ÂMERIKANSKI SLOVENEC.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
5.	številka.	Joliet, Illinois, 15. januarja leta 1904.	Letnik 3LIII
ÿ
PRELJUBA “SKRBNA” MATI AVSTRIJA
Svari tlečo pred izseljevanjem v Združene države, češ, tam ni zaslnžka.
Vojaški punti in drugeneprilike.
Dunaj, 13. jan.—Minister notranjih zadev je ukazal, da se imajo po vsej Avstriji nabiti plakati, ki svare proti izseljevanju v Združ. države, češ, da je zelo težko, tamkaj dobiti opravek. Dostavek pravi, da bode* skrajno neugodne delavske razmere v Združ. državah trajale bržkone tudi tekom 1 1904.
Dunaj, 13. jan.—Vojaški upori v Bileku in Trebinju so učinkovali nalezljivo. O najnovejšem puntu poročajo iz Beljaka na Koroškem, kjer so se huzarji, ki so tri leta doslužili in vsled nesprejete predloge o vojaškem naboru bili pridržani osem tednov, spuntali proti častnikom in povzročili hrupne izgrede.
Budimpešta, 11. jan. — V Baji so se ponovili uporni dogodki, o katerih se je zadnjič poročalo iz Bileka in Trebinja. Tri leta dosluživši, a iz službe še ne puščeni vojaki so med strašnim hrupom in z izdrtimi sabljami hodili po ulicah in razbivali okna, da je kar žvenketalo. Konečno se je posrečilo, izgrednike dejati pod ključ. Vojašnice so začasno zaprte.
Črne koze na Kranjskem.
Dunaj, 9. jan.—V vasi Hrušica na Gorenjskem so se prikazale črne koze ali osepnice. Kmetov v vsem okraju se je lotil strah in trepet, in trumoma zapuščajo domača tla. Mnoge vasi okoli Hrušice so že skorp razseljene. Prebivalci prodajajo imovino za vsako ceno.
Na Dunaju so v skrbeh.
Dunaj, 12. jan. — Položaj na Balkanu pozvroča tu čimdalje večjo skrb in bojazen. Albansko gibanje proti napravi mednarodne žandar-merije v Macedouiji je, kotbrzojav-ljajo izCetinja, napotila črnogorsko vlado, da je sklenila, takoj izgnati vse Albance.—Iz Uskueba dohaja še ne potrjena vest, as je bil srbski poslanec arhimandrit Vasil v albanskem samostanu Dečini ustreljen.
Gliste na Štajerskem.
Dunaj, 13. jan.—V okraju Voits-berg na Štajerskem so se pojavile gliste ali črvivost v sumljivi meri, in vkljub vsem prizadevanjem ob-lastev se kuga brzo razširja. Ljudje so v silnem strahu in trepetu.
Oderuha obsodil).
Dunaj, 13. jan.—Oderuha Pajora je porotno sodišče obsodilo na eno leto težke ječe. Pajor je bil spoznan krivim,da je z jedva 20 letnim nepremožnim ulanskim častnikom Desider Inandy zvršil velika sleparstva. Inandy se bo sedaj zagovarjal pred vojnim sodiščem.
Avstrija in St. Louis.
Dunaj, 12. Jan.—Avstrijski 'generalni komisar za svetovno razstavo v Sc. Louisu, sekcijski svetnik Stibral, kot tudi prideljeni mu uradniki odpotujejo prihodnji teden v Združ. države, da dovrše na licu mesta zadnje priprave za avstrijski oddelek. Začetna mlačnost v Avstro-"Ogrski se je polagoma umaknila prav živahnemu zanimanju za razstavo.
Albanci se gibljejo.
Dunaj, 12. jan. — “Neue Freie Presse” objavlja brzojavko iz Sarajeva, Bosna, da je 4,000 Albancev zastavilo cesto pri Prizrenu, 88 milj od Monastira in Skutari.
Njih namen je baje, upirati se novi žandarmeriji, ki jo ima dobiti Macedonija, vsled avstrijsko-rus-kega reformnega načrta.
Boris Saratov v Rimu.
Rim, 12. jan___Vodja macedon-
skih vstašev Boris Sarafov je včeraj semkaj dospel ter se zlasti trudi, pregovoriti generala Ricciotti Garibaldi, da stopi na čelo ekspedicije v osvoboditev Macedoncev izpod turškega jarma.—V nekem razgovoru je Sarafov izjavil, da so vstaši pripravljeni za vsak korak in namenjeni, iti do skrajnosti. Reke je, da ima njegovo potovanje v Rim tudi namen, poizvedeti, vkoliko morejo on i njegovi pristaši računati na podporo Vatikana. Pravoslavni kristijani grške cerkve v Macedoniji so celo pripravljeni, to cerkev zapustiti in se priklopiti rimsko-katoliškej, kar je pokojni papež Leon XIII. najgorečneje želel.
Dr. Martin Ivec.
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da je naš rojak, g. Dr. Martin Ivec otvoril svoj zdravniški urad (Office) v Chicagi, 111., na oglu 18. ceste in Centre ave. v Foučekovi lekarni (Fouček’s Drug Store-Office). Uradne ure so od 6.—7. zvečer ob ponedeljkih in četrtkih, in to do 1. februarja t. L; po 1. febr. bodo vsak dan, izvzemši srede in nedelje, katere dni bo g. Dr. M. Ivec v Jolietu popoludne in zvečer.
Obenem bo naš učeni rojak na chicaškem vseučilišču še posebej proučeval ‘‘revmatizem ter ženske in otroške bolezni.”
Viharna vožnja.
New York, 10. jan. — Parnik “New York”, ki je danes dospel iz Southamptona, kakor i 10 minut pozneje dospeli francoski parnik “La Savoie” sta morala pretrpeti silne viharje. En mornar — junaški Hrvat Komandič iz Primorja — je bil na krovu od valov zasačen in je utonil. Med potniki francoskega parnika je bil svetovnoznani zrakoplovec Santos Dumont, ki je semkaj dospel, da vodi priprave za poskušnje, ki se imajo vršiti z vodljivim balonom na razstavi v St. Louisu.
Kitaj prvič na razstavi.
St. Louis, 13. jan. —Kitajski oddelek razstave bo pod neposrednim vodstvom kitajske vlade, ki se prvikrat uradno udeleži kake svetovne izložbe. Sredstva za to dotekajo iz državne blagajne v Pekingu in po poročilih se cesarica-vdova zelo zanima za razstavo. Kitajski delavci že delj časa gradijo kitajsko razsta-viščno poslopje.
Vojni minister Taft.
Washington, 11. jan. — Senat je v izvršilni seji potrdil imenovanje vojnim tajnikom bivšega guvernerja na Filipinih William H. Tafta. — Senator Cullom je senatu vročil predlogo, ki določa napravo narodnega razsodišča iz 6 članov. — Senator Morgan je predložil resolucijo, ki poziva predsednika, da se panamski kanal napravi po Costa Rico- in Nicaragua-načrtu.
Črnci na prodaj.
Montgomery, Ala., 12. jan. — Črnci so se prodajali in kupovali kot konji in živina v Coffee countyju po spričevanju y pravdi proti Samuel W. Tysonu, ki je obsojen na globo $1000. Dokazano je, da je bil črnec Anderson prodan za $60 nekemu belokožcu, imenoma Crump-lerju, ki ga je zopet zamenjal za dru-zega črnca z malo doplačo.
Dinamit eksplodiral.
Huntington, W. Va., 12. jan.— Pri Carsville v Wayne-okraju je bilo vsled dinamitne eksplozije 6 mož usmrčenih in 12 do 14 ra-jenih. Vsi so bili delavci na podaljšani črti Norfolk & Western železnice.
RDEOEKOZGI NA POMOČ G0L0MB1JI.
Indijanski rodovi na Istmusu bojaželjno tihotapijo na ‘•vojni stezi”.
Stric Samove ladije na straži.
Washington, 13. jan. — Po odredbi pomorskega tajnika je pomorski urad objavil sledeče dnevno naznanilo:
Sledeča brzojavka, datirana: Colon, 12. jan. 1904, je dospela od admirala Coghlan:
“Iz Cartagene poročajo, da križarka ‘Cartagena’ namerava, odpraviti vojaštva v zaliv darijski. Čete hitro in zaporedoma dospevajo v Barranquillo. Sedaj je 4000 mož tam. ‘Custine’ poroča iz pristanišča Caledonia, da mislijo Indijanci na sovraštvo in boj. Glavar Sasardi nosi zdaj uniformo colombijskega polkovnika. Pri Sasardi in Mos-quito-vasi se nahaja veliko število indijanskih čolnov (canoes). Doslej se ni izkrcalo večje število colom-bijskih čet na brežino, nego samo v čolnih po 2 ali 3 osebe. Trgovci v onem okraju pravijo, da se Indijanci kažejo sovražne vsem tujcem in nikomur ne dovolijo, spati na suhem. Na panamskem ozemlju ni bilo doslej nikjer opaziti colombij-skih krdel. Posrečilo se je, najti stezo ali tek vode, kojemu je možno od morja slediti. Vse je kot takrat, ko je bila ‘Atlanta’ prvič tamkaj, samo da glavar zdaj nosi uniformo. Še nikomur na ladij i se ni posrečilo, kupiti od Indijancev živeža, niti preje ne, ko še niso odšle colombij-ske čete v Titumati. ‘Bancroft’ odpluje v torek zjutraj do severovzhodne brežine. ‘Castine’ in ‘Mayflower’ sledita, ko si preskrbita premoga. ‘Topeka’ se je ravnokar vrnila iz Bocas del Toro in je prinesla poročilo od ‘Nashville’, da je vse mirno in da ne vlada nikaka razburjenost. ‘Nashville’ ostane tamkaj. Ko se popravi ‘Stewart’, nameravam, tudi to ladijo odposlati tjakaj. ‘Mayflower’ se je vrnila; poroča, da so Indijanci ob Mamingo-zalivu sila sovražni tujcem in boja-željni. Odločno je odsvetovala, preiskavati njih ozemlje. Od Con-ception-zaliva južno do Mosquito-vasi so Indijanci prijazni in pravijo, da ne bodo pustili colombijskih čet ali Indijancev čez svoje ozemlje. Indijanci in colombijske čete nameravajo vse dobitne čolne, brode in barke ugrabiti, da prepeljejo veliko vojno silo v Mandingozaliv.”
Japonlja in Rusija.
Petrograd, 13. jan.—Važna osebnost, neki tajni sovetnik, zagotavlja, da je dospela iz daljnega vzhoda taka novica, ki odpravlja vsako takojšnjo vojno nevarnost. To pome-nja, da je ruski vnanji urad že začetkom prav mislil, ceš, ruski odgovor bo uposobil Japonijo,nadaljevati pogajanja. Bodočnost zavisi od japonskih zahtev, ker so le odlomki ruskega odgovora sprejemljivi.Medlem bo urad vnanjih zadev objavil velesilam, da ni možno dati svobode za trgovino v Mandžuriji, dokler v deželi ne zavlada mir, varnost in red. — Optimizem vlada in splošne čestitke so na dnevnem redu.
London, 13. jan. — Iz Tokia br-zojavljajo, da se je japonski odgovor na zadnjo rusko noto vročil ruskemu poslancu, baronu pl. Rosenu in da se bodo pogajanja za nedoločen čas nadaljevala.
Dem. konvencija v St. Louisu.
Washington, 12. jan. — Demokratska narodna konvencija bo letos v St. Louisu dne 6. jul. Daši je večina članov narodnega odbora začetkom izbralaChicago za zborovališče, so se nazadnje voditelji vendar odločili za konvencijo v St. Louisu. Straši jih William Randolph Hearst,
ki bi »tegnil stranko pregovoriti zase, ker ima v Chicagi svoj znani dnevnik, ki se tiska dan in noč. To bi pa mnogim slavohlepnim voditeljem ne bilo prav nič prav. — Republikanska in socijališka konvencija se bosta vršili v Chicagi.
Pogodba s Kitajem rešena.
Washington, 13. jan. — Ratifikacije ali pritrdila ameriško-kitajske kupčij ske pogodbe so se izmenila med kitajskim poslancem Chentung Liang Cheng in državnim tajnikom Hay. Kakor znano, odreja pogodba otvoritev pristanišč Mukden in An-tung v Mandžuriji, kar je od največjega pomena za ameriško trgovino.
Po chicaški nesreči.
Chicago, 111., 14. jan. — Včeraj je bil župan Harrison kot priča pred “coronerjem” in njegovimi porotniki, da je izpovedal o požaru Iro-quois-gledališča, kar je vedel. Iz njegove in dveh drugih uradnikov izpovedi je jasno sledilo, da je bilo takozvano gledališko nadzorstvo prav navadna burka ali norčija. O kaki resni skrbnosti niti duha ne. Gledališče ni imelo nobenih varnost nih naprav. Uslužbenci niso bili prav nič poučeni, kaj jim je storiti v slučaju požara itd. itd. — same nemarnosti.
Srečna hišina.
Ogden, Utah, 12. jan. — Miss Jean O’Neill je bila hišina v nekem Salt Lake City-hotelu. Ko je pred 10. dnevi taipkaj postiljala,i jo je zagledal John Oldham, bogat posestnik rudnikov v okraju Park City, in se namah zaljubil vanjo. Danes sta se tu poročila. On je 70 let star, ona.pU 23.
Ponarejen denar.
Louisville, Ky., 11. jan.—Nikoli preje ni bilo v našem mestu toliko ponarejenega denarja v prometu kot sedaj. Žrtve so zlasti sprevodniki pouličnih železnic. Slepari se večinoma s ponarejenimi dolarji in poldolarji. Vladna tajna policija si prizadeva, ponarejevalce zaslediti.
Sv. oče in ženska krila.
Rim, 10. jan. — Portugalski poslanec pri Vatikanu in najstarejši od diplomatov izjavlja, daje napčno poročilo, po katerem je papež razglasil odredbo proti globoko izrezanim ženskim krilom. Papež je samo nekoč pol šaljivo, pol resno omenil, da je želeti, naj so ženska krila manj globoko izrezana.
52 žrtev.
Seattle, Wash., 9. jan. — Nič manj kot 52 človeških življenj je vzelo konec, večinoma žensk in otrok, ki so potovali na lepem novem parniku “Clallam”, kateri se je pogreznil med strašnim viharjem, ki je včeraj in zadnjo noč razsajal z divjo silo v morski ožini Juan de Tuca. Ladija, navaden osebni parnik, je bila na potu iz Port Townsend v pristanišče Victoria ter je srečno doplula do Trial Islanda, pred vhodom v luko, ko sojo močni nasprotni valovi zdajci ustavili. Proti jutru je pa nastala strašna zmešnjava med potniki, ko so do znali, da se skozi nastalo razpoko vodovje vliva v parnik. Mnogoter-niki so brzo poskakali v rešilne čolne, a ti šo se drug za drugim preobračali in pogrezali sredi pve razburkanih valov. Ko so dospeli drugi parniki proti jutru na pomoč, se je “Clallam” baš pogrezal, vendar se je se posrečilo rešiti obu pance, ki so bili še na krovu Prizori so se baje dogajali strašni.
Če vas po glavi trga, zdi se vam življenje breme, a najhujše take napade zabranijo Severovi oblati za glavobol in nevralgijo. Cena 25 ct. W. F. Severa, Co., Cedar Rapids, Iowa.
V pondeljek 18. januarja
ZAČNEMO RAZPOŠILJATI SVOJ KRASNI STENSKI KOLEDAR BREZPLAČNO VSEM SVOJIM CENJENIM PREDPLAČNIKOM,
ki so nam poslali $1.00 za celoletno naročnino ter poravnali kar so slučajno dolgovali za list v letu 1903
Opozarjamo svoje naročnike, da dobe koledar zastonj le predplačniki, nikakor pa ne oni, ki so zaostali z naročnino, ali ki še kaj za list dolgujejo.
Vsi pogoji znižane naročnine so sedaj še veljavni kakor so bili naznanjeni v zadnji številki, zatorej opozarjamo nanje vse čitatelje, da se posložijo lepe prilike in prejmejo zastonj lepi stenski koledar.
Jolietski predplačniki so naprošeni, da pridejo po svoj koledar v tiskarno kakor hitro morejo in to začenši s pondelj-
kom 18. januarja, 1904.
NAŠ POOBLAŠČENEC'
Matija Jakopin,
obiskuje sedaj rojake po La Salle, 111. in okolici, kamor je odšel že začetkom tega tedna ter ga tem potom priporočamo gostoljubnosti vseh svojih tamkaj.-nih naročnikov in'rojakov.
Delavske novičice.
—	V Taylorsvillu, 111., je 300
štraj kujočih premogarjev pri Springfield Coal-kompaniji spet šlo na delo, ker je družl^8^JemestilaAndrew Fletcherja, b;je pr^=ot inženir vsled malo-nrrr. Jar5 bnj),	stavlUt
premog*! je.	-***
—	V Newca lepb'pa.,' bo v ponedeljek pričela. 1Jl_ ■lelom Shenango
Valley - jeklarna in 1,000 mož bo zopet imelo zaslužek. Rosena-plavž je že zakurjen in “600-ton McKinley furnace” bo ta teden.
—	V Somersetu, Pa., ozir. v Gar-rettu so štrajkujoči premogarji začasno zmagali, ker je Garret Coal Co. morala zapreti rudnike.
—V Youngstownu, O., je American Steel Hoop-kompanija znižala plačo povprečno za 4 odstotke. Kačih 30,000 delavcev je prizadetih.
Nemci v Afriki.
Berolin, 13. jan. — Preteč upor Hererosov, ki štejejo 30,000 do
40,000	mož, vzbuja v ministerstvu vnanjih zadev precejšno vznemirjenje, ker je nemško zaščitno vojaštvo prešibko, darbi moglo zatreti e n o ;l iipo rno gibanje, Nemških vojakov v Nemški jugo-zapadni Afriki je kacih 1000.
Angleži v Afriki.
London, 12. jan. — Generalmajor Egerton je brzojavil o bitki v So-mali-deželi sledeče: Z “britanskimi četami, po številu do 3000 mož, sem se pomikal proti Jidballi, koje mesto je zasedalo 5000 dervišev, in napravil naskok. Derviši so pobegnili in mi smo jim sledili za petami ter jih kacih 1000 usmrtili. Blazni Mullah nam je ušel.”
— V Detroitu je American Bridge-tovarna zaprla vrata, ker uposlenci nočejo sprejeti 10 odstotnega znižanja plače.
Nezgoda.
St. Louis, 14. jan.—V poslopju Brown Shoe družbe je deset oseb strmoglavilo navzdol po elevator-skem predoru. Osem jih je ostalo na mestu mrtvih in dva sta bila smrtno ranjena. K elevatorju vodeče omrežje je bilo odprto, in skoz odprtino so bile spredaj stoječe osebe potisnjene v prepad po zadaj pritiskajoči množici uslužbencev, ko je bila vzpenjača v pritličju.
Proti družabnim zlom.
New York, 15. jan. — Družabni ostracizem (črepna sodba) zoper raz-poročitve, nosilke globokoizrezanih kril, igralce in žganjepivce bo pod cerkvenim pokroviteljstvom pričel borbo proti družabnim zlom. “Filae Fidei”, hčere verske, je ime novega društva, ki se je ustanovilo v “zabranitev teh običajev in razvad, ki so očitni vzroki razširjevanju nravstvenega zla v družbi.” Ženske iz najboljših rodbin in najodličnejše katoličanke v New York City so med članicami. Ena izmed teh je danes rekla, da bi se morala društvu vsaka odlična katoličanka pridružiti, ker s tem najbolj izpriča svoje obnašanje in veljavo. Predsednica je Mrs. Thomas Wren Ward.
Govor je poceni.
Govor je dobra reč na svojem mestu, a sam govor ni nikoli ničesar dovršil, da bi bilo res kaj važnega. A tudi bahaštvo tistih ne, ki izdelujejo ničvredna zdravila zoper prehlad in kašelj. Severov balzam za pljuča je priporočen po bolnikih. Mr. John C. Silcox iz Norwalka, Conn., pravi: “Rabil sem Severov balzam za pljuča in našel, da je izboren. Mnogotera zdravila sem upotrebljal, a to je najboljše.” Kadarkoli začnete sumiti, da ste se prehladili, ako čutite mraz in sledi temu občutku zgretje kože, por-dečitev 1 i<-a, hitrost žile, bolečina v prsih, stiskano dihanje in suh kašelj, vzemite nemudoma Severov balzam za.pljuea. Isti vam kmalu ozdravi vnetje sluzne mrenice in ne ozdravi samo kašlja, marveč tudi vnetje sapnikov, pljuč in vseh vratnih in pljučnih bolezni. Če se jemlje v zvezi s Sevorovimi prehlad zdrave-čimi deščicami, odstrani vsak prehlad in “la Grippe” v enem dnevu. Cena 25 in 50 ct. Na prodaj v vseh lekarnah ali pri W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pri naročilih za $1.00 ali več plačamo vse troske sami.
Dodatna jclietska novica.
Umrla je v sredo 18 let stara go-spodičina Neža, Zagorc za sušico v bolnišnici sv. Jožefa. Pogreb se vrši v petek iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Pokojnica je bila doma iz Šmihela na Dolenjskem ter zapušča očeta in tri sestre. N. v m. p.!
r*o
!£
♦Of04040404040>04094<H
Iz slovenskih naselbin. ♦
»♦040404
4004040404*040040«
Joliet, III., 13. jan. — Na zborovanju farmanov cerkve sv. Jožefa v nedeljo popoludne je bila udeležba jako mnogoštevilna. Izvoljenih je bilo 24 cerkvenih odbornikov, ki bodo sedaj vse sile napeli, da dobimo čimpreje novo, veliki naši naselbini dostojno hišo božjo.
—	Dolge vrste delavcev so se valile po cestah, vodečih do vrat velike jeklarne Illinois Steel-kompanije, ponedeljek v jutro, ko se je zopet pričelo delo po raznih oddelkih iste. Tako lep red je bil, da se je zdelo, kot bi bilo delo ustavljeno šele v soboto, a ne že pred nekoliko tedni. Znižana plačilna lestvica ni nikogar zadrževala, da bi ne šel spet na svoje mesto. Vsakdo je bil videti vesel, da se mu zopet delo nudi po prisiljenem “praznovanju”. Po veiodo-stojnih poročilih sklepati, bo jeklarna sedaj delovala neprestano za nedoločen čas, ker je naročb dovolj Seveda se sedaj oddahne vsa jolietska kupčija. Plavža (blast furnaces) št. 1 in 3 sta zakurjena. Št. 3. je tisti,ki so ga popravljali več tednov in je sedaj popolnoma nov plavž mo derne naprave. Postavljen je na mestu starega št. 3, ki je bil prizorišče toliko resnih nezgod. Plavž št. 2 še ni gotov za delovanje. A se-jdaj se bodo baje požurili, da bo bržkone koncem prihodnjega tedna pripravljen za delo. “Rod miliš No. 1 & 2”, kjer se napravljajo palice za rabo v žičarni American Steel & Wire-kompanije, sta pričeli z delom. Št. 3, ki napravlja palice za čavlje ali žreblje, še počiva. “Con-verter” in “billet mili” že tudi delujeta. Uposlenih je zopet nad 2,700 delavcev.
—	V delavnicah “E. J. & E. shops” se je tudi pričelo z delom v ponedeljek zjutraj, po večtedenskem prestanku. Na to mesto se je vrnilo 250 delavcev. Delavna doba se je spremenila od esem na deset ur, in govorilo se je, da se delavci ne vr-
nejo pod takimi poboji. Rendar	izražala ž^
nijeden izostal.	pnreäitelji kmal
lijeden
—	Glede žičarne je položaj vzpodbuden. Stara Ashley-tovarna American Steel $ Wire družbe je zadnji teden delala podnevi in ponoči, “Enterprise” deluje dobršno in bo odslej še bolje in neprestano vsaj do spomladi,da oskrbi za spomladno kupčijo dovolj žice, zlasti za ograje po zapadu.
—	Nova Adam Steel & Wire-to-varna se bo kmalu dvignila iz pepela in to mnogo lepša in večja, nego je bila pogorela. Mr. Adam je že kupil nove stroje in se namoč trudi, da bo tovarna čimpreje gotova.
—	Rev. Jos. Tomšič, ki je lansko spomlad prišel iz stare domovine in začasno opravljal duhovno službo v Leadu, So. Dakota, se je v torek mudil v Jolietu, kjer je počastil s svojim posetom tudi tiskarno “Am Slovenca”. Odtod je odpotoval v Forest City, Pa., kjer bo ustanovil slovensko župnijo, katere so tamo-šnji rojaki že dolgo želeli.
—	Pri požaru Iroquois-gledališča v Chicagi je ponesrečil tudi Rudolf Kompare, 17 letni sin rojaka Jos. Kompare, stanujoč na 8908 Green-bay ave. v South Chicagi. Usode-polne predstave udeležil se je na galeriji. Ko je vsled požara pribežal do necega izhoda na visokem, se je hotel rešiti po neki lestvi, a pritisk v obči zmešnjavi je bil takošen, da seje ne;rečni naš mladi rojak hipni borbi za življenje ves razpraskan,prevalil v globočino. Z razbito črepinjo in zevajočo rano prepeljali so ga v neko bolnišnico. Šest dni ga niso mogli obuditi k zavesti, in zdravniki so se kar čudili, da spričo take poškodbe sploh še živi. Upajmo, da okreva, ko je prestal naj hujše. Ponesrečenec je hodil v slovensko župnijsko šolo sv. Jožefa v Jolietu, dokler je še tukaj bival s svojimi stariši, katerim izrekamo svoje pomilovanje
—	“National Hotel” na oglu Bluff in Exchange cest bi bil zadnji petek zvečer po pol 10. uri bržkone pogorel, da ni tako naglo pridrdralo na lice mesta več ognjegaških oddelkov, ki so še pravočasno požar ugasili. Goreti je bilo pričelo v pri-
tličju. Plameni so švigali in se zajedali čimdalje višje in dim je hipoma napolnil vse poslopje. Pravijo, da so ogenj povzročile podgane ali miši in žveplenke. Hotel stoji že izza davna in je bil že večkrat v požarni nevarnosti.
—	John Nemanich, 17 letni sin rojaka M. Nemanicha, stanujočega na 204 Ross st., in uslužbenec pri J. C. Adler & Co., si je v nedeljo proti večeru zlomil nogo nad kolenom, ko je na klancu Ross-ceste sanjkal v družbi več tovarišev. Prenesli so ga na stanovanje k starišem. — V ponedeljek zvečer okoli 9. ure je je saninkala I71etna Nellie Anbul na klancu Comstock-ceste in si razbila gleženj ob telegrafskem drogu, ko je v največji naglici vanj zadela Poškodba je huda in devojka bo dlje časa trpela. — Na Western ave. je v ponedeljek zvečer ponesrečilo tudi dvoje oseb na samotežnih saneh. Neki dečko, imenoma Donnelly, je zadel ob oglu Hickory-ceste ob karo poulične železnice ter si oškodoval glavo in lice in zlomil nogo. — In tako se množe nezgode, odkar je sanjkanje tako priljubljena zabava mladini, zlasti ob prelepih klancih na “hribu”. Gotovo je poleg drsanja z drkalicami po ledu saninkanje najbolj zdravo zimsko razvedrilo. A kar opažamo pri ameriških odra-ščencih, to nahajamo že tudi pri mladeži—preveliko korajžo in brezskrbnost. Vsled tega vsepovsod nesreče brez konca in kraja.
—	Po skoro sedemletnem pravdanju z Illinois Steel-družbo je Poljak Jos. Wierzbicki, stanujoč na 4544 Hermitage ave., zadnji petek prejel čekza$8,867.39. Wierzbicki-jeva leva roka je bila odtrgana vsled pomanjkljive vrvi dne 28. jan. 1897 v jolietski jeklarni družbini.
—	Koncert, ki ga je priredilo hr-vatsko pevsko društvo “Zora” iz Chicage s sodelovanjem tukajšnje slovenske fantovske godbe v soboto zvečer v Golobitshevi dvorani, se je obnesel v vsakem oziru sijajno. Udeležba je bila o izvajanje posamez nega vsporeda je
prireditelji večer, ki povzdig;
mna in pro-,očk večer-da
se je j uspešni 'oskrbe tak in srce.
—	Izmed 125 sa!^|igF, Ja imajo licence za tekoče leto^so vsi razun enega plačali po$1000v mestno blagajno, v katero se je potemtakem nabralo 8124,000, v naj večje veselje ognjegascem, policajem, pocestnim pometačem in drugim, ki sedaj izza treh mesecev prvič dobe svojo pošteno zasluženo mezdo.
—	Zadnjič smo poročali, da je Slovak Steve Wruk sedel na limanice nekim sleparjem, ki so ga z avstrijsko loterijsko srečko oskubili za $200. Zadnji četrtek je detektiv Connors v Chicagi prijel nekega Adolfa Stein, ki je bil zelo na sumu, da je tozadevni sokrivec; ko ga je istovetil g. Wruk, izročili so ga sodišču v Jolietu, kjer se bo vršila obravnava.
—	Tatovi so vlomili v petek zarana v salun Herman Grabowa na oglu Bluff in Exchange cest ter “uzmali” vse, kar so dosegli, zlasti srebrni in nikljasti drobiž v znesku več desetakov. Vdrli so v ozadju, razbivši okna in vrata.
—	Rojak Anton Muc, tajnik društva sv. Jurija v South Chicagi, ki je delal kot natakar pri g. Frank Medošu, je šel v sredo 13. t. m. v Washington, D. C., kjer se naznani oblastvom, da stopi v službo zvezne mornarice, pri kateri ostane 4 leta. Doma je g. Muc iz Primosteka, fare Podzemlje pri Metliki. V Ameriki je že 13 let. Večinoma je bival v Toweru, Ely in Evelethu, Minn. V Jolietu ima več znancev. Tem potom se poslavlja od vseh svojih prijateljev. Obljubil nam je, večkrat poslati kak dopis, s katerimi bo obveščal svoje znance in prijatelje, kako se mu godi. Svojemu rojaku, odslej stric Samovemu vojščaku želimo najboljši uspeh.
—	V četrtek 7. t. m. so pravoslavni verniki tudi v našem mestu praznovali svoj božič. O tej priliki je prišlo 4 soseščini State in Ohio cest do kaznjivih izgredov. Popivalo in popevalo se je čezmerno, vsled česar je baje neki John Mak-sin prosil malo več dostojnega vedenja. A mesto tega so nekaterniki Maksina zapodili in izprožili več
krogel za njim. Ena ga je zadela v prša, radi česar ga je na lice mesta poklicana policija prepeljala v bolnišnico sv. Jožefa, kjer so mu kroglo zdravniki izvlekli. Obstrelil je žrtev baje Joseph Macarek, ki je prijet in izročen sodišču. Ostali krivci so bili kaznjeni samo po $5.25.
—	Odbor stoterice (Committee of
One Hundred) stopa tudi v novem letu zmagoslavno po poti ovaduštva. Zadnji teden je bilo kar namah obtoženih 28 salunarjev, da so kršili glasovito nedeljsko postavo glede krčmarstva. In pomaga me prav nič, vseh 28 “prestrežencev”, izmed katerih se mnogi doslej niso nikdar zamerili oblastvom, mora plačati globo. Med prizadetimi gospodi salu-narji so sledeči:	Anton Golobitsh,
805 N. Chicago st., Štefan Kukar, 922 N. Chicago st., Anton Nemanich, 9J 5 Scott st., Rogel & Legan, Indiana & Jackson st., Joe Senekai* 916 N. Broadway, F. K. Stonich, 419 N. Bluff st. in J. L. Spreitzer, 501 N. Broadway. Tako, sedaj so bili menda vsi jolietski salunarji na vrsti. Ali pričnemo spet od kraja? Odbor stoterice to ve, a po lisičje modro molči.
—	Tožba radi obrekovanja, ki jo je lani vložil bivši slovaški župnik v Jolietu, Rev. Alojzij Kollar, proti tukajšnjemu dnevniku “The Joliet News”, češ, da je pisal in tiskal neresnico o njem, je ustavljena. Tožba se je glasila na $10,000 odškodnine.
—	Poročil se je v sredo dopoludne v slovenski cerkvi sv. Jožefa g. John Jakša, 29 let star, z gospico Annie Koehevar, 21 let staro, čestitamo!
—	V nedeljo zvečer je v domovanju rojaka A. J. na 1010 N. Chicago st. več rojakov izgubilo pamet, na kar so bili prepeljani na policijo, kjer so jo drugo jutro za drago plačo zopet našli — upajmo.
Dostavek. Pred sklepom lista smo doznali, da stvar še ni poravnana, ker je prezamotana. Pred sodnika so vnovič klicani John Sitar, Tony Snellar, George Radovič, Anton Ju-revič, George Mihelič, Math. Deržaj in Joseph Gersič s Tony Vogrinom vred, da se zagovarjajo radi ‘nerednega obnašanja” ali kali. Ko-s*«i-šče zadevo razbistri, poročali bomo o istej, a danes še ne vemo resnice, in zatorej molčimo. Stvar je itak neznatna in bi se bila že pozabila, da je niso zahomotali sodniki sami.
—	Pismo na pošti ima:	Sterle
Frank.
—	Jolietsko gledališče.—“When Reuben Comes to Town” (Kadar pride Ruben v mesto) je ime najnovejše muzikalične šaloigre, ki jo je zložil mlad nadarjen ameriški skladatelj Herman Perlet. Polna je zdrave šale in igralci, katerih je do 50 so sami izurjeni umetniki v svojih strokah.
—	Udje društva sv. Martina št. 80 Z. K. U. so povabljeni, da se zbero v nedeljo popoludne točno ob
2.	uri v St. Patrick-šoli na oglu Hickory in Exchange cest, kjer bo skupna zabava vseh društvenikov unije, združena z okrepčavo, govori i. t. d.
JOSEPH TEINER'3
^■^erví»^
REGISTERED
Citali bodete
o različnih pripravah, ki se zovejo “Grenko Tino”. Tu vas pa želimo opozoriti na dejstvo, da se izdeluje sploh jedinole jedna sama priprava zdravilne vrednosti, ki je
Trinerjevo zdravilno grenko vino
(Trlner’s American Elixir of Bitter Wine.)
Sami dobro veste, da je med vinom dosti razločka. Trinerjevo je napravljeno iz najboljšega vina in najboljših zelišč, ki so poznana zdravilstvu.
Jeli vaš želodec v neredu?
Ali ne delujejo vaše obisti in vaša jetra pravilno?
Tas li boli hrbtenica, ali glava?
Jeli ras okus slab?
Ali je vaše spanje nemirno?
TriBBrievo dnvfli pilo rino m lo irai loti ozirali.
DOBI SE V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH.
JOSIP TRINER,
799 S. Ashland Ave.,
Pilsen Station,
Chicago, 111.

samo 27,000 ton, priraščaj znažal je od tedaj vsako leto za devet odstotkov. Na prvem mestu je Montana, ki je izdelala bakra v letu J 903 nič manje kot 260 milijonov funtov, za njo pride naša država s 190,650,-000 funti, vsega skup v Združenih državah 749,250,000 funtov.
—Letos se je pri gozdnem delu pokazalo, da je ponudba delavnih močij večja, kot potreba, zaradi tega so pa tildi mezde padle od $S0 ozir. $35 na $20 ozir $26 hrano in stanovanjem.
—Iz Ely se je pretekli teden izselilo mnogo slovenskih družin v Pennsylvanijo.
Ql.
Calumet, Mich., 8. jan. — V soboto, 2. in v nedeljo 3.t.m. imela je “Slovensko — Hrvatska Zveza” svoje glavno zborovanje,katerega so se udeležili tukajšnji odborniki in delegatje, kakor tudi zunanji delegati v polnem številu. Omenimo le, da je financijelni položaj “Z^eze” povse ugoden ter da se je vršilo zborovanje, ktero je prav spretno vodil predsednik g. Frank P. Sedlar, v najlepšem redu in bratski slogi. Razni zelo važni nasveti so se uvaževali in sprejeli enoglasno. Debata je postala včasih zelo živahna, v dokaz, da so se vsi navzoči za razprave zelo zanimali. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni: Predsednikom g. Frank P. Sedlar, podpredsednikom g. George Sečeu, glavnim tajnikom g. Jakob Koehevar, drugim tajnikom g. John D. Puhek, blagajnikom g. Stefan Jerman. Nadzorniki gg. Mike Schmalzel, Jos. M. Simonich, Frank Schweiger—Porptni odbor: gg. Marko Sterk, Jobu Gasparo-vich, John J. Plautz.
—V Združenih državah produciralo se je leta 1903 bakra 318,-861 velikih ton, na celem svetu pa 589,361 ton. V letu 1880 iznašala je produkcija v naših državah
Elwood, Ind., 10. jan. — Od tukaj se ni dosedaj nič culo, a danes tudi nimam nič posebnega poročati. Tu so zaprli tri steklarne. Kedaj se kaj na boljše obrne, se ne ve. Sem ne svetujem nikomur, ker v naši okolici, v Alex-andriji in Tiptonu, je dosti delavcev.
Vsem Slovencem in Slovenkam bratovski pozdrav! Tebi, cenj. list, želim pa obilo naročnikov in poštenih predplačnikov.
Jos. Jakosh.
vdeležim boja za ameriško neodvisnost’, je rekel Kosciuszko. ‘Kaj pa znaš?’ ga je vprašal Washington. ‘Poskusi me,’ je bil odgovor. Na tretji strani bo sledeči napis: “Postavil T. Kusciuszko spominski odbor. Rev. A. F. Kolaszewski, J. Kniola, C. B ora, F. Moczadlo, .1. Galawsky, A. Switalski, A. Wielo-wieski.” Napis na zadnji strani je povzet iz besedij poljskega junaka cesarju Pavlu: “Meča ne potrebujem. Nimam domovine, da bi jo ž njim branil.”
—Zadnjo sredo zvečer je skočila pod vlak na Lake Shore tirih, 17. letna Hrvatica Ema Bratenič, žena Mije Brafceniča. Vlak jo je na dvoje pretrgal. Bila je v Ameriki le nekaj mesecev. Končala si je življenje baje zato, ker njen mož ni hotel na sv. treh Kraljev k službi božji, in se je bil po živinsko opil.	N D.
Cleveland, 0.,	9. jan. — V
mestni bolnici je umrl zadnji torek naš rojak Jožef Bregar. Pogreb se je vršil včeraj. Pokojnik je bil doma iz vasi Breg, fara St. Vid pri Zatičini. V stari domovini zapušča ženo in sina. V druš*vu ni bil nobenem. Za pogrebne stroške so nabrali med prijatelji pokojnika sledeči rojaki: Janez Zajc, J.Peček, Anton Kastelic, J. Kastelic, Al. Ahlin in Franc Peček.
— Spomenik poljskemu rodoljubu Tadeusz Kosciuszko bo kmalu postavljen. Sedaj je spomenik sam že vlit. Izdal in vlil ga je v Florenci na Italijanskem J. Trentanone iz Milwaukee, Wis. Spomenik ho odkrit J. maja t. 1. Na sprednji strani spomenika bo vlit orel z lovorovo krono z napisom “Ta deusz Kosciuszko, 1746 - 1817.” Na desni strani bo sledeči napis, povzet iz pogovora nied poljskim junakom in generalom Washingtonom: ‘Prišel sem, da se kot prostovoljec
Pueblo, Colo., 8. jan.—Tu obhajali dne 7. jan. smo ženitovanje rojaka g. J. Kolarja z gospodičino Katarino Grahek, s hčerjo dobro-znanega trgovca M. Graheka. Ženi-tovanjski večer vršil se je v dvorani g. J. Rusa v precejšni navzočnosti rojakov kot raznega druzega naroda. Bogato naložena in okrašena miza, petje, veselo vrtenje in ples, vse to poveličevalo je ženitovanjski večer, da o tem pisali so mnogo tudi tukajšnji angleški časopisi.
Kot običajno so naši sobrati ta dan obhajali kot grko-katoliki rojstni dan Zveličarjev ali Božič. Že predhodni večer pekli so jagnjeta, pujske in purane in vse to v celoti tako, da je bila tudi glava zraven. In rojstvo Zveličarja obhajali so dne 7. t. m. Poleg božičnega petja in plesa so služile užitku okusne, na prostem pečene pečenke. Opazoval sem naše sobrate na predvečer praznika, ki so pri tre j ib ožganih svečah po hišah skup sedeli in popevali Zveličarju na čast v ubranih zateglih glasovih. Kaj mično opisuje to slavnost neki dnevni časopis v Puebli in to z ¡imenom imenuje narodno grko-; katoliško. Opisuje tudi šege njih J in celo zapisano je, da jagnjeta, ki j jih pečejo za ta praznik na prostem,
da to traja, da je jagnje pečeno, do 4 ure. Tu v Pueblo je mnogo grko-katolikov, čeravno ne do 2 tisoč, kot jih našteva puebliški dnevnik. Vsejedno isti dnevnik Srbe imenuje, da si drže iste obrede kot doma na Balkanu. In res bil je ta praznik praznovan z vsem dostojno vkljub slabim časom. Tu se je po mnogih srbskih dvoriščih pri trejih vžganih svečah plesalo: “Igraj kolo ...”
Naročnik.
Scottdale, Pa., 8. jan—Prosim, da natisnete par vrstic v nas list. V Scottdale Valley Works so zažgali 150 peči dne 6. t. m., 50 jih zažgo še zraven ene jame. Vsega skupa j so tu v “Coke region u” zažgali o,000 peči. Dne 15. jan. jih bodo pa zopet 5,000.
Žalostno je, da so nam v tem okraju tako znižali plačo. Prej smo imeli île od kare, zdaj pa imamo 41 £c. pozna se pač dovolj razloček. Tisti pa, ki so dobivali prej 46c dobivajo zdaj 37£c.
Tu smo “štapali” 3 mesece. Zdaj je pa kar hitro prišla brzojavka, da se ima delo spet pričeti. Hudo je bilo začeti, in vsak počuti po rokah kakšen žuljček. A veseli smo pa bili spet, da moremo zaslužiti vsakdanji kruh.
Hkoncu želim “Amer. Slovencu” mnogo naročnikov ter pozdravljam rojake po vsej širni Ameriki, vo-šeč obenem srečno novo leto.
Anton Koželj.
BODOČE PREDSTAVE»
LE JEDEN VEČER!
V nedeljo 17 januarja. Vesela muzikalična š&loigra :::::::
‘When Reuben Comes to Town.’'
¡Umetnikov:
Rn ::,:l’evcev:::: Of]
JU :: Komikov:: JU
: :Plesavcev::
Cene. Rezervirani sedeži: 35, 50, 75c, $1.
Tiketi sedaj na prodaj.
# IZ STARE DOMOVINE. #
KRANJSKO.
—	Ponesrečil se je nadučitelj g. Jožef Petkovšek.
—	Umrl je v Radovljici hišni posestnik in steklar g. Fr. Pretnar.
—	Dunaj, 21. dec. Tu je umrl veletržec Muhr, lastnik Blejskega gradu.
—	Požar je bil pri Treh farah pri Metliki. Pogorel je dne 15. dec. za cerkvijo skedenj poln mrve.
—	Silni plazovi. Na Golici in Rošci se udirajo plazovi, da so hiše v nevarnosti, da bi jih plazovi ne podrli.
—	Na službo resigniral je oficijal mestnega knjigovodstva, Ivan Hribar zaradi disciplinarne preiskave proti njemu.
—	Umrla je 22. dec. popoldne ob pol 6. gospa Frančiška Vodnik, rojena Zajc, soproga posestnika in gostilničarja v Podutiku.
—	Ustrelil se je dne 15. dec. 20-letni Anton Veber, trgovčev sin v Babnem polju; bil je takoj mrtev. Pravijo, da se mu je zmešalo.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 13. dec. 10 oseb, 14. dec. 27, 15. dec. 22, 21. dec. 8, 22. dec. 4.
—Na Hrušici stavijo koze. Vsak je primoran dati si cepiti koze. Braniti se nihče ne more. Delavcem prete z odslovljenjem, če bi se branili.
—	Pobegli kaznjenci. Od dela na Savi pri Jesenicah sta pobegnila prisiljenca 24letni Franc Eckmeier izŠtajarskega in 18letni Rib. Grainer iz Linča.
—	Iz Kranja piše duhovnik: Pet bolnikov imam v mestu Kranju, ki so skupaj stari 428 let in 4 mesece, povprek po 85 let in 8 mesecev. Lepa starost!
—	Iz Amerike skozi Ljubljano v svoje domačije se je peljalo dne 12. dec. 50 oseb, 13. dec. 257, 14. dec. 50, 10. dec. 30, 17. dec. 35, 18. dec. 25, 21. dec. 191, 23. dec. 35, 24. dec. 11.
—	Odlikovane kranjske klobase. Mesarski mojster g. Jožef Bergman v Spodnji Šiški je dobil v Bordeauxu za svoje kranjske klobase častno diplomo z častnim križcem in zlato svetinjo.
—	Iz Borovnice poročajo: Premeščen je v Št. Jurij pri Kranju č. g. kapelan Val. Oblak, ki je štiri leta bival med nami ter si s svojo prijaznostjo in marljivostjo pridobil splošno spoštovanje.
—	Revolucija v Strugah. Občinski odbor je sklenil upeljati z novim letom naklado na žganje in sicer je sklenil soglasno. Zaradi tega je veliko razburjenje — ne med žganjarji! — med prodajalci žganja.
—	Tat iz Ljubljane na Hrušici. V Hrušici na Gorenjskem je iz Ljubljane izgnani tat Matej Potočnik, ukradel delavcu Fr. AVeissmanu ha-velok in nekemu Janezu Grošekerju pa je odnesel 35 K, kateremu je bil dolžan za hrano in stanovanje.
—	Pri zgradbi železničnega predora ikozi Karavanke, ovire, kakor javlja poročilo železn. ravnateljstva, nikakor niso take, da bi ne mogle biti premagane, ali da bi celo otvoritev predora zakasnile za par let. Otvoritev bo 1: okt. 1905.
—	Ponarejen amerikanski dolar bi bil skoraj spravil v luknjo Janeza Purkarta od Centov. V ljubljanski menjalnici so ga spoznali kot pona rejenega in so poklicali policaja. Dolar je poslal neki ženski njen sin iz Amerike in Purkart ji je hotel ¿amo ustreči.
—	Novi župnik v Sodražici. V torek 15. dec. je bila Sodražica vsa pokonci. Vse je nestrpno pričakovalo novega župnika Fr. Travna. Vse polno slavolokov, vse ovenčano. Gasilno društvo, pevsko društvo “Glas”, obojna Marijina družba, solska gosposka z mladino, vse na nogah. — Zvečer podoknica in razsvetljava.
—	Eksekutor in izvošček. Dne 22 dec. dopoludne prišel je eksekutor rubit fijakarja Žargija na Dunajsko cesto v Ljubljani. Zarubiti mu je hotel srebrno uro, kar pa je fijakarja tako raztogotilo, da je uro zagnal na tlak, da se je razletela na drobne ko»©.
—	Sloveni učitelji gredo s Koroškega radi nasilstev, katere morajo preterpeti v sedanjih kričečih šolskih razmerah na Koroškem. Učitelja gg. Menciu in Koschier že delujeta na Štajerskem, a sedaj je šel za njima tudi Jurij Lulek, dosedaj učitelj-vodja na Suhi, ki je premeščen kot učitelj v Makole.
—	K smrti nadučitelja Petkovška se še poroča iz Velesovega: G- Petkovšek je šel dne 17. dec. ob 9. uri zvečer domov. Na poti domov so ga napadle slabosti. Sel je k potoku v bližini šole, da se z vodo okrepča, a je ondi omedlel. Drugi dan so ga našli mrtvega.
—	Železnica Škofja Loka-Želez-niki. Za izpeljavo te proge se je zavzelo tudi vojaško ministrstvo. Zastopnik tega ministrstva se je ugodno izrazil o nameravani železnici in priporočil, naj se izpeljava tako uredi, da bo železnico mogoče potegniti naprej in zvezati z drugo.
—	Iz Škofje Loke. Pretep. Delavca Janez Gazel in Janez Pukelj,
stanujoča na Galetovi žagi kot čuvaja in kurjača sušilnice, sta se te dni nevarno stepla. Janez Pukelj je namreč klical na korajžo Janeza Guzela, na kar ga je Guzel z neko gorjačo tako udaril po levi rami, da je zdravnik dr. Arko konstatiral težko telesno poškodbo. Tudi po glavi je dobil več ran. Ni dobro klicati na korajžo!
—Novoprojektirana cesta in most čez Ljubljanico. Lansko spomlad so v Prulah, od Koslerjevega vrta do Ljubljanice, že nasuli svet v ši-rokosti prihodnje nove ceste, ki bo peljala baje čez novi most na Opekarsko cesto. Za vso to potrebo pa manjka denarja. Trnovski posestniki, ki imajo zemljišča na barji na desnem bregu Ljubljanice, pa že davno nujno potrebujejo mostu kot ceste do Karlovške državne ceste.
—	Železnica. Belokrajina, izsesana vsled davkov in vpognjena vsled elementarnih nesreč, daje tudi krvni davek. A vlada neče dati belokranjskemu ljudstvu vitalnega pogoja — železnice, ki bi pomogla zopet do blaginje. Ljudstvo se izseljuje, da je groza, a vlada nima ušes ne srca! Drugič več! Svetnik Suklje in železnica: Če bo šla kdaj železnica, dobil jo bo gosp, Šuklje. Tako govore splošno.
• — Parna žaga. V črnem vrhu, občini stružki, sta postavila brata Jožef in Jakob Klun iz Ribnice parno žago v svojem gozdu. Loko-mobila je najnovejšega sestava in ima 10 konjskih moči. Goni dve žagi za hlode, jedno cirkularno žago, žago za obsekavanje hlodov in stroj za palice. Vse je jako praktično urejeno. Le škoda je, da ta naprava ne stoji doli pri cerkvi, kjer bi imponirala.
—	Vodovod. Poslanec, pridni Pfeifer, je izprosil, da bodo dobile občine Suhor, Radoviča, Drašice in vasi okoli, kakor Grabrovec, Siamna vas — vodo. Ko sem zadnjič napravil izlet v Metliko, in višje gori v Grabrovec, in Drašiče - Suhor, mora človek vzkipeti nad malomarnostjo vlade, ki je veliko časa pustila ljudstvo stradati dobre, čiste vode, da so morali piti tisto umazano lužo, in še te niso imeli ob suši. Čast Pfeiferju in drugim kat. narodnim poslancem, ki vidijo ljudske potrebe in se trudijo in trkajo, da pomagajo kmetu!
—	Nesreča na južnem kolodvoru v Ljubljani. Dne 20. dec. zjutraj ob pol 6. uri našel je na južnem kolodvoru nasproti kurilnice na tiru ležati mrtvega nadsprevodnika Iv. Kušca. Imel je zdrobljene prsi in levo roko. Kako je ponesrečil, se ne ve, ker ni tega nihče videl. Domneva se, da je šel mej vagoni čez
ir in se je tam v hipu vlak premaknil
in sta ga pufarja prijela. Ponesrečenec bi bil moral s tovornim vlakom se peljati v Trst. Kušca je bil 5 5 let star in je zapustil ženo in pet otrok.
—	Občinski odbor občine Draga je v svoji seji dne 20. dec. 1903 soglasno sklenil, da odobruje odločni nastop katoliškonarodnih poslancev v deželnem zboru kranjskem aa splošno In enako volilno pravioo, ter popolno soglaša z njih laktiko, pozivajoč jih, da vstrajajo v sedanjem težkem bojuza koristi ljudstva toliko časa, da pribore splošno in enako volilno pravico. Občinski odbor občine Draga, dne 20, decembra 1903. Anton Lokar, župan; Jožef Spendal, Janez Škufca, Jak, Potokar, svetovalci; Jožef Erjavec, Franc Erjavec, Franc Škufca, Jožef Cukar, Franc Erjavec ia Polja, Jak. Zupančič, Jožef Jakoš, odborniki.
—	Požar, Šmarije, 23. dec. Sinoči ob pol 12. uri je na Hudi Polici do tal pogorela “majarija”, pristava šmarijskih dekanov. Vzrok ognja je neznan, sumi se zlobna roka. Mladega moža Fr. Goršiča je zadela tem hujša nesreča, ker ga ni bilo doma in mu niso druzega rešili kot en stol in kovinski korec, na sebi pa je imel le slabo delavno obleko. Zgoreli so mu tudi vsi pridelki in vsa krma. Živino je k sreči pred par tedni prodal, sicer bi mu tudi poginila. Pomilovanja je vreden, ker so ga zaporedoma obiskovale nesreče. Bil je nesrečno udarjen, pri streljanju nevarno opečen, 7. dec. mu je umrla mlada žena, s katero je bil le 7 tednov poročen. Vse nesreče so ga doletele v decembru. Čuden slučaj!
—	Iz Roba. Kakor smo že sporočili, vložil je občinski zastop v Robu po svojem državnem poslancu Fr. Šukljetu prošnjo za samostojen poštni urad v Robu. Tak poštni urad je za tukajšnjo občino nujno potreben. Posamezne vasi v župniji so oddaljene od poštnega urada v Vel. Laščah po 3 ure in še več. Če pomislimo, da je iz naše okolice, ki šteje blizo 2000 prebivalcev, mnogo izseljencev v Ameriki in da stoje s svojimi rojaki v domovini v živahni dotiki, si dopisujejo, pošiljajo prisluženi denar itd., vidimo, kako britko in težko pogrešamo samostojnega poštnega urada. Koliko zamude naši ljudje samo na času, predno pridejo do poštnega urada in zopet domov, čas 6 ali 7 ur je denar!
—	Ban Pejačevič se je dne 22. dec. popoldne na poti všvico s salonskim vozom peljal po železnici mimo Ljubljane. V Ljubljani je izstopil. Kosil je v restavraciji gosp. Josipa Schreya na juž. kolodvoru. Spremljala sta ga njegov sin in neka usmiljenka. Po kosilu, pri katerem mu je fino kosilo iz izborne kuhinje g. Schreya jako dobro teknilo, je naprosil gosp. restavraterja, da bi mu preskrbel voz, da si ogleda Ljubljano. Ker ni bilo v hipu mogoče dobiti dvouprežne kočije, vozil se je ban z navadnim izvoščkom po Ljubljani. Ob 4. uri se je odpeljal dalje z gorenjskim vlakom preko Nice, Francoske v Cannes. Ban je jako slaboten, na upognjeni njegovi postavi se vidi, da je jako bolan. Pri kosilu mu je morala usmiljenka razrezati vse jedi. Ban je na vse, ki so ga videli, napravil vtis, da se ne povrne več na Hrvatsko, ako južno podnebje ne zboljša njegove nevarne bolezni.
—	Dogovorjen napad. V soboto, 3. okt., je v Avšičevi gostilni v Klečah pilo v sobi in veži več domačih fantov. V veži so zabavljali onim v sobi, in ko jih je Janez Kregar opozoril, češ: “malo preveč šim-fate”, udaril je Andrej Škerl, posestnikov sin iz Kleč, s kamenom, katerega je imel v ruti zavitega, ob mizo. Krčmar in gostje so razgra-jalce iz veže izpehali. Ko so se okoli pol 1. ure ponoči tudi drugi fantje razšli, slišali so, kako so se brata Škerl, prvi oborožen z vilami, drugi s krampom in France Zakotnik s prekljo v roki, piidušali in klicali “auf”; nameravali so napasti Franceta Severja; da bi bili napadalce nekoliko oplašili, vstrelil je Janez Kregar iz revolverja v tla; pri zadnjem strelu so se pa Sever in tovariši umaknili in zbežali: brata Škerl in Zakotnik so Franceta Severja vjeli in ga pobili na tla ter mu


Frank Sakser*
109 Greenwich Street, New York
USTANOVLJENO LETA 1893
P O
USTANOVLJENO LETA 1893.
DENARJE
pošiljam najceneje in naji-utreje v staro do=
movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Ç

Sedaj pošljem lOO kron za $20.45
in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
P À OORO'OÎIIVP ï îQTTl^i-« prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-» •‘V *\.vz U U i N 1 v LIu 1 E kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
-----——----------<------ mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali con= nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER
109 GREENWICH ST.,
’ \
NEW YORK, IN. Y. 1
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je drug številka vse eno. V tem obstoji zvijača in in: ^okrat prevara.
aemjj
Xelefon: 3795 Cortlandt
Telefoni 3795 Cortlandt
prizadejali dve težki poškodbi, pa tudi Janez Kregar je dobil več po-škodeb. Sodišče je vse tri obsodilo, in sicer: Franceta Škerla na 7, Franceta Zakotnika na 6 in Andreja Škerla na 5 mesecev težke ječe.
—	Iz Mengša. V sredo popoldne je umrla gospa Marija Majdičeva, soproga veleposestnika Petra. Pokojna gospa je bila žena plemenitega značaja in odločno krščanskega prepričanja. Z neznatnimi sredstvi sta pred petdesetimi leti pričela s soprogom trgovino z moko. Tekom časa sta prišla do velikanskega premoženja. Oba sinova, Peter v Celju in Vinko v Kranju sta odprla isto-tako velikansko trgovino, tako da lahko rečemo, da je rodbina Majdičeva naj večja trgovska hiša na Slovenskem. Skozi dolgo dobo let je ranjka gospa sama vodila vse knjigovodstvo in gospodarstvo. Pogrešala jo bo rodbina, pogrešali reveži, ker je bila usmiljenega srca. Sele maja letošnjega leta sta praznovala z veliko slovesnostjo zlato poroko. Gospa je začela hirati in meseca oktobra se je vlegla. Pogreb se je vršil v torek 18. dec. ob velikanski udeležbi gospode in ljudstva. Naj v miru počiva!
—	Nova železnica. Iz Žir.ov pi-ejo: Nedavno ste poročali, da bodo
spomladi začeli meriti železnico od Vrhnike proti Smrečju, Godoviču iu Idriji. Dovolite, da merodajne kroge opozorimo na mogočo progo, ki bi bila cenejša pa koristnejša. Izpeljala bi se od Ljubljane skozi Dobravo in Polhov gradeč ob Mali vodi do Sv. Jošta, kjer bi se začela polagoma vzdigavati do pod hriba Lavrovec. Tu bi bil kratek predor v Račevo dolino iu Žiri, dalje po kratkem predoru v Idrijo. Od tukaj bi se izpeljala, kar se je že večkrat naglašalo, proti Sv. Luciji, kjer bi se zvezala z bohinjsko železnico. Ta črta bi bila gotovo krajša, pa tudi cenejša, a promet bi bil mnogo večji. Koliko je prometa samo iz žirovske doline, dokažejo vozniki vsak dan na kolodvoru v Škofji Loki, kjer nakladajo in skladajo raznotero blago. Mnogo prometa
je tudi v občinah Sv. Jošt, Lučine, Črni vrh, Polhov gradeč in Dobrova; osobito drv se mnogo izvozi v Ljubljano. Pri Polh. gradcu bi se odprli bogati kamnolomi za kam noseke.
—	Zastrupila se je v Celju gdč. Ema Peschitz. V znani in spoštovani celjski rodbini L . . . so jo vzeli za svojo že pred delj časom. V domačega sina, kije višji uradnik, se je tekom časa zaljubila in je pričakovala, da jo poroči. Ker pa je sedaj sprevidela, da so njeni upi prazni, se je v žalosti zastrupila v nedeljo, 20. dec. zvečer. Žalost ji je najbrže tudi um omotila, ker je bila v obče znana kot dobro in blaga gospica.
—	Hvalevredno gibanje mej slovenskimi obrtniki. Obče slovensko obrtno društvo v Celju skliče sredi meseca januvarja sliod slovensko mislečih obrtnikov in prijateljev obrtništva v prvi vrsti iz celjske okolice, v drugi vrsti splošno iz Spodnje Štajarske. Nadalje zasnujejo Slovenci v Celju informacijski in posredovalni odsek za pospeševanje slovenske obrti na Spod. Sta-jarskem. Ta odsek oživotvori v Celju stalno poslujoč brezplačen zavod. Slednjič ustanove odsek za prireditev točnega imenika vseh poštenomislečib slovenskih obrtnikov in oseb slovenskih krajev na Spodnjem Štajarskem. Za uresničenje teh namer se je združilo v Celju več delaželjnih mož. To pa je tudi res edina pot, ki more strezniti tiste obrtnike in trgovce, ki so eden glavnih stebrov sovražnikom slovenskega naroda.
KOROŠKO.
— Za nemško šolo v Velikovcu so Nemci po svojih listih pričeli nabiranje darov. Zadnje občinske volitve v Velikovcu so pokazale, da se oudotno umetno nemštvo maje.
—	Celovec, 23. dec. Pri obč. volitvah so vkljub silnemu terorizmu nemčurjev Slovenci na celi črti zmagali v Globasnici in Št. Stefanu na Žili. Le krepko naprej !
—	čitalnica se snuje v Celovcu. Nje potreba je vedno večja. V svojih prostorih bomo vsaj varni surovih napadov neolikanih celovških kulturonuscev.
—	Promocija. Iz Žabnice se poroča: Minoli teden je bil na Dunaju g. Alojzij Ehrlich promoviran doktorjem prava, torej je že tretji sin g. I. Ehrlicha doktor.
—	Celovški slovenski klub se je začel v zadnjem času prav živahno gibati. Nekaj časa je komaj životaril, a sedaj se zbira vsako sredo prav znatno število navdušenih Slovencev “pri zlatem studencu”. Za razveseljavo in zabavo skrbita tam-buraško društvo in pevski kvartet.
—	Iz Celovca, 23. dec. Vesel pojav narodnega gibanja med koroškimi Slovenci so občinske volitve, ki se po mnogih občinah ravnokar vrše. Že doslej so si koroški Slovenci priborili nekaj dokaj veselih in lepih zmag, ki nam dajejo upravičeno upanje na bodočnost. Dosedaj Slovenci še niso izgubili nobene občine, pač pa si pridobili v hudi borbi z ljutim nasprotnikom več važnih postojank.
Zadnji čas se je dostikrat govorilo, da koroški Slovenci umirajo, celo v državnem zboru so nam z mi-nisterskih stolov pozvanjali z mrtvaškim zvoncem. A baš sedanje občinske volitve kažejo, da živi ne maramo lezti v grob!
Slovensko -amerikanski koledar
za leto 1904 je izšel, in velja 2 centov s pošto vred. Koledarje zan miv in bogato ilustriran. Dobiti j pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich st New York City, N. Y., in 1778 S Clair st., Cleveland, Ohio. 1-1
AMERIKAM SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Pni slovenski Katoliki list i Ameriki
Izdaja
Slovensko-ameri kansko
tiskovno društvo
VJOLIET-D, ILL.
IzrDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plača:
¿n celo leto .	• S 1 00
Kadar se naročnina plačuje za nazaj, za celo leto .	.	. $ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
znaša naročnina $1.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko,
Na naročila za pošiljanje lista lire z pri-poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovor«.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Nortli Chicago St.
JOLIET, IL1
DENAR ir. naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKl SLOVENEC,
■M?» Benton & Chicago JOLIET, ILL,
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
»AMERIKANSKl SLOVENEC”.
Published weekly at Joliet, 111. by ,, The Slovénie-American Printing Cod' cor. Benton & Chicago Sirs., Joliet, Ills.
The oldest Slovénie paperinUnited States arid the Organ of the Grand Carniolian Slovénie Catholic Union of the United 8tates of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, 111. as second Glass matter.
‘Znali bodete in resnica vas žena je tist sužnosti dvo obupa, ki vstaj verjamejo v davno sem prej
CERKVENI KOLEDAR.
Vi.	jan. nedelja	Ime Jezusa.
18.	“ pondeijek	Sv. Petra stol.
19.	“ torek	Kaniut.
20.	“ sreda	Fabjan.
21.	“ četrtek .	Majnard, pušč.
22.	“ petek	Vincenc in Anast.
23.	“ sobota	Marijina poroka.
Blagoslovi sv, vere.
Kardinal Gibbons je pridigal pri veliki sv. maši v Baltimoru v nedeljo 8. t. m. Postavna stara zgradba Je- bila. prenapolnjena vernikov, ki so pazno poslušali kardinalov govor o “blagoslovih krščanske vere”. Njegova prevzvišenost je govorila deloma takole:
“ ‘Vera’, pravi sv. Pavel, ‘je bistvo stvari, katerih se je nadjati, očitnost nevidnih stvari’. Premišljajoč strani Novega zakona sem vedno dobivat silen vtis, ker naš Odrešitelj in Njegovi apostoli tako dostikrat poudarjajo blagoslove in koristi krščanske vere, posebno žive vere, ki jo spremljata nebeško upanje in ljubezen.. Resnično, izmed vseh blagoslovov, ki nam jih je milostivi Odrešenik podelil na tem svetu, si ne morem misliti daru, ki bi se mogel primerjati s posestjo trdne in svetle vere v božje razodetje — vere v Boga in v Jezusa Kristusa, trajne vere v resnico Njegove evangeljske blagovesti in v blažene obljube večnega življenja. Jaz bi ne zamenjal enega členka vere za vse zaklade Združ. držav.
Najvisja vaja razuma.
“Predvsem je vaša vera vir svetlobe vašemu umu. Vera je dušnemu očesu, kar je solnčna luč telesnemu očesu. Ista razširja in, razprostira vašo duhovno vizijo ali previdek Vera ne preganja razuma. Isto tako ai lahko mislite, da kdo ne rabi svojih oči, če rabi daljnogled, kot da ne rabi svojega razuma, če rabi sredstvo vere. Vera je vam, kar je bil oblak podnevi in ognjeni stolp ponoči hebrejskemu narodu v pu
sčavi. Ista vas vodi po vaših zmotljivih potih skozi puščavo življenja v pravo obljubljeno deželo nebeško.
“Vaša vera vam daje pojem o Bogu tako umstveno kot vzvišeno. Ista vam razodeva Boga, ki je ustvaril vse reči po- Svoji moči, ki vlada vse stvari po Svoji modrosti, in čigar nadzorujoča previdnost čuva nad zadevami narodov takisto kot človeštva. Ista razglaša Boga brezmejnega v pravici in milosti, brez-mejuega v resnici in svetosti.
Luč vere preganja dvome.
“Z lučjo vere dobite pravi pojem o samih sebi, doznate, kdo in kaj ste, odkod ste prišli in kam pojdete. Ista vam ne plavi samo o vašem začetku in koncu, nego tudi o sredstvih, da dosežete cilj. Ista ta« je osvobodila iz blodišča črnega d vortiS, v katero je poganski svet zvodil s roj e pristaše.
“Resnice krščanskega razodetja so se že uspešno upirale preizkuša-vanju dvajsetih stoletij. Tekom te dolge dobe so bile izpostavljene preiskovalni luči sovražne presoje. Nasprotniki krščanstva so se neprestano bojevali proti božjemu mestu, napadajoč trdnjavo za trdnjavo. Toda uničeni so bili v svojih poskusih, in edina posledica njih napadov je bila, da so naskakovana mesta postala jačja in bolj nepremagljiva, nego so bila preje.
‘‘Znaki njenih bojev, liki znaki ran na telesu Kristusovem, so jo napravili dragocenejšo v naših očeh. Kadarkoli' so oblaki bitke prošli, je evangeljska blagovest sijala s tem svetlejšim bliščem. Najvišji mimiki v vsakem oddelku vede in v vsaki dobi in vsaki deželi krščanstva so se uklanjali krščanski veri in tisočero spreobrnjencev je potrdilo svojo vero s svojo krvjo.
Donaša tolažbo in mir.
“Vaša vera ne raza viti j a samo vašega razuma, temveč tudi tolaži vaše srce. Prinaša vam tisti mir,-‘ki prekaša vse spoznanje’, tisti mir, ki izvira iz zavedne posesti sv. vere.
’,pravi Gospod,, odi.’ O, hlada, H nas reši-lote. O gorje rcih ljudi, ki ne •azodetja! Ne: mo od nekesra
izobraženega gospoda, stanujočega v nekem severnem mestu. Pisal mi je, da mu je življenje nesrečno, ker nima vere v osebnega Boga. ‘Prosil sem Boga,’ je pisal, ‘če je Bog, naj mi napravi kak čudež, naj mi da kako znamenje, ki me prepriča o Njegovem bitju, aznamenjani bilo.’ Napotil sem gana parabolo oDivesu in Lazaru, govorjeno po našem Gospodu v evangeliju, ki je prav primerna njegovemu slučaju. Dives je opisan kot človek, trpeč muke po-gubljenca. Takole je nagovoril Abrahama, ki je v stanju blaženosti: ‘Prosim te, oteč Abraham, pošlji Lazarja nazaj na zemljo, posvarit moje brate, da zapuste svoje zle poti in tako utečejo mukam, ki jih jaz trpim.’ Abraham je odgovoril: ‘Imajo Mojzesa in preroke, te naj vaši bratje poslušajo.’ ‘Toda, oteč’, je odvrnil Dives, ‘spreobrnili bi se, ko bi kdo vstal iz groba in se jim prikazal.’ Abraham je rekel nazad-nje: ‘Ce nočejo poslušati Mojzesa in prerokov, bi se tudi ne spreobrnili, ko bi jih obiskal kdo iz groba.’
Cerkev trajen čudež.
“Potem sem rekel temu gospodu: ‘Vi in jaz imava Mojzesa in preroke, da naju svare. Imava Kristusa in Njegove apostole, da naju uce. Imava sijajne čudeže in prerokovanja našega Odrešenika, da naju raz-svitljajo. Imava slavni čudež Njegove cerkve, ki naju vsak dan drU-zega drugemu pred oči postavlja. Stotine od tisočev v vsaki dobi so vsled sile teh čudežev sprejele poslanstvo Kristusovo, če ta dokaz ne zadošča, bi ljudje tudi ne verjeli, dasi bi kdo vstal iz groba. Kajti, če ne sprejmemo pričanja zgodovine, tudi ne bomo sprejeli pričanja svojih čutov.’ ”
Zaključujoč svojo propoved je kardinal rekel, da zahteva življenje in zdravje telesno isto podporo potom hrane invežbanja, kot življenje in rast vere.
“Vera se mora živiti z vsakdanjo molitvijo in s spolnovanjem božjih zapovedi. Moliti hočem, da Kristus biva v vaših srcih. In Njemu bodi slava v cerkvi in v Kristusu, vsem zarodom pravim, svet brez konca, Amen.”
—Cesar Franc Jožef je imel dne 9. t. m. pri sprejemu v prestolnem gradu na D u n a j u daljši razgovor z ameriškim poslanikom Storerjem in temu nasproti izrazil svoje sožalje o priliki ohicaške katastrofe. Cesar je govoril tudi o položaju na daljnem vzhodu in popraševal o tamo šnjih interesih. G. Storer je našel cesarja v izborno dobrem zdravju. Avstro.ogrski producenti petroleja so sklenili, produkcijo znižati za 10 odstotkov.—V gledališču v Velikem Varaaiuu na O g r s k c m je dne 9 t. m. med predstavo vzbruhnil ogenj, ki se je pa mogel pogasiti, pfedfio je občinstvo kaj zapazilo-Pozneje je preiskava razodela, da so bili vsi zasilni izhodi zaklenjeni, a ključev ni bilo najti. So li Veli kovaradinci kaj v sorodstvu s Chi-cažani, ne vemo.
—Na Balkanu boje spet vre. Turške čete iz Soluna so odšle v Kumanovo, kjer je močno bolgarsko krdelo vdrlo na turško ozemlje. Pri Kohani, 50 milj jugovzhodno od Ueškuba, se je vršila bitka, v kateri so imeli Bolgari 100 mrtvecev . . . Tako brzojavljajo. Če je res, je to začetek nove vstaje, ki utegne prekrižati vse avstrijsko-ruske mirovne Teforme. In kranjski Janezi bodo bržkone morali zopet zamenjati poljedelsko orodje spuško inbr idko sabljico.
— Iz^-rzeruma v Armeniji (Mala Azija) na Turškem poročajo, da je prebivalstvo v Sasunu zopet v strahu in trepetu, ker se boji ponovitve groznih prizorov izza 1. 1894. Mestni uradniki so pobegnili. Tevfik paša je došel z nekoliko batalijoni pešcev in šestimi topovi v Muš, kjer vlada velika razburjenost. Ob ruski granici so razpostavljeni od delki kurdijskih jezdecev. Vokraju Sasau se nahaja 1,000 oboroženih Armencev, ki jim poveljuje neki Anteanik.
letu dne 11. t. m. Velik del govora se je dotikal vojne z Buri. G. Chamberlain je rekel, da je nekak sanjač, ker se vedno misli na veliko in mogočno britansko državo, trdno-razdeljeno celoto, obstoječo iz matere dežele in njenih kolonij.
—Ministrski predsednik Seddon v Wellingtonu, Avstralija, je svoje tovariše drugih avstralskih naselbin, Kanade, Kapkolonije in Natala pozval, pri britanski državni vladi vložiti skupen protest proti načrtu, uvesti za rudnike v T r a n s -v a a 1 u kitajske delavce.
— V Panami in Colo mb 1 j 1 vlada še mir. Nasprotno je pa v1 U rug uay vzbruhnila revolucija, in na Santo Domingo se še prepirajo trije ali štirje “generali” za vladno moč in nadzorstvo državne blagajne, v katerej je začasno seveda najobupnejša suša.
Mr. Antonio Opisso, dijak na katoliškem jezuitskem Georgetown-vseučilišču, je prvi Fi-lipinčan, dasi Španec po postavi, ki bo pripuščen k pravosodstvu v tej deželi.
Avstrijski “veto”.
Gg. Pierre Chouteau in Daniel C. Nugent, dva odlična katoličana v St. Louisu, sta člana ameriške komisije za francoski oddelek na svetovni razstavi. Imeno-val ju je francoski trgovinski minister.
Dar netnškčga cesarja benediktincem. Nemški cesar je pred kratkim podaril benediktin skemu samostanu pri Monte Casino na Laškem svoj portret v zlatem okvirju. Ta samostan je Viljem I. in sedanji cesar Viljem II. že več krat obdaroval.
—	B o 1 g a r s ka vlada je poslala porti (turški vladi) dopis, v katerem toži o tem, da zadnja ni ostala pri svojih obljubah glede uvedbe reform v Macedoniji.
—	Nad daljnim vzhodom visi še vedno grozeč vojni o-blak. Upanje, da se vzdrži mir, sicer ni popolnoma izginilo, a majhen povod utegne vsak' hip povzročiti vzbruh nevihte. Po verodostojnih poročilih stoji ruska glavna vojska deloma pri Vladivostoku, deloma ob severni kore-janski granici zbrana. Pri Vladivostoku je baje nad 200,000 mož; a trajalo bi najmanj mesec dni, pred. no bi ti mogli priti na Korejo, poročajo. Kot je “združeno časopisje” izvedelo''1' iz najboljšega vira, je gotovo, da bi Nemčija in drugi trozvezni'Velesili ostali popolnoma neprestranski v slučaju rusko-japon-ske vojne. To je od naj večje važnosti in utegne bojaželjne Japonce dokaj ohladiti. “Novij Kraj”, glasilo carjevega namestnika admirala Aleksijfiva, se poganja za napravo panevropske (t. j. vseevropske) ali bele zveze proti panazijski ali žolti alijanci, ki preti, da se pod japonskim vodstvom kmalu oživo-tvori. Ta načrt je jako daljno-gleden.
’ —Hamburški senat na N e m -š k e m je dovolil 30,000 mark, da omogoči obrtnikom obisk svetovne razstave v St. Louisu. Zgledu sledila bodo bržkone druga nemška mesta.—Stavka tekstilnih delavcev v Crimmitschau na Saksonskem se nadaljuje. Posredoval bo baje drž. tajnik notranjih zadev, grof Posa-dowsky-Wehner. Delodajalci so
baje sila trdovratni__Viljem II. je
izjavil, da se mora v nemški armadi uniforma zopet spremeniti. To je pa Bavarcem in drugim južnim Nemcem že preveč in preotročje, ker so izračunali, da se je izza 1. 1&88 napravilo že trideset sprememb, pa cesar še ni zadovoljen. Je pač malce prifrknjen, to je vse, kar je.
—Vsa odlikovanja odpravijo na Francoskem. Dotični predlog je sprejela francoska zbornica.
—	O priliki banketa združbe dragotinarjev v Birminghamu na Angleškem je Joseph Chamberlain prvič javno govoril v tem
Osservatore Romano, glasilo vatikansko, objavlja jako važen odgovor na tisti odlomek govora, kojega je imel dne 16. dec, 1. L grof Golu-choWski, avtrijski minister vnanjih zadev, ki se tiče avstrijske za-vrnitveft® ali odbitne pravice, tako-zvanega uVeto”, uporabljenega proti kardinalu Kafnpolla na zadnjem konklavu.
List pravi, da sveta síóíiea prou čava naredbe, da zabrani dejansko ali teoretično uporabo odbitne pravice v konklavih. Jedro članka (ki se pripisuje papežu Piju) je, da napravljajo spremenjeni politični in verski odnošaji dandanes “veto” neznosnim, katerega je v preteklosti cerkev modro trpela. Ko so bile državne in cerkvene sile tesno združene, pravi članek, so bili vladarji avstrijski, francoski in španski desna roka katoličanstva, in dostikrat je cerkev morala drago plačati njih pokroviteljstvo, a skupno so jej izvrstno služili. Zato, nadaljuje članek, je bilo razmerno upravičeno, da so imeli nakloejenea za papeia. Toda- danes, ko se vlade drže odkrito ateizma ali bogotajstva, preganjajo cerkev po brezbožnih postavah in proglašajo popolno ločitev državnih in cerkvenih sil, je zahteva,uplivati na papeško volitev samovoljna in nepravična,nasprotna moderni vesti poleg, tega, ker ni “veto” ustavnih vlad več v rokah krščanskih vladarjev, nego v rokah mož dostikrat brez vere.
Članek zaključuje; “Kar je storil Goluchowski, utegne jutri storiti Combes.”
Fapež je po zboru p ro-paganJg Jlaročil misijonarjem in duhovnikom n£ daljnem vzhodu, naj se kolikor možno tfudijo v prid miru. Njegova svetost je izjavila, da je vojna bila vedno žalitev Boga, a v teh dneh razsodišča je ista žalitev splošnega čuvstva.
“Catholic W orne n’s H o-tel” na 27 West Seventeenth st. v New Torku je svoja vrata zaprl v nedeljo 6. t. m. zvečer, in Miss Philipps in druge deležnice so izjavile, da je po mesečnem obstanku podjetje propadlo, ker ga bogati katoličani niso podpirali, kot se je pričakovalo.
Nepravilnost
v očeh
ali v izberi očal povzročijo glavo: bol, nevralgijo, vrtoglavico, vnetje! očesne kožice, pordečenje očes! krmežjlavost in več opasnih očesni) boleznij.
Par novih očal pravilno jenih po izvežbanem optiku vas bJ toiiko olajšalo, da se bodete čudili!
Preskušamo oči brezplačno. Naiit delo zadovolji najnatančnejšega.
Robt. P. Kien
juvëlir in optik.
205 K, Chicago St. JOLIET
MARQUETTE THIRD VEH COAUO.
114 MichiganS t. južno od St. Nie. hotel,
Obel« telefonov štev. 424.
Najboljši mehki premog (Lump Coaf)# fe po
P e d r o A 1 v a r e d o, m i 1 i-jonar v Parralu, Mehika, je razdelil voz srebrnih dolarjev, v znesku nad $190,000, med ubožce v Parralu in rudarje v okolici predzadnji teden. Tudi je ticer dal mnogo božičnih darov revežem. V spremstvu oborožene straže je obiskaval siromašne družine in jim dajal srebra osebno.
Splošna odveza
kat. žrtvam ob chlcaškl «osreči.
Združenega časopisja -poročila o mučnih prizorih ob požaru Iroquois-gledališčavChicagidne 31. dec. 1.1., ko je skoro 600 oseb izgubilo svoje življenje, oznanjajo med drugim sledeče:
Ko je Rev. F. O’Brien od katedrale sv Imena zvedel o požaru in slišal, da jih toliko umira, hitel je v staro Tremont-hišo, ki je sedaj spremenjena v Northwestern University Law School, kamor je bilo prenešenih mnogo žrtev, da oskrbi s sv. zakramenti za umirajoče člane katoliške cerkve. Trenotek pozneje mu je sledil škof Muldoon, najvišji katoliški prelat poleg nadškofa Quigleyja v chicaški nadškofiji. Ko je videl, da ni vstanu prevideti veli-cega števila prinesenih ponesrečencev, je škof Muldoon javil, da bo dal splošno odvezo vsem katoličanom med žrtvami.
Tekom kratkega časa, ko stadu-hovnika s povzdignjenimi rokami prosila Boga, da oprosti vse grehe svojim umirajočim služabnikom, so ubogi okrnjeni moški in ženske, ki so ležali na tucate po tleh, bili videti, da si predočujejo zadnji prizor v svojem življenju. Mnogi so, dasi porušeni od bolečin, nehali tarnati in uprli svoje brzo ugašajoče oči v moleča duhovnika. Ko je bila odveza dana, so mnogi izmed njih, ja-valne sposobni več, obnemoglo iztezali svoje roke, proseč duhovnika za stisnenje rok in sočutno besedo pred smrtjo. Škof in duhovnik sta delila odvezo in ostala na licu mesta, dokler niso spravili mrtvecev v mrtvašnico in poškodovancev v razne bolnišnice.
Fo 5 5. letnem poročilu deške obrtne šole sv. Marije (St. Mary’s Industrial School for Boys) v Baltimoru, ki je bilo sestavljeno, tiskano in vezano v šoli, se je 5461 dečkov okoristilo z isto izza njene ustanovitve. Tekom preteklega fiskalnega leta seje tamkaj šolalo 786
dečkov.
verija.
Šolo vodijo bratje sv. Ksa-
Naj: starejši jezuvitv Ameriki, oteč Aloysius Curioz, je te dni umrl v Grand Coteau, La., v starosti 87 let. Oseminšestdeset let je bil duhovnik in bival v Louisiani 55 let. Bil je predsednik ali profesor po raznih jezuvitskih učiliščih.
Signor Zana-rdelli, dvakrat ministerskl predsednik italijanski izza smrti Grispijeve, je je umrl mnogo bolj; vzpodbudno, nego njegov slavnejši prednik. O-skrbovali so ga duhovniki' in verske sestre, in imel je vsa tolažila,, ki jih more dati oerkev umirajoči' duši. Zanardelli je bil pošten minister, dasi je vročil kralju nameravano postavo o razporočitvi; bržkone je bil v to prisiljen vsled pritiska.
N e w y o r š k e m u listu “Tribune” brzojavljajo, da se slavni macedonski vodja Sarafov zelo trudi, dobiti avdijenco pri papežu, da bi ga pridobil za Macedonijo. Zato se je obrnil že do mnogih kardinalo-v z uspehom. A Pij X. ima še pomisleke. Turški poslanik v Rimu si prizadeva na vse kriplje, preprečiti tak sestanek, ker ve, da bi papeževa izrecna naklonjenost Maoedoncem zelo uplivala na mišljenje oele Evrope.
Nekaj za snop s a rje. Iz česar se dela žganje? Za vsakega pijanca je vendar zanimivo izvedeti, iz česa je narejen “ta zeleni”ali “ta grenki”, saj potem še bolj diši človeku, če ve, kaj pije. Kraljeva saska komisija je zdaj dognala, da se da res iz človeškega blata napraviti tako žganje, kakoršnega prodajajo po navadnih šnopsarijah. In sioer da 1 kg. takih snovi 70 gramov alkohola. Iz 100 kg. blata dobiš 9 litrov močnega šnopsa. To je pač tolažilno, če človek lako-le za ‘fruštek’ kaj krepkega k sebi vzame!
samo za nekai čas
Gutnbr, znakeí
in bandera!
Kupitelahko pri nas po zelo nizki ceni.
Pišite nam po cene predno ) f J ( < i 1 < drugje.
W. J. F2ELEY CO.!
6 & 8 Monroe St., CHICAGO
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas- vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, i.l.
Ha prodaj še 6 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojili.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
k]er točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske Vino, dobro žganje in tržim najboljže smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Telef. 2252.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Lougiiran & Šchoenstedl
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
R. C. Bertnik..	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Naš* posebnost: JUDGE. NEW CENTURY.
10 oentov.	5 centov.
493 Cass 8t., nadstr.	JOLIET
fnkorporir&na v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
Predsednik: Johx R. Sterbenc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I.	Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, 111, i
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, Ul,
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodw&y St., Jot "t, lit. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111. Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111. Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. SusterHc, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 115-J- 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M.	J. Kraka^, Anaconda, Mont.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M- WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili;
K društvu sv. PrafiSiška 60, Cleveland, 0., 8401 Škufca Janez, roj i87?, spr. 4. jan. 1904,	-	Dr. š. 33 udov.
K društvu Srca Jezusa 7Ö, St. Louis, Mo., 6402 Bukovic Ant., roj 1864, 6403 Tratnik Jožef, roj 1806, spr. 4. jan. 1904. Dr. š. 38 udov. K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 6404 Bižal Jožef, roj 1885, 6405 Martinčič Franc, roj 1882, 6406 Kalič Franc, roj 1881, 6407 Martinčič Anton, roj 1880, 0408 Derčar Leopold, roj 1879, 6409 Kiren Janez, roj 1876, 6410 Derčar Alojz, roj 1876, spr.
4.	jan. 1904.	Dr. š. 59 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 6411 Jenko Mih., roj 1882, 6412 Stih Jožef, roj 1876, 6413 Škufca Anton, roj 1871, 6414 Jamnik Janez, roj 1866, spr. 4. jan. 1904.	Dr, š. 36 udov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 6415 Košmerl Ant., roj 1873, spr. 4. jan. 1904.	Dr. š. 152 udov.
K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 6416 Ocepek Mih., roj 1863, spr. 4. jan. 1904.	Dr. š. 48 udov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.. 6417 Florjančič Stefan, roj roj 1877, spr. 5. jan.	1904.	Dr. š. 77	udov.
g društvu sv. Barbare 24,	Blocton,	Ala.,	6418	Grabnar Ant , roj	1884,
spr. 4. jan. 1884.	Dr. š. 34 udov.
K društvu sv. Stefana 1, Chicago, 111., 6419 Kavčnik Janez, roj 1874, spr. 4. jan. 1904.	Dr. š. 132 udov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6420 Bučar Janez, roj 1875, spr. 4.
jan. 1904.	•	Dr. š. 228	udov.
K društvu sv. Barbare 68,	Irwin,	Pa.,	6421	Kočevar Janez, roj	1882,
6422 Artman Janez, roj 1876, 6423 Murn Alojz, roj 187b, spr. 4. jan. 1904.	Dr. š. 68 udov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 6424 Blaskovič Stanislav, roj 1883, 6425 Čavrak Janez, roj 1879, spr. 6. jan. 1904.
Dr. š. 67 udov.
K društvu V. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil., 6426 Brajc Franc, roj 1886, 6427 Košir Franc, roj 1878, 6428 Mavretič Jure, roj 1877, 6429 Stanovnik Matevž, roj 1875, 6430 Valičevič Jure, roj 1872, 6431 Smrekar Janez, roj'1870, 6432 Gradišar Jožef, roj 1867, spr.
7.	jan. 1904.	Dr. š. 153 udov.
Suspendovani udi zopet sprejeti:
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4078 Grahek Jožef, 5. jan.
1904.	Dr. š. 194 udov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1282 Koncius Janez, 2. jan. 1904.
Dr. š. 106 udov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 4432 Vukobratič Matija,
4.	jan. 1904.	Dr. š. 65 udov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 4312 Trebeč Jakob, 12. jan. 1904.
Dr. š. 229 udov.
Prestopil:
Od društva Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa. k društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 2105 Bahorič Janez, 4. jan. 1904.
I.	dr. š. 55 udov.
II.	dr. š. 60 udov.
Suspendovani:
Od društva Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 4297 Stefanie Anton, 3602 Tomec Marko, 2378 Požek Jož., 4. jan. 1904. Dr. š. 52 udov Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5760 Tovornik Janez, 5762 Ra-dež Janez, 5764 Hrovatič Miha, 5780 Hribar Anton, 5803 Ahlin Miha, 4. jan. 1904.	Dr. š. 63 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 4531 Kral Jož., 5066 Paulič Janez, 4133 Svolšek Janez, 4769 Gremant Miha, 4. jan. 1904.	Dr. š. 31 udov.
Odstopili:
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 972 Skedel Janez, 4.
jan. 1904.	Dr. š. 60 udov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 3958 Lozar Jož., 4. jan.1904.
Dr. š. 151 udov.
Izločeni:
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 2586 Berlan Jožef,
4.	jan. 1904.	Dr. š. 59 udov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 6005 Gimpel Martin, 5763 Arh Lovrenc, 5765 Dolinar Janez, 6252 Petrič Janez, 4. jan. 1904.
Dr. š. 59 udov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 2183 Palek Ferdinand, 4. jan. 1904.	Dr. g 31 u(jov_
Pristopile soproge:
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 2080 Vidmar Marija, roj 1877, 2081 Čampa Ana, roj 1876, 2082 Šuštaršič Franca, roj 1862, spr. 4. jan. 1904.	__	Dr. š. 3 sop!
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2083 Košmerl Jožefa, roj 1870, spr. 4. jan. 1904.	Dr. š. 65 sop!
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 2084 Župec Neža, roj 1876, spr.
4.	jan. 1904-	Dr. š. 93 sop.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2085 Klun Ivana, roj 1883, spr.
7.	jan. 1904.	Dr. š. 133 sop.
Suspendovani soprogi zopet sprej'eti:
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 886 Koncius Marija, 2. jan. 1904.
Dr. s. 54 sop.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaeonda, Mont., 1913 Vukobratič Katarina,
4. jan. 1904.	Dr. š. 13 sop.
••»♦040«0400404<H04<H*040f
f Društvene vesti.
•♦0404040«04040404040h«««1
Milwaukee, Wis., 12. jan. — Društvo sv. Janeza Ev. št. 65 K. S.
K.	Jednote je imelo dne 10. jan. t.l. svojo glavno letno sejo in volitev novega odbora za l. 1904. Izvoljeni so sledeči člani:
Josip Blažič, predsednik,
Franc Šušteršič, podpredsednik, Janko Mole, I. tajnik,
Janez Komljanec, II. tajnik, Franc Mole, blagajnik,
Mihael Adam, Zastopnik,
*0 tej priliki opozarjamo vse ude, naj si toliko prizadenejo, da “ja” gotovo vsaki mesec plačajo svojo mesecnlno, a ne se zanašati na društvo, da bi ono plačevalo 2 do 3 mesece, nazadnje pa reče dotičnik: “Jaz odstopim od društva.” To ni lepo. Katerega ne veseli plačevati tisto malo svoto, kar ima plačati, naj takoj pove, da ne mara biti več ud društva, ne pa čakati več mesecev.	Janko Mole, I. tajnik.
Hibbing, Minil 5. jan. — štvo sv. Barbare št. 40 K. S.
. Dru-K. J
redu, kar se je tudi zgodilo, hvala Bogu. V novi odbor so bili voljeni sledeči člani:
Rudolf Kovačič, predsednik, Matija Adlešič, podpredsednik, Miko Gerdun, I. tajnik,
Franc Starešinič, II. tajnik,
Josip Adlešič, blagajnik,
Josip Pavlakovič, delegat,
Josip Baljkovec, Miko Ivanušič in Josip Pavlakovič, odborniki, Matija Mikitič, boln. odbornik, Jernej Starešinič, zastavonoša, Josip Žunič, vratar,
Josip Yranešič in Matija Starešinič, maršala.
Po koučftni volitvi obrnil s§ je predsednik na hovGiž^bijčiiega predsednika ter mu ¡zročil kladivo z besedami, da mu želi v prihodnjem letu srečo in dober uspeh in nad vse božjega blagoslova. Novi predsednik pa je nato obljubil, da bo deloval z vso močjo za korist društva, na karso sledili trikratni živ’o klici.
Nadalje se opominjajo vsi oni člani, ki društvu dolgujejo, da poravnajo svoj dolg vsaj do 17. t. m. Vsi udje so pa uaprošeni, da se v prihodnje zborovanj bolj udeležit mo.
Žalostno je, da nekateri bratje 3
je imelo v nedeljo 3. t. m. glavno j do 4 mesece dolgujejo, potem šele zborovanje, na katerem so bili izvo- povejo, da nisd yec člani društva.
Torej, kdor ne misli v društvi? biti,
ljeni sledeči udje:
Luka Terhlen, predsednikom, Mihael Bižai, podpredsednikom, John Povše, I- tajnikom,
Peter Štefk, II. tajnikom,
John Grebenc, blagajnikom, John Pakiž, zastopnikom,
A. Kromar in L. Kovač, gospodarskima odbornikoma,
M. Garšič in J. Bradač, pregledovalcema knjig,
J. Bižal in J. Šmalc, bolniškima odbornikoma,
Peter Š'terk, maršalom,
A. Mohar in A. Bavec, zastavonošema,
Ludvik Mohar, vratarjem. Zborovanje in volitev vršila se je v pravem redu, kar je dokaz, da se društveniki dobro razumejo. Daši je društvo malo, vendar dobro napreduje. V preteklem letu je izplačalo podpore nad S700 bolnim udom. Društvo ima tudi že vse potrebne stvari, kot n. pr. ameriško zastavo, bandero sv. Barbare indve fini maršalski obleki. Preskrbljeno je torej z vsem. Ali zdaj so nas tukaj zadeli slabši časi. In tako je prišlo, da jih gre od društva mnogo v staro domovino, a pri odhodu se marsikateri še oglasi ne, in isto mora plačevati zanj. Vsak tak ud mora biti po pravilih takoj suspendovan Zatorej opominjam vsacega, ki misli od tukaj odpotovati, da se pri tajniku zglasi in doneske naprej plača, da ne napravi sitnosti tajniku in samemu sebi. Obenem opominjam vse izven našega mesta bivajoče ude, da pošiljajo dopise in prispevke na tajnika.
Konečno pozdravljam ude K. S. K. Jednote in voščim dober napredek vsem društvom v novem letu.
John Povše, I. tajnik, Box 347, Hibbing, Minn
naj o pravem času to pove, da ne bo društvo škode trpelo. Želim, da bi se vsakdo bolj po pravilih ravnal v prihodnje, nego doslej.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati zanapiej na podpisanega I. tajnika.
Vsem bratom in lojakom po širni Ameriki želim srečno novo leto.
Nick Gerdun, I. tajnik, 5106 Dresden ave., Pittsburg, Pa.
040*4<540«40404040t040(H04
f Iz delavskih krogov. :
S ^mÊÊÊÊmÊÊmmmÊimÊÊÊ^ÊSSS^ÊI!fm. S
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednete,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
Biwabik, Minu., 8. jan. — Društvo sv. Janeza Krst. št. 13 K. S K. J. je imelo 3. t. m. svojo letno ali Veliko sejo in pri tej tudi volitev novega odbora za tekoče leto. Novi odborniki so sledeči:
Jožef Eglač, predsednik,
Franc Jaklovič, podpredsednik, John Stopnik, I. tajnik,
Ignac Stopnik, II. tajnik,
Mat. Škedel, blagajnik,
Anton Urih, delegat,
Jožef Fabič, društvovodja Valentin Kumprej, zastavonoša, Vid Merzlak in Franc Nosse, pregledovalca knjig,
Andrej Stariha, vratar,
Vid Merzlak in Mat. Tomatz, bolniška odbornika za Biwabik,
John Skubic, bolniški odbornik za “lokečno”,
Franc Mohar, boln. odbornik za McKinley.
Pozdrav vsem rojakom v imenu društva!
John Stopnik, tajnik.
Pittsburg, Pa., 8. jan. — Društvo Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote je imelo letno zborovanje dne 3. jan. t. 1. Ko je predsednik M. Gerdun otvoril sejo, je udom voščil srečno in veselo novo leto in prosil navzoče društvenike, da se vrši volitev novega odbora v pravem
—	V Peoriji, 111., odbor upnikov Acme Harvester-kompanije, proti kateri se je zadnjič vložila tožba radi bankrotstva, uka zal pričeti delo.
—	VScottdalu, Pa., j(
H.	C. Frick Coke Co. v soboto ukazala takoj zakuriti še 1,500 dodatnih koksovih peči. Vsega skupaj je bilo 3,000 “praznujočih” peči zakurjenih zadnji teden. Petsto peči je tudi zanetila Rainey Coke Co.
—	Državnemu razsodišču v St. Louisu je naj višje sodišče zabičilo, da ne sme posredovati v pretečem štrajku kocijažev.
—	V Buffalu so e 1 e k-trični kontraktorji zadnjič odprli svoje delavnice neunijskim delavcem in 160 unijcev je ustavilo delo. Štrajk pri druzih zidarskih podjetjih bo bržkone posledica.
—	“Window Glass Workers’ Association of America” v Pitts-burgu je odklonila predloge, ki jih je napravil predsednik Simon Burns in izvršilni odbor od “Local No. 300” jednote “Knights of Labor” za združitev obeh organizacij.
—-V T a y 1 o r v i 1 1 u, 111., je tristo premogarjev, uposlenih pri Springfield Coal kompaniji zaštraj-kalo v soboto, ker ni družba hotela odsloviti inženirja Andrew Flet-cherja, ki je baje v nevarnost stavil življenja premogarjev vsled svoje malomarnosti.
-	V C 1 a r k s b u r g u, W. Va., sta Fairmont Coal Co. in Clarks Fuel Co. znižali za 25c ton premoga
rudnikih. Pričakuje se, da bo plača kmalu znižana.
-	V M e y e r s d a lit, P a., sta se pripetila dva izgreda vsled namestitve neunijcev na štrajkarska mesta v Garrett-rudnikih. Resen izbruh se pričakuje.
—	Iz Tellurida, Colo., poročajo, da je general Bell naročil polkovniku Vordeckbergu, naj sod-nijskih odlokov v prilog štrajkarjem ne obrajta ter nadaljuje z izgoni. Zadnji četrtek je bilo 56 izgnanih iz okraja San Miquel. Sklenilo se je izgnati vse štrajkarje. — Sledeči razglas se je objavil: “Na vse člane od ‘Western Federation of Miners’ v okraju Cripple Creek. Mnogi sodniki so odločili, da se s člani organizacije ne sme ravnati kot s potepuhi. Obdržite svoje unijske karte in branite se, zapustiti okraj. Če
vas utegnejo z nasiljem iz domovanja izgnati in iztirati, potem se kar vrnite. ‘Western Federation of Miners’ hoče skrbeti za vse štrajkarje in njih družine. Charles II. Moyer, predsednik, Win. B. Haywood, taj-
nik.”
—	Delavska agitatorica (navduše-valka) ‘-Mother” Jones je v Trini-dadu, Colo., zbolela. Stara je 64let.
—	V B 1 o m i n g t o n u, 111., se stavka uslužbencev pri poulični železnici nadaljuje. Člani državnega razsodišča so napravili svoje poročilo o štrajku. Družba ni hotela prav ničesar privoliti, i" se je izjavila, da ni ničesar fazsbjsitl. Čelo za slip čaj, da bi se štl-ajkarji hoteli vrniti pod stafihii pogoji, bi jih družba sprejela gamo v potrebi in posamno, pod osebno pogodbo. To pomenja podaljšanje boja za nedoločen čas.
—	Iz Scran tona, Pa., poročajo, da je razsodek “nepristranskega” Carroll D. Wrighta, kojega je imenoval zvezni sodnik George Gray, da poravna sporna vprašanja med premogarji Schuy-kill družbe in njih “basi” (boss) glede osemurnega delavnika ob sobotah, “izpadel” proti premogar-jem. Premogarjem v Schuykill-okrajti je bil sobotni “polpraznik” že davno dovoljen, a po velikem štrajku 1. 1902 zopet preklican. Premogarji so takrat zahtevali pridrža-tev “polpraznika”, a posestniki premogovnikov so nasprotovali. Nato so premogarji predložili sporao vprašanje razsodišču, ki pa se ni moglo zjediniti na razsodek v stvari in pred nekaj meseci je odkazalo zadevo Wrightu, ki je po svojem razsodku toliintolikrat dokazal, da ni pravi prijatelj premogarjev. Razsodek zadeva kacih 35,000 uposlen-cev priReading Coal & Iron-družbi, ki so izza polstoletja samo ob sobotah delali osem ur kot poldnevno delo. Ko je štrajkova komisija določila, da ima navadni delavnik v premogovem aeniijiu znašati 9 ur, se je v Schuyllje pr( raju odpravil osemurni del^,arj bnjjb sobotah. Premogarji so foj^rdili, da ni komisija nikakor lepd'ava^a’ odtrgati jim osemurni. jn .nik, a ker so vse druge družbe date delati oh sobotah 9 ur, izjavila je Reading Co., da se bo natanko držala besedila komisijskega razsodka.
ÏÏENBIK H. STASSEN
Sobe 201 in *202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA TNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
American IceCo.
prodajanajceneje
•• m d«*
drva, ogle, kakor tudi premog itd.
Office: na voglu Chicago in Columbia Sts Office Telephone No. 67. Residence Telephone No. 139. Mehki premog $4 ton, wilmingtonski $4.50; najboljši trd premog $7.50 ton.
USTANOVLJENA 1871.
Papeževa ura.
Neki italijanski časnik pripoveduje mično dogodbicoiz življenja papeža Pija X.
Njegova svetost je zadnjič sprejela v avdijenci monsignora Soalabrinija, škofa iz Plaisance, ki je izmed najbogatejših in najbolj znanih italijanskih prelatov.
Tekom njiju razgovora je sv. oče izvlekel svojo uro, star, obnošen izdelek naj preprostejše baže iz niklja, vreden morda $2 po-največ.
Monsignor Scalabrini ni mogel zadržati nasmehljeja, in ker je star prijatelj papežev, je rekel: “Vaša svetost, dovolite mi, da zamenjam svojo uro z Vašo, obadva bova pridobila z zameno.”
S temi besedami je izvlekel prekrasno zlato uro, opremljeno z demanti, in jo spoštljivo ponudil papežu.
A Pij X. je odmajal z glavo in vzkliknil: “Ločim naj se od ?voje stare nikljaste ure? Nikdar! Bolj jo cenim, nego vse drugo, kar imam. Ista je spominek po moji dragi stari materi, zaznamovala je uro njene smrti, in ne ločil bi se od njo za vsa bogastva celega sveta.”.
In škof pravi, da je videl solze v očeh častitljivega papeža.
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša V vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prebode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28e. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	*
OP JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT, blagajnik
GE0. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
NI. B. S chuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
Premog po$3.50
Da, po ti ceni ga mi prodajamo, in to dobrega v velikih kepah. Imamo tudi izpranega — Washed Nut — v manjših kosih po isti ceni. Naročila točno odvažamo na dom.
Preskrbite se sedaj z njim. Sedaj je suh, pozneje pa bo dražji, težji in moker.
F. HUBENET,
703 C.ISS St,
N- W. Phone 350,
JOHN NOVAK
GOSTILNIČAR
Rutland, Illinois.
Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo urejeno GOSTILNO, s katero je v zvezi tudi KEGLJIŠČE.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
‘Ttie U. S.” lOc. in S,leersciiaum” 5c.
Na drobno se-prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llis.
MI H0ČEM0TV0J DENAR,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:	,
Za stavbo hiš in posopij mehki in trdi les, late, cederne stebre
deske in šingine vsake, vrste
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupil Luhbk oglasi se pri nau, in oglej si nalo zalogo I MI te bomo zadovoljili in tl prihranili deuar.
W. J. LYONS,
Naš Offioe in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
JOLIET. ILLINOI
¡8W		
	PISMA S POTA.	
	Poljski napisal H. Slenkiewlcz. Poslovenil Podravski.	
		
(Dalje.)
Kondukter pomigne z rameni; jaz pa sem si prizadeval ostati miren v nesreči; jeden mojih tovarišev je jel naštevati nenavadno množico sodčkov, pušk in tovorov; drugi je izjavil suhoparno, da ako je tako, njegova noga nikdar več ne bo stopila na ta kraj, 8 čemur bi bil gotovo zelo prestrašil Angleže, ako bi ga bili mogli razumeti. Končno sta oba pogledala mene, jaz pa njiju; nato vsi trije nismo vedeli, kaj nam je početi.
Med tem se je dvorana jela polniti; ■ čimdalje težavnejše je bilo pomagati si v zadregi. Na srečo smo začuli neki par razgovarjati se po nemški.
Moj tovariš s Poznanjskega skoči urno k njemu.
“Nočejo nam dati sprejemnega lista od prtljage.”
“Saj ga tukaj ne dado nikomur. Na kovčkih so prilepljeni listki postaje, kamor so namenjeni. Na vsaki postaji pobero za njo določeno prtljago. V Liverpoolu pobero vaše; kadar pridete, vzametajih, in končano je.”
“A kaj, ako si jih kdo osvoji?” “Nihče si jih ne osvoji.”
Tovariš s Poznanjskega se vrne k nam nenavadno dobre volje.
“O, to, to, sedaj razumem. To je dežela! Kakšen red!”
Zares pri odhodu vlaka se je vse Izvršilo nenavadno redno. Železniški uslužbenci niso kričali, niso želeli vzajemno drug drugemu, da M ga zadela kap, nikjer ni bilo videti znamenja jeze. Vlak je oddrdral in čez kratko nam je London z morjem svetilk izginil izpred oči Samo ozračje nad mestom je bilo rjasto-rdeče, kakor o požaru. Noč je bila tako temna, da skozi
akna
vagona nisem mogel videti
ničesar. Samo časih So se na temnem obnebju prikazale še temnejše sence dimnikov. Časih je pridrvi! vlak med velike plavže, v katerih topijo železo. Velikanska ®ghjišča v pečeh, polna izkrečega plamena, črna človeška bitja, bodeča po ognjenih tleh, ropot težkega kladiva, škripanje in tuljenje železa, katero so pilili, vse to je predstavljalo sliko pravega pekla. Nato nas je znovič obdala tema in čisto vlažno ponočno ozračje; časih je po sopenju lokomotive bilo moči »poznati, da se peljeme skozi predor. Dražba v vagonu se je jela pogrezati ï spanje, kakor se to navadno godi ponoči. Pri tresoči se svitlobi svetilk je bilo mogoče videti utrujene in zaspane obraze. Časih je kratek razgovor pretrgal splošno molčanje. Debel gentleman, sedeč poleg mene in kimajoč v spanju, je butal z glavo ob mojo ramo ter zamomljavši “I beg your pardon!” butil takoj vdrugič. Par čre-veljčkov, katere si je sezula mlada '■toiiiss” se je priplazil izpod klopi ier skakajoč z vagonom vred prišel pod noge dolgemu in koščenemu gospodu, bržkone pastorju ali kvekerju, ki je drugo jutro zarano, zagledavši to posvetno reč, odrinil, j», sa. grozo k spavajoči lastnici s pomočjo palice, govoreč gotovo v dahu: “vade retro”.
Med tem se je začelo svitati. Na vakodu se je pojavila jutranja zarja; bišice “farmerjev”, drevesa in cerkveni stolpi so se pojavljali «imtdaije razločnejše iz sence in megle. Ob šestili smo dospeli v Liverpool.
Mesto je povsem angleško. Uprav iste, ne velike bišice iz rdeče ali presne opeke, umazane od dima in dežja; uprav iste zelene zavese v oknih, sicer pa radi zgodnje ure še vse tiho in mirno. Od morske strani je pihal močan in oster veter; nakoncu ulice je bil videti cel gozd jambor. Imeli smo še dve uri časa, vadi tega smo se nastanili v hotelu, da se umijemo, nekoliko okrepčamo ki podremljemo, preden se izročimo morskim valovom.
Pokazali so nam hotel vdove Clynton, o kateri so govorili, da sna, ali vsaj razume francoski.
Toda ko smo prišli tjekaj, je vdova še počivala v Morfejevem naročju; namesto nje nas je sprejel Irec z rdečimi, kakor ščet pokoncu stoječimi lasmi, pegastega lica, zaspanih očij in zglasom dveletnega otroka.
“Vi ste gotovo namenjeni v Ameriko”, je dejal, ali bolje zapiskal z glasom, nenavadno patetičnim, “to je daleč, zelo daleč, tako je, to je zelo daleč!”
“Kakšna praznična opica je to?” oglasi se jeden mojih tovarišev.
Kes, Irec je bil posebna prikazen. Ko smo ga prosili, naj nam da vode, da se umijemo, nam je odgovoril z milim glasom:
“Vode za umivanje? O, tako, tako, vode za umivanje.”
Potem, ko smo se umili, nas je takisto ganljivo povabil k zajtreku, pri katerem nam je stregel resnoben in molčeč.
K zajtrku dospe v sobo tudi vdova Clynton v spremstvu mlade hčerke. Vdova Clynton je v kratkem, toda občutkov polnem govoru izrazila nam svojo hvaležnost, da smo si njen hotel izbrali za kratek počitek; potem pa, ko smo zajtrkovali, je zaklicala: “Nu, čas je, gospodje!”, a s tako ganljivim glasom, kakor bi se imela posloviti z možem. Pri poravnavi računa ki je bil nenavadno majhen, je vdova blagovolila obrniti na-me svojo pozornost.
“Ne ženite se, gospod, v Ameriki,” je dejala; “tam ženske niso dobre; škoda bi vas bilo!”
Pri tem tako kočljivem vprašanju je hčerka Clynton lahko zardela; tudi jaz sem si prizadeval isto učiniti, ter sem dejal, akoravno bi
. da bi se ga v el.
i tako, kakor dne rodbine
imel majhen prepeljati na preko morja.
imel kedaj ta na tem hipu odloč
Nato smo se se poslavljajo ter odrinili v pri1
Iz pristanišča trebuščnat parnik ladijo, namenjeno Popotnikov je dospelo toliko, da je bil ves parnik obložen s kovčki, mornarji, ženskami, otroci; kar vse, razun kovčkov, se je poslavljalo, mahalo z robci, se jokalo, polju-bovalo, pušilo smodke, jedlo pomaranče ali gledalo na morje. Vreme je bilo oblačno, deževno; veter je dvigal pesek na obrežju ter ga nam metal v obraze. Prerivši se skozi cele kupe kovčkov smo v nekem kotu sedli ter vsi molčali. Težavno se je ubraniti ginjenju, kadar ima človek pred seboj ocean. Med tem je mali parnik presunljivo zavreščal, kakor bi ga kdo deval iz kože, vzdignil sidro in odrinil.
Po pol ure trajajoči vožnji smo končno zagledali “Germanika”, ki bi nas imel prepeljati v Ameriko. Priznam: Ko sem uzrl ta brod, dolg kakor polovica našega železnega mostu, njegove mogočne dimnike, jambore, njegove orjaške boke z bliščečimi okni, sem se svobodnejše oddahnil.
“Nu, ta spak se bržkone niti ne zaguglje na morju,” rekel sem svojemu tovarišu, čegar lice se je tudi zjasnilo.
“Kaj?” odgovori mi navdušeno in ponosno, kakor bi bil brod sam izdelal, “gospod, ta se roga valovom! Jaz sem kar zaljubljen vanj.’
Bil je to zares nekoliko prenagel občutek, toda takšno ladijsko domoljubje se da opravičiti, kadar se gre za lastno kožo.
Medtem je naš spak razobesil rdeč prapor z belo zvezdo in z napisom:	“White star” (bela
zvezda); je namreč last družbe, noseče to ime. Nato ni zažvižgal, marveč zarjovel s tako gromečim glasom, da se je naš mali parnik od strahu skoraj skril pod vodo. Še bolj smo se približali ladijinemu boku, ali bolje, njenemu vznožju. Most je zaropotal, nastala je gneča in zmešnjava. Prijel sem svoj
i II.
Z oceana. Na večer dne 23.
kovček za uho in za trenutek sem bil na “Germaniku”.
Bilo je to v četrtek, dne 23. svečana.
svečana smo sedli na ladijo “Germanicus”, ki naj bi nas odpeljala v Ameriko. Že v prejšnjem pismu sem omenil, da je to jeden najmočnejših parnikov družbe “White Star”, vzdržujoč zvezo med Liverpoolom in New-Yorkom. Valo vi irskega morja so le nekoliko gugali ta orjaški brod, tembolj ker je bilo lepo vreme. Po dve-ali triurni vožnji pa se je stemnilo. Irsko obrežje, poleg katerega smo pluli proti jugu, se je čimdalje bolj zakrivalo z meglo ter se vtapljalo v temni daljavi; končno pa se je zlilo popolnoma z z morjem, nebom in nočjo ter izginilo. Časih samo so se zalesketale rdeče in zelene luči svetilnic, ki so navidezno gorele v ozračju: končno so se tudi te pogreznile v temo; naokrog so se kazali samo belkasti grebeni penastih valov, ki so drvii drug za drugim v brezkončnost.
Drugo jutro zarano smo dospeli v Queenstown, pristan, ležeč na skrajnem južnem rtu irske, od koder se nam je bilo treba podati naravnost na zapad v New York. Queenstown ima ojaško pristanišče in obenem, kakor so mi zagotavljali Angleži, nepremagljivo trdnjavo. Slutim pa, da je nepremagljiva najbrže radi tega, ker je nihče ni napadal in zato tudi na dobil; na tak način bi bilo mogoče tudi naš Ozorkow smatrati za nepremagljivo trdnjavo.
Toda kakor ima med našimi mesti vsako svojo posebno slavo, radi katere njih prebivalci govore: “Pri nas, gospod, v Plonsku”, “pri nas v Nozienicach”, ali “pri nas v Przy-tyku , gospod, se nahaja to in to” —in govore s takšnim ponosom, kakor bi rekli” cheznous a Paris”— tako se tudi Queenstown odlikuje s tem, da tvori vrata oceana. Tukaj je konec Irskega morja, nakar se pričenja Atlantski ocean; radi tega se skoro vse ladje, vozeče iz Anglije v Ameriko in nazaj, pomude tu nekoliko ur. Tudi naš brod je vrgel poleg obrežja sidra ter z mogočnim žvižganjem naznanil mestu svoj prihod. Mali parnik nam je pripeljal novih popotnikov, a to večinoma izselnikov, ki so se gnetli na krov z ženami in otroci, z zaboji, z bedo in nadejo, češ, da utope za časa potovanja to bedo v morju.
Pričelo se je skladanje zabojev in tovorov iz malega broda na veliki, pri čemur so metali zaboje in kovčke tako, da se mi je zdelo, da bodo ti začeli radi nasilja glasno kričati. Na malem parniku se je nahajalo tudi nekoliko barantačev s starinami. Mlada deklica z jerbasom pomaranč v roki je kričala na vse grlo ter hvalila svoje blago, odgovarjajoč obenem na dovtipe, katere so ji z novci vred pošiljali z višine našega broda, ki je najmanj za troje nadstropij nadkriljeval dospevšega pritlikovca. Bil je to kaj živahen prizor; mornarji, nakladajoči kovčke, so kričali in kleli, deklica je metala od spodaj kvišku svoje pomaranče, ne vpra-šajoč, ali jih kdo hoče ali ne, mladi denar, gentlemani pa so ji metali za katerim je dirjala po vsem krovu, smejaje se in plesaje. Časih so ji metali le zgolj skorjo od pome-ranč, katero je lovila z isto dobro voljo in veseljem.
Končno se je mali parnik iznebil vseh popotnikov in zabojev, nakar je vzel pisma našega broda, zavreščal na ves glas in odplul. Ni bilo popotnika, ki bi ne bil poslal pisma na suho; kdor se namreč pomladi poda na ocean, nikakor ne more reči, da bo še videl one, od katerih se je bil poslovil. Radi tega jim vsakdo želi poslati vsaj kratek “addio!”, “spominjaj se me, dokler ne pozabiš!”, ali: “piši mi na Berdyezow!” Lica vseh popotnikov so bila resna in prazniška; kdor pa le ni imel prave resnobe in sloves nosti v duši, se je vsaj takšnega ka-zal. Ljudje se nahajajo radi v položaju, ki sc v navadnem življenju vidi samo v igrah. Sicer pa si na potovanju čez ocean vsak bedak domižljuje, da ima v sebi pevsko žilo in da je najmanj Child-Harold, torej:
“Bodi zdrava, ljubljena dežela!”
MALI OGLASI. I

NOVO POHIŠTVO NAPRODAJ imam podpisanec, ki sem vedno dobiti doma, da pokažem isto morebitnim odkupcem. Joe Gerkšič, 915 Scott Street, (v Anton Nemaničevi hiši), Joliet, 111.	3t4
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
J
liai
Kapital $100,000.00.
BARBEE BUILDING. JOLIET, ILL.
MRS. K ARLi RE UN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
CLARKE & GIBLIN
GOSTILNA.
317 N. Chicago St. Nasproti Munroe hotela, JOLIET.
Priporočamo Slovencem svojo vedno popolno zalogo svežih pijač, likoriev in smodk.
BRAY-S F A LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloza. Nizke ctiie.
104 Jefferson St., blizo mosta.
I >eir 71* na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
AS.’.“.'»“!!!"’* Bar Soots,
and Porter.	n
J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Täten hone 171
Vprašajte svojega mesarja za
Airim domače liase
JHa znanje.
Naznanjam vsemu sl. občinstvu, da sem od tvrdke Anton Nemanich ločen izza dne 5. t. m. ter se sedaj nahajam na št. 1005 North Chicago St., kjer sem vedno, noč in dan, na razpolago sl. občinstvu za vsaka-tere postrežbe, kot balzamiranje mrličev in druge pogrebniške oskrbe. Sl. občinstvo me lahko kliče v slučaju moške ali ženske smrti, vsaki čas.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ter vsem znancem izza mnogo let.
JVIatija JNemanič,
1005 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.

E. PORTER, predsednik.
JOSEPH BRAUN, taj.in
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon 1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET, ILL.
NAT. BARNS, Livery Stable—Konjušnica
409 VanBnren St., Joliet.
Priporočam se Slovencem ob krstih, porokah, pogrebih in drugih slovesnostih.
Tie Met National IM.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik, ROBERT P. KELLY, blagajnik,
Na voglu Chicago in Clinton ulic
(Dalje prih.)
P
RODAJA REMOGA r*
Prihranili vam bomo pri vsaki toni od 50c do Sl.00, in to pri trdem ali mehkem premogu. Pridite k nam takoj.
Izvrstni soft Lump premogpo............
$3.50 ton
M. PHILBIN,
515 Cass St. Oba telefona.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROGERIJSKIM BLAGOM,
« PREMOGOM IN -
s^nooisr,
Joliet, IH
920 No. Chicago St.,
Telefona številka 348.
ESUZopet imam v zalogi sloenske pratike, kakor tudi razne molitvene in po vestne knjige. Pismu priložite 2c stps za odgovor.
Priporočam rojakom tudi svojo BRIVNICO v obilen poaet.
999
Izdelovalci
PAL ALE IN LONDON PORTER
999
Posebnost je Pale Weiner Bier.
Pivovarna: South Bluff Street.
JOLIET, ILLINOIS.
Vsbodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TBLBFON: HO CANAL.
Clap 1.
Fred Schritts * Brewing Company
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Telephone 26.
JOLIET, IX-iILi.
k
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo-
Poskusite naše pivo In nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association %
Največji pivovarji na svetu!
Berite, poskusite in se prepričajte!
Slab želodec, ki nima moči predelati in prebaviti zavžitih jedi, je vzrok,da iste v njem kisajo. Iz tega napravijo se vetrovi, kateri pečejo, ali kakor pravimo, peče zgaga, kar povzroča slab okus v ustih in smrdljivo sapo.
Ako jedila leže neprebavljena v želodci, se zastrupi kri in človek se čuti po celem telesu slabega, trudnega in izmučenega, vije ga krč v želodci, nobena jed mu ne diši, postaja nervozen, čuti se napetega v trebuhu in ga tišči v prsih, sosebno pri srci.
redno j''>r vs*et* neprebavljivosti želodca in drugih prebavnih organov, naj
ZDRAVILNO GRENKO A ITVO,
¡“J?™ napravlja Anton Klinc v Clevelandu, O., iz finega naravnega vina in najboljših zdravilnih zelišč, rož in korenin.
Navodila za vporabo ter spričevalo na vsaki steklenici. EDINO SLOVENSKO PODJETJE V AMERIKI. J
Se priporoča “Družba”. Aarocila prejema tilnik:
FRANK HTJSS.»
1778 St. Clair St.	Cleveland, Ohio.
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
ULEŽANE PIVE
F. KÖRBEL BROS.
prodajalec vina od trte in žg-ania
Sonoma Oo. Caliiornia,
»999999999999999999999999«
(Dalje pride.)
SES
SïïEEEjEEEEiE
SES

S»jg
SSSEBES1
,1	w <ibiMJki
Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki. 1
Hvali se ga od dne do dne, pov- lij sodi se ga čisla in spoštuje obču- S d uje njegove znanje (zmožnost) nje- 1 gova stroga vestnost, in dobrosrčje. p
Njemu ni potreba priporočila, ko || tisoč slučajev ozdravljenja poveh- S čujejo njegovo ime.	j§
Pri njemu Se oglaša pismeno in p osobno v enem dnevu več bolni- Sj kov, ko pri istih, kateri njegov si- S stem posnemajo v enemu letu. g
Skušnja naredi mojstra. Nje- II gova neizmerno razširjena zdravni- |j ška skušnja napravila ga je moj. g
1
rdi
I
I
strom zdravnikov in vestno izpolnitev svojega poklica utrdila je ugled njegov pri zdravniškemu znanstvu sveta in pri svojih zdravniških so-drugov.
Zanemarjenje prehlajenja je posledica da večji del bolnikov umerje.
Od prehlajenja nastane unetje prsnih mrež, reumatizem, neuralgija, katar, bedičnih bolezen, med tem najhušje jetika.
Da Vaše prehlajenje ne bi imela hnjše posledice, obernite se takoj na tega slavnega zdravnika.
On ozdravi iedične bolezni z posebno skušnjo,
zanemarjenje te bolezni je prosto rečeno samomor. Ledična bolezen okuži urin (vodo) in ima grožnje posledice, njegov sistem ozdravljenja pomaga odločno tej bolezni, bolečinam v hrbtu, bodenje na straneh, bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, močno gnanje na vodo, bolezen na mehurju in druge slične pojave.
Živčne bolezni ozdravi on z neprekosljivo ročnostjo in temel-jito. Kdor od poslednih teh bolezni trpi, to je nemirno spanje, razburjenost, slabost, in onemog- C'Sm. InV lost kakor tudi na klavernosti, razdraženosti, sla- ~~~ 1 fM:' a\ ¥ boumnost, glavobol, šumenje ušeš, kakor na dru- '	'	)
gih od te bolezni nastajoče, trpi naj se takoj ober-ne na Professor COLLINSA predno da njegova bo-	W-'~K'f
lezen se razširi in neozdravljiva postane, osobito žene morajo na to paziti.
Moške spolske bolezni v raznih pojavah, ženske spolske bolezni, maternične bolezni, želodčne, plučne, jeterne, srčne, zunanje in unanje bolezm, ozdravi Professor COLLINS boljše, hitrejši in temeljiteji ko drugi.
Obvarujte se posnemovalcev sistema Prob-ssor Dr. COLLINSA katerih je sedaj mnogo nastalo. Professor COLLINS je pripravljen za kaKšn: kateri si koli namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali Slovenk’ $icoc izplačati ako mu zamore dokazati, da ti tako zva-m glavni iavnatelji ali imejitelji istih associesnov institutov ali zdravstvenih zavodov (objavljajo v raznih listah). Ti takozvani glaviv ravnatelji ah posestniki od istih zdravniških zavodov niso nič druzegn kakov spekuiantji z malo plačo nastavljeiaenteravniki.
Ne dajte se v roke takim — Slovenci.	je pr<
Vse objave electričnich pasov in electro-magvari brhh zdravilnih metodov so humbug Podrobno o temu nečemeber biviti, ker dobro vemo kdor je to poskusi! seje sam osvedočilda ]„ ¿e humbug in iskoriščenje ubozega delavca.	. r .
Professor Dr. Collins je imejitelj tega zavoda vže 21 let on je še danes na krmilu tega zavoda. On je samostojni lastnik in pred-stojniški zdravnik tega zavoda; on je osobno odgovoren za vsa dejanja in občuje z bolnikom natančno in vestno in to je njemu pripomoglo daje postal slaven, priljubljen in občno čislan zdravnik pred svojim sovrstnikom. Ne poslušajte nikogar in ne omagujte Slovenci ako ste bolni ako trpite na bodisikoji bolezn' pišite ali pridite osobno k:
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34th Street, New York.
Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj pridejo: ol) delavnikah od 10 ure zjutraj do 1 ure popoldan; od 2—5 ure po polan; ob nedeljah in praznilcah, od 10 ure dopoludne do 1 ure popo-ludne. V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer.
ggg$aEeffia5B5eiiaiBSEiiSBBisaia^sai®aii^immsi!PiB!ia@a
—SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDIR..	POH
JU .K.
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor Park & Central Strs., Kansas City, Mo.,
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasovit’ 'a proslavljeni zdravnik,
ci se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z naj večjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etnc zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsedr.it dveh največjih medicinskih zavodov in dobil ie glas svetovnega zdravnika. Zarad tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. (J, IVAJiA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne ih kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, boiezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d,— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravi posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Iran Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
----:VS1 ONI:------
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da b) trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnelfl.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani:
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti, THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A
Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da Bem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči mojo bolezen.	Vaš udani	JOS. ŽGANIC, Hastings, Pa.
Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let.	JAKOB KELLER. Helena, Mont.
Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaše vspešno zdravljenje.	STEVE MARAK, Cameron, Texas.
Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni ta obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sera vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas City.
Spoštovani gosp, zdravni
-Velia vam bva)a za svoje ozdravljenje z te/ke bolezni.
THOM. JURKOVIČ, Iron Mountain, Miob
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
DR. Gr. IVAN POHEK,
Poet Office Boxes 553 & 563.
KANSAS CITY. MO. U.S
POSKUSITE JE!
t n
liauser Waldkrauter
»MAGENBITTERS. Najboljši kričistilec na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST
Gotovo
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah in jetrih. Ojači in prenovi cel sistem.
THE CORNHAUSER DISTILLING C0.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. POGORELC, B. 226 Wakefield, Mich.
Družinska pratika za leto 1904; 10c, božične in novoletne razglednice •%a 10c, 12 za 35c.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom;
M. POGORELC, Careoi B. Schute, 52 State St.? Chicago.
♦04040404404040400404
Š SPOMINI NA DOMOVINO
k	Spisal M. P,
504<H404040404040<H<H
04040
NO. J
404ol
Dne 1. sept. 1902 bil sem spet v Ljubljani. Zjutraj so Ljubljančani kar drli proti kolodvoru. Ko sem nekoga vprašal, kaj to pomeni, pove mi, da Njih apostolsko veličanstvo Franc Jožef gre k velikim vojaškim vajam proti Reki. No, si mislim, grem pa še jest pogledat visokorod-nega.
Ko pridem na ljubljanski kolodvor, se je kar gnelo ljudstvo, in to zunaj na cesti, kjer sem se tudi jest ustavil in čakal, da pride naš Jože. In res se pripelje, seveda v spremstvu mnogih strežajev in v krasnem železniškem vozu, nakar je izstopil za nekaj minut. Od daleč sem si dobro ogledal tega sivega vladarja, in milo se mi je storilo, ko sem slišal tožiti nekega Ljubljančana, ki si je vštric mene gladil dolgo brado ter rekel: “No, saj nam še blizu ne pu stijo, ko pride cesar.— saj nismo nikaki nihilisti!” Ko se je F. Jože nekoliko pomenil s par odličnimi možmi ljubljanskimi, šel je veličan-stveno v železniški voz ter nam za odhod salutiral. Ljudstvo mu je pa od daleč kričalo: “Živio!” In vmes bile so tudi nemške himne. Kot sem čul, bile so ure prihoda vse napčno naznanjene, in to menda radi varstva njihovega veličanstva. No, najsi bo kakor hoče, cesarja sem pa le videl od daleč, čeprav ne tako, kot Kitajci svojega, ki ga le kleče vidijo. No, in Ljubljančani so ga pa videli od daleč kot Mojzes obljubljeno deželo ker naš Jožek le obljublja deželo našemu narodu. (Imenitno! Stavec.) Če kaj druzega zahtevajo, ima pa polne skladbe pušk, pa hajd streljat nanje, kot se je to godilo za njegov slavni god 1. 1903 na Hrvatskem. Zato pa — čast, komur čast! In menda marsikateri Slovan prisiljen kriči: “Živio naš cesar!”
“Želim, doktor, dr. me pošljete v kdko zdravilišče, ki bi prhtojalo kot ozadje tej novi moji obleki.”
“Ali ve Vaša gospa dosti novic,
gospod?”
“Gospa? Saj je naša nova hišina že delala pri vseh sosedih.”
Mihael Koèevar,
zastopnik za Joliet in okolico.
Cor. State in Ohio Sts.	JOLIET, ILL.
MatiiA PnrADEir prodajalec ur, verižic, uhanov, ITIAIIJA * UuUntLl, prstanov in druge zlatnine
....Bogata zaloga raznih knjig....
J\JO VI CENIK KNJIG in ZLA TN1NE pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj
Cene uram so:
NikeJ-ure 7 Jewels	$6.00
J5 Jewels Waltham	$9.50
Srebrne ure z enim pokrovom . . . $12.00 z dvema pokrovoma $16.00 in višje.
Boss-case 20 let garancije 16 size 7 Jewels , $15.C0 “ 15	.	$18.00
Boss-case 25 let garancije , 16 size 7 Jewels . $25.00 “ 17	“	.	$30.00
Opomba. Vse te urt Bo z dvo;
nim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi.
Blago pošiljam po Express C. O. D,
Vi e	blago je garantirana
•XIV.
Mislite si, da postal sem (na gori sv. Marije Planinske vsled ostrih g. župnikovih besed) nervozno jezen, pa vsejedno gospodu odgovoril sem sledeče:	“Gospod župnik, res, da
ste v Planini gospodar, za kar čast Vam. Pa vedite, da ravno to mene pe če,ko vidim, da dvojno gospodarstvo kmetu hlače trže. Dalje, da sem djal slovensko zastavo v cerkev, to storil sem kot ljubeč vero in narod. Da sv. Rok Slovenec ni bil, ni moja krivda. In kar ste mi povedali, da nisem v Ameriki, vedite, da to je preveč. Če bi mi v Ameriki kdo prepovedal razobesiti slovensko zastavo, bi lahko prestal, ker se mi pa v rojstnem kraju kaj tacega zgodi, me čez mero žalosti.”
Potem sva v tem pomenku prišla k cerkvi in h koncu, kjer stoji za zidom altar Marije Pribežališča grešnikov, kjer sem rekel:	“Glejte, g.
župnik, kar se spominjam, bil je ta altar ves v sl.zastavah.” In gosp. mi pretrga govorico,da nepod njegovim časom. “Ne”, sem rekel, “takrat bilije drug gospod Slovenec, ki je to storil sam, no, in danes sem pa jest se menda s tem pregrešil po Vašem mnenju. Res, čast, komur čast; ali povem, da v takih slučajih ne morem častno o tem misliti.”
No, ves dan, ki sem ga odločil v domače veselje, bil je mi pogrejen, ali vršilo se je vsejedno: spomin,katerega sem si ta dan vtisnil, mi za vedno ostane. Res, doma je kmet zatiran, zaničevan in še za njegov denar se mu ne stori to kot gospodu. Je sicer gospodar na svojem, ali drugi ga vladajo.
Ravno to misel imel sem tudi priliko slišati, ko je od nekoga plačano zvonenje z velikim zvonom zvonilo za neko siromašno ženo, kar tudi nekemu gospodu ni bilo prav, češ, zvonenje je posvetna čast, in beraču
z velikim zvonom —-------tako! če
pa kak “svitli” umrje, kakomuzvo-ne, da človek misli, da bodo zvonove razbili. Za siromaka pa, če se veliki zvon oglasi, ki je jednako plačan kot za bogatina, je pa že pregrešno od nekaterih gospodov. Takih “lepih” spominov sem nabral precej doma.
Po tej domači grenki slavnosti podal sem se zopet na potovanje.
Ona:	“Mislim, da si me viel
samo radi denarja.”
On: “YTsakdo drugi misli ista.1*
Učiteljica:	“Sedaj še malo od-
števanja —”
Minica:	“0, gespodičina, tega
nikarte! Če mi mamica posodi lOc in ji vrnem samo enega, pravi: Kje si se učila slepariti?”
Izvežban žogalec: “Sedem, devet, štirinajst, sedeminosemdeset, šest—” Novinec: “I, nehaj, no! Prišel sem žogat se, a ne učit računstva,”
Prvi:	“Kaj-, smeješ se, ker me
boli zob?”
Drugi:	“Ne smejem se, ker tebe
boli. Smejem se, da merie ne ”
Severova zdravila.
i Severov balsam I življenja	' i	! Severov regulator 1 za ženstvo,
vselej ozdravi zaba-sanost, zgubo apetita, vrtoglavost in glavobol, oslabelost in neprebavljivost. 75 ct.	Severov balzam	hitro ozdravi vse me-\ sečne nerednosti. Potreben pri vsaki dru-' i zini. $1.00.
1 Severovo mazilo | zoper garje	j za	; Severov !; Nervoton
je posebno dobro kadar srbi koža in se | '' delajo na nji kaki iz-pustki. I 50c, s pošto 58c.	pljuča ozdravi	\ i premaga vsako ner-11 voznost, pomanjka-nje spanja in slabosti 1 živcev. $1.00. ' Priporoča se materam I- po porodu.
		
[ kričistilec	ji	■ Severove tablice
okrepča vse telo, sei-	kašelj,	| zoper prehlad
sti kri, ozdravi iz-pustke na koži mehurje ter utrujenost. $1 00.	prehlad, i gripo, :j davico, hripavost,	i | ozdravijo tega v jed-]! nem dnevu. 25c, s pošto 27c.
Severovo zdravilno mazilo		i Severove jetrne krogljice
1 celi vsakovrstne rane na koži, kraste, opekline, srbine itd.	vratobol ¡1 in vse	uravnajo prebavlji-¡1 vost in povečajo ta-'i koj apetit.
1 25c, s pošto 28c.	; bolezni na	; 25c, s pošto 27c.
1 Na prodaj v vseh	pljučih.	Zdravniški nasveti > za vse bolezni l se dajejo
j lekarnah in pri trgovcih z	j: 25 in 50c.	
zdravili.		zastonj.
HENRY ? LATZ, kontrakter in stavbenik
507 North Hickory Street, ’PHONE 914
JOLIET, ILL.
Slovetisko-hrvatska naselbina v So. Chicago, Illinois.
Kdo bi si bil mislil pred jednim letom, da bode stala ob obalihMichi-ganskega jezera krasna cerkvica sv. Jurija, katera je sedaj pravi ponos Slovencev in Hrvatov. Zvonik, kateri se vzdiguje visoko proti sinjemu nebu in pa trije veliki zvonovi, za katere so fantje naše fare požrtvovalno delovali,pričajo, da tudi v So. Chicago še ni zaspala med rojaki katoliška zavest in da še hranijo v svojih srcih najdražji zaklad svojih pradedov — sv. katoliško vero. Srce se ti veselja topi, ko gledaš ob nedeljah naše mladeniče stati krog novih zvonov. Iz žarečih oči] jim plapoli ponos in na njih obrazih bereš nestrpno veselje in navdušenje. Kdaj jih pa potegnemo v zvonik, se pri vsaki priložnosti radostno povprašujejo? Njih veselje pa je do vrhunca prikipelo, ko so slišali zadnjo nedeljo, da bodo zvonovi blagoslovljeni dne 17. t. m. m. ob 3. uri popoludne.
“Veš Janez”, pravi jeden, “meni se zdi, kakor da bi bila So. Chicaga doma na Slovenskem. Saj slišimo tudi tukaj besedo božjo v mili materinščini in glej,pritrkavalibodemo na zvonove kakor nekdaj doma.” — Res, veseli dan bode to za našo celo faro. Zato se pa pripravlja staro in mlado, da bi dostojno proslavili ta velevažen dogodek naše cerkvene občine.
Pa ne le fantje, ampak tudi možje in žene so se skazali zelo požrtvovalne pri našem težkem, a plemenitem podjetju. Zakaj bi pa ne storili? Saj smo že več let težko pričakovali našega lastnega hrama božjega in konečno je napočil oni težko zaže-ljeni trenotek, ko zremo z ponosom na delo svojih rok. Tu naj navedem nekatere, katerih imena bodo ostala v dolgotrajnem spominu v zgodovini naše fare.
Mr. in Mrs. Bernik sta kupila krasno moštranco, katera velja $280.00; sestra od Mrs. Bernik pa je kupila krstni kamen za $50.00. Mr. in Mrs. George Laich sta kupila štatuo sv. Jurija za 865.00. Mr. Frank Medosh in soproga lepe orgije. Mr. John Kučič in soproga sta darovala 825.00 za jeden mašni plašč. Mr. Daniel Vidovich in soproga sta nabrala $45.00 z name nom, da se kaj lepega kupi za cerkev. Mr. Joseph Kompare je nabral za luč $75.00. Mr. Joseph Anžik in njegova soproga sta darovala $25.00, da se kupi lep altarni prt in pa čipke. "Mr. Daniel in M. Dragoš sta kupila krasno štatuo sv. Jožefa za $25.00. Neka slovaška družina štatuo »v. Petra za $25.00. Rev. Ed. Kelley župnik irske cerkve v Chicagi nam je podaril križev pot za $600.00 in ob hajilno mizo za $150.00. Protestant Mr. F. E. F. Rhodes nam je kupil dva krasna keliha za $100.00. Mrs. Kovač, Šeme in Zepohar so kupile lepo kadilnico z $15.00. Cerkev grejemo s parnim kotlom. Najlepši kras naše cerkve je pa veliki altar, kateri velja $715.00. — Bog plati stotero vsem velikodušnim darovalcem.
Opazovalec.
Kralj dolgov.
Sheridan je bil kralj dolgov. Živel je ob istih, dasi je prejemal velike svote denarja tem ali drugim potom, ni nihče vedel, kam je iz-g njal, ker ni nikomur plačeval. Konec je bil jako žalosten. Njegovi prijatelji so ga zapustili in umrl je, ko ni imel s čim živeti. A bil ni edini tak: mnogoterniki so podedovali bogastvo in uživali najboljše zdravje, pa oboje, denar in zdravje, so žrtvovali najbolj lahkoniselno in umrli, ne da bi kdo žaloval za njimi. Prihranite si denarja za deževno vreme in tudi zdravja za napad bolezni. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vam pomore v obeh slučajih: isto vam pomnoži telesno moč, ker vam okrepča želodec, da more sprejeti in prebaviti vsakatero hrano. Vsled pre bavljene in prisvojene hrane vam napravi novo in obilno kri, temelj življenja in zdravja. Potrebujete ne druzega kričistilca ali živčne tonike, ne druzega stvaritelja teka in spanja. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
John Ažman
Rok Crnovič
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občin stvu naznanjava, da otvoriva
v soboto 16. januarja 1904
MESNICO
1002 N. Scott St., Joliet
ter vabiva vse občinstvo, da naju pride posetit.
V zalogi bodeva vedno imela ukusno, sveže in suho meso, klobase, slanino, mast, itd. ter jamčiva vsem točno in pošteno postrežbo. S spoštovanjem
Ažman & Crnovič
“V enem mesecu ti odgovorim, Charlie.”
“Tako je prav, srček. Le nikar se ne prenagliti. Ampak eno mi povej — ali bo to da ali ne?”
S3
“Za božjo voljo,kar celo pohištvo izgubile, če bosta ta dva gospodka še dlje časa lovila.”
“Rekel sem Minki, da je bil guverner strašno jezen, češ, da nimam možgan.”
“In kaj je rekla ona?”
“Rekla je, da bi bila strašno jezna, če bi jih imel.”
“To je devojka negotove starosti, mislim.”
“Ne. Istotaka je bila zadnjih deset let.”
“Slišiš, fantič, kaj je tisto — pokopališče tamle gori?”
“Da, gospod; tam je zadnja luknja.”
Varujte se
! zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke.
Severov Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c.
Ako rrpi+e kakorsibodi reuma-dčno na nevralgijl ali v kosteh in n členih, VasSeverovo St. G>r.-thard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c i.i 50c.
“O, profesor, videla sem tako okament-lo starino v muzeju, da sem kar na Vas mislila.”
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
Best for Business
a day
Best for Residence
31c
a day
It’s the perfect service that reaches everywhere—that’s why it’s the greatest service — the best for you.
u CHICAGO TELEPHONE COMPANY H
IL — J
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE. KY.
Western Office Sunny Brook Distillery Co
174 Randolf Street
CHICAGO, ILI
VfT
¿iv
VÎT
civ
v|T
#■
VfT
civ
VÎT
cIV
V|T
tlV-
\$T
#
cIV
VÎT
#
civ
vfT
cIV
v|T
#
civ
VÎT
HF»
OV
^St
Ax
v|T
civ
VÎT
civ
VÎT
civ
vfT
civ
VÎT
cjv
VÎT
Amerikanski Slovenec
za celo leto samo
$1.00
civ
v|T
#
civ
VfT
civ
VfT
civ
VfT
civ
vfT
civ
vfT
civ
vfT
jig.
KRASEN STENSKI KOLEDAR I
popolnoma zastonj.	^
#
civ
VfT
Kdor nam pošlje ta znesek po poštnem Money Ordru, čeku ali registrovanen pismu, prejemal bode naš list za jedno leto. Cena je tako nizka, da se vsakdo lahko naroči nanj. Vsak predplačnik našega lista
PREJME
Naročite se tedaj koj ob začetku leta ko dobite z listom tudi lepo darilo.
Za Evropo stane list $2.00 na leto proti predplačnini.
Za naročbe na list brez vposlane naročnine se upravništvo ne ozira.