22
fit             Kaj sem slišal na sv. večer.
am; otroci predragi, izvestuo ni nobene sile o Božiči. Mati vam speko okusnih  povitic  natresenih z orehovimi jedrci in vsakovrstnimi slašči-eami. Se ve, da v časih vas tudi zebe, a tega ste po največ sami krivi, posebno tedaj, kadar se po ledu in snegu drsate. 0 kako brezskrbno živite! Nič vam ne teži vaših nedoJžnih srčic.  Bodite vedno nedolžni, in zmirom se bodete veselili  lepih  božičnih  praznikov.   V vašem veseJji  pa  vas hočem spomneti drobnih  ptičie,   katere vsi  tako radi  imate.    Drobne ptice,  katere nam tako milo, tako sladko in veselo žvrgole, posebno o poletnem časi nimajo tako ve-selih praznikov, kakor jih imate vi.
Debela, snežena obleka jim je pokrila vsakeršno hraao. Nikjer ni dobiti niti najmanjšega črvička, a tudi nobenega zrnica ne, da bi si ž njim utola-žili lačni želodček.
Poslušajte, kaj sem slišal na sv. večer.
Tam sredi vasi, v košatej lipi so se zbrali krilati pevei. Pripovedujejo si dogodke pretečenega dne. Nekateri žaJostno čivkajo ter stisneno čepe na šibkej vejiei. Drugi, posebno bolj drzni vrabci, pa se celo prepirajo za gorkejšo posteljico.
Sredi med njimi pa sedi lepa sinica, ki je vže več let prezimovala v gostoljubnej lipi. Videti je, da jo vsi ptiei ljubijo. Sinica pripoveduje, kaj je vže vse prebila o mrzlem zimskem easu. Njeiio pi*ipovedovanje pa ustavi rudeča taščica ter jo vpraša, kaj so daues ljudje tako veseli, in zakaj zvonovi tako pozno a vender tako veličastno zvone.
A sinica zaSne tako-le pripovedovati:
,,Ljudje se danes vesele rojstva Sina Božjega. Na necojšnji večer je prišel sam Bog na svet. SpoJniti je Lotel spravo med človekom in seboj. Vedeti morate, da človeka loči od Boga velik prepad — nepokorščina. Ali zmirom ni bilo tako. Ko je dobri Bog svet ustvarjal in vse, kar je ua njem, postavil je človeka v raj, a ž ujim je tudi nam ptieam in vsem živalim dal uživati rajsko veselje. To so bili easi veselja in radosti za vso zemljo. Hudobni dub, ki želi zlo, ne samo človeko, nego vsem stvarem božjim, hudobni duh pravim, preslepil je čJoveka, da ni slušal svojega Stvarnika ter inu postal nepokoren. Stvarnik zavzet tolike hudobije, odvzame človeku — raj. Da bi pa raj ue ostal na veke zaprt, usmilil se je Bog čJoveka, ter prišel na svet v podobi ubožnega deteta. V spomin na oni večer se vesele danes ne le ljudje, nego vse stvari božje." Tako je pripovedovala sinica, dokler uiso vsi ptički pospali drug za drugim.
Kmalu pa jih prebudi iz sladkega spauja pokanje topcev. Vsi prepla-šeni vzdiguejo trudne glavice. In utolažijo se, kadar začujejo iz prekrasno razsvitljene cerkve veličastni gias orgelj iu jim milo petje zadoni na uho.
Zdajci se zasvetli. Garobna svitloba se razliva od vzhoda do zaboda. Lepi beli angelci stopajo na zemljo. Vesela, oj prevesela pesen, pesen polna jiebeške iniliae se razlega po uebeških višavah: ,,Cast in slava Bogu na višavi in mir Jjudem na zemlji!" Zavzeti nebeškega veselja tudi ptički aa lipi za-pojo pesen zab.valnico svojemu stvarniku, dokler ne stisnejo svojih drobnih glayic zopet ined peroti.   Sanjajo o samib. iepih. angeieih. Svet dan je. Ptički
23
se prebude. „1 nu, kaj je tebi bratec, da se tako klaverno držiš?" vpraša ščin-kovec svojoga soseda. ,,Ali ne greš danes na Marinov dvor drobtinic zobat. Pridna Rezika nam jih je vse polno natresla." „0 pusti me dragi bratec; z menoj je proe. Vže dva dni nisem dobil niti najmanjše trohice v kljun. Veeraj pa sem šel pogledat k Zavrhniku na pod. I nu, saj pravim, Ijudje pač ne vedo, kaj je hudega na svetu." BJažek, saj ga dobro poziiaš, nasta?il nam je žimnice. Mnogo nas je polovil, in tudi jaz sem se vjel v zadrge; a ker sem se zelo premetaval, potrgal sem ostre žimnate niti — in tako mu sem ušel. Ali poglej me bratec, kako sem razmesarjen! Nikamor ne morem. ¦Glad, mraz iu bolečine me bodo spravile v hkdno jamieo." To izgovorivši umolkne. — nNe, nc, iimreti pa vže ne smeš na tako vesel dan, kakeršen je danes! Ako si sam ne raoroš iti iskat hrane, pa ti je jaz prinesem." Komaj to izreče, vže jo reže po zraku kakor blisk.
Za nekoliko trenotkov prinftse ubogemu ptičku veliko oreliovo jedrce. Rozika je namreS danes prosila mater, naj bi smela dati ptičkom za Božič kaj bolj-šega, da bi se tudi ptički vesolili tega veselega dne. Mati jej dovolijo, ker jim je včera.j pridno poraagala pospravljati.
Ko bolni ptiček povžije jedrce. ter ga tudi bratci in tovariši vzemo pod svoja krila, da se nekoliko ogrejo, kmalu ozdravi. Pridao Eoziko pa ima zelo rad.
Vsako jutro prileti na ujeno okno in jej drobi veselo posenco. Eozika ga tiho in mirno posluša, da bi ljubega ptička ne splašila.
Otroei moji Jjubi! znam, znam. da imate ptičke radi, a tudi to znam, da jim po zimi pridno potresate drobtinic. Zatorej vas prosini, da bi jih tudi o Božiči nc pozabili. Vrtarjevega Tineta pa sein videl, ko jim je velik kos povitice podrobil. Prav je storil, da je le tudi mater vprašal. Kako ga pa tudi Ijubi ptički radi imajo! Kadar koli ga vidijo na dvorišei, takoj prilete k njerau ter ga pozdravljajo: nŽiv, živ, živ!"1                                 M. Bregant    .