URN_NBN_SI_DOC-2DVRDL9D

PERSPEKTIVE STAREGA KATALOGA NUK Ana M atko Raziskovanje naše preteklosti je premalo sistematično. Kaj npr. vemo o renesansi pri nas in česa še ne vemo? Taka vprašanja bi si lahko zastavljali še in še. Raziskave bi bilo treba programirati. Ob bibliograf­ skem pregledu obstoječe literature za neko razdobje ali neki problem bi bilo treba izdelati program e za to, k ar je še treba raziskati. O tem se v zadnjem času pri nas že razpravlja in piše. Treba bi se bilo tudi bolj razgledati po virih. Dragocen vir za raziskavo naše preteklosti so katalogi naših bibliotek, predvsem katalog licejske biblioteke, ki ga danes hrani NUK kot stari katalog v unikatu na velikih obledelih listih v razm ajanih predalih. Pisan je deloma z roko, deloma pa je za novejši čas tipkan. Bibliotekar, ki išče literaturo v tem katalogu, mora obvladati gotico, ker je veliko listov napisanih v tej pisavi. Obiskovalci ga ne smejo sami uporabljati, ker ni zavarovan. Doslej je pretipkana in pri­ lagojena novim pravilom približno četrtina tega kataloga (ca. 20.000 enot). Ta četrtina je vstavljena v novi katalog, ki je bralcem direktno dostopen. Pretipkati je treba še tri četrtine starega kataloga. 2e iz avto­ psije lahko sklepamo, k ar bodo potrdile šele podrobne analize, da je bila naša osrednja biblioteka včasih relativno bolj bogata, da je bila bliže evropskih standardom kot danes. Raziskave evropske preteklosti so v svetu vedno bolj številne in temeljite, zato lahko predvidevamo, da bo svet vedno bolj zanimalo, kakšne knjižne zaklade hranijo evropske knjižnice. Namenoma pravim svet, ker mislim na ameriške študije o evropskih knjižnicah v preteklo­ sti (gl. Library Q uarterly 1971). Kako daleč pa je še čas, ko bomo lahko poslali v svet katalog licejke v knjižni obliki, če že ne celoten, pa vsaj za posamezna obdobja ali probleme. Obstaja že nekaj študij o odmevu tujih avtorjev pri nas, še mnogo več pa jih bo treba napisati. Nobena tak a raziskava ne more mimo vprašanja, koliko je bil avtor zastopan v licejki. Stari knjižni fond, ki ga omenjeni katalog predstavlja, torej ni m rtev fond. Vedno več bo v rabi, čimbolj številne bodo raziskave naše preteklosti in čimveč informacij o njej bo želel dobiti svet za širše evropske programe. Zavedati se moramo, da je prepis abecedno-imenskega starega ka­ taloga šele prva faza in da s tem še ne bo mogoče odgovoriti na vsa vprašanja. V dostopnejšo obliko bo treba še spraviti stvarni katalog sta­ rega fonda, ki obstaja sedaj v unikatu v velikih knjigah. Bralec sam ga težko uporablja, ker je pisan še z roko. K preureditvi tega kataloga bi lahko pritegnili tudi študente, ki bi iz njega črpali snov za svoja di­ plomska dela. Vsega naenkrat ne bo mogoče realizirati, postopoma se bo pa dalo, če bodo za to finančna sredstva. K er je že kasno, bo treba pohiteti. K njižnica 16/1972 121