nekaj na shodu, niso mogli niti najmanj ugovarjati. Ljudstvo je kakor žejno pouka poslušalo lepa izvajanja go-vornikova in jim navdušeno pritrjevalo. Govoril je tudi gosp. Jakob Zadravec iz Središča v lepih besedah o ciljih narodne stranke. Ker je v šmiklavski župniji mnogo viničarjev in jih je bilo tudi mnogo na shodih, se je razpravljalo tudi o njihovem položaju. G. Robert Košar od Sv. Bolfenka je pa lepo razpravljal o zadružništvu. V zadevi uradništva na Slov. Štajerskem se je LISTEK. • Krsta. (Iz ruščine prevel Podravski.) (Dalje.) Nikolaj Leontjevič ju je topo gledal in usta so se mu kremžila na smeh. Le slabo se je zavedal tega, kar se je godilo okrog njega; v glavi mu je močno šumelo vsled izpite žganjice in radi dveh nočij prebitih brez spanja; pred seboj je videl ljubljenega že trohnečega otroka, ki je ležal na odru v zaduhli koči. Nenadoma vstane. „Ali že greste? Toda, čemu vam je treba hiteti? Senja, pomagaj ti našemu sosedu." „Na kak način?" „Vidiš, Nikolaju Leontjeviču je umrl otrok; posel, ki ga je bil poslal v vas po krsto, se je napil ter se še ni vrnil. Truplo leži že tretji dan v takšni vročini, ali razumeš? Jaz vama dam deske, žago in sekiro, pojdi ter mu zbij skupaj krsto ti, ki si tudi deloma mizarski mojster." „Zelo rad ..." Nikolaj Leontjevič nekaj zamomlja, hoteč se opravičevati. Mladi človek pa ga prijazno prime za roko ter ga odpelje iz sobe. „Pojdiva, nu, pojdiva k vam, pri vas pre-skrbiva vse. Vi ste na vsak način samec. Da, pozabil sem . . ." Vročina je pripekala še huje. Pod hladno senčnato utico Nikolaja Leontjeviča pa je kipelo delo. Gospodar je meril, Žalski pa rezal in primerjal deske. Od njegove zdrave, krepke postave se je kar odbijala moč in mladost. V goste, kodraste lase se mu je nasulo žaganje; oči so mu gorele, z znojem pokrito lice je rudelo; delal je z veseljem slično šaljivemu kuharju v kuhinji, ne da bi bil pri tem le za trenutek umolknil; neprestano je pravil smešnice, se smejal ter s tem smehom bodril žalostna roditelja. Nikolaj Leontjevič je bil ves upehan. Časih so se mu roke močno tresle. Mlada gospodinja je sedela v veži ter se ozirala za delom. Že trikrat je zbežala iz utice, da ne bi videla teh desek ter ne čula teh udarcev in rezanja; tudi sedaj jo vleče nekam drugam, toda ona le sedi in sedi, kakor prikovana ter ogleduje brhko rast mladega človeka. Evo, sedaj je vzel tri gotove deske in jel jih primerjati skupaj, iz tega nastane škatljica in v tej škatljici bo ležala njena deklica . . . Ondi pa je tudi že pokrov in kmalu bode vse gotovo. In ta zali človek, prišedši Bog sam vedi odkod, se neprestano smeji ; kako viteške so njegove prsi s kakšno močjo maha sekiro in kako jo gleda. „Žeblji", zakliče Žalski, „žebljev ni; brez žebljev ne morem zbiti ničesar." „Nikolaj Leontjevič si zamišljeno pogladi brado ter zamomlja: „Žebljev res nisem prinesel od Alekseja Petroviča; moram zopet k njemu." In kakor je bil privajen, si popravi telovnik, poišče kučmo ter odide iz ute. Ko mladi človek vidi, da se nahaja sam z gospodinjo, postane resnobnejši; molčeče gorje revne matere je vplivalo tudi nanj; zamišljeno popevaje neko pesmico, nadaljuje svoje delo; ni si drznil gledati mlade ženske, vsekako pa je čimpreje. Predlagane rezolncije so bile enoglasno sprejete. Shodu je predsedoval gosp. Lovro Pe-tovar, podpredsednik je bil gosp. Simonie. Poleg domačinov so bili na shodu v lepem številu tudi kmetje iz Runča/ celo iz Cvena in iz Loga-rovec. Ob veliki navdušenosti se je shod zaključil po skoro triurnem poteku. * V Bočni se je udeležilo shoda do 3Ö0 ljudi. Predsedoval je notar g. Drukar. Gosp. dr. Gvidon Sernec iz Celja je obširno razpravljal o volilni reformi za deželni zbor in o jezikovnem vprašanju, gosp. Drukar pa je pojasnjeval slovenske zahteve glede uradništva ter je žigosal postopanje vlade pri zadnjih sodnijskih imenovanjih. Sprejeta je bila resolucija, kakor na drugih shodih narodne stranke. Posebej pa se je zahtevalo: slovenske porotne obravnave v Celju, namestitev slovenskih uradnikov pri okrožnem sodišču in državnem pravdništvu v Celju, slovenske prizivne razprave pri nadsodiščn v Gradcu in i ešitev vseh slovenskih vlog tako pri nadsodiščn kakór pri najvišjem sodišču v slovenskem jeziku in končno otvoritev meje za izvažanje lesa v Srbijo. Ostro se je obsodila pisava „SI. Gospodarja", njegovo hujskanje zoper narodno stranko, njegov izdajalski nastop v uradniškem vprašanju. Shod je pokazal, da je tndi gornjegrajski okraj vkljub vsem naporom nasprotnikov dostopen za narodno in napredno misel. * Sijajen je bil shod pri Sv. Barbari v Halozah. Klerikalci, na čelu jim župnik Vogrin in kaplan Rabuza, so hoteli zmanjšati utis našega shoda s tem, da so takoj, ko so zvedeli za shod narodne stranke, sklicali za Jožefovo svoj shod in povabili nanj Pišeka in druge „kapacitete". Pišek jim je razlagal tam o „paurih", o „kauf-manih" itd. Hotel je namreč govoriti poljudno. Sram Vas bodi gospod poslanec, da se sramujete slovenskih besed in ponemčujete naše ljudstvo. Sicer pa imate menda dovolj dela v svojem okraju in pustite Haloze lepo pri miru. — Vkljub klerikalnim spletkam pa ali pa morda baš zaradi klerikalnih spletk je shod narodne stranke tako sijajno uspel. Nad 400 mož se je zbralo, kar je zahvaliti vzorni agitaciji naših vrlih narodnjakov tamkaj. Predsedoval je shodu g. Starnberger, podpredsednik je bil župan g. Žuran, zapisnikar pa g. Gnilšek ml. O deželnozborski volilni reformi in o raznih zahtevah Slovencev do dežele je govoril g. Lešničar, o jezikovnem vprašanju pa g. dr. Kari Koderman. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem obeh govornikov in jima je navdušeno pritrjevalo. Sprejele so se razne resolucije, med drugimi sledeča: „Na javnem shodu narodne stranke pri Sv. Barbari zbrani slovenski kmetje z ogorčenjem obsojamo lažnivo, protikmečko in protinarodno pisavo „Slov. Gosp." in ga poživljamo, naj preneha zastrnpljati naše javno življenje z obrekovalnimi osebnimi napadi na slovenske rojake." Tako se je ljudstvo že na neštetih krajih izreklo zoper podivjanost „Slov. Gosp." in če imajo odločujoči činitelji pri njem le iskrico poštenja v sebi, bodo čnli ljudski glas. * Shod pri Sv. Marku niže Ptuja je bil primeroma slabše obiskan. Zbralo se je okoli 80 ljndi. Na predlog dr. Kodermana je predsedoval župan Vršič; v predsedstvo se izvoli še g. M. Brenčič; zapisnikar je bil g. M. Lešnik. O dnevnem redu sta govorila gg. Lešničar in dr. Koderman. Navzoči kaplan Gričnik je delal sprva medklice, a je ob stvarnih izvajanjih obeh govornikov moral umolkniti. Govoril je tudi še g. Brenčič in sicer o cenitvi kmečkih posestev, ki se vrši prihodnje leto. G. učitelj Kosi je govoril o počitnicah na ljudski šoli, e. župan Vršič pa o razmerah v okr. šolskem svetu; želel je tudi, naj bi se na Dunaju vsi slovenski poslanci združili v eden klub. Povdarjamo to, ker je g. Vršič pristaš Kmečke zveze (katera je bila na shodu v večini), one kmečke zveze, katere poslanci Korošec, Pišek, Roškar in Benkovič so odklonili skupno postopanje s poslancema narodne stranke. Resolucija, katero priob-čujemo na drugem mestu, je bila vkljub temu. da se je protivil kaplan Gričnik, z večino sprejeta. * Shoda v Ponikvi ob luž. žel. se je udeležilo približno 100 kmetov, Z zanimanjem smo opazovali, da se je shoda udeležilo tudi precejšnje število „zvezarjev", ki so izvajanja govornika g. dr. Janko Serneca s pazljivostjo zasledovali ter se popolnoma dostojno vedli. To posebej povdarjamo, ker snio drugod vajeni pri enakih povodih izbruhov strasti in nestrpnosti. Shod je otvoril g. Anton Štor, ter imenoval predsednikom g. Franca Rataja. G. dr. Janko Sernec je v obširnem govoru temeljito razpravljal o volilni reformi za deželni zbor, o uradniških imenovanjih, o rešitvi narodnega vprašanja itd. Konečno je ožigosal perfidnost „Slov. Gospodarja", ki je podrobno narodno delo narodne stranke smešil, ter jé označil narodno mlačnost voditeljev kmečke zveze in njih slepoto za narodne težnje in koristi. Opozoril je tudi na izrek g. dr. Korošca z dne 7. svečana 1907, ki zasluži, da si ga zapomnimo za vedno, ko se je šlo za državnozborski mandat v mestni skupini celjski. Zvedeli smo tudi o drugem matadorju km. zveze dr. Benkoviču marsikaj zanimivega ter slišali, kako je BenkoviČ( kazal svoj narodni ponos v Hrastniku in Trbovljah. / V vednem spominu nam ostane karakteristični izrek govornikov, s katerim je končal: „Delo narodne stranke bode končano, kadar se bode vsak Slovenec s ponosom čutil Slovenca!" G. kaplan Ašič je posegel v debato, izjavil, da se z izvajanji dr. Sernečevimi, kolikor se tičejo narodnih vprašanj, popolnoma strinja, in da le obžalnje, da je napadel „zaslužni" list „Slov. Gosp." in „dično" kmečko zvezo. Na razna vprašanja je dr. Sernec stvarno odgovoril; na njegovo vprašanje pa, če ima kdo vodstvu nar. stranke glede narodnega dela sploh kaj očitati, mu ni nihče imel ničesar povedati. * Poročilo o shodu v Grajski vasi prinašamo v priloeri. * Shoda v Rogatcu in v Sevnici sta uspela zadovoljivo ob sicer manjši udeležbi kakor drugod. V Rogatcu sta govorila gg. dr. Kalan in Vinko Žurman, v Sevnici pa gg. dr. Karlovšek in Rebek. Agitacija za ta dva shoda je bila silno slaba, in moramo to z obžalovanjem pribiti. Če kaka okr* ali krajevna organizacija shod od vodstva stranke želi, potem je tudi njena dolžnost, da svojo dolžnost stori r agitaciji za udeležbo. Pa bodi kakorkoli, tudi v teh dveh krajih smo vkljub slabi udeležbi le pridobili in ničesar izgubili. Shodi pri Sv. Miklavžu, v Bočni, pri Barbari, v Grajski vasi in Ivanjkovcih pa nam dajejo za dan 22. marca sijajno zadoščenje. * Zadoščenje posebne vrste je pa za nas tndi dejstvo, da je hujskanje „Slov. Gosp." k razbitju naših shodov ostalo popolnoma brezuspešno. Na shodih v Bočni, pri Barbari, pri Miklavžu, v Ivanjkovcih — povsod je obsodilo zbrano ljudstvo to hujskanje, obsodilo je ta nemoralni boj zoper nas, in kar posebej povdarjamo: pri Sv. Miklavžu, v kraju, kjer hočeta biti župnik Meško in kaplan Bratušek neomejena gospodarja in komandanta, je bila predlagana zaupnica vodstvu narodne stranke in je bila soglasno sprejeta. To, gospoda, v današnjih razmerah pomeni veliko, in vodstvo stranke je ponosno na to naraščajočo zavednost našega ljudstva, izrečene mu zaupnice pa se bo izkazalo tudi vredno. To se pravi: vodstvo narodne stranke vstraja na poti, ki si jo je začrtalo, na poti pozitivnega dela, na poti napredka. Ni je več moči na svetu, ki bi zadržala naš nevzdržni in ne-utajni razvoj, ni je moči, ki bi nas zaustavila na tej poti. Naša bojna pesem bodi klic našega velikega pesnika Zupančiča: mi gremo kakor vihar skozi noč, mi gremo naprej, mi mladi! Trgovinska pogodba s Srbijo. Po dolgih pogajanjih se je sklenila dne 14. marca t. 1. pogodba s Srbijo. Nas zanimajo posebno one določbe, ki se tičejo naše živinoreje in kmetijstva sploh. Srbski živinorejci so uvažali v prejšnjih letih povprečno 60.000 goved in 130.000 svinj, Po novi pogodbi se bo smelo uvažati v avstro-ogrsko državo samo 35.000 goved in 70.000 svinj, torej mnogo manj, in kar je važno — ne bo se smelo uvažati živih živalij, ampak samo zaklane. Pred klanjem sé bo"moralo po živinoglednikn živo in potem po zdravstvenih organih mrtvo žival in meso pregledati in bo uvoz dovoljen le, ako ni iz zdravstvenih ozirov nobenih zaprek. Uvoz je seveda dovoljen le proti plačilu col-nine. Colnina se bo pobirala od žive teže in bo znašala: za govedo 9 K 40 v za vsak met. stot; med tem ko je v prejšnji pogodbi znašala colnina za vsako goved 9 K 52 v, se bo sedaj moralo plačati od vsake govedi, ki je recimo 500 kg težka, 47 K. Za svinje je določena colnina do teže 110 \ kilogr. po 11 K komad, za tolste svinje pa za vsaki stot 10 K. — Po prejšnji pogodbi je znašala colnina za vsako svinjo 3 K 57 v. Veterinarne pogodbe se s Srbijo ni sklenilo, ampak se je Avstro-Ogrska država v posebni izjavi le obvezala, da bo zdravstveno-varnostna sredstva le takrat uporabljala, kadar bo neobhodno potrebno, da se obvaruje naša živinoreja. Perutnina se je po prejšnji pogodbi iz Srbije prosto izvažala. Sedaj je prosti uvoz (brez čutil na sebi njen pogled, in ta pogled ga je delal otožnega. „Sam hndir vedi, kako se naj obnašam proti njej; drugokrat bi bilo temu drugače . . . Toda zdaj . . . Naj bi se mož le kmalu vrnil!" Pretekle so kake tri minute, kar Žalski na-krat začuje potajno ihtenje. Urno se ozre, spusti sekiro iz rok in že je bila jokajoča mlada ženska v njegovem naročju . . . Tresoča se na vsem životu od njegovih vročih, strastnih poljubov, se mu niti ni branila, marveč se slično otroku pritoževala čez svoje gorje ... Ko se je mož vrnil z žeblji, že gospodinje ni bilo več v utici. Žalski je potihoma žvižgal ter resno nadaljeval svoje delo, pripravljajoč krsti pokrov. Šele dva dni pozneje, ko so bili otroka že pokopali, se je vrnil sel s svojega potovanja. Mož in žena sta sedela uprav na sadniku, ko se je prikazal izza griča gobec njima dobro znane kobile in obenem ž njo tndi ognljena, mračna glava poslančeva. „No, no!" je klical sel, priganjajoč kobilo, .„čemu se ti tako zdeha, ti leni zlod?" Ko zapazi gospodarja, zakirči glasno, oči-vidno bodreč samega sebe: „Stoj! Tir . . . Stoj, zlod. Zdravstvnjte!" Na to odpre leso in se napoti ne z posebno krepkimi koraki k Nikolaju Leontjeviču. Voz, na katerem je dospel, je predstavljal kaj mičen prizor. Cela gora kositernih loncev se je kaj mično lesketala na solncu ter se živo odbijala na slami; iz enega konca voza je molela telečja noga, vsa očrnela vsled vročine, iz drugega neobhodno potrebna stekleničica, iz tretjega nekaj nerazločnega; nad vsem tem pa se je ko-ketno zibala krsta, obita z belim „glazetom". Bilo je očividno, da je poslanec vestno izvršil dano mu naročilo. „Dospel sem", reče, ogibajoč se pogleda Nikolaja Leontjeviča. Ranocelnik je v svoji jezi, ki se mu je zbudila, komaj mogel odvrniti: „Pozno, prepozno ste dospeli, ali čujete? Izvolite vse to —" s temi besedami pokaže na voz, „izvolite vse to imeti sami, ali čujete! Meni pa dajte moj denar. Pija ..." Ni pa izrekel vsega marveč se obrnil ter se prekrižal. „Kako vse?" jeclja sel, „tndi krsto?" „Tndi krsto! Da, tudi krsto!" Sel je nekaj časa turobno ogledoval voz, nakrat pa začne na veliko začudenje naših zakonskih obračati voz. „Kaj še", je šepetal, „pa jo vzamem." Nikolaj Leontjevič je gledal za njim; sedaj je skomignil z rameni, pa znovič majal z glavo. Sel pa je med tem pognal konja na svoje revno dvorišče. Črez nekoliko minut je odšel odtod, močno se spotikajoč; pod pazduho je imel otročjo krsto; kaki dve minuti je nekaj premišljeval, pogledal na desno in na levo ter se napotil prek ulice k sosedu, ki je nekaj kopal v drevoredu. „Mitrič, hej, Mitrič!" „Kaj hočeš?" „Kupi!" „Kaj naj kupim?" „Dam po ceni, kaj zala reč je!" Po teh besedah zabobna z rokami po pokrovu. Mitrič dvigne glavo ter široko odpre usta. „Krsta?" „Otročja krsta, golobček moj! . . . kupi jo; stane sedem rubljev, dam ti jo za tri." Mitrič se končno zbrihta ter se nasmehne. Koneo prihodnjič. colnine) dovoljen le glede gosij, za drugo perutnino bo pa se moralo plačevati colnine 4 krone od vsakega met. stota. Važna je tudi določba, da se bo smelo uvažati meso in perutnino samo na določena tržišča. Za suhe češplje znaša carina po novi pogodbi po 8 K ozir. 10 K, za češpljev sok pa 5 K 80 v. — Dosedajna carina je znašala 3 K 57 v. Za žito se je po novi pogodbi zvišala carina, in sicer za pšenico na 4 K 51 v, za rž za 4 K, za ječmen za 2 K 20 v, za oves za 3 E 37 v in za koruzo za 2 K 20 v. Iz številk je razvidno, da je sicer vlada pri sklepanju pogodbe s Srbijo varovala koristi našega kmetijstva, povdarjati se pa mora, da ne dovolj in da bi posebno glede živinoreje morala mejo proti tujim državam, torej tudi proti Srbiji zapreti ali vsaj uvoz še bolj omejiti. Kajti domačo živinorejo se mora varovati ne le pred kužnimi boleznimi, ki se prinašajo v našo državo od drugod, kjer tako strogih zdravstvenih odredb še nimajo, varovati se jo pa mora tudi glede cen, ker cene živini so že itak tako nizke, posebno letos, da pač nikakor ne gre, delati naši živinoreji še večjo konkurenco. „Centrala za varstvo kmetijskih koristi na Dunajn" poziva kmetijstvo na odpor proti srbski pogodbi in predlaga, naj kmečki poslanci zahtevajo od vlade, da predloži zbornici pogodbo. To je po sedajnem stanju sicer neizvedljivo. Kajti ministerstvo ima v rokah po-oblastilni zakon, glasom katerega lahko sklepa po svojem sprevidu trgovinske pogodbe s tujimi državami, in za ta zakon so glasovali tudi slovenski klerikalci, ki se sedaj kot pravi kmečki „prijatelji" tako repenčijo in krivdo na druge zvračajo. Kot demonstracijo proti vladi bi pa tudi mi ta korak pozdravili, želeči, da bi se koristi kmetijstva trajno in dobro varovale in da bi se vladi dokazalo, da agrarci ne dopustijo barantanja s svojimi težnjami in koristmi. Iz političnega sveta. Zaradi spremembe deželnega volilnega reda na Kranjskem so se že vršila pogajanja med strankami, a brez uspeha. Pogajanja se nadaljujejo pri ministerskem predsedniku Beku. Kranjski deželni zbor bo sklican na dne 28. t. m. Izvoliti se morajo novi deželni odborniki. * Svobodomiselni in klerikalni Nemci so si zaobljubili, da bodo „složno" postopali v narodnih vprašanjih, to je, da bodo složno skušali daviti Slovane. * Nova stranka na Hrvatskem. Dr. Frank Jozua, njegov sin dr. Vladimir Frank in 6 drugih poslancev Starčevičeve stranke so izstopili iz te ter so ustanovili novo „hrvaško radikalno Star-čevičevo stranko". Predsednik te stranke je dr. Jozua Frank, podpredsednik pl. Pisačič, njihovo glasilo je pa list „Hrvatska Hrvatom". Ogrski minister Andraš je izjavil, da predloži ogrski zbornici načrt za novo volilno postavo na Ogrskem še to spomlad. * Obrtno šolstvo. V proračunskem odseku je v seji dne 21. t. m. odgovarjal naučni minister dr. Marchet na razne želje in zahteve. Izjavil je, da se vrše glede prispevka za zgradbo poslopja za obrtno šolo v Ljubljani pogajanja s finančnim ministerstvom in je pričakovati ugodnega uspeha. Glede ustanovitve umetno-obrtne oziroma stavbno-obrtne šole na Sp. Štajerskem tudi s slovenskim učnim jezikom ne more ministerstvo ničesar ukreniti, dokler ne pride s tozadevno prošnjo kaka večja občina na Spod. Štajerskem, ki ponudi obenem potrebne prostore in druge stvarne potrebščine, ko se to zgodi, vzame ministerstvo stvar brž v pretres. * V proračunskem odseku je dr. Korošec želel, naj bi se vzgojilo učiteljstvo za pletarske in čipkarske tečaje v slov. pokrajinah. * Ministerstvo za javna dela je ustanovljeno in je poverjeno dr. Gessmannu. Obsega stavbne zadeve, tehnične posle, vodne zgradbe, zgradbo cest in mostov, rudarstvo, pospeševanje obrti, tehnično preizkuševanje, merosodstvo, tehnično in gospodarsko pospeševanje obrtnih proizvajanj, pospeševanje tujskega prometa itd. Ministerstvo je razdeljeno na 4 sekcije ali oddelke. * • V proračunskem odseku se je v seji dne 20. t. m. sprejela rezolucija, v kateri se zahteva med drugim, naj vlada pospeši izdelanje postavnega načrta za izboljšanje plač učiteljem obrtnih šol. Zahteva se nadalje izenačenje višjih državnih obrtnih šol in višjih trgovskih šol z višjimi gimnazijami glede dobrote enoletnega prostovoljstva in znižanje vojaške dobe na dve leti za absolvente strokovnih, dvorazrednih trgovskih in šol za poslovodje. — Podržavljenje trgovskih šol se naj vrši še v večji meri in podpore nedržavnim trgovskim šolam se naj zvišajo. — Posi. dr. Ploj želi, naj vlada upošteva željo mesta Ljubljane za prispevek v svrho sezidanja prostorov za snujočo se obrtno šolo. Na Spod. Štajerskem ni nikakšne strokovne šole, zato je potrebna takšna vsaj v Ljubljani. Na ta način bi se tudi omejil naval na gimnazije. Povdarjal je, da Slovenci nimamo niti ene trgovske strokovne šole in da so v Ljubljani v obilni meri dani pogoji za ustanovitev višje trgovske šole. * Slovansko-romanski blok. Dne 20. t. m. se je sestavil takoimenovani slovansko-romanski blok, v katerem so zastopane vse nenemške narodnosti. Za predsednika je bil izvoljen dalmatinski poslanec Vukovič, podpredsednikom pa Bumun Onciul. Posi. dr. Korošec je predlagal sledečo rezolucijo: „Z ozirom na to, da slovenskemu narodu po pozitivnem in natornem pravu zajamčena pravica do lastnega vseučilišča in z ozirom na to, da ustanovitev slovenske pravne fakultete v najkrajšem času odgovarja praktični potrebi, se vlada pozivlje, da vse primerno ukrene, da se tem zahtevam, ki jih stavlja ves slovenski narod soglasno in brez razlike strankarskega političnega mišljenja, kakor hitro mogoče ugodi. Vlada naj izdatno podpira nadarjene slovenske akademike s posebnimi štipendijami, da se bodo lahko izobrazili za vseučiliške profesorje, dotlej pa naj prizna za tozadevno državno polovico v Zagrebu napravljene izpite in doktorske diplome." Poslanec Eo-mančuk je zahteval Rusinsko vseučilišče v Lvovu, posi. Conci italijansko pravno fakulleto v Trstu in priznanje izpitov na italijanskih univerzah, Vukovič pa priznanje izpitov na zagrebškem vseučilišču. * i Volilna reforma za Istro. Sprejel se je vladni načrt za premembo deželnozborskega volilnega reda za Istro. Ta načrt je sad kompromisa, ki je bil po vladnem posredovanju sprejet od hrvaško-slovenske in od italijanske stranke. Doslej je imel deželni zbor 33 članov, in sicer tri škofe, pet veleposestnikov, dva poslanca trgovske in obrtne zbornice, 11 mestnih in 12 kmečkih poslancev. V prihodnje bode v deželnem zboru 44 poslancev, namreč 5 veleposestnikov, 2 zastopnika trgovske in obrtne zbornice, 14 mestnih in 15 kmečkih poslancev ter 8 zastopnikov splošne kurije. Število deželnih odbornikov se pomnoži za enega. V varstvo manjšine se je določilo, da je za sklepanje o različnih zadevah potrebna kvalificirana večina v deželnem zboru in v deželnem odboru. Po dogovorjeni razdelitvi volilnih okrajev bo v prihodnjem deželnem zboru 25 italijanskih in 19 hrvaških in slovenskih poslancev, poleg teh pa še trije škofje. — Doslej je bilo v deželnem zboru 21 italijanskih in 9 hrvaških in slovenskih poslancev. * V proračunskem odseku se je razpravljala minole dni postavka „visoke šole". Pri tej priliki so zastopniki raznih narodnosti stavili zahteve: Čehi zahtevajo vseučilišče na Moravskem v Brnu, Nemci istotam, Malorusi v Lvovu, Slovenci v Ljubljani, Italijani v Trstu. Pri tej razpravi se je razvnel tudi hud boj za svobodo nauka na vseučiliščih. Neki profesor Wahrmund na visoki šoli v Inomostu je namreč pri predavanjih o cerkvenem pravu izrekel neko mnenje, katero izvestnim „katoličanom" ni bilo pogodu. Zato so klerikalci priredili naskok na naučnega ministra, hoteč ga prisiliti, naj Wahrmunda odstavi. Pri tem naskoku je nemškim klerikalcem pridno pomagal tudi dr. Korošec. V reči, ki ga ne brigajo, vedno vtakne nos, da bi govoril za svoj volilni okraj, tega ne utegne. Na Nizozemskem nameravajo prirediti splošno ljudsko glasovanje o prestolonasledstvu. Cesarjeva bolezen se je že obrnila na boljše. * Državni zbor je sklican na 2. aprila. * General Šteselj je težko obolel na nenra-steniji. * Čehi proti tlačenju nemadžarskih narodnosti na Ogrskem. Pod pokroviteljstvom praškega „Sokola" se je vršilo minulo nedeljo 715 čeških zborovanj po vsem Češkem in Moravskem, na katerih se je odločno protestiralo zoper dogodke v Černovi ter zoper tlačenje nemadžarskih narodnosti na Ogrskem. Veeh zborovanj se je udeležilo nad 50.000 ljudi. * Hrvatska koalicija je izdala proglas na narod zaradi zadnjih dogodkov, posebno zaradi za-tvoritve sabora; v proglasu je izrečena ostra obsodba madžarske vlade in tudi dunajske, ostra obsodba nespoštovanja hrvatskih pravic; koalicija pa vkljub temu pozivlje narod, naj vzdrži mir in red. Madžarski listi besne zaradi tega proglasa ter imenujejo koalicijo — izdajalsko. Pozivljejo bana in hrvatsko vlado naravnost k nasilnostim. — Na Hrvatskem je prepovedana kolportaža časopisov. Dopisi. Iz Celja. Kakor slišimo, začne izhajati mesca aprila slovenska znanstvena knjižnica pod vodstvom eksekutive narodnoradikalnega dijaštva. Kot prvo delo tega novega za kulturni narodni razvoj prepotrebnega novega književnega podjetja bo izhajal prevod znamenitega dela češkega strokovnjaka prof. dr. Drtine Myšlenkovy vyvoj evropského lidstva.) Delo bo izhajalo redno v večjih mesečnih sešitkih po 60 vin., pač po najnižji ceni, ki je sploh mogoča, le tedaj, če se oglasi zadostno število plačnjočih odjemalcev. — Opozarjam na to važno podjetje naše prijatelje, somišljenike, da zastavijo svoje moči v pfospeh tega nam Slovencem krvavo potrebnega podjetja, ki je v zanesljivih rokah vodstva velike dijaške organizacije; — tako nastopamo po malem pot da bomo začeli polniti velike vrzeli, ki jih z žalostjo moramo priznati v naši slovenski znanstveni literaturi. Je pa to tudi zajedno pot, da se začenja tudi pri nas socializirati veda in znanost v najširše ljudske vrste. Pričakujemo, da bo naša napredna inteligenca razumevala ceniti pomen tega podjetja za razširjenje prave izobrazbe kot najizdatnejše in najrealnejše podlage napredne misli. — Uverjeni smo, da bodo naše knjižnice, naše čitalnice in izobraževalna društva med naročniki in tako med podporniki tega novega podjetja. Težko je človeku, ko vidi, da tvori vso duševno hrano slovenskemu inteligentu ponajveč samo politično časopisje in če noče docela zastati in zakrkniti pa mora poseči po revijah, pisanih izključno v tujih jezikih. — Od tod izhaja tudi oni velik procent naših ljudij, ki zamre po naših „gnezdih" vsemu duševnemu napredku, se hrani samo z novicami in še drugimi manj duhovitimi rubrikami dnevnega časopisja. In upravičeno se lahko reče, da so živeli ti ljudje morda kedaj v mladih letih nekaj duševnega življenja, v življenju, samem, v domovini pa so konsekventno opustili vse ono, kar naj znači inteligenta, da razumeva čas in življenje, da se ne izčrpa že v najboljših letih in mu ostane v najboljšem slučaju le še prazno navdušenje, brez vsake vsebine. Globlja naša samoizobrazba in vzgoja bo tudi boljša narodna vzgoja ! Trbovlje. V nedeljo, dne 23. t. m. se je vrši pri nas t. zv. socijalni kurz klerikalcev, ki se je jako klaverno obnesel. Bilo je kakih 50—60 udeležencev, a gotovo več kakor polovica je bilo soc. dem. in narodnjakov. Prišli so največ iz radovednosti, ker so klerikalci na vabilih razglašali, da pride več drž. posi, predavat. Prvi je govoril kranjski drž. poslanec dr. Krek, in sicer največ o kmečkih zadevah, da bi se namreč organizirali v „Kmečko zvezo". Ves svoj govor je tako sukal, kakor da bi ne bilo od danes naprej niti en dan več mogoče živeti brez „Kmečke zveze", kajti naglašal je, da vsi moderni hlevi in vsa umetna gnojila, ako bi jih imel kmet na razpolago, ne rešijo kmeta, ako se ne organizira v „Kmečki zvezi". To je bila nekaka reklama za kaplana Lončariča, ki je precej nato predlagal zaupnike bodoče „Kmečke zveze", ki jo misli tukaj ustanoviti. In ravno tu se je pokazalo» kako v Trbovljah stvar stoji. Izmed približno kakih 12 zastopnikov, ki jih je predlagal, jih ni bilo niti polovica na shodu, in dva, ki sta bila nazvoča, sta celo naročnika „Narodnega lista", drugi ki se niso shoda udeležili, so pa večinoma taki, ki se sploh nočejo v nobeBo stvar vtikati, a najmauj pa zaupajo Loučariču, ker ga poznajo, da je strasten zdražbar. Pač žalostno, a resnično, kar bo najbližja bodočnost pokazala. Potem dobi besedo neki Moškerc. Po njegovem mnenju še niso soc. dem. nič druzega storili, kakor da zmir-jajo klerikalce z „ajmohtar" in „farški podrepnik". Temu gospodu pač ni menda več znano pri nas, kakor od včeraj do danes. Samo za 15 let nazaj naj bi se potrudil informirati, koliko smo delavci tukaj napredovali. To pri nas vsak šolarček ve. „Ajmohtar" in „farški podrepnik" pa izhaja iz tega, ker sta nekdajšnji ravnatelj in trboveljski župnik oba na to delala, da bi vsakega delavca, ki se je dal skrivno na kakšen delavski časopis naročiti, brž iz Trbovelj spravila, in dotične delavce, ki so svoje sodelavce demokrate pri ravnatelju tožili, da so bili potem od dela odpuščeni in brez vsake penzije po svetu pognani, ako-ravno so po 20—30 let v provizijsko blagajno plačevali, dotične delavce so začeli zvati „ajmohtar" ali „farški podrepnik". In to po vsej pravici, ker ni gršega na svetu, kakor če trpin trpina ob kruh spravi, kar še sedaj klerikalci tako radi delajo, samo da se nad političnim nasprotnikom maščujejo. Najlepši dokaz, kam bi nas Moškerc s svojo strok, organizacijo pripeljal imamo delavci sedaj; najhujši agitatorji „Kmečke zveze" in kršč. soc. strok, organizacije so ravno oni, ki so bili še lansko leto odborniki pri naši brat. sklad, in pri konzumu, ki je bil last brat. sklad, in torej last vseh delavcev udov; in ravno tisti možje so tako gospodarili, da so prodali konzum podjetniku, in nam veliko škodo priza-djali. Torej, g. Moškerc, dela dovolj, samo pri vaših agitatorjih začnite, naj svojo krivico popravijo, ako ste resnični delavski prijatelj. O našem drž. posi. dr. Benkoviču se pa sploh večina delavcev izraža, da jo tako kakor naš nekdanji tajnik Linhart, kajti oba sta se nam prilizovala in oba sta hrastniškim Nemcem poklone delala in sicer takim Nemcem, ki bi slovenske delavce najrajši do belih kosti odrli. Torej gosp. Benkovič, če pridete, dobro, če ne, še bolje, brez vaših socijalnih kurzov ravno tako lahko izhajamo, kakor brez nekdanjega Linharta. Gliha vkup štriha. Iz Št. Janža na Dna«, polju. Na-prošeu po Staršanih je povabil tukajšnji nadučitelj gosp. poslanca dr. M. Ploja, naj bi prišel in si ogledal škodo, ktero jim dela Drava, potisnjena vsled čudne regulacije čisto pod vas. Dr. Ploj je priredil dne 15. t. m. v prostorih Jožefa Sela shod, kterega se je vdeležila pretežna večina vplivnejših Janževčanov — in tudi odposlanci iz Slovenjevasi. V lahko umljivem, nad uro trajajočem govoru je razložil g. poslanec pazljivim poslušalcem, kaj je že dosegel s svojimi tovariši v korist kmetskega prebivalstva in kaj še hoče doseči v prihodnje. Posebne važnosti bo letošnjo zasedanje dež. zbora, v kterem pride na dnevni red tudi volilna reforma. Slovenski poslanci bodo delali neustrašeno na to, da dobijo slovenski kmetje več mandatov ter da volijo v skupini veleposestnikov, r- če ne pride do splošne in enake volilne pravice, — tudi kmetovalci, ki plačujejo 120 K čistega dobička. Hudo je prijemal gosp. poslanec tiste lažiprijatelje ljudstva, ki mu vsiljujejo „nemške" šole. V teh ne smejo rabiti učitelji maternega jezika, nemškega pa otroci n e r a z u m e j o in se tako tudi nič ne naučijo. In ravno za to se gre „purgarjem", ki hočejo kmeta še nadalje za nos voditi iu ga izsesavati, ki ga hočejo trej neumnega imeti. Se svojimi temeljitimi izvajanji je zadovoljil ■g. poslanec popolnoma vse navzoče. Potem so ga prosili zborovalci, naj pripomore, da se počitnice preložijo na čas od 1. sept. do konca oktobra, ker rabijo takrat otroke najbolj. — G. doktor odgovarja na to, kako bi se naj ljudska šola preustrojila, da bi kmetom več koristila, da pa v zadevi počitnic ne more nič storiti. To je stvar okr. šolskih svetov in v njih imajo odločilno besedo po okr. zastopih izvoljeni udje. Skrb volilcev naj bo toraj, da zmagajo letos v ptujskem okrajnem zastopu nad možje, potem bo pa tudi vprašanje glede počitnic kmalo ugodno rešeno. Opozorjen na čudno regulacijo Drave je rekel g. poslanec, da bo takoj drueri dan pojasnil merodajnim gospodom v Gradcu škodo, kojo dela voda ravno Janževčanom in Slovenjeveščanom, ter bo zahteval takojšnjo odpravo krivic. V daljšem govoru je potem pokazal g. prof. kandidat Vesenjak, kako marljivo deluje gospod poslanec ter je ostro zavračal vse neosnovane napade na g. dvornega svetnika. Spodbujal je dalje navzoče, naj se nikdar ne sramujejo materinega jezika, naj marveč povsod očitno kažejo, da so neustrašeni, zavedni Slovenci. Po g. učitelju Lešniku iz Zavrča prečitaua resolucija, s ktero se izreka g. poslancu popolno zaupanje in s ktero se z ogorčenjem zavračajo vsi neutemeljeni napadi na njega, naj izvirajo od kterekoli strani, se je soglasno sprejela. Slednjič se je domači nadučitelj g. doktorju iskreno zahvalil, da je vslišal prošnjo Janževčanov ter prišel k njim z obljubo pomoči. Ker se ni oglasil nikdo več k besedi, sklenil je predsednik g. Miroslav . Sel iz Starž lep shod, potem pa so spremljali zborovalci g. poslanca k Dravi, da se prepriča na lastne oči, koliko škode dela voda posestnikom. Ta shod je v narodnem oziru zelo velikega pomena. Soglasna sodba tudi nasprotnikov je bila, da je g. poslanec izvrstna moč, da je zelo delaven in postrežljiv in da dobi ob prihodnjih volitvah tu velikansko večino. Shod pa je bil tudi poučen ! Na ves glas kliče našo inteligenco in poslance : Občujte pogosto in prisrčno s prostim narodom, podpirajte, poučujte ga in tužne naše razmere se bodo kmalo zboljšale. Iz Z?»kovc. Predzadnjo nedeljo je tukaj govoril g. dr. Kovačič. Razpravljal je zgodovino našega kraja jako stvarno in zanimivo. Kaplan Kran j c ima veliko skrbi z Zrkov-cami. Sedaj snuje pri nas podružnico „bralnega društva" od Sv. Petra in sanja o velikem brodu čez Dravo. Hm, hm, — božji mlini meljejo . . .! Kranjčev trud ne rodi dobrega sadu! To se je pokazalo pri zadnjih obč. volitvah. Z veliko silo smo spravili nekaj njeaovih na volišče. In glej! Eden njegovih je po svoji neznačajnosti zakrivil, da ni prišel v odbor mož, ki sicer ni naš pristaš, ki pa je najzavednejši Slovenec naše občine. Ta mož je eden izmed tistih, ki trdi, da pri nas ni na mestu razdirajoča politika, temveč, da v naših krajih mora biti parola: Slovenec — Nemec! Iz BoEgeš. Pri nas se prav malo pozna, da je postni čas. Radi bodočih obč. volitev je vse pokoncu. Agitira se na vso moč in skoro vsak večer postavijo pri Šalamunu novega kandidata za županski stolec. To vam je življenje! Pije se, da teče od miz, in kandidatje razvijajo z izbranimi besedami svoje programe. Ako ima gospa gostilničarica prav, potem imata največ „šanc" Partlič in Majhenič. Z Lorbekom, s Tkalčičem in Šalamunom torej to pot ni nič! Tudi neverni Zemljič odpade, ker mu bo v kratkem prodal slovenski dr. Pipuš kanclijo. Pri nas je namreč navada, da ima vsak predstojnik v svoji liiši občinsko pisarno!! — Misijon, ki se je pretočeni teden vršil v Hoči, ni le ženske navdal s sv. Duhom, temveč tudi nekatere zakonske „svojeglavneže" popolnoma predrugačil. Posebno pregrehe proti 6. zapovedi božji so nekateri možje jeli silno sovražiti. Ni se torej čuditi, da se je pretečeno soboto neki posestnik iz naše vasi na glavnem trgu v Mariboru kakor petelin zakadil v dekle, v katerem je njegova žena videla že dalje časa pre-šestnico svojega moža. — Mož je sicer dejanski dokazal svoji ženi, da se presneto moti, a ta „špas" bo veljal nekaj kronic. Možje, ljubite svoje žene, a do meje!! Hajdina pri Ptuju. Odkar imamo pri nas novega kaplana, ni več božjega miru. Sploh mi Hajdinčani nismo nič kaj zadovoljni s tem, kar smo dobili od sv. Urbana. Gospoda si menda misli, da je za nas vse dobro. Dobili smo od tam nadučitelja Bezjaka, ki pa sliši rajši na ime Wesiak in je seveda kot tak nezmožen gojiti v naši deci narodni duh. Naš sedanji kaplan nadaljuje svoje „plodo-nosno" delo, kakor ga je začel na svojih prejšnjih štacijah, posebno pri Urbanu. Nekdaj so bili duhovniki slovenski prvoboritelji, so združevali Slovence ter jih navduševali; zdaj pa huj-skajo Slovenca proti Slovencu, če slučajno ni takega naziranja, kakor so oni. Tako dela naš kaplan, a ravno pri nas je tega najmanj treba ko nam itak preti nevarnost iz Ptuja. V bralnem društvu so bili poleg Slov. Gospodarja in Našega Doma tudi časniki Domovina, Narodni List in Novi Slov. Štajerc in je bilo vse dobro, niti prejšnji miroljubni ter poštenejši g. kaplan se ni nad tem spodtikal. Sedajni Podplat-nik je zadnje tri izbacnil, češ, naj se naroče samo klerikalni časopisi, da se ne bi spravljalo ljudstva z njegovim denarjem ob vero. Ljudstvo ne sme torej slišati tudi druge plati zvona. Mar se bojite, g. kaplan, da bi spoznalo resnico ter se obrnilo proč od Vas V Skrivate se za vero, da se borite proti vsaki napredni misli. Kdor ne misli tako, kakor vi, je naprednjak, zato brezverec, zato ga je treba vničiti. To je zloraba vere. Zgage delati med ljudstvom in sovraštva pač ne uči Kristusova vera; Vaša že mogoče. Taka ne smejo biti svojstva katoliškega dahovnika! Šele kratek čas ste pri nas, pa ste provzro-čili že mnogo slabega. Zagrešili ste velik narodni greh s tem, da sejete sovraštvo med Slovenci. Na vseh svojih prejšnjih štacijah ste ostali v slabem spominu. Saj se spominjate, da vam je na nekem shodu pri Urbanu nek kmet, ki Vas je videl, ko ste se od jeze peneč zaganjali v svoje nasprotnike, rekel: „Z Vami nikdar več!" To se Vam bo zgodilo tudi pri nas, če boste počenjali naprej tako. Kdo bi se potem čudil, če duhovščina nima več ugleda, kakoršnega je imela prejšnja! Saj si ga jemlje čisto sama, ker se tako izpostavlja in dela s takimi sredstvi. Več vere ste vzeli Vi, gospod kaplan, ljudstvu s svojim odurnim postopanjem, kot Domovina, Narodni List in Novi Slov. Štajerc. Resnica bode v oči, zato se jo mora zatirati, kaj ne?! Štajerske novice. Kaj bo pa zdaj? Ko je zmagal pri dež. zborskih volitvah klerikalni Triglav v vol. okraju, v katerega spadata tudi celjski in vranski okraj, torej Roblekov volilni okraj, so klerikalni listi, dasi sta ta dva okraja glasovala tudi takrat po veliki večini za naprednega kandidata in sta bila od drugih 4 preglasovana, pozivali Robleka, naj. odstopi, češ da je v njegovem okraju zmagal klerikalec. Povedali seveda niso svojim vernim ovčicam, da je v Roblekovem volilnem okraju bila tudi pri teh volitvah napredna večina. — Pred kratkim so se vršile deželnozborske volitve na Goriškem. Kandidirala sta tudi državnozborska poslanca naprednjak Štrekelj in klerikalec Fon — oba v splošni kuriji, v kateri volijo vsi tisti, kakor v državni zbor. Štrekelj je zmagal. In glejte! Naprednjak Štrekelj je dobil v svojem državnozborskem volilnem okraju samo za 9 glasov manj kakor lani pri volitvah v državni zbor; dobil je v tem okraju 5008 glasov, klerikalec Fon pa 2855. Štrekelj je torej oodržal zaupanje v svojem državnozborskem volilnem okraju. Klerikalec Fon pa je dobil v svojem državnozborskem volilnem okraju lani- 3590 glasov, letos pa samo 3418, torej za 172 glasov manj kot lani. Še bolj zanimivo je pa to: Fon je dobil v sv o j e m državnozborskem vol. okraju 3418 glasov, naprednjak Štrekelj pa v tem okraju 3768 glasov; torej je dobil naprednjak Štrekelj v državnozborskem volilnem okraju klerikalca Fona 417 glasov več nego Fon sam. To se pravi: volilci so izrekli klerikalnemu poslancu Fonu v njegovem lastnem okraju silno nezaupnico in tu bi bilo pač na mestu, da se tak poslanec na tej časti zahvali. Radovedni smo, ali bodo klerikalni časopisi tudi Fona pozvali k odstopu. Od političnih nepoštenjakov seveda kaj takega ni pričakovati. „Slovenski Gospodar", govóri! Ljubezen katoliškega duhovna do umrlih. — Večkrat smo že imeli dolžnost, opozoriti javnost in naše prijatelje na žalostno resnico, kako se naša duhovščina naravnost igra z nabožnim čustvovanjem našega ljudstva. Spet se je zgodil pred kratkim ta-le slučaj. — Kaplan Kovačič v Šmartnem je sprejel denar za mašo, ki bi jo naj bral v nedeljo ob desetih za umrle sorodnike Sto-žirjeve rodbine v Šmartnem. Kar naenkrat, menda na nasvet in željo sv. Duha, ki se v raznih časih in raznim gospodom duhovnikom nejednako prikazuje in ž njimi govori, pa si je gosp. Kovačič premislil in oddal plačan denar za mašo g. župniku, češ, za te ljudi jaz ne berem maše! Ali se ne pravi to iz ljudi se norca delati? Rokodelca se ne more siliti, da napravi nekaj za gotov» plačo, če noče, naravno da se tudi mašnika ne more siliti, če smatra daritev maše za obrt, s katerim si služi denar. Povsod vidimo, da so postali v novejšem času naši duhovniki bolj odkritosrčni Ppilo^a. „Marodnemu Listu" št» 13« Poslanec Robleh no shodu g 6rajshivasi dne 2Z. t. m. Zborovanje se je vršilo na prostem ob mnogobrojni udeležbi. Dr. Karba pozdravi v jedrnatih besedah zbrane kmetovalce ter predlaga predsednikom g. Mazila. Kot prvi govornik nastopi državni poslanec Roblek. Iz njegovih izvajanj posnamemo sledeče: V državah, kjer je upeljana ustava, dana je ljudstvu samemu pravica, da soodločuje, kako se naj vlada, da ima ljudstvo samo vpliv na upravo države in ima v rokah upravo dežel, da je ljudstvo samo vrhovni sodnik nad vsemi notranjimi zadevami države. V izvrševanje teh pravic se poslužuje ljudstvo svojih zastopnikov — poslancev. Poslanci so izvrševalci ljudske volje — ne volje posameznikov in strank, ampak volje večine ljudstva. Čim bolj se ljudstvo zaveda in poslužuje svojih pravic, čim bolj izraža svojo voljo, tem bolj trdno stališče, temvečjo zaslombo imajo poslanci. Neobhodno potrebno je toraj, da izreka narod o važnih političnih in gospodarskih zadevah svojo voljo in da stavi svoje zahteve. Narod se mora sam izreči! Potem bodo imeli njegovi zastopniki povsem drugo stališče napram vladi in v zastopih v državnem in deželnih zborih, ako se bodo lahko sklicevali na ljudsko voljo. Ne bo se jim moglo več očitati, češ, zahteve, ki jih stavite vi, niso ljudske, narod ne ve od tega ničesar, vi nimate pravice govoriti in zahtevati v imenu vašega naroda, ker ta narod vaših zahtev ne želi! — Če se katerikoli narod zanima za aktuelna politična vprašanja, ter izreka svojo voljo o njih, je to dokaz njegove politične zrelosti, je pa tudi glasni opomin za vlado, da opravičenim zahtevam tega naroda ne sme in trajno tudi ne more nasprotovati. Žalibog je bilo zlasti med nami Slovenci od strani širšega ljudstva doslej le malo zanimanja za velika politična vprašanja in le v zadnjem času — od državnozborskih volitev sem — odkar je nastopila narodna stranka, se je gibanje na političnem polju oživelo, politično mišljenje in zanimanje poglobilo in prijelo tudi širše mase našega ljudstva. Oglejmo si političen položaj nas Slovencev. Ta je mračnejši kot je bil. V dunajskem parlamentu imajo slej ko prej Nemci odločujočo besedo. Nemški ministri izkoriščajo svoj vpliv v prid svoje in na škodo drugih strank in narodov. Narodostne zadeve se — po mnenju sedanje vlade — morejo reševati le sporazumno z Nemci; — in kaj to pomeni, vemo le iz skušenj preteklosti. — Od Nemca nismo dobili do sedaj pravice in pravičnosti, nimamo jo torej v bodočnosti pričakovati. Če je od Nemcev odvisno, ako naj dobijo nenemški narodi v Avstriji vsaj del svojih pravic, potem je že kar v naprej gotovo, da ne bodo dobili ničesar. Dunajska vlada nastopa vedno bolj odkrito proti Slovanom, zlasti nam Slovencem ; dokazov v to imamo dovolj. Omenjam le zadevo okrajnega zastopa v Celju, zadevo naših srednjih šol, ki se ne pomakne ne za korak naprej. — Celjsko gimnazijsko vprašanje, katerega si ne upa vlada rešiti, ker se boji hrupa nekaterih celjskih nemških kričačev. Zadeva celjske okoliške slovenske šole je istotako za pravno državo sramotna. Vkljub temu, da imajo celjski Slovenci po veljavnih zpkonih pravico do te šole ter jo hočejo s svojim denarjem zgraditi, se vendar ta zadeva zavlačuje mnogo let samo zato, ker nam celjski Nemci te šole ne privoščijo. Najbolj jasno pa je pokazala vlada svojo mržnjo do Slovencev o priliki zadnjih uradniških imenovanj. Pri okrajnih sodnijah v Laškem trgu, v Konjicah in v Šoštanju, kjer so bili do sedaj nastavljeni slovenski sodniki, je imenovala vlada same Nemce, vkljub temu, da so bili nekateri za ta mesta proseči slovenski uradniki po službenih letih starejši, da, vkljub temu, da so ti trije sodni okraji skoraj izključno slovenski, in da ne znaša nemška manjšina v nobenem niti za dva odstotka prebivalstva. Da se toraj vlada izmed sto prebivalcev dvem ali trem Nemcem ne zameri, tepta pravice 97 Slovencev; — in vrhu tega neopravičeno vestne in poštene slovenske uradnike zapostavlja edino zato, ker jih je rodila slovenska mati. Takšna je naklonjenost vlade nam Slovencem, ki smo vedno mirno plačevali naše davke, in dajali državi najboljših vojakov. S ponižnostjo nismo prišli daleč in tudi nikdar ne bomo! Še slabše stališče pa imamo mi štajerski Slovenci v deželnem zboru. Tam je najti popolno preziranje Slovencev v gospodarskem, narodnem in sploh kulturnem pogledu. Gospodarsko ne stori dežela za nas Slovence skoraj ničesar. Če se kdaj za Spodnji Štajer od strani dežele kaj ukrene, potem je gotovo, da to ni bilo storjeno v podporo Slovencev, ampak v podkrepljenje med nami sta-nujočih Nemcev in nemškutarjev, gotovo pa povsod iz namena širiti nemštvo med Slovenci. Melijoracije, t. j. urejevanje rek in potokov, osuševanje in zboljševanje zemljišč, se vršijo najbolj le v nemškem delu dežele. Večje število posestnikov — treh občin Sa-vinske doline — je prosilo pred kakimi štirimi leti deželni odbor, naj pošlje kulturnega inženirja, da bi ta pregledal močvirnate travnike in napravil načrte, kako bi se ti osuševali. Ta prošnja je še danes nerešena, ker so baje inženirji z delom preobloženi. Kaj in kje pa delajo? Pri nas gotovo ne! Seveda oni posestniki iz Savinske doline so bili Slovenci, in za nje ni nikdar denarja, in nimajo mnogoštevilni deželni kulturni inženirji nikdar časa. Če mislijo gospodje v Gradcu, da smejo nam Slovencem iz melijoracijskega zaklada dati šele takrat nekaj drobtinic, kadar bo v nemškem delu dežele zadnji neznatni potoček urejen, zadnji mokri pašnik s pomočjo našega davčnega denarja osušen, potem je pač dovolj jasno, da nas imajo v tej deželi le za pastorko, teptano in izkoriščano. Podpore, katere daje deželni odbor okrajnim zastopom v zdržavanje cest in v povzdigo živinoreje, so za nas pičle, kolikor le mogoče, in bogate za srednji in gornji Štajer. V narodnem oziru se pač mora povedati, da deželni zbor in deželni odbor nas Slovencev niti poznati nočeta. Poslovni jezik vseh deželnih uradov, vseh deželnih zavodov — tudi onih med Slovenci — je izključno nemški, in germanizacija je ena njihovih glavnih dolžnosti. Vrhu tega, da so Nemci s srednjimi šolami že itak od države bogato obdarjeni, vzdržuje še dežela eno realko, tri gimnazije in čez 20 meščanskih šol, seveda vse nemške, dočim ne da nam Slovencem ne ene same meščanske šole, za katero se že mnogo let potegujemo. — Kmetijsko šolo v Št. Jurju so izposlovali slovenski poslanci že pred več leti v deželnem zboru, in vendar se še ni ničesar bistvenega ukrenilo v ustanovitev iste, — vse zato, ker je namenjena ta šola Slovencem. Istotako krivičen nam je deželni šolski sveti Če se gre za ustanovitev katerekoli še tako ne. potrebne nemške šole — ponemčevalke slovenskih otrok — ko vsi deželni kakor tudi državn-uradi kar v ognju v pospešenju te šolske zadeve. Če pa je ustanovitev slovenske šole kateremu Nemcu neprijetna, je pa stvar celo drugačna. Potem se razlagajo veljavni zakoni povsem drugače, zavire se delajo povsod, celo od strani onih uradov, katerih naloga in postavna dolžnost bi bila razvoj šolstva pospeševati. Vzgledi: Nemška šola v Vojniku, Hrastniku, v Šoštanju in Velenju — slovenska okoliška v Celju. (Klici ogorčenja.) Vse je tako urejeno, cel sistem je tak, da se mi štajerski Slovenci ne moremo čutiti domačine v naši deželni prestolici, ampak umevno je, da iskreno želimo ločiti se od nam sovražnega Gradca. (Burno pritrjevanje.) Sedaj je stopilo v ospredje zopet neko važno politično vprašanje. V Gradcu se vršijo priprave za volilno pre-osnovo za deželni zbor. Deželni volilni red se bo premenil, kar je za nas zelo velike važnosti, ker se bode tudi za nas na novo določilo število bodočih naših poslancev, od katerih števila bo odvisna naša politična moč v deželnem zboru. Ker je dosedajni volilni red za nas skrajno krivičen, in je namera Nemcev očitna, nam kratiti tudi v novem volilnem redu naše pravice, sklicani so bili današnji shodi, da se izreče ljudstvo, kaj tirja slovenski narod na Štajerskem v dosego svojih po postavah mu zajamčenih pravic. Slišali bodete, kako zelo krivičen nam je dosedanji volilni red, prepričali se bodete o tem na podlagi statističnih številk. Povzdignimo toraj mogočno svoj glas v obrambo naših pravic. Naše tirjatve dede volilne preosnove so in morajo biti takšne, da mi zahtevamo popolno enakopravnost vseh deželanov. Mi ne zahtevamo nikakšnih predpravic, nočemo nikogar oškodovati, a tudi ne pripuščamo, da bi kdo drugi nas oškodoval. (Tako je!) Če bi se novi volilni red izvršil na podlagi pravičnosti bi moralo dobiti slovensko prebivalstvo v graškem deželnem zboru precejšen upliv na deželno napravo, izposlovalo bi se lahko za slovenski del dežele marsikatero gospodarsko in popolnoma prezirati želje in zahteve ljudstva. S prodiranjem večje izobrazbe v širše sloje ljudstva se je širila med njim tudi zavest o njegovih pravicah, zavest o njegovi moči. Če je ta zavest toliko vzbujena, da se dvigne narod — najsibo tudi tako mal kakor smo mi — ter se kakor en mož postavi v bran napadom na njegove pravice, potem se ne bo našla nobena vlada, nobeden nam še tako sovražen deželni zbor, da bi si upala nastopiti prodi odločni volji celega naroda. Izrazimo toraj naše zahteve, označimo naše stališče Jnapram volilni preosnovi. Čim odločneje bomo to storili, tem večje upanje smemo imeti, da se bo naš glas slišal in upošteval, ter da pridemo tudi v naši kronovini vsaj korakoma do boljših političnih in gospodarskih razmer. (Dolgotrajno odobravanje.) Nato razloži dr. Božič obširno in temeljito kričeče razmere dosedanjega deželnega volilnega reda in deželnega reda za nas Slovence, ter formulira in utemelji naše zahteve nasproti volilni preosnovi in premembi deželnega reda, posebno glede delitve deželnega šolskega sveta in glede ustanovitve deželnega kulturnega sveta in delitve tega v slovenski in nemški del. Stavljenemu vprašanju nekega Št. Jurskega kmeta, ali je državni poslanec Roblek zares uplival na sklepanje trgovinske pogodbe s Srbijo in glasoval za prosti uvoz živine, odgovori ta nekako sledeče: Vaše vprašanje je dokaz, da je seme laži, zasejano po bogoljubnem katoliškem časopisju, vskalilo in da so vsled tega tudi nekateri moji volilci začeli dvomiti o pravilnosti mojega tozadevnega postopanja. Trgovinsko pogodbo s Srbijo je skienila vlada na podlagi pooblastilnega zakona, sklenjenega oè prejšnjega, starega državnega zbora, katerega član jaz nisem bil. Podtikanje, da sem za kmetijstvo škodljivih določb te pogodbe sokriv tudi jaz, je ravnotako zlobno kot je smešno. V Vaše pomirjenje — če je kdo sploh vznemirjen — izjavljam, da je vest, da sem glasoval za odprtje mej, nesramna laž, kajti o odprtju mej se sploh razpravljalo ni. Klerikalci namigavajo na moje glasovanje povodom razpravljanja o nujnosti Rennerjevega predloga. — Za kaj se je šlo, to razjasnim Vam najložje na podlagi sledeče primere: Recimo v Vašej občini imate občinsko sejo. Na dnevnem redu te seje je kot prva točka naprava neke nove ceste na občinske stroške, kot druga točka pa letni proračun občine. Ker je po mnenju nekaterih občinskih odbornikov ta nameravana cesta nepotrebna in bolj v korist Vašej sosedni občini kakor Vam samim vstane eden občinskih odbornikov in predlaga: ker imamo danes le malo časa, opustimo posvetovanje o tej cestni zadevi za danes in obravva-vajmo rajši naprej drugo točko dnevnega reda, to je proračun. Občinski odborniki na to glasujejo, ali naj začnejo takoj razpravljati o proračunu ali še le pozneje. Ta predlog sicer obvelja, ker pa je v proračunu slučajno tudi postavka o zvišanju užitninskih doklad, bi zagnali naenkrat krčmarji občine krik: Vi odborniki, kateri ste glasovali za takojšnjo razpravljanje občinskega proračuna, ste naši sovražniki, ker ste glasovali za zvišanje doklad. Ali so pa to napadeni občinski odborniki zares storili? Ne! Oni še vendar o dokladah niti govorili niso, tem manj pa glasovali. Oni so se izrekli edino le za to, da se hočejo o proračunu posvetovati prej, kakor o kateri drugi, njim neljubi točki daevnega reda. In glejte podobno tej navedeni primeri je ono glasovanje, radi katerega me klerikalni poštenjaki tako strupeno napadajo. Šlo se je tudi takrat v državnem zboru edino le za to. ali se naj predloga poslancev Schrammela in Rennerja razpravljata takoj ali še le pozneje. In glasoval sem, kakor večina poslancev za to, da se razpravlja takoj, pred vsem zaradi tega, da se zavleče razprava o škodljivi nagodbi z Ogrsko. Kadar bi se bilo potem stvarno obravnavalo o vsebini teh predlogov, ki imata za nas kmetovalce poleg nekoliko slabega (n. pr. zahteva prostega uvoza mesa) tudi mnogo dobrega, kar bi bilo v blagoslov naši živinoreji, bi mi bila dana še le prilika, izreči se, ktere točke teh predlogov odobravam in ktere zametujem. Do tega pa še do danes sploh prišlo ni. In vendar so zagnali brezvestni obrekovalci krik: glejte kmečkega poslanca Robleka, on je glasoval za odprtje mej, on je oškodoval našega kmeta, on je Vaš izdajalec. Javno v časopisih sem dokazal, da je pi- narodno upravo. Časi so minili, ko so vlade smelesarjenje dveh laži-katoliških listov „Slovenca" in „Slov. Gospodarja" v tej zadevi zlobno obrekovanje. Že tri mesce je preteklo, odkar sem ta moj odgovor katoliškemu časopisju s svojim podpisom objavil, a ta dva lista še nista našla ne ene same besede stvarnega odgovora, pa tudi ne toliko poštenosti, da bi storjeno mi krivico popravila! — V tem obziru molčijo kakor grob, ker mi mojih dokazov ovreči ne morejo in je jasno, da je vse njihovo tozadevno pisarjenje od začetka do konca zlagano. To pa teh časnikarskih propalic prav nič ne ovira, da bi me radi iste zadeve naprej ne obre-kovali misleč, če bodo neprenehoma širili laž, jim bodo naposled vendar nekateri verjeli. Na ta način se zastruplja pri nas javno življenje in če se drugače ne more, se pa z drznimi lažmi spodkopava čast in ugled političnega nasprotnika. Naša vera nas uči: predno ne povrneš zadnjega vinarja onemu, kterega si bil oškodoval, ne boš videl nebeškega kraljestva. — Kar pa velja za borne vinarje, to velja in mora veljati tudi za mnogo dražjo stvar, to je moška čast. Sedaj pa poglejte tiste liste, ki se imenujejo, da so katoliški. Obrekovali so me in me še obrekujejo, razširjajo o meni vedoma neresnične vesti in ko sem jim javno in jasno dokazal, da lažejo, niso preklicali svojih napadov, temveč mirno isto laž naprej razširjajo. Nehote se mora človek strmeče vprašati, ali veljajo oni nauki krščanske ljubezni, one božje in cerkvene zapovedi, ki ste jih učili, le za nas in ne tudi za one obrekovalce, ki stojijo na čelu „Slovenskega Gospodarja" in „Slovenca". Katolištvo je tem listom, je tej stranki le plašč v katerega so se ogrnili, da bi tem ložje ljudstvo izkoriščali, da bi tem ložje ono ljudstvo, kateremu je vera še zares sveta, v svoje namene zapeljavali. Vprašam Vas častiti volilci, ali je stranki, katere list je „Slovenski Gospodar«, potrebno, če ima zares poštene namene, zagovarjati iste z lažjo in obrekovanjem? Če pa so nameni te stranke takšni, da se zamore vzdržati le z nepoštenimi sredstvi, potem se pač mora obrniti z gnjusom vse pošteno in zavedno slovensko ljudstvo od moralno tako propadlih, tako politično nepoštenih ljudi. (Splošno pritrjevanje.) Gosp. dr. Karba je pokazal na to ob navdušenju zborovalcev, kako zmagovito prodira med kmeti drugih dežel misel napredna, kako odločno so zavrnili in odločno porazili napredni kmetje na Goriškem in na Češkem pri zadnjih deželno-zborskih volitvah nazadnjaštvo, kako prodira že celo na Kranjskem samostojna napredna kmečka stranka ter poživlja navzoče, naj se ne dado od nikogar pregovoriti, ampak naj vstrajajo in odločno stopajo po oni poti naprej, ktero jim kaže lastni razum in lastna razsodnost, po poti, katero hodi narodna stranka. Besedo prevzame na to dr. Božič ter razloži zborovalcem, kako je obdolževanje našega poslanca od strani klerikalcev le zgolj pretveza, da bi s tem prikrili svojo veliko krivdo povodom glasovanja za nagodbo z Ogrsko. Klerikalni poslanci kmečke zveze so pred volitvami v državni zbor obljubili volilcem in se jim zavezali, da bodo glasovali proti pogodbi z Ogrsko in za takojšnjo gospodarsko ločitev. — Komaj so pa bili izvoljeni za poslance in se jim je dala prilika, dano besedo izpolniti, — so porabili to priliko za to, da so dano obljubo snedli. Glasovali so kakor en mož drznim čelom za nagodbo, ki izroča naše kmetijstvo, posebno živinorejo in vinogradništvo na milost in nemilost ogrskim mogotcem. Uvoz ogrske živine na Avstrijsko je prost vsake carine in vsake omejitve ter znaša na leto uvoz govedi in svinj skupaj nad 1 miljon in 300 tisoč glav. Takrat se katoliško časopisje ni ganilo, — molčali so kakor grob, kakor se potuhne zločinec po storjenem zločinu. Sedaj se ganejo, ko je vlada sklenila pogodbo s Srbijo — in delajo kakor bi narodna stranka imela s to pogodbo kaj opraviti. Odgovorna za to pogodbo je klerikalna vladna večina, ki''je svoj čas glasovala za pooblsstilni zakon, v novem parlamentu pa za nagodbo. — Ko je Beck pogodbo s Srbijo sklepal, moral je misliti, kje dobi večino za njo in si je moral misliti, da oni klerikalci, ki so glasovali za tako krivično in kmetijstvu zelo škodljivo nagodbo, gotovo ne bodo mogli glasovati zoper pogodbo s Srbijo, v kateri se dovoljuje uvoz v vsem skupaj komaj 105 tisoč glav živine in še to v mrtvem stanju in proti precejšnji carini. — Prepričan sem, je dejal govornik, da klerikalci Beka zaradi te pogodbe ne bodo prijeli za ušesa, ampak da bodo še zana-prej služili njemu in njegovi vladi. — Ker njim ni bilo in ne bo nikdar za kmetijstvo, — to so pokazali pri glasovanju o nagodbi z Ogrsko. Njih politika je hinavska in do skrajnosti nepoštena in vsakega poštenega Slovenca dolžnost mora biti, da tako demoralizujočo in Slovencem naravnost kvarno politiko do skrajnosti pobija. Besedam govornika je sledilo živahno odobravanje in slišali so se klici največjega ogorčenja proti klerikalnim vodjem. Na vprašanje nekega volilca ua poslanca Robleka, katere korake je storil glede naredb k hmeljski provenijenčni postavi, razloži poslanec Roblek v obširnem govoru hmeljsko provenijenčno postavo in svoj trud pri ublaženju izvršilnih naredb k temu zakonu. — Razpravljal je, kako je še le on opozoril vlado in neke češke, posebno pa poljske merodajne kroge na kvarnost provenijenčne postave in kako si je s trudom pridobil zaveznikov za to, da se je vlado prisililo, izdati take naredbe, ki mirni razvoj hmeljarstva zagotovijo in ublažujejo trde določbe provenijenčnega zakona. Zborovalci so vzeli to poročilo z radostjo in zahvalo na znanje. Na to se sprejmejo soglasno predložene resolucije o volilni preosnovi itd. in se izrazi zaupanje ter zahvala g. drž. posi. Robleku. Po javnem shodu se je vršil eno uro trajajoči gospodarski pogovor o uravnavi Bolske ter je g. dr. Božič razjasnjeval prizadetim posestnikom način in sredstva uravnave. Storili so se važni sklepi, ki bodo dobro vplivali na gospodarsko povzdigo Grajske vasi in okoliških občin. Tako se je vršil ta shod vkljub neprestanemu ščuvanju ljudskih sovražnikov impozantno in dostojno in je našim nasprotnikom nov dokaz, da je njihova vroča želja, podjarmiti in zasužnjiti si krasno Savinjsko dolino, brezupna, je nov dokaz, da se savinjski kmet ne da po njih voditi in zapeljevati, ampak da se drži krepko tega, kar je sam spoznal za dobro in pošteno. C. kr. kmetijska družba za Štajersko. Dne 23. in 24. t. m. se je vršil 85. občni zbor družbe. Ker so nastopile tudi slovenske podružnice tokrat že odločnejše in prav častno za nas in ker smatramo družbo za pravo stanovsko organizacijo tudi slovenskega kmetovalca, podamo kiatko sliko tega občnega zbora. Število članov družbe znaša že nad 12.000. Zanimanje za družbo raste od dneva do dneva. Dohodka je imela družba lani K 388.469'46, izdatkov pa K 305.529-37. Proračun za leto 1908 je: ' potrebščin K 321.290, dohodkov K 315.232. Sprejet je predlog podružnic Št. Jurij ob j. ž. in Sv. Marjeta na dr. p., naj bi izhajalo družbeno slov. glasilo tedensko. Podružnica Št. Jurij ob j. ž. stavi predlog: Osrednji odbor se prosi, naj izposluje pri vladi primerni donesek, da se prida glavnemu tajniku v poljedelstvu vešč, obeh deželnih jezikov zmožen uradnik, ki bo imel nalogo, slovenski strokovni list v dnhu družbe samostojno voditi in je prilagoditi višini izobrazbe spodnieštajerskih kmetovalcev, ki bo pa imel tudi nalogo, zastopati glavnega tajnika pri podružnicah na Spodnjem Štajerskem, nedelavne podružnice dramiti in ustanavljati nove podružnice. Podružnica Sv. Marjeta na dr. p. je še dodala k tem predlogu, naj bi „Gospodarski glasnik" ne prinašal le prevodov iz nemškega lista, ampak izvirne članke slovenskih strokovnjakov. Nekateri so izrazili bojazen, da bi to znalo postati začetek razdvojenja v družbi. Kmetovalec Drofenik je tako bojazen zavrnil. Deš. odbornik Robič je stavil potem združujoči predlog, ki se je tudi sprejel in ki se glasi: „Vodstvo družbe se prosi, naj skrbi, da se pridobi v oporo glavnemu tajniku ter za vodstvo „Gospodarskega glasnika strokovnjak, vešč obeh deželnih jezikov". Predlog podružnic Videm in Št. Lovrenc na dr. p., naj bi se pravila in letna poročila družbe tiskala tudi v slovenskem jeziku, se odkloni. Proti temu predlogu je govoril tudi Drofenik iz Podplata. Večji in živahnejši razgovor se je razvil tudi pri predlogu nekaterih podružnic, naj bi se delalo na to, da dež. odbor zviša podporo za nove stavbe hlevov in gnojišč. Zahtevalo se je 10.000 K za Zgornje in 5.000 K za Srednje in Spodnje Štajersko. Drž. poslanec Pantz je izjavil, če bi štaj. dež. odbor prosil pri poljedelskem ministrstvu za tozadevno zvišanje podpore da bi jo ministrstvo zvišalo za 28°/o- kakor je enako zvišalo podporo za živinorejo. Povedal je tudi, da je iz Zgornje-in Srednje Štajerskega 21 prošenj za take podpore, iz Spodnje Štajerskega pa samo — 2. Opozarjamo naše kmetovalce, naj ne zaostajajo v izboljševanju hlevov in gnojišč za našimi nemškimi sosedi, naj prav pridno prosijo za tozadevne podpore. Pri volitvah v osrednji odbor so se letos prvikrat upoštevali tudi Slovenci. Predsednikom je izvoljen zopet deželni glavar grof Attems. Podpredsednika sta Neuper in pl. Plessing. Izvoljeni so nadalje po trije odborniki iz Zgornje, Srednje in Spodnje Štajerske. Za Spod. Štajersko so izvoljeni Fr. Robič, Ferdo Roš in Jos. Mursa. Sklenil se je najodločnejši ugovor proti pogodbi s Srbijo. Izrekla se je zahteva, naj bi vlada naložila vsem vinogradnikom, da morajo rabiti priznano pravilna sredstva za uničevanje peronospore. Sprejel se je predlog podružnice šentiljske, naj bi se skrčila minimalna meja vinskega kvantuma, ai se ga sme prodati, od 56 na 20 litrov. Med odlikovanimi, ki jih je precej, je samo en Slovenec in sicer je dobil zlato medajlo gosp. dr. Gustav Ipavic v Št. Jurju ob j. ž. Resevna pri Št. Jurju ob j. žel. Že davno se je sprožila želja, naj bi se pri nas ustanovila mlekarna, ker ima baš Št. Jur prav ugodno lego tik pri železnici, in bi mleko ne samo iz domačih dveh občin, ampak pozneje tudi iz sosednih Dramelj, Slivnice in Kalobja prihajalo. Konečno se je naša marljiva kmetijska podružnica lotila resno tega vprašanja kot kmetijska korporacija, ki šteje skoro vse najboljše po gospodarskemu napredku stremeče kmete med svojimi — ako se ne motim — nad 160 člani. V to svrho je ista sklicala dne 23. svečana t. 1. javno zborovanje, na katero je bil povabljen potovalni učitelj g. Goričan, ki je zbranim v poučljivih besedah razložil velik pomen mlekarn v obče, in tako zasigurani stalni mesečni dohodek (katerega žalibože še danes našemu kmetu manjka)"posebej. Kmetje so bili zelo vneti za to napravo. Podružničnemu odboru se je naročilo koj vzeti delo v roke, da čimprej nudi udom priložnost mleko vnovčevati. Odbor je stopil takoj z od g. Goričana na-svetovano mlekarsko centralo v Mariboru v zvezo in mu je možno bilo že teden pozneje 1. sušca vse voljne kmete sklicati v gostilno g. Nendla, kjer sta o stvari poročala odbornika gg. Uršič in Drofenik. Nato se je sklenilo začeti z razpošiljanjem mleka takoj v ponedeljek 2. t. m. Pohvalno moramo omeniti, da so posebno naše vrle gospodinje kakor Ferleš, Zalar, Mah-kota, Kristanšek i. dr. več zato stvar jako vnete in so same hodile po vaseh ter so kmete za to velekoristno napravo navduševale, za kar jim gre na tem mestu zahvala in priznanje. To vse jamči, da bi podružnične mlekarne lahko dobro uspevale. Količina mleka se množi od dne do dne; sedaj se pošilja okoli 200 litrov vsak dan; za začetek je to gotovo veliko. Pojdimo čez vse nam stavljene ovire, ki nam jih nastavljajo brezvestneži, kateri so poprej le na medvedovi koži ležali in so se zbudili šele, ko je že vrla naša kmetijska podružnica kolo v tek spravila. Z ustanovitvijo protimlekarne hočejo uničiti dobrodelno napravo kmetijske podružnice. Vsi pravi in razumni udje podružnice pa se bodo oprijeli z vso vnemo jubilejne podružnične mle-kaine, katero so ustanovili za ljudski blagor vneti možje iz gospodarske potrebe in so šli z jasno besedo v javnih zborovanjih in razglasih na dan. Nasprotniki pa so zahrbtno pod vodstvom istega gospoda župnika, ki je hvalo dolžan za njemu dobro znano uslugo, katero mu je storila podružnica, čisto na skrivnem pod strogo tajnostjo povabili le „gospodove ljubljence", ko je že jubilejna mlekarna teden dni delala in se krasno razvijala, ter ustanovili svojo mlekarsko zadrugo. Prišla sta dva ljubljanska modrijana in se trudila kmetom nas letovati to, kar žeitak imajo. Hudomušne ženice bi bile pa vendar rade vedele, koliko dražje bo ta presrečna zadruga mleko plačevala kot obstoječa podružnica; dolgo niso mogle „radovednice" dobiti odgovora; naposled je vendar eden teh modrijanov rekel: po 6 kr. ali 12 vinarjev ga bomo plačevali in udje (zadružniki) se boste s „profitom" delili. Ta izjava je pa prav slabo vplivala. Stiskale so se glavice in šepetale: cena je ista kakor pri podružnični mlekarni; kar se pa tiče delitve „pro-fita", si pa lahko pogledamo „velike dividendo", ki jih vlečejo udje slavnega konzumnega društva ali po starem „Nunekverein". Kako se temu „srečnemu" konzumnemu društvu godi, ni potreba opisovati, ker vsi udje dobro vedo. Spoznalo jih je tudi tokrat veliko, da je to samo grobokopno delo, in prepričani bodite, za-hrbtniki, da se bodo ti zavedni kmetje in tudi tisti, ki jih niste povabili, ostro v bran postavili, ker se zavedajo, da je prva blagega pomena, druga pa sad sovraštva in zavisti. Omenjeno naj bode, da je kmetijska podružnica ustanovila to mlekarno, kakor je omenil g. Drofenig na tozadevnem zborovanju dne 1. t. m., v proslavo jubilejnega leta presvitlega cesarja z blagim namenom, da bo to najlepši spomin udov podružnice na jubilejno leto. Zatorej, kmetje, spoznajte hinavski napad fanatičnih nasprotnikov in jim pokažite resno voljo in ustrajajte trdno pri jubilejni mlekarni podružnice c. kr. kmetijske družbe. Nasprotniki kmetijske podružnice so „scimprali" to čudno mlekarsko zadrugo že „v tretji izdaji" kot pustno šalo, ker je „Trensteč od krafelc znorel." Rssevniiki metlovezar. m kažejo povsod, da jim je v življenju deveta briga, kar pridignjejo in učijo. To naj velja samo za ..neumne" kmete, ki naj slepo verujejo in storijo, kar jim dnbovnik zapove, če ne, ima pa za nje pripravljen smrten greh in pekel, s katerim jim zagrozi. Nam je to vseeno, ne čutimo se dolžne braniti cerkve, nikakor pa ne pripustimo, da bi se duhovščina tako norčevala iz ljudstva in bi ono, kar je ljudstvu svetega, na tak drzen način izrabljala v strankarske agitacijske namene in javno žaljenje naših somišljenikov, kakor si je to dovolil kaplan Kovačič. Omenili smo to, ker čutimo za to sveto dolžnost, da se vedo ravnati naši somišljeniki in naj še vpije potem „Slovenec" in „Gospodar", kakor hoče, da „žremo" katoliške duhovnike. Naši nedeljski shodi in nemški listi. Nemški časopisi so prinesli vest o naših shodih. To je zopet speklo nekega „nemškega" Celjana in napisal je v graško tetko „Tagespost", da so ti naši shodi brez pomena, ker smo se na njih baje samo na Gospodarja jezili, in druge take neumnosti. Končne pravi: da ti shodi nič ne pomenijo, kaže dejstvo, da klerikalni časopisi sploh niso o njih nič pisali. — Ti ljube duše! K razbitju shodov je pozival „Slov. Gospodar", njegovi nemški prijatelji pa nočejo o tem nič vedeti. Nam je seveda prav. da nas nemško časopisje zaradi naših shodov, posebno zaradi njih narodnega značaja napada, ker to kaže samo, da smo na popolnoma pravi poti. Dr. Korošec — hlapec nemških krščanskih »ocijalistov. Na drugem mestu poročamo, da so nemški krščanski in katoliški politiki sklenili, da bodo v narodnih vprašanjih šli čez drn in strn nemškimi „svobodomiselnimi" strankami, to se pravi, kadar se bo šlo za narodne zahteve Slovanov v državnem zboru, bodo nemški „liberalci" iD klerikalci šli skupno v boj proti tem zahtevam. Naravno bi bilo in slovanskega politika dostojno, da s takimi ljudmi nima nikake zveze. Pa kakor so naši klerikalci se prodali vladi, kakor so z „mirno'1 vestjo glasovali proti našim kmečkim koristim za pogodbo z Madžari, kakor so privolili v zadnja sodnijska imenovanja, — tako tudi zdaj nimajo niti trohice narodnega čuta in ponosa, tako so se tudi zdaj prodali — a tokrat nemškim klerikalcem ter jim delajo sramotno šta-lažo v njihovem boju proti svobodi nauka na vseučilišču. — Dr. Korošec je postal hlapec dr. Gessmanna in dr. Luegerja ter opravlja v proračunskem odseku, kjer ni niti besedice zinil za naše narodne zahteve, službo lakaja, pokornega slugo nemških klerikalcev. V zadevi celjskega gimnazijskega vprašanja f>a tudi o slov. ljudskošolskem vprašanju se je posvetoval min. predsednik baron Beck včeraj 25. t. m. z gg. dr. Kukovcem, dr. Hrašovcem in dr. Korošcem. Upamo, da ne bo ostalo samtrpri posvetovanjih, ampak se bo vprašanje konečno v smislu naših zahtev rešilo. Razveljavljena obsodba. Poroča se, da je najvišje sodišče na Dunaju razveljavilo pravorek okrožnega sodišča v Mariboru, s katerim je bil orehovski Wratschko obsojen zaradi podkupovanja volilcev. V razsodbi najvišjega sodišča se trdi, prodaj Kletarsko društvo y Ormoži. Adolf Bursik čevljar v Celju, Gledališka ulica St. 9 izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5 in po solidnih cenah. 52-1-2 Pazite letos pri kupovanju oblek in drugega manufak-turnega blaga na . .j. <... ■ trgovsko hišo R. Stermecki, Celje, v kateri se mora zaradi pre-zidavanja trgovine velikanska zaloga novodošlega spomladanskega in letnega blaga popolnoma odprodati. — Cene čudovito nizke. Vzorce pToti vrnitvi na vse strani franko in zastonj. (P G I S Kdor želi kupiti uro, srebrnino ali zlatnino, - naj se obrne na največjo in najcenejšo tvrdko = Rafael Salmič v „Narodnem domu" v Celju Velikanska zaloga niklastih, jeklenih, srebrnih in zlatih žepnih ur, budilk, vsakovrstnih stenskih ur, srebrnih in zlatih prstanov, uhanov, zapestnic, verižic, priveskov itd. Velika izber očal, naočnikov, zdravniških in drugih termometrov, barometrov, tehtnic za vino, mošt, žganje itd. Prosim, oglejte si mojo trgovino in zalogo. Velika delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stetine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cenike, katere razpošiljam 3 zastonj in poštnine prosto. 12 7 Točna postrežba! Nizke cene! 1S Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celjn. Odgovorni urednik Ve k o si a v Špindler. Tisk Zvezne tiskarne v Celja,