k o 2 h a f n e e m f h k i e a / poi 10venili mladi duhovni jf '/,/V : /} > f -v O p o m e n. irt-akor fio prijetnih Perpoved, tudi fto krat¬ it ozhafnih Pravi iz ljubim otrokara, ino vfim mladim ljudem podamo; naj fe, po njih vuzhijo Boga zhres vfe ljubiti, ftarifhe fpofhto- vati, fvoje vuzhenike lepo imeti ? ino jih vbo- gati; greha fe svefio varvati, bogabojezhe ia pridno od mladih nog shiveti, ino tak v’ vi¬ gredi (fpomladi) fvojiga shivlenja fkerbeti sa zhafno frezho in vezhno isvelizhanje. Pofnete fo te kratkozhafne pravlize is pifem vifokovuzheniga gofpoda Krifhtofa ,Šhmida, korarja na Nemfhkim. Kakor nam te pravlize pravijo, fe je po fvčti goflokrat she godilo, fe f he godi, ino fe bo. Satorej naf one vuzhijo, kako fe naj vfe VI povfodi modro ino pofhteno sadershimo. De¬ lale bojo dobrim otrokam ino mladenzham kra¬ tek zbaf, jim pa tudi lepo nauke dajale. Bog daj, de bi jih vfi radi brali, dobro saftopili, ino ohranili y’ fvojim ferzi; naj bi tako tudi mi v’ boshjim kraljeftvi hifhnimu gofpodarju enaki bili, kateri is fvojiga saklada (fhaza) novo ino ftaro naprej prinefe. Mat, i3, 52. 4 1 . Otroka lepa molituv. -L*jud:nila, vboga vdova, jc imela petero otrok, katerih fi fhe obeno kruha flushiti samoglo ni, Djala je eno jutro: ,,Ljubi moji ofrozi! nimam vam donef kaj dati. Ne glelhtam kruha, ne moke (mele), ne jajzeta per hifhi vezli. Toljku pofla (dela) s'vami imam, de fi nemorem srav- no val’ nizh perflushiti. Profite, profite Boga, naj nam faj on, ki je vet dober, pomaga; sa- kaj bogat je ino mogo/.hen; in pa fam pravi: „Klizhite mene v’ lili, ino refhil vat bom.“ Vef shaloften fe mali Janesek, the le v’ fedraim leti, telil v’ fholo poda. Memo odperte j zerkve grede, fe v’njo oberne, ino pred altar poklekne. Mifli, de je fam, ino sazhne na vet' I glaf moliti: „Ljubi Ozhe nebefhki! Mi otrozi fmo lazhni, pa jedi nimamo. Na(ha mama ne glelhta- jo kruha, nimajo mele, lhe jajzeta ne. Daj f vender skivesha, de s’ljubo mamo gladu ne k vmerjemo. Oj pomagaj nam, pomagaj! faj fi bogat, ino mogozhen, ino nam lehko pomagafh. Tudi fi nam fam obljubil; tak flori po tvoji | befedi.“ Tako je Janshek molil, kakor dobro dete moli, po tem pa v’ fholo lhel. Kedar domu pride, vgleda na miši velik hleb kruha, polno fkledo moke, ino korbizo jajz: „Hvala Bogu! od vefelja savpije, Bog je mojo molituv vflifhal. Mama! alj je angela vfe to fkos okno pernefel V e ,,Zhe ravno ne, pravijo mati, je vender Bog tvojo profhnjo vflifhal. Kader fi ti pred altarjam mo¬ lil , fo shlahna gofpa v’ fvojim sakritim zerkve- nim doli klezhali. Ti jih nifi mogel viditi, oni fo pa tebe gledali ino flifhali, kako l'i molil. Sa tega del fo nam vfe to poflali. Bog jih je na mefto angelza poflal, nam pomagat. Torej otrozi! le vfi Boga sahvalite, bodite vefeli , ino fvoje shive dni ne posabite, te lepe befede: u Savupaj na Boga, kar fe ne boj: Povfod sa te fkerbi, on Ozhe tvoj. 2. Jablan otrofhfee frealie. Matevshik ino Kri Hinka Ha vedno fkerbela ozhetu ino materi vefelja narediti. Enkrat jim na verti delati pomagata, ino flifhita, de ozke pravijo: „V’ tim koti le bi fhe naj eno drevo ftalo. ,Se bom moral ogledati, de kje en fa- desh (Tadnik) dobim . ie Ravno fe je ozhetova refhitva (god) bli¬ skala , ino sala otroka kupita fkrivaj lep mlad jablan, (jabelzhno drevo), ino jle smusneta na vezher pred ozhetovim godam na vert, de bi ga vfadila. ,,Kako fe bo ateju dobro sdelo , Ha farna med febo djala, kedar jutri v’vert pridejo, ino bojo to lepo mlado drevze vgledali. a Kriftinka sa drevzc dershi, Matevshik pa s 5 lopatoj jamo dela. Kar na enkrat v’ semlji satrushi ino sashvenketa; fe nekaj sablifhi, ino med perlijo safveti. Matevshik je Jonz (pifkar) s’lopatoj ftrupil (deri!), v’katerim je bilo sla- tov ino veliko frebernih dnarjov pokopanih, ki fo fe sdaj per belim mefzi blifketati sazheli. ,,Gnarji fo , dnarji l u fta jela otroka od ve- felja krizhati, ino dirjata, ftarii ham veliko fre- \zho pravit, kaj (la najdla. ,,1/juba moja otroka! fo d j ali ozhe, vama je Bog Ijubesn , katero do ftarifhov imata , pover- nil; sakaj on vfelej otrofhko Ijubesn poplazha , zhe ravno ne vfakokrat tak zhudno, kakor vama sdaj. Lefhetudi sa naprej tako pridna bodita, ino Bog vama hozhe fhe lepi hi šaklad (kinzh , fkaz) perpraviti, kakor je slato ino iVebro. 41 Bog tajiftmu frezho da', Ki fiarejfhe lepo ’jna. 3. Bogata grufhka. , Stari Gregor fo pred fvojoj Iiifhoj pod enoj velikoj grtifhkoj lenzhiii, njilmi vnuki fo okoSj njih gruthke paberali, ino nifo mogli dobriga fadu prehvaliti. , ,,Vam moram faj enkrat povedati, sazhnejo dedek, kako je grufhka na to medo prifhla. Sbe bo vifhej od pčtdefet i) let, kar fim enkrat ravno na tim prodori ftal, kjer fhe nobene grufh- ke bilo ni, ino fini fvojum bogatimu fofedu fvojo fromafhtvo toshil. ,,Bog pomagaj! (im djal, de bi le mojo’ premoshenje kakih fto kron snefio.‘ f ,,,Sofed je bil moder, pa zhift gofpodar, ino mi je rekel; ,,Ta ti je lehka, zhe le prav sazhnefh. Glej, ravno na tira prodori, kjer sdaj ftojifh, vezh ko fto kron leshi! ,Skerbi le, de jih is semlje dobifh. <{ „Mlad ino aboten dezhko i) fim fhe bil, ino grem pervo nozh po tem, ter globoko jamo 1'koplem , alj zhudno merse’Io mi je, de nifim dnarja najdel. (C „Kedar drugi den fofed jamo vgleda, fe sazhne fmejati, toljko de frneha ne pokne, o) ino pravi: ,,Oj bedaflo 3) delo; komu bi to v’glavo padlo! Alj zhaj, dal ti bora mlado grufhko (drevo), de jo v'to jamo, katero fi fkopal, vfadifh; v’enih letih ti bojo krone priraft!e.“ ,.Vfadil fim mlado drevze , ino israfllo je vifoko drevo, ki ga sdaj vidite. Shlahno lad¬ je , kteriga she toliko let rodi , mi je vezh, ko fto kron verglo ; pa fhe srairaj lep gotov dnar oftane, ki mi obilno obrefti (zinsh) daja. Niliin sa ta del modriga nauka posabil, ki ga je pameten mosh vedno pravil ; pa tudi vi ga ne sabite: {i Prebrifana glava, pa pridne roke ,>S'o boljlhi blago, kakor slate gore. >) Nepameten pubizh. 3 ) Pozhi, 3) Neumno. 11 4, Slilaline jagode. Prifhel je v' neko vef tiar sholnir v’ berglah, ino je nagloma sbolel. Ni fe mogel dalej fpra- viti, pod enoj pojatoj (parnoj) je na flami ob- leslial, ino huda (e mu godi. Mali Milizi, ko- fharjovi hzheri, fe beteshen (boln) ftarzhek v’ ferze vfmili. Vfaki deii mu, objifkaje ga, eno fheftizo v’ dar pernefe. En vezher jo pofhten vojfhak vel' v’fker- bih ogovori rekozh : ,,Ljubo dete ! »Svedel lim donef, de fo tvoji ftarifhi revni. Po refnizi ven- der meni pove, kje toljko dnarjov dobiih ? Raj lakote vmerjem, kakor bi vinar prijel, ki bi ga s’ dobro veftjo vseti ne mogel. u „Oj ne bodi vaf fkerb sa to! je djalaMi- liza. Te dnar je pofhteno saflushen. Taj v’ blishen terg v’ fholo hodim. Po poti grem fkos gaj, (gojsd) v’katerim je veliko jagod srelih. Tfakobart jih gredozh zenzo (korbizo) naberem, v’tersi predam, ino fheftizo iskupim. ,Saj moji ftarifhi sa to dobro vejo, pa mi shaliga ne r^ko. ,She le pogofto pravijo, deje dofti bolj fromafh- kih ljudi, kakor fmomi; jim dobriga ftoriti fmo dolshni, kolikor je v’ nafhi mozhi. u ,Svetle folse fe ftarimu vojlhaku is ozhi vtrinjajo, ino fe mu po liži vdirajo. „Blago dete, je djal, Bog naj oblagodari (poshegna) tebe ino tvoje ftarifhe, ki imate tako ljubesnivo, vfmileno ferze do ljudi! Sdaj vem], de je refniza: u Vlakmu je vbogim pomagat’ mogozhe, Zhe le is dobriga ferza prav hozhe. Ne dolgo na tem fe imeniten vojfhak (ofizir) v’ tajifto Vef perpelja, ki je vezh zefar- fkih fvetin na perfih imel. Na ofhtariji (taberni) poftoji, rezhd isprezhi, konje nakermiti (nafuj- trati) ino napojiti. Povejo inu , de neki sholnir tukaj boln leshi, ino hitro gre k’ njemu pogledat. ,Star vojfhak mu sazhne rozhno praviti, kaj sa ena dobrotniza ga prefkerbi. Vojfhak fe sazhudi, rekozh: ,,Kaj vbogo deklize je tebi toliko dobriga Storilo! Tako fim dolshen jes, tvoj ftar general, ki fi me nekdaj flushil, fhe vez h ftoriti. Gredozh bom fkerbel, de bojo tebi v’ taberni s’ vfim poftregli . u Berlh ko je to narozhil, fe v’ tajifto kozhko (kajsho) pod:i, kjdr je Miliza doma bila. ,_,Shiah- no deklize, je djal, ino folse inu v’ozheh saji- grajo, tvoja dobrotnoSt me v’ ferze vefeli, ino od vefelja bi fe jokal. Bala fi fiarima vojfhak« p er fhtir ino dvajfet fhefiakov , tu imafh na¬ mero njih ravno toliko slat«v. 4< ,Starifhi fe sav- seinejo rekozh: ,,0j to je pa vender vfe prevezh. a Alj general pravi: „Ni ne p revezh5 le flaba plazha sa deklizo je , lepfhi plazhilo jo fhe v’ nebefih zhaka. u Dobra roka, feize sailo, Ima tu. in tam plazhilo. 5, Zlierne zlirefhnje. y$abinka gofpodizhna je imela fvojo zhedno jifpo (kamerzo), alj ni fvojih rezili nikelj po- 13 fpravila, ino vfe je po njdni zhumnati krisham leshalo. Mamka fo jo pogofto opominjali, pa vfe saftonj. Neko nedelo popoldne fe gofpodizhna prashco oblezhe, ino le ravno od doma fpravlja. Per- nefe ji fofedova hzheh* okroshnik (talar) poln debelih zhernih zhrdfhenj. Na miši ino po oknih je bilo vfe naftavleno oblazhil, ino drugih rezhi. ,Sabinka tedaj talar na ftol poftavi, ki je bil s’ fivej shido oblezhen, in gre s’fvojoj mamkoj fofefko objifkat. Kedar gofpodizhna she posno v’ mrak vfa s-bojena domu pride, fe hitro vfede — alj preftrafhi fe, ino na vef glaf sakrizhi 5 ravno v’sverhaa talar fe je na zhrefhnje vfedla. Na njeni vrefh perletijo mamka s’ luzbjo v’ jifpo pogledat. Kaj pa vidijo! zhrefhnje vfe smuzbkane, de fe je fok na vfe kraje po lepim Boli zedil, ,Sabinje krilo pa, lepe bele tenzhize, je tako vdelano, de ni bilo vezh sa oblezhti. Mamka fo jo praV pridno okregali, ino re¬ kli:. „Sdaj vidifh, kako je potreba vfe po hifhi lepo pofpravljati, ino poftavljati vfako rezh na fvoj kraj. Tvoja nepokorfhina je tebe hudo fplazhala. Pomni faj enkrat, kar te pregovor vuzhi : u Le pridno pofpravlaj vfe fvoje rezhi, Nerodnoft nam lhkode nar vezh naredi! 6. Sliv modro rasfhtevenje. Novofelfka gofpa fo dedeka fvojga v'njiho¬ vim lepim verti enkrat objifkab ? Ino peljali fvu- 14 ja dva fanta ino dve dekleti s’ lebo. Dedek vter« gajo lift od vinlke terte, ino pernefo na njem fhtir srele flive, sholte kakor vofk, ino kakor lafhki orehi, debele. „Shalmije, fo djali, de ni vezh srelih; sdaj pa glejte, kako fe vaf pe¬ tero s’ fhtirim (livarni rasdelilo bo, de lhtevilo 1 prav .obtežbe ; in fe nafmejijo. „Oj to bom pa jes naredila , rezhe Nanka, (a ftarej hzhir; farno najte, de jih po rajtingi hvaleshniga ferza, ne po enojnim fhtevenju fa- mopalhne glave rasfhtejem.^ Vsela je fhtiri flive, ino Ihteti sazhela: „Medve feftri, pa ena fliva sa naj, fmo tri; moja dva brata, pa ena fliva sa nju, snefejo tri; sdaj fhe dve flivi, pa ena mamka, fo tudi tri. Tak lepo vfe po tri snefe.“ Nankeni feftri ino bratama fe je prav dobro sdelo , de jih je tako modro rasfhtela; alj mati | fo od vefelja po vi i fili vfakimu otroku eno flivo odlozhili. Dedek fo pa na to Nanki sa venez (puihelz^) nar lepfhih roshiz natergali, rekozh: i „Nanka je modra, ino prebrifane glave, kakor ta ftorjena rajtenga prizha, pa (he lepthiga fer¬ za, kar nam kashe njena otrofhka ljubesn. u , Prebrifana glava veliko velja; ,She drashej je ljuba hvaleshnoft ferza. Mina, fholniga vuzhenika hzhir, pride eno nedeljo popoldnd, okolj male malhe finale go- fpodnize), is (prehoda domu, ino najde na fvoji 7. Srelo 15 misizi, per kateri je fhivala, polno kofharzo (jerbalzhek") grosdja, beline ino zhernine, ki fe je fvetila lepo ko fonze, ino je bila s’ sele- nira perjam pokrita. Vfa vefela poprafha: ,,Kdo pa nam je tako rano (hitro) v’ jefen toliko lepiga grosdja dal, ino zhigavo je ? u „ Tvojo je, rezhejo mamka; Lina, tvoja prijatelza is Vinogore ga je tebi poflala. Per- vo grosdje je, ki je tam srelo. u „Oj kak je vender moja prijatelza meni do¬ bra! je Mina djala. 'Kako me pazh vefeli, de mene tak ljubesnivo pomni. Gredozh ji hozhem pifati, in le ji lepo sahvaliti. Kaj de bi vedla ji s' zhein vftrezhi; is ferza rada bi ji kako ve- ielje naredila. 4 * ,,Mene prav vefeli, ji mamka v’befedo fe- shejo, de fi dobri Lini tako hvaleshna. Vender pa mene, sa neke rezhi del, per ti prizhi ferze boli. Glej, od tajiftiga dnu, kar fi pervih jagod nabrala, do te dobe, kar fi to grosdje dobila, fmo mi toliko sblahtniga ladja is fvojga drevja natrefli, pa nitim fhe tebe flil hala 7 fe dobrot- livimuBogu ferzhno sahvaliti. Kaj ni vfak lad dar boshje oefkonzhne milofli, kalj ? Alj fe nam ne fpodobi, njegovo nel konzhno dobroto fposnati? Ni le nafha dolshnoft fi persadevati njemu sa toliko vefelja tudi vefelje narediti? Oj tako faj sanaprej fe Bogu sa prijete dare bolj ferzhno sahvaluj. 4 * Ozhe nebefhki daruje nam vfe, Darujmo tud njemu hvaleshno ferze. 8 . Vkradeno koftanje. Kiljan je Ihe mali bil, ino je imel gerdo navado vfaki Jnar, ki ga je v’ roke dobil, sajefti. Videl je eniga dne na tersi, kjer fo fad prodajali, prav lepo koftanje. Ni ga fhe posnal, ino branjov- ko i) y ki gaje prodajala, poprafha, alj je ta rjava ftvar dobra sa jefti ? , 5< Sfae pavender, rezke branjevka, koftanje je prav dobro, pofebno, zhe fe v’ perhalzi fpezhe. JLe kupi ga, mladi gofpone, in bofh videli Kiljan ni vinarja vezh glefhtal; vefdnarje she sa druge fladkarije isdajal. Ismeknil je ven- der ene dve perdifhi (pefti} koftanja ino ga fkri— vaj v’ shep djal. Berfh, ko domu pride, fe v’kuhnjo fpravi$ in kedar ravno nikogar bliso bilo ni, sakopa ko¬ ftanje v' perhalko. Od vrozbine sazhne koftanje zverzhati (zviliti). To fe mu dobro sdi; fhe vezh sberjavke nagerne, ino na vfe vufte jo pod¬ pihuje. Šlalioma pa koftanj, ko bi vftrelil, pokne (fe raspozhi), njemu pepel ino voglje tak mozhno v’obral’perfkne (vershe), de mu ozhi pobere. Kakor bi oflepel jokaje okolj tava ino jezhi. Na te pok ino jok perletijo v’kuhnjo vfi ljudje, ino svedo njegovo tatinfko delo. Dofti bolozhine fi je kradlivz vsbil, preden fo ga ozhi boleti nehale. Pogofio fe je milo rasjokal, deje tako malopridno ravnal, ino je rekel: Pojednoft je mati pregrefkne tatvine, In dela otrokam nar huj bolezhine. i) Tandlerzo., ™---- 17 9. Drago ja belk o. Mala Neshiza je ravno peto leto naftopila , ino | je fvojga rojftva refhitvo imela. Kerftni boter | (koter, kurae) jo popoldne objifhejo, ino ji sa , refhitvo (vesingo) zel slat (zekin) dajo. ,Starifhi fo botru vina pernelli ino pogazhe j (potize, gibanze) poftregli, ter fe od mnogoterih rezhi pogovarjajo (marnjajo) ; otrok pa med tdm j s' slatam pred prag pride. Nekababula (babfhe) ravno poln jerbaf fadii memo pernefe. „GIej, glej! pravi Neshika , kako lep dnar imam. 44 „Vidifb, mojo jabelko je fhe lepfhi, je djala babufa; dam ti jo, zbe mi tvoj dnar dalh, sa to ker i’i tako lletna, ino te j rada imam. 44 S’ vefeljam ji otrok dnar poda, ino s’obema rokama jabelko sgrabi. Po tem v’ hifho per- 1'kakija, ino savpije : „Le poglejte, kako lepo rudezho jabelko fini sa fvoj sholt (romen) kraj- zarzhek kupila. 44 Golfirfka baba fe je jaderno potegnila, ino j j ni je bilo fledu. ,Strn il hi ternajo (jamrajo) ino otroka kregajo. Boter pa pravijo: ,,Oh, koliko jih je (ljudi), ki ravno tako abotno ravnajo, jjj kakor taj otrok! 44 Nafitit’ pregrefhne in abotne sbelje Sapravi veliko jih vezhno vefelje. * Boter, premoshen fhtaznnar, (kaufman) fe fpet darnu odpravijo. Na vezher pride neka baba s * 19 prašno korbo (jerb^fam) v-ihtazuno (iaden) kave (jkofeta) kupit, ino jim en slat smeniti da. „Ho, ho ! sazhnejo boter, kdo pa je tebi slat dal, ki ga ni bliso najti? Jes dnar dobro posnam, pa tudi vem, kdo t'i ti. Le poziraj, hozhem ti pokasati, kako fe otrokam jabelka po zekini prodajajo, u IJoter babi ure p.ufiijo islhtaziine, ino hitro fhtazunarfkiga fanta- do gofpofke pofhlejo. Gre- dotah prideta dva betizha, ino goljufno babo pri¬ meta. Sbe drugi di n S« jo v’ klado (pinjo) djali, pa ji na herbet sapilali: Vfak goljuf ino tat Ma fvcjo fhtrafo preftiit’. 10. Sl ati orehi. Na fveto nozh fo otrozi jafelze (paradish) gledali, ki fo bile sseleninv berfheljnam v’koti sa miso prav lepo napravlene. -Ue. vejah je vfe pifano naretih golobzov in drugih zhednih rez hi vifelo , ki fo fe od luzhi blifketale. Pe¬ tre j a fo pa poslateni orehi nar huj mikali; po vfej fili jih je hotel imeti. Mati fo rekli ; ,,’t'aki orehi fo na jafelzah prav lepi, le naj vifijo; na, dam ti drugih ore¬ hov !“ Alj Petrej na vef glaf sakrizhi: „No- zhem gerdih rjavzov, slate orehe ahem. Oj , hojo pazil fladko jederze imeli. u Mati li miflijo, famoglavne otroke je do- ftikrat nar lohkej fpametvati, de jim voljo flori, u Sotorej mu nekoliko slatih orehov vtergajo, rja¬ ve pa drugim otrokam rasdajo. 19 Petrek je bil prav Velej, ino je sSatc orehe hitro rast okel (rastlezhil). ft/jozhno ga pa jesi, de' fo vl'i prasni; in drugi otrozi le mu Imejo. Ozhe pa pravijo: „he ti o vehi Ib bili lamo sa gledati, ne pa sa jefti: sa to f im prasne lu- fhine slimal, ino jih s’slatimi penami nekoliko oblekel. Tudi na Iveti je veliko takih rezhi, katere naj ravno tako cf lepijo, kakor ti posla- » teni orehi, ki le vidijo od svtinaj slati, snotraj lo pa prasni. Torej j pomnite lep nauk, ki pravi : ic Kar le prfevežh blifketa, NŠf prav rado ogoljfa.' u. Oreliove lufhine. ,$tar Gradifbki knes (grof) to; bili sa vfe pravizhen gofpod. Nekoliko hudbbneshov -Je je satorej nad njih fpiintalo, ino saperleglo, jiffsamo- riti. Podkupili fo eniga Ijudamorza, de bi jih pribodno nozh vinoril. ,Stari knes le nifo nadjali (trofhtali), kaj jih zhaka. Na vezher jih fbe vnuki, prav ljubesnivi otrozi, objiihejo, Blagi dedek fo prav dobre volje med njimi, ino ‘jim jabelk, grufhek, grosdja, pa orehov poftrbshejo. • Redar fo vnuki odjilhli, grejo knes k'pozh;nku, fe Bogu v’reke dajo, ino bres iker bi safpijo, 0 polnozhi morivz rablo v’jpalnizo odpre, ki fe je fkrivaj v’grad šmusni! (perkradil). Blag knes fo terdno fpali; ena ponozhna lefherba (lirflmf) je sa selenim krovam na ftraui berlela (miglala). Morivz je fvoj ojftro sbrufhen mezh potegnil, ino, fe pofteli blisliaje, v’ gofpoda pomeri. 2* so Alj kakor bi vflrelil satrufhi v’prebivalnizi nekaj tak glafno, de knes is fpanja pofkozhijo„ Vglediije morivza popadejo piftolo, ki je per polteli na (leni vilela, ino v’ morza pomerijo. Hudodelz fe je tako prefhrafhil, de mu nosh is roke pade, ino sazhne sa vfmilenje profiti. Moral je v’shelesje jiti, ino povedati, kdo ga je naje'l. Knes pojilhejo, kaj bi tak glafno satriifhilo bilo. Ino poglej, enimu otroku fe je permerto, de je ena orehova lufhinana tla padla; ino ravno to je rnorivz fteptal. ,,Dober Bog! rezhejo knes, ena orehova lufhina je meni po tvoji previdnofti shivlenje otela , hudoben punt rasodela, ino je fpravila hudodelza pravizi v’roke. a Zhudno varje vfe te fvoje Bog, In jih refhi is fovrashnikovih rok. 12, Omorjena rosha. Mlada Nina je v’ glinjaki (jpifkri) lepo vertnizO (gartrosho) imela, ki je she o veliki nozhi rude- zhe popke poganjala. Skerbno je vfak den, kedar je bilo lepo vreme, jo na fonze djala, svezher pa, in tud pred hudim vremenam, jo fpet v’ hifho poftavi. Enbart na vezher, bilo je kolj toplo ino pri— jasno vreme, mifli de jo ni potreba pod ftreho djati. Alj v' jutro po tem najde lepo vertnizo od mrasa (flane) vfo omorjeno. Jokaje jo Nina ogleduje, ino vfa folsna pravi: „Tak je ena farna neikerb vel’ moj trud, ki fira ga s’ to vertnizo imela, v’nizh perpravila!“ Mati pa pravijo: „Ta majhna nefrezha, ki —wr tebi toliko shalofli dela, ti feliko veliko frezho pernefe. Vuzhi fo is tega: de kar je flana zvetozhi roshizi, to je sapelivoft nedolshnofti. i Kdor hozhe fvojo nedolshnoft dobro ohraniti, naj jo neprenehoma svefto varje. Kakor flana roshno zve tje omori, Tak nedolshnoft 1’erza sapelivoft sadufhi. id. Sala vertniza. Mlada Lisika je v’ eno nedelo jutro vfa prash- no oble'zhena pred pragatn ftala. Neki ptuj mosh je s’ fofedam govoril, ino sazhel: ,,Glej, glej kako je lepa, mlada, ino rudezha.“ Lisa le mil perklone, ino fe sa pofhtimanje sahvali. Mosha fe pa safinejita, inolofedji rezhe: „Nifi ne ti lepa, bledo gisdavo (ofertno) (Votle, am¬ pak le tvoja sala vertna rosha, ki fi jo v' nedel¬ je vteknila; sakaj fhe letol nifva obene vidilar u ,Shtimana obleka fhtimanza goljfa, Namefto zhloveka fe ona fhtima. 14. Zvetozha lilja. Mala Lojsika je zheden roshen vertez imela. Na eni fkrosheni gredi je neisrezheno fivna bela lilja vfa v’enim zvetji bila. Lojsika sala, ki ij fhe ni vezha bila, kakor lil j no fteblo, lepo rosho vfako jutro ogleduje: ki fe rofna v’ fonzhni fvet- lobi vtrinja. Po tem fe pa polna vefelja ino hva- leshnofti k' Bogu poosre (ogleda), ki je ljubo fonze, rofo iao roshize vftvaril. Vefelilo je Lojsine ftarifhe tako nedolshno velel je njihne hzherke; na tihim ftafi rekla: „ t Saj tudi ona, nedolshna lilja, lepo zveti.“ Preden pa leto obtezhe, vmerje Lojsa. Ke- dar fe lilja Ipet raszvetuje, fpomnijo mati rajne (pokojne) Lojse, in vrozhe folse jih polijejo. Ozhe pa pravijo: „Ko je ta fivna lilja fhe majhna tam v’enim kotizi raflla, in fim jo is semlje po¬ tegnil, je tudi najna Lojsa s hal o val a , rekozh: „Oj, je vender fhkoda sa tako mlado fadiko ! u Prefadil fim jo v’ en lepfhi kraj , ino od te lilje v’ verti gorfhi (lepfhi) roshe ni bilo. Lojsa fe je po tem vefelila, ino me je hvalila, de fim rosha prefadil. Torej, kar ne jokaj, ljuba moja! le veleli fe. Najna Lojsa, v' fvoji nedoishnofti ino lepoti lilji podobna, prefajena is te semlje, sdaj v’fvstim raji zveti. Vfi, ki nedolshni v’Gofpddi safpijo, Tara v’ fvetim raji . na vezimo zvetijo. i5. Sli lahen nagelz. Itnel je vertnar v’ fvojim v-erti prefiven na¬ gelz, ki je bi! tak lepo pifanega zvetja, ino pa shlahniga duha, de fe maje vfaki zbudil. Pride imeniten gofpod s’ fvojo sheno na vert, ter sazhneta to pefebno zvetizo ogledovati. Go- fpdd pravi: ,,Pifano zvetje nagelhovo ni kaj po- febno lepiga, shlahen duh pazh zhes vfe prije¬ ten. i( Ona pa rezhe: „Ni taka; ampak prav sa prav, pifano per je (prishano) je neisrezheno lepo, le fhkoda, de zelo kaj ne duhi. (C 23 To zhudno lojen j e vertnarju v’ glavo ne gre, dokler ne sve, de gofpod tenko ne vidi, ino go- fpa ravno nahod (nafhiftje) ima. Sdaj l'i je vertnar fam per febi miflil: „Kaka fe mojima fivnima, difhezhima nagelnu, taka fe tudi nar shlahnejitn , zelo nar fvetejfhitn rezhem rada godi. Marfkdo jih graja (tadla) , ker je njegov pogled prekratek, duh pa pre¬ litih, sapopafti njih imenitnoft.^ Zhe nam dobro ino lepo ne dopade, Krive tega nafhe laftne fo rasvade. 16. Lepe biakofhtnize, Mala Bariza (Barbiza), vboshniga teshaka (delavza) hzher, je hudo sbolela, ino ni mogla drngiga vshivati, kakor zhifto, mefeno shupo (juho) je pila. Rosika, grafhinfkiga gofpoda hzher ji vlaki den pifkerz juhe prinefe. . Ko Bariza fpet osdravi, mifli, rekozh: „Bobra gofpodizhna mi je v’ moji bolesni veliko dobriga ftorila. Ona farna mi je shupo molila. Kaj, de bi jo mogla tudi jes s’zhem rasveliti. {f Uvedla je na to , de ima Rosika pofebno binkofht- nize (narzife) rada. Torej gre k’ binkofhtim vla¬ ki den sa Rosiko v' kofto šalih binkoi htr.iz jifkat. Dalezh okolj je jifkala , pofledhizh sagleda glo¬ boko V dobravi pod nekim iiarim hraPtam (dobam), na fenzhnim kraji prav lepih binkofhtniz. Ravno s’vefeljam roshze terga-kar saflifhi dva tolovaja (rasbojnika) v^ofhi pogovarjati fe. 24 „Ti, lej ga! je eden drugima djal, sdaj lehko grafhinfkimu gofpodu plazhava, kije mojga brata v’shelesje fpravii; tu je kluzh grafhini kih vrat, ki ga je neumna dekla tezhati puftila . 44 „Prav je, rezhe drugi, fhe nizoj gofpoda, go- fpo ino otroke pomoriva, po tem pa gralhinfko dnarnizo (kafo} porprasniva . 44 Bariza s’ binkofhtnizami ftrahoraa odjide, jih Rosi nefe, ino pove, kaj fta fe tolovaja pomenila. Grafhinfki gofpod vkashejo nekoljko mosbain s’ oroshjam no tihim priti, ino ju na lopi (veshi) od s’ notraj zhakati. O polnozhi prideta tolovaja fkos vrate; vjeli fo ji, ino dobila fta po fvoji hudobiji plazhilo. Grafhinfki gofpod pa fvoji hzheri reko: ,,Ljuba moja Rosa! tvoja dobrotnoft je sa nafbo hilbo velika frezha. Ti t i vbogej Barizi malo ghupze pc-ftregla, ona je pa nam vfim shivlen- je ohranila . 44 Kar fe vbogajme oberne, To nam ftokrat Bog poverite. 17. Zli e dne violze* Hema, fhe mlada gofpodizhna , je miflila , de farno modre (five") violze raftejo. Enkrat je najdla v' grafhinfkim verti sravno fivih tudi belih violz, ki fo blit hale kakor fneg, pa tudi take , ki fo fe na juternim fonzi ko ogenj ru- dezho fvdtile. Vterga eno fivo, eno belo, pa eno rudeaho, ino jih mamki pokasat pernefe. Mamka pravijo: Te trojne violze fe ne naj¬ dejo fzer tak poredko , kak ti tniflilTi, alj vender fi frezhna, de fi jih najdla, zhe le ne posabilh, kaj vfaka teh roshiz pomeni, Perva violza, lepo modra (fiva) kakor fi vezbkrat flifhala, je podoba ljube ponishnolti; druga violza, belakofne'g, ti bodi podoba zhifte nedolshnofti; tretja violza, rndezha, ko kerv (kri) naj bo podoba Ijubesni- viga ferza, ki sa vfe dobro gori.“ Gofpodizhni fo te tri podobe roshiz prav lepo dopadle; dali fo ji mamka na vezher en opodobnik (pildek), v’katerga fo te trojne violze s’shidoj vpletli, pod katere fo s’jiglo te le befede vpifali: Mladine nar lepfhi lepota je ta: Nedolshnoft, ponishnoft, dobrotno!! ferza. 18. ,Siv~e potozlmize. ,,Mama, je djala Shofka, lepe five (plave) potozhnize, ki imajo roraeno zherne ozhi, smiraj gor v’ nebefa gledajo , sakaj le to ? u Mati pravijo : 5Ji Svoje dni jih je neki ozhe fvojim otrokam vfadil, preden fe je od njih v’ drugo deshelo podal, ino jim je rekel: „Te ro- shize vaf naj na mene pomnijo. Sa meno fe bojo osirale , (ogledovale) v’tajifto deshelo gle'- dale, kjer vara bom jes lepfhi dom perpravil; le ne posabite na mene, dokler po vaf pridem. u — „Veliko otrok je she sa ozhetam fhlo, ve¬ liko jih fhete roshize gleda, ino fesa njim osira. Vfi, ki njega ljubijo, shelijo, le fkoraj sa njim jiti, kamor jim te ljubesnive roshize kashejo. u 26 Shofka fe tej pripovedi zbudi, ino poprafha: Kdo fo pa tifti otrozi, in kje fo doma? a ,,Tukaj na seinlji fmo mi vfi ljudje tajifti otrozi, ji mati odgovorijo, in vezhni Bog je naf vfih dober Ozhe: nebefa fo nafh pravi dom, kamor je nam k’ njemu priti. On je nam te ljubesnive roshize safadil, de fe % r ’ nebefa osiraio, ino nam kashejo, kam fe naj da- mu odpravljamo. Dro vfaka roshiza nam v’ nebefa kaslie, ino naf na fvojga ,Stvarnika opomina.^ Vfake roshze shlahen zvet Kashe nam v' nebefa fled. 19. Selen roshiiiarin. „Kaj le imate to selenkado sel v’ le'pim lo- shanim pifkri na okni? <£ prafha Minka fvojo ma¬ ter. ,,Y’ nalhim verti kupe roshiz zveti; kako fe je ta malovredna trava tak mozhno perkupi- la, de vam je is med vfih drugih nar bolj vfbezh (dopadliva} „Sef je, pravijo mati, de selen roshmarin ne zveti tako fhtimano kakor rudezha vertniza, tudi tak ne blithi, kakor bela lil ja, s’ fvojoj ten- zhizoj, ino /fe tako ne kofhatT, kakor kervavb- rudezhe. pa/tonke -(tuipe) a tj njegov shlahen duh nam zelo bifho napolni , ino fhe po simi difhi, k e dar she vfe druge.rosile v’j e fen svedlijo. Imajo ga radi fvatji na goftiji, ino pogrebniki na fedsnini: zlo mertvipi.ga na poRopalifhe vfadijo; Sa to nam je pa tudi o« podoba lepe ponishne zliednofti. Yfako p o ih te no ferse jo rado ima, --- naj (i bo ravno bres v figa fhtimanja in blifha. Kedar she vfaka druga lepota sgine, namzhed- noft fhe po finerti oftane, ino bo nafha vezhna lepota v’ nebefib. Bolfhi je zhednoft ino fvetoft, Ko vfa lepota ino fvetloft. 20, Rosbni kofkariz. Shlahna Dolingrafhka gofpa, fo eno jutro v’ fvoji jifpi (hifhi) fedeli, ino fo Ulivali. ,She- fie'ro šalih otrok jih obdaja. Dva fanta fta pifala ino brala, dekleti dve shoke pletle, ino dvoje nar manjfhih je jigralo. Grafhinlki vertnar pride, en kofhariz (jerbafzhek) zvetliz pernefe, ino jih na misopoftavi, rekozh: ,,To fini otro- kain v’ dar pernefel. u Otrozi kolhariz hitro obftopijo, in prelepe roshize ogledujejo. Tudi mati fo polek (sraven) Dali; pa jim bolj dopadejo vefeli otrozi od fhe tak pifanih roshiz. Alj glej - sdaj fo fe jele roshize kakor fa- . me od febe mesiti (migati); kar ftrupen gad (kazha) fvojo glavo istned zvetliz pomoli. Pre- ftrafbeni otrozi na vfe kote rasbeshijo. Vertnar ga vbije; bil je nar (irupneji hih kazh; ino perpove', de je she faozhi kofhariz s’ zvetlizami napolnil, dokler pa gofpode ni do¬ ma najde!, jih je na rofo v’ vert poftavil , de bi ne vednile. Mogla je po tem takitn kazha po nozhi vlefti, on pa tega vedil ni. 28 Mati fplafhene otroke fpet poklizhejo ino pravijo: ,,Vafh lirah vam naj bo vfe shive dni sa dober nauk. Glejte, ravno tak fe tudi med vefelje ino fladnofti tiga fveta kazha sapelivofti fkriva. Satorej varujte fe, pa ne posabite nau¬ ka fvoje matere : <£ Pregrefhno vefelje fe nam fladko sdi, Pa ravno pod njim Hrupna kazha leshi. 21. Nar lepfhi roslien venz. Bil je zhefiitliv ftarzhek; imel je liže, ko vertniza, rudezho, pa belo glavo ko fneg, ino je ravno ofemdefeto bart tvojo godvanje obha¬ jal. Sjidli fo fe njegovi otrozi krog njega; mn frezho vofhijo, fe od vefelja jokajo, ino mu roke kufhujejo. Njegovi vnuki pa fo njemu is rudezhih vertniz (gartrosh) , ino belih limbarjov venez (krenz) fpletli, ino mu ga sa podobo lepo rudezhiga liza, ino bele glave pernefo. Na to rezhe dedek: ,,Lep je lep roshen venz (kranzel) is vertniz ino limbarjov fpleten, vender nar lepfhi krona (iarilhov ino predflari- fhov fo otrozi ino vnuki, zhe fo sdravi, kakor vertniza lepo rudezhi, pa tudi nedolshni, kakor bela lilja. Sa to hozhem dati te roshni venez smalat (isobrafit), v’ fredi venza pa s’ slatim zherkami te befede poftaviti, ki fi jih vfaki vaf v’ ferze sapifhi Vfe zhifte kakor lilja naj ferza shelje fo, Tak lepo, kakor rosha, tud’ tvoje lizo bo. 39 2 2. Piudezlii fad. Mali Ivo je po vedi nesnane roshe ogledo¬ val , ki fo v’ lofhenih glinjakih Da kosah dale. Vglecfal je nisek germizh, kateri je imel sa- zhernelo selenkado perje, podolgovato drozhje, lepo rudezhe kakor nar lepfhi Ihkarlat. „Kako zhndno lep fad je to, on fam s’ febo rezhe. Ni lepfhiga na vi im verti. Oj bo pazh tudi sa jedi prav dober.“ ,Skerbno fe ogleda, de bi ga kdo ne videl, po tem pa vter- ga en ftrok,' ino ga naglo vgrisne. Alj kar na enkrat ga fpezhe (sbge) , kakor bi sliiv ogenj v’ udih imel. ,She hitrej fad is ud plu- ne_, jok sashene ino tuli; po udih ga pa le ne¬ prenehoma grise ino pezhe. Na to mati pridejo, ino pravijo. ,,Gj ti nepokorna dete! koljkokrat iim ti she prepo¬ vedala ne v’ uda jemati, zhefar ne posnalh. Sdaj te je tvoja nepokorfhina fplazhala. u ,,Srezha tvoja, de posherl nifi; lehko bi vmerl od tega. To drozhje pa, katermu je Turlki poper, alj paprika ime, je shiva podo¬ ba pregrehe, ki fe nam ravno tako prijetna ka- she, dokler naf vkane (ogoljfa); ako frao jo pa okufili, nam daja le bolezhine ino fmerf. li Kdor pregrehe fad savshiva, ,Si terplenje v’ ferze vliva. 23. Slati germ. Mladi Beno je imel fofebno gerdo vefelje ljudi prav ga s jaka imeli. ^ Ravno je enkrat lift 30 fkifal 5 ino ilieft ivetiik skiov je na i&iaizi pred njim leshalo, ki jih hozhe v’ plimo sapezhatiti. Zilika, njegova lhe .mala f.eftra v’ hifho pride, ino fvetSe siate ©gledaje pobara: „Bra- te! kje pa veuder slati raftejo ? ££ Beno ji odgovori : „SIači raftejo na slatim genni. Vsadajo jih v’ semljo, kakor p er nal' bob fadi- mo ; is njih perraftejo , kofhati gerinizhki, na katerih fe vfe polno slatov vei'i. ££ On navtegama le dalej pikhe. Zilika pa siate vseme, da Beno videl ni, s'njimi v' vert dirja , ino jih v’ semljo rasfadi. Kedar lift do- pifhe, pride otrok fpet v’ hifho, rekozh: „Beno, sdaj bolh pazh veliko slatov dobil, jes firn jih she rasfja!av ££ Beno nejevolja od ftqla pofkozhi, Zilko sa roko sgrabi, ino jo hitro v’ vert tera , rekozh: „Le bersh mi pokashi, kam fi siate vfjala?” Pa dete aij -ni; ve'd!o vezh pravi g,a kraja, aij je kdor dilavzov, ki fo ravno na v er ti poflo- vali, d nar je fkrivaj pobral; in s’eno befedo, slatov ni vezh na fvetlo. Kedar oz!)e svedo kar fe je pergodilo, rezhejo:: ,,Ti Beno fi saflushil , de [kos tvo¬ jo leganje fheft slatov sgubifh. Zilika fe ve, de je bila neumna, de je fhla siate fjat. Veuder fi ti vezhi malopridnesh, ki nčprene- hama laski rasnafhalh. ££ Vfaka lash je grefhno feme j In nefrezhe ehivo pleme. 31 24 * Drobno makovo leme. Prifhel je baranfavez is dolge poti po morji fpet domu, in. je' -velitio dragih ino šalih rezhi s'febo pernefil. Shlahta ga vefelo /prime; on pa jim rezhe, naj ii vlaki isrned rezki, ki jih je s’ febo peinefil, isbere, kar mu ljubo. Moshki legajo, eni po slatnini,"drugi po »bednih rndezhih koravdah, alj po drugih mor- fkih flvareh; sli cofke fo fi isberale alj pifane shide, drage pafe, alj slafe, fvetle perftane. Prav pameten mosh pa po majhen popir- zhek leske, na katerim je napifano blo: ,,Ma¬ kovo feine.“ On ga rasgerne , ino le eno fa¬ rno sernze fhe najde; drugo fe je she bilo po dolgim poti, ker je drobno, istrofilo. Vfi okolj ftojezhi fe mu fmejijo; aij on pravi: ,,Naj fi bo; tudi tiga faniiga sernza imam sadofti. Slaka fhe v’ nafhi desheli ljudje nepbshajo, jes ga pa dobro posnam , ino malo sernze ne dam sa vfe vafhe dragiue. a Sernze je v’ fvejiin Verii prav fkerbno vfjal, ihd she pervo leto toliko lemena perpravil, de je drugo leto s'njim velik kol njive lehko ob¬ ijal. Kedar fo ljudje lepo rudezhe, kofhato makovo zvetje videli , po tem pa tudi njegovo zhifto , shlahno olje okufili, ktero fe je is ma¬ kovega femena niiredilo, fo fposnali, de bo uno drobno sernze zeli desheli veliko tlobriga dalo, ino fo rekli : ££ Naj serno fhe fak malo bo, fiogaftvo v’njem’ je s-hranjeno. 33 25. ,Skrite buzlie, > Andreas, kmetov fin je imel na fvoji omari nekoliko romenih buzh (tiknv), ki fo ga mozhno vefelile. Eniga dne mu jih je nekdo pofkril, ino to ga je slo jesilo. Ozhetu fe je pofhvaral (potoshil), ki fo fe ravno s' materjo v’ mefto odpravlali. I „Kaj bofh toliko ternal sa fvoje buzhe, rezhejo ozhe ; pojdi le na fvoje delo. Pridno donef popoldne na shitnizi resh (arsh) melhaj, ino obljubim ti ,'jde bofh fvoje buzhe nasaj dobil.“ Na vezher pridejo ozhe domu, ino ga po- prafhajo: „Alj fi premetal reshi verfhaj (kup)? u „Kako pa, u odgovori fin. ,, 4 So fe tvoje buzhe fpet najdle?“ pobarajo ozhe. „,She ne,“ jim fin odgovori. ,,Oj ti neframen, gerd lashnivz! ga sazhno ozhe prav jesno kregati; sdaj tim te dobil. Vefb, de fiin te hotel pofkufiti, ino fim ravno sa to tvojej buzhe. po verfbaji v'resh pol kril. Alj bi ga bil prav pridno pregrabil, gotovo bi jih bil najdel. Sdaj li fe na fvoji lashi fam vjel. u ,Sina je arjavza obletela; fram gaje. On sazhne*ozheta sa odpufhanje lepo proliti. Ozhe pa pravijo: „Odpuftim ti, alj mi obljubil h, te nauk nikolj posabiti, in prav pogofto v’ inifel vseti, ki pravi: Prifhell bo enkrat fodni dan, Ker bode vfak lashnivz fposnan. V 33 2 6 . Gofenze na seli. Pridna gofpodinja je vfakoterih selenjav v’ fvoj kapufhnil’(selnik) nafadila. Eniga dne re¬ zke fvoji hzheri: „Vidifh, Lenka! pod kapu- lovim vehjam (perjam) drobne, romenklate 1'tvarze? To lo gnide, is katerih fe fovrashne gofenze isplodijo (isvalijo), ,Skerbi, defhede- nathno vezhe'rko ^popoldne) vfe vehe oberefb, ino gnide poteptafh. Tak bo nam selje smiram lepo seleno oftalo, ino ga nam ne bojo objedle/ 4 Lenka raifli, k’temu delu l'e kar ne mudi, ino sadnizh na tajifto zlo posabi. Matere , ki fo sboleli, ni bilo ene tt^dne na kapuLhnik. Kedar fo fpet osdravili, peljajo posablivo dekle sa roko na selnik; — alj pogldj! vfo selje je bilo gladko objedeno. Bilo ni drusiga .viditi , rasen kozenje, ino pa rebre od veh (perja). Dekliza fe preftralhi, fram jo je fvoje samude, ino sajoka. Mati pa pravijo: ,,Kar fe donef lehko ftori, le donef bersh fe naj sgodi; nikolj na jutro ne odlagaj/ 4 „ t She imenitnej pa je drugi nauk, rdzhejo mati, ktirga nal objedeno selje vuzhi: Kdor s’ pervizh hudo ne konzha, Ga sadnizh hudo pokopa/ 4 27. Terte ino flama. Vboga vdova gre svczher s’ Tvojim’ finama is verbja, kjer fo drazhje (protje) poberali, v’ 3 31 fvojo vef dara«. Mati nefe veliko, dezhka *) p a vfaki fvojo manjfhi breme verbovib vej iz na glavi, ki fo bile s' porefelriam flame svesane. Gredozh jih frezha bogat fhtazunar, ki ga v'bogajime pnprofijo, Bogat roosh je pa vdovi rekel: ,,Vaoi ni potreba berazhiti. Dajte mi fvoja dezhka, dal jih bom vuzhit is tert ino flame slato delati. Vdova je to le sa fhalo (fhpaf) imela, alj fhtazunar le terdi, de mu je refniza. Sdaj pervolji , ino on da fanta vu- ahit r eniga korbize (jerbafe) plefti, drugiga pa flamnike delati. V treh letih prideta k’ materi v' borno kozdio jiasaj, ino nozh ing den nar lepfhi jerbafe, pa nar lletnejl hi flamnike delata, ino jih fhtazu- narju polhiljata. Eniga dne pride fhtazunar k’ njima v’hifho, plazha, kar fta naredila, smo¬ lim slatam, ino fe materi pofmeji rekozh: „Kaj ne, de fim mošh befede ! u Kdor delati prida fe kaj navuzhi, Prav lehko fi flamo v’ slato fpremeni. 28, Zhudna fkodla. Pofhten grafhinfki poflanik (pot) je en vezher v' prav hudi simi veliko fhtevilo dnarjov nefil. Nekdo fe ga loti, ga vbije ino obropa. Mertvo truplo najdejo v'fnegi leshati, ino po fbrokim okolj je bilo vfe kervavo. Grafhinfki gofpod fhe tifto nozh moriflie per luzlii ogledajo. ») Fanta, 33 Kajdli fo fkodlo (fkalo) cd ene gerjazhe, i) ino jo fkrivaj k’ febi vteknejo. Kedar drugo jutro v’ kanzlijo pridejo, ftrahoina vgiedajo , de je ravno berizhova ger- jazha, ki je sa vratmi flonila , na novo ofhkerb- jena; dikoma (e je fkodla v’fhkerbo prilegla. Per tej prizhi vkashejo gofpod berfzha, kakor vbijavza, popadi, ino v’ shelesje djati. Hudodelz je fpe'rviga fzer hudo tajil, kaj takiga ftoriti — alj mala fkodelza , zhe ravno govoriti ni mogla , je ga vender ozhitno pre- prizhala. Vel obledi ino vfe pove. ,,Vedilfim, je djal, de gralhinfki pollanez veliko fhtevilo dnarjov pernefe, ino lakomnoft po dnarjih me je oflepila, de fim fvojiga tovarfha, ki fva fi smiraj dobra bila ? vbil . 46 Sapezhatenih dnarjov, sa katerih del je zhloveka vfmertil, fhe pogledal ni, ampak jih fpod fvoje derve v’ dok 2) sakril. Veliko ljudi je prifhlo gledat, kedar fo ga ob glavo devali. ,Sledni fe je zbudil, kako tak mala rezh pa toliko hudodelftvo rasodene. Oj varji fe zhlovek le vlake krivize, In boj fe fodnika nar ojftrej’ pravize! 29. Verli brali alj dob, • i i ,Sedel je neki zhrednik (ovzhar) sTvojim finam pod nekim hradam v’ fenzi. Treji moshje od deshellke brambe is ptujih krajov memo pri— 1) Robatiza, a) .Srifli. 3 * 36 • j- 1 dejo. Imeli fo rjave fuknizhe 1 ) s’ romenim robizhami sapefhizhane, savihane 2 ) klobuke, pa fvetlo oroshje, ino prav posnalo fe jim je, de fo vojfhaki. V’ fenzi podojijo, ino fe verlimu hraftu zhudijo. „Jako drevo ! rezhe eden, naj bi fe . dalo voglje is tega lefu narediti, bi hotel lep dnar is nja iskupiti/ 4 ,,To bi bilo lehko, ozhe voglar! 44 mu zhrednik odgovori'. Drugi je jel rezhi: ,,Naj bi fmel to drevo obeliti (ojjupiti) , sa zelo leto bi fhkorij (zhren- fla) imel sadofti/ 4 „Prav imate ozhe ftrojar (bajfkarbar)! rezhe zhrednik, pa vender bi bilo fhkoda sa tako lepo drevo/ 4 Tretji pa pravi: „Joj , kako je hraft she- loda poln! Kaj de bi mogel fvoje fvinje s’njim obrediti, hotel bi dobre klobafe na prodaj imeti/ 4 „Ne bo dolgo, odgovori zhrednik, de bo she- lod naprodaj ; tudi vi morte kaj sa-nj obljubiti, ozhe mefar/ 4 Kedarfo treji moshje odjifhli, rezhe zhred- nikov fin: ,,Ozhe! kak dolgo pa she vi te rao- she posnate ?“ „ t She videl jih nikolj nifira, kakor sdaj , 44 pravi zhrednik. „Kako pa vede, na dalej dezhkobara, de je eden voglar, dru¬ gi ftrojar, tretji pa mefar, faj fe jim nizh ne posna, ker fo vfi po vojalhko 3) opravleni? 44 „Po nofhi fe jim ref ne posna, mu ozhe odgovorijo , alj fposnal fim jih po marnih. — Vfaki zhlovek nar ‘raj od fvojih opravil marn- ■-— . »)Jopizhe. 2 ) Saferlene, 3) SholnirfJko oblezheni. 37 je, pofebno pa tega nar vezli v’ mifli vseme, kar mn je nar bolj per ferzu. Tak tudi pofhte- ni ljudje le pofhtene rezhi govorijo, hudobni fe pa po fvojih gerdih marnjah rasodevajo , de jih prav lehko fposnamo, ino fe jih varjemo. u Zhefar ferze polno je, To is uft zhloveku vre. 3o. Roshe ino buzhele. Hotel je Blashek eno vertno roshizo vter- gati, pa fe je na terni do kervaviga shodil. Eno bart je fhel is eniga panja i) (ula) med (Jlerd) lisat, alj buzhelize fo ga tak mozhno opikale, de ga je slo tlelo. „Kaj vender lepe vertnize tako hodezhe ternje imajo, medene buzhelze pa tako Hrupne shela? u Blashek Ivojimu ozhetu potoshi. Ozhe pravijo: ,,Sa to, de fe fpdmnimo, kak fo lepote ino dobrote tiga fveta zhloveku fhkodlive, ako jih varno ne vsiliva. Le do- kro fi nauk sapomni, ki te vuzhi: Vfaka dobrota je lehko fhkodiiva, Zhe jo po pameti zhlovek ne vsiliva. 3i. Petelinovo petje. Dva tolovaja 2) Ha opolnozhi po lojtri v’ en mlin fkos okna slesla, bogatima mlinarju dnar- je poropat. Kavno o perhih po temni lopi (ve- 1) Bzbelni fod. a") Roparja. 38 shi) vrat jifheta, kjer je mlinar fpal, kar nad njima petelin sapoje. Mlajfhi tolavajov fe fzhene ((trepeta), ino tiho safhepta: ,,Petelin me je mozhno vftrafhil 5 verniva fe! Tatvina bi fe sved- ]a„ a „Ti malovredni ftrafhlivez! pravi ftarej, kdor nama na pot pride, ga prebodeva, ino oben pe¬ telin ne bo po tem vezh sapel/ 4 Hudodelza fta dro mlinarja vmorila ino dnarje odnefla. V’ treh letih po tem (ta v’ eni taberni (kerzhmi) bliso hofte prenozhvala. ,Spet pe¬ telin bliso nju tak glafno sapoje, de fe obedva sbudita. „Hudirl ki petelin , sazhne (tarejlhi, kar vrat bi mu savil. Od tifte nozhi v’ mlini meni na njegovo petje v’ ferze mersi. 44 „Meni i’e ravno taka godi, kakor tebi, je mlaj djal. Ni prav, de fva mlinarja vfmertila. Od te dobe meni vfelej ferze prebode, koljkorkrat petelin sapoje/ 4 Na to fta fpet, safpala, alj k'jutru planejo moshje v’hifho s’oroshjam nad nju, ino ji po¬ primejo. ■— Med kerzhmarjam ino med jima je bila le tenka (tena is defek 1); on je v' fvoji fpalnizi njimi pogovor flif halj, ino je na rav- noft gofpolki povedal. Kedar fo rasbojnika, sa (torjeniga morftva del, obdfhali, fo ljudje jeli rezili: ,,Tako je vender le petelin od tiga sapel! Bolj!hi bi jima bilo, naj bi bila petelinu popred pofluhnila. 44 Naj poje petelin po nozh’ alj po dnd, Nam pravi, de hudo fe delat’ ne fme. 1) Dil. 32. Vkradena kokofh. Eotija, vboshna prediza je na vezher v’ fvoji kozhki fedela, ino je predla. ,Skos od- perte vrate sdaj fofedna kokofh po malim per- taple. Eotija vrate naglo sapre, kokofh vlovi, ino jo na dile pod ftreho nefe. Rekla je farna s’febo: Tukaj jo bom fkrivaj redila, tak mi bo pa malim ene kope jajz nanefla.“ Ref, de je she pervo jutro eno jajze snef- la. Pa ene rezfai ni Eotija popre’d prevdarla, katira ji velik Arah naredi. Bersh ko jajze is- nefe, sazhne kokofh na vef glaf kokodajkati. Eotija po ftopnizah (fhtengah) jaderno fkozhi jo potolashit; alj foleda je fvojo kokofh fhe ja- fkati flifhala. Vfa ferdita perleti, njo hudo smerja, ino kokofh s’febo nefe. Bogata fofe- da je popred Eotiji vezhbart mele (moke), mleka, alj jajz dala, pa od te dobe ni trohe do¬ bila vezh, ino fhe rasvedlo fe je, de je tatinka. Naj krivo blago le fkos vrate poluka, Tak frezha od hifhe fkos okne pofmuka. , ■ , x , • . ./'• , •' ; _ ,; '$■ ; 'I 33. Sala goloba. i V’ eni fofefki fta dva mlada fanta golobe redila. Bogomil, bogatih ftarifhov, je imei veliko prav lepih, Joshe pa vboshez, le malo; pe lhe te flabiga plemena. Perleti jih dvpje Bogomilovih eniga dne v’ Joshekov golobinjek, ino sazhne gnesditj. Joshe 40 fromazhek, je miflil: „Kako frezhen bi jes bil, to dvoje golobov imeti. Bela fta kakor prashna ruta, glavza ino rep pa zherna kakor vogel. Sined vfih Bogomilovih meni to dvoje nar bolj dopade, u Pazh ga je mikalo nju obdershati ino tkrivaj perpreti. „Aljnak, je djal, krivizhno klago nima teka!“ Sadelal je golobinjek, polo¬ vil goloba, ino nja Bogomilu nasaj sanefil. Bogomiletu je pofhtenoft fromafhkiga fanta jnozhno dopadla. Njemu tudi vefelje naredit, vseme perve jajza, ki fta jih ta goloba ime'la, slese fkrivaj v’ Joshetov golobinjek, ino jih eni poredni fivi golobizi smeni ino podloshi. Kedar (e mlada isvalita ino perje dobita, fe Joshe slo sazhudi, de fta ravno tak lepo zherna ino bela, kakor Bogomilovih dvoje nar Iepfhih. Od vefelja k’ Bog omiletu dirja, mu povedat, kak zhudno le mu je njegova pofhtenoft plazbala. Bogomile fe nafmeji, ino mu pove, kako je jajza premenil, ino k’ sadniinti rezhe: ,,Le ver¬ jemi , de tvoja pofhtenoft Bogu veliko vezh do- pade, ko meni, ino de ti jo bo lepfhi povernil, kakor zhlovek na fveti more, sakaj : !£ Kdor krivize fe varuje, Nja fam vezhni Bog daruje. 34» Laliovkno gnesdo* Kedar fo fpomlad (v’ vigredi) ») laftovke 2) fpet nasaj perletele, fo vefelo zhvizhaje fvoje 1) Birashi, 2) Glaftovke. flaro gnesdo v’ lopi (veshi) kmetinfke hifhe po¬ jit kale. „Otrozi! rezhejo mati, ne ftorite mi shaliga tem Ijubesnivim ptizhizam. Kdor laftov¬ ke od hifhe fpodi, tudi frezha sa njimi od hilhe heshf. ,Sofed je laftovkam gnesdo rastergal, ino jim jajzhiza pomandral-od te dobe mu zelo po- hilhtvo ritanfko lese, ino je she zelo na kraji. a Mali Lukej ozheta pobara, alj je ref temu tako. ,,Ref je taka, ako prav premiflimo, a pravijo ozhe. „.Sofed je lepo ftaro navado Tvo¬ jih ftarifhov ino dedekov opuftil, Njegovi fta-- rejfhi ino predftarilhi lo laftovkam pod fvojoj ftrehoj gnesditi nali, ino one fo jih s’f voj im glalnim zhvizhanjam sgodej na delo budile. ,So- jfedpa, katermu fe ljudje ino shvinza ne vfmili, do pol nozhi v’ tabernah fedi, ino mu shal de, de ga laftovke sjutraj is fpanja dramijo. Sa to jim je gnesdo rasdrapal. Tako divje ino nevfmi- leno sadershanje nemarniga in sapravliviga mosha je krivo, de fo laftovke od hilhe , ino de ni frezhe ne blogodarja (shegna) per hifhi, sakaj: u Kjer uevfmilenje prebiva, Boshji shegen ne pozhiva. 35. Vrabelni toshniki. Kluzhnar j) Matjash je eno jutro vef ferdit vrabizham pod fvojoj ftrehoj vfe gnesda rasderl. ,Sofedov Tine Matjashovo hzherko pobara: „Ti i) ,Shlofar. 4 «-"-~^ f Hanza, sakaj tvoj atek na vrabelne tak hudo jeso imajo ? a „Sa to, rezhe dekelze, ker vrabi- zh'i, kar fo atej enbart slat keih, pa dva fre- berna fvetilnika (lajhtarja) domu pernefii, sju- traj s'dne'm vred krizhijo: O Ysel, vsel! u Tine je to fvojim ftarifham povddal. ,Sta- rifhi fo fe tega mozhno preftrafhili, sakaj eno leto poprej je bila ravno domazha zerkuv okra¬ dena, ino tata fhe svedlinifo. Fantov ozhe fe sa taga del s’ grafhinfkim gofpodam fkrivaj po¬ govorijo. Moder gofpod jim reko tiho djati. Na tihim posvedujejo, ino svedd , de kluzhnar vezli sapravi, kakor saflushi, ino ga dajo sapreti. ,Skasalo fe je, de je kluzhnar na shagradi (sakriftiji) s’ fvojim vetrihami vrate odpe'rl, ino tak zerkuv okradi!. ,She liujfhi je kluzhnar sdaj vrabizhe klel, kakor popred. Grafhinfki gofpod pa mu pravi¬ jo: „Nifo te vrabizhi isdali, ne, ampak le tvoja ved. Huda ved je vedna tosbniza, in pokoja ne da; she mnogotero hudobijo je na fvetlo fpravila , u Laftna veft tajift ga toshi, Kir jo s’ grehami obloshi. 36. Lazhni fteroadi. Dvoje otrok je v’ hudi simi is ene vefi vfa- ko fvoj shakelz sernja (shita) na glavi v’ raa- len (mlin) neflo. Kedar merno mlinarjoviga it) Shrishgajo. 43 verta prideta, fe mali Ndshizi drobne, sholte ptizhize prav v’ ferze vfmi!ijo,ki fo lazhne po meji na belim mrasi fedele. ,Svoj shakclz je odvesa- la, ino jim dve perdifhi 1) sernja potrofila. Grega, njeni brat, jo je pa kregal re- kozh: „Ti abotna miloshniza! Le zhaj, tebi fe bo premalo namlelo , ino ftarejlhi bojo tebe sa to v’ ftrah vselil Neshiza le vftrafhi, ino re¬ zke: „Naj she bo; lehko , de nifim prav ftorila. Pa vender najni tak dobri ftarilhi mojo dobrot- noft mi ne bojo samerili: faj nam Bog lehko to kak dmgazhi poverne. u Kedar otroka fpet v’ mlin po moko prideta, na! bilo je v’shakelzi vfmileueNeshize fhe enkrat j toliko moke, kakor v’ Gregovim shakli. Grega fe zhudi, Neshiza je pa miflila, de bi bil zhudesh. Pofhten mlinar, kije otroka pofiui"hal, kaj : fta sa mejoj marnjala, Neshizi rezhe: ,,Meni je tvoje vfmileno ferze do lazhnih ptizhiz tako dopadlo, de fim ' t.ebi dvakrat toliko nameril. Naj fim ravno le jes melo v'shakel djal, imaj le to sa dar boshji, s’ katerim je tebe Bog oblagodari! 2) ker fi dobriga ferza. ! ‘ Bog tajillmu frezho da, Ki je vfmilenga ferza. 37. Vj eta fen iz a. „Vidilh jo , lepo fenizo tam na jablani fl (jabkovim drevi)je Lovrenz Luziki fvoji 1) Prifhzhi, 2) Poshegnal. feftri rekel: ,,Ta bo kmalo moja. a ,SpIesal je na drevo, naftavi klepko, ino s’fvoj oj feftroj sa germam v’ verti na fenizo zhaka. ,Seniza fe v’ klepko vjeme, ino hitro je Lovre na drevi - alj ravno po ptizo fega , kar s’ klepko vred is dreva pade. ,Seniza mu je isfmuknila ino Lovre fi je na fhtorlovji roko do kervaviga oderl. „Oj ti prebore moj bratez! ga Luzika bmiijuje: sdaj faj ne bolh vezh po drevji ple¬ sal fenize lovit; bi fi fhe roko alj nogo vlomil . 11 ,,Kaj pa de ne, rezhe Lovre, savolj tega na tleh ne oftanem ; alj sdaj bi bilo moje delo saftojn. ,Seniza fe klepke boji, ki jo je she enkrat fplafhila. „Po tem takim, pravi Luzika, je pa vender feniza modrejfhi, kakor fi ti. Ona fe vVtajifti kraj vezh ne poda, kjer sa nevarnoft ve, ti fi fe pa ravno per ti prizhi kervavo ranil, ino hvala, de nifi vezh dobil - pa bi t fe fpet fme- jaje v’ nevarnoft podajal.“ Kateri fe mali nefrezhi fmeji, Ga velka nefrezha sa peto dershi. 38. Nefrezlma kukoviza. Ob enim lepim fpomladnim ( vigrednim) jutri grefta Jurko in Miha v’ gojsd (hofto ). Pervokrat velelo kukovizo fiifhita. ,,Ta ptiza frezho pomeni, zhe le na tefhe koga ne oblaja, pravi babjovčrn Jurko; ravno meni ki fim fe she najedil, frezhe poje, zhe ne vezh, eno mofhno dnarjov meni obeta. 44 „Sakaj pa ra v n tj tebi ? ££ fe sajesi Miha , ktir je bil ravno tak babjo vernik. ,,Vender ne vem, sakaj bi tebe kukoviza raj imela, ko mene. Zhe fim ravno tefh, pa vender vezh veljam, kakor ti5 ino jes pravim, ona meni frezho po¬ je, ne tebi. 44 Namefto fe vefeliti lepiga jutra, fe befe- dujeta, fi v’ lafe fesheta, fe sazhneta tepfti, ino grefta obedva kervavo ranjena v’nar knji jesi narasen. Prašna vera, gerd prepir Nam podera ljubi mir. Bojvavza fe per ranozelzu (j sdravniku, paderju) fpet snideta. Med tem, de jima rane obesuje, mu perpovediijeta, kako fta fe fperla, ino ga prafbata: ,,Kaj fe vam sdi, katermu je kukoviza frezho pela? 44 Sdravnik jima fmejiije rezhe: ,,Oj neumne- sha! vaj nobenima - temuzh meni. Vama je namrezh kukoviza glave rasbila - meni pa dnar¬ jov v’ shep naredila. 44 Kir fe prepirata dva, Tretji dobizbek ima. 09. Jerebizlino gnesdo. Per neki hofti najdeta dezhka jerebizhno gnesdo. Tudi ftarko fta vjela, ki je na jajzih fedela. „Lej ga! je djal vezhi manjfhimu, ti 46 jajza vsemi, jes bom pa puto imel. Jajza fo ravno toliko vredne, ko ftarka. {{ Manjfhi pa pravi: „Zhe je'to ref, tak pa meni ftarko daj, ti pa jajza imaj Jela fta fe vjedati ino en drugiga lafati. V’ boji vezhimu jerebiza vjide, manjfhi pa ne- vedama jajza sdrobi. Sdaj nizhefar nimata, ino en drugimi! rezheta: „Pazh je refnizhno, kakor ozhe pravijo Boljfhi je jajze pobrati, Ko le sa puto lafati. 40. Papiga, fmefhen ptizh, ,Star morjar je v’ Indji, unkraj morja, ptizo kupil , katera je salo selenkafto lil hezhe perje imela, ino fe papiga (popagaj) imenuje. Mii lil jo je dober mosh Salki kupzharjovi hzheri per- nefti, per katerim je na barki flushil. Kedar fo fe po morji k’domu peljali, fe je morjarja tak hud kafhel lotil, de fo ga morli bres vfiga dela puftiti. Sa kratek zhaf je pti¬ zo neke befede isrekati vuzhil, de bi Salka vezhi vefelje imela. K je morjar Salki tvoj dar pernefil, sa- zhne sa ref ptiza klizati: ,,Bodi posdravlena Salka! t£ .Starejfhi ino h z h er imajo veliko ve- 1’elje. Kak hitro pa le befede isrezhe, sazhne tak gerdo kafhlati ino hrepati, de fo fe morli vfi fmeiati, morjar fe je pa ftrafhno jesil. Salka je djala: „To je pazh bedafto «) sa i) Abotno, 47 papigo, de fe je sravno kefed tudi kafhlafi od fvojga vuzhenika navadila. “ Mati fo rekli neumno ptizo od hifhe fpraviti. Ozhe pa pravijo: j.Zhe je ravno ta ptiza abotna, nam vender moder nauk daja: le lepo ino dobro, kar od drugih vidimo, aljflilhimo, pofnemati, ne pa, kar je gerdiga alj hudobniga. u Kdor pofnema abotne ljudi ,Si pofhtenje fvojo fam kaši. 41. Lep jesdarfki konj. Kedar je bila vojfka, fo v’ enim tergi kon- jiki (tali. Gerdiin , ki je s’ konjami barantal, pa tudi kradil jih v’ mef, je konjikam po nozhi eniga nar lepfhih konj ispeljal , ino ga v’ gofhi (borfhti) perkril. Iiedar fo konjiki od- fhli, jesdi on vkradenga konja dalezh v’ en nesnan kraj naprodaj. Perjabal <) je do nekiga mefta, pa 1'kos me- fto jiti hotel ni, ampak jo svunaj memo miflil. Ravno sa enim voglam osida perjesdi, kar na travniki drugo tropo (trumo) konjikov vgleda, kateri fe ravno k’ vaji napravljajo. Kakor hitro trobenta sabuzhi, fkozhi konj s’Gerdunam prek zeftniga rova (grabno), ino fe med sholdnirfke konje v’ verfto saftavi. Na vfako povelje fe gladko oberne, pofkakuje, dirja ino zapota, kakor drugi. Konjiki fe Gerdunu pofmehujejo, njemu pa je od ftrtthu vrezhe, de mu od zhela kaple. 1 ) Perjesdil, 48 Ker vajo prenehajo, ga konjiki ino ofizirjl oftopijo. Sholdnirfki poglavar ga pa ojftro pre¬ gleduje, in sazhne rezhti: ,,To je bersen konj, inlad ino dobro vajen, kako vam je v’rokeper- fhel? i£ Gerdiin pravi, de ga je kupil; alj od koga, ni mogel na tenko povedati. Dali ga fo bolj ojftro isprafhati, ino fprizhalo fe je, de je konja vkradil. Dobil jih je, kakor fe konjiki- mu tatu fpodobi. Kdor kolj lashe ino krade, V’ fvojo fhtrafengo sapade. 42. VItreleno shrebe. Shlahen gofpod Branko pride en vezher na tihim sa fvojo felo. Kedar sjutraj fkos okno pogleda, vidi leta flaro shrebe po nar gorfhim siliti fkakati, berzati, ino veliko lhkodo delati. „Ivaj pa bo taka, rezhe fvojmu shupanu; saka j bolj shrebeta nevarjete?“ Shupan fe per- klone , ino isgovori rekozh: „Shrebe ni nafho, temuzh mlinarjovo. Gredozh ga grem is njive sapodit, ino bom namarniga mlinarja okregal . 44 Na vezher gre shlahni gofpod Branko memo mlina, vgleda mlinarja na pragi ftati, ino mu rezhe: ,,Vefh kaj! alj fhe enbart tvojo shrebe na njivi najdem, ga bom bres pomiflika vftrelil . 44 Mlinar pofmehlaje odgovori: „Naj ga le, shlahni gofpod; jes jim ne branim . 44 Drugo jutro fpet shrebe na njivi vgleda, ino f a m s’ febo pravi: ,,Hudirfki mlinar meni kljubje ! 44 ,Scshe na fteno po fvojo pukfho, vftrelf po fhre- betu, in ono per prizhi pade« 49 Hlapzi ino dekle pod okne perletijo , ino ternajo, rekozh: „Joj, shlahni gofpod, kaj fte naredili! Saka) fte fvoje lepo, mlado shrebe vftre- lili! ,Sami febi fte ftorili grosno lbkodo-“ Go- fpod je sdaj fposnal, de fe je prenaglil, alj djal je na to: „Lashnivi shupan je vfe te ne- frezhe kriv; sa to mi pa tudi bo sa fvojo lash shrebe do sadniga belizha plazhal. ,Skos lash fe ne vbrani nefrezha, Le fploh fe naredi ihe vezha. 40. Perflushena krava. Veronika, ena vdova| tershanka je s’fvojma hzherama slo revno shiveia. Kar fo 1'kos zel teden (nedelo) saflushile, fo tudi proti sajddle. Eno lamo kravo fo imele, fhe ob tajifto fo en dan bile, ino ftrafhno shaloftno fe jim godi. ,,Oj de bi nam Bog dal lhe enkrat eno kravzo perpra- viti, fosdihvale, alj nam pazh ni mogozhe toliko dnarjov perfliishiti, de bi jo kupile.“ ,Sofeda jih tolashi, rekozh: ,,Le pridno ftorite, kar je vam mogozhe; Bog bo to fvoje she ftoril.“ „Kaj pa nam je sazheti ?" vprafha Veronika fofedo. ,Sofeda odgovori: ,,Pred vfem vam je potreba prav pridnim biti, de bote kaj vezh saflushile. ,Saj fte tri, snate prefti, shoke plefti ino fhivati Vfak den eno uro dalej de¬ lajte; bi vam vender gerdo bilo, zhe bi vfaka ismed vaf vfak den enih krajzarjov vezh ne perdelala. Drugizh raorte bolj po malim shive- 4 50 ti j de fi kaj perhranite. Vfako jutro pijete sa kofilze (frofhtok) nekako rijavo polivko (shu- po) ki ji pravite, de je kole. De ti ravno le po malim znkra ino kofeta vsemete, je vender ta rezh predraga sa vaf. Kot ilzhite raj kako 1'hterklavko (mozhnik), ki je veliko boljtezhna; tako ti vfaka den na den po dva krajzarja leh- ko hrani. V’ teh rezheh me flufhajte (vbo- gajte) ino kar fte perdelale ino perhranile, x* ladizo lepo poloshite, ino v’kratkim fe vam bo toliko dnarjov nabralo, kar ena lepa krava velja. u Veronika in hzheri ravnajo, kakor jim je bilo fvetvano, ino v’ enim leti jim fhe toljko dnarjov vezh oftane, kolikor fo sa kravo dale. Nar vezh vredno je bilo sravno tega t he to, de fo fe pervadle pridne, prehranlive biti, fi revfhino fpolajfhati, tak de po malim obogatijo. Nato je fofeda rekla: ,, Glejte, takpomagaBog kravo dobiti, pa sa roge nje ne pershene. J'ha dobizhka, in fi lehko sdaj fhe lepfhi shide omiflilh. 44 Ajtka fe preftrafhi, de je bleda, ko sid. „Joj meni, kolika fhkoda! 44 je sazhela od preveli¬ ke shalofti vekati, ino fe sa glavo dershati. ,Sdaj fi fhe le ozhe vrajtajo, de jih je popred nale- gala- S’ objokanim ozhmi jim obftoji, de je sa delet prazhov dvanajft rajnifhov dala, ino ji sdaj fheft rajnifh v’ sgubo gre. Ozhe pa pravijo: „Tako fe tebi tvoja lash po pravizi plazhuje; farna fi kriva, de fvoj kervavo pei hranjen dnar sgubifh. Jes fvojih fheft rajnifhov fpet s - hranim, ko mi jih je Shidov nafhtel, tebi pa, ki me tak gerdo vkanjujefh, (goljfafh) ne dam sa tak drago oblazhilo vinarja vezh; 44 Tako fe lashnivoft na fveti fjpelja; Kdor druge vkanjuje, fam febe goljfa. 57, Ogledalo pofvarjenja. Je'rza je bila slo hude ino nagle jese. Po u gofto fo jo mamka fvarili, naj bo pohlevna in poterpeshliva; pa fe ni poboljlhala. ,Sedela je enkrat per fvoji fhivavni misizi, ino imela lepo pifano pofodvizo polno difhezhih roshiz pred febo. Njeni bratez, fhe majhen, fe opotezhe, v’ miszo sadene, pofodvizo is mis- ze vershe, de fe na kofze rasleti. Jerko jesa popade, toliko, de nje ni kraj. Shile fe ji po liži napenjajo, kri jo fprehaja. Sdaj je rude- ; zha kakor kuhan rak, sdaj bldda ko fmert, pa fpet selena kaker kufhar. ,Strah jo je gledati* G7 Mamka ji hitro ogledalo (ali fhpegel) pred ozhi dajo. Jerza fe farna fvoje podobe preftrafhi; jesa fe fi hitro ohladi, ino ona milo sajoka. ,,Vidifh, fo djaii mamka, kaj sa ena gerdoft je jesa, in kak nesnano fkasi zblovefhko oblizhje. Ako fe vezhkrat fhe tak rasjesifh, fe bo £voje oblizhje vfe sgerbanzhilo, ino bo vfo lepoto, pa ljubesnivoft sgubi!o. u Vfe to fi je Jerka dobro v' fvejim ferzi sa- pomnila, ino fi prav terdno persadevala, fvojo jeso ftrahvati. Bila je po malim krotka ino po¬ hlevna, ljuba prijasnoft ji is obrasa gleda. Mamka fo fhe vezhkrat fpomnili rekozhi „Kakor jesa ino pohlevnoft, tud druge navade s’ zhlovekam ftorijo. Vezhidel fe mu hudo in dobro na liži posna. She liže doftkrat govori, Kar ferze mifli in sheli; Pregrehe nam obras kasijo, Le zhednofti ga lepotijo. 58. Dragiga perftana zhudna m o zli. Fabjan, neki tergovez (kavfman), fe je zhres morje v’ ptuje kraje (veta podal, ino je priden pa moder mozhno obogatil. Zhres veliko let fe v’ fvojo domazho deshelo poverne. Kedar je is barke na luho prifhel, je svedel, de je njegova shlahta ravno na blishnji priftavi te ve- zher per dobri volji. Naravnoft fe k’ jim poda $ 68 ino od vefelja ne vtegne fvojo she slo ponofhe« no luknjo s' boljfhoj preoblezhti. Kedar pa v’ vefelo, rasfvetleno \’ezherjalifhe ftopi, je njegove flrize ine tetize malo kaj vefelilo njega fpet viditi; fodili fo namrezh po njegovi losni obleki, de je zel fromak nasaj prifhel. Mladi mu samorzu , ki ga je s’ febo pripd- j Jjal, shlahta filo samersi; rekel je : „To fo po¬ redni ljudje, de eniga fvoje shlahte zhres toli¬ ko let fhe pridno ne posdravijo.“ „Le zhaj mu natihim tergovez pravi, kma- lo fe bojo drugazh dersbali.“ Nateknil je drag perfian, ki ga je per febi nofil, - ino na-sdaj ga sazhno vefelo gledati, ino vfi prijasno k* lvojimu preljubesnivimu, slatimu flrizu Fabjanu tifhijo. Eni mu frezho podajajo, drugi ga ob¬ jemajo , in vfi bi ga radi pod fvojo ftreho imeli, ino mu poftregli. „Kaj ima perfian tako mozh, de ljudi fpre- meni? C{ Vprafha samorz, ino fe zbudi. „0 ne, pravi Fabjan; le po slatim perftani ino (vetlim demanti, ki je fvojih jeser ») krishovazh vre¬ den, vidijo, de fim bogat —- ino bogaftvo jim i vezh velja, ko vfe drugo. a „0j de vaf flepe ljudi! tak ne perfian, ampak lakomnoft vaf je premenila. Tak sholto rudo, pa en fvetel kamen/, vezh fhtimate, ka¬ kor tako pofhteniga mosha, ko je moj gofpod? {< Pazh je refnizhna: Bedakam s) pofvetno blago vezh velja, Kakor pofhtenje in zhddnoft ferza. i) Tavshent tolarjov. a) Neumnikam, 69 59. Novo oblazhilo Blagonfka gofpa fo fvoji hzheri sa boshizh- ne fvetke alj prašnike novo krilo alj fukno lepe five shide omiflili (kupili). ,Shivar 2) ga rav- no na (veto boshizhno bilo she posno v’ mrak prinefe. Lonka, tako je bilo gofpodizhni ime, jaderno oblazhilo pofkuli, kak fe ji prileshe. Ravno prav ji je bilo, kakor bi na njej israft- lo, ino veliko vefeija ima s’ njim. Mati dnarje fhtejejo, ino rezhejo Lonkis „Nizoj je svunaj hud mras; prinefi pridnimu moshu fhivarju zhashizo (glashek) lalhkiga vina. Pa luzh prishgi; mrazhno je shd kolj, pofebno pa svunaj v’ s-hrambi . 44 Lonka gre, prinefe fteklenizo (fla!’ho), na- tolzhi mojftru zhashizo , ino vfa prijasna pred njim podoji, mu fhe naliti. Mosh polne vufte vseme-pa ftrahoma vfe sopet hitro isplune. Lonko je grosilo luzh prishgati, ino name-? fto zbernine sa flafho s 1 zhernilam (tintoj) prime. Lepo nje oblazhilo je bilo tak gerdo po fhiro- kim s’ zhernilam okropleno, do fo fe ji folse po iizi vtrinjale. Mati fo pa djali: „Taka fe vfa- kimu godi, ki fe fvoje terme dershi. Ne bo drugazhi, de pojdefh jutri s’ ftarim oblazhilatn v’ zerkuv , ino preden leto obtezhe , ti ne dam noviga narediti .' 4 Ozhe ravno na to v’ hifho ftopijo, ino fhe pofeben nauk is te prigodbe povsemejo, rekozhs i) Shnidar, drumar, 70 „Neumnesh, kateri bolj teme ljubi ko luzh, ino neumnoft od pameti raj ima; naj pogleda, alj ni te pregovor refnizhen: 44 V’ hilhi tema, v’ glavi flama, Je doma nerodnoft farna. 6o< Polojen plafli. Kedar je vojfka bila, pride nekolika shol- nirjov v’ eno vef, de bi jim kashipota dali. Keki vbogi kozhar bi imel s’ njimi j iti. Huda sima je bila, mersel krivez (fever) je bril, ino fneg brufil. Lepo je vefhane sa kak plafli profil; alj obeden mu ga ni pofodil. ,Slednizh fe je ptuj ftar mosh , kateri je pred vojfko is fvoje domazhije sbeshal, ino sdaj na kovazhiji borno shivel, teshaka (taverharja) vfmilil, ino mu fvoj - obnofhen plafh pofodi. Sholnirji odjidejo-ino poglej, na vezher, she posno v' mrak prijaha verli mlad ofizir, fivno lepo po zefarlko oblezhen , slato fvetin- 30 na perfih, v’ tajifio vef, in fe da k’ timu ftarimu moshu peljati, ki je kashipotu plal h pofodil. Dobrotlivi ftarzhek ofizirja vgledati na vef glaf savpije: „Moj Bog! To je moj lin Joshe! 44 mu naproti tezhe, ino fe ga s’obema rokama oklene. Josheta fo vezh let poprej v’shold vseli; alj ker je prebrifane glave bil, pofhten ino ferzhen, fo ga ofizirja poftavili. Bili fo njegov ozhe tiftokrat v’ nekim imenitnim tersi kovazh , ino fin ni od njih nizh svedeti mogel, alj ftar plafh je fhe posnal, ino po govorjenji kashi- pota je fklenil, de sdaj njegov ozke v* tej veli prebivajo. Od vefelja fe jokata ozhe in fin; pa tudi ljudi, ki fo okolj dali, folse polijejo. Joshe je zelo nozh per ozheti prebudil, in fe do be- j liga fvita s'njimi pogovarjal. Preden odjesdi, jim dovolj dnarjov pufli, pa fhe sanaprej njih prefkerbeti obljubi. Ljudje fo pa djali: ,,Sa to, ker je ftarzhek vfmilil fe, fe tudi Bog njega vfmilil je, ino mu dal njegoviga fino najti, de ga je is frojnafh- tva refhil . 44 Kdor drugim pomaga ’s nadlog, Rad njemu pomaga tud' Bog. 61. ,Slabi zhevli. Vbogi Lukej je kose pafil, pa tak malo flushil, de fi fhe zhevljov (Thkornov) omifliti mogel ni. Mozhno ga je v’ noge seblo; bilo je she posno v’jelen, ino vreme deshovno, pa merslo. Sdaj fe neki zhlovek is gofhe privlezhe, ki je bil sa tatvine del she dvakrat v’ shelesji sapdrt. Djal je moshiin: ,,Mojo delo mi fhe kol j nefe. Pojdi k' meni v’flushbo, in hozhem ti nove zhevlje pripraviti; ne bo ti vezh treba fe toliko truditi , ne bolimu blato gasiti . 44 Pantizh mu pa odgovori: ,,Nikolj nikar! Rajfhi hozhem bof hoditi, pa pofhten biti, ko po krivizi bogateti. Vender je boljlhi fi noge * 77 oblatiti, kakor pa roke s' krivizhnim delani omadeshvati. (( Hudobnih del kar Drava ne omije, Pa tudi zherna semlja ne sakrije. 62. Dobra shreblarija. Priden shreblar, kateriga fo sa Delarad imenovali, je zel dragi den v’fvoji shreblarnizi fedel, koval ino vdarjal, de fo jifkre alj shir- je krisham letdle. Njegoviga bogatiga fofeda, blagorodniga gofpod Gornika fin je bodil den na den k’ njemu v kovazhenzo (lat, ino mu je po žele ure na roke gledal. „Pofkufite, mladi gofpodizh, sa kratek zhaf en shrebel narediti, je djal enkrat shreb¬ lar; kdo v6 , kam lhe pridete; lebko de vam fhe kdaj hafne. i) Hladi gofpodizh, ki je bres dela ftal, fe k’ temu pripravi. ,Smeje fe Da kovalo vfede, ino fe pomalim prav dobre shreble delati navuzhi. V’ enih letih je ravno te mladi gofpod fkus vojfko ob vfe fvoje grafhine prifhel-ino kakor ptuj fromak je v' neko dalno vef pribeshal. Bilo je v* tifli veli veliko zhevlarjov, ki fo meftljanam sa shreble veliko fkupiti dali, pa jih fhe pogofio sa gotov dnar nifo dobiti mogli; sakaj ravno v’ tim kraji je bilo veliko tavshent zhevlov sa sbolnirfhino narejenih. «) Muza. 73 Sdaj mladimu Gorniku, ki fe mu je slo Ituda godila, na pamet pride, de on shreble prav dobro ddlati sna« Ponudil fe je zhevlar- jaui shreblov dovolj narejati, ako mu shreblar- nizo poftavijo. „Je vender le dobro^ je pogofto djal, naj zhlovek le kak shrebel narediti sna. Meni sdaj to vezh hafne, ko žela moja grafhina, katero bi ne bil sa enkrat fto tavshent rajnifhov dal . 46 Zbefar fe zhlovek v’ mladofti svuzhi, To ga pogofto na ftaroft sbivi. 63. Korbiza deklifhke pridnolti. V’ neki vefi dekleta fhe shokov plefti snale nifo. Gofpod tajifte vefi fo sdaj terdno sapo- vedali, naj fe vfe fholarze per vuzhenizi (sheni i holniga vuzhenika) shoke plefti vuzhijo. Pa jim ni hotlo od rok jiti. Ene fo bile preokorne, ^nerodne) druge fo mnogotere isgovore imele le vuk opni bati. Med dvajfetim je le ena farna fe prav zhedno ino bersno plefti navuzhila. Gofpod fhkolnik, moder, saftopen ino pri- jasen mosb pravijo: „Hozhem vender deklizhe napraviti, de bojo rade pletile . 46 Naredili fe is mdzhniga popirja prav zhedno, pifano, loznato korbizo, ino fo jo pridni pletavki, ki je lepo lktrikala, v’dar dali. Vfe dekleta bi bile ra¬ de sdaj take loznazhke imele. Alj fhkolnik fo djali: „Kak hitro bote fhtrikati snale, jih do- bite; sdaj bi vam bile bres hafna (aaftonj}. 74 iSdaj fo fe sazhele dekleta ena zbres dru¬ go pridno uzbiti-in v’ kratkim vidifh žele fhope deklizhov po vefi grede, alj pa ob nedeljah na trati fede, fvoje loznate korbize na rokah imeti, ino prav pridno shoke plefti. Ne le sa fvojo domazhijo, ampak sa zelo fofelkofa lepih rezbi napletile, ino fi s’ zhednim delam lehko ldpiga dnarja v'takih urah saflushile, v’katerih bi bile bres tega prasnovale. Kar fe doftkrat s'huditn ne sgodi, To fe s’ lepim daram lehko ftri. 64. Malovredno delo. Nekoliko dekle’t (dezhel) feje fkupaj fhivati ino zhedno plefti vuzhilo. ,Sklenile fo ea del Tvo¬ jih napravil sa vboge na prodaj dati. Neka meftna ihtazunariza, ki je veliko fhtazuno imela, jim ob¬ ljubi te rezhi bres fvojiga dobizhka prodajati. Malika, gisdova (fhtimaria) vuzhenka, je miflila, de med vfimi nar jepfhi plefti sna. Kekia je farna per Cebi: „,>Sdaj bom lehko prav po refni- zi sve'dela, kaj moje delo velja. Moje tovar- fhize fo mi nevofhlive, ino tudi nafha vuzheniza me radi nimajo. ,Shtazuoariza pa ne ve, ka- tire je eno alj drugo delo; bo mi golo refnizo pove’dala. u ,Shla je v’ fhtazuno; pokashe na prav lep fpleten trak, ki ga sa uro nofijo, katerga je neka tovarfhiza njena fpletla, ino poprafhaj koliko velja ? 75 „Tega ne morem fpod fheft ino tridefet krajzarjov dati, {< rezhe gofpa. ,,Koliko pa sa tega dam?“ pobara Malika, ino ihe eniga lep- : fhiga pokashe, kateriga je tusii druga njenih tovarfhiz naredila. ,/A'a je sa ofem ino ihlerdefet krajzarjov; u rezke gofpa. „Po zhern je pa tak?“ Malika fpet poprafha, ino na trak pokashe, ki ga je farna naredila, ino mi- f lila, do je nar lepi hi. ,,Oj kaj pa to ! <£ rezhe fhta- zunariza, zhe una dva vsemefb, ti tega naverfhem. Maliko je bilo tak fram, de je ozhitno vfa rjava (rudezha) podala. Gofpa je na to rekla: j, t Sdajvem, de li trak ti naredila. Vfmilifii io mi, de ti ni lepfhi is - hodil. Ker fi pa prifhla ref- g nizo posvddat-od mene fi jo gotovo svedla.“ Kdor preveliko fam febe fhtima, Rad po navadi le malo velja. — 65* Vkradene fhtrene. Evka, nekiga kmeta kzher, je v’ fonzhnim verti lepo prashnjo prejo, katero je farna napred¬ la , na seleni trati belila. ,Sofedova hzher, Jerka, pogofto na vert pride, Evki smakati pomaga, ino do lepe tenzhize veliko vefelje iina. Eniga dne Evka vgleda, de je nekoliko fhtrenj prejfhlo. Bres pomiflika na fvojo tovarn fhizo vershe, per prizhi nad njo leti, ino sa- zhne vpiti: „Jerka, ti fi meni fhtrene vkradla! Ni bilo ludfkiga i) zhloveka na verti rasen ti, Le rozhno mi jih odrajtaj! Jerka fe sagovarja, ») Ptujiga. 76 pravi de j# uedolshna; pa vfe saftonj. Po zeli foiefki fo jo sa kradlivko rasglalili. Drugo leto fo, svonik <) popravljaje, zha- plara ftaro gnesdo rasderli-ino vidilh! v’gnesdi lhtrene najdejo. Zhapla lih je bila vkradia, ino tak fe je fprizhalo. de je Jerka nedolshna. Jokaje njo’Evka sa samero profi. v Oh, je djala, kako gerdo fim fevkanila! Pazh je gotova refniza: 14 Nagla fodba rada svodi, ,Sebi ino drugim k’ fhkodi. 66. Sherezlia ketina. ,Shimej je bil nesveft, nepofhten dezhko: 2 ) ne trohe bolj ko tat. Ozbitno kradil fzer ni; alj pobral je, kar je najdel, ino ni odrajtal, defije ravno lehko vedel, zhigavo je. Gre eniga dne memo kovazhenze, ino sagle- da svunaj pri vratih verlo ketino (lonz) na kam- nji leshati. ,Shitnej fe fkerbno ogleda, de bi ga kdo ne videl, - ino nagloma ketino popade. Per tej prizhi pa na vef glaf sakrizhi, ino ketino fpudi. Ketina je 1'he bila vfa rasbeiena, ino vi ih pet perltov fi je hudo fpekel. Kovazh, ki je sherezho ketino hladit djal, fkozhi na te vrefh is kovazhenze, ino pravi: ,,Prav ti je, de fi fvoje tatinfke parkle fi safmodil. Naj tebe fhe hnj nefrezha ne bi sadela, ne po- sabi, kar ti pravim Ptujga blaga fe je treba varvati. Kakor shelesa sherezhiga bati. l) Turiv 3) Fantin. 77 6j. »Stara v e r v. Dva berafhka dezhka, Videk in Klavske, , najdeta na veliki zefti ftaro verv, ter fe sazhneta sa njo kregati, ino tergati, de fe je po bregili ino dolinah zhulo. Videk je dershal per enim kraji, Klavsh je sa drugi konez vlekel , in drugi jo drugimu is rok sdreti hozhe. Ko bi trenil fe verv preterga, in obedva v’ gerdo lusho lopita. Mosh, ki jih je mirit prifhel, je djal: j,Taka le fe godi vfim ferditim prepirovzara! Sa kako malo rezh veliko prepira sazhno-na sadno pa kaj od tega imajo ? Nizh ko framoto ino safmeh, ki jih obdaja, kakor vaj blato ■) sdaj pokriva. {< Vefelje podpira ljubi mir, Shivlenje podira gerd prepir. ^ *- 0 > I 68. Vrnita pofodva. Prifhel je fodar (pintar) is meda k’ nekima kerzhmarju alj ofhterju svunaj metla nekaj fo- dov popravljat. Kedar je dodelal, gre v’ hifho, in kerzhmariza mu kupizo (glash) vina prinefe. „Kako fe vam kaj godi?“ mamka, sazhne fodar prafhati. „Kolj flabo, pravi kerzhmarka. Meftlami hodijo vezhdel le k’ fofedu pit. »Sama ne vem, kako je, de nafhiga vina ne obrajtajo, zhe je ravno ozhitno bolji.‘‘ t) Klatje. "S ,Sodar pravi: „Jes bi vam pa povedal, mani* ka! alj bi fe saraere ne bal . 44 ,,Oj pazh kar, rezhe kerzhmariza, fhe le dobroto ino pofebno prijas- noft mi Itorite . 44 „Noj ako ni drugazhi, tak vam jo bom pa povedal . 44 ,,Vafh fofed v’refnizi nima tak dobriga vi* na; ali ima lepe vrnite kupize alj glashe, zbifte ko ribje oko. Vi mamka, imate sa ref bolji vino, pa val he kupize fo nefnashne , ino vfe od muh omasane. Nar gorfhi vino is gerde pofodbe ne dilhi. Imajte, mamka, sa zhedno pofodbo ravno toliko fkerbf, kakor sa dobro vino, pa tudi de bojo okna, mise ino klopi lepo belo vrnite, ino pivzi fe vaf ne bojo sogibali / 4 Kerzhmariza je te befede ohranila. Bres odloga je rekla vmivati, ino fnasbiti. Vfe je morlo od te dobe zhedno biti, ino v'kratkim je bila kerzhraa (daberna) pivzov tak natlazhena, de nifo pogofto prodora imeli. , n Snashnoft i) ven- der nad vfe velja, je djala kerzhmariza fvojim otrokam. Nefnaga bi naf bila zlo oboshale . 44 ,Snashno per hifhi le malo kofhta , Alj Inashno 2) fhe enkrat vezh ženo 3 ) ima. 69. Dobra ■ vezherja, „Mozhnik pa ni dober, je sberliva Metka opoldnd per jushni djala; ne bom ga jedla ne ; 44 ino shlizo na miso poloshi. „ t Sdaj ti ne vtegnem 1 ) Zhednoft, savbernoft. 2) Savber. 3 ) Kup, veljava. T9 drtigiga kuhati, rezhejo mati; le febaj, sa vezherjo bom tebi boljiga napravla. 44 Popoldne gre Metka s’ materjo na njivo pod- seralize (krumpir) iskapat, ino mora jih riifhiti, ino v’shakle devati, dokler ni fonzesagore. Kedar fpet domu pridete, ji mati vezherjo dajo. Metka sajme, ino pravi: „To je pazh dobra jed, ta mi difhi! 44 Polno fkledizo je pojedla. Mati leji nafmejijo, rekozh; ,,Ravno tifti mozhnik je bil, ki liga opoldne puftila. Pa sa to ti sdaj boljfhi difhal, ker ti zelo vezherko pridno delala. 44 Kdor pridno dela, mu jefti difhi, On sdrav oftane, in tud’ 1 oliko fpi. 70. Kupleno mleko. Makfe, nekige bogatiga meltlana alj purgarja fin, fe je fhel po leti enkrat is mefta na kmete 2 ) prehajat. Vseme fi per eni kmetfhki hifhi sa fvoje dnarje letvizo ^fkledizo) mleka , fe pod kolhato drevo na travo v’fenzo vfede, v’mleko kruha nadrobi, in fi da prav dobro difhati. Lipej, malivboshez, od (iradanja ino rev- : fhine vef bled ino fuh , od ftrani Hoji, ino ga milo gleda. Rad bi ga sa malo mleka poprofil; alj ni fi rezhi vnpal. Bogatimu Makfelnu je fzer na mifel hodilo, naj bi potrebnimu fanta (dezhku) tudi koliko puftil: alj on ni na dobre mifli fvojga ferza porajtal, 1) Zel poldenjc. 2) Med pa vre. 80 ino je le lam prav sheljno jedel. Kedar je she zelo fkledo pofrebal, vgleda nekaj na dnu sa- pifaniga. On bere, ino framota ga obhaja. — Rezhe fhe eno fkledizo pernefti, pa en dober kof kruha sravno. Sdaj potrebniga Lipeja pri— jasno saklizhe, mu kruha v’ mleko nadrobi, ino mu ljubesnivo ponuja jefti, kolikor fe mu polju¬ bi. ,Slednizh mu fhe drobifha (drobnih dnar- jov) da, kar per febi glefhta, „Befede, ki fim jih na dnu latvize bral, je rekel Makfel, naj bi vfirn bogatinam na fkle- de sapifali. u Bilo je sapifano : Kdor potrebnih ne fposn^ ,Shkoda, de mu jefti sda. 71. Kruh ino voda. 0 žhafi Velike dragote je prifhel Pavlek, vbogi fromazhek is planine v’podgorje k'bogatim ljudem po hifhah kruha profit. Peter, bogatiga kmeta lin, je ravno pred pragam fedel, ino imel velik kof kruha v' rokah. „Daj meni en kofzhek kruha; grosno fim lazhen,“ ga vbogi Pavlek poprofi. Alj gerdo ga Peter odpravi, rekozh: „Poberi fe! sa te nimam kruha.‘ ( Zhes eno leto je fhel Peter na planino sgublene kose jifkat. Dolgo je po fkalovji krog hodil; fonze ga hudo pezbe, ino od sheje fkoraj obnemaga, pa ni fludenza najti. Sdaj vgleda pod drevelam vbogiga Pavleka v* fenzi fedeti; ovze pafe, ino verzh vode sravno febe ima. „Daj mi daj piti, ga sazhnePetrek pofiti; filno me sheja!“ Alj Pavlek fe hud* napravi, rekozh: J; Le dalej pojdi; nimam vode sa tebe. £s Petrek fe sdaj rasjoka , (voj o kri vizo fpos- f na, ino fromaihkiga fanteja sa samero profi. Pavlek mu verah poda, ino pravi: ,,Nifim tak nevfmilen ne, de bi tebi mersle vode piti ne 1 dal: farno to fim hotel, de ti fvojo krivizo fpos- nal h. Le pij, po tem fi pa tudi nauk v’ fvoje ferze sapifhi, ki pravi: Kdor ne bo lazhnimu kruha podal, Lebko bo sheje fhe konez jemal. 72. Vkraclene jajza. En veaher je prifhel vefhki shupan v’ ker- zhrao (taberno) ino fi je rekel polizh vina pri— uefti, pa dvoje jajz na mehko fkiihati. Kedar pervo odtruple , najde v' njim dolgo zherno shimo; ravno tak tudi v’ drugim. Pivzi fe nad tem savse'mejo rekozh: ,,To ni po pravizi; je zopernija.‘ £ Shupan fe nafmeji, ino gofpodinjo poprafha, od koga je jajza kupila. Rekla ja: ,,Od mellarjoviga Luketa.“ Shupan gredozh berizha po njega pofhle. Kedar dezhka v’ hilho prishene, ga shupan na¬ vije rekozh: ,,Ti fi tat! She dolgo zhafa (o bile moji fofedi jajza is gnesda jemane, alj preme- leniga tatu ni mogla oflediti. Na to fim ji jes fvetval, naj vlako jajze s’ tenko jiglizo prebode, eno dolgo shimo v nja potisne ino tak sasnam- njane fpet v'gnesdo poloshi. Ona je to napravila, 6 82 in ena shima le je rasodcla, de fi tat jajza kradil. Berizh! le v' jezho s' njim; de ga ohranifh ! ££ Tak tatvine ino goljfije Ena mala rph odkrije. 73. Pe zlien a gof, .,Donef je moj god (moja refhitva) nezoj bomo jedli pezheno gofko;“ je djal Martinek fvojim bratam in feftram. Bersh ko fo luzh pri— shgali, fe otrozi she sa pogerjeno miso vfedejo, ino ne morjo pofebne pezhenke a!j prate dozhakati. Bekla pride sdaj, in v’ pezh pogleda, alj fe gof pezhe, ino pravi: ,,Pred pol ure fhe ne bo dobra sa jefti.“ Kujavi otrozi sazhno vekati. Dekla fi je eno vbrala, rekozh. „Nizoj svunaj bavbav okolj hodi, ki mu je Popadiga ime. Vfe nepo¬ korne otroke v’ fvojo torbo vtika. Zhe tiho ne hote, pa mu gof dam. £< Otrozi na te befede malo porajtajo, ino fhe hujfhi filijo, de bi na miso fkoraj prinefli. De¬ kla sdaj okno odpre, trinogo s’ gof jo vun pomoli rekozh: „Na gof, Popadiga! ££ „Lepo sahvalim / 4 fe svunej neki potepuh prav debelo sadere, ji trinogo ino gol ismekne, ino ko bi trenil, sbeshi. Sdaj fhe le otrozi na vef glaf tulijo, na njih vrefh pridejo mati v’ hifho. Svedeti, kaj fe je per- petilo (sgodilo), fo djali: „Otrozi, vi fle sdaj sa fvojo fitnoft dovolj fplazhani; morli bote nizoj na mefti pezhenke s’ fhterklavko (inozhnato shu- po, polivko) sadovoljni biti. ££ Dekli fo pa rekli: j,Tebi fim shd tvoje prasne bafne (kvante) vezh« 83 krat prepovedala; s d a j fi pa hozhem gof ino trinoge na tvoji mesdi (Ioni) plazhati, de bofb fvojo neumno drafhenje pomnila . 44 Prasni marni } ,So lievarni. ‘ 74. Dobra juterna molituv. Marta, vboga vdova je vfako jutro v' fa- motni zhumnati (jifpi) s’ gorezhim ferzam fvojo molitvo opravila, predenje predi sazhela; verh tega je vfaki den fhe ene verdize naukov pre¬ brala, ki fo bili v’ njenih molitvinih bukvizah (knigah) sa tidi den podavJjeni. Kavno je enkrat neke verde nauka brala f katere fo jo na dobre dela telefne milodi opo¬ minjale. „Oh moj Bog! je rekla j kako bi pa drugim dobro dorila? Ne glefhtam na fveti drugiga, kakor fvoj kolovrat; le toliko, de fi vfakidanji kruhek saflushim. Sima je pred dur¬ mi , jes pa fhe potrebnih derv nimam. Perdi fo meni she sdaj od mrasa okorni, in fkoraj vezh predi ne morem. Hifhniga dnarja fhe tudi sa vfim plazhala nitim. Tud jes bom morla per dobrih ljudih v’ bogajme profiti / 4 Vender mifli med tem, kako bi kaj dobriga dorila. Na milel ji pride, de dara snanka v* unirn kraji meda bolna leshi. „Hozhem jo donef objifkati, je djala; predem lehko per njej, pa jo fhe s' kakoj befedoj potolashim ino rasvefelim . 44 ,Segla je na omaro po sadni dve jabelki, kteri 6 * 1 ji je dobrotniza dala, jih fvoji prijatelji nelt; sa- dene fvoj kolovrat, ino'gre. Mozhno fe je bolniza !l* rasvefehla fvojo ftaro prijatelzo vgledati. „Le poglej, Marta,; je djala, ravno v’kratkim mi je ¥ nekolikih fto rajnithov fporozhenih. Ne bi hotia fe k’ meni prefeliti, de bi mi tiregla? Ne bilo bi ti potreba derv kupovati,ne hifhniga dnarja plazhati; s’tvojim kolovratam, pa s'mojo doto alj erbfhinoj bi fe me lehko prešhivele. 44 Marta s’ vefeljam, privoli, (e bres odloga k’ njej fpravi , ino fpet en¬ krat zhres dolgo zhafa bres fkerbi safpi, Prav pogofto je tajifle verftize is fvojih bukviz ponovila, ki fo ji v’ to frezho pomagale, katere govorijo: Saj eno dobro delo , Zhe vfaki den ftorii h , Shivifh po dne vefelo , Po nozhi lladko fplfh. . y5. Vezherna molitva. Prebivala je neka blagorodna gofpodizlina na fvoji grafhini, eno milo od meda. Neki vezher posno, kedar leje shd lezh fpravljala, pa po nava¬ di fhe is molitvinih kukviz brala, pride kuzhjash pred grafhino s’ kuzhijo po golpodizhno, de bi Ih 1 a v’mefto bolno prijatelzo objilkat. Bres samude fe s’, fvojoj bilhnjoj ino s’ ftreshetam odpelja. Per tej priliki alj priloshnafti je neki tat lojtro k'oknu perflonil, ino je v’gofpodizhnino prebivalnižo slesel, s’ shveplenko luzh ushgal, ino je sazhel po dragim blagi okolj gledati, de bi ga v' torbi odnefel. 85 Videl je sdaj na misizi sravno poftelje tnolitne b uk vize odperte, ino sravno vgafneno fvezbo. Po¬ gleda v’ bukvize, ino te le befede bere: ,,Ljubi Bog! naj de bo ta.den bres vfigagrehadokonzhan- de bo (ladko moj > fpanje! Naj tudi vfe fvoje shive dni bres greha shivirn, - tak bo tudi moja ftnert, ki zhloveku tak bridkahodi, meni tjadko fpanje l u Te befede fo tata tak v’ fcfze ginile, deje vfe posapudil, I kos okno sbdshal , in od te dobe ni vinarja vezh vkradel. Na fmertni podeli je on prigodbo fvojim otrokam praVil, ino jih k’ molitvi opominjal. / Ako [varjenje hudobliesha ne preoberne, Tak ga molit uv od hudiga v’dobro saverne. 76. Materne folse. Dobila je mlada gofpodizhna sapelivo pifmo, ki te bilo polno fladkih in 1 leparfkih befed. Po- kasala ga je tvoji materi, ker jih je rada imela, ino pred njimi, ko dobro otrok , nizh fkrivala ni. Dobra, fkerbna mati le, pifmo bere, rasjokajo, ino folse fe jim po nevarnim pifmi vdero. Gofpodizhna pa pravi: ,.Oj ljuba mamka, kar fe ne bojte! Vafbe folse fo vfe prilisvanje mu gerde obljube do fledae pike pomile, ki fo v tem pilmi sapifane. Mati objeraejo (Voj o hzhe'r, ino ji dajo slat perdan, s shlahnim kamenzami vloshen, kateri fo fe vtrinjali lepfhi od juterne rofe na fvetlim fonzi. ,jKolikorkrat fe tebi kaj takiga bo ponujalo, 86 fo rekli mati, tak na te le karaenze pogledaj, ino mifli, de fo folse tvoje matere.“ Lepe fo lolse materne; ,She lepfhi otrok nedolshne ferze. 77. Domazhe sdravilo. Zenek, (Vinzenz)je imel bogate ftarejfhe. Vfe fo mu dali, kar mu je ferze posheljelo, ino fo ga tako na vfe to rasvadili. Alj hitro fo mu pomedi, ino Zenze je moral jiti na kmete k’ t voj mu vujzu (ftrizu) flushit. Tukaj od kraja ni bilo sa nja. Doma pri fvojih darifhih fe je vezh del bres dela pohajkai; sdaj je pa moral pridno delati. Popred fi je fhtimane jedi sberal: sdaj mu je vfaka fhe tako borova jed dobra. V’ medi fo bili pogodo bliso polnozhi dobre volje, na desheli fo fhli po dor- jenim deli sa rano (sgodaj) fpat. De le je ravno Zenze vfiga tiga tefhko pri¬ vadil, je vender fposnal, de je tako shiveti prav dobro sa nja. Popred je vfefkosi bolehal, je bil bldd , ino je moral pogodo sdravila piti. Sdaj je pa sdrav ino zherduv ko riba, mozhen ko dob, mlad ino lepo rudezh kakor rosha. Vezhkrat je djal: „Vujz prav govorijo Delo in pozhitek sdravje nam ohrani, Sme'rnod pa sdravniku v’ hifho priti brani. 78, RojUna refhituv. Amalika, gofpodizhna je fhternajdo godvan- je fvojga rojftva imela. Ozhe in mati ; bratji in 87 feftre to ji blagosheljeli (frezho unfhali) ino do- fti lepih rezhi sa refhitvo nadajali. Babiza ji pa prenefo venez lepih viol iz, ki je bil s' nitjo napeljanih biferjov alj perlnov Ipleten, ino s’ rudezho saveso povit. j,Ljuba inoja vnuzhiza! to ji rekli s’dobro- voljnim in milim ferzam; naj ti bojo ti biferji podoba tvojih zhednod in dobrih del, violze pa naj ti podoba tvoje ponishnodi bojo.“ Amalika venez safmehlivo od tirani gleda, ino rnifli farna per febi: ,,Od fvoje babike fim menila kaj boljiga dobiti; kaj pa te zvetlize, kijih vfaki leh- ko dobi, ino pa taki vmasani biferji, ki fe toliko ne fvetijo, ko nar bolj kup glashovate koravde.“ Prime sa venez (svitek), ino ga hitro fvoji tofterzi na glavo poftavi, fe ofhabno (prevsetno) nafmehlaje, rekozh: „Na Julika! Moder venez je sa tvoje rijave late sadodi lep; meni ne vem k* zhimu bi bil. Sa takiga otroka, ko fi ti, je pa prav zhedna darituv. u Babika na to rezhejo: „Prav govorifh Ama¬ lika! Bolj fe fpodobi te dar ponishnimu otroku, kakor tak napuhneni, famosbertni gofpodizhni, ko fi ti. Biferji katerih Amalika ne posna, fo pridni (pravi shlabni), ino fo gotovih do kron veljali. Amalika, kateri dar ni bil vfhezh, naj safvoj« famopridnod ino ofhabnod sdaj nizh nima. Ti pa, blaga Julika, pomni betede, ki fo na rudezhi povesi s’slatimi zherkami vtifnjene, ino to vezh vredne, ko s'ato ino bilerji: u Le fkerbno naberaj fi biferjov zhednofji, In shivi pa kakor violza v' ponishnodi. 8 8 79* Dobro pifati soati. Lenora bila je bogabojezha deviza, pridna, ino dobro uzhena na vfako domazhe delo, lepe podave pa tudi. Polhten ino premc-shen barantavz v’ nekim meftizi doma, jo fnubi, ino ji v' fvate pride, de fi je bila ravno vboshniga ftanu. Bila je tega prav vefela, ino vfi dobri ljudje fo jo fre- zhno rekli, tak sajiga mosha dobiti Eniga dne fe je v.ezh sheninovih ino neveftnih prijatelov snidlo. Jutrenfko (ohzetnoj pifmo je bilo narejeno, le lama nevefta fe fhe podpifala ni. Alj sdaj 1 e je pokasalo, de Lenora piLati ne sna. Shenin fe je slo preftrafhil, ino djal: , .Ne bil bi verjel, de bi tak salo ino pametno dekle pifati ne snalo. Alj ker jes gofto po f.vojih kupzhijah is doma grem , bo morla moja shena predano blago v’ kup- zhijfke bukye sapifvati, pa tudi komu kako po¬ trebno snamnje narediti. Shal mi je, de fe she- nituv rasdere; alj vselijo ne morem. u Vfi fe shaloltno rasidejo. Nar bolj sbalovala je pa Lenora , katero fo malovredni ludje 1 he sa fmeh imeli. Mnogokrat fe je milo rasjokala, de le ni pifati navuzhila, ino je rekla: Huda sa vbogiga, ki nizh ne sna; Njemu fe k' kruhu tak priti ne, da. 8o. Nefrezbno bogaltvo. Ivo je imel le majhno kmetijo fpolnizo) pa rad je molil, pridno delal, ponidama sapravljal ni; je fvoje ljudi bres vfiga pomankanja po- 89 fhteno shivel, ino je vfako leto kaki dnar sa otro¬ ke prihranil. Eniga dne je na domazhim dvoril hi shtepih (ftudenz) trebil, ino globoko pod glenam (bi atam) je velik pi! ker slata in (rebra najde!, v’ petek sakopan. Miflil je, de je s’tem tvojo gotovo (Vez h o is vodnaka privlekil. Sa polj ('ko delo fe od te dobe ne smeni vezh, ino v figa tvojim klapzam prepufti; fe sazhnepo gofpofko nofiti ino shiveti, sravno pa pjanzbvati, ino kvartati; je na Boga ino na fmert posabij, ino je v’ kratkim na meflo najdeniga bogativa velik kup dolgov na glavi imel. Sapravleno blago mu je berafhko palizo v’ roke podalo. Njegova kmetija je bila na boben predana; on je od rasvujsdaniga shivienja bole¬ hati jel j vel ftrah boshji je njegovo ferze sapuftil. Enkrat gre k’ ravno tajiftimu fhtepihu, is kateriga je uni velik saklad potegnil; obvupa- ino v’nja fkozhi. Veliko dnarjov in zhafnih dobrot, .Stri malo prav frezhnih, veliko pa Irot. Bi. Dobro obernen dnar. Prav priden misar (tifblar) je veliko sa- fltishil, pa je per bornim shiveshi bil, je fara tebe ino tvoje ljudi lesa potrebo, to depalhteuo oblazhil , ino ni dnarja ponidama isdvii. Kolar, njegov fofed ga enbart pobara : ,,!’o- vete mi vender foled misar, kamo devate dnarje. ki vam ahres valho potrebo oftanejo?^ Misar od- 90 govori: „S’njiin fvoje dolge plazhujem, nekoliko pa na obrdft (zhinsh) raspofodim.“ ,,Kaj fhe! sazhfte kolar, vi me sa sjaka imate! Dolgov nimate, pa tudi dnarjov ne pofojujete. u ,,Pa vender je taka, pravi inisar; naj vam torezh bolj na tenko rasloshim. Vefte, devefdnar, ki fo ga moji dobri ftarejfbi sa mene isdajali, od te dobe, kar fim fe na na fvet vlegel, jes sa fvoj dolg fposnam, in fim ga dolshen poplazhati. Ino dnar, kateriga sa fvoje otroke obernem, de jih kaj pri¬ da vuzhiti dam, je sa mene pofojilo, ki mi ga bojo nekdaj, kedar fe she pobaram, s’ obreftjoj povrazhovali.“ ,,Kakor fe mojim ftarejlham mililo ni, de fo me lepo isredili, enako tudi jes sa fvoje otroke fkerbiin. Ino kakor jes fposnam, de fim Tvo¬ jim ftarejlham poverniti dolshen, (e tudi sa- nafham, de bojo ravno tako moji otrozi fvojo dolsh- noft meni dopolnili, naj fi lih dolshniga pifma podpezhateniga nimam.“ Veliko fo ftarfhi vam dobriga ftrili, Le glejte, de bote jim to povernili. 82. Veliki fejm. Neka premoshna gofpa na desheli ni otrok imela, ino je hotla eno dekelzo fvoje shlahte is tnefta sa hzhero vseti, katera bi nar pridnifhi ino pohlevnifki bila. ,Shla je enbart na tcrshen (fejmov) den v’ mefto; sdajzi (naglo) jo vezh vbogih dekelz obftopi, ino fe ji priporozhajo. Vfe pravijo, de fo ji v’shlahti. Gofpa k’temu 91 nizb ne rezhe, ino vfakej nekoliko dnarjov da, rekozh: ,,Nate, ino kiipite fi na fejmi, kar vfaki nar bolj dopade, potem pa prinefite meni po- kasat, kaj fte nakupile / 4 Dekline dirjajo, ino vefelo prinefejo kasat: pitane pankelze, napeljane fvetle koravde, slate podlinke (fhpe're) sa kape, ino vezh take le- potije ; le farna ena, Sarka po imeni, ni kaj takiga kupila, temuzh lepo prefelzo, ino dober kolovrat. Gcfpa Sarko prijasno sa roko prime, rekozh: „Ljuba moja! ti fi nar bolj pametna, ino nar pridnifhi ismed vl ih. Druge fo fkos fvoje abotno kupilo sadofti fkasale , de jim je lepotija ino gisdoft vezh na fkerbi, ko de bi pridne bile, jno rade delale. Od llej fi ti moja hzher, in jutri fe s’meno na mojo grafhino popeljalh. Um ino pamet Je boljfbi ko shamet. 83. »Sliemafta plefavza. Imeniten gofpod je fvojim snanzam en ve- zher imenitno dobro voljo naredil. Ravno fo ve- zherjali, kar prideta dva v’ fheme (mafhkore) djana plefavza v’obednizo (v’ jifpo, kjer fo jedli) ne vezhi, ko otroka petih alj fheftih let, kakor gofpod ino gofpa prav verlo oblezhena. Gofpod je nofil mdezho luknjo, ki je bila s’slatim por- tarni obfhita, kodrafto belo baroko na glavi, ino lep savihan (fhtulaft) klobuk pod pafuho. Go¬ fpa je imela romeno shidano luknjo, s' frebernim 92 roshzamisopifano, sbameten klobuzhek na glavi, s’ kofhatim perjam nateknjen,, ino lepo pahlo v' roži. Prav zhedno fta fe obrazhala, ino fmelhno pofkakvala. Vf i (o fe zbudili, kako fe tih dvoje zhednih otrok , tak dobro nofi. Na to fefhe ftar ofizir, ki je sa misoj fedel, po eno jabelko, ino jo med plefavza vershe. Kakor bi vftrelil, planeta gofpod in gofpa nad jabelko. fe kaviata ino vla- zhita, kakor bi bla obdivjala, Iherne ino vfo drugo opravo is febe fiergata, - namefto dvoje zhednih otrok, pride dvoje gerdih merkovz na fvetio. Kolikor jih je okolj mise bedelo , vfi le na vef glal' fmejijo; tiari ofizir pa na to prav pametno pove, rekozh: „Merkovze ino pa norzi (bedaki), naj fhe tak lepo fe oblazhijo, fe le sadnizh fposnajo, kdo de fo.“ Kaj pomaga vfa oprava, Ako je neumna glava. ' . 8 j,. Goljfivi saklad, Blashe je fhel v’ fofedno vel fvojo babizo (tiaro mater) objifkat. Nabrali fo mu jerbaf (pleteuizo) jabelk, de bi jih domu nelil. Kedar she posno v’mrak s’politim erhafam na glavi po temni holii gre , vgleda pod tiarim hraftam alj dobam nekaj fvetliga, kakor zhifto frebnl. ,,Tu more saklad (fhaz) biti,‘ c rezhe fam per tebi, isliple jabelke na tla, poln jerbaf te Ivetle robe nadeva, ino tezhe s’ tem vefelo domu. Ko hitro pmiodno juti-* fonze polije; sazhne fvoj najden saklad ogiedvati , ino kaj miflifb! — aainefto 93 tvojih lepih jabelk, ki To jih divje (Vinje v’ hofii pojedle, polnjerbaf perhladne alj perhline ima. Veliko rezbi mi prehitro fhtiin.amo, Preposno pa najdemo, de fe goljfamo. 85. Sadovoljni paltirzhek. V’ (pomladnim jutri pafe phRir/lit k v* neki roshni dolini med selenim gorami fvoje ovze, fi lepo shvishga in poje , pa od vefelja pofkakuje. Kralj tajifte desheleje ravno v’fim kraji po lovi (alj jagi, ili eli) hodil. Kedar fanta'vgleda, ga k' febi poklizhe, rekozh: ,,Kaj li tak shidane volje, moj IjiibzhekV 44 On pa kralja ni posnal, ino je djal: „Sakaj bi ne bil dobre volje; !aj nifo nalil Ivetli kralj tak bogat ino Irezhen ko jes. u ,, t She pa veuder ne! kralj odgovori; tak pove mi, kaj vfe imafh? u ,,R° meno fonze na jafnim nebi, sazhne fan- tizh rajtati, meni ravno tak ljubesnivo lije, ka- f kor naihirau kralju. Hribi ino doline stt mene ravno tak lepo selenijo ino zveto, kakor sa kralja. , n Svojih rok bi ne dal sa enkrat (to tav- shent zekinov, ino tvojih ozhi ne sa'vfe kraljeve gralhine. Verh tega imam vfiga dovolj, zhefar poshelim; pa tudi ne poshelim vezh od tega, zhe¬ far mi je potreba. Vlaki den fe do 1 ifiga najem , imam oblazhila, de fe prashnjo preoblezheitj; dnarzov toliko satlushira , de lebko is-bajam. Sdaj mi pa povete, alj imajo kralj vezh ko jes V - Blagi kralj fe mu prijasno polmeji, in fe mu da fposnati, kdo je, rekozh; „Refaizhuo je taka. pr.- 94 den dezhez! ino sdaj lehko rezhefh, da je tebi kralj fam vfe to poterdil. Le bodi nepreneha- ma tako vefeliga ferza . 44 ,Serze sadovoljno in vefelo Bollbi je, kakor kraljeftvo zelo. 86. Nefrezhna flushavniza. Metka je bila vfakiga kmetovfkiga dela prav dobro vajena, pa ravno sa to tndi filo fhtimana. Mati jo dajo nekimu kmetu flusbit, ino jo sa Ilovo lepo podvuzhijo, rekozh: „Le vlak den moli, in profi Boga, naj ti vTlushbi frezho in shegen da . 44 Alj Metka pravi: „To me ne fkerbi, faj fim vfakiga dela dobro vajena . 44 She pervo jiitro bi imela Metka sakuriti, (sanetiti) ino vezh ko pol ure krefhe, pa ne more vkrefati; sadnizh leti v’ (ofefko po luzh. Alj na ledenim poti ji fpoderkne, ona pade, ino fvetilko (laterno) vbije. Sa to je bila pervo- krat kregana; vender fe je na flabo vreme is- govorila, de je po nozhi goba odognila (alj na¬ tegnila le), pot pa vel leden ino polsek. Po tem fo Metki vkasali pod ftreho (na dile) po pletarzhek jajz. Kedar pletarzhek vsdigne, naglo mifh fpod nja fkozhi, ki je pod njim le- shala, ino Metka fe nje tak preftrafhi , de ji pletarz is roke pade, ine fe jajza potrupijo. Gofpodinji je fhe savolj ftrene Ivetilke merselo; satorej Metkinih isgovorov ni kaj po- flufhala, ino jo je prav pridno krdgala. 95 , Ne dolgo potem Metka pifker mleka prav varno na glavi prinefe, ino ravno is pod kapa zhres prag ftopa, kar teshek zengel alj krunzel od ftrehe na pifker trefhi, ino ga vbije. Kedar Metka vfa s’ mlekarn oblita v' hifho ftopi, fe go- fpodinja tak hudo vjesi, de Metka befede siniti ne fme, ino jo kakor nerodno, trepafto deklino od hiihe fpodi. Vfa vjokana ino vframotena fe Metka domu privlezhe, ino mati pravijo: „Sdaj vidilh, kako potrebno je Boga sa frezho profiti. Jesar rezhi fe lehko pripeti alj pergodi, katire nifo v’ nafhi oblafti, ki jih le Bog samore v’nafh prid ober- niti, de nam ne fhkodjejo. Delo nam ne gre od rok, Zhe ga ne poshegna Bog; Le kdor dela ino moli, Njemu pojde vfe pe volji. 87. Dobrotlivi vertnar. Bil je prileten, pa vef prijasen vertnar vbogim pofeben prijatel. Nameflo febi gorfhi o- ( blazhila omifhlovati, sa fvojo bifho bolj fhtimano orodje kupvati, je raj toliko vezh vbogim dal, j' ki fo per njem pomozhi jiikali. Kedar jc komu kaj dal, je bil vfelej rezhi navajen: „Naj bo, pa r bom fpet eno jabelko zhres mejo vergel. u [ Nekdo ga je enkrat pobaral, kaj te njegove befede fofebniga pomenijo? Na to je pravil, rekozh: 5 jjPoklizal fim enkrat nekoliko otrok v’ fadoven vert, ino jim rekel fadu jefti, ki ga je pod drevja m leshalo, kolikor fe jim poljubi; pa jim prepovedal v’arshat (shep) vtikati, alj s’ feboj odnefti. En fant je pa bil tak premeten,; de je nekoliko nar lepThih jabelk zhres mejo smeta!, jih po tem svunaj fpet pobrati. u ,,Kel de je dezhko slo hudobno delal, in > nifiin ga vil hej v"* vert puftil; pa vender l'im fe is flabi- ga dela kaj lepiga navuzbil, ravno kak bzhelza is Hrupnih zvetiz med {_fterd) pije : 44 ,,Le poglej, fim djal, zhe ni s’nami na tam fveti ravno taka, ko s’otrokami na verti. Pri- pufheno natu je pofvetniga blaga v' fvoj prid oberniti, alj nizh s’febo vseti; kar pa vbogim podelimo, tak rekozh zhres mejo vershemo, ino bomo unkraj meje v’ vezhnodi enkrat fpet najdli . 44 Kar frotejam tukaj, delimo Pavernjeno tamkaj dobimo. T ’ : '' 88. V e r t n i i t a t. Koiom v an je bil navajen po vertih kraft ho¬ diti. Eno jel.enfko mrzh;je bilo hudo vreme, ino vfe po folei ki terdo fpalo , kedar on v’ gralhin- fki vert fpleshe. Po sidi je bila filo lepa brajda iiadeljana, ino verh brajde jo fhe veliko pre- lepiga grosdja vifelo. Koloman po ftoshanji (jtebri) na brajdo slese, s’ fvojim nosham grosd sa grosdam odrešuje, ino s' njim loznato korbizo, ki jo je sa pai privesal, nadeva. Prav dobro fe mu sdi, zhutiti, kako vkradeno blago teshej in tesbej prihaja. Ko je she jerbaf fkor sverham jiapolnil — fe pod veiikoj teshoj raata .vlomi , na kateri jeivoloman ftal. On na tla s-hrufhi, le ravno v' fvoj nosji napehne, ino vfmerti. Pufti per miri ptuje blago. De te v’nefrezho fpravlo ne bo! 89. D o m a z h tat. Mihel, v’ nekim medi sa teshaka, je v’ ftran- rlizi (ga.fi) bliso polhte ftanoval. Dobro je •»n«, vositi; sa to ga je polhtnar sa hlapza v* flushbo vsel ; kmalo je bil pa Mihel per fvojira gofpodarju toshen, de mu ovef krade. ,,Ravno fnozhi, fo djali, je en shakel ovfa domu savlekel . 44 Polhtnar (e sravnizh na Mikelnov dom poda, ino ga sa vkraden ovef navije. „Gofpod, je djal Mihel, zelo mojo kozho preiskajte, ino alj naj¬ dete le šemo ovfa pod mojoftreho, tak naj bom ob flushbo. u Polhtnar v’ prizho Mikelna po dilah ino vfih s-hrambih sjifhe-pa betva ne najde. Ivedar fpet v’ hifho prideta, sazhne Mihel, rekozh: „Gofpod pofhtnar, vam ne samerim, de fte fe v’ tej rezhi preprizhali, alj hudobni ljudje, ki fo mene obrekli, mi morjo moje polhtenje plazhati. C£ Na to vdari s’ rokoj po miši, de fe je vfa hifha flrefla. Alj poglej-kar sazhne ovef na miso kapati. Miha je vkraden ovef na ftrop pofipal, ino ga s* dilami (defkami) prav varno sakril. Mi Ih je pa ftropnizo preglodala, ino kedar fe je ftrop potrefel, sazhne ovef Ikos ftrop le¬ teti, Mihel vef, kakor sid , obledi, ne more tat¬ vine dalej tajiti, ino je primoran romene hlazhe na vfelej isflezhi. Sa to pravijo: 7 98 Zhe tat ljudem vbesbi Ga ena mil h vlovi. go. Mlad ribji tat. Mavriz, en hudoben dezhek, je k’ribji J mi slesil, ki je bila bliso vefi, ribe kraft. On s’ roko globoko fega, ino dolgo okoli po vodi grabi. ,,Aha, je djal, sdaj imam enkrat eno salo ribo; sdi fe mi de je lhuka.“ Urno jo is vode potegne ino na-ofiudna (gerda) kazha fe mu v’ roki vije. Vef preftralhen sakrizhi, kazho fpet v’vodo sakadi, in hozhe sbeshati. Alj kedar fe oberne, fe snovizh vftrafhi-sakaj Jakob, ftari ribizh mu je sa herbtam ftal. Sa sdaj te hozhem fhe s’ tem dvojnim ftraham puftiti, rezhe ribizh, alj dobro lep nauk ftariga rnosha fvoje shive dni pomni: Vfelej fe ti naj gnusi krivizh- no blago, kakor hrupna kazha. Vkradena riba je v’ tatovih rokah vfelej gad; sakaj : u Obeno krivizhno blago Nam dobriga dalo ne bo. 91. Tolovaja nagla fmert. Neki rasbojnik je s’ nabito pukfho v’ ger- movji ftal, ino bogatiga kupza zhakal, kate'rije po shitni kupzhiji bodil. Kupez pride, ino tel h- ko zulizo dnarjov opafano nefe. Tolovaj puk¬ fho nafloni, ino na eno koleno poklekne, de bi bolj dobro sadel. Alj ravno eno kazho je ftifnil, ki je v’ fuhim liftji Jeshala. Rasdrashena kazha 99 fe po konzi fpne-fe v’n jega saleii, ino puklha pokne, pa ne sadene. Na ftrel ino vpitje kupez prilkozhi. .Strahoma vidi sdaj zhloveka na tleh leshati; kazha fe mu sa roko ino sa vrat ovija, ki ga s’ ftru- pam (edoka ino mori. ,,Joj meni! sdihuje vmerjozh, kupza vgledaje; po pravizi (e meni godi! Ravno fim hotel tebi shivlenje vseti, ino sdaj ga mo¬ ram pa fam sgubiti.“ Pogofto hudobnik fhe hnd’ga ne liri, In she njega ihtrafa sa vratam dershi. Lukej je bil gerde navade vfe per vratih na uho vlezhti. Ozhe fo ga pogofto fvarili, alj ni kaj pomagalo. En vezker pride neki meftlan k’ ozhetu na vert, ino pravi, de ima kaj na tihim s' njim govoriti. Ozhe grejo s' njim v’ uto na verti, ino vrate sa febo sapi ejo. Lukej hitro prilese, ino tiho na eno votlo gerzho uho naftavi. Kar hitro zhuti kaj nesnaniga po vufheti lasiti ino ftergati. Na to ga je tak ne- vfmileno sabolelo, de sazhne od ftraihne bole- zhine krizhati ino fe valjati. Ozhe ino meftlan vfa preftral hena is ute fkozhita. Hitro po sdrav- nika pofhlejo, ki mu je s’ rnaloj brisgalzoj jel v' uho fhverkati. Na to fantu fhtrigla (vul hetnjak) is ulhefa prilese. Shtrigla je v’gerzhji votlini tezhela, ino Lukeju v’uho slesla. 5,Alj fi dobil sdaj sa fvojo poiljaharijo ? £J fo rekli ozhe. ;j Naj te to ’s modri! Marfkerimu 92. Splazhan pofliihar. ioo poHjjharju je fhe kaj gerfhiga od fhtrigle fkos ufhefa v' moshgane ino v’ ferze fhtrignilo, kakor smota, flabe mifli, zhert ino fovrafhtvo. 44 Kdor uhe naftavlja, posvediti vfe, Nalese Ti hudiga polno ferze. 93. VItrafhena fladkofneda. Marjetkina mati fo v’ kuhinji enkrat toliko dela imeli j de vedeli nifo, sakaj bi fegli, ter saklizhejo: ,,Marjetika! hitro mi is velbizha (hramelja) dvejajzi prinefi; tukaj na kluzh! u Kedar Marjetka v’ bramelj odpre ^ sheljno pogleduje, kaj bi sa polisniti dobila. Vgledala je na poliži mede'n pifker. ,Stegne fe bolj ko more, ino v’pifker potipa, fterdi salisati. Kar jo hitro nekaj sa perft ftraffano vfhene (vfhipne) — in kedar jokaje ino krizhaje roko is I pifkra potegne ; fe je velik rak s’ tazoj sa perft | dershal, ino ni hotel vezb fpufiiti. Mati fo pred dvem dnema (lerd predali, ino v’ prašen pifker nekoliko rakov s - hranili — Marjetka pa sa to vedela ni. .Slifhati Marjet- kino vpitje vli ljudje is hil he v’ bramelj perletijo. i ,Sladkofnedna deklina je kervav perft imela , tu¬ di jo je neisrezheno fram bilo, de fo jo sa tlad- kofnedo imeli. Varji >fe pojednofli 5 Velko fhkode naredi. 94. Dobra fofefka. V nčki vefi je mlinarjev dezhez (pnbizh) T 101 preblisri sa vodo' prifhel; fe je samahnil, v’vod« padel, ino fkoraj vtopil. Kovazh, ki je unkrajj potoka ftanoval, to vidi, hitro sa otrokam fko- zhi, ga is vode potegne, ino ozbetu prinefe. Eno letu po tem fe je kovazhenza vshgala (vnela), in she je kovazhova hifha vfa v’plam- ni, premer (pred de) fe kovazhovi savdjo. On je sheno ino otroke odtel, le nar inanjfhi de4 klize (o v' pervim plahi posabili. Otrok je v’ gorezhi hifhi krizheti jelo; alj ni bilo, zhloveka, ki bi fi po nja vupal. Sdaj mlinar naglo prileti, v' ogenj plane, — frezhno otroka prinefe, ga kovazhu v’narozhje poda, ino pravi: „HvaloBogu, de priloshnofti samudil nifim, vam ravno to povdrniti, kar fie vi meni ftorili. Vi fte mojiga lina is vode potegnili, ino jes val ho hzher is ognja odtel.“ Kakor pofiije, Tako fe vrazhuje. 95. Vuzhen kovazh. Perpeljal fe je ptuj gofpod v’neko flrantko vef v' lepi kozhiji, per katerej fe je bila sheles- na fvora (vankerda, rasbera) poterla. Kerzhmar (ofhtdr) jedjal: „Nafb kovazh je prav snajden inosh, ino sna dobro narediti. Tudi je prav sa- ftopen shivinfki sdravivz; zlo vethani fe hodijo h' njemu sdravit. a Gofpod rezhe pred kovazhenzo sapeljati, ino kcdar je kovazh fvoro popravil, gofpod njemu 103 I rezhe: „Kozliijo fle mi prav dobro naredili; jalj ne li meni fhe tudi mojo slato repetirnzo ^(uro) nekoliko popravili?“ is Kovazh gofpoda belo gleda — tudi ljude’, 1 katerih fe je žela truma naletela, fe gofpodu na glaf (mejijo ino ga ozhitno sa bedaka (abotnika) imajo. Gofpod jim pa odgovori : ,,Nifim tak butali i (nevumen), kakor fte vi. Kakor nar bolj vu- zhen kovazh te repetirnze popraviti ne sna, fhe manj saftopi shvinfki sdravivz, naj bo fhe tak »najden, ljudi osdrav]jati. u Kdor shvino prav dobro in frezhno osdravlja Ljudi po navadi pod semljo le fpravlja. 96. Vbogi jetnik. Vitesa Blagaja fo fovrashniki vjeli, ino ga v’ grosovitno jezho vergii, v’ katero ni fonze pofjalo, ne mefenz pofvetil. Vklenili fo ga v’ tefhko shelesje; le eno malo oknize je bilo s’ debelim shelesnim krisham okovarjeno. ,Sa(lonj je pofkufhal shelesje is febe fpra- viti, ino fkos okno v j iti. Ni mi f lil kdaj vezh j is fvoje shaloftne jezbe na ivetlo priti. Navajen dobriga shivesha popred vfiga dovolj imeti, je njemu nar huj p er tak filo fla- bim shiveshi biti, ki fo mu ga dajali. Nifo mu dali jefti, rasen vfak den malo smefniga (zher- niga) kruha; ne piti, kokor inersle vode. S’ ioisami je terde fhkorjize kruha omakal, ino pogofto lazhen potuknil na fvojo flamo! 103 Alj ravno boren shivesb, kar fovrasbniki fi vrajtali nifo, je njega refhil. Grosno je srned- lel (js-hudel), - lehko fe mu je shelesje ismus- nilo , ino po nozhi med shelesnimi drogmi alj fhtangami fkos okno bres teshave islese. Be- shal je zelo nozh, kar je mogel k’ fvojmu do¬ mu ; in kedar je sjutraj fonze prifjalo, ino on ras vfe nevarnofti fvoj grad vgleda, poklekne ino sazhne na glaf moliti ,' rekozh : ,,Oh bodi Bog hvalen ! Kar fim miflil, de je moja nar vezhi nefrezha, je sdaj ravno moja frezha. Bi meni bili bolji shivesh dajali, nikolj bi ne bilo vezji moje oko tvojiga ljubiga fonza, ne fvoje drage domazhije vidilo, in moral bi bil vfe shi- ve dni v’ n ni ftralhni jezhi prebiti. Kar le voljno poterpf, ,Se nam v’ frezho fpremenf. 97. Smota flepiga zlilo veka , Zhlovek, ki ni prav per pameti bil, je verh tiga lhe tak nelrezhen, s’ zhaforaa fvoj pogled sgubiti. Rekel je v’fvoji flaboviimnofii: „Ne v(im, kaj bo s’fonzam; vfak den motnej (temnej) fija. Prav shaloftno ko bleda luna na nebi ftoji 44 Zhes en zhaf, kedar fo ga ozhi fhe bolj sapuftile, je djal Grosovitno je gledati, pa vender ni drugazhi! ,Sonze je satemnelo, ino fe fliafhno kervavo shari; kar okolj febe pogledam, bodi lilije po drevji, alj rosbe na polji, nima fvoje navadne lepote vezh , ino je bledo ko pepel, alj sazherneio ko voglje.“ 104 Kedar je revesh zhifto oflepel, je rekel: ,,Sdaj je fonze zelo vgafnilo, ino o poide je tolika tema, ko bi pol nozhi bilo.“ Ljudje fo mu fzer refnizo pravili, de fonze fhe neprene'- homa lepo fvetlo po veli fija. On pa ni ver¬ jel , ino je le fvojo terdil, rekozh: „Ni ga vezh fonza; le temen mrak semljo pokriva. 54 Ni mu na-mifel prifblo, de fo njegove fkashene ozhi tega krive. Kakor temu flepzu, pravi moder, poboshen mosh, ravno taka fe hudobnimu zhloveku tudi godi, vervati v’ Boga , ino v' boshje rezili. Ke¬ dar njegova fpazhena pamet boshjih rezhi ne rasumi ino fposnati ne more, tudi njemu fvete vdre vefela luzh vgafne. u Vfa fvetloba nizh ne hafne; Zhe nam ve r re luzh pogafne, 98. Gluh mladenz.li. Perpeljal je tnornarfki ofizir is daljniga otoka (med morja), na katerim fo divji ljudje prebivali, samorfkiga mladenzha, ki je na poti v’bolesni zhifto ogiulhil. Neki vezber fejeper nekim o fiz i rji nekoliko prijat lov sbralo, ki fo li s’ inusikoj kratek zhaf deiali. Mladenzh Ibe musike nikolj fliflial, ino musikafhkiga orodja videl ni; debelo je torej gledal, kako eden po klavirji bije, drugi v’ pifhalo piha, tretji po gofiih vlezhe, lhterti po bafi gloda, ino fe sazhne temu zhudnimu vdfcla- vaujuna glaf fmejati, rekozh: „Tem ljudem fe mefha; ne vem bolj prasniga dela , kakor je te, Oofpodje! vi prašno flarno mlatite ! u 105 Umeten sdravilz je potem mladenzha osdravil, de fpet tenko flifhi. Alj sdaj fe nazhudit ne more, kedar fpet v’hifho pride, kje’r fo jigravzi godli, ter vidi in flifhi, de kolikor krat jigravz s' perftam gene, s'uftmi pihne, alj s’Iokam potegna, toliko— bart sapdje. „Oj de me bedaka , je djal, ki fim fe tem umetnim mosham fmejal! kakfhno vefelje, koliko radofti (dobrovolje) nam snajo delati ! u ,,Ravno tak po divjafhko tudi mi pote previdnofti fcoshje pogofto krivo fodimo , je ofizir na to rekel, dokler na tenko ne vemo, pokaj Bog dopufti, de fe to alj unosgodi. Bomo nekdaj vfe to pregledali, ! tak bomo fposnali, de fe vfe, kokor vbrana mu- sika, lepo slaga. Bog oberne modro vfe rezili, Naj fi ravno nam po glavi ni. 99* ,Star s a mor z. Posno svezher pride ftar samorz nekimu ba- rantavzu pred kilho, ino milo toshi, rekozh : „Bvajfet let fim fvojiga gofpoda flushil, ino sdaj me je odpravil, kaj ti fim fe poftaral, ino ne morem delati vezh. Perfilen fim sdaj po fveti jit' vrata odpirati, ino dobre ljudi sa kolek kruha prof it’. Vfmilite fe me, dajte mi kofzhek kruha, ino pre- noKhite me/‘ Zheren mosh fe je kupzu, njego¬ vi sheni ino otrokam jako (mozhno) vfmilil. Le mala Sefka je djala: „Kaj de bi tak zhern ko faje ne bil. ,Skor me je njega ftrab. Tudi fe mu belo poftlati nebne 5 vfe bi s’ fajam samasal. u Braljd ino feflre fo feSefki fmejali, Ozhe pa deklizha 106 podvuzhijo, samorza pod ftreho poklizhejo, rna reko vezherje dati ^ in ga peljati v’ fpalnizo. O polnozhi samorza rahel fhurn sbud , in glej! dva tolovaja fkos okno vzhiimnato (v’jifpo) leseta, in vfakfvoj rnezh ima, od mefenza blifhezb. Saraorz pofkozhi, ino s’debelim glafara grosovit- nosavpije: „Kaj bi rada?“ Rasbojnika fe zher- niga obrasa preftrafhita, mit lita, de je hudi, ino nagloma fkos okno fkozhita. Na kamenji fta fe po tak pobila, de vbdshati mogla nifta. Po¬ prijeli fo nju, ino po saflushi kafhtigali. Knpez je pa samorzu rekel : ,,Ti sdaj ne- pojdefh od moje hifhe 5 na fvoje ftare dni bolh per naf v’ miri shivel. iSa malo dobroto, ki fmo jo tebi ftorili,fi nam veliko veliko povernil. Bog je nam sa to, ker ftno tebe prijasno pod flreho vseli, ozhit- no vfmflenje ikasal, ino nam tebe , dober samorz, varh angelja pollal, de fi naf fmerti, nafho pre- moshenje pa ropa ovarvaI!“ Kdor fe potrebnih vfmili, Mu Bog pomaga v' fili. 100, Boljfiii desliela. Shivela fta czhe in mati s' dvema otrokama na nekim puftiin otoki v’ fredi fhirokiga morja. Burja jim je barko rasbila, ino morje jih na fuho verglo. Koreninze ino selifha fo jedli, ftudenzh- nizo pili, pa v’enim berlogi prebivali. Otroka vezh vedla nifta, od kodi fta na te otok piifhla j nifta vezb pomnila une fube scmlje: kruha, mleka , fadja, in kar je fhe drugih dobrih rezih, nifta posnala. Perveflali fo en dan fhtirji samorzi do otoka, Mozhno fo fe jih ftarejfhi rasvefelili, ter vupajo sdaj tvoje frofhine relheni biti. Bil je pa zhol- nizh premali, vfe kmalo na fuho semljo prefe- liti. Hotli fo ozhe pervi polkiifiti, fe prepeljati. Kedar fe ozhe v’rahel zholnizh odpravljejo, ino jih fhtirji zherni moshje odpeljavajo, fe jokajo mati ino otroka. Ozhe pa pravijo: ,,Kaj fe bote jokali, faj je taiu bolji — v’ kratkim pri¬ dete vfi sa meno. u Kedar s'zholnizham fpet po mater pridejo, fhe huj otroka plakata. Alj mati fo tudi rekli: *) ,,Ne jokajta! V" boljfhi desheli fe vidimo fpet.^ Poflednizh s' zholnizham tudi po otroka pri¬ dejo. Mozhno fta fe bala zhernih moshov, ino fe po zhudnim morji peljaje vfa trefeta. ,Strahoma in trepetaje fe bolji desheli bli¬ skata. — alj s' koljkim vefeljam vglddata na pomorji fvoje ftarifhe, ki jima roke podajajo. Peljali fo nju pod lepo kofhato drevje, ino jima na mehki seleni trati (gribi) fredi roshiz mleka, fterdi, ino shlahniga fadja poftreshejo. ,,Oj kak neumen je bil najni ftrah, fta sdaj otroka djala. Ne bala, le vefelila naj bife bila, de fo pril lili zherni moshje nat v' bolji hi deshelo prefelit. u „Ljuba moja otroka! fo ozhe rekli, nafha prefeiituv is uniga piittiga otoka v’to lepo de¬ shelo nam fhe kaj imenitnejiga pomeni. ,Ske na *) Glej podobo fpredi. 108 drugo dal no pot fe bomo vfi podali—>v'eno fhe veliko lepihi deshelo. Vfa semlja, na kateri shivimo, je le otoku enaka, ino te lepi lepi kraj je le 1'laba podoba lepih nebef; prefelituv v’ tajifto zhres nevarno morje je fmert. Mali zholnizh nam kashe 1’labo mertvafhko hifhizo (truga) , kate'ro nam bojo is Ihtirih dil s’ bili, ino v’ kateri naf fhtirjizherni moshje (pogrebniki) od tod ponelo ! — Kedar bo enkrat pofledna ura vdarla, de bom moral jes, vajna mati, alj eden ismed vaj fe lozhiti — ne vftralhita fe. ,Smert vfe dobre ljudi v' boljfhi deshelo prefelf. u Le pravizhno naj shivimo, Sa nebefa prav fkerbimo, Tam, kjer hudo vfe neha; Tam v’ nebefih fmo doma. S a s n a v a pravliz ino njih naukov. ,Stran. 1. Otrolia lepa molituv. Moli, ino bofh prijel! 2. Jablan otrofhke frezhe. T ‘ 'Voje Itarifhe ! 3 . Bogata grulhka. Drev. ! , . . 4 . Shlahne jagode, Dajaj vbogajme! . . 5 . Zherne zhrefhnje. Yfe v’ lepim redi imaj! i 6. ,Sliv modro rasfhtevenje. ,Starifhov ne 7.Srelo grosdje. Sa vfe hvalo Bogu! , . i 8. Vkradeno koftanje. Ne ismikaj jeftvine ! i 9. Drago jabelko, Ne goljufaj, pa fe tud’ ne daj.. jo. Slati orehi. Blifhu ne verjemi! . . 1 ji. Orehove lufhine. Ne boj fe ! Bog te varje ! 19 j 2 Omorjena rosha. Nedolshnoft fkerbno varji! ao i 3 . Sala vertniza. Ne lepotizhi trupla ! . . 21 1 4> Zvetozha lilja. Sa rajnimi ne jokaj! . 21 i 5 . Shlahen nagelz. Po govorjenju ljudi fe ne moti , ..22 j 6 . Lepe binkofhtnize. Bolnikam poftreshi! 23 17. Zhedne violze. S’zhednoltmi ferze lepfhaj! 24 18. ,Sive potozhnize. V’ nebefa fe odpravlaj! 19. Selen roshmarin. Shivi ponishnoirio po¬ hlevno ! 26 20. Roshni kofhariz. Yaruj fe greha, bolj ko kazhe ! ......... 27 si. Nar lepfhi roshen venez. Pravizhno shivi! 28 22. Rudezh fad’ Pregrefhni lepoti ne verjami! 29 a 3 - Slat germ, Vfake laski le vanij! . . 29 posabi! . . . 1 05 -J CT^St-OJ B - o ©-4 110 ? Stran. 34 . Drobno makovo Teme. Ne sanizhuj malih rezhil.. . 3 1 25.,Skrite buzbe. Refnizo govori! . . . 3a 26 . Gofenze na seli. Zhifti Tvoje ferze ! . 33 27 . Terte ino flariia. V’ mladofti Te dela vuzhi! 33 28 . Zhudna fkodla. VTe na Tvetlo pride! . 34 29 . Verli hraft. Zhloveka po befediTodi! . 35 30. Roshe in buzhele. Pofvetno modro vshivaj ! 37 3 1 . Petelinovo petje. Poflufhaj dobre opomine ! 37 32. Vkradena kokofh, Ptuje blago fe lamo oglafi! 39 33. Sala goloba. Bodi pof hteti, ino bofh frezhen !—■ 34» Laflovkno gnesdo. Ptiz ne preganjaj ! . 4° 35. Vrabelni toshniki. Hude vefti fe varji! . 4* 36. Lazhni fternadi. Tud shivinze Te vfmili! 43 37 . Vjeta feni za. Ne podajaj fe v’nevarnoft! 45 38. Nefrezhna kukoviza. Prašnih verne porajtaj ! 44 39 . Jerebizhno gnesdo. S’ malim sa dobro vsemi! 45 40 . Papiga fmefhen ptizb. Gerdih navad ne polnem nj! .. 46 41. Lep jesdarfki konj. Ne kradi ino ne lashi ! 47 42 . Vftreleno shrebe. S’ lashmi li ne pomagaj! 4 5 43. Perfliishena krava. Pridno delaj! • . 49 44 . Kravji svonz. Goljufu ne savupaj! » , 5o 45* Nedolshen kosel. Vrata posapiraj ! . . 5z 46 . Jelenov ftrel. Boj fe pravize boshje! . 53 47 . Ribji tat. Vfakimu njegovo pulti! . . 54 48 ,Srezhen martinzhek, Bog varje fvoje . 55 4 g.Pershgano fonze. ,Sposnava ftvarnika po ftvarjenji , ... 56 5o. ,Svetel mefenz, ,Skrivnofti ne raskapaj 57 5i» Nar lepfhi svesda, Sa prasne rezili fe ne prepiraj . ........ 5S 111 ,Stran. 52 . Nevarno gromenje. Vfe Bog lepo visha 5 y 53 . Slata fklediza, Pametno fe sadershi . 6i 54 . ,Slushba fhtirih elementov. ,Slusheb pre- vezh (1 ne sberaj!.. • 62 55 . Piaspeljani biferji. Podaj fe v’voljo boshjo ! 63 56 . Shide goljufna kupzbija. Lash farna febe goljfa 65 5 j. Ogledalo pofvarjenja. Hudi jesi fe ne vdaj! 66 58 . Dragiga perftana zhudna mozh. Lakom- nofti fe varji! ........ 67 59. Novo oblazhilo. Ljubi fvetlobo, varji fe teme .. 69 60. Pofojen plafh. Vfmili fe, ino bofb vfmi- lenje najdel! ......... 70 61.. 51abi zhevli. Boljfhi je dobra veft, ka- kor blago!.. 62. Dobra shreblarija. Mlad le vuzhi rad! 72 63 . Korbiza deklifhke pridnofti. Dober dar pomaga 73 64. Malovredno delo. Ne bodi previfokib mifl! 74 65 . Vkradene fhtrene. Ne fodi prenaglo ! . 'jS 66. ,Sherezha ketina. Pufii ptuje blago per miri! 76 67.. 5tara verv. Sa prasne rezhi fe ne prepiraj ! 77 68. Vrnita pofodva. Sa ljubo fnashnoft fkerbi! 77 69. Dobra vezherja. Po Itorjenim deli jed difhi! 78 70. Kupleno mleko, Lazhne naliti! ... 79 71. Kruh ino voda. Shene napoji! ... 80 72. Vkradene jajza. Vkradeno blago vrefhi! 81 73 . Pezhena gof. Varji fe kvantanja! . . 82 74. Dobra juterna molituv. ,Stori dobriga, kar tnorefb!. 83 75. Vezherna molitva. Molituv dober varil! 84 76. Materne folse. Pred ftarifhi ne fkrivaj! 85 13 Stran. 77. Domazhe sdrarilo. Rasvada nar huji bolesen 86 78. Rojltna refhitva. Kar napuh sgubi, ponish- noft najde . • . . . . . . • 86 79. Dobro pifati snati. Navuzhi fe dobriga, kolikor samorefh ....... 88 80. Nefrezhno bogaftvo. Ne sheli fi bogafiva ! 88 81. Dobro obernen dnar. ^Sta rifham povrazhuj! 89 82. Veliki fejm. Pridniga zhloveka vfe rado ima! 90 83. ,Shemalta plefavza.Oblazhilo zhloveka neflori 9 1 84* Goljfiv saklad. Vfe frebro ni, kar fe blifhi! 93 85. Sadovoljni pallirzhek. Sadovoljnoft polo- viza shivlenja.98 86. Nefrezhna flushavniza. Moli ino delaj ! . 94 87. Dobrotlivi vertnik. ,Skerbi sa nebefa! . ()o 88. Verten tat, Krivizhno blago gotova nefrezha 96 89. Domazh tat« Vkradeno blago sakrito ne oftane 97 90. Mlad ribji tat. Krivize fe varji huji ko kazhe ! 98 91. Tolovaja nagla fmert. Hudoba farna febe mori 98 92. ,Splazhan pofluliar. Ne vlezi vfe na uhe ' 99 93. Vftrafhena fladkofneda, Ne vadi fe flad- karije! . ■ . « ..100 94. Dobra fofefka. Pomagaj , kjer samorefh ! —< 95. Vuzhen kovazh. Dela fe ne podftopi, ki ga ne saltopifh . .101 96. Vbogi jetnik. Terplenje nafha frezha • 102 97. Smota flepiga. ,Sv. vera ljuba luzh. . io3 98. Gluh mladenzh. Bog visha modro vfe rezhi 104 99. Star samorz. Kar vbogim llorifh, ti Bog povernc . « . . . . . . . . io5 100. Boljfhi deshela, ,Smert pravizhne v’ ne¬ befa prefeli • 106