fVTMUk PožtnTn« pT«Tin»v"gofcvifiT Leto II. (IX.), štev. 281 Maribor, torek 11. decembra 1928 Izhaja razu* nedelje »n praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri po Hm m 6*k. nv. v Ljubljani 8t H .400 V»4« rMutno, pca|am*a * apiwrf «11 po [*>« 10 Ota, 6o*Uyl)*n m daaa patt Dte Telefon: Ureda. 440 Uprav« 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 Oglu) po tarif« OgUM >pr«j*nut tadi ogtaaai oddoisk »Jutra« v LJoW]»*t, Pra&amova ufic* M.4 m V meje resnice Minulo nedeljo so gg. Smodej, Kremžar in dr. Natlačen kot zastopniki SLS šli na neko prireditev Vuki-čevičevih radikalov v Nišu in tam manifestirali večno zvestobo SLS radikalom. Poslanec Smodej je med dru Sim v svojem govoru izjavil, da so zastopniki SLS prišli v Niš, ker je radikalna stranka najboljši prijatelj SLS. Mi — je dejal dalje — se bomo z radikali vedno našli na mestu, kjer moramo biti. Niti trenutek se ne sme dvomiti v našo zajednico z radikalno stranko. Mislim, da je naša zajednica večna. SLS in NRS sta samo dve različni imeni za eno in isto stvar. Dobro! Odkritost je lepa reč in gospodje bodo storili le prav, ako čim-prej natočijo tudi slovenskemu ljudstvu čistega vina in mu povedo, da SLS več ne eksistira, ampak da je to danes vse skupaj že NRS. Tako se bo-do marsikomu odprle oči. Še bolj zanimiv — ker z zgodovinskimi dejstvi ne tako v skladu kot prvi — je bil drugi del Smodejeve govorance pri čaši rujnega vinca. »Prišli smo« — je dejal — »v Niš v spomin našega ujedinjenja. Mi smo vedno na to ujedinjenje mislili, četudi nismo smeli pod tujim jarmom o tem govoriti. S hvaležnostjo se spominjamo, čfa je baš tu v Nišu narodna skupščina sklenila, da se vojna ne bo poprej zaključila, dokler se ne ujedi-nijo vsi bratje Srbi, Hrvati in Slovenci«. Nas nedvomno iskreno veseli, če da nes gospodje priznavajo svojo ljubezen do države vsaj v besedah, zakaj njihova dejanja kažejo baš nasprotno in tirajo državo v propast. Tudi nam ni tia tem ležeče, da bi jim neprestano očitali njihovo preteklost, njihovo protisrbsko gonjo pred in med vojno m njihovo petolizništvo pred Habsburgove i. Toda, če sami načenjajo vedno znova to poglavje in skušajo falzificirati zgodovinska dejstva, je naša dolžnost, da jih spomnimo z njihovimi lastnimi izjavami na resnico. Pred nami leži »Straža« od 27. julija J 914, št. 44• V tem osebnem glasilu dr. Korošca čitamo na strani 4. sledeče : Glasilo štajerske liberalne stranke, »Narodni list«, ki se tiska sedaj v oni ..rubljanski tiskarni, kjer že več let veje srbskemu kraljestvu preprijazc^i duh, ni zadovoljen z našo pisavo o Sr bih. Pišemo baje o Srbih nizkotno in podlo. V oni, po veleizdajstvu dišeči tiskarni v Ljubljani je gospodom neljubo, da pišemo tako, kakor se v resnih časih za poštene avstrijske državljane edino spodobi . .. Dežele naše avstrijske drižhve naj pustijo Srbi pri miru. Ako tega ne storijo, ako celo v naših mejah agitirajo za veleizdajal-stvo, ako nam umorijo našega prestolonaslednika, ker je hotel ohraniti Avstrijo v tem obsegu, kakor Je danes, potem moramo kot zvesti držav-/jani tudi mi nastopiti proti njim. Njih politična stremljenja so nam sovražna. in slovanska vzajemnost od nas ne zahteva, da bi morali odabravati vse, kar sl Srbi izmislijo in hočejo........ Naši zastavi sledi slovensko ljudstvo (to mi nosimo zanj odgovornost. Zato mora biti naša oolitika posebno v teh resnih časih jasna, trezna in pametna. Tako je, ako trdno stojimo ob strani Avstrije in njenega cesarja«. Proti Davidoviču VUKIČEVIČ IN DR. KOROŠEC SE NAMERAVATA OTRESTI VSAKEGA DAVIDOVIČEVEGA VPLIVA. BEOGRAD, 11. decembra. Politična situacija se razvija vedno bolj zanimivo- Kakor vse kaže, se bo tokrat Davidoviču njegova prirojena omahljivost kruto maščevala. Vukičevič in Korošec sta demokratom silno zamerila, ker so spravili vlado s svojim odporom proti imenovanju polkovnika Maksimoviča v veliko zadrego. Zato kujeta sedaj načrte, kako bi se enkrat za vselej iznebila Davidovičevega nadzorstva in tutorst\'a. Sprva se je domnevalo, da gre le za manever, s katerim naj bi se preplašilo demokrate, sedaj pa postaja vedno bolj jasno, da hoče Vukičevič končno obračunati z Davidpvičem, pri čemur ga skrivoma podpira tudi dr. Marinkovič. Kampanja p**oti Davidoviču je že pričela. Predvsem mu očitajo, da je imel včeraj tajen sestanek s samostojnim demokratom Wilderjem, ki se je na povratku z nedeljskega shoda v Požarevcu ustavil v Beogradu in po-setil več svojih prijateljev. Davidovi-ča obdolžujejo vladinovci, da se zahrbtno pogaja s KDK in da namerava, čim bi se dosegel sporazum, izzvati krizo sedanje vlade. Zanimivo je, da je beograjska policija včeraj ves dan poizvedovala po mestu, s kom se je shajal posl. Wilder, in kje se je mudil za časa svojega bivanja v Srbiji. Neki radikalni minister se je danes izrazil: »Dosedaj je grozil z demisijo Davidovič, sedaj pa mu bomo odvzeli to orožje. Radikali hočejo namreč še ta teden izzvati krizo vlade, ker je njihovo sodelovanje s klerikalci in muslimani že zasigurano in morejo vrh tega računati tudi na podporo Ma-rinkovičeve demokratske skupine, s čemer bi bila zagotovljena tudi dela-zmožnost narodne skupščine.« Kralj Juri! na smrtni postelji ZADNJE NJEGOVE URE. — KATASTROFA NASTOPI NAJBRŽE ŽE DANES. LONDON, 11. decembra. Davi je bil objavljen o zdravstvenem stanju angleškega kralja Jurija buletin, ki naglaša, da se je začela infekcija zopet širiti in da je prizadeto tudi že srce. Kraljevo stanje je silno resno. Ker je bolnik radi 20dnevne vročice silno oslabel, ni več nobenega upanja, da bi prebolel krizo. BEOGRAD, 11. decembra. Opoldne je prispela semkaj vest, da je stanje angleškega kralja Jurija silno resno-Zdravniki nimajo nobenega upanja, da bo preživel današnji dan. Infekcija pljuč se je razširila na vse telo in je zajela tudi že srce, ki je močno oslabelo. Vsi člani kraljeve rodbine so do- bili poziv, naj se zbero ob kraljevi bolniški postelji, prestolonasledniku pa je bila poslana brzojavka, da naj čimbolj pospeši svoj povratek v London, ako hoče videti očeta še živega. LUGANO, 11. decembra. Angleška križarka »Enterprise« je prispela z angleškim prestolonaslednikom v Brindisi. Od tu je nadaljeval prestolonaslednik vožnjo s posebnim vlakom in je prispel danes v Lugano, kjer se je ustavil vlak samo za kratek čas, da je mogel zunanji minister Chamberlain pozdraviti prestolonaslednika in mu sporočiti zadnje vesti o kraljevem stanju. Konec koalicije u Ljubljani LJUBLJANA, U. dec. Klub občinskih svetovalcev SLS je danes objavil izjavo, v kateri odklanja nadaljno sodelovanje v ljubljanskem občinskem svetu, dokler se ne razčisti afera o razširjenju električne cestne železnice. Radi tega je bila za danes sklicana seja občinskega sveta odpovedana. Splošno se domneva, da nameravajo klerikalci onemogočiti sprejem proračuna ter doseči potem razpust občinskega sveta in imenovanje klerikalnega komisarja. Zčrauko. Deleja oproščen LJUBLJANA, 11. decembra. Porotna razprava proti bivšemu trgovskemu potniku Zdravku Deleji, ki je služboval več let tudi v Mariboru in je pred meseci v Bohinju ustrelil svojo ljubico Likarjevo, je trajala včeraj ves dan in do 4.30 zjutraj. Zasliševanje prič je trajalo preko polnoči. Porotniki so se umaknili na posvetovanje šele ob 3. zjutraj in so se posveto- Toliko samo zgodovinske reminiscence, da se Smodejeve Izjave, kako je SLS »vedno mislila na ujedinjenje«, spravijo v meje prave resnice. vali nad eno uro. Soglasno so zanikali vsako krivdo obtoženca, nakar je bil Deleja oproščen in takoj izpuščen. Uojna neuarnost meč Bolivijo in Paraguajem NEWYORK, U. dec. Napetost med južno-ameriškinii republikami Bolivijo in Paraguay, ki je nastala radi obmejnega spopada, pri katerem so imeli Boli vijci 22 mrtvih, stalno narašča. Bolivija je odklonila vse posredovalne akcije Čila, Perua in Mehike. Tako v Boliviji kakor v Paraguayu je odrejena mobiliza cija. Čete so že koncentrirane na meji in pride lahko vsak čas do spopada. V obeh državah vlada veliko razburjenje. Bolivijski poslanik je včeraj zapustil La Paz in mu je dala paraguayska vlada do meje častno spremstvo. V Boliviji se vrše ve-flike demonstracije proti Pa!raguayu. Bolivijska vlada je ustanovila poseben iz vršni svet, ki ima nalogo, da vodi usodo države v času krize. Nacijonalni kongres je sklican za danes, da sklepa o vojni napovedi. Za nedeljo določene občinske volitve so odgodene. Patiameriški kongres, ki je bil včeraj otvorjen v Wa-shingtonu, ie sklenil, da. bo še v zadnjem trenutku skušal posredovali med obema državama, da sc doseže mirna poravnava in prepreči vojna. 5estanek Brianča z mussa-linijem PARIZ, U. dec. V tukajšnjih listih je bila objavljena vest, da pride med Bri-andom in Mussolinijem v kraiekm v kakem mestu ob francosko-švicarski meji do sestanka. Zunanji minister Briand je sedaj vse te veti odločno demantiral.' Nezgoda oceanskega parnika LONDON, 11. dec. Veliki oceanski parnik »Celtic« je zavozil nedaleč od Ouenstowna na Irskem na morske čeri. Potniki so se rešili na neko drugo ladjo. Na kraj nesreče je bilo odposlanih več vlačilcev, toda reševalna dela dosedaj niso imela nobenega uspeha. Uelika nesreča u rudniku LONDON, 11. dec. V bližini mesta Morococha v republiki Peru je prišlo v tamkajšnjem rudniku v nekem rovu, ki je bil izpeljan pod jezerom, do težke eksplozije. Posledica je bila, da je v rov vdrla voda in je utonilo pri tem 80 delavcev. Bati se je, da zalije voda 5e ostale rove. Zgoreli u baraki VARŠAVA, U. dec. V varšavskem predmetju Mokotovu je' zgorela včeraj neka lesena baraka, v kateri je prenočevalo 5 delavcev. Trije od njih so zgoreli, dva pa sta dobila težke opekline in so ju le z največjimi težkočami rešili iz plamena. Ogenj je zanetil neugas-li cigaretni ogorek. Zverinski umor dueh starčkov/ PARIZ, 11. decembra. V vasi Avril je bil izvršen grozen roparski umor, čegar žrtev je postala stara zakonska dvojica. Roparji so najprej zabodli z bodalom 851etnega starčka, nato pa še njegovo 821etfio ženo, ki so ji porinili nož v prsa. Še predno pa so izvršili umor, so pobili oba na tla in jima naložili na čevlje žareče oglje, da bi ju prisilili, da povesta, kje imata skrite svoje prihranke. Pozor na srečke proštov, gasilnega društva v Libeličah. Prejeli smo: Kakor smo že objavili,se je moralo žrebanje dobitkov efektne loterije proštov, gas. društva v Libeličah radi tehničnih ovir preložiti na dan 7. april«. Nekateri prejemniki srečk so prav pridno zadostili svoječasnim pozivom. Ostalo pa je razposlanih precejšnje število srečk, kojih prejemniki niso srečk niti vrnili, niti nakazali denar. Zato smatramo srečke, ker niso bile vrnjene, za razprodano ter prosimo najnuj-neje, da se nam čimpreje nakaže odgovarjajoči denar. Le v neoviranem poslovanju zlasti pa le ob pritoku potrebnih sredstev bo odboru mogoče izvršiti potrebne priprave za brezhibno izpeljavo žrebanja. Ob tej priliki ponovno apeliramo na vso slovensko javnost, naj pridno kupuje srečke (a 10 Din) gasilnega društva v Libeličah. Dobitki so lepi in v razmerju s številom srečk mnogoštevilni. Sezite po njih! V pomoči do bližnjega najdete lahko lastno srečo in korist. — Odbor za efektno loterijo prost, gas, društva v Libeličah. — — ■ i i ■ i ■ ........——— ■ ■■ . .............. Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži k Din 100, pristopnina Din 20. Pojasnila j daje zadruga »ribniške koče« r. z. z o. Iz. v Mariboru. Ostrejša sapa ii ooiotne dvorane EKSEMPLARIČNE KAZNI ZA HUDODELSTVA UBOJA. V ŠTIRIH SLUČAJIH PO POROTNIKIH SOGLASNO POTRJEN UBOJ. - POŽIG, JAVNO NASILSTVO IN TATVINA. Mariborski in dnemi drobil Včerajšnji otvoritveni dan zimskega porotnega zasedanja v Mariboru je bil nad vse zanimiv. Ne toliko po kakšnih zapletenih in z juridičnega stališča težkih slučajih, temveč radi tega, ker so porotniki, ki so bili tokrat izžrebani, v vseh treh slučajih soglasno spoznali obtožence krive hudodelstva uboja, kar se Je pač redko pripetilo pri porotah zadnjih let, ko smo doživljali mnogo več nerazumljivih prostorekov kot pa kriv-dorekov. Poleg tega se zdi, da pričenjajo tudi poklicni sodniki odmerjati dosti ostrejšo kazen kot dosihmal. Včerajšnji dan vsaj je to dal čutiti, ko so prejeli trije ubijalci po štiri, pet in šest let težke ječe! Uboji se v naši oblasti tako silno množijo, da je eksemplarično kaznovanje tega zločina povsem razumljivo. — Pri včerajšnji tretji razpravi, ki se je vršila od 15. do 18. proti Jožetu Strmšku Iz Cerovca radi uboja, je bila porotna dvorana že docela napolnjena poslušalcev. Ker so ljudski sodniki tudi tu soglasno potrdili uboj in soglasno zanikali vinjenost, je zašil senat obtoženca na šest let težke ječe z raznimi poostrit vami. Zanimivo je omeniti tudi to, da so v vseh včerajšnjih slučajih obsojenci sprejeli kazen brez ugovora in takoj pričeli služiti dolgih in težkih petnajst let... četrti uboi Tudi danes je bil na sporedu porotnih Obravnav slučaj uboja, izvršenega v Partinju. Iz obtožnice posnemamo naslednje podatke: Lepega avgustovega večera so mleli jabolka pri dveh posestnikih v Partinju. Enemu kot drugemu so pomagali kakor je navada tudi po vabljeni fantje iz drugih hiš. Prvi so končali delo fantje pri enem posestniku ter se okoli desetih ponoči hoteli raziti. Bili so to: obtoženec Franc Krušnik, 25 letni hlapec, njegov brat Jožef, Ivan in >2Jože Pak ter Leopold Leš. Na cesti pa jim je prišel nasproti od drugega posestnika Alojzij J. Senekovič. Ko ga je opazil obtoženi Franc Krušnik, je stopil proti njemu in enostavno zamahnil z nožem po Alojziju J. Senekoviču, ki da je s svojim bratrancem Alojzijem F. Senekovičem pretepel nekega Polnarja. Napadeni je dobil lahko telesno poškodbo in zbežal k svoji skupini tovarišev ter razložil svojemu bratrancu Alojziju F. Senekoviču, kaj se mu je pravkar pripetilo. Kmalu za tem sta pritekla oba Senekoviča z dvema tovarišema za ono gručo, v kateri je bil obtoženi Franc Krušlč. Alojz F. Senekovič je gredoč u-strelil dvakrat iz samokresa, kar je nasprotno skupino tako prestrašilo, da so se razkropili Vendar sta oba Senekoviča dohitela obtoženčevega brata Jožeta Krušnika ter ga pretepla. Alojz J. Senekovič ga je tolkel s samokresom po glavi, Alojz F. Senekovič pa ga je udarjal s planko po glavi. Jože Krušnik je prejel lahke poškodbe. Sedaj je pa seveda klical tepeni Jože Krušnik na pomoč. Prihitel je res njegov brat Franc ter zabodel Alojzija F. Senekoviča z nožem v prsa. Ranjeni je utekel; pri begu pa je padel, radi česar ga je obdolženi dohitel in še dvakrat na tleh ležečega zabodel v hrbet in desni bok. Poslednja poškodba je bila smrtno-nevarna in je res povzročila mesec dni za tem radi zastTupljenja smrt ranjenca. Današnje razprave vodi vdss Posega, prisednika sta dss dr. Tombak in okrajni sodnik dr. Mihalič; zapisnikar pravni praktikant dr. Dev. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Zorjan, zagovarjal je Krušnika odvetnik dr. Brand-stetter. Porotniki so tudi v današnjem slučaju soglasno potrdili uboj in je bil zato obsojen Krušnik na tri leta težke ieče. Požig fz maščevalnosti nad materjo in bratom Ana Brumen, 231etne hči pokojnega posestnika v Gomilcah pri Ptuju, se je zagovarjala danes radi zloč:na požiga in javnega nasilstva. Obtoženki je pričetkom tega leta umrl oče. Ker je najsta- rejši otrok, je pričakovala, da dobi posestvo ona. Zgodilo pa se je drugače: posestnik je postal njen brat Ignacii, ki ga zato lastna sestra ni mogla več videti. To sovraštvo se je obdolženkini notranjosti še večalo radi njenega prepričanja, da jo mati in brat radi tega gledata po strani, ker ima nezakonsko dete in ker je že zopet v blagoslovljenem stanju. Dozorel je v njej strašen sklep, da se maščuje nad bratom in materjo, ker je ostala brez dedščine. Dne M. avgusta t. 1. je to res tudi izvršila. Sredi gluhe temne noči je prišla na skedenj in zažgala slamo. Ogenj se je bliskoma razširil. Ko sreči se je brat Ignacij pravočasno zbudil, ker bi bil sicer speč na skednju tudi sam zgorel. Ognjeni element je napravil za 30.000 Din ■škode. Že od vsega početka so sumili obdoi-ženko kot storilko. Kasneje je res tudi orožnikom priznala dejanje rekoč, da bi se bila rada znebila tudi brata, da bi potem dobila sama posestvo... Preiskava pa je dognala še to, da je pisala Ana Brumen 24. avgusta svoji materi pismo, v katerem grozi bratu z novim požigom in z istim zločinom’ tudi sosedoma Ze-lenku in Krambergerju, ker sta naklonjena bratu! Tudi to je obtoženka priznala preiskovalnemu sodniku. Ana Brumen je tudi na današnji razpravi brez oklevanja priznala svoj zločin. Porotniki so soglasno potrdili njeno krivdo, nakar je bila obsojena na 4 leta težke ječe. Stara nauača - železna srajca Tudi in zlasti pri postopačih in dol-goparklježih velja gornji rek. To kaže današnja razprava proti komaj kletnemu delavcu Mihaelu Novaku, ki je obtožen hudodelstva tatvine. Novak je imel že štiri kazni radi tatvine. Z ričeta je prišel šele letos 10. marca ter stopil na praznik sv. Jožefa v službo pri posestniku Vincencu Najvirfu v Nebovi. Tu je kmalu »ugotovil«, da ima brat njegovega službodajalca Janez Najvirt precej nezaklenjenega denarja. In ko je bil Novak nekega dne sam doma, je šlo ž njim deset tisočdinarskih bankovcev in še nekaj drobiža ter par prazničnih čevljev in samokres, last delodajalca Vincenca Najvirta. Kot kafra je nato zginil tatinski Mihec v Zagreb »na dopust«. Tam je bilo seveda pri-missima življenje! Ko pa je pošel denar, se je seznanil fant z rojakom Karlom Sibilom in Andrejem Koražijo. Mahnili so jo peš proti domačiji. Dne 1. septembra so med potjo vlomili v Strmcu v hišo prevžitkarja Štefana Jeriča ter odnesli obleke, perila, jedil in dragocenosti za preko 1000 Din. Naslednjega dne se je pojavila ekspedicija troperesne tatinske deteljice v Stopnem, kjer je bil Mihec kot domačin dobro znan. Na piko je vzel kočo svoje »klijentke« Julijane Jernejškove, pri kateri je že prej dvakrat vlomil. Tu pa v tretje ni šlo rado, saj izjema le potrjuje pravilo! Sosedje so vse tri zasačili. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje o tatvini, nakar je bil Miha Novak obsojen na 3 leta težke ječe. Podporno društvo za revne učence v Mariboru želi tudi letos za Božič spet preskrbeti najpotrebnejšim otrokom vseh mariborskih šol obleko in obuvalo. Okoli 600 jih je._ Iskreno prosimo vse človekoljube za prispevek v blagu, denarju ali tudi odlo ženem oblačilu. Do sedaj so darovali: Tvrdka Freund usnje za 24 parov, Hoffmanu Blecha za 10 parov, Mastek, Mi-chelitsch, Ulaga-Szinicz, Hutter, Jančič, Turad manufakturo, Oblastni odbor 1000 Din, V. Č. 800, po 100 Din pa gg.: dr. Orosel, Pinter & Lenard in G. F. Neimenovan 30 Din. Vsem blagim dobrotnikom izreka najtoplejšo hvalo odbor. -Darove za društvo sprejema dekliška meščanska šola v Cankarjevi ulici ter naj se Izroče pri šolskem slugi. — Spominjajta te CMD Spolno obolenje šolskih otrok u mariboru Več inozemskih in nekateri tuzemski časopisi so objavili članke o spolno o-bolelih deklicah mariborskih šol. V svrho pravilnega presojanja in da se preprečijo nadaljne senzacijonelne vesti in govorice ter neupravičena sumničenja, objavlja mestni fizikat mariborski, v čegar delokrog spada zatiranje nalezljivih bolezni po šolah, sledeče u-radno ugotovljene podatke: Na posebnem, od odraslih bolnikov popolnoma ločenem oddelku tuk. splošne bolnice, se zdravi radi kapavice 8 deklic v starosti 6 do 13 let, ki so pose-čale otroške vrtce ozir. osnovne šole v Mariboru. Vse te so virgines intactae in so se okužile, v kolikor je bilo mogoče dognati, po večini od sostanovalcev ter se je pri vseh izključila krivda kake kaznive nenravnosti ali zlorabe. Te vrste okužbe pri deklicah so običajne v vseh večjih mestih in se dogajajo potom skupne uporabe ležišč, posteljnega perila, kopalne vode, kopalnih gob, brisač itd. Smrtna kosa. V pondeljek je preminula v Mariboru po dolgi bolezni gospa Milica Hrašovec, roj. Lackner. Njene zemske ostanke pokopljejo v sredo, ob 3.30 pop. na pobreškem pokopališču. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Sneg pokriva dol in breg. Jasno in prijetno decembersko vreme se je nenadoma izpremenilo. V nedeljo zvečer se je mesto zavilo v gosto meglo, včeraj čez dan pa je pričelo iz megle pršiti. Ko je zvečer temperatura padla, se je pričel usipati sneg v gostih kosmičih in pobelil do 10. ure vse ulice. Davi ga je bilo v mestu in okolici do 10 cm. V jutranjih urah je prenehalo snežiti, toda le nekaj časa. Vse predpoldne je temno nebo, ki se je spustilo prav do mestnih streh, usipalo zimske darove na deželo, sicer bolj južne, toda v izobilju. — Bližamo se najkrajšemu dnevu, ki bo : trajal le 8 ur in 25’ in najdaljši noči, ki I bo trajala 15 ur in 35’. Zašli smo torej v I zimo, ki bržčas ne bo kmalu odnehala. Stoletna praktika obljublja za Božič hud mraz in mnogo padavin. — Cankarjeva proslava ibo danes v gledališču. V spomin desetletnice našega največjega pisatelja Ivana Cankarja se vprizori nocoj njegovo izvrstno delo »Hlapci« z uvodnim predavanjem g. prof. dr. Sušnika. — Ljudska univerza v Mariboru. Tečaj iz logike! Predava g. prof. dr. Dolar. Prvi sestanek danes, v torek, 11. decembra, ob 6. zvečer v gimnaziji I. nadst. — Sneg trga telefonske žice. Težak sneg, ki je zapadel sinoči in davi, je potrgal po mestu več telefonskih žic. Na podlagi prijav je telefonska centrala kontrolirala vse zveze in takoj odposlala tehnično delavstvo, da vzposta- vi prekinjene stike. Mo:orni plug ua delu. Predpoldne je prvič stopil mestni motorni plug v funkcijo. Čeprav je snežna plast že precejšnja, jo motorna naprava kaj hitro odstranjuje in odlaga na rob hodnikov. Čiščenje ulic hitro napreduje in se ne bo zavlačevalo kot prejšnja leta. Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 1. do 7. decembra je bilo prijavljenih mariborskemu mestnemu fizikatu 21 slučajev obolelost} na nalezljivih boleznih in sicer: 19 slučajev, ošpic ter po 1 slučaj davice in šena, od katerih pa do-sedaj še noben slučaj ni končal s smrtnim izidom. Razpisano inženjersko mesto. Pri mestnem magistratu mariborskem se razpisuje mesto tnženjerja-arhitekta. Upoštevale se bodo prošnje samostojnih arhitektov, ki imajo razun običajnih pogojev najmanj 51etno prakso. Prošnje s predpisanimi prilogami je vložiti najkasneje do 15. januarja 1929. — Streljačka družina mariborska naznanja članstvu, da se bo vršil redni občni zbor v soboto, dne 15. decembra in ne kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno v četrtek, ob 20. uri pri »Zamorcu« v radio-dvoranl (Tlariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 11. decembra ob 20. uri: »Hlapci«. (V spomin desetletnice Cankarjeve smrti), s predavanjem g. dr. Sušnika. Sreda, 12. decembra. Zaprto. Četrtek, 13. decembra ob 20. »Švejk«, ab. A. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Petek, 14. decembra ob 16. uri »Hlapci«. Dijaška predstava. Dover - Calais na mariborskem odru. V najkrajšem času nas bo mariborsko gledališče presenetilo z eno najzanimivejših komedij letošnjega repertoarja. To bo vprizoritev efektne in duhovite moderne komedije »Dover-Calais«. Že kraj dejanja, kjer se komedija dogaja, bo nekaj novega: vsa tri dejanja nas bodo presenetila na krovu razkošne parne jahte, kjer se bodo vršili pred nami duhoviti in dramatični prizori. Mariborsko gledališče je dalo napraviti za vsa tri dejanja docela novo kulisno opremo in kostume. V glavnih vlogah nastopajo gdč. Starčeva, gg. Skrbinšek, Rakuša itd. Režira g. J. Kovič. Vsekakor bo vprizoritev komedije »Dover-Calais« za Maribor nekaj čisto novega in opozarjamo že danes c. občinstvo, da si za prva predstavo, ki bo izven abonmana, rezervira vstopnice. Večer pesmi z lutnio, katerega priredi Elza Laura W o 1 z O-gen v petek, dne 14. t. m. v kazinski dvorani, zavzema v našem koncertnem pokretu svojevrstno mesto. Umetnica štejejo med najboljše zastopnike ta stroke in to v reproduktivnem, kakor v produktivnem smislu. Objavila je že celo vrsto skladb za ta instrument. S svojim prvovrstnim predavanjem pa do« seza povsodi, kjer nastopi, največje u-spehe. Umetniški večer bo posebna a« trakcija za naše prijatelje domače glas« be. — Zanimivo predavanje. V četrtek, dne 13. t. m. ob 20. bo predaval v čitalniški dvorani Študijska knjižnice g. Milan Danič iz Zagreb* zanimivo predavanje o »Racijonalizacijf v uradu in obratu v zvezi s taylorizira-nlmi delovnimi sredstvi, zlasti pa o mo« dernem knjigovodstvu »Taylorix«, ki j« v inozemstvu že splošno uvedeno in zda leka prekaša vse slične sisteme. Za to zelo poučno predavanje, po katerem s® bo vršila debata in praktično razkazo-vanje »Taylorixa«, se opaža v javnosti^ zlasti v gospodarskih krogih, veliko za« nimanje in je zato pričakovati velike u« deležbe. — SvSnjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem, ki se je vršil il brez koles. Komisija strokovnjakov ie pregledala originalen izum, ki ga je iznajditelj krstil »šagohod«, to je priprava, ki hodi. Vozilo se pomika naprej po gibljivih nogah, ki jih poganja motor, i vendar je praktično ueuuorabno. Sira« t f MarffiorVk! V E C E R V T K Mrh f Teple Thurston: Sovražnikova žena Prvi del. Dolgo je ostal tako. Njena roka mu je gladila lase. Potem je dvignil glavo ter jo poljubil. XV. John Madden se ni vrnil že drugi dan na Irsko. Kljub njegovemu trdnemu prepričanju, da je bil sestanek z Draperjem neuspešen, se je Jani posrečilo, pridržati ga. Kazala je toliko nade, četudi je ni razumel. Saj svoje nade tudi sama ni popolnoma razumela. Prisluškovala je Draperjevi notranjosti, kakor se prisluškuje pri zaprtih vratih. Napravila si je sicer sliko njegovega značaja. Dvoje njegovih besed se je posebno dobro vtisnilo v njen spomin: »tretji« in »pustolovščina«. Bolj iz nagona kot pa z razuma je na nje reagirala. »Zakaj ne morete biti potrpežljivi«, je dejala zvečer, ko je spremljala Mad-dena do vrat. »Kakor roj mušic ste. Zdaj v nadah, naenkrat pa v obupu! Ali ste slepi, da ne vidite žarkov upanja?« Dala mu je roko, katero je prijel, pa zopet izpustil, kakor človek, ki si ne upa nekaj posedovati. Naglih korakov je odšel ter se zopet vrnil, da ji pove, da mu ne more biti dovolj, če govori z njo samo telefonično. Ko se je drugič ozrl, je vrata že za-pi-a. Votel odmev je 'donel ob hišah. Obstal je ter uprl svoj pogled v hišni zvonec. Še je Jana v bližini. Če bi zvonil, bi takoj prišla in povedal bi ji, kar ga je peklo na duši. A ni zvonil in vso pot je mislil, da je zamudil dragocen trenutek svojega življenja. Ob dveh je šele Jana zaspala. Četrt pred enajsto je odšel Draper, ob pol-dvanajstih je pa za Maddenom zaprla vrata ter ostala sama. Do tedaj je počival Madden v njenih rokah. Njegov prvi poljub! Drugi je bil, V Maribor u, 'dne j L* XII. 1 928. 5EHBM5SBSZSSJSK« ko je odhajal. In ves ta čas nista spregovorila besede »ljubezen«. Končno sta govorila o Draperju in povedal ji je, kako se ga je naenkrat polastil čut nasprot nižtva, ko je zagledal Amerikanca. Pozneje si tega sam ni znal razložiti. In notem je šel iz lastnega nagiba. Ni ga zadrževala in on ni bežal, kakor človek, ki se boji, da se ne bi mogel premagovati, temveč odšel je kakor v sanjah. V podobnem razpoloženju je odšla tudi ona v svojo spalnico ter takoj legla v posteljo. Eno uro in mogoče še dalje je pustila goreti luč. Kaj bi lahko storila za Irsko, za Irsko, ki tvori njeno novo življenje? Pred seboj je videla Draperja, kakoršen je bil. Ugasnila je luč, a tema je ni mogla bolj miriti od luči. V prvi vrsti je napravila temo, ker je ob mislih na Irsko težko gledala luksuz okrog sebe. Končno je le zaspala in zbudila se je, ko ji je Louisa prinesla čaj. Takoj in same od sebe so začela zopet delovati misli. Natančno se je na vse spominjala. Naročila: je sobarici, naj dobi telefonsko zvezo s hotelom Savoy in z mr. Draperjem. To se je takoj zgodilo in Jana je vzela slušalko v roke. »Halo — dobro jutro! Upam, da niste začudeni radi ranega klicanja. Ne — to je prav. Gotovo sem šla prej k počitku, kakor pa Vi. — O, ti bogati Amerikanci! Menda se "m vse zdi prepoceni. — Da. da, - hvala! V resnem raz^^miu sem. Želela sem z Vami govoriti, dokler še niste »oblekli« svojega razpoloženja. Da, da! — Rekli ste, da se hočete danes zjutraj odločiti. Prosila bi Vas, da tega ne storite še sedaj da — meni na ijubo. Počakajte do sobote zvečer. Moj mož se vrne. Rada bi, da z njim prej govorile. — Ne, ne! Ničesar ne ve o tem. On je opazovalec, poln duha objektivnosti in ravno radi tega bi rada, da bi ga spoznali. Mislim, da ste dobili sinoči vtis nekake sentimentalnosti. On kot mirni opazovalec Vam bo vse lahko pokazal v pravi luči. Torej dobro! V soboto ob petih popoldne na čaj. Na svidenje!« Pogovor je bil končan. Sobarico, ki je bila še vedno v sobi, je poslala po drugih opravkih, in obrnila se je zopet k telefonu. Poklicala je Maddenov hotel. Tokrat je bila kratka. »Še danes dopoldne se snideva — ob enajstih«, je deiala. »Opravke imam. Pri Woo!andu. Ne — nič več. Na svidenje!« Pa tudi v teh kratkih besedah je bilo nekaj milega, božajočega. Madden je to občutil. Ostala sta ves dan skupaj. XVI. V soboto popoldne se je vrnil Stephen in naše! Jano v postelji. »Veš, ne počutim se ravno dobro«, mu je rekla. Sedel je k njej na posteljo. Kakor navadno je bilo v sobi nešteto cvetlic. Dišalo je po cvetličnjaku, samo vonj zemlje je manjkal. Nagnil se je k njej ter jo poljubil na lice. »Ali pričakuješ obisk? Koga pa?« »Odkod veš to?« Sam ni vedel. Ni ji mogel razložiti. »Nekdo pride, ki ga poznam.« Radovednosti ni kazal. Njegov molk je bil pa vprašanje. »Tisti Amefikanec — Draper — ali se spominjaš? Pred kratkim sem Ti rekla, da se bom z njim sestala. — Dicky?« »Kaj?« »Če bi bilo v Tvoji moči, Irski pomagati, ali bi storil?« »Radi tega pride Draper?« »Da — ali na moje vprašanje nisi odgovoril.« Smehljal se je. »Ali še vedno nisi dognala«, je menil, »da nisem mož dejanj?« »Saj si me poročil, Dicky.« »Vprašal sem Te, če me maraš- in pritrdila si mi«, je odvrnil. »Da — ali zakaj si vprašal?« »Hočeš to vedeti —- sedaj po šestih letih?« »Da.« Kakor vedno, tako je skušal tudi sedaj prikriti svojo notranjost. »Dicky, povej mi vendar!« »Torej — mislim, da je moškemu že prirojen čut za lepoto«. — Njegove besede so bile nekako prisiljene. »Če velja še to za sedanjo generacijo, ne vem. Včasih se mi zdi, da bomo nekega lepega dne odkrili, da današnja generacija sploh ne šteje. Z njo je kakor z otrokom, ki pride na svet med veliko zakonsko krizo. Živo si lahko predstavljam, da v hiši, kjer si oče in mate mečeta sklede in krožnike na glavo, otrok ne more dobiti pravega pojma o smotru kuhinjskega in jedilnega orodja.« »Dicky, tvoje šale so dosti vredne.« »Zakaj?« »Ker niso nikdar brez resnice. Sedaj" pa nadaljuj.« »Moje prepričanje je pač, da je življenje vprašanje notranje vrednosti. V dokaz ne rabim niti zgodovinskih primerov. Snubil sem Te, ker si zame izraz one lepote, katere si sam nisem mogel označiti.« »Torej ne, ker si me ljubil?« »Ali to, kar sem povedal, je vendar isto z drugimi besedami. To moramo vendar ljubiti, kar smo spoznali za najlepše na svetu.« Po kratkem molku je vprašal: »Ali želiš, da pridem sem in spoznam tistega Draperja?« »Seveda! Pridi.« Ma!o pred četrto uro je Britton privedel Draperja. Sedela je med visoko naloženimi blazinami, ko jo je zagleda!. Ni bil mož, ki bi lahko podlegel kakemu vtisu, pred njo je pa le občutil nekako pomanjkanje trdnosti in miru. Ženski svet mu ni bil niti malo tuj. V popolnem miru je prenesel že marsikatero rafinirano pripravljeno situacijo. Tokrat mu pa je bilo, kakor da je prelepo žensko presenetil v spanju. Občutil je, da mu je bil naklonjen privileg, katerega še ni bilo deležno poprej zrcalo, ko je čakal pred vrat-mi. »Prej nego sem si mislila«, je deiala z nasmehom. »Kako prej?« (Da l)e prihodnjič.) «■1 «UK! mffiUMJ Mdlegtagl, tfoMio« la aaaijala« ebftinatva: «s«ka baaada 30 •ajmanjtJ cnaaelt Ota m MSifFiiiaHag. dcptmnaf* m i k3ga ali reMaranaga inaiaja; vsaka baaaria SO p, sjmanjif aoeaak Din 10'— KhpI se kompletna pisarniška oprema in en dober pisalni stroj. Ponudbe pod »Maribor 29« na upravo. 2355 Orehe proda J. Hochmiiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom št. 7. (Južna stran Drave). 2366 (Opremljeno sobo čisto, suho, solnčna stran oddam dvem osebam. Vprašati v Gozdni ulici 7, Magdalensko predmestje. — 2351 Najlepše Božično darilo je: obleka, perilo itd., katero dobite najceneje pri tvrdki J. Trpin, Maribor. Glavni trg 17. XX Popravilo snežnih čevljev in galoš z najnovejšimi »Rudol« preparatmi po nizki ceni sprejema Rudolf Monjac, Jurčičeva 9. 2367 Velika pisalna miza, dve drugi mizi, zrcala, vse iz hrastovega lesa na prodaj. Vprašati: Krekova u ica 8, I. nadsfr. desno. 2358 Gramofon rabljen, pa tudi lahko starejše preproste obLke se kupi takoj. Naslov z navedbo cene na upravo lista pod šifro »Gramofon«. 2364 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po nai-višjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Pritlično stanovanje s sobo in kuhinjo v mestu, mesečna na jemnlna 200 Din dobi oni, ik p'ača najemnino za eno leto naprej. Pismene ponudbe pod »Stanovanje« na upravo lista. 2357 Prodaja gozdnega posestva z lastnim lovom. Proda se pod ugodnimi pogoji posestvo v izmeri čez 200 oralov z lastnim lovom (od tega okoli 185 oralov gozda) z hišo in gospodarskimi poslopji ter z kompletnim inventarjem vred. Pismene ponudbe na poštni predal št. 59 glavne pošte v Mariboru. 2366 Novi črni ženski plašč s krznom ceneno na prodaj. Vprašati: Tomšičev drevored št. 30. — 2352 Lepo zračno sobo opremljeno oddam takoj. Naslov pove uprava lista. 2353 Spomnite se CMD! Cirilski kino išče Grajski kino išie laanBnnBran« za pospravljanje kina. Nastop takoj. Prijave v Maj- k aparatu strovi 19, predpoldne od strovi 19, I 8. do 12. ure. 2361 8- do 12. ure. Prijave v Maj-predpoldne od er, 2362 Krasno Izdelan« TRENCHCOATE 1* čisto volnenega, najflnejSega blaga, opremljene s prvovrstno podlogo Iz velblodove dlake, ki se da tudi odstraniti, kupite garantirano cenejše kakor pa na Dunaju in v Gradcu pri tvrdki L ORNIK, KoroSka cesta 9. Ne rabite ne površnika, ne zimskega in ne dežnega plašča. TRINCMCOAT NADOMBSCA VSII Globoko užaloščen naznanjam v svo jem, kakor tudi v imenu družin Lhckn Broše, Novšak, Hrašovec in Jug, da je moja dobra in iskreno !•';•’ 'jena sc i a, gospa Mmi lili, raj. lin po dolgi in mučni bolezni dne 10. dec. 1928 mirno in Bogu vdano preminula. Zemeljski ostanki predrage pokojnice se položijo k večnemu počitku v sredo dne 12. t. m. ob 144. uri popoldne na Pobreškem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bode darovala v četrtek 13. t. m. ob 7. uri zjutraj v stolni cerkvi. 2368 HRASOVEC LOJZE. Zahtevajte povsod „Večernik“! Fšaznunišo otvoritve! Ceni. občinstvu naznanjam, da sem ^t¥oril mesarilo na Betnavski cesti štev. 47 Prodajal bom prima govedino po brezlconkurenčnih cenah. Prizadeval si bom, da bom cenj. odjemalce točno in solidno postregel ter se priporočam k obi>ku. 2363 Fždlar Jernej, mesar Najprimernejša BOŽIČNA DARILA lzvnmedn.1 prilika se Vam nudi, da kupite kot darilo garantirano 14. karatno zlato nalivno pero, izvrstne kakovosti, katero Vam pošljem Iranko, ako noš-li*te Din 50’— naprej. Navesti je treba le ako želite pero z ostro, manj ostro, malo topo ali močno topo končnico. Izrabite to fzvstircdno ugodno priliko, ker vem, da boste Isto vsakomur priporočali t ero je v ceni brez konkurence in imam edini samoprodajo ze celo Slovenijo. Zahtevajte Uto tudi v domačih trgovinah. EKSPORT IN VELETRGOVINA 2318 VILKO WEIXL, MARIBOR ,tad«Ja, Konzorcij * LiubUmnU *ce