Kranj 20. junija 1964 ^^^^P? Švedske L'icije (stran 8) Alpski letalski center Zletošnjim junijem stopa ta organizacija v i i. lol > svo jega plodnega delovanja. V tem času je prešla začetne Ji-žave, katere so se ji zoperstav-ljale na področju gospodarske ga letalstva, prebila led in si ustvarila v Sloveniji, Jugoslaviji ter v inozemstvu precejšen ugled. Letala ALC so vse letalske sezone v teh letih stalno opravljala drugim gospodarskim organizacijam ^najrazličnejše usluge tja od vleka reklamnih mrež, metanja letakov, snemanja iz zraka, prevažanja poslovnih ljudi... Njeni pobudniki so prešli na nove oblike dejavnosti. Zvsem tem se pač ta organizacija na gorenjskem peča. V njenem okviru deluje tudi letalska šola s poglavitno nalogo šolanja letalskih kadrov za svoje potrebe, za potrebe naših letalskih podjetij in tudi za potrebe naše armije. Morda boste ob tem menili, da bomo zapeli pesmico na račun Alpskega letalskega centra, ali slavospev, ki bi to organizacijo povzdignil med oblake. Nikakor ne. Ustavili se bomo le pri problemu, ki Alpski letalski center v zadnjih letih, posebej pa še letos, izredno teži. V mislih imam politiko finansi-ranja te organizacije. Ta namreč še ni dokončno rešena in prav tu se skriva naš problem. Kako naj torej gorenjski letalci opravljajo svojo progresivno nalogo, če nimajo osnovnih sredstev, ki bi omogočala kolikor toliko normalno funkcioniranje te organizacije. Kako naj organizacija šola kadre, ki jih bo v nekaj letih nujno potrebovala? Denar, denar in še enkrat denar. Upravni odbor ALC in šolski odbor letalske šole razbijata z glavami ob zid. Na sejah ponavljajo: »Stanje je kritično!« toda pomagati si sami ne morejo, denarja za enkrat še ni. Čakajo, da ga gorenjske občine nakažejo. Ietala, ki bi lahko poletela s polno paro, stojijo v hangerju. Zakaj? Ni denarja. Med usposobljenimi piloti in začetniki zija vrzel. Zakaj? Ni denarja. Upravni odbor razmišlja o zaposlitvi novega pilota, toda odločiti se ne more. Zakaj? Ni denarja ... stara pesem. Toda za nekatere manj, za druge bolj za ALC pa zelo aktualna. Refren se ponavlja, koliko časa se še bo? TONE POLENEC , _* Von Braun sega po zvezdah V krempl jih estapa VI. nadaljevanje Proti jutru 15. marca 1944 zazvoni pri Dorn-bergerju telefon. Dornberger dvigne slušalko. Na drugem koncu žice se oglasi general Buhle: »Pridite nemudoma semkaj. Generalfeldmar-šal Keitel hoče govoriti z vami. Pohitite!« Ob osmih se Dornberger odpravi s svojim Šoferjem na dolgo in naporno pot. Snežn; mclež in poledenela cesta jima povzročata nemalo preglavic. S težavo se prebijeta skozi Munchen, katerega so preteklo noč bombandirala zavezniška letala. Šele proti večeru dosežeta Berchtesgaden. Dornberger pokliče Buhla. »Takoj pridem k vam«, se oglasi general. »Govoriti moram z vami na samem, v vaši sobi.« Prizvok Buhlovem glasu napolni Dornberger-ja z zaskrbljenostjo. Nepotrpežijivo čaka na obiskovalca. Čez četrt ure je Buhle pri njem. Skrbno zaklene vrata za seboj. »Davi so zaradi sabotaže aretirali von Brauna, inženirja Riedla in Grot-trupa. Odpeljali so jih v Stettin.« Dornberger ne verjame svojim ušesom. To ne more biti res! Ravno von Brauna, njegovega najboljšega moža, s katerim sta delala že skozi deset let! To je čisti nesmisel! Buhle vidi, da je njegovo sporočilo Dombergerja težko prizadelo, zato počaka toliko, da se le-ta zbere. »In česa jih obdolžujejo?« slednjič vpraša Dornberger. Buhle zmigne z rameni. »To boste zvedeli jutri pri feldmaršalu!« '"Naslednjega jutra se javi pri Keitelu, ki ga sprejme v svoji delovni sobi. »Gotovo vam je znano, da je gestapo včeraj aretiral von Brauna in še dva druga vaša sodelavca.« Dornberger nemo prikima. »Obtoženi so takih dejanj, da je nujno sledila aretacija. Za glavo jim gre!« Dornberger ga odločno pogleda. »Gospod feldmaršal, ni mi znano česa so možje obtoženi, vendar vam lahko jamčim za von Brauna in Riedla. Grottrupa ne poznam pobliže.« Keitel presenečen namršči obrvi. »Jamčite s svojo glavo? Ali se niste prenaglili?« »Gospod feldmaršal, ali ni samo po sebi umevno, da se zavzamem za svoje najožje sodelavce?« Ke:\el ga pomenljivo pogleda. »Ali vam je znano, da so ti vaši najožji sodelavci v neki družbi izjavili, da nikoli niso nameravali graditi raket v vojne svrhe? Njim gre le za sredstva, s katerimi bi uresničili svoj načrt: polet v vesolje.« Dornberger ne popusti. »Kljub temu jamčim zanje. Kolikokrat sem sam govoril v Peenemiin-du, da je naša A-4 le tipajoč korak na poti v novo obdobje tehnike! Kolikokrat sem poudarjal, da je dozorel čas za to prekretnico v človekovem življenju! Mi smo vsem pokazali pot v vesolje.« Keitel ga nemo posluša. Slednjič spregovori: »Sabotažo vidijo v tem, da so se vaši sodelavci posvečali poletu v vesolje namesto, da bi vse svoje moči usmerili v A-4 kot orožje.« Dornberger zmaje z glavo. »Od koga pa prihaja ta misel? Za tem gotovo tiči sama zlohot-nost! Morda se je tega domislil nekdo, kateremu se o vsej .stvari niti m tanja?« Keitel ne ve. »Meni je znano le* toliko, kolikor sem vam povedal. Na žalost vam ne morem prav nič pomagati. Himmter je vso zadevo \zel v svoje roke.« »Gospod feldmaršal, za osebje v Peenemiindu veljajo vojaški kazenski predpisi. Aretirane inženirje mora gestapo nemudoma izročiti vojaškemu sodišču!« Ali brez njih res ne morete nadaljevati z delom?« Dornberger prikima. »Von Braun in Riedl sta nam neobhodno potrebna, zato moram zahtevati takojšnjo izpustitev.« »Bodite no pametni, »reče Keitel s poudarkom.« »Izogniti se moram vsakemu najma^iše-mu sumu. Komaj čakajo, da bi naredil kakšno napako..« Dornberger se še vedno ne vda. »Ali bi mogel k Himmlerju?« »Poklical ga bom.« Vendar Himmler noče sprejeti Dombergerja. Napoti k varnostni službi, k SS-gruppenfLikrer-ju Miillerju. Dornberger pripoveduje • o tem srečanju v svoji knjigi »V2 — strel v vesolje«. Tudi tukaj ne opravi mnogo. Razočaran je, ker si je od obiska več obetal. »Storil bom, kar je v moji moči,« obljubi Muller. Po njegovem glasu bi človek sodil, da ga vsa stvar prav nič ne zanima. Dombergerja ne more premotiti. Preveč je Himmlerju do tega, da bi se dokopal do Pecne— miinda. Zadelo jih je njegovo maščevanje... »Dva tedna mi ni nihče povedal, zakaj so me pravzaprav aretirali/; pripoveduje von Braun. »Nazadnje mi je esesovski preiskovalni sodnik obdolžil sabotaže, ker sem nekoč izjavil ( v prisotnosti neke dentistke — agentke SS), da mislim pri razvijanju raket vedno le na polet v vesolje. Esesovci pa so šli še dalje. Obdolžili so me, da nameravam s svojim letalom pobegniti v Anglijo. Nikakor jim nisem mogel dokazati, da nimam nobenih izdajalskih naklepov. Še so me zasliševali, ko je naenkrat vstopil general Dornberger. Ko je prdsednik prebral dokument, katerega je prdložil Dornberger, so me takoj izpustili.« Ko sta sama, privleče Dornberger izpod plašča nekakšen zavoj. »Uganite, kaj je notri? Ste-> klenica konjaka. Z menoj greste v Schvvedt." Tam ji odbijeva vrat. Krepek požirek nama bo obema dobro del.« VVernher von Braun prikima. Nekaj dni za tem sta prosta tudi Riedl in Grottrup. Nazadnje je SS le sprevidel, da bi bil načrt brez teh mož izgubljen. Von Braun se s svojima sodelavcema vrne v Peenemunde, kjer se zopet lotijo svojega dela. Boj za Peenemunde se nadaljuje. Proti jutru 15. marca 1944 zazvoni pri Dorn-bergerju telefon. Dornberger dvigne slušalko. Na drugem koncu žice se oglasi general Buhle: Kammler izjavlja, da je Dornberger splošno nevaren in bi ga bilo treba postaviti pred vojaško sodišče. »Že skozi vsa leta škoduje nemškemu oborožitvenemu potencialu, saj so njegovi dvomljivi načrti zahtevali ogromno materialnih sredstev in armado znanstvenikov.« 20. julija pade kot žrtev atentata general-oberst Fromm. Njegov naslednik je Reichsfiihrer SS, Heinrich Himmler. Sedaj je Himmler na cilju. V njegovih rokah je celoten raketni program. »Kammler dela po moiem naročilu. Brezpogojno se je treba pokoravati njegovim poveljem in navodilom.« Dornberger, von Braun in njuni sodelavci so podlegli v boju za Peenemunde. Raketni program dirigirajo popolni laiki. V Peenemiindu vlada SS . .. Mesec dni kasneje izstrelijo prvo V2, ki pa ni čudežno orožje. Tega možje v Peenemiindu nikoli niso trdili. V2 ne more spremeniti dogodkov na frontah. Konec se nezadržno približuje ... PRIHODNJIČ: V AMERIŠKEM UJETNIŠTVU Ogenj, dim, ruševine. Po eksploziji prvega V-izstrelka v biižini Londona, 6. septembra 1943, je povzročilo preplah v Angliji še nad 1100 raket tipa V-2. v piemenu TURKANA Domačini spletejo svoja začasna bivališča iz vej, listja in trave. V njih preživijo samo noč II. nadaljevanje Jezero Rudolf v nasprotju z ostalimi Aelikimi vzhodnoafriškimi jezeri, nima iztoka. Leži približno 250 milj severovzhodno od Viktorijinega jezera, na svojem severnem koncu pa sega celo na etiopska tla. Vodo mu prinaša reka Orno in nekaj manjših rečic, ki tečejo s severa, v deževni dobi pa dobi Dgromne količine iz reke Turkvvell, ki izvira na pobočju Mt. Elgona in teže proti Lodvvaru. Jezero postaja vedno bolj slano, vendar je odstotek soli še premajhen, da t>i mu lahko rekli slano jezero. Nekoč so ijegovo vodo uporabljali za pitje, sedaj pa, ko ji sol daje vedno bolj neprijeten okus, so si jo poiskali drugje. Jezero se počasi, a z veliko gotovostjo krči,' ker je izhlapele vode vedno nekoliko več kot tiste, ki jo prinesejo reke. V primeri z drugimi velikimi afriškimi jezeri, je obala jezera Rudolf in njegova okolica, razen morda na severu, neprijetna in nezanimiva. Nihče, ki je spoznal oddaljenost in nekakšno ostro puščobo okoliške pokrajine, ne bo začuden, da so jezero Rudolf odkrili šele leta 1888. Prav zato je tako malo poznano in zelo redko obiskano. Toda kakor koli, v Lodvvaru smo bili 45 milj od njegove zahodne obale in prav to nas je spodbudilo, da smo ga obiskali. Priskočili so nam na pomoč Tretji dan po našem prihoda v Lodvvar smo se odpravili na pot proti jezeru. Nekaj fantov smo pustili v taborišču zaradi reda, mi pa smo zgodaj zjutraj krenili na pot z dvema safari avtomobiloma (neke vrste jeep) in enim tovornjakom. Spremljala sta nas pomočnik policijskega nadzornika Griffither in naš Lei-chamba. Dobro smo vedeli, da nas bodo na poti ustavljale številne težave. Na stezi smo, ponekod srečali sledove vozila, s katerim se je pred kakim mesecem peljal tod mimo neki domačin — policaj. Sledovi so se že precej zabrisali, vendar smo se lahko še vedno ran vali po njih. Od časa do časa smo se globoko pogreznili v sipki pesek. Reševanje vozila iz peščene pasti nam je vedno vzelo veliko časa. Zarad; napetosti se je eno vozilo pokvarilo in morali smo ga poslati nazaj, da ga popravijo. Tako nam je ostal le še en avtomobil, razen tovornjaka. Pot pa je bila še dolga. Potrebovali smo še veliko časa, da smo prispeli do kraja, kjer grmičevje zamenja pesek. Od tod pa do obale jezera je bilo še miljo in pol hoda. Peljati se nismo mogli več. Namenili smo se priti do majhnega ribiškega taborišča, ki ga je prejšnji nadzornik zgradil na suhem produ blizu sredine jezeera. To je čisto navaden kos suhe zemlje, ki ga jezerska voda ni prekrila. Na njem ni bilo drugega kot nekaj s slamo kritih koč, ki so jih domačini imenovali bandas. Ce smo hoteli priti tja, smo morali najprej doseči obalo jezera in se nato v majhnem čolnu prepeljati čez plitvino, ki je ločila taborišče od obale. Na poti skozi grmičevje nam je bilo neznansko vroče. Toda nenadoma smo naleteli na večjo skupino Turkancev, ki se je pojavila pred nami, kot da bi nastala iz niča. Brž, ko smo jim dopo-vedali, da moramo vso prtljago prenesti na oba\o jezera, so se že skoraj na vseh, z blatom premazanih glavah gugalj naši svežnji in zavoji različnih oblik in velikuvti. Nenavadni nočni obiskovalci \Toda je bila tako plitka, da smo morali prebrestj celih dvajset metrov, preden smo dosegli čoln, ki je potem prepeljal vso našo prtljago in nas do ribiških kočic sredi jezera. Naš prihod je preplašil tisoče svetlorožna-tih ilamingov in belih pelikanov. Velike ptice, ki so krožile in se preletavale nad prodnatim otočkom in živahno modro jezersko vodo, so se nam zdele kot eno samo neprestano miglja-nje vse dotlej, ko nismo nič več mogli razločiti ene od druge. Na otočku skoraj ni bilo trave. Tudi drugega rastlinja ni bilo, razen nekaj šopov palmičastih grmov in njihovega suhega glasu v vetru. Brž, ko smo sedli v prijetno senco s slamo kritih streh, so se že pojavili domačini, ki so nam hoteli dokazati, da je ta od sveta tako oddaljena točka, zares pravi raj za ribiče. Večerja tisti dan in potem vsi ostali obedi so se v največji meri vrteli okoli sveže nalovljenih tilapia — ostrižev. Jezero je bilo prepolno teh rib. Nekatere so ble majhne, druge pa zopet neverjetno velike. Prepričali smo se, da na primer 40 kg težak ostriž, ki so ga ulovili v Nilu, ni nobena redkost, saj so v jezeru Rudolf ujeli še celo mnogo težje. Ugotovitev, da je nilski ostriž povsem navaden v tem jezeru, da misliti, da se je morda pred davnimi leti izlivalo v Nil. Nenavadno in težko razumljivo je dejstvo, da more pokrajina, ki nudi tako malo rastlinja, skrivati v sebi toliko življenj, ki so odvisna samo od teh, nekoliko slanih voda. Tako nismo nikoli niti za trenutek, kolikor časa smo bili na tem »začaranem otočku«, mogli pozabiti na ptice. Rib, ki smo jih brez truda in hitro nalovili polne mreže, je bilo silno veliko. Potrjevale so prisotnost krokodilov. Videli smo jih tudi sami, kako so neslišno plavali nedaleč od obale. Na samem otočku nas niso obiskali, čeprav smo našli v pesku njihova jajca. Vedeli smo, da redno, v velikem številu prihajajo na obalo nedaleč od nas. Tudi povodni konji so bili naši sosedje. Od časa do časa smo jih opazili, ko so se potapljali in spet dvigali nad gladino jezera. Zdelo se nam je, kot bi nas opazovali. Domačini so nam zagotavljali, da so te živali zelo radovedne in običajno prijazne do obiskovalcev. Brez dvoma se niso obotavljale priti na nočni obisk v neposredno bližino našega taborišča. Slišali smo njihovo kruljenie in drugo jutro na^li sledove komaj 10 m od koč. Revščina jim je neprestano za petami Tisto jutro, ko smo se vračali v Lodvvar, smo na obali našli naše nove prijatelje — Tur-kance, ki so nas že čakali. Se enkrat so :. • 1 ->or7T>/jali prenesti prtljago, in sicer do vozil. Iti vri in iih rui.vtil: rruvl ormiiV ■ >Vim V Ii^dw.ir»» so nam potem povedali, da ta posebna skupina domačinov nekoč ni več mogla skrbeti zase zaradi neplodnosti in izsušenosti tal, na katerih so prej živeli. Zato so jih po vladinem ukazu vpisali v seznam zaščitenih siromakov in jih poslali na obalo jezera, da bi se naučili ribariti. Toda Turkanci se kljub velikim množinam rib v jezeru, tega niso mogli privaditi. Ker je hrane zelo primanjkovalo, so mnogi trpeli zaradi lakote. Stanje se je izboljšalo šele z večjo uporabo rib v prehrani, posebno pa ribjih jeter, ki so jih Turkanci vedno vrgli proč. Njihovo splošno zdravstveno stanje se je izboljšalo. Ko so končno sprejeli ribe, kot glavni vir prehrane, so se lotili tudi njihovega pripravljanja in kuhanja skupaj z orehovcem, ki so ga doslej mleli in kuhali. To so prav zares siromašni ljudje, saj so njihov edini zaslužek za trg grobe vrvi, ki jih pletejo iz vlaken neke palme. Kot nagrado za pomoč smo razdelili mednje približno 14 kg dobrega tobaka, ki so ga zares želeli. Bili so naru na moč hvaležni. Pot nazaj do Lodvvar se nam je razen na nekaterih mestih, ko smo obtičali v pesku, zdela dolgočasna. Naleteli smo na čredo gazel in napeli vse sile, da bi ujeli vsaj eno. Živali se nas niso bogvekako bale, toda ko smo jih že dohiteli, so nam v diru izginile izpred oči. Ko smo se vrnili v Lodvvar, smo sklenili resno pričeti z raziskovanjem navad iz življenja Turkancev. Najprej smo si podrobno ogledali Le\vi-sovo zbirko sulic, nožev in ščitov, uhanov, slonokoščenih čepkov, ogrlic in ostalega okrasja, oblek ter opreme, ki jih je nabral med Turkanci. Visokorasli Turkanci Pleme Turkana je razdeljeno na 16 teritorialnih skupin in 28 krvnih, ki temeljijo na očetovskih sorodstvenih vezeh. Vsaka skupina ima svojega poglavarja. Potem je tu še veliko podskupin, ki imajo prav tako svoje vodje. Pripadniki plemena plačujejo davek glede na število članov. Neplodna pokrajina zahteva od svojih prebivalcev nomadsko življenje, zato tudi vasi niso prave. To so le začasna prebivališča z nekaj primitivnimi kočami iz vej, listja in trave. V vsaki živi samo ena družina — mož s svojimi ženami, otroki in drugimi sorodniki. Taka skupina šteje 20 ali največ 40 ljudi. Moški so visoki, često tudi nad 2 metra. Ti se nagibajo k suhosti, so pa tudi manjši, ki so bolj trdni, mišičasti in ki imajo več podobnosti z negroidno raso kot oni večji. Loichamba je bil tak zastaven moški. Ženske so običajno manjše kot moški, vendar tudi one niso nizke rasti. (Kon.;c prihodnjič) Priredila: TON« J ALEM na Gorenjskem Ta perva štorja od štarij kozmijan Kameleon gre za botra Ono leto je bila birma v Tepanjcah. Pa so hočeš nočeš morali tjakaj s svojimi birmanci tudi nekateri Butalci, kajti so bili na prečudno visokih položajih in jim v domačem kraju ni kazalo iti javno k birmi. Za botra je bil tudi ugledni Butalec Kozmijan Kameleon. Pred vojno je bandero nosil v procesiji, po vojni pa se je potuhnil in zvijačno krmaril svojo barko: na zborih in sestankih je udrihal čez starokopitnost in praznoverje, da je kmalu visoko zlezel po loj trici; ob nedeljah in cerkvenih praznikih pa bi ga videli na Brezjah, če si ne bi modro zakrival obraza s klobukom, kadar je po kolenih drsal okoli oltarja. Ko je prišel svečani dan birme, je dal pripraviti fička — v Butalah vse .prevažajo v fičku — piščance za rejo, solato z njive in birmance k birmi — in sla sedla spredaj v fička Kozmijan Kameleon in poleg njega birma-nec. Vzad na sedežu pa je bil magnetofon, ki ga je bil Kozmijan Kameleon ondi pozabil prejšnji večer, ko se je vrnil s sestanka, na katerem je imel jako imeniten govor o ostankih religioznosti na podeželju in je dal imenitno svojo govoranco posneti, da bi doma ženi pokazal, kako so mu ploskali. Prihupata v Tepanjce, zapeljeta pred cerkev, po-iščeta prazen prostor in parkirata. Kozmijan je bil izkušen možak, velel je birmancu, naj počaka nanj v gostilni, on pa si je nataknil črna očala in stopil pogledat, če je zrak v cerkvi čist in če ni morebiti kdo notri, ki bi ga utegnil prepoznati. In je še naročil birmancu, naj vzame s sabo magnetofon, kajti bi ga kdo znal v fičku spaziti in vlomiti v avto, kar pri kvaliteti fičkovih ključavnic res ne bi bilo prehudo težko. Birmančku pa je v gostilni kmalu postalo dolgčas, zraven so ga nagovarjali okajeni gostje in je ročno vklopil magnetofon, da sliši, ali ima boter na traku kaj prida jazza. Zavrtel se je trak in so možaki strmeč poslušali botrovo kreganje nad misijoni, prvimi obhajili in birmami. Tepanjčani, koder morejo, zavidajo Butalce, pa so se muzali in pozdravili Kozmijana, ko je prišel v gostilno po svojega birmanca: »Lepo, lepo, tovariš Kameleon — ali ste tudi magnetofon pripeljali k birmi, da ga obide sveti duh? Usak ilouk ve, de sa štarije zla potrebna pa nucna reč. Potrebne sa zato, de ma člouk kam ujet, će j doma spetir na verst, nucne pa zato, k dobičk delaja (al pa tud ne). Usak parni, k zna do pet štet pa ve, de use štarije nisa glih, to se pratt, de mama več sort štarij. Ta najbel gromozanske štariic sa hoteli. Zraun starije sa tuki še use sorte cimri pa sobe, u ta najvećih štarijah te sorte pa še ceu haufn drugih rči. U take, ta nobl starije hodja po ta bolm tuj Ide, pa use sorte zvine, k maja dost dnarja, zato, k maja dost dnarja pa k sa dost nobl. U takih štarijah j koš t a zla draga, prauja pa, de j zla dobra, pa de se use sorte košte dobi. Naštiman j pa blez use tak nobl. de h en gmen člouk še u usta hmal na znou nest. Pranja, de se prou lahk nardi, de j na miz več sort ta-lerju pa bešteka ket košte. Pol bo že res, de j use ukap tud zla kunštn za jest. Sem zdi. de j kar prou, de ta gmen folk nima tok dnarja, de b lahk u te ta nobl starije šou. Merske-šnmu se b lahk zmešal predn b pogruntu, kak se h jed per-prau, ta zadn šus b pa biu k b za cifra na računu zvedu. U takih štarijah sa za kel-nerje lahk sam tak Ide, k po več šprah zneja, de se lahk tud s tujm Idmi zastopja. Tuje šprahe zneja tud zato, de ta domeče Idi lahk bel odzadi post auja, pa tujce bel u čast jem-leja. U teh ta gromozanskih šta-rijskih hišah j ene sorte starija tud sam za ponoč. Tam j po navad tud muzka, pa ke-šnt bel slab al pa neč oblečene babe se spremlajaja. Zato, k j taka lepa perložnost za gledat pa za poslušat j tud lepa perloznost za podražit. Prauja, de j usaka figa, k '■* u tak ta ponočn stari; na miza prneseja grozovit draga. Blez de taka starija tud za ta fajn pa petične Idi ni za usak dan. To se prau, de tud tistm k u lik nese še zmiri na nese dost, to se pran tolk ket b rad. Tud cimri sa u teh ta nobl bajtah strašansk fajn. Gorka pa merzla voda, če prau se ubenga šporgerta na vid, uli-kat j zraun še kopalnica, pa use sorte zvoncu, de pokličiŠ tiste Idi, k po hotelu dela,a, de lahk soja sitnast na neh stresaš. U cimrah j ulikat še radio, pa še kej bel fajnga. Prauja de te štarije še kar fajn nesija. (Se zastop, se j tud dost zasolen). Sevede pa na nesija zmiri glib. Nejveč polet, k pride u lik tujcu, nejmen pa pozim, k sa sam ta domač Ide, k nimaja tolk d nara. ' Ket se da slišat, j u te sorte štarijah use grozovit nobl pa fajn. Pa čeprou j to res, folk še zmeri gode pa govari, pa tud piše kuga j narobi, pa kuga fali. Jest se na te ta fajn štarije na zastopm tolk, de b luhk šimfu, zato, k sm per tistih k pruja: »U teh hlačah neč dnara, doma pa neč hlač! Zato hvečm usake tri kvatre spraum tolk dnara ukap, de grem za kešna urca u tak ta nobl birthaus. Tekat sem pa use tak gromozansk nobl pa fest zdi, de na ta slabu še pomisli na morm. Tud zarad raj-tnge vole se ves cajt po malm tre eboj občevati. Tak primer je velika, heterogena Indija; taki smo, žal, celo nekateri Slovani, ki se včasih poslužimo nemščine, da bi se med seboj bolje razumeli (kako bi se Slovenec sicer pogovoril z Lužiškim Srbom, če ne obvladata oba češčine ali poljščine ali ruščine?) Danes sta pred nami dva kitajska in en bengalsi izbor Prešernovih pesmi. Vsi trije prevodi so nastali potom angleških izdaj, če tudi bi vsaj za Kitajce, ki so do nedavna prav intenzivno uporabljali ruščino kot svoj prvi tuj jezik, upali, da se bodo poslužili Korševega prevoda »Poezij«. Toda v vseh citiranih izdajah izrecno stoji, da prevodi bazirajo na osnovi angleških. Po zaslugi redkih slovenskih bibliofilov, ki zbirajo posebno prešerni-ano, smo še pred leti spoznali bengalski prevod nekaterih Prešernovih pesmi, ki je izšel v samostojni knjigi; in izbor Prešernovih pesmi v kitajščini, ki pa je izšel v literarni reviji. V bengalščino, ki je pač najpomembnejše jezikovno narečje Indije, je bil Prešeren prepesnjen v letu 1957. Samostojna as romati Šest je najbrž že mimo, ob sedmih me pričakuje Patrick, ob sedmih me bo čakal Kramer, pred pol osmo me ne bo začel iskati, če morda že ne ve, kje sem, ta vsevedni Kramer, zasliševalna naprava, toda če ne ve, me bo začel iskati šele od pol osmih dalje, kratek rok imam in če je Patrick že tukaj, je rok malce daljši, če je prišel prezgodaj, pretipala se je skozi majhne calleje, delala ovinke, ker se ni hotela zgubiti in je želela ostati blizu Canala Grande, da bi ne zgrešila smeri, zašla prav zato nekajkrat v temačne slepe ulice, ki so se iztekale v rione in se morala vračati, prišla slednjič do Campa Morosini in ga prepoznala, zagledala ljudi, ki so hodili prek Campa Morosini, velike žile dovodnice med otokom Salute in središčem mesta, se znašla, zavila desno krog vogala, hodila med visokimi zidovi parka, ki je sodil k hotelu Gritti, in hišnimi pročelji, videla leseni most s stopnicami, ki so vodile nanj, most Accademie, levo od mostu so bile ladje, ob kamnitem stopnišču, ki je vodilo h Canalu de, obločnice so svetile nanje, Franziska ni bila Grande, obločnice so svetile nanje, Franziska ni bila vajena raziskovati ladje, toda slednjič je spoznala Patrickovo, pravzaprav jo je bolj zaznala A. A. BEG kot spoznala. Za trenutek je obstala, preden je stopila k mostiču, prelepo je, da bi bilo resnično, možnost kot v sanjah, takoj bom legla in zaspala, božanstvo iz stroja me bo odpeljalo, kajpada se bom lepega dne spet vrnila iz sanj v življenje, lepega dne, ko bom dovolj daleč od Kramerja, Herberta in Joachima, da se bom spet lahko skrila. Toda poprej bo še čudež, Patrick 0'Malley ali čudež. V kajuti je bil, odprl je vrata, ko je slišal njene korake na krovu, stopila je po stopnicah od vrat v kajuto, šla mimo njega in sedla na klop, k mizi, preutrujena, da bi slekla plašč. Patrick je stopil v shrambo, slišala je, kako ropota, za-duhala vonj peklensko čudovite kave pa pomislila na posledice espressa in molče odkimala, ko je s kadečo skodelico stopil v kajuto. Skodelico je odložil na mizo, vzel iz hladilnika v shrambi steklenico whiskyja, jo pokazal, Franziska je prikimala, pokazala s palcem in kazalcem, koliko želi, natočil ji je v kozarec za vodo, spet izginil v soseščino, vrgel v kozarec košček ledu, Franziska mu je bila hvaležna, ker ni ničesar rekel, ker ni govoril, zaigral je ljubko nemo predstavo kesanja zaradi sinoćnjega večera, to je storil prav očarljivo, to zna, pozna neprimerno bolje kot obrambo pred Kramer jem, čemu me je prepustil Kramerju?, zelo lepo, kako odpravlja sinočnjo mučnost in sramoto, to je lepše, kot če bi moral predstavljati razbitino, koliko registrov pozna, razen onega, ki bi veljal za Kramerja, ne nosi več študentskega jopiča, sramotnega jopiča, kasneje mu ne bom prizanesla, povprašala ga bom, kaj je bilo z zlatim gumbom. »Giovanna mi je vrnila gumb,« je rekel Patrick. »Ko bo priložnost, mi ga lahko prišijete, če hočete.« Zdelo se je, da ga je čarovnija spet spremenila v malega vraga, v porogljivega, pronicljive-ga angela, ki ga je spoznala predvčerajšnjim ponoči. V zmoti sem, noče zabrisati zadrege, noče ljubeznivo prekriti poraza, saj sploh ni v zadregi, vest ga ne peče, čudno, lotil se je igre, ki je ne poznam. Par kapljic ledenega vvhiskvja je razpustila na jeziku; čez čas je začutila, kako so ji ogrele želodec in pregnale lahen krč, ki ga je še vedno čutila. »Bova takoj odplula,« je vprašala. »Prosim, odplujva takoj!« »Le pristaniške papirje še pričakujem,« je rekel, »sel jih bo prinesel najkasneje čez četrt ure.« Nasmehnil se je. »Pristanišča ni tako lahko zapustiti, kot mislite. In pričakoval sem vas šele ob sedmih.« Tudi sebi je natočil poln kozarec whiskyja in sedel. »Sicer pa je Giovanna menila, da boste dobili otroka,« je rekel. »Tako je govorila, ko da je o tem zanesljivo prepričana.« O tem ni hotela govoriti s Patrickom, z malim toplim bratcem, ponudil mi je nekaj, kar je hudo podobno ženitni ponudbi, in rešil me bo pred Kramerjem, vendar njegove ponudbe ne bom sprejela in prav nič ga ne briga, če bom dobila otroka; če bom rodila, bom živela sama z otrokom. »Danes sem imela dolg pogovor s Kramerjem,« je rekla. »AM bolje povedano: on je dolgo govoril, jaz pa poslušala.« »Mislil sem, da vas bo zasledoval.« »Od sedmih dalje me bo pričakoval v kavarni Ouadri.« »Ah,« je rekel z vidnim zanimanjem, »čez četrt ure.« »Da. Pomagati mi hoče. Službo ima zame. Vsi ljudje mi hočejo pomagati.« n **i&*Ain******* I Jfci ***ftfftJ}ftlk| .«*« Prešernova pesem v bengalščini knjiga je izšla v Calcutti in obsega 46 strani teksta in 2 strani ilustracij (lesorez pesnika in kliširan posnetek Languso-ve Julije Primičeve). Velikost knjige je 14 krat 25,5 cm. Na začetku je posvetilo prevajalca »profesorju Janku Lavrinu, ki me je seznanil s. Francetom Prešernom in njegovo Slovenijo.« Po krajšem uvodu si sledi izbor naslednjih pesmi: Pevcu, Ukazi, Slovo od mladosti, Kam, Mornar, Zdravi j ica, Ribič, Izgubljena vera, K slovesu, Z\ezdogledom. Tri gazele, Sonetje nesreče, Memento mori, Kadar previdi smrt ..., Sanjalo se mi je ... ter tretji, četrti in dvanajsti sonet iz Sonetnega venca. Na zadnjih straneh so dodani angleški prevodi celotnega izbora z navedbo prevajalcev iz slovenščine v angleščino (Lavrin, Matthevvs, Pinto, Koritnik, Lena-rič in Kornai). — To zanimivo knjigo imata med Slovenci menda le dva bibliofila; Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in Prešernov spominski muzej v Kranju je, zaL še nimata v originalu, pač pa le v fotokopijah. Sprožimo pa lahko dobro vest, da bomo knjigo dobili v Kranj v prihodnjih dneh iz rok profesorja Janka Lavrina. Druga kurioziteta, vsaj za naše jezikovno področje; je Prešeren v kitajščini. Do nedavna nam je bilo znano, da je manjši izbor pesmi izšel leta 1956 v mesečniku I — Wen (Inozemska literatura), ki ga tiskajo v Pekingu. Revija ima velikost 15 krat 20,3 cm, deseta številka vsebuje poleg Prešernovih pesmi, še izbor iz del VVilliama Sarovana, Heinricha Bolla, Thomasa Manna, K. Pustovskega, M. Zo-ščenka, Thomasa Moora, Stendhala, Ara-gona in drugih. Izbor pesmi našega Prešerna obsega Zdravi j ico, Nezakonsko mater, Ribiča, Ukaze, celoten Sonetni venec z Magistralom ter sonet: Je od veselga časa... Ob koncu je priobčen kratek komentar z orisom pesnikovega pomena. Med tekstovne strani sta uvrščeni tudi dve Jakčevi ilustraciji (radiranka Belokranjski bombaš in lesorez Mati in hči). — Komentar navaja pojasnilo, da se prevodi opirajo na angleško izdajo »Selections of Poems« iz leta 1954. Revija sama pa je precej obsežna; ta, deseta številka obsega kar celih 200 strani; našemu Prešernu je name- *M*f.*±JiJL! #****fjiWAJL. fcfr&f!*iir*Jtft4l&. njenih od teh le 13 strani (s slikama vred) in sicer od strani 88 do 89; Komentar na koncu obsega 33 vrstic na dveh straneh. Papir je slab, tisk pa lep; sicer je grafična oprema revije na višini. Tudi te redkosti nima ne NUK, ne kranjski Prešernov spominski muzej. Znani slovenski bibliofil je odstopil knjigo iz svoje zbirke, da smo jo za ti dve javni ustanovi prefo-tografirali. Po ustrežljivosti zagrebškega univerzitetnega profesorja dr. Franeta Petreta smo v Prešernov spominski muzej pred tendi dobili v začasno lastništvo kitajski prevod izbora Prešernovih »Poezij« v samostojni publikaciji, ki še doslej ni bila v razvidu pri naših prešernoslovcih in bi-bliofilih. Drobna knjižica, v velikosti 114 krat 181 mm, v debelini kakih 4 mm, broširana in v mehkem, svetlcvijoličnem ovitku, je na prvi pogled kaj skromna. Vsebuje pa kar lep izbor: Pevcu, Ukazi k slovesu, Zgubljena vera, Mornar, Zdravi j ico. Nezakonska mati, Zapuščena, Slovo od mladosti, Ribič, Kam, Zvezdogledom, Dve gazeli, Štiri sonete, Sonetje nesreče 1—t, Memento mori, celoten Sonetni venec z zaključnim Magistralom. Naslov knjižice je »Zbirka pesmi Prešerna«, prevedla čan Či in Sne čje č:n. Izšla je leta 1956 v založbi Ljudske knjigarne v Pekingu. Na tržišče je šlo kar 10.000 izvodov. Za uvod je napisa! sovjetski pisatelj S. Urpe precej obširen komentar (od strani 1. do 18.). Pesmi so paginirane posebej, od strani 1 do 60. Ob koncu knjige je dve strani opomb, ki so tujemu bralcu Prešernovih pesmi zares potrebne. Knjižici je dodana tudi pesnikova podoba. Kot zanimivost je treba še navesti, da je naslov knjižice na ovitku napisan z ročno slikanimi pismenkami, naslov na notranji strani pa s tiskarskimi: precej se razlikujeta med seboj. čeravno so nam bengalske črke in kitajski znaki nerazumljivi, so nam kljub temu zelo lepi in harmonični, estetsko na izredni višini. Tem bolj, ker to pot posredujejo lepoto in globino Prešernovih nesmrtnih »Poezij« tako daljnim ljudstvom.. v —-— -***" Črtomir Zoreč Simbol svetlobe in toplote »Prečudovito je tu na Bledu. Vaši ljudje, kako so ljubeznivi in slivovka ...«, nam je izjavila letošnja kraljica, luclja vseh lucij GUNILLA LUNDBERG. Izbira Lucij sega na švedskem v daljno preteklost in med najpomembnejše švedske narodne običaje. Ko sta 13. decembra jutranja zora in večerni mrak oddaljena le nekaj ur, obišče domove Lucija, simbol svetlobe in toplote ter vere v življenje. Že več kot stoletje traja ta običaj na Švedskem. In letos je bila za kraljico Lucij med tisoči kandidatk izbrana Gu-niiia Lundberg. Ob njej izberejo še devet spremljevalk, toda na Bled jih je prišio Kraljici Lucij GUNILLI LUNDBERG (na levi) kaže, da je domaća slivovka dobro teknila. Tudi ostale se nad to kapljico niso preveč pritoževale. Precej pozornosti med švedskimi Lucijami je prav gotovo vzbujala »Indijanka« SINOVE LILJEBaCK. Je precej temnopolta in prav nič ne daje vtisa, da je severnjakinja. Razumljivo: njen oče je doma iz Avstrije, mstš pa je Švedinja. Švedske Lucije na Bledu in v Bohinju samo osem, ker je ena ostala doma zaradi bolezni. Torej poleg kraljice Gunil-le so bile tu še »indijanka« SYNOVE LILJEBACK, ROSA OALSSON, ANITA LARS-SON, SUSANE CHALBERG, ELISABETH ROCKNER, KERSTI HASSELBERG in ANITA DACKMAR, z njimi pa še »roka nad vsemi« novinarka največjega švedskega časopisa »STOCHOLMES TIDNINGEN« gospa CARIN BECKIUS, ki je tudi organizator volitev LUCIJ. Program bivanja švedskih Lucij je bil tudi na Bledu zelo natrpan. Dopoldne ogled Bleda s fijakerji, vožnja s čolni, ogled gradu in drugih zanimivosti. Utrujenost z dekletinih obrazov je kmalu izginila, ko je folklorna skupina z Bleda pred njimi zaplesala nekaj poskočnih gorenjskih plesov. K temu je kajpada pripomogla tudi pristna slivovka. Rosi Oalsson je bil Bled tako všeč in nam je ob slovesu dejala: »V januarju prihodnjega leta zanesljivo pridem sem na smučanje, drsanje. Res škoda, da smo prišle na Bled in v Bohinj samo za en dan«, nam je še dejala simpatična, sicer tajnica nekega švedskega zdravnika kirurga. Predstavnica Turističnega društva Piran-Portorož Angelca Ravnik, ki tudi organizira bivanje Lucij v Sloveniji, nam je še povedala, da bodo Lucije ostale pri nas do 23. junija. V četrtek so švedske Lucije v Portorožu proslavile švedski praznik dan cvetja in pomladi, kjer so same postavile mlaje in jih okrasile s cvetjem'. t Bogdan šanca, predstavnik Turističnega društva Bled pa nam je dejal: »Upamo, da bodo odslej naprej švedske Lucije vključile vsako leto v svoj program tudi obisk Gorenjske.« Tako so izjavile tudi same in bodo vse kar so videle, prav gotovo povedale svojim prijateljicam, ki bodo morda izvoljene prihodnje leto. Švedske lucije, ki so stare od 18 do 22 let, so v sredo zvečer s prijetnimi vtisi in navdušene nad lepotami Gorenjske zapustile blejski ia bohinjski kot. Milan živkovič Foto: Franc Perdan švedske Lucije so najprej sprejeli pred poslopjem Turistične direkcije na Bledu in jih nato s fija-karji peljali okoli jezera do camping prostora, od tu naprej pa s čolni mimo otoka nazaj pred direkcijo. Seveda ob tem sprevodu ni manjkalo radovednežev in fotorepor-terjev, domačinov in tujih turistov, ki te dni bivajo na Bledu. ITALIJA Podobno kot Francesco Rosi v nedavnih »Krošnjarjih« je sedaj Gianni Bongioanni v filmu »Udarec« segel po temi Italijanov, ki v Nemčiji iščejo boljšega življenja. Poleg odličnega mladega nemškega igralca Christiana Doermerja igrajo v njegovem filmu še Dino Mele, Jose Guardiolo in Natalie Silva. Eleonora Rossi Drago je soigralka Georgie Moli in Umberta Orsinija v »Nedeljskem vlaku« režiserja Vitto-ria Sale. Dino Risi je posnel »Četrtek« z VValterjem Chiarijem, Michele Mercier in Robertom Ciccolinijem. FRANCIJA Tudi letos ne bodo ostali ljubitelji francoskih krimi-nalk na cedilu. Eddie Con-stantine in Daphne Davle sta partnerja v filmu »Pustite jih, naj streljajo«, režiserja Guvja Lefranca. Odlični: Emmanuelle Riva Hardv Kriig«r ^n Frančišek Rabal so zaigrali skupaj v kriminalki o plavolasi mor:'-ki, imenovani »Večji del«, k: de Funesom, Anne Doat, jo je posnel Jean Valere. Jean Girault pa je z Loisom Catherine Demongeot in Jea-nom Valmontom pripravil film z zgovornim naslovom »Poženite banko v zrak«. Robert Hossein je po »Smrti morilca« napoved a i za letos še dva filma: ekranizacijo klasične kriminalke Jamesa H. Chasea »Nobenih orhidej za gospodično Blan-dich« in »Diisseldorfskega vampirja«, ki ga imenuje »realističen film groze«. Producent Pierre Braunber-ger pa obeta film z nenavadnim, a ne preveč skrivnostnim naslovom »Taka, kot na prvi dan — ali v zagovor goli ženski«. Saj poznate Francoze ... ANGLIJA Ob oživljanju čarovniških kultov v Angliji ne preseneča, da so take teme zaživele tudi v angleškem filmu. Don Sharp snema »čarovnico In vrača« — film o črni magiji v sodobnem okolju, v katerem igra Lon Chanev. še letos bodo posneli tudi film o slavnem zmaju iz, jezera Loch Ness — »Pošast iz Loch Nes-sa« — vendar pa se je trenutno snemanje nekoliko zavleklo zaradi tehničnih težav z zmajem. Popularna Miss Marple iz romanov Agathe Christie (ki je v filmu že večkrat duhovito zaživela po zaslugi odlič- Peter OToole (kralj Henrv) in Richard Burton (Becket) sta zaigrala glavni vlogi v uspelem angleškem prenosu dramskega dela Francoza Jeana Anouilha — »Becket«, ki mu je dal filmsko podobo režiser Peter Glenville FILMSKI telegrami Glavni vlogi — fanta, ki misli v samostan, in priležnice njegovega bogatega očeta, ki ga od tega odvrne —sta v novem filmu Maura Boiogninija »Pokvarjenost« zaigrala Rosanna Schiaffino in Jacques Perrin Prihodnji teden kranjskega programa je posvečen nemški kriminalki — katere »kvalitete« so pač znane. »ŽENITNA POSVETOVALNICA AURORA« VVolfganga Schleiffa je posegla v »visoko družbo« in nam predstavlja Evo Bartok, Carlosa Thompsona in Elizabeth Flicken-schildt v glavnih vlogah. »DOKAŽITE ALIBI« Alfreda VVeidenmanna (Oboževana Julija) je mešanica detektivke in sodnega filma in je morda še najbolj obetajoča od trojice. Igrajo O. E. Hasse, Martine Held in Hardv Kruger. »SKRIVNOSTNA GROFICA« Josefa von Backvja pa je kriminalka o gangsterski tolpi, po nedolžnem obsojeni kaznjenki in grofici, ki zaposluje nekdanje kaznjence. Igrajo Dagover, Joachim Fussberser in Brigitte Grothum. ne Margaret Rutherford — dobitnice letošnjega Oscarja za stransko vlogo) se je priključila vaški dramski skupini, da bi razčistila tri umore v filmu »Najgnusnejši umor« Georgea Pollocka. Seveda pa pripravljajo na otoku letos tudi kaj resnejšega: vse kaže, da bo končno proti koncu tega leta le prišla na platna filmska verzija tudi pri nas uspelega »Talca« irskega dramatika Brendana Behana. Režirala naj bi Joan Littlevvood. ZDRUŽENE DRŽAVE Popularni igralki holly-woodske starejše in srednje generacije — Bette Daviš in Susan Hayward sta se srečali v filmu »Kam je odšla ljubezen«, režiserja Edvvarda Djm/trvfca. Prizorišče je San Francisco, njun soigralec pa Mike Con nor s. Daniel Defoe je dal idejo za znanstveno-fantasfcični film »Robinzon Crusoe na Marsu«, ki ga režiser Bvron Haskin snema s P aulom Manteejem. Tony Curtis, Natalie Wood, Henrv Fonda in Lauren Bacali so zveneča imena, ki jih je zbral okrog sebe Richard Qudne v filmu z naslovom »Dekle in sex«. Doris Day in Ročk Hudson, ki sta se dobro spoznala že v »šepetanju na blazini«, spet igrata skupaj v filmu »Ne pošiljaj mi rož«. Režira Nor. man Jenison, igra pa še znani komik Tony R and aH. Robert Wise snema (med drugim tudi v Salzburgu) filmsko verzijo popularnega musicala »Zvok glasbe« (The Sound of Music) z Juhe Ao- drevvs in Cristopherjem Plummerjem v glavnih vlogah. PA ŠE MIMOGREDE Ljubiteljem živali: »Ameriška človekoljubna zveza« poroča, da so leta 1963 živali dobile v Hollvvvoodu 27.381 vlog. Vsaj živalske brezposelnosti se torej v Holly-vvoodu ?_ ni bati! Dekle kot Monroe: čedno vsoto dveh milijonov (dinarjev) je ponujala neka japonska družba dekletu, ki bi bilo podobno Marilvn Monroe. Nastopila naj bi v filmu »Dekle kot Monroe«, s katerim bi ta družba želela vnovčiti nekaj popularnosti pokojne igralke med Japonci. Velika priljubljenost MM se je pokazala posebej ob posmrtnem izboru iz njenih filmov: Film »Marilyn«, *ti ga bomo v kratkem videli tudi pri nas. Cenzurna logika: Menda je ni bolj zapletene logike, kot je logika filmske cenzure. Angleški cenzor na primer ni prenesel ameriškega filma »Izpovedi uživalca opija« in ga je zato po »plesu s škarjami« priredil tako, da je (vsaj zanj) spre.jemljivejšL Delo ima naslov »Pregrehe kitajskega predmestja« in ga na plakatih reklamirajo kot »film o pregrešnem življenj« oggjdjh deklet« ... O našem tudentu Doma so rekli: »študent naj bo!« Postal je študent. Pričel se je zanimati za fakultete, sezname predavanj, hodil je po Ljubljani, si ogledoval zgradbe fakultet in »cincal«. Ni si bil čisto na jasnem, kam naj se dene. Celo tega ni vedel ali naj študira tehniko ali naj se vpiše na filozofsko fakulteto. No, končno se je odločil: vpisal se je na fakulteto za mon-tanistiko. In kdo bi bil ta študent, katerega nenormalno pot do vrat fakultete opisujemo v gornjih vrsticah? Naj to ostane neznano. Je povprečen, morda bolje — podpovprečen kranjski študent, katerega smo našli ob skromni anketi, ki smo jo izvedli pred nekaj dnevi. Morda bomo ostalim, ki se od njega ločijo, s tem napravili krivico. No, naj nam oproste, kajti namen naše ankete naj bi bil prikazati povprečnega gorenj* skega študenta. Tega smo zasledovali od doma do vlaka in od tam hodili za njim in tako priromali do fakultete, potem pa spet nazaj. Zanimiv vlak Sicer vlaki za ljudi v splošnem trenutno niso posebno privlačni. Posebno za Gorenjce ne. Le tu in tam si kakšen malček vroče zaželi, da bi postal vlakovodja aili celo strojevodja. Pustimo take. Glejmo študenta. Kranjčan je. Srednje rasti in v usnjenem jopiču. Pod levo roko nosi svešenj prepognjenih skript. Nekako pol sedmih je ura, torej gre gotovo na vlak. Res, napoti se po Jelenovem klancu, mislim da požvižgava in nikamor se mu ne mudi. Toda zakaj? No, na postaji smo izvedeli. Zaradi del na progi vlak ob 6.43 skoraj vedno zamudi. Zato se našemu znancu nikamor ni mudilo. Računal je na zamudo. Vendar tokrat ga je skoraj neslo. Ravno na postajo je prišel, ko je pripeljal vlak. Vešče kot železničar je skočil za njem, za njim se mi in potem še cela množica študentov in srednješolcev, ki se vozijo v Ljubljano. Vlak je ostal prazen. Precej jih je »zamudilo«. Njihov vozni red pač ni držal. Naš znanec in še dvojica njgovih kolegov so se posedli po pol tapicira-nih klopeh, izmenjali nekaj problemov v zvezi z izpitnimi roki, nato pa je nekdo iz aktovke potegnil v polivinilasto vrečko zavite karte in pričeli so. Od žabnice pa do Ljubljane. Za njih ni bi'o več postaj, ne lepega dne in prestopajočih nog v prehodu vagona. Njihovi sosedi so si izbral; nekoliko drugačno »zabijanje« časa med vožnjo v Ljubljano. Resno so namreč razpravljali o svojih študijskih problemih. Menda je dvema izmed njih šlo za nohte. Izpitni roki in izpitni roki. Ko jih le nebi bilo. To sem namreč razbral iz njihovega pogovora. Je že tako. Pomlad je skoraj mimo, vroče je, tudi kopati se že da, le izpitni roki. Eden od njiju je bil študent tretjega letnika pravne fakultete, medtem ko je drugi poslušal predavanja strojne fakultete. Oba sta se zavedala resnosti svojega položaja, le časa jima je ostalo premalo. »Adijo počitnice!« je pravil prvi. »Jih bom kar doma presedel. Lepo ob knjigah in lepem vremenu. ne bi rad izgubil leta in tudi na vojnem odseku moram predložiti frekventacijsko potrdilo o vp.su v višjj semester. No ja bo že kako.« Tudi drvtjri je imel podobne probleme. Kolegu je ra;Jagal o tisoč oetsto straneh, katere mora Takole so pred d verni leti gimnazijci — bodoči študenti po Kranju nosili ključ svojega znanja. preštudirati samo za dva izpita. Kje so potem še ostali? Medvode, Medno, Šentvid, Ljubljana. Naši znanci so še kar naprej kvartal; in oni drugi še kar svoje težave tožili. ^ »Marš« po Ljubljani Naš znanec je skočil iz vlaka še, ko je vlak vozil na postajo ter jo ubral preko prepovedanega prehoda prav preko tirov. Mi za njim. Zelo se mu je mudilo. Morda polaga danes kak izpit? Morda ima obvezne vaje? Če bo tako hitel, bržčas tega ne bomo izvedli. Po Miklošičevi smo jo »masirali« kot vojaki. Zaletavali smo se v mimoidoče, prešli dva semafora, prekoračili trg ob Križankah in kar ob rdeči luči prekoračili prehod ob tretjem semaforju. Znašli smo se pred mogočno zgradbo Filozofske fakultete. Kasneje smo izvedeli, da je naš znanec polagal izpit. In anketa? Skoraj zanemarili smo jo. Toda namerno, kajt; vožnje z vlakom v Ljubljano pomenijo za vsakega študenta-vozača veliko breme. Na njem in pa v hoji do postaj vsak izgubi okrog 4 ure časa. To so anketiranci povedali brez izjem. S tistimi, ki se vozijo iz Jesenic (ni jih malo) je še slabše. Dnevno izgubljajo tudi po 6 do 7 ur. Toliko časa je nadomestiti zelo te/ko. Kje? Kdaj? Če hoče študent redno obiskovati predavanja izgubi praktično cel dan. Kar računajmo. Recimo da je 7 ur dneva prespal. Potem se iz Kranja v Ljubljano vozi 2 uri (v obe smeri), v hoji do obeh postaj izgubi vsaj 1 uro, ostalo uro pa mora žrtvovati zato, da sploh lahko v vlaku sedi. Potem od sedi povprečno 6 ur na dan na predavanjih. Ostalo nam je še celih osem ur. Pustimo nekaj za obede (marsikateri študent si tega ne privošči). Recimo, da nam ostane še 6 ur. Te bi, če bi vso stvar gledali izredno ozko, študent lahko porabil za študij. Toda pri tem nebi imel niti ure prostega časa, v katerem bi se lahko misli uredil in se pri-pravli za tekočo snov predavanj. Upoštevajmo še eno. Vse ljubljanske študjske knjižnice so zasedene. Pred izpitnimi roki mesta v njih nekdo, ki je vezan -na vlak ne dobi. Potem je vsak tak vozač prepuščen cesti, kavarnam in restavracijam. Seminarske sobe na fakultetah so po navadi polne, ali pa jih pretvorijo zaradi pomanjkanja prostorov kar v predavalnice. Nič kaj rožnato torej. Prosta jim ostaja le sobota ni nedelja. To pa je z ozirom na mate rak-, ki jih mora nek povprečno vesten študent obdelati, zelo malo. Pa literatura Večina anketiranih študentov je menila, da je v splošnem literature zadosti, toda o->ozorili so nas na nekatere vire znanja, katerih ni in r«', snov, katere obravnavajo, pa :e o V.-- čin© študijskega materiala d le majhen del pa v kniižn5'—*-študenti je zelo pogosta. Najpogostejši viri 69 skripte, ki jih izdaja un»v<. Sistemi študija Večina študentov se poslužuje ustaljenih metod študija. Najraje torej študirajo kampanjsko. En "predmet obdelajo in potem polože ustre» zen izpit. Studija večih predmetov na enkrat v glavnem pred izpiti ne prakticirajo, saj s tem izgubljajo čas, ki bi ga sicer lahko porabili za utrjevanje snovi. Le med letom se te metode poslužujejo. Še beseda o izpitnih rokih V tem sestavku smo jih že nekajkrat menjali. Trije so glavni. Zimski (januar in februar), pomladanskih (junij, deloma pa že maj) ter septembrski. Če študente razdelimo, potem pridemo do preprostega zaključka. Zimskih izpitnih rokov se poslužujejo najprizadevnejši. Ti potem preostale izpite opravijo v maju in juniju ( kolikor je to sploh mogoče). Septembrski rok pa služi tistim, ki jim je v predhodnih rokih spodletelo in takim, ki izpitnih rokov prej niso imeli. Pa še ena skupina študentov se septembrskih izpitnih rokov pogosto poslužuje. To so taki, katerih računice ne delujejo čisto normalno. Odlašajo iz dneva v dan, od roka do roka. Masa izpitov se nabira, toda oni pravijo: bo že kako, saj je še čas. Ta čas pa mineva. Nekateri se še znajdejo in izpite v izredno kratkem roku *a-študirajo«, nekateri se pred predavateljem pojavijo »kot laiki« in dobra polovica teh izpite položi, medtem ko ostali odlašajo in potem v jeserni prepisujejo ali pa se odločajo za vojaško suknjo. Taki so bili torej rezultati te naše skromna ankete. Naj bo kakor koli. Vse kar je napisanega, je del življenja študentov, vendar zelo skromen del. Lahko bi pisali o življenju študentov v raznih domovih, lahko bi precizirali študijske probleme študentov posameznih fakultet, toda to, kar }e napisanega, naj bo zaenkrat dovolj. Morda več kdaj drugič. TONE POLENEC RADIJSKI SPORED VELJA OD 20. do 26. JUNIJA 1964 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12.,-13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 SOBOTA — 29. junija 8.00 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Za šolarje — 9.25 Mladina poje — 9.45 V ritmu dixielanda — 10.15 Domače polke in valčki — 10.38 Poje zbor Berlinskega radia — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Vedri zvoki — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Zbor primorskih študentov poje beneške pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino. — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Rad; jih poslušate — 2020 Kar nadaljuj, Jeeves — 21.10 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu NEDELJA — 21. junija 6.00 Dobro jutro — 7.15 Domači in narodni zvoki — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Drobne skladbe velikih mojstrov — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — L — 10.00 še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 11.00 Simfonija št. 5 — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Od kola do scherza — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Labodje jezero — radijska priredba — 20.50 Športna poročila — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni koncert - PONEDELJEK — 22. junija 8.07 Pri naših vižarjih — 8.30 Tako p*>jo in igrajo za turiste — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Novi posnetki otroškega zbora RTV Ljubljana — 9.30 Po Hrvaškem in 'Beli krajini z orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Tenorist Ludvik Ličer poje — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po domače — 13.30 Priporočajo, vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pihalni orkester JLA — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni akvareli — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 20.35 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po Evropi — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 23. junija_ 7.15 Lahka koncertna glasba za dobro jutro — 8.07 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 8.35 Poje zbor Slovenske filharmonije — 9.00 Počitniško popotovanje od stran; do strani — 9.15 Plesi raznih narodov — 9.30 Priljubljeni zvoki — 9.45 Pesmi iz -Medjimurja — 10.15 Z domačih opern-h odrov — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 13.30 Pripoveduje vam — 14.05 Suita za godalni orkester — 14.20 Zvoki iz pampe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncert po željah po/lušalcev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Dvajset minut s skladatelji ruskega realizma — 20.20 Radijska igra — 21.37 Razpoloženje, vtisi in spomini — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Trije mladi slovenski skladatelji SREDA — 24. junija_ 7.15 Domači in narodni zvoki — 8.07 Plesni orkester RTV Ljubljana — 8.23 Pariško veselje — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.20 Zvočni mozaik — 10.15 Solistična instrumentalna glasba — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Iz »Pastoral« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po »domače — 13.30 Pripoveduje vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Dvajset minut s Komornim zborom RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Kulturna transverzala — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz domače koncertantne literature — 20.30 Za ljubitelje zabavnih melodij — 20.55 Halka — opera — 23.05 Literarni nokturno ČETRTEK - 25. junija 8.07 Slovenske narodne pesmi — 825 Češkoslovaška zabavna glasba — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Vesele počitnice — 9.30 Uvertura, idila, intermezzo in scherzo — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 13.30 Pripoveduje vam — 14.05 Poje kvartet — Veseli fantje — 14.20 Listi iz albuma z zabavnimi melodijami — 1435 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Priredbe za klavir — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Veter umetniške besede — 21.40 Serer.ada za flavto in godal-i orkester — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Po slj-'eh sodobne svetovne glasbe PETF.K — 26. junija 7.15 Od uverture do Lnala — 8.07 Majhni zabavni an-asambli — 8.35 Chopin in S.-vn,M-yv.ski — 9.00 Pionirski tednik — 930 Madžarska zabavna glasba — 10.15 Pi-halne godbe vam igrajo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 1100 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po domače — 13.30 Pripoveduje vam — 15.05 Glasbeni avtomat — I5d5 Zabavna glasba — 15.45 Pojo trije mladinski zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci popevk — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Zbor Roger VVagner — 20.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Baročni nokturno KINO 25. junija amer. CS film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 20. junija špan. barv film PRODAJLKA VIJOLIC ob 16. in 18. uri, premiera nem. filma DOKAŽITE ALIBI ob 22.20 21. junija špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 10. in 20.20, amer. barv. VV film POLNOČNA ČIPKA ob 14. uri, avstr. franc. film OBOŽEVANA JULIJA ob 16. uri 22. junija amer. barv. VV film POLNOČNA ČIPKA ob 18. uri, amer. film MAŠČEVALEC ZORRO ob 20.10 23. junija premiera nem. filma ŽENITVENA POSREDOVALNICA AURORA ob 18. in 20.10 24. iunija nem. film ŽENITVENA POSREDOVAL NI-VA AURORA ob 18. uri, ital. CS film UGRABLJENE SA-BINKE ob 20.10 25. junija nemški film DOKAŽITE ALIEI ob 18. in 20.10 StražiŠče »SVOBODA« 20. junija franc. VV film MIKAVNA LAŽNIVKA ob 20. uri 23. junija nemški film SKRIVNOSTNA GROFICA ob 20. uri 25. junija nemški film ŽENITVENA POSREDOVALNICA AURORA ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 20. junija ameriški CS film ŠERIFOV SIN ob 20.30 21. junija ameriški CS film ŠERIFOV SIN cb 17. in 20. uri Kranj »CENTER« 20. junija amer. barv. VV film POLNOČNA ČIPKA ob 18. in 20. uri, premiera nemškega filma SKRIVNOSTNA GROFICA ob 22. uri 21. junija amer. barv. VV film POLNOČNA ČIPKA ob 17., 19. in 21. uri 22. junija amer. film MAŠČEVALEC ZORRO ob 16. in 18. uri, nemški film SKRIVNOSTNA GROFICA ob 20. uri 23. junija .nemški film SKRIVNOSTNA GROFICA ob 16. uri. amer. barv. CS Lim BATERFIELD 8 ob 18. in 20. uri 24. junija ital. CS film UGRABLJENE SABINKE ob 16. in 18. uri, nemški film SKRIVNOSTNA GROFICA ob 20. uri Jesenice »RADIO« 20. do 21. junija meh. barv. film V SLUŽBI PANčA VIL-LE 22. junija amer. barv. CS film DOBER DAN ŽALOST 23. do 24. junija ital. franc. V V film SLADKOSTI SOBOTNEGA VEČERA Jesenice »PL4VŽ« Žirovnica 20. junija ital. film SNE-GULJČICA IN SEDEM BRATOV 21. junija-ruski film TAHIR IN ZUHRA 24. junija meh. barv. film V SLUŽBI PANČA VILLE Dovje 20. junija ruski film TAHIR IN ZUHRA 21. junija ital. film SNE-GULJČ1CA IN SEDEM BRATOV Koroška Bela 20. junija ameriški film V SVETU KOMEDIJE 21. junija amer. bar^. CS film APRILSKA LJUBEZEN 22. junija ital.-f rane. VV film SLADKOSTI SOBOTNEGA VEČERA Kranjska gora 20. junija amer. barv. film APRILSKA LJUBEZEN 21. junija ameriški film V SVETU KOMEDIJE Ljubno 20. junija jugosiov. film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN ob 20. uri 21. junija amer. barv. film SREČAMO SE ZVEČER ob 16. uri Duplica 20. junija amer. barv. VV film GULIVERJEVA POTOVANJA ob 20. uri 21. junija amer. barv. Vy film GULIVERJEVA POTOVANJA ob 15., 17. in 21. uri 23. junija nemški film ZADNJA PRIČA ob 18. uri 24. junija nemški film ZADNJA PRIČA ob 20. uri Radovljica 20. junija amer. barv. film DREVO ZA OBEŠANJE ob 20. uri 21. junija špan. barv. CS film M ADAME SANS GEN ob 16., 18. in 20. uri 23. junija franc. film PRE-KANJENCI ob 20. uri 24. junija franc. film PRE-KAMJENCI ob 18. in 20. uri 20. do 21. junija ital. franc. 25. junija amer. barv. film VV film SLADKOSTI SO- NA DALJNI VZHOD GREMO BOTNEGA VEČERA MI ob 20. uri 22. do 23. junija meh. barv. 26. junija amer. barv. film film V SLUŽBI PANČA VIL- NA DALJNI VZHOD GREMO LE MI ob 20. uri Cerkev in znanost se razhajata že v osnovnih rečeh. Tako prva uči, da je bog ustvaril žensko iz kosti brez mozga, druga pa dokazuje, da ima ženska več možganov kot moški. Moški so razočarani odhajali iz dvorane: plakati so obetali filmski četverokot ONA — MOŠKI — POSTELJA — DENA, film pa je prikazoval življenje prodajalke ¥ trgovini s — pohištvom. Teologi se prepirajo, ali sta imela Adam in Eva popek. Zlasti za Evo je to težko ugotoviti, kajti ona je bila tista, ki je pri hiši nosila hlače! il Da, dragi bralci, po poklicu sem psihiater in v svoji ordinacTji dan za dnem sprejemam nenavadne bolnike s prečudnimi lastnostmi in utvarami. Ta si predstavlja, da je Napoleon, oni toži, da ga je groza petelina, ker se smatra za pravo, pravcato koruzno zrno, drugi si domišljajo, da so lestenci, Ekonom lonci, telefonski drogovi ... Are bom vam opisoval, teh več ali manj znanih duševnih motenj, temveč vam bom orisal nekaj tipičnih gorenjskih primerov duševnih bolnikov, kakršne sem srečal in jih še srečujem v svoji pestri praksi. Oni dan se je javil na pregled čuden možakar. Po obrazu, rokah in obleki je bil ves zamazan z rjo, manjkali so mu gumbi, vezalke, polovica hlačnice, četrt rokava... dejal: »Tovariš birt, t občine so me poslali, da vam predam odmero davka na ...» Nisem mogel niti končati, kajti pri priči se je streznil in si nikoli več ni domišljal, da je zasebni gostinec. Spet potrka na vrata in pripeljejo mi človeka, ki se je tresel ko trepetlika. »Ta pa ne sodi sem!* sem rekel! »Peljite ga na interni oddelek.* »Nak, kar vi ga boste vzeli v roke,* so ml rekli, »kajti domišlja si, da vozi avtobus iz Kamne gorice v Radovljico!* Potrta žena mi je potožila, da svojega moža zlepa ne spravi več v službo. »Pravi,* je ihtela, »da ga je podjetje štipendiralo za študij avtomatiziranega pribijanja pod-kvic na pete in da so mu že mesec po opravljeni diplomi odpovedali, ker se je praskal tam, kjer ga ne bi smelo srbeti. Zdaj sedi doma in trdi, da se mu ne mudi iskati novo službo, ker mu bodo po pogodbi še devet mesecev pošiljali celo pla- PSIHIATER PRIPOVEDUJE Ves čuden sem strmel vanj, dokler mi ni šepetaje zaupal: »Pomagajte mi, tovariš doktor! Domišljam si, da sem zadružni traktor: kar poglejte, kako sem rjast in koliko rezervnih delov bi rabil!* Drugič so mi privedli zadovoljnega moža, ki je trdil, da je morski pes. Zavalil se je na kavč, se pogladil po trebuhu in blaženo dejal: »Ko bi vi vedeli, doktor, kako imenitno kosilo sem imel danes! Požrl sem nekega direktorja. Božansko: trebuh ko sod, brez hrbtenice, na glavi pa ničkoliko masla!" Neki bolnik se je trdovratno upiral, da bi ga zdravili. Domišljal si je, da je upravnik kmetijske zadruge. »Toda človek!* sem ga prepričeval. »Le kako morete vztrajati v tej vlogi? Saj boste imeli ob koncu leta vendar izgubo!* »Seveda!* mi je pomežiknil. »Ravno zato bi rad počakal z zdravljenjem. Slišal sem, da me mislijo na občini Zaradi izgube rotirati na višje!* Med najbolj čudnimi primeri je bil debeluhar, ki mu nikakor nisem mogel vtepsti v glavo, da vendar ni privatni gostilničar. Kar naprej je skakal po ordinaciji in nagovarjal prazne stole: »Želite morda še kaj? Imamo ocvrte možgančke, hladno pivo, sveže pecivo .. .* Nazadnje sem ga le užugal. Stopil sem k njemu in mu z uradnim glasom Razcapana ženska si je vbila v glavo, da je osnovna šola. Imeli smo z njo grozne težave, kajti svoje otroke je po eni strani razvajala, po drugi pa jih trapila z ducatom filmskih, komunalnih, moralnih in prometnih vzgoj, da so jim malone možgani zavreli. Poleg tega je z njihovo vzgojo neprestano eksperimentirala in še zdaj nam ni uspelo, da bi jo spravili k pameti. Človek si je kar oddahnil, kadar je imel opravka z bolnikom, kakršen je bil gradbeni delavec, ki je neprestano vlekel s kredo črto po zidovih, vedno kakih dvajset centimetrov nad tlemi. »Kaj pa pomeni tale črta?* sem ga vprašal. *Vi-šino mojega standarda,* je resno deJal in risal dalje. Za zaključek naj še povem zgodbico o pacientu, ki mi je nenadoma iztrgal iz roke nalivno pero, pograbil z mize prazen list papirja, ušel skozi vrata po stopnicah na cesto, urno splezal na telefonski drog, nekaj hitro načečkal na list, ga pritrdil na drog in se spet spustil na tla. Razganjalo me je od radr^ednosti, da sem naposled z mnJto in težavo še sa-m zlezel gor, si nataknil očala in nestrpno prebral možakarjeve besede. Pisalo ;e: KONEC ŠTANGE IN SATIRE! Vilko Novak ZANIMIVOST 2» Floyd Paterson odhaja? Bivši svetovni prvak v težki kategoriji Flovd Paterson je izjavil pred pomembnim dvobojem z Edijem Matchenom tole: »V kolikor bom zmagal, se bom boril z Klavem, kajti on sam je izjavil, da mi bo dal to priložnost v primeru, da opravim z Matchenom. Če pa bom poražen bom boks pustil. Počutim se dobro in mislim, da imam vse možnosti, da zmagam. Dvoboj Matchen Paterson bo 5. julija letos v Stockholmu. Stadion na katerem se bosta borila lahko sprejme 55.000 gledalcev. Najdražje karte bodo 20 dolarjev. Po tem dvoboju v dvanajstih rundah bo Paterson odšel na turnejo v Izrael, kjer bo imel serijo eksibicijskih srečanj. Seveda, v kolikor bo zmagal ... Mehiška srednjeveška predzgodovinska civilizacija, ločena od civilizacij starega sveta, je povsem svojska. Od nikogar ni ničesar prevzela, nikomur ni nič dala. Samo njeno rojstvo je v zvezi z majhnim delom Starega sveta, z njegovo primitivno zameno z umetnostjo. V Novi svet so jo zanesli lovci in popotniki, ki so iskali neobljudena področja, kjer so se naselili in dalje ustvarjali zgodovino. Ta delček starega sveta se je v starem svetu razvijal popolnoma ločeno, odrezan s prostranimi morji in velikostjo lastne celine, od aktivnih civilizacijskih središč v Evropi in Aziji. Prav zato še toliko pomembnejši, saj je prava panorama človekovega doživljanja in izkušenj. Glinasti kip, ki ga prikazuje slika, so našli v mehiškem mestu Vera Gruz. Izdelan je v posebnem stilu, ki se je široko razmahnil predvsem v obdobju pred Kolumbom. Televizija SOBOTA — 20. junija Intervizija 17.00 Evropski šampionat v kegljanju — RIY Zagreb 18.30 Poročila — 18.35 čuvaj se senjske rok- — mladinska igra — RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik — 19.59 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV T iablfana 20.30 Cik-cak — RTV Beograd 20.45 Pri sodniku za prekrške — RTV Ljubljana 21.45 Dr. Kildare — 22.35 Poročila NEDELJA — 21. junija RTV Zagreb 9.00 Filmi iz Dvsnejevega sveta — 10.00 Kmetijska oddaja' — 15.00 Prenos športnega dogodka — Evrovizija 15.45 Atletika Nemčija : Italija — RTV Zagreb 17.30 Prenos športnega dogodka — Evrovizija 18.25 Finale evropskih nrva' —.v v nogometu — RTV Beograd 20.15 ; f TV dnevnik — RTV Ljubljana 21.00 Propagandna oddaja — 21.15 Serijski film — 22.05 Poročila PONEDELJEK — 22. junija RTV Ljubljana 19.15 TV obzornik — 19.30 Britanska enciklopedija — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — 20.40 Tedenski športni pregled — RTV Zagreb 21.10 Propagandna oddaja — 21.25 Izziv — i:ir:i — 23. Poročila TOREK — 23. junija Ni sporedal SREDA — 24. junija RTV Ljubljana 19.15 TV obzornik — RTV Zagreb 19.30 Men do vam pripoveduje — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana 20.45 Zabavno glasbena oddaja — RTV Zagreb 21.45 Reportaža — 22.30 Poročila ČETRTEK — 25. junija RTV Ljubljana 19.15 TV obzornik — 1930 Seriiski po- ljudnoznanstveni film —RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — 20.30 Propagandna oddaja — RTV Zagreb 20.45 Mrtva črka — TV igra — 21.45 Poročila PETEK — 26. junija RTV Ljubljana 19.15 TV obzornik — RTV Beograd 1930 Otroška oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Propagandna oddaja — RTV Zagreb 20.45 Kulturni pregled — 2115 Poj Vila