v i JUBJUf 28, marca 1911 St« 12* Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po- dogovora. Pristoj bine sa oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celjn. Izhaja vsak Četrtek; ako jo ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Baro«lnl LS«tM w CeSjis,.— Reklamacije so poštnine proste. —■ Uredništvo: Schillerjeva cesta Štev. 8, 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Pasameina številka stane 16 w$n» Kdo laže? Kdo sSepari? in brezvestno 7 Dan za dnem, teden zn tednom ne slišite iz klerikalnega časopisja drugega, kakor vodilni glas: „liberalec" je lažnik, liberalec'1 je slepa . »liberalec" zapravlja ljudski denar. ,.liberalno" časopisje laže, opravlja, »liberalci" sleparijo pri volitvah, „liberalci" so zavozili gospodarstvo v posojilnicah in drntfih zavodih itd. ,.L beralci". to smo namreč mi narodnjaki in naprah;>,ki. Z eno besedo: grešniki smo, ki zaslužimo, da nas danes na mestu hudič vzame. Oglejmo si torej enkrat čisto suhoparno na podlagi dejstev, kje so tisti, ki lažejo, sleparijo in zapravljajo ljudski denar. I. K poglavju; liberalni listi lažejo. Klerikalci so oktobra lanskega leta tirali našega urednika Vekoslava Spindlerja pred porotnike, češ sedaj ga bomo enkrat za par mescev ,.zašili", da nam ta zlodej nekaj časa ne bo delal sivih las. Mislili so: Spindler se bo ustrašil, bo pred obravnavo lepo prosil odpuščanja, in 'mi bomo imeli /.oprt prilikd kričati, kako liberalni listi lažejo. Toda Spindler je šel pred porotnike, dva dni je sedel pred njimi, nastopil je obširen dokaz 'esnice, ki se mu ie posrečil, in — bil je oproščen. To je bila znana pravda, ki sta jo naperila petrovška klerikalna stebra Friedrich in Koren proti Spindlerja. Njun zastopnik dr. Benkovič pa je hotel še več zaslužiti, vložil je ničnostno pritožbo, ki jo je pa najvišje sodišče dne 17. t. m. v javni razpravi kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo pravorek porotnikov. Z drugimi besedami: ,.Liberalno" časopisje je izšlo iz tega hudega boja zmagovito in — čisto. A to ni bil edini slučaj. Cela vrsta klerikalnih veljakov: Schreiner, Pečnik itd. se je dvignila in tndi hotela spraviti urednika Spindlerja na zatožno klop. A vsi so se pred odločitvijo umaknili in lako pokazali, da nimajo čiste in mirne vesti: vse tožbe proti uredniku SpindJerju so umaknene. To je dokaz, da je popolna resnica, kar smo pisali, in stokral si bodo razni klerikalni junaki premislili, iti kakor Friedrich in Koren prat svoje umazano perilo pred poroto. In taki ljudje še upajo drzno dvigati svoja umazana čela in vpiti, da naše časopisje laže?! Poglejmo sedaj na drugo stran. Mariborsko klerikalno časopisje je lani ob časa volilnega boja za Ježovnikov mandat rabilo najpodlejša agitacijska sredstva: napadalo je napredno učiteljstvo in mu očitalo, da se proda za tri miljone; naprednega kandidata Kaca ia narodno stranko je sumničilo, da so povzročili uboj mladeniča Ignaca Kalinšeka v Šmartncm pri SI. Gradcu itd. Kdo bi naštel vso gnusobo in ves smrad, ki ga je nagomililo v tem boju klerikalno časopisje?! Naravno, da si končno tudi napred-njaki niso mogli vsega pustiti dopasti in tako so proti „Slov. Gosp.'1 vložili tožbo: 1.) napredno učiteljstvo, 2.) g. Kac, 3.) razni drogi člani narodne stranke iz Slovenjgrailca in okolice. Pred nekaj tedni bi se imela vršiti proti odgovornemu uredniku „Slov. Gosp." porotna razprava. A v zadnjem trenutku so prosili klerikalci odpuščanja. Naprednjaki, ki so vedno predobrega srca, so privolili v mirno poravnavo, in tako je »Slovenski Gospodar" v svoji zadnji številki moral prinesti sledeči zanimivi izjavi: I. „Dne 19. maja 1910 smo objavili v svojem listu članek pod naslovom: „Tri milijone za učiteljstvo". Podpisano uredništvo in podpisani odgovorni urednik izjavljamo, da je bil dotični napad neutemeijsn in obžalujemo, da je bilo slovensko napredno učiteljstvo s tem člankom izpostavljeno pred celo javnostjo zaničevanju in zasmehu." II. „Dne 30. junija 1910 in dne 21. julija 1910 smo objavili v svojem listu pod napisom »Šmart- no pri Slovenjgradcu" dopise, ki se nanašajo na napad na Ignacija Kalinška in njegovo smrt. Podpisano uredništvo iu podpisan, cdgovorni urednik izjavljamo, da je z ozirom na dognano sodno postopanje popolnoma neutemeljeno izraženo v teh dopisih sumničenje, kakor da bi bila »Narodna stranka" ali pa gg ivan Kac, Franc Verdnik in Jakob Vrečko povzročili ftapad na pokojnega Ignacija Kalinška. 01 žalujem^, da se je z objavo dotični h člankov škodovalo-;'dobremu imenu omenjenih gospodov. — V Mkriborn, dne 11. marca 1911. — Uredništvo. Fran Rakovič, odgovorni urednik." Tako so klerikalci zofet enkrat morah javno priznati, s kakimi lažmi, se bojujejo za ,.verske svetinje ' in „gospodarsit£ koristi" slov. ljudstva. Zato je naravnost smešip' če v istem trenutku, ko je klerikalni časopis mora i samega s^e obsoditi javno kot lažnifca, ljubljanski škof oznanja boj »lažnivemu" liberalnemu časopisju. Izjava »Slov. Gosp." jasno kaže- na kateri naslov bi bil moral škof Bonaven ura napisati svoj pastirski list. — Slovenska javnost pa si bo vedela po vsem tem brez dvoma jasno Odgovoriti na vprašanje: Kdo iaže? ali naše ali klerikalno časopisje? M. K jiogisvju: ICdo sšepa^i ? Kakor smo že omenili, klerikalci vsikuar, če kje pri kakih volitvah propadejo, kričijo, da so naprednjaki goljufali. Po|lejmo: kje imamo slučaj, (ia je bil kak naš sop '.ijetiik v kazenski preiskavi zai• ve*? Mislimo, da je potrei.no! Nemški naval na slovenske denarne zavode. Tajna okrožnica Štajercev© stranke. Naravnost drzno hujskajo nemški časopisi in ptujski «Štajerc» proti slovenskim denarnim zavodom. Najgnusnejših obrekovanj in laži se poslužujejo — in to vse pod zaščito c. kr. I državnega pravdništva. Čemu to hujskanje, vemo prav dobro. Nemške šparkase, nemške «voršuskase» so prazne. Treba ie denar iz slovenskih zavodov spraviti tja. Kmet — tako si mislijo «Štajerčevi» voditelji — je dovolj neumen, da bo verjel vse, če ga še tako farbamo. A zdi se, da je vse Štajerčevo nad vse drzno-lažnivo hujskanje doslej še premalo zaleglo. Slovensko ljudstvo je z malimi izjemami zavedno dovolj, da ne gre več na limanice. Dobro ve, da nesreča pri enem zavodu še ni vzrok, da bi vsi slovenski denarni zavodi ne bili več vredni zaupanja. Dobro ve, da pride polom ali krah ravno tako lahko pri Nemcih, kakor pri Slovencih, ako so v vodstvu zavodov nepošte-njaki. Na Koroškem sta baš lansko leto dva nemška duhovnika zarJftivila miljone ljudskega denarja. Ker so vodji Štajerceve stranke videli, da je «Štajero> sam danes veliko preslab, da bi škodoval slovenskim posojilnicam, zato so sedaj sklenili izdati knjižico, katc-ro bi v mnogih tisočih razširili med slovensko ljudstvo. Ta knjižica bi bila spisana v sicer tako sovražnem jim slovenskem jeziku, in vsebovala bi vse laži, vsa natolcevanja in sumničenja slovenskih denarnih zavodov, kar jih je doslej nagomilil «Štajerc» in nemško časopisje. Dobili smo v roke sledečo okrožnico, katero je kot «strogo zaupno« razposlalo vodstvo Šta-jerčeve stranke. Uredništvo in upravništvo «Štajerca». Ptuj, The- atergebaude. Nujno in zelo zaupno. Ptuj, 14. marca 1911. Na..... Neprestano se nadaljujoči krahi slovenskih denarnih podjetij so na Spodnjem Štajerskem za naše narodne in gospodarske nasprotnike ustvarili usodepolno krizo. Z ozirom na dejstvo, da so morali nemški zavodi skozi leta in desetletja prenašati silen bojkot, da prvaško časopisje v najsurovejšem tonu izkuša izpodkopati zaupanje prebivalstva v nemška podjetja, da se zoper nas uporabljajo vsa lepa in nelepa sredstva — tako gospodarskih kakor iz narodnoobrambnih iz vzrokov bi torej pomenilo napačno pretirano nesebičnost, če bi po najpodlejši brezvestnosti nastalo krizo prvaških denarnih zavodov v vsakem oziru ne izrabili. To je delo, ki ga, stoječi na na čelu gospodarske in. narodne samopomoči, moramo izvršiti. — Več nemških hranilnic nam je v tem oziru že predložilo vzpod-bujevalne predloge. «Štajerc» kot publicistični organ Nemcem prijaznega gibanja v tem oziru gotovo svojo dolžnost izvršuje. 'Da bi pa še one kroge, ki so doslej bili še «Štaiercu» nepcistopni, za to vprašanje primerno zainteresirali, je vodstvo Štajer-čeve stranke sklenilo izdati primerno knjižico v velikih masah. Ta knjižica naj bi v obliki male knjižice (miniatur-knjižica) na 32 straneh izšla in se po 4 vinarje razprodajala. Njena vsebina naj v kratkih potezah naslika ogorčujoče pojave pri slovenskem krahu (gospodarstvo pri posojilnicah, klerikalni panama na Koroškem itd.), pojasni njihove vzroke in popularno razloži razliko nasproti varnim nemškim denarnim zavodom. Da se pa razširjenje v masah doseže, s ko-jega pomočjo je edino omogočen sistematično pripravljen vspeh, je treba, da vsi nemški denarni zavodi in prizadeti krogi večje število teh knjižic pokupijo in potem zastonj razširjajo. Cena je tako nizka, da ne more igrati tu nobene vloge. Pri tem ni prav nič potreba, da bi nemški zavodi javno kot razširjevalci ali podpiratelji te akcije veljali in se lahko s popolnoma ne-udeleženimi posredovalnimi osebami dela. Sicer pa posameznim korporacijam način razširjevanja popolnoma prepuščamo. Prosimo Vas, da nam takoj naznanite, koliko sto ali tisoč tega spisa prevzamete (1000 stane samo 40 K), pod katerim naslovom naj jo Vam pošljemo in če imate glede vsebine kakšne posebne želje. Ker je naša akcija zelo nujna, Vas prosimo, da nam na to okrožnico takoj odgovorite. Ob enem si dovoljujemo Vaš častni zavoc opozoriti, da bi ravno sedaj inseriranje Vašega zavoda v našem listu »Štajercu« bilo velikega pomena. Zato Vas vabimo še enkrat najuljudneje in najnujneje, da »Štajerca« z inseratnimi naročili (najboljše celoletni tekoči inserati, pa tudi objavljenje letnega računa) podpirate. Nadejajoč se nujnega in ugodnega odgovora, Vas zagotavljamo našega vednega sodelovanja in se podpišemo z velikim spoštovanjem za odbor »Štajerca« Dr. Plachki. Po dozdajnih uspehih nemškega boja zoper slovensko zadružništvo soditi, tudi s tem novim sredstvom nemškutarji ne bodo mnogo dosegli. Vendar je značilno, kako varne se čutijo Nemci in odpadniki v bojkotnem gibanju zoper slovensko zadružništvo. Slovenca, ki bi podpisal tak oklic, kakor je zgornji, in ki ga je podpisal ptujski advokat dr. Plachki, bi že davno spravil državni pravdnik v kriminal. A tu se seveda gre za po-silinemce in za oškodovanje slovenskih denarnih zavodov, zato pa oblasti zatisnejo obe očesi. Brez strahu torej zremo v oči novi nem-škutarski gonji zoper naše denarne zavode. A one, ki na Spodnjem Štajerskem danes žive od Slovencev, razne »nemške« trgovce In obrtnike, nujno pozivamo v njihovem interesu, naj ne pustijo svojih »voditeljev« igrati se z ognjem. Naj se spomnijo poseptemberskih dni iz I. 1908; takrat je bilo naše gospodarsko-osamo-svojitveno gibanje le prvi početek našega boja zoper razne škodljivce našega narodnega razvoja. Ako pojde nemško hujskanje k bojkotu zoper slovenske denarne zavode še naprej, pri' segamo, da se bo vzbudil med slovenskim ljudstvom odpor in vihar, kakor ga še naše »nemško« meščanstvo hi doživelo. Komu bo torej slednjič nemško hujskanje na korist, o tem si bo lahko vsak trezen človek ria jasnem. Zato mislimo, da je v interesu države in mirnega življenja med obema narodnostima na Štajerskem, ako c. kr. oblasti, osobito v prvi vrsti poklicano državno pravdništvo, nemško boj-kotno hujskanje zoper slovensko zadružništvo v kali uduši. V nasprotnem slučaju bi znale postati posledice za marsikoga usodepolne. 3z političnega sVeta. Državni zbor. V zadnjih sejah se je vršilo prvo branje rekrutne postave. Predlog je bil od-kazan brambnemu odseku. Včeraj in danes se je vršilo prvo branje proračunskega provizorija obenem s postavo glede državnega posojila. Proti državnemu posojilu 76 miljonov kron se bodo uprli češki poslanci. Zato menda stvar ne bo šla najbolj gladko. Razpust državnega zbora ? Iz državnozborskih krogov se čaje, da je izjavil ministerski predsed-sednik baron Bienerth: „Ako proračunski pro-vizorij ne bo do 1. aprila rešen, razpustim zbornico". Menda si bo tudi Bienerth še to premislil. Hrvaško. V nedavno ustanovljeni krščansko-socijalni stranki so se že začela kazati znamenja razpada. Bivši »frankovci«, osobito mladina, so nezadovoljni z skrajno klerikalno politiko stranke in si žele združitve s Starčevičevo stranko. Če se to zgodi, postanejo hrvaški klerikalci zopet brezpomembna strančica kot so bili poprej. Na Italjanskem je odstopilo ministerstvo Luzatti. Zato se je tudi zasedanje italjanskega državnega zbora na nedoločen čas odgodilo. Napetost med Turško in Grčijo zopet narašča. V Turčiji so zabeli bojkotirati grške ladje in grško blago. Med Rusijo in Kitajsko je napetost vedno večja. Splošno se sodi, da pride med obema državama do vojne. Kitajska namreč noče, kakor smo o tem že poročali, izpolniti nekaterih zahtev, katere stavi Rusija v smislu pogodbe, ki obstoji med obema državama. Iz Pekinga se celo poroča, da so tam umorili ruskega poslanika. Na drugi strani pa se poroča, da postaja razmerje tudi med Japonsko in Kitajsko napeto in da tudi med tema državama vojska ni izključena. Hrvatski deželni zbor (sabor) je bil dne 16. t. m. na nedoločen čas odgoden. To je storil ban vsicd tega, ker je v proračunskem odseku proračunski načrt vlade bil z 10 proti 4 glasovom odklonjen. Namesto da bi — kakor je to v ustavnih deželah v navadi — bil takoj, ko je dobil tako nezaupnico, odstopil, pa stori nasprotno: pošlje domov »nepokorne« zastopnike ljudstva! Državni strankini zbor nemških krščanskih socijalcev se bo vršil letos 30. aprila. V Albaniji na Balkanu je splošna vstaja. Iz Skadra poročajo, da je albansko prebivalstvo v nekaterih pokrajinah proglasilo svojo neodvisnost. Poseben komite nakupuje orožje in municijo. Tako resne ustaje še ni bilo v Albaniji. Uporniki so imenovali celo začasno vlado. Seveda slikajo vladna poročila položaj v lepši luči. Ta poročila pravijo, da se položaj v Albaniji ni poslabšal. Ubežniki, ki so na črnogorskem ozemlju, skušajo povzročiti v Albaniji ustajo. V okolici Plave je središče agita cije. Turška vlada bo poslala tja vojaštvo, da za pre mejo proti Črni gori. Kronanje angleškega kralja in avstrijski presto lonaslednik. Nadvojvoda Franc Ferdinand se ne bo udeležil kronanja angleškega kralja Jurja, temveC pojdc v London samo nadvojvoda Kari Franc Jožef, ki bo fungiral kot zastopnik dunajskega dvora. Kot vzrok navajajo dejstvo, da niso pri pogrebu prejšnjega kralja dovolj časti izkazovali prestolonaslednikov! soprogi, kneginji Chotek. Pravijo, da se prestolonaslednik noče udeležiti teh slavnosti, ker angleška vlada noče pri slavnostnem sprevodu izkazati njegovi soprogi časti nadvojvodinje. Drugi pa trdijo, da je prestolonaslednik prosil cesarja, naj poviša njegovo soprogo v dostojanstvu, da se moie udeležiti kronanja angleškega kralja. Cesar je pa to prošnjo zavrnil. Ce je ta verzija prava, se danes še ne more konstatirati. Na vsak način bo pa Av-stro-Ogrska edina monarhična država, katere pri kronanju ne bo zastopal pravi prestolonaslednik, kajti nadvojvoda Kari Franc Jožef pride šele v drugi vrsti v poštev kot prestolonaslednik. Beležk«. Kdor ima Še 2. in 3. številke „Narodnega Lista" letošnjega leta, naj nam jih blagovoli uposlati, ker so nam popolnoma pošle. Poštnino v znamkah povrnemo. Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu ima glavno skupščino v nedeljo, dne 26. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni gospe Hausen-bichler v Žalcu. Dnevni red: 1. Vpisovanje novih udov. 2. Letno poročilo. 3. Letni račun. 4. Volitev društvenega odbora. 5. Hmeljska razstava v Žalcu meseca septembra 1911 in izvolitev posebnega odbora. 6. Kaj se naj ukrene, da se bode preprečila predprodaja hmelja? 7. Praktične izkušnje v hmeljarstvu:; 8. Nasveti. Zasebno ljudsko štetje. Nekateri trgi in mesta, kakor n. pr. Sv. ^Trojica, Velenje, Muta, Ormož, Ptuj, Vojnik, Ma"Hbor, Brežice, Ljutomer so izvršili privatno ljudsko štetje. Iz drugih krajev žalibože še nimamcf*pbročiI. — Tiste osebe, ki nam dosedaj še nišo postale dotičnih poročil, prosimo, da to nemudoma: store. Odbor za ljudsko štetje v Celju. 1 Slovensko predavanje na zagrebškem vseučilišču. C. kr. okrajni sodnik dr. Ivan Mohorič v Ljubljani bode dne 24. t. m. popoldne ob 6. uri v slovenskem jeziku predaval na zagrebškem vseučilišča Ker je to prvi slučaj, da slovenski pravnik predava v slovenskem jeziku na hrvatskem vseučilišču, je pričakovati pač mnogobrojne udeležbe. izid ljudskega štetja izkazuje v Avstriji 28 miljonov 567.898 prebivalcev, za 2,417.190 več ko 1. 1900. > . Celjska mestna šparkasa izkazuje z letnim računom za leto 1910. očjvidno nazadovanje. Hranilnih vlog je izplačala'celjska mestna šparkasa v minulem letu za okroglo štiristotisoč več kakor jih je prejela. Najbolj pa da misliti majhni čisti dobiček, ki ga izkazuje v svoji bilanci. Ne sme se pozabiti, da ima celjska mestna šparkasa samo na nemški hiši (Deutsches Haus) v Celju intabuliranega posojila en četrt miljona kron. Koliko pa nese «Deiitsches Haus» v Celju in koliko more tako podjetje plačevati obresti od svojih ogromnih dolgov, si lahko vsak izračuna, ki količkaj razmere pozna. Treba bo najbrž tedaj nemški šparkasi v Celju še večkrat zapisati v bilanco «Zinsenabfall», samo da ne bo zadostovalo le 9460 K, kakor leta 1910, vsaj velikanska vsota na zaostalih obrestih po 273.588 K 72 v opravičuje to skrb. Za Mestno hranilnico v Celju res sicer jamči celjsko mesto s svojo davčno silo, a pomisliti pa je tudi, da ima celjsko mesto ogromno dolgov in tako visoke doklade, da vse kar je le mogoče, beži jz Celja. Od svojega majhnega dobička je razdelila celjska šparkasa bogate darove celjskim nemškim društvom in sicer je dobil Musikverein 4000 K, nemško gledališče 500 K, nemška pevska društva 300 K, Schulverein 100 K, Athletik-Sportklub Eiche 100 K, nemško pomočniško društvo 100 K, nemško dr-sališko društvo 200 K, celjski nemški Turnverein 1000 K, društvo: «Deutsches Haus» 1200 K. — A niti vinarja ni žrtvovala celjska nemška šparkasa v dobrodelne namene, katerih bi bilo deležno slovensko ljudstvo, kljub temu, da Ima najmanj 2 tretjini slovenskega denarja naloženega kot hranilne vloge in da je večino svojega dobička napravila s slovenskim denarjem. — Ne bi se bavili z nemško celjsko šparkaso, ko bi nemški listi ne hujskali tako hinavsko proti slovenskim denarnim zavodom, samo da napeljejo tok denarja v svoje denarja silno potrebne kase. Naj Nemci rajše razmišljujejo o svoji gospodarski mizeriji in tudi dr. Negri br storil pametnejše, ko bi premišljeval, kako bi rešil zavoženo celjsko nemško gospodarstvo pred polomom, kakor pa da izliva svoje gospodarske modrosti po nemških listih. Kar je pisal o slovenskih denarnih zavodih v graškem «Tag-blattu», velja v polni meri za nemške denarne zavode, zato se pač ne moremo dovolj načuditi nemški predrznosti, s katero hočejo zakriti svoje lastne slabosti. Slovenci nimamo nič proti temu, ako nemški denarni^zavodi tako imenitno napredujejo, kakor n. pr. celjska nemška šparkasa. dvomimo pa, da bi se take solidnosti in takega napredka veselili tudi širokoustni dr. Negri in njegovi kompanjoni. Imenovanje. Štajerski deželni šolski nadzornik dr. Karel Turni i rz je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. Sprememba v veleposestniški skupini štajerskega deželnega zbora. Deželni poslanec Rudolf pl. Dehne je prodal svoje posestvo Wels-berg. [Ker je to posestvo v deželni deski, izgubi pl. Dehne svoj mandat. Učiteljsko poučno - zabavno potovanje v Savinsklh planinah se namerava prirediti v dneh 4., 5., 6. in 7. septembra letos. Tura se je določila sledeča: Žel. postaja Rečiška vas-Mozirje-Ljubno - Luče - Kocbekova koča - Ojstrica - Škarje-Planjava-Kamniško sedlo-Bistriška dolina-Stra-hovica pri Kamniku-Črnivec-Nova Štifta-Gornji grad-Bočna- Vransko- žel. postaja Sv. Peter v Sav. dolini. Za one, ki ne gredo na Ojstrico in Planjavo, pa je lažja varijanta in sicer Luče-Solčava-Logarska dolina-Slap pod Rinko-Okrešelj-Kamniško sedlo. Po dolinah se bodo izletniki vozili, ker se na ta način pridobi precej časa. Vozove, prenočišča, prehrano (tudi v plan. kočah sveže meso), vodnike, nosače, pristojbine v planinskih kočah, napitnine itd. preskrbi vodstvo izleta. Zato se bo določila stalna svota, katero bo imel vsak izletnik naprej plačati, tudi lahko v mesečnih obrokih, pričenši z aprilom. Pri sestavi ture se je gledalo na to, da dobe izletniki popolen pregled o Savinskih planinah, da vidijo v kratkem času mnogo in aa potujejo udobno. Natančnejša pojasnila daje g. Ign. Šijanec, učitelj v Gornjenm gradu. Za odgovor se naj priloži znamka po 10 vin. Izleta se lahko udeleže ne safno učitelji in učiteljice in učiteljske rodbine, temveč tudi prijatelji in prijateljice učiteljstva. Če se oglasi več kot 15 udeležencev, potem sč priredita dve potovanji, eno v zgoraj omenjenih dneh, drugo pa v drugi polovici avgusta. Razna imenovanja. Za poštnega oficijanta v Zidanem mostu je imenovan Friderik Vaupotič. — K pravni prak?i za pol. konceptno službo na Štajerskem je pripuščeff dovršeni pravnik Rih. Kora-pec. -i-- Iz zgodovine sotelske železnice. Nemški in slovensko-klerikalni listi so poročali svoj čas, da e obljubil zasebni inženir in hrvaški vlastelin Dau-baczy zastonj narediti načrte za sotelsko želznico: Obljubil je tudi gotove doneske in pomoč za tra-^ siranje. Izpolnil pa svojih obljub nikoli ni in inte£ resenti so si sedaj naročili nekega graškega inženirja, da izvede potrebna preddela. K temu nam poročajo iz Brežic: Tukajšnji nemški odvetnik dr. Janesch se je javno izrazil, da ima dokaz v rokah,, da je stala za Daubaczyjem Južna železnica in da je ta mecen sotelske železnice preddela nalašč in )ojda tudi za masten denar zavlačeval. Ta stvar ;e seveda vzbudila mnogo pozornosti. Ako se dobi še par tako »delavnih« mož za sotelsko železnico, ista nikoli ne bode stekla po lepi sotelski dolini. Sodelovanje duhovščine pri gospodarskih zavodih. Svoječasno smo poročali, da je papež proti concu lanskega leta izdal ukaz, da duhovniki ne smejo pri gospodarskih organizacijah (posojilnicah itd.) zavzemati nobenih mest, s katerimi je združena kaka odgovornost. Avstrijske in posebno slovenske klerikalce je ta papežev ukaz hudo zadel, saj je znano, da imajo duhovniki skoro vse kleri-calne gospodarske organizacije v rokah, da drže ž njimi ljudstvo v odvisnosti in da imajo mnogi du-lovniki pri teh zavodih prav mastne dohodke. Ni čuda, da so klerikalci v svoji zbeganosti pisali, da hočemo mi »liberalci« duhovnike iz posojilnic vem spraviti, in so tako celo papeža napravili za — »liberalca«. Da so se v svoji stiski obrnili po svojih škofih do papeža, temu se tudi ni čuditi. In papež zdai res dovolil, da smejo duhovniki še dve leti ostati pri gospodarskih organizacijah in sicer v Avstriji. Ko mineta dve leti, pa bodo morali duhovniki tudi pri nas pustiti svoja mesta pri raznih posojilnicah in drugih gospodarskih zavodih. Vseslovanskl časnikarski kongres se vrši letos dne 10., 11., 12. in 13. julija v Belgradu. Istočasno se vrši tam razstava vseh slovanskih časnikov in časopisov. Kmetijsko-knjigovodstvenl tečaj sc vrši od 10. do 13. aprila na kmetijski šoli v Grotteuhofu. — rošnje na ravnateljstvo. Prosto stanovanje v zavodu. Za manj premožne štipendije. Kako se ne sme napeljevati elektrika? Opozar-amo prebivalce vseh onih krajev, kjer se bavijo z mislijo, upeljati električno razsvetljavo, na današnji dopis iz Ljutomera, v katerem znani gospodarski strokovnjak razkriva napake tamošnje elektrarne. Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju je razdelilo letos že vsa do sedaj došla darila svojih dobrotnikov, tako, da je bilo primorano v tekočem mesecu vsem prosilcem podpore znižati, mnogim pa celo odbiti. Prihodnji mesec pa društvu sploh ne bo moglo deliti nobenih podpor, ako društvu ne ostanejo zvesti stari dobrotniki in ne pridejo tudi novi darovalci na opmoč. Uspešno delovanje društva se razvidi iz tega, da je v zadnjih petih mesecih razdelilo med zares potrebne in pridne dijake nad 5000 kron; sedaj pa žalibog ne more svoje naloge dalje vršiti brez pomoči slovenskega občinstva. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v p. Dunaj III. Reisnerstrasse št. 27. Promocija. V torek, dne 21. tm. je bil promovi-ran na staroslavni Karlo-Ferdinandovi češki univerzi v Pragi starešina slov. akad. društva »Ilirija« g. Rudolf Ravnik, koroški rojak, doktorjem prava, Iskreno čestitamo! Zadružni sestanek za celjsko okrožje, ki ga je sklicala za minolo nedeljo celjska Zadružna Zveza v celjski Narodni Dom, je krasno uspel, kakor dne 5. t. m. sestanek v Mariboru za mariborsko okrožje. Poročevalec, tajnik Miloš Štibler, je podal v lepem govoru glavne misli, kako se imajo zadruge reformirati, da bodo popolnoma kos svojim nalogam, podal pa je tudi jasno sliko o stanju celjske Zadružne Zveze, ki je v 1. 1910. vkljub najpodlejšemu hujskanju s klerikalne strani in vkljub temu, da ni dobila državne podpore za lansko leto, vendar imela še čistega dobička krog 4000 K, tako da naraste njen rezervni fond na okrog 66.000 kron. Smotreno delovanje celjske Zadružne Zveze je najboljši odgovor na satanske napade klerikalnega časopisja, na katere Zveza ni doslej in tudi odslej ne bo odgovarjala, ker je njeno trezno gospodarsko delo samo edino pravi odgovor. Resno opzarjamc vse članice celjske Zveze, naj se ffe vsedejo na limanice klerikalnim časopisnim cunjam, ki imajo edini namen, razbiti slovensko zadružništvo še bolj. Celjska Zadružna Zveza je danes edina na Avstrijskem, ki je I. 1910. brez državne podpore $ svojimi sredstvi pokrila vse upravne stroške in napravila še čisti dobiček. Celjska Zadružna Zveza ne potrebuje dvamiljonskega jamstva dežele, ni ji treba ukrasti kakega vseučiliškega fonda, ona jc sama dovoli močna, da živi in da se razvija. WWt »Utaj. Slovensko gledališče v Celju. Sprejeli smo sledeče obvestile: Za 25. t. m. naznanjena predstava Anzengruberjeva »Krivoprisežnika« se ne bo vršila in je sploh prirejanje gledaliških iger postalo nemogoče vsled spremenjenega nastopanja načelstva Celjske posojilnice kot lastnice dvorane proti »Celjskemu pevskemu društvu« in igralcem. Umrl je 20. t. m. v Ljubljani v deželni bolnišnici g. Fr. Lončar, bivši tajnik celjske Posojilnice in posestnik, v starosti 52 let. Bil je ves čas svojega bivanja v Celju zvest in neomahljiv narodnjak, sonstanovnik in podpornik neštetih narodnih društev, in za vsakogar je imel odprto roko. Pogreb je bil včeraj 22. t. m. v Ljubljani. Iz Celja se je udeležilo pogreba 8 oseb. Jako neprijetno je dirnilo, da se zastopniki mnogih društev in zavodov, pri katerih je pokojnik vedno kazal odprto srce, niso udeležili pogreba. Blag um spomin! Celjski pouli£njaki zopet na poslu ? V Celju izhaja nekaj časa sem nemški list »Siidsteirische Volks-Stimme«, ki je Slovencem pravičen in zato nemškutarjem v Celju in okrog trn v očeh. Izdajatelj in urednik lista je Rihard Watzlawek, ki bi ga Nemci in odpadniki najraje potopili v žlici vode, saj neusmiljeno odkriva njihove rane. Že parkrat so poskusili ga napasti in pretepsti, tudi na druge načine so ga hoteli onemogočiti. Dne 20; t. m. zvečer pa se je zgodil nov slučaj, ki ne pomeni navadnega pouličnega napada, ampak je naravnost zavratni napad iz zasede. Dogodek je bil sledeči: Dne 20. t. m. zvečer ob pol 9. uri se je vračal urednik Watzlawek s svojim očetom od savinskega vlaka domov. Ko sta prišla pred Rancingerjevo trgovino v Bogengasse, je stopil iz temnih vrat nasproti maskiran človek ter napadel Watzlaweka z besedami: »Ti pes, ti lopov«, med temi besedami pa z debelo palico udaril urednika po rami. Drugi udarec je Watzlawek prestregel s svojim dežnikom, med tem ko je prijel oče neznanega napadalca za roko. V tem hipu pa je padla napadalcu dolga črna brada raz obraz in spoznali so v njem znano prikazen s celjskih ulic, »filozofa« Bechineja, ki je znan tudi še izza septemberskih dogodkov. Podivjani kul-turonosec je potem z železno, 1 dm dolgo ostjo na palici udaril Watzlawekovega očeta s tako močjo po roki, da mu je dlan skoro popolnoma prebil. Značilno je to za varnostne odredbe mesta Celja, da se more tak lopovski napad izvršiti na cesti prav v bližini rotovža. Bechine je moral iti na rotovž, kjer so vzeli zadevo na protokol, potem pa napadalca Bechineja izpustili. Oba Watz-laweka sta v hudem razburjenju pozabila podpisati, na rotovžu napisani protokol. Da to popravita, sta se podala še enkrat nazaj na rotovž, tam blizu je. pa že zopet stal Bechine, napada pa ni ponovil. Da je bil ves ta napad dogovorjen in skrbno pripravljen, dokazuje dejstvo, da so bili pripravljeni vse celjske nemškutarske barabe in »akademiki« s piščalkami ter so po izvršenem napadu celi 2 uri nemoteno žvižgali in razgrajali pred stanovanjem urednika Riharda Watzlaweka. Watzlawek je ranjen na levi roki, njegova še skoro nova zimska suknja pa je popolnoma raz- trgana. — Zadeva je vzbudila občo senzacijo in splošno ogorčenje. Trnovlje pri Celju. Drre 21. t. ni. je izbruhnil pri posestniku Alojzu Oprešniku v Leskovcu pri Trnovljah na neznan način požar; v par minutah je bilo celo gospodarsko poslopje v plamenu. Sreča, da je bilo brez vetra,- ker so druga poslopja v bližini. Škofjevaška požarna bramba je bila takoj na mestu, navzlic temni noči in slabi cesti. Fantje so prav marljivo delali pod vodstvom gosp. poveljnika L. Canka, Čepelna in drugih škofjevaških posestnikov. Kateri imamo v bližini svoja poslopja, se jim prav iz srca zahvaljujemo. Prav lepo bi se na naših slovenskih tleh čulo tudi slovensko poveljevanje, V Šmarju pri Jelšah se vrši v nedeljo 26. t. m. ustanovni občni zbor »Političnega in gospodarskega društva za okraje Šmarje, Rogatec in Kozje« ob 10. uri dop. pri Habjanu. Po občnem zboru je javni ljudski shod, na katerem govori kmetovalec Vičanski Škerlec o kmetski organizaciji. V Grobelnem se vrši v nedeljo 26. t. m. ob pol 3. uri pop. v prostorih g. Vuga javni ljudski shod z dnevnim redom: »Draginjsko vprašanje in naš kmet«. Gornjigrad. V nedeljo, dne 19. t. m. je po prvi maši predaval v gostilniških prostorih gospe Mikuševe znani sadjerejec g. Praprotnik, nadučitelj iz Mozirja. Povdarjal je veliko gospodarsko važnost umne sadjereje ter govoril o pravilnem ravnanju z drevjem in sadjem. Navajal je razne napake pri sajenju dreves in pri obiranju sadja, razpravljal je o boleznih in o škodljivcih sadnega drevja, razkazoval tozadevno razne s seboj prinešene vejice, na katerih so se videle ali do-tične bolezni ali škodljivci in njih delo. Priporočal je škropljenje dreves radi rje in marsikaj, kar bi naj naši sadjerejci upeljalt sebi v korist. Razložil je na ogled tudi več za naše kraje priporočljivih vrst jabolk, kakor: štajerski mošan-celj, ananas rajneto, bobovec, baumanovo rajneto, bel-eflčr in jabelko »kralj Samo« (Bismarkapfel). Poslušalci so z zanimanjem sledili besedam veščega strokovnjaka in bodo gotovo marsikateri njegov nasvet upoštevali v svoj lasten prid. Takih poljudnih predavanj je želeti še več. Nova Štifta pri Gornjemgradu. Prišel je na željo okrajnega odbora gornjegrajskega minulo nedeljo t. j. 19. m. k nam g. Praprotnik, nadučitelj iz Mozirja, da nas poouči o pravilni sad-iereji. Kako smo Novoštiftčani željni pouka v gospodarskih stvareh, se je pokazalo takrat. Nabralo se nas je okoli stopetdeset in vsi smo hvaležni g. Praprotniku za podu&evanje. Kakor je gospod predavatelj rekel, je naš kraj prav pripraven za sadjerejo, torej poprimimo se z vso vnemo te stroke gospodarstva; kajti obeta se nam in našim potomcem na lep in lahek način pridobljen zaslužek. Uv' . t.-. j&i! /.V.JjJtl Jjiiii -j Gornji grad. Dne 11. t. m. je imela »Posojilnica v Gornjem gradu« svoj 20. redni občni zbor, ne-vštevši izvanredne občne zbore. Zadnji čas so klerikalci po »Straži« in »Slov. Gospodarju« trosili razne laži o stari posojilnici, na kar je kaplan Jaka RabUs« moral poslati izjavo v »Narodni List* in »Slov. Gospodarja«, kjer preklicuje svoje nepremišljeno govorjenje. Precej hud poper je to za klerikalce, ako najpred ljudstvo hujskajo, potem pa svoje trditve preklicujejo. Na neosnovane napade v »Straži« su dobili primeren odgovor že v »Narodnem Listu«, ki jim še sedaj po ušesih šumi, saj je bil odgovor župnika g. Fermeta tako klavern, da se mu je moral vsak smejati. Kar namigava na vse strani, je otročarija, ki ni ovrgla številk o jamstvu klerikalne posojilnice. Ce se jim ljubi še kaj broditi, je tudi odgovor lahek, ker zares »mnogo ljudi mnogo ve«. Tedaj na svidenje, g. župnik! — Na občnem zboru »Posojilnice« smo slišali računski zaključek za leto 1910. G. župnika Fermeta in kaplana Rabusa bodo zopet zanimale številke o varnosti posojil v stari ali liberalni posojilnici, kaj šele o posojilniški hiši, s kakšno svoto figurira v računu. Kot vesten opazovalec, pa ne iz Menine, ki pozneje vse prekliče, kakor trdi »Slov. Gospodar« v listnici, poročam, da je bilo od posojilniške hiše odpisanih samo 4% v znesku 3.367.80 K, tako da je vredna z drugo hišo vred le 80.826.79 K. Radovedni smo, koliko bi to poslopje veljalo, ako bi zdaj zidali, ko je med tem časom vse dražje postalo, recimo opeka (od 24 na 40 K), apno, les, plača delavcev itd. To si naj izračunijo klerikalni narodni ekonomi, ki imajo za to dovolj časa. Da pa ne bodo še dalje bujskali nerazsodnih ljudi o varnosti hranilnih vlog, smo si iz računskega sklepa izpisali te podatke: Posojilnica je imela 1. 1910 hranilnih vlog v znesku 757.358.07 K. Nasprotna vai-nnst pa je: svota posojil 688.842.83 K, deleži v znesku 19.938,— K in vrednost hiš 80.S26.79 K, to rej skupaj 789.607.62 K. Pri tem pa še ljubeznivi nasprotniki lahko pomislijo, da jamčijo zadružniki pri deležih s vsem svojim premoženjem, pri posojilih pa še razen vknjižbe poroki. Sedaj pa pokažite vi takšno varnost. Žalostno pa mora biti pri »Ljud-ski posojilnici« in »Gospodarski Zvezi« v Ljubljani, da je pograbila vseučiliški fond z 750.000 K in še da kranjska dežela samo 2.000.000 K kredita. Gospodje, nevarno je se z ognjem igrati! --Vsled vašega strankarstva ste hoteli staro posojilnico uničiti, kar se vam nikdar ne bode posrečilo. Sami glejte, kako bodete izhajali s tistimi dolžniki, katere vam je stara posojilnica z veseljem odstopila. Iz vaših neosnovanih napadov, katere bi lahko zagrešil kak nezrel lemenatar, se jasno vidi, da niste upoštevali dr. Lampetov uvodnik v »Slovencu«, še manj poznate pravo zadružništvo, ampak le hujska-rijo. Iz Šmarja. Dne 15. marca se je vršil pri Habjanu občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, katera je ena izmed najstarejših; obstoja že 25 let. Med njenimi ustanovitelji so bili zdravnik in znani slovenski politik dr. Jože Vošnjak, Hugo Tančič in Anton Skaza. Sedanji, že dolgoletni predsednik podružnice je uvodoma načrtal v kratkih in jedrnatih besedah zgodovino podružnice, katera obhaja svojo 251etnico s tem, da se združijo njene članice v lastno žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Obenem se je vršilo ustanovno zborovanje iste. Pristopilo je takoj 31 članic. . Predsednica je gospa dr. Rakeževa. Moška podružnica je obenem sklenila zbirati v proslavo 2b-letnice obstoja Ciril-Metodove podružnice v Šmarju en kamen za obrambni sklad. Potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe, gosp. Ivan Prekoršek, je imel jedrnato in z velikim navdušenjem sprejeto predavanje o našem obrambnem delu. • - Zvečer je ravno pred začetkom zborovanja izbruhnil ogenj v hiši posestnika Močnik, po domače »malarce« v Dvoru št. 36. Gospodarsko poslopje je popolnoma zgorelo, istotako tudi streha s hiše. Živino so rešili. Ali ni čuden slučaj, da gori bodisi v trgu, bodisi v okolici vsakokrat, kadar je kaka napredna prireditev v Šmarju? Kmetijsko zborovanje v Bukovemžlaku. V nedeljo dne 26. t. m. ob pol 4. popoldne se vrši kmetijsko zborovanje v Bukovemžlaku pri g. Sodinu; zborovanje priredi šentjurska kmetijska podružnica po sledečem vsporedii: I. predavanje o perečih kmečkih vprašanjih; II. želje in nasveti; III. slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Kmetijsko zborovanje v Dramljah. V nedeljo dne 26. t. m. po rani maši se vrši kmetijsko zborovanje v ljudski šoli v Dramljah, ki ga priredi šentjurska kmetijska podružnica po sledečem vspore-du: I. predavanje o perečih kmečkih vprašanjih; II. želje in nasveti; III. slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. V pijanosti okraden. Rudar A. Pavšek je v pijanosti obležal na cesti med Hrastnikom in Dolom. Pri tem mu je nekdo ukradel srebrno remontoir-uro in denarja v skupni vrednosti 30 K. I* Št. Jurja ob j. ž. poroča »Slov. Narod« o tamožnjem postajenačelniku čudno zgodbo, kako nesramno se je ta obnašal nasproti nekemu železniškemu uslužbencu, ki je zahteval vozni listek v slovenskem jeziku. Ali ta gospod morda misli, da je Št. Juri ob j. ž. kje v blaženem rajhu? Celi občinski zastop — zaprt. Te dni je došel nekoliko vinjen kmečki fant Anton Krofi iz Loke pri Zusmii v pisarno občinskega urada pri Svetem Štefanu blizu Šmarja, ravno ko se je vršila seja občinskega zastopa. Krofi je krepko opsoval Župana in vse občinske odbornike, na kar so ga občinski očetje z veliko težavo potisnili pod kap. — Krofi se je maščeval s tem, da je vrata od pisarne zunaj zaklenil in pustil ključ v ključavnici. Ker so okna žiamrežena, niso mogli očanci poprej iz svojega zapora, dokler jih ni spustil ven neki slučajno mimo došel kmet. Ljudsko štetje v celjskem okraju. Bivši nad-komisar celjskega glavarstva Zoffal je, predno je odšel v Gradec, izročil materijal ljudskega štetja v celjskem okraju glasovitemu vpokojenemu dav-karju Donnerju v ureditev ter mu tudi dal pravico, da si za izvršitev tega dela po svoji volji izbere pomožne moči. Donner si jih je res »izbral« in sicer tri najbolj znane celjske poulične prikazni: dr. Ballogha, Bechineta in Hrona. Ti, zvesti hlapci celjskega amtsvorstanda dr. Ambroschitscha, so temu spravili v roke izide štetja iz raznih občin (celjska okolica, Vojnik, Laški trg itd.), kjer Je mnogo nemških gospodarjev, in potom teh je Am-brosehitseh pritisnil na gospodarsko odvisne ljudi, da so preklicali, če so se pri štetju vpisali za Slovence. Nesramen je bil ta pritisk v celjski okolici. Odgovoren za vse je brezdvomno glavar baron Miiller, ki je Zoffalu menda preveč slepo zaupal. Cujemo sicer, da je eden izmed krivcev, znani po-uličnjak Bechine, že odpuščen. Nedvomno pa je, da tudi ostala dva nista nič boljša kot on in da sta tudi onadva bila udeležena pri tej lumpariji. Gosp. glavar bo — upamo — vedel, kaj ima storiti! Laški trg. Za župana je izvoljen v trgu zopet Adolf Weber. Sv. Krištof nad Laškim trgom. Za župana je zopet izvoljen posestnik Anton Petek v Strmici. Iz Dola pri Hrastniku. Torej g. tajnik, preglejmo .tudi mi enkrat naše račune. Mislim, da se bo to nekoliko bolj mirno vršilo, kot sta jih pregledovala g. župnik in Šunta, kjer je baje celo prvi slednjega obdolžil, da mu jih je g. Gnus sestavljal, za kar še prosimo g. župnika, naj dokaže. Bilo je pred občinskimi volitvami. Tajnik je raznašal glasovnice, zraven seve kar najbolj agitiral za klerikalno stranko. Strankam, ki niso bile zanesljivo klerikalne, je pravil, da jim ni treba priti, češ, saj ni itak nič važnega; nevednim ženam je nasvetoval, naj se le obrnejo do Štravsa p. d. Iirastelja, da jim bo že on spolnil glasovnice in klerikalne pristaše je najbolj pozival, da se gotovo udeleže volitev. Tako postopanje občinskega tajnika je nesmiselno. On uživa kruh, ki mu ga daje občina. Odvisen je torej od stranke, ki vlada v občini. Ne zamerimo toliko, da drži s klerikalci, pač pa da je tako pridno podpiral klerikalno-nemčurske nakane, posebno ker ve, da klerikalni pod ni ravno tako trden, kakor se vidi, in se tudi lahko zruši. Občinski odbor pa mu gotovo ni poveril naloge agitirati za razne strice in ateke. Dalje povprašamo tajnika, ali mu je znan tisti paragraf, v katerem se zahteva, da se morajo moški volilci, stanujoči v občini, osebno udeležiti volitev. On je namreč tudi za take dajal pooblastila, ako so .bili bolni, češ, da lahko s pooblastilom sin voli za očeta itd. Če mu dotična zakonita odredba ni znana, dovolj žalostno; ako mu je pa, tedaj je imel svoj poseben namen, in ta je iahko samo ta, da bi bila nasprotna stranka oškodovana, oziroma ogoljufana za glasove. Naj si bo pa prvo ali drugo, toliko je gotovo, da tak človek ni sposoben in ne zasluži imena: občinski tajnik. Teharje. Tu je umrla žena bivšega slov. župana Rebova. Šmartin v Rožni dolini. Grajščino Prešjiik (Me-yerberg) je kupil gospod Feri, ogrski državljan iz Budimpešte. Kakor se sliši, namerava vpeljati na svojem veleposestvu umno vrtnarstvo in dobička-nosnc živinorejo. Tako je prišlo to posestvo vendar enkrat v stalno posest. Iz Loke pri Zidanem mostu se nam poroča: Naš župnik se za vse drugo briga, samo za cerkev in za drugo, kar je pri nas v verskem obziru potrebno, ne. Njemu je danes njegova posojilnica začetek in konec njegovega dela in menda edina tolažba na tem svetu. Vedno tam tuhta, koliko dobi »notrk in koliko ima za izplačati. Za blagor bližnjega se mu gre pač presneto malo, ampak za to, da drži kmete v gospodarski sužnosti. Da bi se pa pobrigal za cerkev, ki je tako potrebna, bognedaj! Če to ne bo pomagalo, pa drugič več. Mladenič. Slivnica pri Celju. Dne 16. t. m. so bili izvoljeni v obč. odbor sledeči možje: v I. razredu: Zu-rej Anton (24 glasov), Belej Karol (23), Leskovšek Miha (16), Gajšek Anton (14), Vodeb Franc (13) in Jagoaič Juri (kler.) (JO glasov). V II. razredu: Les-jak Ferdinand (28 glasov), Kurbus Tomo (24), Kozinc Jahez (16), Cmok Juri (16), Bovha Miha (16) in Artnak Franc (14 glasov). V lil. razredu: Čret-nik Janez (123 glasov), Tonjko Valentin (87), Grasselli Robert (80), Tovornik Franc (70), Les-jak Juri (67) in Brečko Juri (59 glasov). Zadreška podružnica c. k. kmetijske družbe štajerske je imela v nedeljo, dne 12. t. m. svoj redni letni občni zbor v gostilni gospe Mikuš v Gornjem gradu. Navzočnike (40—50) je pozdravil podružnični predsednik g. Anton K o 1 e n c , župan gornjegrajski, povdarjajoč, da ima danes podružnica prvič v svoji sredi tajnika naše c. k. kmetijske družbe g. Franca Holza iz Gradca. Nato je prečital podružnični tajnik g. Franc Kocbek, tvadučitelj v Gornjem gradu, poročilo o delovanju in stanju »ZadreŠke podružnice« v minulem društvenem letu. Iz obširnega poročila posnamemo najvažnejše: Leta 1910. je imela podružnica 78 članov, ki so letnino za isto leto plačali, letnino pa je še dolžnih 6 članov. Umrl je en član, g. Bož. Dedič, nadučitelj v Bočni. Člani so dobivali zastonj list »Gospodarski Glasnik« ter so se lahko posluževali travniške brane, katero si je podružnica nabavila. Tudi nekaj strokovnih knjig je na razpolago. Na lanskem občnem zboru (16. jan. 1910) sta stavila dva člana po en predlog za občni zbor c. k. kmetijske družbe. G. Matjaž je predlagal: »V okolišu podružnice naj se napravi vzdrno kmetijstvo«. Osrednji odbor kmetijske družbe pa je odgovoril dne 1. 3. 1910., da tega predloga in sličtlih ne bode postavil na dnevni red. ker ga sploh ni mogoče izvesti radi pomanjkanja denarja. — G. Š i j a n č e v predlog: »Podružnica naj predlaga osrednjemu odboru, da pusti isti preštudirati vprašanje vrbo-reje v gornjegrajskem okraju in da podeli subvencije mladeničem našega okraji, ki bi se želeli iz-vežbati v gojitvi vrb iii v pletarstvil«. je na občnem zboru v Gradcu utemeljeval delegat g. Matevž Matjaž. Osrednji odbor se je na to obrnil na deželni odbor, ki poroča, da je ustanovil na Bregu pri Ptuju šolo za pletdrstVo. Pouk je brezplačen in traja tri mesece (december, januar, februar). Hrana in stanovanje stane na mesec okoli 30 K. Priporoča, naj bi podružnica ustanovila v ta namen štipendije. (Opomba dopisnika: Podružnica nima dovoli gmotnih Sredstev. Bilo bi pač umestno, če bi n. p. okrajni zastop, posojilnice itd. v ta namen kaj ukrenili. Vrboreja in pletarstvo bi lahko našemu okraju veliko koristila v gmotnem ozirii.). — Zadreška podružnica je za enega člana poslala prošnjo za podporo k napravi pašnika na kmet. družbo; to vprašanje pa še ni rešeno. Upati je, da bo ugodno. Meseca maja 1910 se je poslala obširno utemeljena prošnja na poljedelsko ministerstvo po državnem poslancu g. Fr R o b 1 e k u a za večjo podporo a) pomnožitev krnili, za izboljšanje planin, pašnikov in travnikov; b) za nakup 6 bikov; c) za zidanje vzornih hlevov, d) za svinjerejo, nakup 6 mrjascev; č) za ovčjerejo, nakup 2 ovnov. Na to je poslala c. k. namestnija po naročilu polj. minist. to prošnjo osrednjemu odboru c. k. kmetijske družbe, ki poroča, naj dotični posestniki, ki si hočejo izboljšati planine, pašnike in travnike, prosijo osr. odbor c. k. kmetijske družbe in navedejo, koliko sami prispevajo. Tudi radi nakupa plemenskih bikov, mrjascev in ovnov je vsako leto prositi osr. odbor. Stranke pa, ki želijo staviti vzorne hleve, se morajo obrniti najprej na nadzornika živinoreje g. Martina Jelovšeka v Gradcu. Leta 1910. je podružnica tudi v tem smislu delovala. Štirje člani, namreč g. Fr. Šarb v Gornjem gradu, g. Ivan Šti-glic v Radomirju, g. Fran Kolenc v Juvanjem in g. Anton Krivec v Sv. Lenartu so dobili mrjasca za znižano ceno 30 K. Za letos se ni nikdo oglasil. -Za izboljšanje travnikov so dobili po znižani ceni travniška semena: g. Anton Kolenc v Gornjem gradu, g. Janez Matjaž v Štangrobu, g. Ivan Glo-jek v Šmartnem; vsakemu je osrednji odbor c. k. kmetijske družbe prispeval približno 20 K. — Vzorni hlev je po načrtu g. Mart. Jelovšeka napravil g. Martin Zidarn v Šmartnem. Podružnica je 1. 1910 naročila za nekatere člane semena pri »Zvezi kmet. zadrug« v Gradcu in sicer 94.5 kg štaj. detelje za 134.10 K, lucerne 67 kg za 150.75 K. 9 kg korenja za 18.45 K, 7 kg travniškega za 12.60 in še čistega za 139.20 K, skupaj za 455.10 K. Nekaj let sem dela podružnica za povzdigu nerotninarstva z vpeljavo staroštajerske pasme kur. Ker se oglaša vedno več prošnjikov za kure, se ne more vsem ustreči. Dobili smo 6 petelinov in 6 kur. Prošnjikov pa je bilo 21. Splošno se opaža, da je ta pasma zelo priljubljena in se bode v nekaj letih v obče razširila v podružniškem okolišu. Posamezni člani so tudi jajca teh kur drugim za pleme prodajali ali zamenjavali, kar je za razširjanje te pasme zelo važno. •— Glede sadjereje je predaval kmet. pot. učitelj g. Goričan lansko spomlad na raznih krajih ter je poučil šol. mladino v Gornjem gradu lani in letos, kako se obrezujejo večja drevesa, da dobe pravo obliko. Tudi je zasadil meseca aprila uzoren sadonosnik g. Ivanu Pevcu v Bočni in sicer: 25 dreves mošanjckarja in 5 Kanada-rajnet. — Veliko sitnosti je podružnica imela z naročilom umetnih gnojil, katerih še ima precej v zalogi. To so glavne točke iz poročila, h kateremu so še govorili razni navzočniki. Iz blagajnikovega poročila j£ razvidno, da je bilo 1. 1910 dohodkov 1262 K 02 v., stroškov p& 1106 K 37 v., torej je preostanka 155 K 65 v. Naročila travniških in de-teljnih semen niso v tem računu. — Račune sta pregledala računska pregledovalca g. Ivan Šarb in g. Anton Zavolovšek, ki sta našla vse v najlepšem redu, na kar se izreče priznanje blagajniku, kakor sploh načelstvu. Predavanje g. Fr. Holza, tajnika iz Gradca, »O koristi združitve kmetijskega stanu in o važnosti kmetijske družbe« je bilo vrlo zanimivo. Zal, da nam ne dopušča prostor, obširneje poročati o tem. — Ker je g. tajnik obljubil na prošnjo navzočni-kov tekom par mesecev zopet priti med nas predavat, opozarjamo že danes naše kmete, da se udeležijo takrat polnoštevilno shoda. Izvolil se je nato novi odbor za dobo treh let. Ostali so vsi stari odborniki razun tajnika. Dosedanji tajnik g. Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, je opetovano prosil, naj se izvoli kdo drujt, ker je on z drugim delom tako preobložen, da ne more lahko uspešno delovati. Predlaga tajnikom g. Šijanca, kar je obveljalo. Sedanji odbor sestoji sledeče: načelnik g. Anton Kolenc, župan in posestnik v Gornjem gradu; namestnik g. Ignacij Rup, posestnik in trgovec istotam; tajnik g. Ignacij Š i j a n e c , učitelj istotam; blagajnik g. Janez Matjaž, posestnik v Štajngrobu; odborniki za Bočno posestnika g. Iv. Pevec in g. Anton Tevž; g. Zidarn Martin, veleposestnik v Šmartnem; g. Čaj ne r Franc, posestnik v Pustem polju in g. Ivan Š t i g 1 i c, posestnik v Radmirju. Na to se je vršil razgovor o raznih stvareh lokalnega pomena in ob pol 1. je zaključil predsednik čez 3 ure trajajoč shod. £jtttotncr$Ki oKraj. Iz Ljutomera. Če prihajaš od severne strani v trg Ljutomer, zablesti se ti takoj na prvi novozidani stavbi od leve nemški napis: »Elektrizitatswerk-Luttenberg«, — dobrih 100 korakov dalje istotako: Deutsche Volksschule. Ko si to čital, si takoj uver-ien, da je Ljutomer najbolj nemški in najbolj »fort-schrittlich« trg na Štajerskem. »Fortschritt«, to besedo je ponovno rabil tudi župan tega najbolj nemškega trga, g, Thurn, ob nagovoru na večer slavnostne otvoritve te elektrarne. Ali je elektrika »fortschritt« za Ljutomer ali ne, o tem je bila sodba vseh, ki pridemo z odprtimi očmi tu pa tam kaj po svetu, že takrat, ko so se za stavbo te elektrarne vršila s podjetniki pogajanja, insejele delati priprave, že djana —, ker dobro vemo, da se kaj takega v enako majhnem štilu, kot se je to v Ljutomeru naredilo, z »drago strojno gonilno močjo« --nikdar narediti ne more. Pač najdemo še v manjših krajih kot je Ljutomer elektrarne, a le tam, kjer jim je brezplačna ali skrajno cena vodna gonilna moč na razpolago. Pa prazni glavi kakega tržkega župana je že »fortschritt«, če se kaj napravi, česar še stare babnice, ki nikoli niso prišle čez meje lot-merške fare, niso videle, in mi nič ne bi imeli proti, če ga te v električni svečavi občudujejo, — ako bi to napravo naredil gospod župan ob svojem ali v družbi konzorcija kakih Dullerjev; a naprtil je za davčno moč ljutomerskega trga uprav velikansko svoto mnogo nad stotisoč kron — občini kot taki, kateri kapital se tudi z najskromnejšimi odstotki ne bode obrestoval, in je takorekoč v blato vržen. To imenuje pa g. župan fortschritt, — kaka ironija! Pri vsakem obratnem podjetju, enakem temu, se pač naredi razen natančnega strokovnega še natančnejši rentabilitetni račun. Tega so pri tem podjetju, kakor čujemo, podali neobvezno liferanti raznih potrebščin; a da je takim le za to, narediti kšeft, ter jim je že zato na tem ležeče, izkazati rentabili-teto v najlepši luči in ugodno za kupca, samo, da se kupčija čim brže sklene, tega tem ljudem nihče ne zameri, pač pa onemu, ki se je dal naplahtati. V tem slučaju županu. In ker se ne gre tu za njegov, ampak občinski denar, za katerega pametno in ekonomično uporabo je on odgovoren, je to za župana tem večji greh, da se je za to elektrarno izvrženi denar tako slabo naložil. Njega dolžnost bi bila — če že on sam nič ne razume — da bi predložil rentabilitetni račun kakemu veščaku v natančni pregled, ki bi ta račun nepristranski kontroliral. Pa g. Thurn tega ni storil; on se ni niti potrudil, da bi se informiral, če so najpoglavitnejše postavke, t. j. strojnoobratnih stroškov resnične, za kar mu ne bi bilo treba drugo, kot iti na izprehod proti kolodvoru in tam vprašati postajevodja, kaj znaša tovorni-na za en vagon koksa, ki se tu kot kurivo rabi. Ze pri tej postavki sami znaša diferenca v zgubo občine letno nekaj tisoč kron. Nadalje, zakaj se ni od tvrdke, ki je prodala stroj, prednp se je ta kupil, zahtevalo »obveznih podatkov«, koliko rabi tak stroj kuriva na uro, dan in leto, in če se to ni storilo, zakaj se je občina na drugi strani z odjemalci električnega toka na dolga leta naprej »obvezno« pogajala? G. županu se zato opravičeno sme in mora očitati v tej zadevi ne le nerodnost, ampak v večji meri še malomarnost in lenoba, ker kakor se je končno izkazalo, znaša to-vornina za koks polovico večjo svoto, in se tega kuriva porabi najmanj še enkrat toliko, kot se je to v rentabilitetnem računu v poštev jemalo, kar bo pri tem podjetju povzročalo vsakoletni večtisoč-kronski deficit na zgubo občine in njenih davkoplačevalcev. Na drugi strani pa odjemalci električne sile niti niso zadovoljni, oni pogojeni imajo povod že zdaj zahtevati odškodnino in tožijo, nekateri drugi, ki so si dali v svoje hiše s precejšnjimi stroški napeljati dovodne žice, pa si niti ne dado montirati žarnic; torej odklanjajo električno luč. Težko da bi se kak zasebnik ali kaka privatna družba pri enakem podjetju dala tako naplahtati, in če bi se, preostajala bi javnosti kvečjemu pravica se rogati in osmešiti jo, kar je nedavno »Ko-marov Mihalek« že tudi storil; drugače pa je tu, kjer se gre za denar nas davkoplačevalcev; ker s čim drugim se bo pokrival vsakoletni deficit te električne naprave? In to g. župan nazivlje »fort-šrit«!? Javnost pa naj ne fnisli, da je ljutomerskim očetom kedaj manjkalo prilike, se stvarno lotiti dela za dejanjski napredek in korist ljutomerskega trga, o ne, a vedno je zmagala zavist ljutomerskih mogotcev, da bi od tega morebiti tudi okolica inie-la kaj koristi. Omenim tu le prepotrebno regulacijo Ščavnice, ki zelo skoro vsako leto oškoduje s svojimi preplavi čez 30 km dolgo Ščavniško dolino in trg sam spremeni v polotok sredi nepregledne luže, vsled katere so sicer lepa in rodovitna zemljišča krog trga brez prave vrednosti in se trg ne more, zlasti pa ne. proti najlepši severni strani, širiti. Tudi ta »Elektrizitatswerk« dvomljive vrednosti so morali postaviti v to lužo, in kljub dragemu cementnemu obzidju, ki to stavbo obdaja, bodo vanjo skozi vrata ob času povodnji sikali umazani valovi Ščavnice in Globetke. Za prepotrebno regulacijo teh potokov je svoj čas takratni dež. poslanec dr. Rosina vedel izpo-slovati vse potrebne predpriprave, ki jih je izdlelal deželnokulturni urad na deželne stroške, iz katerih načrtov in z njimi podanih številk je bila dokazana eminentna korist te naprave, ki bi se zvršila s 60%tno deželno in državno podporo, za okolico in trg sam kot tak. Nočemo reči, da je sedanji župan izvršbo tega melijoracijskega projekta preprečil takrat, ko je stvar bila v najlepšem tiru, to je pač storil njegov prednik in takratni okr. načelnik, a če je g. Thurn hotel .storiti res kaj za napredeK in pravo korist Ljutomera, tedaj bi naj privlekel na dan tiste tudi njemu znane od deželnokulturnega sveta izdelane načrte, in če ima občina res stotiso-če kron za tako drago igračo kot je elektrarna, na razpolago, bi se naj le s polovico te svote pripomoglo k izpeljavi onega projekta; to bi bil »fort-šrit«, — kakih tristotisoč kron zaslužka bi prišlo v okraj, od tega 60% iz deželnega in državnega žepa, in ne samo okolica, ampak tudi zemljišča krog tega bi bila zavarovana pred poplavi in bi pridobila najmanj 50% na svoji vrednosti. Trg bi se lahko širil in okolica, ki bi seve v največji meri pripomogla k regulaciji Ščavnice, bi s tem prido-bila, in bi bilo to spet na korist trgu, v katerega se največ denarja steka. Ljutomer. Domenili smo se, ogibati se gostiln, kjer vlada nemški občevalni jezik. A kaj pomaga, ko pa nas naravnost odganjajo iz narodnih gostiln, kakor se je to dogodilo obed zahtevajočim slovenskim učiteljem, češ, da se jim z obedom ne more postreči. To pa vendar ni res, da ne bi mogla v Ljutomeru imenitno pro-spevati vsaj jedna narodna gostilna. Se nekaj. Neumestno se nam zdi, da se zavarujejo nekateri pri nemških zavarovalnih družbah, ko imamo vendar »Slavijo« in »Prvo Češko». Ali so to res pravi narodnjaki, ki priporočajo zavarovanje pri nemških družbah? Le malo več doslednosti. Ponesrečil se je v Ribičevem mlinu v Ce-zanjevcih delavec Franc Čergul. Transmisijski jermen ga je zgrabil in potegnil med kolesa, kjer je mrtev obležal. Gornja Radgona. Pri občnem zboru tukajšnje posojilnice so častiti gospodie duhovniki po- metali vse naprednjake iz načelstva. V novem načelstvu so trije župniki. Naravno, da posojilnica prestopi k klerikalni ljubljanski Zadružni Zvezi. Le naprej, gospoda, v — prepad! Iz Ljutomera. V Alexander Vaupotitschevo gostilno >-zum groben Ochsen« zahajajo še kot stalni gostje: predsednik čitalnice, predsednik Ciril-Me-todove podružnice, predsednik trgovske zadruge, načelnik veterancev, narodni brijač, klepar in ključavničar. Okoliški kmetje imajo več samozavesti in narodne zavednosti kot naši »stebri društev«. Prihodnjič imena in vzrok. V Vučjivasi na Murskem polju je dne 19. t. m. nenadoma umrl g. Matija Lebar, zadet od srčne kapi. Dosegel je starost jedva 42 let; ostavlja vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroki. Mož je v mladih letih izdelal 5 razredov na gimnaziju, pozneje pa se je lotil kmetovanja. Pred leti je bil občinski predstojnik v Vučjivasi in načelnik tukajšnjega krajnega šolskega sveta. Njegova zasluga je povečini. da se je v Vučjivasi končno zgradila nova šola. ki je prej že okoli 30 let obstala samo na papirju. Za to zaslugo ga ohrani zlasti mlajši narod v blagem spominu! Radi svojega naprednega mišljenja ih moške neuklonljivosti je imel preživeti marsikatero bridko urico. Smrt ga je rešila trpljenja in spravila z — nasprotniki... Lahka mu žemljica! MariborsKi oKraj. Slovensko gledališče v Mariboru. V soboto 25. sušca se uprizori zadnjikrat v letošnji sezoni »V znamenju križa«, kot popoldanska predstava. Kdor še ni videl te res krasne igre, naj si jo ogleda. To je obenem zadnja predstava v letošnji sezoni. — O vzrokih, da se mora letos sezona tako zgodaj zaključiti, borno poročali pozneje. Prosimo pa slavno občinstvo, da pomore društvu, ki se nahaja vsled nepričakovanih ovir v velikih stiskah, z obilnim posetom te zadnje predstave vsaj deloma iz zadrege, to tembolj, ker je to zadnja prireditev letošnjega leta v veliki dvorani. — Začetek točno ob 3. popoldan omogoča zunanjim obiskovalcem povra-tek že z večernimi vlaki. Tiralico je izdalo mariborsko sodišče za mli-narskim pomočnikom Tomažem Murkom iz Frama, ker je v Zgor. Zerjavcih zagrešil nravstveni zločin proti naravi. Električno cestno železnico nameravajo baje graditi v Mariboru, kakor hitro bo gotov novi most. Zvezana bi biia oba kolodvora, prge pa bi šle tudi v Studence, Lembah in Radvanje. Sv. Lenart v Slov. Gor. Za župana je izvoljen Henrik Sollag, za svetovalce pa Jož. Sed-minek, Jož. Scheybal in Iv. Schiebert. BmiJKi ofcraj. Rajhenburški Sokol priredi v soboto dne 25. t. m. svoj prvi pešizlet na Mali Kamen k Šerbecu. Odhod iz Rajhenburga točno ob pol 2. popoldan. Vsi prijatelji sokolstva, posebno Kozjani, Podsredčani in Koprivničani so presrčno vabljeni, da se snidejo pri Šerbecu. Na zdar! Iz Brežic. Tu je umrl vpokojeni nadučitelj Janez O r n i g , lastnik kolajne za 401etno zvesto službovanje. Pokojnik, seveda rojen Slovenec, je igral sedaj med našimi renegati veliko ulogo; bil je občinski odbornik, član hranilničnega ravnateljstva in zvest sotrudnik mnogih nemško-nacijonal-nih društev. Dobje pri Planini. Vurkelc je postal prerok, pa seveda lažnivi prerok. Pravi, da bo čez dve leti celjske posojilnice konec. To pa zato govori, da bi ljudje ne opazili, da ravno duhovniške posojilnice pocrkavajo. Na Koroškem sta lani dva duhovnika požrla nad 4 miljone kron. Tu je veliko zgubila tudi ljubljanska duhovniška posojilnica, pri kateri je tudi Vurkelčeva kasa. Torej pazite ljudje, ki ste pri tej, da ne postanete berači. Župnik si je sicer za pomoč svoji posojilnici vzel kramarja Tonča. Pa Če ta he bo boljše gospodaril ko njegov oče, bo imel kmalu kaso pod nogami. Vzeti pa mu nimajo kaj. Papež je že lani prepovedal duhovnikom delo pri kasah. Vurkelc pa nič ne uboga, še celo papeža ne. Morebiti si pa misli, da je več ko papež. Kako pa naj drugi župnika ubogajo, če on neče svojega najvišjega poglavarja? Dobje pri Planini. Župnika Vurkelca »Narodni list« zelo srbi, ker se na prižnici večkrat zaradi njega čoha in objeda ter priporoča »katoliške« liste kakor »Slov. Gospodarja« itd. Pa nam povejte, ali je to katoliško, če »Slov. Gospodar« ljudi ob-rekuje in o njih laže ter je vsako leto zaradi tega večkrat tožen in mora milo prositi odpuščanja in stroške plačati? Ravno sedaj je ta lažnivi list moral zopet prositi za odpuščanje dva tožitelja in moral obžalovati, da je lagal. Piše: »Obžalujemo, da je bilo slovensko napredno učiteljstvo s tem člankom izpostavljeno pred celo javnostjo zaničevanju in zasmehu« in »izjavljamo, da je z ozirom na dognano sodno postopanje popolnoma neutemeljeno izraženo v teh dopisih sumničenje« ...« Tudi takega človeka, ki je vedno pred sodnijo zaradi laži in obrekovanja, se pošteni ljudje ogiblje-jo; kdor pa z njimi drži in jih zagovarja, pa sam m nič vreden. Tako je tudi s »Slov. Gospodarjem«, »Stražo« in enakimi »katoliškimi« listi. Proč ž njimi, da se ne nalezemo greha, in pridno čitajmo »Narodni list«! Širite ..Narodni List"! Iz Ptuja poročajo: Inženir Teodor Schenkel bo izdelal podroben načrt za železnico Ptuj-Ro-gatec. Kakor znano, je sklenil ptujski okrajni zastop najeti za to posojilo 20.000 kron. Veličane. Ko bi vedel Komarof Mihalek, da imamo v naši grabi' tudi enega Mihaleka, bi ga gotovo obiskal. Samo naš ima dosti lepše ime, on je »zlati«, kateri priimek so mu pridjali za zasluge sami gosp. Bratušek, to so namreč naš »gospod«. Ti, lotmerški Mihalek, si Komarovega rodu, ko tako hudo pikaS, naš Mihalek pa je »zlati«, ker se njegova pamet tak tnočno sveti, da so g. župnik postavili to luč celo v cerkev na sedež cerkvenega ključarja. Isti čas pa je prilezel dol s kora zraven zlatega Mihaleka po-slednjikrat izvoljeni župan cerovške občine, Vraz, da bi se do takrat že privadil za težavni posel cerkvenega ključarja, ko ne bo več župan. Imel je tudi že prav težavno skušnjo. Poiskati bi moral ključ od vrat zakristije, ki ste ga pre dve hudobni ženski zapravili. Tega težavnega posla pa ga je kmalu rešil novopečeni mežnar, ki je rekel: »Ključ od žagrada je ležal pri vratih na tleh. se je tam pobral in dobro shranil, kakor mi je to sam »kaplan« Ferdinand zaupal«. »No azo«, je rekel Vraz, »kakšno je to vir-stvo; ključ majo v farofi shranjeni, zdaj pa bi mogli farmani novega plačati?« Ko je to slišal zlati Mihalek, ga je pograbila taka jeza, da mu je na prus-liku knof počil, ko je zakričal: »Pa nemo nadstropja na farof povali!« Vidiš, Bratušek, kaj si si napravil! Ti pa, Komarof Mihalek, če boste v Lotmerki rabili cerkvenega ključarja, ki bi protestiral proti pova-nju farofa, le pošlji po cekmeštra zlatega Mihaleka, samo tiste štajnge za elektriš luč mu moraš tam v Lotmerki pokazati, inače bi mislil, da so to šparglni. Iz potne torbice. Pred nekaj dnevi pridem v Vurberg, ki med drugim slovi tudi radi tega, da ima glavno politično vodstvo v rokah znani sin krajn-ske dežele. Pravilo se mi je nekdaj, kako dobro razumi to stvar, a sedaj sem na moje presenečenje zvedel, da vozijo gospod prav slabo. Na vseh krajin obširne občine vre in se opotika nad njegovim delovanjem; njegovi zvesti bivši pristaši so zoper njegovo delovanje. Še groznejše je slišati, da njegove zgubljene ovčice poslušajo politični zvon iz Ptuja. Tako torej vzgajajo klerikalni voditelji svoje pristaše. V spominu mi je, kako so gnusno napadali vurberški klerikalni voditelji svojčas posamezne narodnjake radi tega, da so sodelovali pri narodnih veselicah v prid prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. — Ugonobiti so jih hoteli m vzeti pogum do narodnega dela, a istočasno so vzgajali največje narodne sovražnike — renegate. Spametujte se to-raj, klerikalni voditelji vurberški, gledite na pravo stran — na narodnega sovražnika, a pustite pri delu one, ki se v narodnem delu ne morejo v vsem strinjati z vami. Za danes kličem samo: Lepo je, da se govori navdušeno za dom in poje, še lepše pa se meni zdi, če zanj gre vsak na delo svoje. Popotnik. Velika Nedelja. Dne 16. t. m. smo pokopali 65 let starega Blaža Soka iz Sodinc, ki je bil daleč na okrog poznan kot vzoren gospodar, zelo delaven v gospodarskem oziru za boljšo bdočnost in veren kristjan, ter je bil tudi prav priljubljen pri svojih sovaščanih in spoštovan pri sosedih. Posebne zasluge si je stekel pri sadjereji in izboljšanju zemljišč, oziroma pri napravi novih travnikov. Da se je posvetil tudi izboljšanju živinoreje, priča to, da je imel državnega žrebca v privatni oskrbi. Pred pol letom mu je umrla njegova blaga žena, s katero je prav sporazumno živel 38 let; zraven drugih nesreč ju je zadel tudi grozno hudi udarec, ker jima je v enajstih mesecih dvakrat pogorelo hišno in gospodarsko poslopje. Hvaležna otroka svoje rodne zemlje sta našla v njej zasluženi sladki počitek! — Š. v. Velika Nedelja. V naši fari se je naštelo letos 3342 oseb, za 18 manj ko 1. 1900. V občini velikone-deljski je 836 oseb, med temi — 39 Nemcev!! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V četrtek 16. t. m. je izbruhnil v Župečji vasi ogenj. Pogorela so gospodarska poslopja posestnikov Pišek, Turk in Bauman. Kako je nastal ogenj, ni dognano. Govori se, da so užgaii otroci. Domača požarna bramba pa tudi drugi ljudje, ki so prihiteli k požaru, so prav pridno gasili ter tako zabranili, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Živine ni zgorelo nič; pač pa je pogorela imenovanim trem posestnikom vsa slama in seno. Zavarovani so bili sicer vsi, a škoda, povzročena po požaru, je dosti večja od zavarovane vsote. Prizadeti trpe torej občutno škodo. Ponarejen petkronski tolar so spravili Hrvati v promet v ptujski okolici. Ali je še več takih ponarejenih tolarjev v prometu, se doslej ne ve. Oni, ki so ga dobili, je ogrski z letnico 1900. Izboljšanje prometnih razmer na rogaški železnici. Rogaška lokalna železnica je sklenila vpeljati od 1. junija do 31. avgusta še tretji par vlakov; ta bo vozil od 14. do 31. maja in od 1. do 10. sept. tudi še po nedeljah in praznikih ter ob sredah. Sv Barbara v Halozah. Knez Vogrin, zakaj ne rekurirate proti lažnjivcu v »Slovenskem Gospodarju«, ki pravi, da bralno društvo »Naprej« lani ni bilo ud Mohorjeve družbe? Poverjeniku morajo biti vendar udje znani. Ali vas morda preveč moti Jegličeva brošura, katero ste gotovo naročili po nasvetu Lizike, da bi ?e znala ravnati. Sedaj pa hočete tudi naše novoporočence s tako moralo zastrupljati. Sicer pa vemo, kdo si že dolgo želi novih svinjakov. Berk, ali ne veš več za državno pravdništvo? V Moškanjcih je izvoljen za župana veleposestnik Fr. Bezjak. Ptujski župan Ornig ie sir.oči zvečer odstopil kot župan in je odložil baje tudi dežeinozboreki mandat. Nemški listi poročajo, da se je to zgodilo po ,.burni" seji obč. zastopa. No, očka Ornig se bodo že zopet potolažili, kakor že parkrat njihov kolega pl. Jabornegg v Celju. Žetale. G. kaplan Kranjc, ali niste dobili zadosti jesti za god v farovžu, da ste si privoščili toliko mesa v «Straži»? Ali pa ste si hoteli služiti likof, ko ste skopali Atila? Pa Atila je bil bolj kunšten ko vi in vam je po noči odišel na Hrvaško; pregloboko ste kopali jamo in tudi pregloboko segate med nas. Ali vam je tega treba, da ljudi trgate po časnikih ? Ali čast. ško-fijstvo tega ne vidi? Ali je to lepo, da bi kaplani farane blatili? Koliko župnij pa je tako nesrečnih? V naši dekaniji menda samo naša. Zakaj pa smo bili z g. Peničem zadovoljni? On nas ni nikdar dajal v časnike, mi pa njega ne. Se pač vidi, kdo je hudoben, vi ali mi. Mi smo ljubili vedno mirne duhovnike in smo jim dali, kar jim je šlo. In vi boste sedaj vse skvarili? Ne le, da vi ne boste dobili, kar si mislite, tudi svoje naslednike bote občutno oškodovali. SloVetiiegra^i ol(raj. Šmartno in Rečica ob Paki. — Po prizadevanju tukajšnjih rodoljubnih gospa in gospodičen se ustanovi tudi za naš okoliš samostojna podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. V nedeljo 26. sušca ob pol štirih popoldne se vrši ustanovno zborovanje v gostilni g. Steblovnika. Prijateljice in prijatelji slovenske mladine, ki vam je mar dobra narodna vzgoja slovenskih otrok, ki vam je na srcu napredek slovenskega naroda, pridite na zborovanje in pristopajte snujoči se podružnici. Blagi namen družbe sv. Cirila in Metoda, ki deluje že nad 25 let, vam je nekoliko že znan, natančno pa se bo pojasnilo delo te Družbe in naloga nove podružniee na ustanovnem shodu. Pričakujemo pa tudi, da nas naši sosedje iz Mozirja, Polzele, Braslovč itd. ta dan počastijo s svojim obiskom. O Ciril-Metodovi družbi in namenu nove podružnice bo govoril na zborovanju g. I. Prekoršek, potovalni učitelj iz Celja. Šoštanj. Dne 21. t. m. je dospel Sem brzo-jav, da je Hans Woschnagg, župan šoštanjski, v Mesini umrl. Smrt je za rodbino tem bolj tragična. ket- je pokojnika dohitela smrt na jugu, kattior si je šel iskat zdravja. Iz Slovenjgradca. Na dopust je šel vodja tukajšnjega okrajnega sodišča, svetnik Nedwed. Njegovo mesto je prevzel dr. pl. Račič. Nedwed se z dopusta več ne vrne, ker je doslužil svoja leta. Velenje. Občinski odbor je za častnega občana izvolil župnika Cizeja. Sokol v Šoštanju. Na občnem zboru drie 12. febr. nam je podal po pozdravu staroste Kocuvana tajnik brat Kurnik sliko o delu in vspehih mladega društva. Umevno je, da se ta slika v narodno tako ogroženem kraju, kakor je Šoštanj, ne more topiti v svetlih barvah, saj je naš Sokol — rudeči cvet sredi narodnega vrta — ravno zaradi svojih idealnih narodnih teženj — trn — našim narodnim nasprotnikom. Vendar je življenje našega Sokola kljub vsem zaprekam mladostno-čilo: društvo se je v preteklem letu udeležilo več daljnih izletov in pri istih nastopalo, priredilo je, da s tem krepi narodno zavest, tudi samo več izletov v bližnjo okolico ter dva javna nastopa v Šoštanju in Mozirju. Mnogo nade obeta tudi naraščaj. Pomanjkanje telovadnice je še vedno naša rak-rana, vsled katere let našega Sokola ne more biti tako visok in smel, kakor bi bil v drugih razmerah; ker torej v telovadnem Oziru ne moremo doseči onih uspehov, kakor bi bilo želeti, si prizadeva društvo tem bolj zadostiti svoji nalogi glede duševne hrane s prireditvami gledaliških predstav in navajanjem članov k marljivemu pohajanju Ljudske knjižnice. — Poročilo blagajnika brata Koropca izkaže po odbitku odseka za zgradbo Sokolskega doma odkazanih 200 K še 241 K 36 v. premoženja. — Sledi poročilo predsednika odseka za zgradbo Sokolskega doma brata notarja Kol-šeka. Za Sokolski dom je sedaj nabranih 528 K 26 v, za naše razmere lepa svota, ki dela vso čast in priznanje predsedniku odseka. — Novo izvoljeni odbor se je v posebni seji sestavil sledeče: starosta brat Koropec Ivan, podstarosta brat Volk Jakob, načelnik in vaditelj brat Kurnik Tonče, blagajnik bi-at Lukman Ivan, tajnik brat Vrečko Davorin, orodjar in gospodar ter njega namestnik: brata Brišnik Karol in Čebul Jože, odbornikom bratje: France Anton, Kocuvan Anton, Tajnik Miloš; predsednikom odseka za zgradbo Sokolskega doma je bil z navdušenjem zopet izvoljen brat Kolšek, tajnikom brat Lukman. — Občni zbor je izzvenel v lepem koncertu domačega salonskega orkestra na lek v ljubkih, radostnih pesmicah, — rojenicah novega društvenega leta. —. Naša pot ne pelje po poljani, s cvetjem posejani, toda: čim hujši je boj, tem lepši je venec zmage. Vsem našim prijateljem iskrena hvala, kateri se pridruži obenem prošnja, da narn ostanete naklonjeni še vnaprej. — V soboto 25. tm. ob 8. uri zvečer se priredi veseloigra »Pri belem konjičku« v veliki dvorani hotela »Avstrije« in kliče ob tej priliki vsem prijateljem in podpornikom našega društva: na veselo svidenje! — -Šoštanjski Sokol. 3 močne ule čisto nove, blizu kolodvora, se po nizki ceni prodajo. Več se izve v up ravni štvu Narod. Lista, Celje. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima poj-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega , snežnobelega, pnljenega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol pnh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70, 17'80 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4 50, 5-20, 5*70; podpernioa iz moCnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoCe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 141 -2 S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko. 5000 K zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 kosov za samo^6 K ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska sist. Roskopf-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delni), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjatfa denarnica , 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudič-kov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6'—. 137 2 Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: A. Gelb, ragpošlHalnica-' KraKov 423. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. Neobhodno potrebno je varovanje vsake rane. ako naj ne nastane vsled infekcije iz nje težko leCljiva rana. © Že 40 let se je izkazalo meCilno © vlaCno mazilo, takozvano praško domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in boleCine, hladi in pospešuje zaceljenje. ^ © Že vlačno Ia mazilo II To ob boleCii r Razpošilja se vsak dan. I pnSica 70 vin. Proti predplačilo K 3'16 se poSljejo 4 pušiee, za 7 K pa deset pnšic poštnin« prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozorna Ime izdelka, lzdelo* atelja, oeno ln varstveno znamko. Pristno Je po 70 v. Glavna zaloga B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna _Pri Črnem orlu" Najtrpežnejši t iz cementa in zmletega apnenega kamenja se dobi vsak čas v giajščini v Šmartnem Ob Paki; rudeč in rumen zmiraj na razpolago, vsaka druga barva se lahko naroči pri zastopniku Jos. Fr. Skasa vgReČici na Paki; en tisoč stane pri gradu 90 K, naložiti ga pusti oskrbništvo tovarne; s 15 komadi se pokrije □ m strehe; vsak strešnik (cigel) se natančno zleže; jamči se za več let. 152 3-2 Jerbase za VetiKottoc po 1 K 60 v, razno drngo pletenino, tudi vrbove sadike (tisoč po 3 K) priporoča državna delavnica za košarstvo pri Sv. Barbari v Halozah. 127 4-3 Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je U8 26-4 Jlustrovani tednik" ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „llustrovani tednik", Ljubljana. Pojasnilo. V brežiškem okraju trosijo brezvestni ljudje lažnjivo govorico, da je podpisani zavod močno udeležen pri „Glavni Posojilnici v Ljubljani", da se mu vsled tega majejo tla in da bode moral ustaviti svoje poslovanje. V pomirjenje vlagateljev izjavljamo, da SO vse te govorice neosnovane in neutemeljene in da Je zavod trden in sol'den, o čemur se vsakdo lahko prepriča iz letnih računov, kateri se vsako leto predložijo javnosti. Izjavljamo nadalje, da bodemo proti vsakomur, kateri bi širil lažnjive govorice o zavodu, brezobzirno postopali in mu dali priliko, da pri sodniji dokaže resničnost svojih obrekovanj. BREŽICE, dne 17. marca 1911. 160 1 Ravnateljstvo brežiške Glavna hranilnica in posojilnica Slovenskih Goric registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Šent Lenartu na Štajerskem — \ r i - šllj i V *Vertreter F- 591 na anončno ekspedicijo Jos. A. Kienreich, Gradec. žpjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i«, domačega koniaka. NAZNANILO! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel brivnlco v Tegethotlovi cesti 22, v hiši dr. Kaca. Opozarjam, da je moja brivoica edino slovensko podjetje te vrste v Mariboru, potrudil se bom vedno, da bom občinstvu vsestransko ustregel. Zato se priporočam vsem narodnim krogom. 37 9 J. Gredllč, brivec. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Bi K Ljudevit Borovnih — puškar —— v Borovljah (Ferlach) na Kopo&kem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! «i 52 5 Adolf Bursik Čevljar « Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonab in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vijeno obutev. Slikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojim 1 Svoji k svojimi Diktor Beuc, Celje » Graška cesta štev. 8. « Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši nspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— Dalje amonij ako ve, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-14 Bureaus Praga, Prikopi 17. Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih iu otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi z pete, vrvice, znponke itd. vedno v u -ečji izberi. — Priporoča tudi špe-ci. iNtora prave gorske io lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-6 ■ ■■■■*■■ Trgovina s papirjem, pisalnlm^ln risalnim orodjem ■■■■■■■■ Graška ulica štev. 7. Goričar & Leskovšek, Celje, ■ ■■■■■■■ Lastna zaloga šolskih in vseh tiskovin za urade. ■»■■■■■■ Na debelo. 33 50-10 Na drobno. : B B tp« ■ w 1 s ■ _ ■ a © : > rig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. I Ženine in nevestine poro^ne zlate Prstane ter ženitovanjska darila ajvečja trgovina in velihansha zaloga ur, zlatnine, srebrnine, i < - sp vse po ir najnižjih cenah ; aarna ■ ^ ■ ^^^ M M „ s» : ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov 1.1, d. \ <\ 46 50-10 Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! SmS Salmič, Celje, Nar. dom. iII Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Sv0ji k 8YOjim! priporoča svoje izborilo marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo ee v sodčkih in steklenicah. 52-7 Pri gnojenju travnikov, detelj išč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40°|o kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata d Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski dražbi v Gradcu ter še pri mnogih dragih trgovcih. 75 46-7 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. lfloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4 V2 od sto od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-9 Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z o. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh dolov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910? rudečih in belih po najnižjih cenah. =88 «* f čevljarski mojster, b Celje, Hing (V uoVi posojilnicni hiši) priporoča sVojo zalogo Iti delavnico za najrazličnejšo ofessialo po zmernih cenah. 39 50-10 23 28 11 Suhe gobe, žito, fižol, la-nenc seme, sploh vse deželne pridelke kupi nton Koleno, ceije j ,,Narodni dom" in Graška cesta, | Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, ni debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 2 (O, droben K 140 103 ky na dom postavljen v Ceiju. .'. Drugam po dogovoru .'. Predivo in solnate vreče se kupijo v vsaki množini i riub zelo debele yo 2 m 0\ m 2 ml«*, - ■■ narobe jtfsn« ; Celju j "BTirrgt tu l*1 stavbeni In timefnl liljučavničar, f l JLw€iJS£ vodavodni instalater f se priporoča za siaprav© železnih ograj, vrat, oken, stopnic ler £ za vsa Monštrahcilska dela, štedilnike, vseli vrsa vodovode, vod« sijafee, kopališča. Izdelujem močne premos&ne telsSn«ce sBrflcken« wagen$. — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. „ Vse jso dnevnih cenah. 43 46-7 «LJ © irila trn Metod. v veliki izberi dobijo se v trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim - orodjem ===== Goričar & Leskovsek Celje, Graška cesta št. 7. 34 50-10 i * ■ (S Za spomladansko g noje« j o priporočam cenj. kmetovalcem l jI 1* II znamko ^f^f, zvezdo Stern. .. .. -as ke 89 O-H ipj ibl m ln ik-« ? ^ .j te povsod Veletrgovina z železnino „x*»erkur", P« Majdii, ^ prodaja izdelkov tvrdke Thomaspbosphatfabriken G. m b H. v Berlinu. ^ K* —« k. P^^aaai^^tiiaHiii-TTir~imn-WMrTwrmtmr ■nr-r . ^ a—au» »hi.....mar. iiinanri ■^^mm&smss^^t^smsmtkia^mm^.^Bmimfikb Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 48. Ogrske pošlne hranilnice račun št. 26.283. registrovana kreditna in stavbena zadruga H OO | Visapn« je v Celin, sprejema W hranilne vloge asi Rotovftke sulice it. 12 |e član zadruge aiissc in jih obrestuje pss W © © © tl^adnje se w&&k dan razuii nedelj in prsz-nikov od S.—12. ure ® © © dopoisine. © & ® 25 51-11 z omejeno zavezo v Gaber ju pri € e 1 j v puf osi sto (5%) i sa "v as I u Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kaj* gotsw denaf, ne da hi se obrestovanje prenehalo. — Hessisai davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeli, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ===== Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik Vek o slav Spindler. Tisk Zvezna tiskarne v Cei;u. Priloga »Narodnemu Listu" ši. 12. LISTEK. Tast Kondelik in zet Vejvara. Češki spisal Ignžt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. »Kaj tu dela?« je napenjal mojster Katinku. »Draga moja, ta ima pri nas referat o ljudskem štetju. Potrebovali bodemo nove konskriptne pole.* Prekanjen nasmeh je igral okoli Kondelikovih ust, ko je tako dražil radovednost drage Katinke, kateri je bilo, kakor bi jo nategoval s škripcem. Teta Katinka je sicer dobro poznala gospoda Kondelika, njegove nianire, kakor je ona rekla. Sklenila je in bila je o tem tudi sveto prepričana, da ga bo že »izparirala«, toda nič ni pomagalo, bili so trenotki, ko ni znala iti po njegovih stopinjah in ko se je dala izvabiti k kakemu razdraženemu odgovoru. Ni vselej razumela in je bila »aprehen-ziv«, kakor ji je rekla zopet gospa Kondelikova, čeprav se je Katinka tega zelo branila in dokazovala, da ona ni aprehenzivna; ve sicer, da se to pravi o starih devicah, toda ona ni taka stara devica in nikdar ne bo; prosi samo, da je ne bi nihče »vlekel«, da se ne bi iz nje norca delal, da je ne bi »šipkal« in sploh, da je ne bi vzel na muho. Toda ravno to lastnost ima Venceljček in to jo jezi. Drugače ve marsikaj in nihče naj ne misli, da mu sede na limanice. In sedaj je prišel mojster Kondelik z ljudskim štetjem, s konskriptnimi polarni in s takimi neumnostmi, v tako resnem trenotku. Saj je vendar prišla k zelo važnemu rodbinskemu dogodku, ne pa zato, da bi se delal kdo iz nje norca. »Zopet čvekaš, Venceljček«, je rekla nejevoljno, »kakor bi sedel med tovariši pri pivu! Ded si sicer, toda star in resen nisi zadosti. Cemu pa to neumno čvekanje! Na pametno vprašanje moraš tudi pametno odgovoriti!« In obrnila se je razkačena k Vejvari: »Prosim te, Ftan, govori ti. Kaj pa imate z gospo Muknšnablovo?« »No, pri mamici je«, je odgovoril Vejvara, »doli pri mamici.« »Kje pa je vendar Beti?« se je razjezila Katinka. »Doli, doli! Doli je hišnik — in nekako zmešan, adi se mi, da je govoril ravno tako imenitno, kakor tvoj tast tukajle!« »No, doli, v prvem nadstropju je mamica«, je pojasnjeval Vejvara, »leži v onem stanovanju, kjer so bili prej Karaskovi, in pri nji je gospa Muknšnablova, ker je k nji tudi priletela štorklja.« Teta Katinka je kar poskočila. »Kai.praviš, Vejvara? Jezus, Marija, ali je to mogoče?« »Saj sem ti rekel, Katinka, da je letela mimo cela truma štorkelj«, se je vmešal gospod Kondelik, »toda ti si me odbila. In ker niso mogle priti vse v drugo nadstropje, smo morali odpreti okno tudi v prvem. In povedal sem ti tudi, da ima gospa Muknšnablica mnogo dela s štetjem. Toda ti si takoj razburjena. Da, da, draga punca, pratetica si, tetica — in še ne vse.« »Kaj pa še, za božjo voljo!« se je obrnila teta Katinka, ki ni bila več jezna na Kondelika. »Počakaj, ko nam dovoli gospa Muknšnablova, prej ne smemo iti tja. Sedaj je tu drugo gospodai-stvo. Midva — pokazal je sebe in Vejvaro — sva tu oba odveč in lahko bi šla na vojsko.« Teti Katinki je bilo, kakor bi jo pekli na ražnju. Tukaj za vrati Pepica — ne sme k nji. Doli je Beti — ne sme k nji! Ampak za božjo voljo, ako nima nihče drug na svetu, ima gotovo ona sveto pravico, da bi bila pri vsem! Toda tako je ta stvar, če pride človek prepozno. Uboga teta Katinka je zmerjala natihoma samo sebe, zakaj ni prišla že zvečer, naravnost od Kondelikovih, o pravem času. Takole vse zamuditi, v trenotku, ko je bila tu res potrebna m ko bi si lahko pridobila zopet enkrat zaslugo za rodbino! Skoro zjokala bi se kmalu od jeze nad seboj in nad vsem in od žalosti, ker je vse zamudila. Celo življenje bi bjla lahko pravila: Dragi moji, tedaj smo imeli soparen dan! In celo življenje bi ji moral biti hvaležen bodisi Vejvara, bodisi Kondelik — in na'jbrže oba, ker je bila pri njunih ženah ob težki uri. In sedaj Muknšnablica — kakor je rekel mojster Kondelik — gospa Muknšnablica odnese vso slavo! Ona gospa Muknšnablica, ki bi kmalu razdrla nežno zvezo Vejvare s Pepico. Teti Katinki se je zdelo v tem trenotku, da ni bilo še nikdar nobenega človeka, katerega bi tako sovražila kakor sedaj gospo Muknšnablovo. In to vse jo je tako potrlo, da je nejevoljno sklenila roke in rekla z žalostnim glasom: »Dragi ljudje, zakaj pa ste ravno po to osebo poslali?« »Mi nismo nikogar pošiljali, tetica«, je pojasnjeval Vejvara, »ona je prišla sama«. »Sama?« je zategnila Katinka, kakor da ne bi verjela. »Da, sama, Katinka«, je pritrdil Kondelik, kateremu je bil že prej Vejvara vse povedal, »in ravno o pravem času. Ta zna vohati. In vse posode je prinesla s seboj, kakor bi ji bili brzojavili. Ta bi morala imeti za takele stvari dve diplome. Da, gospa Muknšnablova! Ta je nekaj danes napravila!« »Samo kar je bila njena dolžnost«, se je oglasilo pri vratih, skozi katere je v tem trenotku stopila gospa Muknšnablova. »Seveda, lep kos prakse - • - - • ■■ m - • je treba imeti. Kaj takega, mislim, se še ni zgodilo v nobeni rodbini in nobeni koleginji se ni posrečilo. I, ti moj bog, gospa tetica'! Pozdravljam lepo! No torej, mamica in rodbinlfca vas lepo pozdravljajo in zopet lahko greste za iiekaj časa k njim. Ali bi bilo tetici ljubo .. ?« Kaj da ji ne bi bilo! Katinka je bila skokoma pri vratih in je nestrpljivoi potegnila gospo Muknšnablovo za rokav, da bi že šli. »No, in oče?« je vprašala gospa babica. »Seveda«, je pritrdil i^iojster in je šel za damama. Obrnil se je še k Vejvari in mu je zašepetal na uho: »Na teto se veselim. Vejvara, na teto, ko bo videla!« Toda kje je že bila teta Katinka! Hitela je po stopnjicah v prvo nadstropje in je nestrpljivo pričakovala gospo Muknšnablovo, ki se je malo zapoz-nila. To je bila za Katinko Večnost, toda slednjič je gospa Muknšnablova vendarle prišla, stopila naprej, odprla vrata začasnega stanovanja gospe Kondelikove, slednjič je teta Katinka, ki je komaj dihala napetega pričakovanja, smuknila za gospu babico v kuhinjo in v sobo in je slednjič stala pri postelji drage Betke, poljubljala gospo Kondelikovu in je slednjič obstala pred majhnim, podolgastini košem, v katerem je- nosila gospa hišnica svoje parilo likat k bližnji branjevki in katerega je posodila za to noč kot posteljico za obe mladiki roda Kondelikovskega. In ko je zapazila dve čepici in \ njih dve rožnati glavici, je zaklicala presenečena. »Moj bog, vi imate tu obe? Katera pa je tvoja — in katera Pepičina?« Gospa Kondelikova je gledala izpod pernice na Katinko z boječim nasmehom, njen pogled se je obrnil na soproga,* ki je tlesknil s prsti in gospa Muknšnablova je rekla: »Kaj pa naj bi delala tu Pepičina? Ona je gori pri svoji mamici. Tole je naše — oboje — kakor nam je gospod bog podaril, gospodična in mladi gospod Kondelik! Da, da, gospa tetica. Dvojčka!« Teta Katinka je odprla usta, razprostrla roke, gledala je mater, mojstra, gospo Muknšnablovo in zopet v košu obe glavici, sklenila je slednjič roke in ko je prišla k sapi, je zaklicala: »Dvojčka! Beti, dvojčka! Jemines, saj ti mi nisi nič povedala-----!« Gospa Kondelikova se ni ubranila nasmehu nad tem Katinkinim očitanjem, obrnila je glavo malo postrani in je rekla tiho: »Kaj ne, Katinka, to je veliko za enkrat?« »Nič ni veliko«, je odgovorila odločno gospa Muknšnablova. »V taki roobini, kakor gospoda Kondelika, lahko hodijo po dvoje!« In tlesknila je z rokami in je prevzetno pristavila: »Mlado gospo smo prekosili, kaj, gospa tetica?« Katinka se je sklonila nad košem in vse jo je sililo, da bi se polastila vsaj enega novorojenca, pobožala ga in poljubila. Toda slutila je, da je to blago krhko in mehko in ni si upala niti poseči p^ njem. Gospa Muknšnablova je uganila, kake skomine ima Katinka in je samo pripomnila: »Spita, spita, gospa tetica. Pustimo jih, naj spita. To je najbolj zdravo za oba.« Medtem pa je Katinka že pomislila naprej. Da ne bi zamudila tudi sedaj, da je ne bi nihče prehitel, se je naglo zravnala in rekla: »Toda za botro pojdem, kaj ne, Betka?« »I seveda pojdeš, Katinka«, je odgovoril namesto žene mojster Kondelik. »In lahko si boš izbrala. Saj imamo otrok za več boter. Le ne boj se.« XLV. Vsi pod eno streho In dogodki gospe Muknšnablovo. Teta Katinka ni mogla nagledati teh dveh glavic v košu. Bilo ji je kakor otroku, ki stoji pred božičnim drevescem in ki je dobilo redko in neprl-čako\ ano igračo. Še ne ve, kaj in kako z njo. kako jo naj prime, toda srce mu poskakuje veselja, da je igrača tu, in sluti, koliko veselja mu bo napravila. Tako je stala tu tudi teta Katinka, v kateri je vse Igrajo. .! >a pride dete na svet, je vedela, toda da prideta celo dve...! In ko je gledala dvojčka, vsa nt-strpna, če se bosta kmalu prebudila, da bi videla, kake oči imata, kake laske, in kako znata jokati, se je oglasila v nji njena stara želja: ko bi tudi ona imela tako detetce! Kako bi se celo njeno življenje predugačilo! Skoro na jok ji je šlo, ko je v nji zopet potrkalo to navidezno davno mrtvo hrepenenje po materinstvu, ki je položeno v vsako žensko bitje, ki v toliko srcih zastonj gori „ Dva otroka naenkrat ima Betka! Kaka rado-darnost usode! In kakor bi bila zopet otrok in verjela še v pravljico o štorklji, ji je prišlo naglo na misel: zakaj ju ta štorklja ni razdelila med nii? Bilo bi za obe zadosti. Gospa Kondelikova je opazovala Katinko in ker je poznala vsako njeno črto na obrazu in ker je bila teta že davno edina njena zaupna prijateljica, je vedela skoro gotovo, kaj je Katinki šinilo v glavo. Da — ko bi bilo po njenem — rada bi z njo delila, včeraj, danes zjutraj, da, morda še pred eno uro. Toda sedaj ne več. Zakaj kar leži tam v košku, je kos njenega srca, obadva popka. Morda je preteklo komaj nekaj minut od trenotka, ko je le- žala tu sama in kakor !:i se bila kesaln Zakaj priznala je, da je že davno pozabila na sladke občutka. ki spremljajo materinstvo. Cel čas se je bala in tudi sramovala. Toda sedaj, ko so bile bolečine končane, ko je bilo po vsem. ko je čutila, da je ostala in da ostane — ostane na svetu za ti dve drobni stvarci — sedaj se je oglasila v nji neizrečena ljubezen do obeh bitij, ki jih je ravno porodila. in poleg ljubezni tudi ponos. Razumela je bolestno zavist Katinkino, in kakor se ji je Katinka smilila, jo je vendar napolnila s čudnim veseljem zavest, da je ona vzrok te zavisti in ta dva rožnata maka v malih pernicah. Toda da ne bi bila teta revica tako žalostna, je zaklicala: »Pojdi tudi k meni, Katinka. Kakor bi niti ne bila tukaj!« Sreča, da so se Katinkine misli hitro menjavale. Klic gospe Kondelikove je pretrga! vrsto njenih misli, pri katerih je za trenotek obstala. Napravila je nad obema glavicama tri križe, poslala vsaki po prstih poljub in je skočila k gospej. »Jaz se le vedno čudim in čudim, Beti«, ji je šepetala. »Tega nisem niti v sanjah pričakovala. Ali si ti vedela kaj?« »Pojdi no, otrok«, je rekla gospa, »kaj takega se ne ve.« Katinka je gospo Kondelikovo iskreno poljubila, pogladila jo je, uprla oči v njo in spregovorila: »In taka si, kakor bi ne bilo nič. Kakor bi se ravnokar vrnila iz sprehoda.« »No, in iz kakega!« je pristavila gospa Muknšnablova. »V Rimu smo bili — in zopet doma. Delamo skoke. In odpustke smo prinesli s seboj«, st, je zasmejala hudomušno in se je ozrla na košek. Hišnica je prinesla skledico juhe, ki je ostala od porcije, ki jo je mojster Kondelik preskrbel Pepici. »Tako, mamica«, je .vzela gospa Muknšnablova skledico, da bi jo sama dala gospej Kondeliku-vi, »tukaj je večerjica. Ko se napaparno, bomo zopet pustili mamico samo. Mora imeti mir. Pa tudi jaz bi prosila dragega gospoda kaj za pod zob — od malice nisem imela še ničesar v ustih — kdo bi pa fia to mislil — in sedaj želodec zahteva: herajn!« Gospa Kondelikova je pogledala soproga, če so se na babico kaj spomnili. »Ne skrbi, Beti, šunke je tam še precej in pivo tudi imamo — če ga ni Vejvara izpil!« »Ako ga je kdo izpil, si bil to ti, Venceljček«, je rekla Katinka in je požugala s prstom: »pa naj skoči gospa hišnica tukajle po drugo. Meni boste menda tudi privoščili kozarec?« »Tako, tako, gospa tetica«, je mlasknila gospa babica z jezikom, »pili bomo^na zdravje obeh mamic, očetov in otročičkov! Mi lahko to napravimo. Da se bodo gore zelenele. Časa imamo za to dovolj, mi tudi ne pojdemo tako hitro spat. In če ne bi bilo tako krasne šunke dovolj«, se je zavarovala takoj, da ji ne bilo treba pozneje zopet o tem začeti, »kako jajce je tudi še kje v shrambi, kaj?« Gospa Muknšnablova je že bila tu kakor doma; od onega trenotka, ko je prispela s svojo pomočjo, je bila v hiši skoro vladarica, kakor vsaka babica. In njen pomen se je povečal s številom detet, katerim je ravnokar pomagala priti na svet. Sicer pa je dobro vedela od Marjanice, da je gori v obednici šunka na mizi in vedela je tudi, da so v shrambi jajca. Mojster Kondelik je razumel. Dal je hišnici v kotu denar za pivo in ji je tiho naročil: »Tako, hišnica, vrč piva, iri kar imajo tam mrzlega, prinesite sem. Naj bo kokoš ali gos, telečja pečenka ali prašičeva. Velik kos, recite, da gospoda Havlika lepo pozdravljam — da moramo krmiti štorkljo!« Hišnica je vedela, da se hišnemu gospodarju prikupi, če razume in če se zasmeje njegovemu dovtipu, in se je namuznila. Šele sedaj je mojster razumel, da ji je rekel nekaj, kar ima dva smisla. »Jaz vas prevrnem po stopnjicah, vi čarovnica!« je zažugal hišnici smešno divje. Toda hišnica je razumela tudi to kot šalo, smejala se je, prijela v kuhinji vrč in hitela doli. Toda ne naravnost k vratom. Skočila je domov, segla na polico po pollitersko steklenico, splahnila jo je pri vodovodu in jo postavila v kot pod stopnjicami. Ko se povrne, nalije tudi zase nekaj v njo. Zakaj pa ne, kaj bo ona pila vodo? Samo mimogrede se je ozrla po sobi, da bi videla, kaj dela gospod Lojze. Spal je na postelji kakor ubit, v županu, v copatah in v čepici. »Tvoja sreča, pijanec stari, da se je gori to zgodilo!« je rekla sama pri sebi. »To bi jih slišal. Toda dobro je, da smrči — sicer bi pohlastal še moje pivo.« In šla je iz hiše vsa vesela, da ji ti dogodki tam gori tudi kaj prineso. Milostljiva gospa je čisto prav napravila, da je prišla sem na Vinograde. — Slednjič bodo še posegli v žep. Drugače je zlodje-vo malo postranskega zaslužka. Skoro vsak v hiši ima ključ in kdor ga nima, je tako soliden, da je kaj. Res, nekaj ima za pomivanje tal, toda to bi morala dati branjevki za cunje' (Dalje sledi.) Muzikant. Češki spisal Viteslav Halek. Naenkrat so mu postale noge težke in čutil je, da se mora vsesti. Vsedel se je za mizo, vzel gosli v roko in ne da bi vdaril ob gosli kakor navadno, je začel sam igrati. In igral je s takim čutom, kakor bi hotel iz njih nekaj izigrati, česar v njih ni bilo. To ni bila polka, to ni bil kvapik, kar je igral, ampak to je bilo nekaj takega, po čemur se ni moglo plesati. Vsi ljudje so se kakor začudeno ozrli nanj in poslušali s tako poželjivostjo, kakor poslušamo v mladih letih krasne pravljice. Gosli so igrale, kakor bi se razjokale; iz njih se je razlegala taka iuga in bolest, da bi se bili objemali vsi skupaj, da bi bil mogoče pozabil tudi neprijatelj na svojega sovražnika in mu podal roko. Ljudje so komaj prišli do zavesti. Nekaj tako prisrčnega, tako v srce segajočega, nekaj takega, kar se ni dalo imenovati, a kar je vendar vsakdo čutil — kaj takega še niso slišali, četudi se je zdelo vsetn tako znano, tako prijetno, kakor stari prijatelj. — Nihče ni vedel, kje je to Janez vzel, da, sam stari bajsar je debelo gledal Janeza, a na obrazu starega Btožka se je pojavil tak ponos, da se je komaj zdržal, da ni zaklical: »Ti si izmed vseh Brožko* najboljši muzikant.« Janez pa kakor bi bil pozabil, da ima poslušalce okrog sebe. Sam mili bog ve, kaj si je Janez mislil, kje da je. Mogoče v kakem pravljičnem kraju, kjer prepevajo zlati ptički prekrasne pesmi, kjer očartijejo srebrne cvetke vso naravo s svojo krasoto in vonjem, kjer stvarstvo razume stvarstvo, kjer je človek tako neizrečeno srečen — ali Kjer čuti tudi prvikrat, da sam uživa to srečo. Polasti se ga neodoljivo hrepenenje in zaželi si, da bi imel koga ob strani, da bi imel svoji duši sorodno dušo, da bi imel srce, ki bi čutilo z njegovim. Ali ne — Janez si mogoče ni mislil, da je tam. Kajti iz njegovih gosli je naenkrat zabučala kakoi približajoča se burja, kakor razposajenost razvezanih vetrov — ne, ne, to ni krasni vrt v pravljičnem kraju; to je divja pustinja, v kateri se sklanjajo drevesa do zemlje pod silo vetrov, kjer vrana divje zakraka, ker ne more leteti proti divjajo-čemu vetru, ki jo trešči ob skalo in ona pade krvaveča v prepad, kjer morda izkrvavi počasi — počasi. Pa burja divja naprej kakor divji konj, a drevje se valja pod njenimi nogami in skala poka, do-taknjena od njenega Kopita; pod njenimi koraki s«, dviga prah tako visoko, da se kroginkrog razprostira tema, in zemlja bobni iz daljnih globin, mogoče iz svojega osrčja. In Janez je mogoče sedaj brc// strehe tam, kjer stoji stoveki in slabi hrast, ki bi kljuboval presilni burji, kjer ni granitna skala dovolj trdna, da bi odvrnila bliskove strele? Ali je pa tam in bega z razmršeriimi lasmi iz kraja v kraj, od hrasta do hrasta, od skale do skale, a po-vsodi je veter. Veter pa najde tudi najmanjšo raz-poklino in pred njim in za njim padajo drevesa kakor keglji, kadar pade kroglja med nje. Vsem navzočim je zastala kri in srce poneha-valo biti. Objela jih je groza, kakor bi jih sedaj-sedaj to ali ono drevo podrlo s svojo vejo — pa bi bili izgubljeni, kajti drevo bi jih zmlelo kakor ailinski kamen pšenično zrno. (Dalje sledi.) |fa$a narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali mesto venca na grob g. Lončarja gg.: R. Ster-mecki in dr. Juro Hrašovec vsak po 10 K, Egid Vihar 5 K. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala tvrdka Golob in Komp.. protokolirana tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana-Vič 150 K, kot pogojen zneseK' za prodajo predmetov, ki jih tvrdka izdeluje v prid družbe, namreč mast za usnje, čistilo za kovine v pločevinatih škatljicah in tekoče v steklenicah, tei parketno voščilo. Beležeč to vest štejemo si v dolžnost. povabiti slovensko občinstvo, da prav pridno sega in v trgovinah, kjer še niso vpeljani navedeni res izborni izdelki te tvrdke, naravnost zahteva te predmete. Izdelki tovarne Golob & Ko. so izborni ter se lahko kosajo z vsako konkurenco, dalje pa je tudi cena teh izdelkov povse konkurenčna, kar nas tembolj veže rabiti te domače izdelke. Dolžnost vsakega Slovenca je podpirati domačo industrijo. Če se bo to sistematično godilo, nastala bodo nova slovenska obrtna podjetja, kar je vendar prevažen pogoj za vspevanje vsakega naroda. Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Mariboru vabi na izvanredni občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 23. t. m. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Dnevni red: Dopolnilna volitev odbora in slučajnosti. Člani podružnice se prosijo, da se ga v velikem številu udeleže. Odbor. Iz Lembaha. Za Ciril-Metodovo družbo je darovala posojilnica v Lembahu 20 K. — Gospod Feliks Robič je nabral v vesel družbi 12 K- Iz Lembaha pri Mariboru. G. učitelj Anton Godec je kot števni komisar v občini Pekre pri Mariboru prejel nagrado 40 kron in je ta znesek poslal Ciril-Metodovi družbi. Čast vrlemu narodnjaku! Iz Maribora. Dne 14. sušca se je vršil tukaj občni zbor C. M. podružnic. V novi odbor so bili poklicani za moško podružnico gospodje dr. Po-Ijanec kot predsednik, dr. Rosina kot predsednika namestnik, Majer kot tajnik, Voglar kot blagajnik, Pišek kot blagajnika namestnik, dr. Dolar, Šoštarič, Hohnjec in Vokač kot odborniki; dalie ospoda Bahovec in Kejžar kot pregl. računov ter gospodje Kejžar, Pišek, Bahovec in Weixl kot odposlanci h glavni skupščini. Za žensko podružnico gospa Rotnerjeva kot predsednica, gospa dr. Poljančeva kot preds. namest., gospica Koprivni-kova kot tajnica, ga. dr. Pivkova kot blagajnica, gospice Brusova, Lenartova in Posebova kot od-bornice, gospa dr. Sernečeva in gospica Ivanka Sernečeva kot odposlanice h- glavni skupščini. Občni zbor je bil kljub slabemu vremenu izvan-redno dobro obiskan, posebno nas je veselilo veliko število Studenčanov. Grof Pallavicini. Kakor smo že zadnjič poročali, bo sedanji minister za zunanje zadeve, ki je vodil tako nespretno protislovansko politiko, menda za vedno dobil — dopust, katerega ima začasno dva mesca. Za njegovega namestnika smatrajo sedajnega avstrijskega poslanika na turškem dvoru, grofa Palla-vicinija. 3z raznih slofonstiib Krajci V Krškem je umrla 16. t. m. gospa Josipina Hotschewar, ki je po svojem možu podedovala tni-ljonsko premoženje. Velik del tega je razdelila že prejšnja leta v dobrodelne namene. Kdo dobi zapuščino in koliko jo je še, to se bo uradno dognalo. Govorijo se namreč čudne stvari o tamošnjem župnike Renierju, ki da je znal izvabiti iz stare gospe velikanske svote za svoj žep. Kaj je na stvari resnice, se bo že izvedelo. Nečak umrle gospe, ki je dosegla starost 87 let, je klerikalni državni poslanec dr. Hočevar. Novi tržaški škof dr. Andrej Karlin je bil v nedeljo 19. t. m. posvečen. Vršile so se ob tej priliki velike cerkvene slovesnosti. Živinski oče. Tržaško porotno sodišče je obsodilo nekega kmeta Renagna, ki je že 8 let spolno občeval s svojima dvema hčerkama, na 3 leta težke ječe. Pri razpravi so se razkrile strašne posameznosti. Teč je industrij alno podjetje išče 2 izurjena 99 Razne aoVojti. Reflektira se samo na dobro kvalificirane moči. Ponudbe naj se vpošljejo pod naslovom »KNJIGOVODJA" na upravništvo t. I. Lakota na Kitajskem se grozno širi. Iz Šangaja se poroča, da se od 40.000 kristjanov jih že 35.000 živi od drevesnih korenin in napol segnitih živali. Na južnem Kitajskem jih umre na dan povprečno po 12. Število gladujočih na Kitajskem se ceni na 3 miljone. Književnost in umetnost. Nemško-slovensko poštno izrazoslovje, ki jo je sestavil in založil I. Siebenreich, poštni uradnik v Brucku ob Muri, je raznokar izšlo. Priznati moramo, da je pri nas z ozirom na terminologije posameznih strok še precej malo storilo. Imamo pravniško in majhno zdravniško tehnologijo. Pripravlja se tehnična terminologija. In prav hvalevredno delo je sestavil pisatelj v tej poštni terminologiji. Kdor ve, kako se pri nas v nekaterih uradih, v katerih imajo glavno besedo različni protežirani kurzovci, mrcvari slovenščina, ta bo znal ceniti to poštno terminologijo. Seveda delo ni popolno, temveč je le nekak priročni slovarček te stroke, vendar pa knjigo prav toplo priporočamo. Knjižica stane s poštnino vred 1 K 60 vin. in se naroča direktno pri pisatelju I. Siebenreich u, poštnem uradniku v Brucku ob Muri. Gospodarji pabcrKi. Najpogostejše mlečne napake. 1. Hitro skisanje. Da se mleko skisa, so ponajvečkrat krivi nesnažni prostori, kjer mleko hranimo. Da se mleko hitro skisa, povzroči včasih tudi slab hlevski zrak, pokvarjena krma, bolezni krave. Če te vzroke odstranimo, odstranimo z istimi tudi nevarnost, da se mleko skisa. 2. Modra barva mleka. Modro ali pla-vo postane mleko vsled neke glive, ki pride v mleko in se v istem razmnoži. Včasih opazimo v mleku le posamezne plave lise, včasih pa je cela površina mleka modra. Ta napaka se lehko prenese tudi na zdravo mleko. Da to preprečimo, ie treba temeljito osnažiti mlečno posodo in prostore za mleko,' včasih je tudi za odstranitev te napake potrebna menjava v krmi. Mleko, ki prične postajati modre barve, je čimprej posneti, ker ta napaka se pojavi navadno šele takrat, ko se začne mleko kisati. 3. Sluzavo in vlečljivo mleko nastane vsled motenja v prebavilih, vsled pokvai-jene napačne krme ali pa vsled bolezni na vimenu. To sluzavo in vlečljivo mleko povzročajo posebne glive, zato se ta napaka lahko zanese tudi v zdravo mleko. To napako odstranimo s skrbnim snaženjem mlečne posode in s tem, da rnenjanu» krmo. Jako potrebno se je obrniti v tem slučaju tudi na živinozdravnika. 4. Druge mlečne napake so rdeče mleko, gnojno mleko, dalje mleko, ki se težko pini itd. Te napake- izvirajo v mleku od vimenskih bolezni, iz slabe, pokvarjene krme, nepravilnega krmljenja, od nesnažne posode, od raznih gliv itd. Temu odpomoremo, če odstranimo vzroke. Molža. Slišal sem že tu in tam, da se govori to in ono o molži; nanesla mi je že tudi prilika, opazovati osebo, ki je ravno molzla (dojila). Odločil sem se na kratko pojasniti nekaj v tem zelo važnem opravilu. Napaka se dela, da se ne molze vedno ob določenem času, ampak danes eno uro prej, jutri dve uri pozneje, nego bi sicer morala primerno določena ura za to delo biti. Gledati je dalje na največjo snago pri molži, na katero se sploh malokje pazi. Oseba naj si pred molžo roke in kravi scsce umije. Krave je čisto izmolzti, kar je posebno važno, kajti zadnje mleko je najbolj mastno; ako se ne izmolze čisto, se pa tudi krava privadi mleko zadrževati in ima zmirom manj mleka; zategadelj naj oseba pri molži vedno sedi, ne pa čepi, ker se prehitro utrudi in to prevažno delo površno izvrši. Umevno je seveda tudi, da se mora s kravo prijazno ravnati. Mleko je takoj precediti in prej kakor mogoče iz hleva odnesti, da se duha ne na-vzame. B. S. Vinska trta je letos na Dolenjskem kakor tudi v Vipavi prav dobro prezimila. Vzlic splošnemu paležu lanskega leta, ki je bil skoro ves pridelek uničil, je v jeseni trta razmeroma dobro dozorela in zlesenela. Tudi zima je bila vseskozi ugodna in je letos pričakovati prav povoljne vinske letine, če ne bo lanski palež imel preslabih posledic tudi za letošnji pridelek. Ugodno vreme zadnjih tednov je pripomoglo, da je prvo pomladno delo v naših vinogradih že dokončano. Kakor znano, se je lani na Kranjskem pridelalo 29.000 hI rdečega in ravno toliko belega vina; letos ga je upati dokaj več, če pojde vse po sreči. Izvoz mesa iz Srbije. Klavnična uprava v Bel-gradu je priobčila izkaz o uvozu živine in mesa v Avstro-Ogrsko, odkar se je odprla meja, do 14. februarja t. 1.: Prašičev 6268 kosov s težo 992.000 kilogramov, goved 945 kosov s težo 447.412 kg, skupaj 1,439.462 kg. Za prašiče se je plačalo: lažja kakovost 120 dinarjev, srednja kakovost 125 m težki prašiči 130 dinarjev pri živi vagi; za govedo 55 do 65 dinarjev za 100 kg žive teže. Avstrijske hranilnice. Koncem leta 1909. je "bilo v Avstriji 655 hranilnic, t. j. za 5 več nego v predidočem letu. Od teh je bilo 540 občinskih, 71 društvenih in 44 okrajnih hranilnic. Po številu je bilo največ hranilnic na češkem (36%), na Morav-skem in Nižje Avstrijskem (12.6%); najmanj jih je bilo na Primorskem (0.46%), v Bukovini in Dalmaciji (po 0.77%). Če se pa vpošteva razmerje med številom hranilnic in obsegom posameznih krono-vin, odpade na Šlezijo največ hranilnic, kjer odpade že na 190.5 km2 ena hranilnica; potem sledijo Češka, Nižje Avstrijska in Moravsko. Tudi pri tem razmerju stoje Primorska, Dalmacija in Bukovina na zadnjem mestu. Prijetna postelja je ena izmed najvažnejših življenjskih potreb, zato bi naj na sestavo svoje postelje vsakdo posebno važnost polagal in se obračal samo na zaupanja vredne liferante. Na najboljšem glasu je kot razpošiljalnica posteljnega perja in flanelnih odej tvrdka S. Benisch v Deše-nici (Češko) in naj vsakdo v slučaju potrebe zahteva od firme katalog. Dober tek! Zdrav želodec imamo ter nimamo želodčnih bolezni, odkar rabimo Felerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z znamko »Elsa-krog-ljice«. Povemo vam iz skušnje, poizkusite tudi te, ki uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarna E. V. Feller v, Stubici, Elzin trg štev. 264, na Hrvaškem. Pogostokrat pride prilika, da se pri ranjencu išče in priporoča kako dobro sredstvo za obvezo. Eno tako pravo in preizkušeno sredstvo, katero je proti gnjilobi. ki hladi in olajša bolečine, ki odvrača vnetje in pospešuje zaceljenje, je — v celi monarhiji dobroznano — praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner-ja, ckr. dvornega založnika v Pragi Ket mazilo vkljub večletnemu ohranjenju ne izgubi ni-kake moči, bi se isto naj imelo za razne prilike pripravljeno v vsaki hiši. Doma . <*2 40-6 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože. osobito, ki hoče odstraniti solnčne pege in jadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umiva samo z Steckenpferd-lUljnemlečnlm milom (znamka Steckenpferd) od Fergmanna &Co., Dečin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijafc. Tržna poročila. Graško tržno poročilo. Sejem s krmo in slamo od 27. februarja do marca 1911. — Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 4 50 do K 6'30, sladko od K 4'60 do K 6 40; ržena slama od K 480 do K 5'60; pše-nična slama od K 4*60 do K 5*40, ječmena slama od K —"— do K —'—; ovsena slama od K —'— do K —'—; ježna slama od K 4— do K 420. Sojem z rogato živino dne 23. fabrnarja 1911. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od K 92 — do K 104 — (izjemoma K 108'—) poltolsti od K 80 — do K 90'—, gabi od K 72 — do K 78'—; voli za pitanje od K —'— do K —'—; klavne krave, tolste od K 70— do K 80 — poltolste od K 66— do K 68'—, snhe od K 52 — do K 56'—; biki od K 78 — do K 96'—; dojne krave do 4. teleta od K —'— do K —'-- do K —'—; črez 4. tele od K —'— do K —'—; breje od K —'— do K ——; mlada živina od K 82 — do K 96'—. Sejem klavne živine dne 10. marca 1911. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1'32 do K 1'40; teleta Ia (izjemna cena) od K 1'42 do K 1'50; nemške mesne svinje od K K —'— do K —'—; nemške pitanske svinje od K 1'36 do K 1'48; ogrske pitanske svinje Ia od K 1'52 do K 1*56; ogrske pitanske svinje Ha od K 1'40 do K 1"48; mesne svinje od K 1'36 do K 1*50, bošnjaške pitanske svinje, debele od K —'— do K —'—; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K —'— do K —'—; ovce od K —'76 do K —'80; kozlički in jagnjeta M K 8'— do K 10'—. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. e s t o Celje . . . Ormož . . Gradec . . Liubuo . . Maribor . Ptuj . . . Inomost . Celovec. . Ljubljana Pešt Solnograd Dunaj Line Mesto Celje . . . Ormcž . . Gradec . . Ljubno . . Maribor . Ptuj . . . Celovec. . 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 M M O '5 © K v «4 S. < K 08 >N 05 K v 50 25 50 50 96 50 45 38 ja o PO K v c O K v 17 85 40 15 20 O a d "3 ® M K v 10 «s N S s- O M K v o 56 O I- a. K v 17 10 7 — 70 36 as K a s &S M 06 05 S c 2 « A ^ 83 K v DrttJNcn« in druge prireditve. Občni zbor „Slov. trgovskega društva v Celju" se vrši v soboto, dne 8. aprila 1911 ob 8. ari zvečer v celjskem „Narodnem domu" v Celju. „Šaleška čitalnica v Šoštanju" priredi v soboto, dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela „Avstrije" veseloigro „Pri belem konjičku". Po igri prvi nastop tam-buraškega zbora! Vstopnina: Sedeži prve do tretje vrste 1 K 20 v, drugi sedeži 70 v, stojišča 40 v, galerija 20 v. Ker je igra zelo zabavna in bo nudil tudi tamburaški zbor mnogo lepega užitka, vabi k najobilnejši udeležbi odbor. Šoštanj. Na praznik v soboto zvečer bode po gledališki predstavi v hotela „Avstrija" tamburaški koncert s sledečim sporedom: 1. „Nazdar", koračnica. 2. Na valovih jadranskega moija", valček. 3. Potpuri iz opere „Nikola Šubic Zrinjski". 4. „Kdo je mar?" B. „Hrovatica". 6. „Nočni stražarji". 7. Slava Prešernu (potpuri). 0. „Napried", koračnica. LISTNICA UREDNIŠTVA. Št. Pavel pri Preboldu : Danes popolnoma nemogoče, ker smo sprejeli šele, ko je bil list že v tisku. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane tO Viti., navadno tiskane pa po 2 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. ===== 1 lahko zasluži vsakdo v mestu in na 'deželi, tudi v čisto malih krajih. Pošljite svoj naslov na do-———————pisnici na tvrdko Jakob KOnig, Dunaj VII-733 (Poštam« 63). Stanovanje (2 sobi, kuhinja in drugi pripadajoči deli) se odda s 1. majem. — Vpraša se: Dolgopolje štev. I, Celje. Lokal za trgovino z mešanim blagom se zopet odda v celjski okolici. Vpraša se pri gosp. Fr. Dolencu, Poljska ulica 8., Celje. 169 2-1 V Iftfil I ®rez SV0J0 krivde ločena, jako lepa gospa, . 30 let gtara 90.000 K premoženja v gotovini in najmanj 100.000 K gotove dedščine, se želi zopet poročiti. Samo resni ponudniki (premoženje postranska stvar), ki zagotovijo srečen zakon, naj pošljejo ne anonimno svoje ponudba na: »Ideal", Berlin N. W. 7, poste restante. i 165 1 Stavbeni prostor na lepi solnčni legi, 8 minut od mesta Celja oddaljen, se proda po zelo nizki ceni. — Vpraša se v gostilni „Škalna klet" pri Celju. Malo posestvo se proda pri Petrovčah, 10 minut od železniške postaje; hiša je nova, zraven so gospodarska poslopja. — Več se poizve pri 154 2-3 Francu Sedmineku v Gornjih Roj a h p. Sv. Peter v Sav. dol. Častna izjaVa. Jaz MatevJ Zalokar, posestnik v Volušu (Ju rkl oster), obžalujem besede, ki sem jih spregovoril v Knezovi gostilni v Št. Lenartu nad Laškim o gdč. L. Rott, učiteljici v Jurkloštru; izjavljam, da so moje žalitve nevtemeljene in prosim za odpuščen je. JVCateVž Zalofrr. 172 2-1 Izjava Ker se povodom napada V. Berfltlieta na gospoda urednika Watzlaweka zopet širijo vesti, da jaz podpisani Bechineta podpiram, izjavljam tem potom sledeče: Bechinetu je od znanih septemberskih dogodkov 1. 1908 vstop v mojo hišo prepovedan, jaz od tistega časa ž njim nisem govoril in ne dobiva on od mene nobene bodisi kakoršnekoli podpore. Izjavljam nadalje, da bom proti vsakomur, ki bi širil te govorice, katere imajo namen me oškodovati kot trgovca, sodnijsko postopal. 164 i CELJE, dne 21. marca 1911. Iv. Ravnikar, trgovec. Zavarujte se m tatinski vlom! Kolikokrat je že bilo pri Vas vlomljeno in kolikokrat so Vas pri tej priliki že okradli. A do danes se še niste zavarovali zoper tatinski vlom. Malenkostno plačilo! Kdor želi pojasnil, naj se obrne na naše upravništvo. Kapital 158 1 si pridobite z rešitvo naših nagradenih iznajditeljskib problemov. Vpošilja gratis mednarodna trgovska družba za patentne novosti C. Kroggel & Co., Kfiln a. R Pozor! Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarna težile, sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čerljev na jermenCke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najeletrantnejše iu najnovejše fazone. Velikost po šievilkah. Vsi 4 pari stanejo K 8'50. Pošilja se po poštnem povzetju. S. Upbach, izvoz čevljev, Krakov št. 110. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj! 170 i TI izjava. Podpisani Franc Blatnik, obžalujem, da sem razžalil gospoda Franceta Cajnerja, posestnika v Pustempolju, preklicem svoje žalitve in se zahvaljujem gospodu Cajnerju, da je odstopil od tožbe. Lačjavas, dne 18. sušca 1911. Franc Blatnik. 163 1 Lokal za trgovino z opravo ali brez nje se vzame v najem ali tudi kupi v prometnem kraja na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe na upravništvo „Nar. Lista" do 31. t. m. pod „Lokal" 1911. 1662-1 lffrtnar pripraven tudi za hišnega slugo, se sprejme v službo; _ naprodaj 168 3 1 krma za konje in govejo živino; pri: Peter Nlajdič, paromlin, Celje. Tabimo na svoj občni zbor ki se vrši 147 2'a v četrtek, dne 30. marca 1911 ob 1. uri popoldne t posojilniški pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobren je letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze v Celju ter ukrepi vsled istega. 5. Sprememba pravil. 6. Nasveti načelstva in slučajnosti. Hranilnica in posojilnica v Šmarji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ivan Debelak s. r. dr. Jos. Georg s. r. Kmetska posojilnica pri Sv. Ani na Krembergu vabi na svoj tretji občni zbor ki se vrši dne 29. sušca 1.1. ob 6. uri zvečer — v zadružnih prostorih. = DNEVNI RED : 1. Potrdilo letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Sprememba pravil. Sv. Ana na Krembergu, dne 20. sušca 1911. Alojz Senekovič, načelnik. 161 i Kovačnica se da v najem I. aprila pod ugodnimi pogoji. Zraven je stanovanje klet in jen svinjski hlev. Kovačnica stoji tik okrajne ceste I. razreda in je sedaj prenovljena. Več sc izve pri: Jožef Podgoršek p. d. Cestni Jože Št. Jur ob južni železnici. 145 2-2 Lepo malo posestvo se proda iz proste roke; pripravno je za kakšnega rokodelca ali penzijonista, posebno tudi za izvoščeka (fijakerja) ali sploh za mirne starejše ljudi. Več pove Anton Mraz v Šmartnem št. 38 p. Rečica na Paki (Štaj.) 153 2-2 Skladiščarja in učenca sprejme trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Korb. Zanier & sin, Sv. Peter, Savinska dolina. — Ponudbam naj se spričevala prilože. 148 3-2 Pozor pred ničvrednimi izdelki. Tomasova moka je vsak čas in za vse rastline najboljše in najcenejše fosforno gnojilo. Za čistost, za množino fosforne kisline v celoti in one v citro-novi kislini razpustne in za finost zmletja Tomasove moke, pod znamko ,štiriperesna' znane, že nad 30 let rabljene in najboljše preskušane, jamči 113 15-4 prodajalna pisarna fosfatne moke čeških tovarn Tomasovo moko na Dunaju I., Bauernmarkt 13. Zahvala. Za vse srčno sočutje povodom prebridke izgube našega ljubega očeta, gospoda Jožefa Berlisg kakor tudi za častno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo slav. gasilskima društvoma Šoštanj-Velenje, pevskemu zboru Velenje za ganljive žalostinke, kakor tudi darovalcem krasnih vencev. VELENJE, dne 19. marca 1911. 1671 Žalujoča rodbina Berlisg. Loterijske številke. Gradec, dne 18. marca 1911: 55, 6, 31, 54, 22. Dnnaj..........„ 72, 8, 62, 22, 13. Veliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike 600 komadov samo K 3 80. 139 3-3 Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, nataučno idoča. garancija 3 leta. ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žiahtuim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, modemi damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom. 1 krasno žepno, toaletno ogledalce. 1 usnjata denarnica. 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom. 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mladoi 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica Ch. Jungwrirth, Krakov štev. B 103. NB. Če se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj. |«» se zaradi preselitve proda ali da v najem. 5 sob, 3 obokane kleti, gospodarsko poslopje, sočivni vrt, sadonosnik, 1 plug polja, 5 minut od cerkve, na okrajni cesti v Zavrču. — Vpraša se pri: 132 3-3 Jožefi Barlič, Zavrč pri Ptuju, lfelikofpresenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 4 20. 133 3-» Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča. garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata e« gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en k raso« prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa \i 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom. 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica. 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom. 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro. ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 4*20. Pošlje se po povzetju ali oe se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica P-1LUST, Krakov štev. 534. 5000 fi zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska slst. Roskopl-pat. žepna ura. dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni. ovratniški in prsni gumbi) 1 amerik. žepni nož (5 delni), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazone), 1 kiasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album 3K umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer ie pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih pr«roških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*.— Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tadi znamke se sprejmejo) od : i. GELB, razpošiljalnica Novi Sandec 204. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 8 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. 128 3-3 ŠK