588 Ivanka: Iz življenja. Iz življenja. Stala sta pred oltarjem. On, to je Vinko Prašnik, nosil je nov^o črno obleko in ona — Angela rojena Zima, oblečena je bila v sivo. V laseh je imela belo kamelijo s zelenjem in prav tak šopek je nosil on v gumbniku. Ženin in nevesta. Klečala sta drug ob druzem in drhtela sta sreče. Kamenitih 3topniCj,^na katerih sta klečala, nista čutila, in svet za njiju ni eksi- Ivanka: Iz življenja. 589 Stirai. Njiju tluši ste tesno sklenjeni potovali po bajnih solnčnih.li- vadah, ki nimajo ni konca ni kraja, ki so prostrane ko večnost. Oh ta brezkončna, nedoumljiva prostranost, kako nepremagljivo vabi dušo ! Ta prostranost ! . . . Ko je bil obred končan, naslonila se je Angela na Vinkovo roko in šepetala je : »Vinko, moj Vinko . . .« In Vinko se je ni upal pogledati, ker se mu je zdelo, da bi jo moral s toliko silo priviti k sebi, da bi jo umoril. Bilo mu je sploh, ko da morata takoj nastopiti dolgo, dolgo pot. A ne po železnici ali v vozu, marveč kar tako, menda nevid- ljivo in tajnostno, ko duhova. S čudno, neodoljivo močjo ga je vleklo v daljno, daljno de- želo ... Ona pa se je v bojazni tesneje privila k njemu ... * Vinko Prašnik bil je mlad poštni uradnik, zelo prikupljive zu- nanjosti. Le neka bolna, komaj vidna melanholija, ležala je v nje- govem obrazu in vsem njegovem bitju. Govoril ni nikdar in z nikomur mnogo ; a da ima zlato srce, bil je vsakdo g'loboko prepričan. Bilo je v maju. Cvetelo je vse in vse dehtelo življenje. V katoliških cerkvah obhajalo se je vsak večer slavlje, polno najdivnejše. najnežnejše poezije. Smarnice. Tudi Vinko Prašnik je vsak večer šel k slovesnosti. Ostajal je blizu s cvetjem okinčanega oltarja. Nedaleč od njega klečalo je vedno mlado dekle in takoj prvi večer uhajal je njemu, kar nehote, pogled na njo. Njena priprostost v obnašanju in obleki vzbudila je njegovo pozornost. In ta priprostost zdela se mu je od dne do dne izvanr.edneja in od dne do dne mu je bol ugajala. Silno mu je bila draga. Vedno težje je vsak dan pričakoval večera in vedno težje mu je bilo svoj pogled odtrgati od nje. Postajal je vsak dan nemirnejši in nepotrpežljivejši. Slednjič je uvidel, da v tej negotovosti, v teh nemih željah ne more dalje živeti. Neki večer je videl, da govori »ona« z neko, njemu znano gospo. Čakal je, da ste se poslovili, potem pa je stopil k gospej, ter jo brez ovinkov prosil, naj mu pove, kaj in kdo je ono dekle, s ktero je ravno govorila. 5Ö0 Ivanka : Iz življenja. Gospa ga je sumljivo a dobrohotno pogledala; »A ta-le? No, veste, to je šivelja ; jako pridno in pošteno dekle«. »Ali je pri stariših ?« »Pri materi; oče je že davno umrl. Mati je tovarniška delavka«. In kje stanujeti z materjo?« »V veliki Holz-ovi hiši, na dvorišču. A kaj vas vse to tako zanima ?« »Da, to me jako zanima — lepa hvala gospa in moj priklon«. Cez dva meseca pa sta stala pred oltarjem. Na to pa poldrugo leto neprestanega, hitečega vživanja sreče, a bežeče sreče . . . . Dobila sta tudi dete — dečka in nista se ga mogla do sitega nagledati in naljubiti. Misli so jima neugnane pohitavale v bo- dočnost, pa sta hranila novce ter si pritrgavala celo pri ustih. So- sebno Vinko je neumorno štedil in neprestano se je mučil z mislijo, kako bi tem izdatneje pomnožil svoj skromni kapitalček. V prsih pa mu je postajalo čudno prazno in pogosto ga je še- getalo h kašlju. Potem mu je nekega dne povedala Angela, da t^o čez mesece v drugič mati. Pa je še bolj štedil in še bolj kašlj al. Ah, kako krčevito je stiskal prsi, da bi vsaj zmanjšal tisto strašno, razširjajočo se, morečo praznoto v njih ! Kako je zadržaval sapo, ki mu je s tako silo vzdigovala bolne prsi, da ne bi zopet kašljal in da bi ga Angela ne pogledavala tako boječe in prestra- šeno-vprašujoče. A bilo je sojeno tako in legel je v po.steljo. Štedil pa je tudi še v postelji in ni dovolil, da bi se mu s čim boljšim postreglo. Zato se je tim silnejšimi koraki bližal usodni trenotek. Bil je tu. Vinko slonel je na blazinah, kratko hropeč, s široko odprtimi očmi. Krog postelje so stale ženske, ki so molile. Ob postelji je klečala Angela. Trepetala je ter si grizla ustni, da ne bi glasno zaihtela. Držala je Vinkovo velo, shujšano roko, ki se ]e krčevito oklepala njenih prstov. Luč v njegovih očeh postajala je vedno medlejša in dihi poča- snejši, presledni. Angela trepetala je vedno bolj in v duši jej je do ogromnosti rastel strah in bolest . . . Solze, ki so se jej vsipale iz očij, bile so vroče ko ogenj. 591 Naenkrat so utihnile ženske ... V sobi je za trenotek zavladala čudna, nedopovedljiva tišina ... Iz bolnikovih oči izginil je zadnji slabotni žarek lučice ... Končano ! . . . Tu — »Vinko!« O ! Zemlja bi se morala odpreti in dati nazaj svoje žrtve in po- čiti groze in žalosti bi moralo vsako srce ob tem kriku. Kajti zakri- čala je bolesti blazna duša, ker se jej je ločitev zdela nemogoča. Ločitev duše od telesa - to je naravno, umevno. A ločitev duše od duše, to je nenaravno, to je vnebovpijoče . . . In res se je zgodil čudež in Vinkova duša se je za trenotek vrnila . . . Prestrašeno je v Vinkovih očeh zaplapolala lučica in nedopo- vedljivo, nezapopadljivo je, kako je izrekel besedo : »Angela !« Ako kdaj slišim, da se je omožila ta udova, izgine mi vera v idejale. Ivanka.