glasilo
in a ra tl
W
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXIX - ŠT. 11-12 - DECEMBER 1987
V rekreacijsko-turističnem centru Unior na Rogli so v soboto, 12. decembra slovesno odprli nov sprejemni prostor za goste in ob njem večnamensko dvorano ter smučarski servis, novo športno dvorano s 3000 kvadratnimi metri površine in še sedežnico med hotelom in Mašinžago.
Vsa dela na teh objektih sta v rekordnem času opravili naši temeljni organizaciji, GO Slovenske Konjice in GO Celje.
Na posnetku vhodni del sprejemnega centra, ki je bil prav tako kot ostali novi objekti v celotnem kompleksu zgrajen in sodobno opremljen v štirih mesecih. Foto: V. Š.
Želja za Novo leto
Skokoma se bližamo letu 1988. Hitimo proti novemu začetku. Večinoma smo ljudje pač takšni, da prelomnico med dvema letoma enačimo z novim začetkom. Delamo inventuro dogodkov preteklega leta in si obljubljamo, da bomo bolj dobri, bolj ljubeznivi, bolj delavni in na sploh boljši. Seveda si tudi želimo, da bi bili ljudje okoli nas boljši, da bi bili boljši pogoji, v katerih živimo. Takšne želje so sicer skromne, vendar v današnjih kriznih časih redko uresničljive.
Rada bi bila še majhen otrok, ki se veseli dedka Mraza in darila, ki mu ga bo ta prinesel. To ne bi bil nikakršen paket ZIS, temveč zavitek poln sladkarij in igrač. Ne bi mi bilo treba delati načrtov in obljub za Novo leto, ne bi mi bilo treba imeti želj po novem stanovanju, po novem avtomobilu, po vikend hišici. V novo leto bi lahko stopila brez obveznosti do same sebe in do drugih. Na žalost nisem otrok in ne verjamem več v dobrega starega dedka Mraza. Na žalost vem, da mi on ne more uresničiti mojih želja, temveč je njihova uresničitev odvisna le od mene. Na žalost vem, da ima vsak posameznik v svojem relativno dolgem življenju samo en začetek, ko se rodi, in da torej Novo leto ni nov začetek, temveč le nadaljevanje starega, ki ga lahko z lastno aktivnostjo izboljšam ali poslabšam. Škoda, da se ne morem več varati, da bo Novo leto samo od sebe prineslo boljše življenje.
In kakšno naj bi bilo leto 1988? Želje so od človeka do človeka različne. Mislim pa, da bi morali biti vsi v svojih željah skromnejši in bi se v teh časih morali zadovoljiti z upanjem, da ne bi bilo slabše kot je bilo preteklo let0-	Biža
GLAVNI DIREKTOR, JANKO GOLOB, DIPL. OEC.,
OB ZAKLJUČKU LETA:
Zaupajmo v lastne moči
V lansko novoletno številko smo si zapisali geslo: »Mi znamo graditi!« Letos smo ga večkrat dokazali in potrdili v praksi. Nazadnje na pravkar končanem gradbišču na Rogli, kjer smo velik športno-turistični kompleks zgradili v rekordnih 120 dneh. To ni naša hvala, to so dejstva, ki dokazujejo našo sposobnost, sposobnost, ki bo omogočala tudi premagovati težave, ki jih v prihodnjem letu verjetno ne bo manjkalo zaradi splošne gospodarske krize, v kateri je naša družba, pa tudi zaradi nekaterih naših notranjih težav.
Mislim, da je bilo to potrebno napisati, ker včasih očitno nekaterim zmanjka samozaupanja v lastne moči. Te pa imamo in jih bomo še kako potrebovali.
Ocenjevanje preteklega dela in napoved poslovanja za prihodnja obdobja je ved-
no problematično in zahtevno. Letos je napovedovanje razvoja še posebno nehvaležna naloga, ob tolikšnem številu neznank o možnostih gospodarjenja v letu 1988.
Leto, ki se izteka je za temeljne organizacije Ingrada v marsičem prelomno. Že spomladanski rezultati so nakazovali, da bodo z uveljavljanjem nove zakonodaje, zlasti z uvajanjem revalorizacije, nastopile nekatere dodatne težave.
Realnejše vrednotenje proizvodnih sredstev in kapitala je ostreje začrtalo ločnico med TOZD, ki imajo primeren nivo lastnih obratnih sredstev in tudi sicer dobro gospodarijo in tistimi temeljnimi organizacijami, ki so že leta nazaj premalo vlagale v sklade.
Običajno so bile za manjšo akumulativnost vzrok poleg zunanjih razmer, tudi notranje slabosti, od slabše organizacije dela, preobremenjenosti z režijo in drugih problemov, ki so slabšali rezultate.
Razmere v poslovanju so se preko leta v pretežnem delu temeljnih organizacij v glavnem uredile, razen v TOZD Ljubljana in TOZD Žalec, ki sta tudi ob devetme-sečju izkazovali slabe rezultate.
Posebno v drugi polovici leta so se pričele razmere v gospodarjenju zaostrovati. Zlasti na področju stanovanjske graditve je ukinitev možnosti financiranja naku-
pov stanovanj iz virov, formiranih med letom, povzročila na vseh področjih mnogo težav.
Že tako zelo zmanjšana stanovanjska gradnja je postala še bolj negotova. Breme financiranja gradnje in ri-ziko prodaje je tako marsikje padel na operativo, kar je povzročilo, zlasti v drugi polovici leta, velike likvidnostne težave in izpad predvidenega dohodka. Revalorizacija zalog neprodanih objektov je samo še dodaten problem.
Tudi pri drugih gospodarskih in neproizvodnih investicijah so se predvidena dela marsikje skrčila. Sprejeti program ukrepov zveznega izvršnega sveta stvari še zaostruje in vnaša negotovost v gospodarjenje.
Vse bolj postaja očitno dejstvo, da bo treba v marsikateri temeljni organizaciji pristopiti k prestrukturiranju proizvodnje, ozioroma prilagoditvi sedanjim tržnim razmeram.
Glede na vse močnejšo konkurenčno borbo na tržišču, ki bo zaradi slabe zasedenosti gradbenih delovnih organizacij očitno vse hujša, se bo treba izredno dobro organizirati, zlasti na komercialnem področju. To ne pomeni samo direktnega jača-nja učinkovitosti komercialne funkcije, temveč tudi večanje konkurenčne sposobnosti z zniževanjem stroškov in s tem cene, skrajše-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Srečno
1988
(Nadaljevanje s 1. strani) bilo izpostavljeno stimulativ-vanjem rokov gradnje, veča- no nagrajevanje, zlasti ključ-njem kvalitete in ne naza- mh , visokokvalificiranih m d nje ugleda, ki ga uživa naša strokovnih delavcev, se po-delovna organizacija. Zlasti sebn°. na deficitarnih godna tem področju pa lahko z rocJ|h 'n se morajo pripraviti dobrim delom in vzornim ob- nova stimulativnejsa merila našanjem kot tudi z večjim na9rajevanja, spoštovanjem lastnih do- _ *er vrsfa dru9'b po* sežkov, veliko prispevajo vsi membnih "al?9, kje/ mora' člani delovnega kolektiva. m° naPravitl kvaliteten pre-Nedvomno je potrebno še mik’
povečati samokritičnost do
Zadnje čase ugotavljamo
lastnih slabosti in te tudi tud, v Ingradu, da se posa-
čimhitreje odpravljati. Ugo- mez"e nal°9e n® reahziraJ° tavljati pa moramo tudi, kje v Predvidenih rokih. Zato bo
smo delali dobro in dobrim p°trebno 2f°® nt' osabno delavcem ter rešitvam dati odgovornost delavcev, k, ne
več priznanja.
realizirajo nalog ter jih v pri-
Delavski svet delovne or- ^erib ugotovljene neučin-ganizacije je v zadnjem ob- kov,tof tudl omenjati s dobju že dvakrat obravnaval sppso nejsimi. sedanje gospodarske raz- Ce skusam strnitl naae mere in od strokovnih služb osnov,n® nal°9e v nasled; in vodstev TOZD zahteval ntem letu bodo morale bltl pripravo vrste ukrepov, ki usmerjene v osnov, v zago-naj povzročijo kvalitetne »avljanje primernega obsega spremembe v gospodarje- m kvalitete dela na klasičnih
nju.
proizvodnih programih, v is-
Vodstvo delovne organi- kanJu novib podr°c'J dela z zacije je delavskemu svetu novimi pristop,, kot so na pn-posredovalo več predlogov mer v zadnjem času rudniški o nujnih ukrepih na nekate- pr°9raLm ,n LMD v IGM' rih področjih:	atomaka .v“ pr°9ram
-	manjšanje števila režij- montažne (ali delno montaz-
skih, oziroma neproduktiv- ne> .stanovanjske gradnje
nih delavcev, večanja pro- ma"jaih enot na tpodro=JU
duktivnosti dela preko bolj- 9fadbene . operatlva ter
še oraanizaciie dela sodob- vk|jucevanje tudi drugih se organizacije oeia, soood	programe, ki
Saer,r»:eamosnr!e: (rr ir1 viške
zultatov (akordi, program,,; ^a,i. SUSSpSS
-	zniževanja stroškov iz-	.. . . .
delave izdelavnega materia- vodm obrati). Zlasti v teh te-la in storitev preko dosled- meljn,h organizacijah bo us-nejšega normiranja možnih peh v veliki men odvisen od izdatkov in racionalnih oblik njihove inovativnost, in spo-
koriščenja pomožnega ma-	hnHn
teriala (lesa itd.) z boljšo or- razmeram, pri čemer bodo
ganizacijodela in z uveljavit- m°rala. tve'lk° Yecj0 vl°9° vijo sodobnejšega informa- odigrati tudi strokovne sluz-
be. In ne nazadnje, naša cijskega sistema	,	.
skupna in posamezna nalo-
-	preusmerjanja viškov ga je učinkovito gospodarje-
kapacitet v nova področja nje, varčevanje ž materialom dela, pri čemer je pomem- in sredstvi, dobro in strokov-ben razvoj novih sistemov, no de|0 in hitro prilagajanje izdelkov in tehnologij grad- novo nastajajočim razme-oj® ter aktiven pristop k tr- ram jg pa večkrat pomeni, žišču (marketing), pri čemer da bomo poprijeli za delo, ki morajo pomembno vlogo ga je potrebno opraviti, pa odigrati tudi vodstva temelj- četudi le to ni vedno napisanih organizacij;	no v našem razvidu del in
-	večanja udarnosti posa- nalog.
meznih funkcij, zlasti prodaj- Mislim, da bomo ob takem ne, nabavne in finančne pre- načinu dela in sodelovanja ko boljše kadrovske zase- jahko z večjim optimizmom denosti, zlasti pa z učinkovi- zr|j v negotov jutri. Leto tejšimi metodami dela, kjer -j ggg zato pričakujemo pri-je potrebno doseči večje pravljeni na trdo delo in na-vključevanje strokovnjakov pore, s katerimi bomo zago-TOZD in zunanjih institucij, tovili uspešno gospodarje-za kar so odgovorna vod- nje in s tem tudi socialno stva posameznih funkcij; varnost slehernega delavca
-večanjadelovnediscipli- ter primeren nivo življenja v ne na delovnih mestih, še teh težkih časih, posebej pa v odnosu do Vsem članom kolektiva in sprejetih nalog, predvsem v njihovim najbližjim svoj-doseganju predvidenih ro- cem želim mnogo zdravja in kov in kvalitete, za kar so sreče ter zadovoljstva, neodgovorni organizatorji dela; Šim poslovnim partnerjem
-	izboljšanja kvalitete na- pa tudi mnogo poslovnih grajevanja delavcev, kjer bi uspehov v letu 1988.
Gradbeništvo in mi na
razpotju
Leto, ki mineva, je za slovensko gradbeništvo manj boleče kot je v drugih republikah. V Sloveniji je bilo manj kot drugje raznih oblik nezadovoljstva, kot so prekinitve dela, da ne omenjam nekaj stečajev gradbenih delovnih organizacij. Marsikaj se torej odvija po napovedih, ki so bile že za tekoče leto in še tudi za prihodnje zelo neugodne. Obseg investicijskih del je v tekočem letu zopet manjši od prejšnjega. Poleg tega, ki je glavni vzrok, pa je seveda še več drugih, ki s težo nizkih osebnih dohodkov pritiskajo na zaposlene v gradbeništvu. Kljub ugodnejši situaciji v Sloveniji, je kriza bolj prisotna tudi pri nas. Tako kot v nekaterih drugih DO, tudi v naši, nismo uspeli v vseh TO ustvariti toliko skupnega prihodka in dohodka, da bi do devetih mesecev poslovali brez izgube. Tako finančno situacijo v gradbeništvu je obravnavati posebno pazljivo, saj smo pred začetkom gradbene nesezone. Poleg teh ugotovitev, pa člane DO vse bolj zaskrbljuje dejstvo, da smo vse manj uspešni na licitacijah v Celju in da ta dela pridobiva naša konkurenca. Komerciala že pripravlja uradno poročilo delavskemu svetu, vendar je zaskrbljenost za našo prihodnost ostala še naprej pri vseh zaposlenih. Nekako bereš sleherni dan ljudem iz oči: »Ali se naša pota križajo z gradbeništvom; ali bomo zmogli; vi vodilni - pripravite rešitve.« Vprašanj ni brati samo med člani kolektiva. Obravnavanje problematike se je lotil na podlagi posebej izdelane analize za vse gradbene DO v Celju tudi Občinski odbor sindikata gradbenih delavcev in predsedstvo občinskega sveta ZSS. Poleg tega je izvršni svet skupščine občine Celje posvetil tej problematiki na redni seji posebno točko dnevnega reda. Kot nekak vrh družbenega osveščanja položaja v gradbeništvu pa je bil še obisk predsednika medobčinskega sveta sindikata celjske regije Ivana Kramerja in sekretarja Francija Vrbnjaka, predsednice občinskega sindikalnega sveta občine Celje Majde Meštrov in strokovnega sodelavca Mirka Gozdnikarja, predstavnika
občinskega izvršnega sveta Marjana Kopitarja in predsednika medobčinske gospodarske zbornice Janeza Ahačiča v naši delovni organizaciji. V delegaciji je bil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Celje Albin Cocej. Obisk je bil načrtovan že nekaj časa v okviru redne delovne prakse, ki jo imajo vodilni politični delavci naše občine in regije. Na svoji aktualnosti pa je dobil tudi zaradi nekaterih člankov v javnih glasilih o naši delovni organizaciji, gospodarskih, vodstvenih in političnih razmerah. Prav je, da takoj povemo, da je en članek spodbudilo pismo, ki ga je nepoznan avtor poslal v družbeni prostor. Skratka, družbeni prostor je napolnjen z uradnimi in neuradnimi podatki, s pol in celimi resnicami, z željami po iskanju poti iz zagat, verjetno pa kje tudi z občutki ugodja ob naših težavah. Poleg ocen, da ima takšen pristop tudi svojo negativno stran in sicer, da se naši poslovni partnerji ne obračajo na nas s prejšnjo poslovno zavzetostjo, lahko rečem, da je na sestankih, na katerih sem sodeloval, bila izražena velika pripravljenost, da skupaj prebrodimo težave, ki so seveda zunanje in notranje narave.
Družbenopolitične organizacije na čelu z ZK se že nekaj časa zavedajo, da moramo iz razmer z večjo aktivnostjo vseh političnih dejavnikov. Poznani so sklepi s sestanka v Portorožu, katere je razumeti kot usklajevanje političnih izhodišč za izvajanje konkretnih akcij. Poglobljeno se bodo vključile v izvajanje s svojo aktivnostjo tudi v sprejete ukrepe za premagovanje zoženih pogojev gospodarjenja, ki so jih že sprejemali samoupravni organi. Zavedamo se pri tem odgovornosti, da je najtežje spreminjati ustavljene poglede, stališča in navade, vendar se moramo spopasti z novimi razmerami.
Naj tem mislim dodam nekaj vzpodbudnih dejstev, ki govorijo, da le ni vse tako črno kot se na prvi pogled zdi.
Najvažnejše so pridne roke in glave, katerih v delovni organizaciji ni tako malo. Zlasti je treba pouda-
riti, da se v proizvodnji, če je delo pridobljeno, še dobra dela, da ne rečem za nekatere primere, kot je gradbišče na Rogli, nadpovprečno dobro, večinoma še dobro ime Ingrada ni omajano. Drugod pa z delovnim vzdušjem in odnosom do dela ne moremo biti zadovoljni. Poleg tega, da nas na posamezne trenutke pesti premajhen obseg dela, se v drugih sredinah kljub pridobljenemu in potrebnemu delu srečujemo z nedelom. Menimo, da smo ob pravem času zaznali problem »režije«. Lahko rečemo, da smo že v tekočem letu preko fluktuacije zmanjšali obseg zaposlenosti na takih delih in da se bo ta proces nadaljeval še v prihodnjih letih.
Med ukrepi je tudi predlog, da se dobro delo bolje nagradi.
Posebej pa bi rad naglasil to, da v sklopu reševanja kadrovske problematike pristopamo poleg uvajanja in podpiranja hitrejšega izobraževanja, dokvalifikacije in prekvalifikacije tudi socialni zaščiti, s stališča večje socilane varnosti starejših članov kolektiva.
Misel bi rad zaključil s tem, da imamo možnosti, seveda ne brez trdega in odgovornega dela. Vsi skupaj pa moremo ubrati pravo smer iz križpotja. Po naši presoji lahko uspešno premagamo našo pasivnost samo z bolj sprotnim seznanjanjem zaposlenih s pogoji gospodarjenja, z večjo odprtostjo v razgovorih. Prav tako moramo bolj prisluhniti mnenju zaposlenih in z večjo odgovornostjo do nas vseh skupaj pristopati k delu.
Odgovorni urednik
»Atomska vas« v Podčetrtku
da,nobmdmvtetunebouguMfett>~
vala na odločitev mnogih delovnih sredin.
Ekonomski motiv za sovlaganje v izgradnjo »atomske vasi« pri zdravilišču Atomske toplice Podčetrtek je torej na dlani, utemeljen in mikaven.
Kadarkoli bomo torej govorili o »atomski vasi« pri zdravilišču Atomske toplice Podčetrtek, se bomo spomnili še na geslo: »da noben dan v letu ne bo izgubljen ...
Naprava za dviganje bremen, nosilnost 250 kg.
Mislimo na prestrukturiranje
TOZD Mehanizacija je že pred dobrim letom pričela z aktivnostmi za vpeljavo novega delavniškega proizvoda. Bilo je že tudi nekaj poskusnih proizvodov, vendar je naše tržišče s svojo neurejenostjo večkrat pretve-gan poskus za večja vlaganja. Zato smo se odločili, da se usmerimo v proizvodnjo artiklov, ki jih ni na našem tržišču, to pa pomeni iskanje novitet in nadomeščanje proizvodov iz uvoza.
Dokaz za to, da zmoremo z lastnim znanjem nadomestiti tisto, kar bi morali
drago uvoziti, je že tu. Na kratko bomo v tem sestavku predstavili dve strojni napravi, ki sta plod naših lastnih razmišljanj in iznajdljivosti: agregat za filtriranje in prezračevanje hidravličnih olj, tip 40-25 in dvižna naprava za dviganje bremen za razno strežbo.
Agregat za filtriranje in prezračevanje hidravličnih olj, skonstruiran v naši delavnici, služi za racionalno čiščenje in prezračevanje vseh vrst hidravličnih naprav. Je kompletno grajena naprava, enostavna za tran-
Uresničili smo idejo, ki je zasnovana v naši delovni organizaciji.
Znova smo v pomembni akciji, tokrat s Slovenijatu-ristom oziroma Zdraviliščem Atomske toplice v Podčetrtku, ki spada pod njegovo streho. Zato je prav, da dobite informacijo o tem iz prve roke. Zdravilišče Atomske toplice v Podčetrtku je v manj razviti občini, ki pa ima zanimiv program za naložbo v dejavnost, ki ima na tem območju prioritetno mesto. Gre za izgradnjo »atomske vasi« pri zdravilišču in sicer za 25 objektov sedmih različnih tipov hiš, v katerih bo skupaj 125 apartmajev oziroma 470 ležišč. Tudi apartmaji bodo različni (14 variant), sicer pa veliki od 24,4 do 61,3 kv. metra. Imeli bodo od dveh do osem ležišč.
»Atomska vas« bo v neposredni bližini zdravilišča, na blagem pobočju pod gozdnatim slemenom. Vsaka hiša bo imela svojo parkirišče v neposredni bližini. Srce naselja bo mali trg z gostiščem, kegljiščem in vinoteko. Ta predel bo tudi na voljo za prireditve, razvedrilo, zabavo in za razna srečanja.
»Atomska vas« bo nudila streho 450 prebivalcem. V
vsaki od hiš bo več apartmajev raznih velikosti, od gar-soniere do trisobnega stanovanja.
Posebnost »atomske vasi« pa bo v tem, da bo zasedena in da bo torej živela svoje življenje vse leto. V njej ne bodo poznali glavne in pred ter posezone. Vse leto bo ena sama sezona. Zato v resnici v tej vasi ne bo izgubljen noben dan v letu!
Življenje v vasi bo primerno tako za preventivni kot aktivni oddih delavcev, za poletne in zimske počitnice družin z otroki, za rekreacijo delavcev in nenazadnje za vse upokojence.
Mi bomo gradili te apartmaje, gradili hišice in vas. In to za znanega kupca. Delovne organizacije pa, ki se bodo odločile za nakup ene ali več hišic oziroma apartmaja in ki združujejo sredstva za skladen razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji (semkaj pa kot prva sodi šmarska občina), bodo lahko pridobile počitniško stanovanje v »atomski vasi« za manj kot polovično ceno. Naložba na tem področju bo znašala le 43,1 % od investicijske vrednosti apartmajev. To pa je ugodnost, ki privablja in bo prav gotovo vpli-
AGREGAT
ZA FILTRIRANJE IN PREČRPAVANJE 40-25
šport in primerna za uporabo pri gradbenih strojih in v industriji.
Umazanija in tuji delci povzročajo v vsakem hidravličnem sistemu mnoge zastoje in draga popravila. S pomočjo te naprave pa je to možno preprečiti, oziroma olje prečistiti in ga nameniti še za nadaljnjo uporabo.
Samo v tem letu smo do decembra uporabili 245001 hidravličnega olja. Če bi prečistili le 5 odstokov te količine, smo že upravičili našo naložbo v ta stroj, ki ima še druge prednosti: preprečevanje obrab in s tem zmanjšanje popravil hidravličnih naprav, zmanjšanje zastojev in zniževanje stroškov dela. Interes za napravo je tudi drugod, zato jo bomo ponudili širšem tržišču.
Dvižna naprava za dviganje raznih bremen je instalirana v obdelovalnici TOZD Mehanizacija. Z njo smo izboljšali pogoje dela. Obseg oprijema je možno regulirati na razdaljo 5 metrov.
Naj ob koncu še dodamo, da je bil nosilec projekta in tehnični razvijalec naloge pri obeh napravah Franci Šmarčan, dipl. strojni inženir, ki tudi sicer skrbi za tehnično plat vzdrževanja in proizvodnje v TOZD Mehanizacija.
Ervin Drgajner
Letalo z največjim razponom kril, kar so jih kdaj skonstruirali, je bilo Hughes H.2 Hercules. Na poskusnem poletu se je na 900 metrih dvignilo le dobrih 21 metrov od tal. Poskus so izvedli 2. novembra 1947 v Long Beach Harborju (Kalifornija), pilotiral pa je letalo znani ameriški milijarder Ho-ward Hughes.
Predstavljamo vam mentorico
Marijo Gazvoda
Sekretar 00 ZSMS DSSS, Jože Komerički
Katzov zakon:
Ljudje in narodi ravnajo razumno šele, ko so izčrpane vse druge možnosti.
NOVOLETNA VOŠČILNICA
Realnost, s katero mlada generacija gleda na obstoječe in prihajajoče probleme naše družbe, nam ob novem letu ne dovoljuje klasične voščilnice.
Vsaj za leto 1988 vam še ne moremo zaželeti vse najboljše, saj vemo, da se bomo tudi v tem letu srečevali z manj prijetnimi rečmi. Dajmo se v naslednjem letu s problemi spopasti delovno in dati svoj prispevek k produktivnosti delovne organizacije in družbi kot celoti. Smo mladina, ki še vedno ceni pridobitve naše revolucije, zato ne moremo in ne bomo dovolili, da se nam odvzamejo. Še glasneje najavljamo svoje vključevanje v razprave o vseh družbenih problemih, vključno s problemi naše DO. Pri tem pa prosimo vse delavce GIP Ingrada, da se nam v prizadevanjih za boljši jutri pridružijo.
Vsem mladincem in ostalim delavcem GIP Ingrada želim ob novem letu 1988 predvsem veliko zdravja in volje, kajti brez volje in želje po lepši bodočnosti nam tudi problemov ne bo uspelo rešiti.
Konferenca ZSMS
Tov. Marija, dolgo časa vas že srečujemo pri delu z mladimi. Verjetno ta vaša aktivnost izhaja še iz časov, ko ste tudi sama bila mladinska aktivistka. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Prav sklepaš. To mi je ostalo iz mojih mladinskih časov. Bila so to leta podobne, toda še večje gospodarske krize kot jo imamo danes.
Začela sem po končani Tekoče leto je bilo leto srednji šoli - po letu 1965. družbene streznitve in na- Menda bo zanimiv razlog, ki porov. Vsi se zavedamo, da me je spodbudil, da sem se tudi leto, ki je pred nami, ne začela zanimati za razmere bo prav nič lažje. V skrajno mladih v naši družbi. V času oteženih gospodarskih po- šolanja so me večno bodle gojih bomo morali storiti ne- velike razlike v gmotnem po-mogoče v smislu kvalitete in |0žaju mladih. Drugih proble-kvantitete.
Na delovnem mestu in v osebnem življenju vam želim obilo sreče in uspeha.
njenim ustvarjalnim potencialom. Tudi v Ingradu mladim zaupam. Občasna neaktivnost ni znak nesposobnosti, ampak neodkrite-
ŽELJE OB NOVEM LETU IZ NAŠIH OSNOVNIH ORGANIZACIJ
Predsednik 00 ZSMS GO Šentjur Izidor Salobir
Če se ozrem nazaj v leto 1987, lahko rečem, da je bilo v naši 00 ZSMS dosti manj sestankov kot leto poprej, pa tudi naredili nismo toliko kot smo si začrtali.
Zakaj? Lahko bi navedel predvsem dva razloga. Prvi je ta, da imamo nekaj gradbišč, ki so precej oddaljena od sedeža TOZD v Šentjur-
ju.Tako je že nekaj mesecev naše najoddaljenejše gradbišče v Ljubljani, drugo pa v Sevnici. Seveda pa je to že kar »klasičen« razlog za neudeležbo na sestankih v operativi. Drugi, obenem pa tudi najbolj pereč razlog, je nezainteresiranost mladih za delo v ZSMS.
In kaj je temu vzrok? Nizki osebni dohodki, malodušje, občutek nemoči ali težka gospodarska situacija v državi in podjetju? Verjetno kar vsakega nekaj.
Osebno menim, da moramo ravno mladi biti tisti »motor« naše družbe, ki ne' bo obupal, pa čeprav je situacija precej kritična. Moramo se boriti. Seveda pa ob tem človek tudi razmišlja po svoje. Sedel sem že na velikih sestankih mladine v okviru delovne organizacije, pa na njih še nikoli nisem videl predstavnikov vodstva naše DO. Čeprav smo mladi, kot ponekod poudarjajo, naša naložba za prihodnost. Tudi v Ingradu. Pa čeprav si moramo to zatrjevati sami.
In kaj je naša želja za prihodnje leto? Da bi bil Ingrad zopet Ingrad.
mov kot dijakinja nisem poznala. Na primer: štipendijo so imeli prav tisti, ki so jo najmanj potrebovali. Zakaj, mi verjetno ni treba razlagati.
Tudi zaposlitev zanje ni bila problem, čeprav dela ni bilo dovolj in so mnogi iz ptuj-skega območja odhajali na vH)t «pq!H	delo v tujino.
Še posebej sem se zani-mala za probleme kmečke mladine, saj sem svoje mla-y|	dinsko delo začela z ustano-
vitvijo mladinskega aktiva v E	moji nedaleč od Ptuja.
■ I	Iz tega obdobja mi je najbolj
ostalo v spominu organiziranje politične šole. Bil je velik odziv, da še sama nisem mogla verjeti. Ni primerjave z današnjimi razmerami, če-
V TOZD Mehanizacija si prav tudi dane® občudujem	noildariam zato ker
tll	iat,,	Ho hi izjemne sposobnosti mladih, vlogo poudarjam zato, Ker
wn	im?hf tafi Znatno bolj so ustvarjalni združuje najstabilnejše jed-
nnn^tpuflnl	iSt kot smo bili mi' imai° bojše ro mladine. Jedro potrebuje
na rur^inltovHčnnsMn materialne pogoje za izobra- vsaka organizacija in tudi
E2K33S^ [JSSftŽ ZtZZ
a«
Predsednik
00 ZSMS Mehanizacija Marjan Pasarič
ga dialoga, kot pogoja za delo in uspeh. Potreben je dialog. Biti moramo med mladimi in to skozi različne načine in oblike, ne le na sestankih, na katere nihče več rad ne hodi. Z Ingradovo mladino sem se srečala leta
1976	- po ustanovitvi aktiva mladih komunistov. Leta
1977	smo pripravili 1. problemsko konferenco o izobraževanju. Na konferenci se nismo borili z nesklepčnostjo - bila je nabito polna dvorana. Pred kratkim so mladi ponovno obujali delo aktiva. Menim, da je neaktivnost bila kriza organizacije ZK in še danes si želim boljše povezave med osnovnimi organizacijami. To bi bolj povezovalo tudi aktiv. Njegovo
nih problemov.
tev, stanovanje, vsakdanja
Mladinci v TOZD Meham- borba za lasten razvoj v zaciia se trudimo da bi do- dmzb|)- Da to drži, naj ome-kazali, da smo mladi tista nim da sem leta 1968 sode-
ustvarjalna sila, ki lahko in ^va a aa rePublls ' Pr°" od katere se pričakuje, da blemski konferenci o kmetij-
stvari spremeni na bolje. stvu- Ma™ka> smo zaP'®al'
na papir, kaj pa imamo da-
--------------------------- nes od tega? Nemogoče paradokse prav v kmetijstvu.
Biti mlad v današnjih »kriznih« časih ni ravno zavidanja vredno. Kako dolgo že nudite pomoč mladim kot mentor? Kaj nam lahko svetujete in kaj pričakujete od nas?
Da, tudi danes ni lahko biti mlad. Čeprav je lepo biti mlad in se rada spominjam
novi dan
vse tiste neprespane noči katere sem prebedela s strahom v očeh da dočakala bom novi dan so strle v meni vse lepo vso tisto opevano zarjo ki vsrkava lepoto novega dne
dite strpni, toda vztrajni, saj to znate biti.
J. R.
SREČANJE Z BORCI
V mesecu decembru smo organizirali srečanje mladine z borci Ingrada. Srečanje je bilo v dvorani Poslovnega centra Ingrad. (Omenim naj, da so vsi borci vključeni v Aktiv ZB pri Ingradu - aktiv šteje 39 članov - vodja aktiva pa je Alojz Borinc).
Mladi smo srečanje popestrili s kratkim programom. Na začetku so se ekipe iz 00 ZSMS TOZD in aktivov pomerile v kvizu - tema
toda ptica ki ra sp el a je krila
in poletela proti soncu	mniih mladinskih časov je bila vzeta iz razvoja SFRJ
nevedoč da opazujejo moje o 0 zaskrbljena za sedanje ter razvoja delovne organi-Cle	rM*=b"egene?a* ki	fff Ingrad Sled« Je kra-
da nekoč ta zarja	bodo morale reševati seda-	tek kulturni program, v kate-
bo zarja mojega življenja	nje gospodarske in družbe-	rem se J® predstavil vokalni
ne zagate v naši domovini,	kvartet Ingrad in mladi reci-
Štipendistka GIP Ingrad Imam zaupanje v mlade, ker	tatorji.
JOŽICA ROUDI računam z njihovim že orne-	ZS
Anton Lesjak, Jože Oberžan, Martin Obrez (od leve na desno): »No, katero bomo še rekli, preden
se poslovimo...«
Jože Jamnišek	Josip Roškarič	Roman Marn
kadrovske vesti
V mesecu oktobru in novembru letos smo na novo kadrovali 23 delavcev. V istem obdobju jih je odšlo 64.
Zaradi odcepitve TOZD Mobi-lije se je zmanjšalo število zaposlenih za 71 delavcev in nas je 2914 po stanju 30.11.1987.
UPOKOJENI SO:
Invalidsko
HADŽALIČ Redžep, roj. 1931, zidar v TOZD GO Ljubljana, delo je združeval od 18. 3. 1960, stalno bivališče: Slatina 74, Ca-zin.
PINTARIČ Ivan, roj. 1928, zidar v TOZD GO Ljubljana, delo je združeval od 10. 3. 1955, stalno bivališče: Gotska 81, Ljubljana-Šiška.
SAJOVIC Rozalija, roj. 18. 8. 1936, čistilka v TOZD GO Laško, delo je združevala od 7. 11. 1974, njeno stalno bivališče je: Javor 4, Štore.
KURAJ Viktor, roj. 26. 7. 1934, tesar v TOZD IGM Medlog, delo je združeval od 13. 3. 1967, stalno bivališče: Partizanska 18, Rogaška Slatina.
Razpis tečajev
V zimski sezoni 1988 bomo organizirali več tečajev in sicer tiste, za katere bo več prijav. Ti tečaji so:
PU tečaj - zidar, tesar, železokrivec KV tečaj - zidar, tesar, železokrivec VKV tečaj - zidar, tesar, železokrivec tečaj za signaliste in navezovalce bremen tečaj za postavljanje kovinskih odrov tečaj za upravljanje plinskih postaj Če se želite vključiti v katerega od teh tečajev, izpolnite prijavnico, ki smo jo poslali na gradbišča in jo pošljite na oddelek za izobraževanje GIP »INGRAD« Celje, Lava 7. Prijava s področja Ljubljane je pobirala izpostava kadrovsko pravnega sektorja v Ljubljani. Vse prijave bo obravnavala komisija, nakar vas bomo obvestili o njeni rešitvi in pričetku tečaja. Tečaj za kvalifikacijo se bo pričel v začetku januarja, zato nam prijavo takoj pošljite.
Pričakujemo, da se bo v tečaje vključilo večje število delavcev in si tako pridobilo nova znanja. Zlasti pričakujemo več prijav iz TOZD Slovenske Konjice in TOZD IGM Medlog, iz katerih dosedaj skoraj ni bilo prijav.
Oddelek za izobraževanje
Naši sodelavci odhajajo
Z letošnjim letom se je za naše tozdovske razmere upokojilo veliko število delavcev. Kar devet sodelavcev je zapustilo kolektiv TOZD Mehanizacijo zaradi redne ali invalidske upokojitve. V večini so se upokojili delavci, ki so bili zvesti delovni organizaciji dolga leta, skoraj vsi preko 30 let. Gre torej za delavce, ki so živeli s kolektivom v dobrem in slabem in ki so poznali odrekanje za boljši jutri, za nekaj, kar je bilo tedaj samo po sebi umevno. In tudi zastavljena beseda je nekaj veljala, z njo pa tudi odgovornost. Morda nostalgično, pa vendar bi se lahko reklo: bili so časi...
Da je naše delo v strežbi gradbeništva odgovorno in naporno, dokazuje tudi dejstvo, da se je od devetih, šest delavcev upokojilo invalidsko. Zaradi težkih pogojev dela je torej le malo takih, ki dosežejo redno upokojitev. Med temi »srečneži«, ki zaslužijo pozornost tudi na tem mestu, so trije in sicer: Jože Oberžan, mnogim poznan obratovodja v strojnem servisu, ki je dosegel polno delovno dobo 40 let. Z nekaj manj meseci delovne dobe od polne odhaja v pokoj Anton Lesjak, naš vedno leteči nabavni referent in še Tinček Obrez, šofer, ki je opravil največ voženj na relaciji Ce-Ije-Gomilsko.
Poklicna bolezen in nesreče pri delu pa so »pripomogle«, da so se morali invalidsko upokojiti: Jože Jamnišek, VK strojni ključavničar, 34 let delovne dobe, Anton Maček, VK elektrikar, 30 let delovne dobe, Avgust Štrimpf, VK šofer, 26 let delovne dobe (njegove fotografije žal nismo dobili), Anton Teržan, VK šofer, 36 let delovne dobe, Josip Roškarič, VK žerjavist in avtodvigalist, ki ima nekaj več kot 36 let delovne dobe in Roman Marn, vodja skladišča, ki zapušča naš kolektiv s 36 leti delovne dobe. Vsem našim upokojenim sodelavcem želimo, da bi kar najbolj v zdravju in sreči še dolga leta uživali zasluženo pokojnino in da nas tudi kdaj obiščejo!
ZAHVALE
Ob boleči izgubi drage mame ROZIKE REGORŠEK, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD IGM Medlog za darovano cvetje, za izraze sožalja, spremstvo na zadnji poti ter nesebično pomoč ob težkih trenutkih.
Hčerka Zinka Majcen
Ob smrti mojega dragega brata MARTINA NOVAKA, se iskreno zahvaljujem TOZD Mehanizaciji in sindikalni organizaciji za podarjeno cvetje in številno spremstvo na pogrebu.
Jože Novak
Ob smrti moje drage mame ANTONIJE RIBIČ, se iskreno zahvaljujem sodelavcem v DS skupne službe za cvetje, izraze sožalja in spremstvo na pogrebu.
Še posebej iskrena hvala sodelavcem v finančno ekonomskem sektorju.
Helena Jevnišek
Ob smrti mojega dragega očeta ANTONA KUŠTERJA, se iskreno zahvaljujem sodelav-
cem za izraze sožalja in spremstvo na pogrebu. Lepa hvala tudi sindikalni organizaciji TOZD GO Slovenske Konjice za poklonjeni venec.
Jože Kušter
Ob težki izgubi ljubljenega moža FRANCIJA BREŽNIKA, se iz vsega srca zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem v IGM Medlog, ki sta ga spremljali na poslednji poti in mu poklonili cvetje. Iskrena zahvala Alojzu Magajni za poslovilne besede ob grobu.
Žalujoči: žena Silva, sin Dani in vsi njegovi
Nagrade in priznanja GIF Ingrad
Delavski svet DO GIF »Ingrad« Celje je na svoji seji dne 11.12.1987, na predlog komisije za podelitev nagrad, priznanj in plaket GIF »Ingrad« sklenil, da se za leto 1988 razpišejo
TRI NAGRADE GIF INGRAD
Pri dodeljevanju nagrad se upoštevajo naslednji kriteriji:
-	izjemni dosežki v organizaciji poslovanja na posameznih področjih, ki se rezultirajo tudi v večji produktivnosti dela, boljši ekonomičnosti in večji rentabilnosti;
-	nadpovprečno doseženi ekonomski uspeh gradbišča, delovišča oziroma obrata ali delavnice;
-	izjemni dosežki na področju projektiranja;
-	vzorno organizirano gradbišče, delovišče oziroma obrat ali delavnica večjega obsega, ki je lahko za zgled ostalim;
-	vzorno urejeno in organizirano bivanje in prehranjevanje delavcev na gradbiščih, deloviščih oziroma v obratih ali delavnicah;
-	uspešno izvajanje ukrepov varstva pri delu, ki vplivajo na zmanjšanje in preprečitev nesreč pri delu;
-	izjemne zasluge in požrtvovalnost pri preprečitvi škode za DO ali TO (v primeru požara, kraje, elementarnih nesreč in podobno);
-vzorno urejeni delovni, samoupravni in družbenopolitični odnosi na gradbišču, delovišču, obratu ali delavnici v TO oziroma v sektorjih DSSS;
-	izredno osebno prizadevanje na področju:
-	samoupravnem in družbenopolitičnem področju in na področju družbene samozaščite, nadpovprečni uspehi pri opravljanju delegatskih funkcij;
-	kulturnem in športnem udejstvovanju;
-	drugi izjemni primeri, ki prispevajo k izboljšanju poslovanja in gospodarske rasti DO GIF Ingrad.
Nagrade GIF Ingrad so tri, in sicer:
1.	nagrada v višini 4 povprečne OD v SRS v preteklem letu,
2.	nagrada v višini 3 povprečne OD v SRS v preteklem letu,
3.	nagrada v višini 2 povprečna OD v SRS v preteklem letu.
PRIZNANJE GIF INGRAD
Priznanje GIF »Ingrad« se podeli posameznikom za izredne zasluge in napore pri organiziranju in razvijanju gospodarske moči, samoupravne in družbenopolitične organiziranosti TOZD oziroma DSSS.
Za uspehe dosežene pri integracijskih procesih, za modernizacijo poslovanja DO, pri uvajanju novih tehnologij v proizvodnjo in podobno.
Vsako leto se podeli eno Priznanje GIF Ingrad, ki se sestoji iz pismenega priznanja in denarne nagrade v višini enega in pol povprečnega OD V SRS v preteklem letu.
Predloge za nagrade in priznanja dostavite najkasneje do 1. marca 1988 komisiji za nagrade, priznanja in plakete GIF Ingrad, v pravno službo DSSS, Lava 7.
Predloge, ki bodo prispeli po tem datumu, komisija ne bo upoštevala.
Nagrade in priznanja bodo podeljene na slovesnosti ob praznovanju 1. maja 1988.
Predsednik DS DO Jože Mešl
Odbojkarski turnir
Mladinci 00 ZSMS TOZD Lesni obrati Gomilsko so pripravili tradicionalni odbojkarski turnir v počastitev Dneva republike v domu krajanov na Gomilskem.
Turnirja so se udeležile tri ekipe iz Ingrada (GO Celje, Lesni obrati in DS Skupne
službe) ter ekipa Garanta iz Polzele in ekipa Glina iz Nazarij.
V napetih in športnih bojih so že drugo leto zapored zmagali igralci DS Skupne službe Ingrada. Turnirje dobro uspel tudi po zaslugi prizadevnih mladincev Lesnih obratov.
DELOVNI ČAS V LETU 1988
Prihodnje leto bo enoten delovni čas za vse
Delavski sveti TOZD in DS Skupne službe so v tem mesecu sprejeli predlog za enoten delovni čas za delovno organizacijo GIF Ingrad Celje v letu 1988.
Tako bomo imeli v prihodnjem letu 8-urni delovnik skozi vse leto (od 7. do 15. ure) in delovne sobote, praviloma prve v mesecu. Zaradi fonda ur (2198) pa bomo imeli še dve dodatni delovni soboti in sicer 18. junija in 17. septembra 1988.
Na podlagi predloga IS SO Celje je za celotno celjsko regijo delovna sobota še 22. oktobra 1988 (namesto v ponedeljek 31.10. pred dnevom mrtvih) in sobota 19. novembra (namesto 28. 11. pred Dnevom republike).
Prav tako je predlog IS, da je solidarnostna sobota po zakonu dne 26. marca 1988.
Točen urnik delovnega časa bo preciziral koledarček, ki bo izšel tudi za leto 1988.
ŠALE ALI RESNICE?
Svoboda govora je,... da lahko govoriš, kar hočeš, o komer hočeš, o čemer hočeš, vendar moraš zelo paziti -kje in komu.
V stabilizaciji vse napreduje; finančniki so bolj finančni, ekonomisti bolj ekonomični, znanstveniki bolj znanstveni in buteljni bolj butasti.
Ne boste verjeli, toda naša proizvodnja je v zadnjih treh mesecih porasla za 550 odstotkov...
Res? Kaj pa izdelujete?
Obvestila z napisom »NIMAMO«, a dobimo čez približno pet let.
Posnetek je z jubilejnega koncerta v Rogaški Slatini. Od leve: Jože Potočnik, Marjan Ostruh, Metod Josip in Jože Tadina.
10 let kvarteta Ingrad
Mama' mama! Ata je za Deset let pomeni v življe-zico prijel in ga že ure trese? nju sicer kratko obdobje, de-Joj, koliko bomo pa elek- set |et delovanja nekega trike plačali.	pevskega kolektiva, ko je
treba seštevati ure in ure Koliko stane kapljica ben- priprav, pevskih vaj, nasto-cina?	pov, koncertov in reševati še
Nič.	mnogo obrobnih problemov,
Potem mi ga pa prosim pa je lahko že lep jubilej. In nakapljajte 30 litrov.	tako obletnico praznuje le-
Dodatni jubilanti 1987
Upoštevali smo upravičene pripombe na prvotno objavljen seznam jubilantov in ugotovili, da izpolnjujejo pogoj za delovni jubilej v tem letu še naslednji člani kolektiva:
GO LJUBLJANA
KOVAČEVIČ Ibrahim - gr. delavec, za 20 let Ingrada, PELCER Ignac - kurjač, za 20 let Ingrada, OŽEGOVIČ Ra-sim - gr. delavec, za 15 let Ingrada.
IGM MEDLOG
KRKLEC Vinko - železokrivec, za 30 let skupne delovne dobe, HAMZIČ Fehim - železokrivec, za 15 let Ingrada.
MEHANIZACIJA
MARN Roman - skladiščnik, za 30 let skupne delovne dobe, REBEVŠEK Martin-voznik za 10 let Ingrada, MASTNAK Marjan - mizar, za 15 let Ingrada.
LESNI OBRATI
BORŠTNER Apolonija - kuharica, za 10 let Ingrada.
Popravek: Opravičujemo se Ivanu Rojniku, gradb. delovodji, ko smo mu v seznamu jubilantov pomotoma napisali, da je skladiščnik.
T. G.
tos naš vokalni kvartet, ki si je ob številnih nastopih na proslavah in prireditvah v tem času pridobil sloves v kolektivu in zunaj njega.
Tudi svojo okroglo obletnico so proslavili delovno, s koncertom v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini.
Kot že tolikokrat doslej, so tudi ob tem svojem nastopu poslušalce navdušili Jože Potočnik - tenor, Marjan Ostruh - bariton, Metod Jakop - tenor in Jože Tadina - bas. Žal ni bilo med njimi Janeza Popita, basista, ki je tragično preminil februarja letos. Ob jubileju se pridružujemo številnim čestitkam poslušalcev našega kvarteta in mu želimo še nadaljnjih nastopov in uspehov.
Z. Š.
»Glasilo« izdaja GIF »Ingrad« Celje v nakladi 3000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik Mojca Jagrič, tehnični urednik Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk AERO Celje,
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).
M. K.