Štev. IO. V Ljubljani 1. oktobra 1878. Leto VIII.
Časopis s podobami za slovensko mladino.
^fa
Karol
■tal* ae a^c.j
pUCaj«
ta po-»ilja B-rtdnlfc-n? Lingmr-
allcaii 'hii.lt 1 v Izubijani.
Tp
AJAep® döba ti mladosti — '(OpŠoisia ieta. xiati das.
Blažiš srca, daš modrosti, Gas veseli si za aas!
Šolski zvon tak glasno poje, Kliče nas v učilnico. Vabi v njo vesele röje, Radi ga poslušamo.
i « 1 a.
V Soli radi so ufiimo, Vednost si aabinuito, Zraven 5e se veselimo. Lepo se obnaäamo.
Lepa döba ti mladosti — Šolska leta, zlati čas, Bodi žetev nun v starosti Ia veselje Se za nas !
J. B.
Krava.
i.
V nekaj visi na Hrvatskem sta živela mož in žena. Možu je bilo imé Pavel, a ženi Katarina Da-si zelò ubožna, vendar sta se štela med srečnejše nego marsikdo, ki ima vsega, česar koli mu poželi sreč. To se zna, da nista imela pozemeljskega bogastva, a toliko bogatejša sta bila na dnih zakladih, ki osrečujejo človeško dušo, to je, na lepib čednostih in ljubezni do Boga. Skrb za neumrjočo dušo jima je bila nad vse. Ko je necega dne toča pobila polje, ter je skrbna žena Katarina bridko zaradi tega jokala, tolažijo mož, ves udan v voljo božjo, rekoč: „Cimu se jokaš, Katarina? Glej to je le nesreča, to še si smrtni greli."
Dobri Bog v nebesih je gledal s posebnim veseljem na ta dva zakonska človeka, blagoslovil ju je in jima dal sina, kateremu sta dala imé Florijan. Oče in mati sta imela sina za velik dar božji, ter sta ga podučevala v vsem, kar je Bogu dopadljivo. Pridno sla ga pošiljala v cerkev in Solo, ter sta si tudi sama ne le z besedo, temuč tudi z lepimi izgledi mnoge prizadejala, da bi seme, katero bo skrbni učitelji mlademu dečku v srce sadili, vspeäao pognalo in dober sad obrodilo. Ta njiju skrb ni bila zaman : seme je pognalo in prineslo stoteri sad učiteljem in staršem na veliko veselje. Florijanček je bil pobožen in priden dedek, in starši so se vsak dan Bogu zahvaljevali, da jim je dal tako vrlega sina, od katerega upata čvrst« podpore na starost.
Ali glej težkih nadlog, ki so zadele to krščansko obitelj. Pride vojska, stnias vojska 2 a&šim Tečnim sovražnikom — Torkom. Mnogo krepkih mladeničev je moralo k vojakom. Tudi Florijan je moral biti vojak. Mati se ne da utolažiti, ker si je mislila, da so zdaj vsi njeni upi, katere je stavila v sina, splavali po vodi. Da-si je tndi očeta ta stvar zelò hudo zadela, Bkušal je vendar ženo potolažiti, a sinu je dal za odhod lepe nauke. Uekel mu je : „Ljubi sin ! ti vidiš, da se nam je treba ločiti Stvar je taka, da bo ne da in ne more izpremeniti. Zatorej gledaj, da se zopet vidimo srečni in veseli. Imej Boga vedno pred očmi. Posnemaj svojega imenjaka sv. Florijana, ki je bil tudi vojak, in je rajSe služil Bogu nego li grehu. PosluSaj in ubogaj svoje predpostavljene, a tovarišem bodi prijazen in prizanesljiv. Čuvaj se pijančevanja in drugih nerodnosti, ki vojaškemu stanu ne delajo nobene časti. Ako bi te hotel kdo zapeljati v greh, spomni se svojih ubogih starSev, ki so te vedno le k dobremu napeljevali." Te očetore besede so sina zelò ganile in obljubil je, da se hoče po njih ravnati.
Že za nekoliko tednov so dobili starši pismo od svojega sina. Pisal jim je, da se mn dobro godi. Zahvaljeval se jim je za brezštevilne dobrote iu jih prosil, da naj molijo zanj, ker vsak dan pričakuje, da ga pokliče vojaška tromba v krvavi boj. Odslej ubogi starši niso dobili nobenega pisma več od svojega ljubega sina. Bali bo se, da je gotovo padel in smrt storil v krvavem boji s sovražnikom. Cez dolgo dolgo časa piide k njim ubožen vojak ob lesenej nogi bi jih prosi za miloščino. Ta jim pripoveduje, da je njih sin Florijan, katerega je dobro poznal, častno padel v krvavem boji za cesarja in domovino. Ne da se popisati žalost in bridkost, katero sta občutila oče in mati, ko sta sliSala to prežalostno novico. Pavel, ki je imel močnejšo vero, ojunači se ter reče s pobožnim Jobom : „Gospod ga je nama dal, gospod ga je zopet vzel Hvaljeno bodo njegovo ime!" Tolažil je jokajočo se ženo in jej rekel : „Glej, ljuba moja I za naju je velika bridkost, da sva izgubila sina, od katerega sva se toliko nadejala na starost ; ali pomisli, da je dobri Bog z nama le dobro mislil. Najin sin je zdaj pri Bogu v nebesih in uživa 6no plačilo, kakor njegov imenjak sv. Florijan. A kako bi nama bilo pri srci, ako bi se bil povrnil živ, pa izpriden in len človek, kakor se le prerado zgodi pri vojakih f Zatorej udajva se v voljo božjo in ne žalujva, ker gotovo ga zopet vidiva v nebesih, kjer se nikoli več ne ločiva od njega." Te besede so potolažile žalostno mater. Ali glej ! komaj se zaceli rana, ki jo je naredilo žalostno sporočilo o Binovej smrti, že ju zadene drugi še hujši udarec. Sovražnik prihrnje tudi v vas, kjer sta živela Pavel in Katarina, ter vzame ubožnim prebivalcem
vse, kar se je vzeti dalo. Tudi Pavlovo hiSo so vsega oropali. A komaj zapusti neuasitui sovražnik vas. glej zopet druge nesreče ! — Okoln pMunoči nastane strašen ogenj, ki je v malo urah vse, kar je 3e sovražniku ostalo, izpremenil v prah in pepel. Pavel in Katarina prodata zemljišče in gresta v neko drugo vas, kjer si kupita inajheno kočo. Ali tudi tukaj se jima je tako slabo godilo, da sta bila primorana prodati kravo, to jedino živinče, ki sta je imela pri hiši V teh svojih velikih nadlogah sta večkrat mislila na ljubega sina Florijana. „Oh," rekla je malo ne vsak dan Katarina svojemu možu, „da bi naju že skoraj hotel ljubi Bog vzeti in združiti z najinim preljubim sinom — Florijanom."
IL
Florijan. katerega so starši že kot mrtvega objokovali, živel je še. Zaradi svoje hrabrosti in lepega vedenja napredoval je pri vojakih, in kmalu postane častnik (oficir). V nekej krvavej bitki je bil res hndo ranjen, a prenesli so ga v MInico, kjer je kmalu ozdravel. Ko je bil mir sklenjen, polasti se ga želja, da gre domóv in obišče starše, katerim že toliko časa ni nič pisal. Ali na svojo veliko žalost najde le še zadnje ostanke svoje rodne hiše. Nihče mu ni znal povedati, kam so odšli njegovi starši, in že se jo bal, da so brž ko ne v ognji morali žalosten konec storiti. Sklene v bližnjej vasi si prenočišča poiskati. Ko se zvečer, v žalostne misli zatopljen, približuje vasi, ugleda kmetskega dečka, ki je s šibo v roci gnal kravo pred soboj. Nu to jè bila čudna krava in deček je imel dosti opraviti ž njo. Vedno je silila nazaj k sa-motnej koči, naj je deček še tako udrihal po njej.
„Zakaj sili ta krava vedno nazaj k ónej kSči?" vpraša Florijan kmetskega dečka.
„Oh," odgovori deček, „bila je to krava necega siromaka, ki jo je pred-včerajšnem prodal. Od tega časa ubogo živinče neče niti jesti: a kadar koli je ženem tukaj memo, vselej bi rado nazaj v svoj poprejšni dom."
Častnika je to zelò zanimalo in rad bi kaj več poizvedel o tej stväri. Zatorej se takój poda v samotno kočo do siromaka, čegar je krava bila. Nn kdo popiše njegovo zavzetje in veselje, ko najde v revnej koči svoje preljube starše f Hotel jih je takój z odprtima rokama objeti iu pritisniti na svoje prsi, a bal se je, da bi jim nenadna radost utegnila škodovati, zatorej sklene jih poprej malo pripraviti k tacemu nenadnemu veselju. Reče jim, da iy'ih sin Florijan ni mrtev, nego živi v sreči in zadovoljnosti. Ko jih tako nekoliko pripravi, vzklikne veselo: „Evo vam vašega sina Florijana ! Bog me je ohranil čvrstega in zdravega." Oče in mati nista znala, ali bi verjela svojim očem ali ne. Mislila sta, da so to le sanje, ter da ni nikakor mogoče, da bi bil njiju sin v tako lepej vojaškej obleki in z zlato svetinjo na prsih. Nič druzega nista mogla, samo čudila sta se in jokala.
Florijan vzame svoje starše k sebi ter jim z vsakim dnevom kaže, kako močna je v njem otroška ljubezen. Ko so o prijetnih jesenskih večerih sedeli na klopi zunaj pred hišo, večkrat so se pogovarjali o čudnem dogodku prodane krave. A oče Pavel, kateremu so že lasjé začeli sivčti, obrnili so razgovor vselej na Boga Rekli so: „Zdelo se je meni in tvojej materi, da je naju Bog že popolnem zapustil ter da ni več nobene pomoči za naju. Najina vera
10*
in zaupanje na Boga je začelo pešati in Se sva skoraj mislila, da dobrega Boga ni v nebesih. Ali glej ! Bog se posluži uboge živine, da nama pošlje sina, po katerem sva toliko časa žalovala. Tako je tudi ukazal krokarju, da je nosil živež proroku Eliju, in košuti, da je pripeljala moža zvestej Genovefi. Zatorej čast iu hvala na vse veke dobremu Bogu, ki tako očetovsko skrbi za svoje otroke."	___	I. T.
Piskrovezec Janko.
Janko je bil sin uboge vdove v nekej visi ne daleč od mesta TrenSina na Ogrskem. Izpolnivši deseto leto svoje starosti, sklene, podati se v daljni svet, da bi si z vezanjem starih loncev zaslužil po kak krajcar, ter bi tako ubožnej in bolehnej materi vsaj nekoliko pomagal. S težkim srcem je odhajal iz doma, nevedoč, je-li se še kedaj vrne, da vidi svojo preljubo mater. Pri odhodu mu rečejo mati: „Bog s teboj, ljnbi moj Janko! Nimam ničesar, da bi ti dala za popotnico. Ono malo, kar ini je še ostalo po smrti tvojega očeta, pobrala mi je moja dolga bolezen. Ali nekaj ti hočem vendar dati, da vzameš s seboj na pot, nekaj, kar je mnogo več vredno nego največje blagó in bogastvo, into je — materin blagoslov. Bodi vedno pošten, imej zmirom Boga pred očmi, in kadar bi te skušnjave napadale, spomni se vselej svojega pokojnega očeta, ki te zdaj gotovo tudi blagoslavlja, kakor te blagoslovim jaz, tvoja dobra mati !"
Tako je govorila mati z žalostnim glasom, a Janko jej je s solzami v očih obljubil, da neče nikoh pozabiti njenih lepih naukov, katere hoče globoko v svojem srci ohraniti in se ves čas svojega življenja po njih ravnati.
Janko je bil res priden deček ter si je z vezanjem in krpanjem starih loncev zaslužil kmalu nekaj krajcarjev, katere je takój poslal materi domóv, prosčč jo, da si naj kupi, česar najbolj potrebuje. To se zna, da je moral Janko, ako je hotel materi kaj poslati, dosti gladd prestajati in le ob suhem kruhu živeti.
Na svojem potovanji pride Janko tudi na Dunaj, kjer so se zanj začeli zelò hudi dnevi, Kamor koli je pogledal siromak, vse mu je bilo tuje in nihče ni razumel njegovega jezika. Ker ni mogel nikjer dobiti dela, zatorej tudi ni bilo nobenega zaslužka. Lačen je bil, da se Bogu usmili; že tri dni ni imel skorjice kruha v ustih. Da bi prosjačil po hišah, bilo ga je sram, in nikakor se ni mogel pripraviti k temu, da-si ga je glad še tako hudo pritiskal.
Necega due sedi lačen pred vrati prekrasno zidane hiše, ter prosi Boga, da bi se ga nsmiiil in mu pomagal bodi si že takó ali takó. Zdajci zasliši svoj preljubi materni jezik. Takój skoči na noge ter gleda, odkod so ti pre-sladki glasovi. Kmalu zapazi dva častnika, ki se pogovarjata v slovaškem jeziku. Ko se mu približata, sname klobnk z glave ter ju nagovori: „Oh usmilita se me, dobra človeka, drugače poginem od gladd !" častnika pogledata ubozega dečka, pa menda že vajena tacih mladih prosjakov, ne zmenita se zanj ter gresta dalje. Dečku se vlijó debele solze po licu iu joka tako milo, da bi se ga najtrji kamen usmiliti moral. Zdaj se jeden častnikov obrne, pogleda dečka bolj resno v lice, vzame goldinar iz listnice, pomoli ga dečku in mu reče: „Nä, vzemi goldinar, izmeni ga, obdrži sebi 10 kr., a ostanek mi prinosi v gostilnico tam pri ónej velikej hiši.
Janko vzame goldinar ter gre, da bi g* izmenjal. Ali na potn mu pride tako slabo, da ne more dalje; vsede se, da malo počine. Ko zopet vstane, gre menjat goldinar, obdrži sebi 10 kr., a ostalih 90 nese častniku v gostilnico, kakor mu je bilo naročeno. Ali glej, častnika ni bilo več tam. Siromak prehodi vse bližnje ulice, ali o častniku ni bilo več nikjer duha ne sluha. Vrne se v gostilnico ter vpraša, kje bi mogel dobiti častnika: ali nihče mu ni mogel odgovoriti, ker ni nihče znal njegovega jezika.
Kaj mu je storiti ? Kje naj išče svojega dobrotnika ? Po dolgem premišljevanji sklene vsak dan ga pričakovati pred gostilnico. In res, čakal ga je vsak dan po dve celi uri, včasih že tako lačen, da je komaj stal, ali zaman je bilo vse, častnika ni bilo od nikoder.
Ko je ubogi Janko še dljé časa stradal ter včasih po ves dan nič jedel ni, izbudi se v njem nek glas, ki ga nagovarja, da naj bi malo po malo trošil od ouih 90 kr., ker gotovo nikoli več ne dobi častnika, ki mn je dal goldinar. Ali pošteni deček, da-si je glad zelò pritiskal nanj, premagal je vendar do sih dob še vsako skušnjavo.
„Kaj bi rekli moj pokojni oče?" reče sam v sebi mali Janko. „Ali nisem obljubil materi domi, da hočem globoko v svojem srci ohraniti njene nauke, ter po njih tudi živeti ? Nečem, nikakor nečem, da bi trosil tuje blagčl"
Ko se Janko sam s seboj tako bori, ugleda najedenkrat svojega dobrotnika. Veselo hiti k njemu ter mu izroči njegove denarje. Častnik je bil že pozabil na 6ni dogodek, zatorej vpraša dečka, čimu so ti denaiji? Janko mu pripoveduje vse, kako ga je že dljé časa iskal, kako je povsod povpraševal po njem, in kako se mu je bilo treba boriti, ko ga je skušnjava napadala, da si naj kupi ktuha za tuji denar, in to ravno takrat, ko je bil najbolj lačen.
Častniku se dečkova poštenost zelò dopade, in ker je bil bogat, vzame ga k sebi ter ga pošilja v šolo. Janko je v šoli dobro napredoval, in kmal» je bil prvi med svojimi součenci. Njegov dobrotnik, vidčč, da je deček bistrega uma ter ima veselje do učenja, pošlje ga pozneje v latinske šole in potem na vseučilišče.
Po dovršenih šolah stopi Janko v državno službo. Tudi tukaj se je odlikoval ter je stopal od jednega častnega mesta do druzega, dokler ne postane naposled vladni sovetovalec v Pešti, kjer še dandanes služi. Da-si v visokej službi, vendar ni nikoli pozabil na svoje nekdanje siromaštvo ; vsako leto si je izbral iz svojega rojstnega kraja po tri uboge dijake, katerim je skrbel za stanovanje, hrano, obleko, knjige in vse, česar jim je bilo treba. Skrbel in pazil je nanje, kakor bi jim bU pravi oče, da bi ne zabredli v slabe tovarišije ter bi se ne izneverili svojemu nirodu, kateri je že toliko hudega prestal. In res, — vsak, katerega koli je Janko v svojo skrb in varstvo vzel, bil je pozneje pošten slovaški domoljub, ki si je po vseh svojih moččh prizadeval, da se tudi slovaški mtrod popnò do naobraženosti, narodnega blagostanja in sreče.
Veselite se velike sreče, dobri otroci, ako četrto božjo zapoved natanko izpolnujete. Očeta in mater vam iz hiše ponesó, a blagoslov četrte zapoved ostane pri vašej hiši.	v. M.
Opica in ura.
(Basail)
Opica je gledala nraija, kako popravlja are, iu ai je mislila, da bi tudi njej to delo Slo dobro od rok. Ko je bil necega dne urar iz dòma, skoči opica skozi okno v delarnico.
čati. Potem si jo nastavi k ušesu ter posluša, da li gre dobro. A zopet jej ni po godu. „Še nekaj jej manjka," reče, ter vzame kladivec in nabija po nri, da jo popolnem razbije.
Tako se godi vsacemu, kdor se peča s stvarmi, katerih ne umeje. Zatorej otroci, pustite v miru vse, kar ni vašega in ne spuščajte se v stvari, katerih ne razumete.	— i.
Mačka in psi.
(Basen.)
Mačka se zmuzne v kuhinjo in ukrade klobaso. Iz kuhinje se vračajoč ugleda tri domače pse, ki jo pàzijo. Bili so to Lisec, Jéz in Hektar. Mačka se zelò prestraši, boječ se, da bi je psi ne izdali in Bog se usmili potem čez njo in njeno kožo. Kako naj bi se temu izognila i1
Stopi najpred k Hektorju ter mu tiho na uho pošeptli: „Ljubi moj Hektor ! Bodi tiho ter nikomur ne povédi, kaj sem storila in dam tudi tebi kos klobase." Hektor poduha klobaso, vidi, da je dobra in reče: „Bodi, kakor želiš, jaz bodem tiho."
Nato stopi k Liscu in mu reče: „Ljubi moj Lisec! Bodi tiho ter ne povédi nikomur, da sem klobaso ukradla. Ako mi obljubiš, da češ molčati, tudi tebi dam kos klobase." Lisee poduha klobaso, vidi, da je dobra in reče: „Smiliš se mi, bodi tedaj, kakor želiš, jaz ne povem nikomur."
Zdaj je bilo treba še Jeza pridobiti. Stopi tedaj tudi k njemu ter mu tiho na uho pošepti: „Ljubi Jézko! Ali vidiš klobaso? Ako molčiš, ter ne poveš nikomur, da sem jo ukradla, tudi tebi dam velik kos klobase."
„Kaj?- zarenči Jéz. „jaz naj bi jedel ukradeno klobaso! liar misliš, da sem prijatelj tatovom?! Kdor s tatovi drži, boljši ni kakor tat. Jaz ostanem svojemu gospodarju zvest ter mu odkrijem njegove hišne sovražnike in kuhinjske tatove, da se jih bode znal varovati.
To rekši. zgrabi mačko za ušesi ter jo vleče s klobaso vred v hišo pred gospodarja, kateremu vse pové, kaj je mačka naredila in kako je njega in njegova tovariša hotela podkupiti.
Mačka je bila tepena, da se je vse kadilo. Hektor in Lisec nista dobila ves dan nič jesti, ker sta k tatvini molčala, a pošteni Jéz dobi od gospodarja v plačilo svoje zvestobe — celo klobasa	à t.
Solnce in oblaki.
(Basen.)
Mogočno solnce je hudo pripekalo. Cvetice so pobešale ljubke glavice, drevesa so stala tiha in otožna, in vsa narava je težko sépia v prevelikoj vročini. A kmalu se vzdigne iz morja tenka meglica, katera vedno narašča in narašča ter VBe nebđ pokrije. Solnce spozna, da si je s svojo prehudo vročino uakopalo premočnega nasprotuika, skrije se osramoteno za temne oblake in vsa narava se veseli hladilnega rešitelja.
Ne bodi prevzeten in premogočeu!	j. s. k.
Usnjarstvo.
Usnjarstvo je umételnost, ki živalske kože tako priređuje, da postanejo vlečne (podatne) ter dolgo ne morejo segujiti. Usnje, katero rabimo za črevlje, škorne, rokavice, hlače, mošnje, jermena, kočije, sedla, vojke i. t d. izdelujejo usnjarji iz živalskih kož. V usnje izdelana koža mora biti močna in podatna, ter* ne sme vode propuščati ; a kadar se nam0či in posuši, ne sme biti oporna niti trda, tudi kršiti in lomiti se ne sme. Usnje so poznali že stari närodi v jutrovih deželah, ter niso imeli samo tenko ustrojenih kožic, nego tudi razno-barvano usnje, kakor občeznani satijan, kordovan itd. Pred nekoliko stoletji so dobivali Evropljani tako kožo iz Azije, a to najpred Turki, potlej Rusi i. t. d.
Že davno so ljudje znali, da izvarine mnogih rastlin kožo tako stegnejo, da potlej dljé časa ne more segujiti. Ali to äe ni bilo dosti; v takih izvarlnah treba je bilo tudi trdih delov, ki so vse lukDjice v koži zamašile, da ni mogla mokrota skozi nje prodirati. Pozneje so našli, da posebno hrastova, brezova, jelova in borova skorja ima vse te lastnosti v sebi, zato tudi pravimo, da so dobra čreslovina. Usnjarji, ki s čreslom kože strojijo, zovč se strojarji (Bothgärber). Po čreslu dobi vsaka koža bolj ali menj rudečkasto barvo. Strojarji izdelujejo samo navadno usnje za črevljarje in sedlarje. A so še drugi usnjarji, ki strojijo kožo na j erb (Weissgärberei) ins tolščami (Sae-mischgärberei). Prvi se zov6 belousnjarji (Weissgärber), drugi jerharji.
Belousnjarji strojijo kožo z galonom (Alaun), a jerharjem ni treba niti čresla niti galnna, oni delajo uBnje z valjanjem in tolščo. Kožo namreč strć-jijo najpred v otrobih, potlej jo večkrat namočijo v olji ali jo pa teró z ribjo mastjo; naposled se zvalja in izgladi. Preobilna tolšča se vzame s kaeim lugom. Navadno je belousnjar in jerbar jedna in ista osoba; a usnje, katero izdelujeta, rabijo mošnjičarji, jermenaiji iu rokavičaiji. — Pergamena rji strojijo kožo žuljajič in terdč jo s kredo, ter jo potlej prodajajo pod imenom pergamena, ki nam služi v pisanje, prevleko na bobnih i. t. d.
Izmed vseh naštetih usnjaijev najznamenitejši so čreslarji, ali kakor jih navadno imenujmo: strojarji. Oni izdelujejo usnje za vsakovrstne podplate, črevlje in juhtovino.
Prvo delo pri strojenji kož je to, da se kože očistijo vsake nečistoče na obeh stranéh in se jim dlaka sname z lica (Narbenseite).
Pri tem delu se ravnajo strojarji tako-Ie: Kože namočijo najpred v te-kočej vodi. Ako ni kacega potoka ali reke blizu, namočijo jih v nalašč zato pripravljenoj kadi, iz katere jih vsaki dan vzamejo, s palico pretolčejo in potlej zopet namočijo. To delo traje dva do tri dni. A kože pri tem delu ne smejo stati toliko časa v vodi, de bi žačele gnjiti, ker bi jim to bilo na veliko škodo. Potem se kože ostružijo mezdre, mastnih in mesnatih delov, a to ua panji s pomočjo strugala. Pri tem opraviln se kože zamakajo v vodo tako dolgo, dokler ni voda pri struganji popolnoma čista.
Kože se morajo potem očistiti dlak. Kože, odmerjene za podplate (volovske in bivolske kože), se na notranjej stràni nasolé s kuhinjsko soljó al tudi z raztolčenim slanim kamenom, in se potlej zloži na kip, kjer nasoljene stojé do 10 dni. V tem času začni gnjiti in dlaka se lehko s prsti odloči. Dobro je kože po večkrat zričiti, da se ne vžg6 in ne pokvarijo. Tanjše kože se denejo v lužnico t. j. v jamo z deskami obloženo, a tako veliko, da more v njej do 60 kož ležati. Nato se kože polijó z razmočenim apnom, in dlaka se prav lehko odloči. Namesto apna jemlji usnjarji tudi tako imenovani ap-neno-žveplenčev vodenec (Calcium sulfhydrat), ki ga dobi vplinarnicah pod imenom plinovega apna (Gaskalk).
Ko se kože v lužnici izlužijo, potlej se jim s strngalom dlake poberò, tudi se pri tej priložnosti očistijo od zunanje povrhne kožice (Epidermis), kar je zeli potrebno, ker bi drugače ne moglo čreslo kože prodreti in koža bi se ne dala dobro ustrojiti.
Namesto apna in apneno-žveplenčevega vodenca rabijo nekateri usnjarji ječmen na debelo somlet (Gerstenschrott), mešajo ga s toplo vodo in kvasom ; kadar ta mešanica okisne, namakajo kože vanjo, da se dlak» lehko ostruii. Ta način je zaradi tega boljši, ker se ni bati, da bi koža postala krhka. Kože se denejo najpred v slabo, a potlej še dvakrat posebej v močnejšo kvasino.
Očiščene kože se mečejo potlej v posebno z deskami obloženo jamo, v katerej se polivajo s kvasino, narejeno iz debelo somletega ječmena, brezove skoije in že rabljenega čresla; a to zategadelj, da se popolnem očistijo apna in se napni, da jih čreslovina skozi in skozi prešiniti more. To delo se bolj pospešuje, ako se kvasina podgreje. Mnogi strojarji vzemi namesto kvasio« pasje ia golob je izmetke (blato); najboljši izmetki v ta aameo so iz-metki od morskih ptic. Pri najfinejših kožah je treba paziti, da ne leže predolgo v teh izmetkih, ker bi jih gnjijoči izmetki lehko poškodovali.
Poglavitno opravilo pri usnjarjih, ki izdelujejo usnje za podplate in črevlje, je strojenje kož. Pri tem delu se ravnajo tako-le: Očiščene kože se najpred namakajo v tekočej vodi tako dolgo, da so jako rahle, potem sn položč v čres-lenieo (Lohbrühe). Ćreslenica je čreslovnata tekočina, ki se dobi. ako se čreslo, to je zmleta hrastova skorja, šiške in ježiee razmočijo na vodi. Za dva ali tri mesece se vzemó kože iz jame ter se na drugo stran položč v novo čres-lenico, kar se ponavlja tako dolgo, da je čreslovina kožo popolnem prepojila Pri debelih kožah traja to opravilo včasih po dve leti. Usnje je tem boljše, čim počasnejše in popolnejše se je koža navzela čreslovine.
V	strojbi na jerh se kožam vzame dlaka z živim apnom, zaostalo apno se izpere ali se pa odpravi s slabimi kislinami. Očiščene kože se potem vlože najpred v stroj z otrobi (Kleienbeitze), potem se poldragi dan strojijo v toplej mešanici raztopljenega galuna in kuhinjske soli.
Kadar se podplätovina vzame iz čreslenice, treba jo je dobro očistiti čresla, potem se na kole obesi, da se posuši Ko je suha. razpoloži se po tleh, pokrije se z deskami in s kamenjem pritisne, da se lepo poravnä. Potlej se dobro s suhim čreslom otare, zopet na kole razobesi, da se popolnem osuši, in z lesenimi palicami pretepe.
Ako je usnje povsod jednake in to sive barve, potlej je dobro nstrojeno, česar se lahko prepričamo, ako je z nožem pri kacem kraji zarežemo.
S tenkimi kožami je tndi potem še mnogo dela, ko se vzemó iz čreslenice.
Da usnje lepše lice dobi, h-eba je je s krišpalcem krišpati in to na pravej strani navadno po dvakrat, na mesnatej strani pa zadostuje samo jedenkrat.
Juhtovina. posebno ruska, prav lepo diši, in to po brezovem olji, s katerim se mehči To usnje jo posebno močno in podatno (vlečno). Juhtovina je dvojne vrsti: rudeča in črna, pa tudi od teh jih je po več vrst Juhta ali juhtovina je bolgarska beseda in znači dvojko. Po navadi namreč po dve taki koži sošijejo, potem pa rudeče barve med-njn vlijejo, da se obe koži rodeče pobarvajo. Najboljša juhtovina se dobi na Euskem in Litavskem.
V	novejših časih so ljndje iznašli tako pripravo za kože. da jih voda ne more premočiti. V ta namen raztopé prožno smolo (Pederharz) v terpen-tinovem ali kamenem olji, ter v tej raztoplini napajajo kožo.
Kordovan se imenuje mehko usnje, katero je dobilo ime od mesta Kordove na Španskem, kamor so je v 11. stoletji Evropljani iz Azije najpred zanesli. Z neprestanim vpopolnevanjem kordovanskega usnja prišli so ljndje na safijan ali marokansko usnje, ki je še lepše in svitlejše od kordovana. — Šagrin (po francosko: Chagrin) je čvrsto, zelò močno in na licu zruasto usnje. Perzijani, Turki in Algirci izdelujejo najboljši šagrin, a tndi pri nas ga delajo dobro.
Tudi krznarji pripravljajo kože, a s tem razločkom, da jim ne vzamejo dlake. Koža z diftko vred se imenuje krzno. Za napravljanje krzna rabijo krznarji namesto čresla sol in pšenične otrobi, a poprej namažejo kože na mesnatej strani z maslom, oljem, ali pa s svinjsko mastjo ter jih v posebnej bačvi (kadi) z nogami dobro pregazijo.	Lj. T.
Katarina II., ruska cesarica.
Za dues vam podamo podobo slavne ruske cesarice Katarine H., katera se je odlikovala posebno v bojih proti Turku — večnemu sovražniku krččanstva in slovanstva. Katarina IL Aleksijevna je vladala na ruskem prestolu od 1762. do 17%. leta. Kakor jo vidite na denašnjej sliki, bila je lepe rasti, velikih modrih in živahnih oči. Pravijo, da tudi v najpognbnejših trenotkih njenega življenja ni bilo videti niti najmanjše hspremembe na njenem lici, tako mirnega in postavnega značaja je bila njena osoba. Nobenega strahli ni poznala, naj bi tudi bila potrebovala tuje pomoči. S svojim plemenitim srcem si je pri-	j-	cesarstvu novo
je dala ruskemu	sala je tndi neko-
liko gledaliških iger za rusko gledališče v Petrogradn, ki pa nimajo posebnega pesniškega duM v sebi.
Spremljajoč veliko vojsko, da bi izgnala Turke iz Evrope, umrla je od kapi (mertuda) zadeta dné 17. novembra 1796. leta. Za njenega vladar-8tva se je rusko cesarstvo zelò razširilo proti jugu, jugo-zapadu in vzhod». Vpeljala je v svojem cesarstvu cepljenje k3z; povzdignila mnogo sirotnišnic, bolnišnic, in drugih dobrotnih zilvodov. Znanosti in umeteljnosti je pospeševala; duhovna semenišča pomnoževala in v vsakem večjem mestu je ustanovila gimnazije in vojaške šole. Posebne zasluge si je pa pridobila s tem. da je po vseh večjih krajih povzdignila ljudske šole in v to svrho ustanovila mnogo učiteljskih izobraževališč. Kazven tega je prenovila tudi vso rusko državo in jej podelila mnogo koristnih naprav. Za njene velike zasluge postavili so jej v Petrogradn 1874. L lep spomenik.
n—k.
Hermanova bitka.
Blizu mesta Detmolda v kneževini Lippe-Detmold so postavili Nemci Arminiju ali Hermanu, kneza Keruskov, velikansk spominek, ki nai bi spričeval poznim rodovom, da so bili tn v Tevtoburškem gozdu premagani Rimljani.
Julij Cezar, o tem času še rimski konzul, podvrgel je rimskej vladi vso Galijo, sedanjo Francozko, ter preplavil s svojo vojsko črez Reno na Nemško, botčč tudi to deželo si pridobiti To se je godilo v letih 55 in bi pr. Kri-stovem rojstvom. Da-si nij mogel popolnem doseči tega, kar si je želeb vendar so prištevali Rimljani Grmanijo ali Nemčijo svojim provincijam, skušajoč se tu trdno ustanoviti. Za vlade Avgusta, prvega rimskega cesarja, bili so tudi nemški narodi mej Reno in Vezero v resnici premagani in Rimljani so imeli tu stalno vojsko, katerej na čelu je bil o tem času Var.
Avgust si je prizadeval na vso moč, da bi se Grmani udali rimskej vladi ter se jim je pri vsakej priložnosti izkazoval milostivega. Mnogo grman-skih mladeničev si je zapovedal pripeljati v Rim, da bi jih tu po rimskej šegi dal odgojiti; taki naj bi počasi zapuščali domače običaje ter sprejeli tuje in naposled popolnem pozabili na svoj uarod. Mej temi junaki je bil tudi Herman, sin nemškega kneza Keruskov, krepak človek in poln ljubezni do domovine, iz čegar duše niso mogle nobene prilizljive obljube Rimljanov izkoreniniti prepričanja, da je narod njegov tlačen in da so Rimljani najkrutejši sovražniki njegove domovine. To prepričanje je vzbudilo v njem željo, domovino rešiti rimskega jarma; toda skrival je to sladko željo v srci, vsaj ni bilo upanja k temu, dokler je bil v Rimu. Skušal je tedaj zapustiti Rim in vrniti se domóv ne oziraje se na to, da mu je cesar Avgust podelil čast rimskega viteza iu meščanstvo v Rimu.
Povrnivši se v svojo domovino začel je različne nemške narode vuemati k odboji proti Rimljanom, in česar ui bilo mogoče doseči z močjč, to se je imelo zgoditi z zvijačo. In izvabil je Vara, rimskega poveljnika, z vojsko vred globoko v deželo pod pretvezo, ita bi potlačil nek vstanek; sam se je ponudil za vodnika in zavčl je Rimljaue v pokrajino polno lesov in močvirij, kder niti hrane ni bilo dovolj za vojake. Vidčč, da se mu je posrečil naklep in da vojska blodi po gozdih, odtegne se Rimljanom ter da znamenje, da zdaj je ugoden čas udariti na sovraga. Iz vseh strani se zgrnejo nemški boje-valci kakor toča na prestrašene Rimljane ; kamenje se siplje, strele sikajo, kopje se lomi. Nemci, besni kakor levi, Rimljanom še časa ne iladé. da bi se razpostavili, kakor veleva vojni red. Var videč, da je premagan, ukaže vojui ustopiti, aLi že ni bilo mogoče, da bi vojna njegova v redu bežala. Nevihta nastane, potoki in reke naraščajo, pravilni beg je uemogoò, na vseh straneh jih obdajejo in bijejo grozni sovražniki. Da bi si vtek olajšali, spalijo Rimljani krošnje in prišedši na lučino v gozdu, razpolože se v tabor. Ali zaman ! še oddahniti se niso smeli, glad in sovražnikove čete so jim takoj za petami ; dalje! dalje! bežali so dokler jih ne obklopi ozka dolina, kder že čaka na-nje glavna moč nemške vojske. Po njih je, obkoljeni so ter »polnem potolčeni. Skoro vsi so poginili, a kdor je ostal živ, gorjé mu, robstvo ga čaka. Var, rimski vojvoda, samega sebe prehode z mečem.
To se je zgodilo v Tevtoburškem gozdu na tem mestu, kder zdaj stoji mesto Detmold, in sicer okoli 1. 9 po Kr. r. Rimljani na Reni, začuvši o tej
grozu ej nesreči svojih bratov z» Reno, pomnožili so svoje nasadke, misléé, d» se zmagovalci zdaj na nje obrnejo; a ti so bili mirni, poklavši domi vse, karkoli je nosilo rimsko imi. Cesar Avgust se ni dal utolažiti, ko so mu prinesli poročilo o tem, kar se je zgodilo. Ne imajoč mini ne po dnevi ne po noči, rnval si je lasi z glave neprestano klicajoč: „Vare, Vare, daj mi moje legije nazaj!"
Tako je oprostil Herman svojo domovino snžnosti ter postal načelnik nirodu; ali nehvaležnost mn je bila plačilo za to: deset let potem je bil nmoijen od svojih sorodnikov, ker so ga irneb na sumu, da hlepi po samovladi
j. v.
Jesen,
Dnevi se krajšajo, noč je daljša, in vsa narava nagiblje se že svojemu mrtvilu; vendar pa ima jesen še marsikaj, kar človeka razveseljuje. Kar je v človeškem življenji možka döba ostarelih ljudi, to je v uaravi jesen. V možkej dobi uživaš, kar si si v mladosti pridobil. Ako je bila tvoja mladost srečna in nisi v mladosti zlatega časa zamujal, potem bodeš v možkej dihi srečen in bodeš veselo užival plod svojega težavnega in večletnega delovanja.
Priden delavec, ako ni spomladi in po leti zanmjal zlatega časa, ako je pridno delal in sejal, jeseni uživa obile darove božje narave.
Akoravuo so jesenski dnevi že bolj neprijetni in hladnejši, pa vendar se radujemo polnih, s sladkim sadjem ovenčanih dreves, polnih grozdov na zelenih brajdah. Kako veličastno se svetijo vrhovi daljnih goric! Tropa ljudi gre vriskaje in prepevaje v giro. Resnobno in zadovoljno koraka pred družino stari gospodar, oprtav nese brento, in vesel pogleduje za seboj mlade ljudi, brhke mladeniče in zdrave deklice. Prišel je veseli čas trgatve, čas pridelka zlate kapljice.
Pač je to najlepši čas, kadar gre vinogradnik v vinograd, da obira in trga sladko grozdje, katerega se šibijo trte, privezane na kilje. Le poglejte tam vesele deklice, kako zadovoljne hodijo s kablioo v roki od trte do trte, od grozda do grozda! In kako je vinogradnik marljiv, ker že ves predpiludne gnjede in iztiska lepe rumene jagode, da se v curkih cedi sladki mošt v veliko kad, kakor plačilo za njegov težki trud ! iz mošta je pozneje vino. Zares veliko bogastvo in neskončno modrost božjo nam kaže narava v majbenlh groz-dovih jagodicah! Ciste kakor kristal nam jih daje narava v raznih bojah, njihov sok nam cell sladkost in krepi naše telo, ako ga zmerno uživamo. Slabemu otroku vlijejo oče nekoliko kapljic dobrega vina v vodo. in kmalu se čuti močnejšega; itarček pa Se celi delati ne more, predno ne izpije kozarec dobre vinske kaplj.ce.
Toda jesen prihaja vendar vedno le bolj tiha in meglena.
Kako si otožno, jesensko nebi!
Pod taboj vse hira,
Vse vine, umira;
Življenje jemlje slovi.
Hripavi žrjavi
Visoko kriči, na jnžno hiti.
Poglej drevó, zeleno però, Že rumenéé se snèi, Cvetic» samica Na trati medli!
Kaj pa je vam, preljube ptice, da sedaj tako ua naglem vse molčite? Ti slavljeni slavec, ki si tako sladko prepevaje spomladi navduševal mladeniča, kako mrklo posedaš med brstjem ! Ti veseli skorjanec, ki si za zgodnjega jutra in za poznega večera visoko krožčč v obzorji mladim in starim pozdigoval srca. kako sanjivo čepiš ob grudi zemlje! Ti ljuba prepelica, ki si za večernega hlada tako glasno klicala kmetica v vas, kako potrto se vtikaš v rizor ! Ti naglokrila lastovka, ki si bila ponižnej kmetskej hišici pod nastrešek nanosila gnezdice, kako nemirno in hlastno sukaš s svojo mlado zaréjo okolu bele, vaške cerkvice! In ve prijazne tovarišice vse, od uljudne penice, ki je dobro žgolčla v grmu, pa do plenolovne postolke, ki se je vozila po zraku, ve. ki ste bile iz tujih krajev priromale k nam, gnezdit pri nas ter s svojim prijetnim, ne-utrujenim prepevanjem oživljat naše polje, gozde, ledine in podnebje, ter vedrit in razveseljevat nam srcé, kako tožno in medlo sedaj pomoikujete vse! Tem, mrzel vetor povleka po rujavečej ravnini, gosta jesenska megla'niže in globeje léga v doline, da solnce rudi samo vrhove goram; žetev je s polja, žito v predalih ; po njivah moli samo bodeče strnišče ; povsod je tako prazno !
Ptice se nädejo, da se bliža čas, ko bi morale hudo prezébati in stradati. In hipoma začnć sanjati o milejšej domovini, kjer je z živežem miza bogateje pokrita. In zbiraje se v čete, vzdigavajo se tudi že v ozračje, pa se zopet pospuščajo nazaj doli, kakor bi jim vendar pretežko bilo, da bi se ločile od prijaznih, priljubljenih jim krajev, kjer so skozi jasno poletje tako mirno prebivale in guézdile.
Ali mahom se jim iz srede začuje glasen klic za znamenje na odhod. In krilati pevci se z lahka pozenò više in više v zrake. Kmalu letèé proti jugu, potegnejo se v tankej in dolgej črti, dalje, da se pozornemu očesu vidi, kakor kak pomenljiv pomišljaj na prostranoj, nebesnej pòli. Dalje ter dalje lete čez potoke in reke, čez goré in dole, da, čez široke dežele, čez sinje morje!
Tačas se toži tudi nekateremu človeku ; duša rau skopruf od sladko-otožnih, hrepenečih želji. Povzdignil bi se rad, kakor ptiči v zračne višave, in plaval za njimi, v tuje, neznane vzorne daljave, da tamkaj pozabi bridkih previr, katere je bil tukaj doživel.
To se vé, da tak, oziraje se za ptičjim vlakom ne misli na težave in nevarnosti, kakoršne prete popotnim. Malo je namreč ptic, ki potujejo samo po dnevi; večina jih tudi po noči dalje vesM brez spanja, brez poči Vanja! In koliko je to potovanje, kakó čudovito! Kaj je, ki tem pozračuim bivalcem kaže tir, po katerem gotovo prispóvajo do zaželenega smotra? Kaj jih nči reda, katerega se potoma tako pravilno drfé?
Tii nahaja ubogi človek, ki ima pamet in um, samo reven izraz, da odevije ž njim svojo nevednost, more samo reči; to je nagnótje! O, ta nagib pa je tak, da lahko pogreša vsak kompas in vse preračunjevanje. Tti j« meja, preko katere tudi najbistroumuejši naravoslovec ne nahaja nobene brvi, in mora se čuditi premodrej roki božjej, ki gospoduje in vlada v vsej naravi.
Prirodepisno - natoroznansko polje.
Ribe.
Ako si ribje telo bolj natanko ogledamo, viiimo, da je podobno čolnu. Bep jim je krmilo, a plavute »o jim vesla. Eibe imajo kosténe ali hrustan-časte ogrodi (okostnice), rudečo mrzlo kri, ter dihajo s škrgami. Škrge so ustvarjene za dihanje v vodi. Voda. katero je riba z usti požrla, obliva za ustno otlino ležeče škrge, ter se skozi skržno poklino zopet odceja. Na zraku se škrge hitro posušč in riba umrje, pa tudi v vodi, ki nima čistega zraka, riba kmalu pogine. Vidi s», da tudi ribe slično drugim živalim, ne morejo brez zraka živeti.
Navadno so ribe pokrite z luskami, redkejäe s kosténimi ščiti, bodicami, zrni ali pa samo z golo, sluzno kožo. Ribe ležejo čuda muogo drobnih jajčec, ki jih ikre imenujemo. Razven po dvojih prsnih in trebušnih plavut, imajo ribe tudi še nekoliko ne po dvojih plavut, ki se imenujejo repne, hrbtne in predrepne plavute.
f ečina rib je v morji, v sladkih vodah jih je manj, a še manj je tacih, ki bi živele včasih v morji, včasih v sladkih vodah. Nekatere ribe, katerim po nekej posebnej napravi škrge dolgo mokre ostanejo, morejo dalj časa na suhem živeti; druge se zopet z dolgimi prsnimi plavutami lehko iz vode v zrak vzdigujejo.
Po naših vodah nahajajo se dobre plemenite ribe, katere imajo okusno meso. Te so: kapelj, karp, litij, mrena, kožel, platnica, podlest, klen, belica, peskur, čik, kačela, ščuka, postrv, som, jegulja L t. d.
Morske ribe, ki jih pri nas prodajajo so največ polenovke, sardele in slaniki.
Slanik ali sléd prebiva v neizmernih družbah po globočinah severno evropejskih morij Ob času drstenja, meseca aprila, maja in junija, zapusti globine ter se v strašanskej množini prikaže na morskem površji, potujoč proti bregovom in plitčinam med Norvežkim, Angležkim in Francozkim. Tak vlak je včasih po več mirijametrov dolg in širok, in tako gost, da človek ribe lehko z rokami grabi ali v posodo zajema. Daleč na okolu je morje kalno od iker in oddrgnjenih lusek. Potem izginejo zopet vračajoč se v velike globočiue na svoja navadna prebivališča. Nobenih rib na svetu se tedaj toliko ne polovi, kakor slanikov. Holandija, Norvežka, Angležka, Francozka in Nemčija pošiljajo vsako leto velika brodovja na slaniški lov, kar mnogo tisoč ljudem daje za-Blnžka. Slanike jemo presne in suhe. Kupčija i njimi gre po vsem svetu.
Ajda.
Ajdo (jedo) so prinesli pred nekoliko stoletji iz Azije, kjer je domà, najpred v Italijo, od koder se je potem kmalu raznesla po vsej Evropi. Ta rastlina ima zeliščasta, močno razraščena, krvavo rudeča stebla, na čegar ko-leucih stojé srčasti, podolgasto prišpičeni, temnozeleni listi. Rudečkasto-beli cvetovi stoji vrh vejic v posebnih češuljah. Seme ima podobo majheuih, tro-robatih orehkuv s črnorujavimi lusčinami, ki pokrivajo obilo prav lepe moke.
Ajda se najbolje obnese v rahlej, peščenej zemlji s solnčnato lego. Gnoja potrebuje le malo. Ker je ajda splob jako rahla rastlina, zato jej mraz in slana zelò Škodujeta. Posebno o mrzlih jesenskih večerih jej preti velika nevarnost. V debelej, bohotnej zemlji ajda malokdaj dobro obrodi. Po južnih krajih našega cesarstva sejejo ajdo za rézjo, ozimnim ječmenom i. t. d. meseca julya kot drugi nasdd; zatorej cvetè še le pozno v poletji. Po severnih, bolj mrzlih krajih jo sejejo meseca maja. Znano je. da je ajda čebelam najboljša pasa. Ker jo ljudjé pozno sejejo, zatorej tudi cvetè ravno o takem času, ko čebele nimajo drugod primerne hrane na izbiro. Zato pa čebele njeno medeno cvetje posebno rade obletavajo ter čebelorejcem ohilo sladkega medu nanosijo.	t.
Oves.
Oves sejejo skoraj povsod kot jaro žito in je med vsemi Sitnimi plemeni najzadoviiljnejši z zemljiščem. V gorkih deželah ga sejejo redko kedaj, a toliko več po mrzlih krajih in še posebno po mrzlih gorah, kjer druga žita zaradi mraza ne strpé tako rada. Oves je namreč jedini med žitnimi plemeni, kateremu mraz najmanj škoduje. Zatorej tudi zaleže največ v takih krajih, kjer je send žet in travnikov malo, in kjer zavoljo mraza ne morejo sejati trave za živinsko klajo.
Oves se največ rabi v konjsko hrano; v ta namen ga pomešajo navadno z rózanico, ter dajejo to zmes konjem zobati. Tudi za perotnino je oves dobra pića. Po nekaterih krajih delajo iz njega ovseno kašo, ki je ljudem prav tečna jed. Po nerodovitih krajih, kakor n. pr. po naših slovenskih hribih, v Sko-ciji i. t. d. pekč iz njega kruh ovsenjak. Ovseno slamo imajo pri nas za klajo govejej živini. Oves z grahorko pomešan daje izvrstno zeleno klajo. Pravijo, da se grahorka med ovsom prav dobro obnese. Grahorka se po ovsu ovija in stori, da oves mnogo več zrnja obrodi. Ovsena slama z grahorko ovita je za živino, posebno za ovce, tako tečna, da ni mnogo slabejša od seni Ta mešanica se v dobrih letih lehko po dva — do trikrat poseče.
Ivan T.
Oljka.
Oljka ali màslina (Ólea europea) je nizko, pri tleh mnogokrat prav debelo drevo, redkeje le grm. Nasprotni, sdličasti listi so usnjasti in vedno zeleni. Mali cveti so belkasti in imajo podobo grozdov. Oljka cvetè meseea junija in julija. Plod se imenuje oliva ; temnozelen je, koščičast in (ako velik kakor sliva. Iz zrelega plodu se iztiska olje, ki mu pravimo 61ikino ali laško olje, čegar boljšo, svetlo-rumeno sorto imajo za jedi, a drugo za razsvetljavo, pripravljanje mjila, mazil i. t. d. Oljka je rastla od začetka divje v jutrovih deželah, posebno v Palestini : a zdaj jo sadč po deželah okrog sredozemnoga moija v Italiji, na južnem Francozkem in Španskem, na Grškem, v Dalmaciji, Istri in po istrskih otocih ter pridelujejo olje. Že v starodavnih časih je bila oljkina vejica znamenje mini in sprave.	j„ip Kotnik.
Sazne
Drobtine.
(Ealno vodo narediš čisto), ako deneS vanjo nekoliko galuna( Alaun). Z žličico galunovega pralni narediš 10 do 12 litrov vode čiste.
(Pečena jabolka)so za zdravje posebno dober pripomoček, ako jih uživaS zjutraj na tešč, bodi si same ali pa s črnim kruhom in putrom.
(Kivčuk), ki se tudi prožna smola ali gummielasticnm imenuje, uahaja se v mlečnem söku, katerega imajo mnoge rastline prav obilo r sebi. Tudi naša domača salata je polna tacega mlečnega soka. Na veliko se pa kavčuk dobiva le iz soka različnih dreves, ki rastó v vzhodnej in zapadnej Indiji. Zaradi njegovo velike prožnosti rabijo kavčnk posebno pri izdelovanji nepremočne robe in tkanin.
(Fosfor) je v človeškem ia živalskem telesu strašen strup; zato se iz fosfora, moke in vroče vode dela trovilo (strup) za miši in podgane.
(Kranjska) šteje -170.000 prebivalcev, ki so po narodnosti vsi Slovenci, razven 20.00Ü Nemcev, stanujočih na Kočevskem in po nekaterih druzih krajih kranjske dežele.
Kratkočasnice.
*„No, Gašper, ali se že kaj vé, kako je včeraj ogenj pri sosedu ven prišel?" — „E kaj pa da se vé, ljudje pravijo, da je streha pregorela in potem je ogenj „ven prišel!"
*	Nekdo je v drnžbi pripovedoval, da je treba človeka, ako je zmrznil, s snegom drgniti Nato vpraša neka deklica: „A kaj bi bilo, ako bi se kaj tacega po leti zgodilo?"
*	Nek gospod fajmošter so si dali pred farovžem cesto poravnati, ter so
stvari.
pri tem delu tudi sami pomagali Nek plemenit gospod prišedši tja, pozdravi gospođa fajmoštra ter jim zauičljivo reče: „Kakor vidim, popravljate cesto, ali to ni pot v nebeško kraljestvo." — „To se vé, da ni, častiti gospod," odgovorijo gospod fajmošter, „ker bi zares bilo veliko čudo, da Vas na njem vidim."
♦Pri živinskej razstavi reče nek bogat kmet, ki je že večkrat najboljše vole na razstavo pripeljal : „Na konje se res slabo razumem, ali kadar se govori o volih vselej, sem le jaz prvi!"
Kmetska vremenska prorokovanja za mesec kimovec.
Na lužah strièk, blizu je snežek.
Ce zima s početka ne piha, rada pa z repom udriha.
Oe listje odpadlo blizu debla leži,
Prihodnje uaui leto obilo rodi.
Kakoršno vreme Dršla prinese,
Tako se rada zima obnese.
Vinotoka če zmrzuje,
Pa prosenca odjenjuje.
Oe nerado pada listje raz drevesa,
Spomladi polno je gosenic iu mrčesa.
Oo nerado drevje obleti,
Marsikdo se zime že boji.
Listje če Zgodaj odpade,
Sneg potem kmalu zapade.
Slovstvene novice.
* Domov in oslovje za ljudske Sole, Tako se imenuje knjižica, ki je prišla v tiskarni sv. Mohora v Celovci na affetta. — Ker je knjižica namenjeua učiteljem, učencem iu Éolarskim knjižuicam, pa tudi prostemu ljudstvu v domačo rabo, zato jo priporočamo v obilo nakupovanje. Cena jej je samo kr. in se dobiva pri vseh kujigarjib v Ljubljani, Mariboru , Celji, Uoriei,'Trstu, Novemniestll in v Ljutomeru.
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein ia Kovač (Ugor) v Ljubljani.