Izhaja vsak pondeljek, stedo in petek. \eiy<* «-« -celo leto 30 lir, 2a pol leta 15 lir, za tri mesece 7 Ur 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot.t Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu »Meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecchc • gtv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi na} se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma jse ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se račnnajo v štrokosti ene kolone 67 imm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, za-- - “ pocl-inice, vabila po 80 stot.; trgovski jn obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se naprej. — Oglase spi tj -.i Jnseratni oddelek .Dela*. ■ la mlsMe In dostoin* ljudi vseh dražaM razrsžoi le prišel čas, da oMčsnuia s KnpttgDzmom: izsobH je csoKo usfuarlaiota sila, je le preostanek preteklosti, je le ovira svetovne kulture m napredka. Maksim Gorki. -ta 1920 Gliflsmo SOCIRIilSTIČNE ZVEZE JULiIJSKI BENEČIJI Leto !■ - Štev. 41« Lenin o mm Objarvijamo žanirmv govor sodruga Lenina ob pri-Kkd VIII. kongresa »Ruske .komunistične stranke«, meseaa marca 1919. leta o straakiaeaa programu, posebno c onem delu, ki se tiče narodnega vprašanja. Stali&de Lenina je danes ^adobdlo precejšnjo važnost, kor je positaio taJoorekoč oporna; točka internacijo-aaine politike Sovjetske vlade. V »Ruski komunistični stranki«, kakor tudi v mternacijonaili (Luxem burg, Gorter in drugi), je precej sodrugov, ki se ne strinjajo popolnoma s tem nazaranjem. Baš radi tega sta Buharin in Pjartakov na1 pnej omenjenem kongresu predlagala, naij se »samoiodločevias^e narodov« nadomesti 6 »samiotodliočevtainjem delavskega razreda«. Upamo, da čatatelj .umevaj razliko medi temi dvemi aaziranja. Ta polemika o narodnem vprašanju, ki je jako važna za rnarxi.sti6no literaturo, se ob pričetku vojne razvila med Lenimoen in Rozo Luxem-burgovo v »Vorbootu«. To vprašanje ni doseda^ izgubilo še svoje značilne važnosti v obrazovanju ko>-munistične taktike. To tembolj, ker gre za to, da si približamo in preokrenemo gibanje raznih narodov Azije, Afrike itd., podrejenih 'tujemu impenijaiizimi, ki je bistveno neucifooaiistčno in, da se ito gibanje Sprarvi v .pravi tir tedaj, ko so ob početku kapitah-; stičnega razvoja v onih deželah še šibke sile, ki sto..e ! proti prolatarijaitu kolonij. To v interesu same sve-tonme revolucije. >— (Povrnili se bomo k 'emu problemu, o katerem se je razpravi}ak) na H. kongresu Komunistične InternaciijontLe.) — Kajti tudi naše na-ziranje glede tega vprašanja je popolnoma različno od refotrmi stičnega najzinamja raznih Van Kol-ov, Daszmskih in podobnih socijal-reformistov. 0 • * »Je že nekaj časa od tega, odkar Scheidennaaraovci na vse pretege trdijo, da hočemo mi’ podljanmati Nem-či'p. Ta trditev je zelo smešna. V interesu buržuazije pa je, da eni to trdijo*, in s tem se razlaga njihovo stališče. Meščanski tisk razširja po celem svetu to i vest potom milijo« izvodoiv časopisov in revij in WHson podpira radi svojih namenov to absurdnost. Oni pravi p, da imajo boljšeiviki veliko armado, s katero hočejo vsliti boljševizem po celem svetu. S strani najboljšega dela nemškega neroda, to je od Špairtakovoev — smo dozmali, da se nemški delarvci neprestano hujskajo prot* komunistom: »P^ ^ejte pravico jkn, — kako gre na, Ruskem« (on mi ne moremo trditi, da so naše razmere tako rožnate). Naši nasprotniki v Nemčiji vplivajo s tem na maso, poslu ž>sviajoč se argumenta., da proletarska revolucija v Nemčiji ne more prinesti drugega nego ista nered, kakor&nega je prinesla v Rusiji. Mi sama zna-. mo, da naš nered izvira iz kronične infekci ,e v Rusaji. Medtem ko vspostavljamo .proletarsko diktaturo v lastni hiši, se moramo bojevati z ogromnimi težavami. Dokler pa bo nemška buržuazija., ali malo-meščansbvo, ali celo en del nemškega delavstva te-: rcrizv-an s strašilom, da hočejo bciijševiki s silo vsiliti scvrefald sistfem, dotlej bomo mora'li naipenpti vse naše sile v to, da ,prebijemo boij. In bo toliko časa, dokler ne bo resnica, ki vsebuje formulo samo-o:’k>obe delavskih mas olajševala zumani paložaj. Ta predlog dela nemočnost razmotrivaroa s kako težuvo :,n s katere strami bo razjasnjena razredna r&^ljka v narodih. V Nemčiji ima čisto drugačen potek rego pri nas — v nekaterih ozirih celo hitrejši medtem ko je v dr.utgih deželah, počiasne jši, als celo krvavejši. V Rusiji se ni as. Proces razredne d^erercijrciie se vrši ra Finskem jako mairkantno, glnbri^" :n r-rz.ogibno. Dogodki na Finskem bodo ime1'5 re:,v,OTrniT povsem drugačni .potek, npgo so ga inTcli p-i r?«. Afco 'bi mi rekli, da ne pripozmarvamo nikpke finske r.a^ddncstf, temveč edinole -finske delavske mase, bi bil to* gorositiasen nesmisel. Kajti, ni mogoče ne pripoznati tega, kar faktično obstoi. Ji?.z ponavliam, da napram naroidom, v katerih se vrš' proces ločitve preletarijata od buržuazije, mo-r?;m’D fako 'cprezno postopati — in sicer v vsakem posameznem slučaju primemo — kajti ni hujšega z!p, rego da se v narodu vzbudi nezaupanje. M-: mciramo pripoznati de ^trvo, da delavske mase drug:h dežel na* naših mejah, so polne nezaupanja do velike Rusije, kot države tlačiteljev. Pripoznati nvoraano, da to nezaupanje obstoji, ter ga moramo preprečiti. Jaz sem rekel nekemu finskemu zastopniku, da se sliši p med buržuazijiami, ki so črtile Rusijo, sledeči glasovi: .»Nemci so pokazali, da so zverine, ki hočejo vse požreti; zaivezniške države pa še večje zverine in zaradi tega so nam boljševški ljubši.« To je na,večja zmaga, ki smo jo izv oje vali proti fin-.skii t uržoaziji. Je .pat udi zmagal naše nacijonalne polivke. In ta politika nikakor ne ovira našega 'boja preti f.’nski buržoazija, 'kiot razrednem sovražniku. Mi rabimo to politiko, kot najuspešnejše orožje. ■Dobro se spominjam prizora, ki se je odigral v Smo! ni ju, .ko sem- moral zagotoviti neko predpravico, ki na, bi Finski zagotovila neodvisnost — Svinhu-1 vidu (kar pcmeni po ruski svinja glava), temu z>a-stopniku tinske buržoazije, ki je ipozneje igral vlogo krvnikai ipnoti finskim proletarcem. Stisnil mi je prijateljski roko, ter sva se drug drugem« poklonila. Rad pripoznavaan, da ni bik* prijetno! Bilo pa je potrebnci, ker je takraA skušala finska buržoazija omaoi0ti ljudstvo. To pa je skušala doseči trdeS, da mi mioskovci, šovinisti, veldcorusd itd., — mi da hočemo podjarmiti Fnskoi Mi moramo dokazati lažnji-vnst te trditve. Sovjetska republika, organizirana v deželi, v kateri je carizem zatiral Finsko, mora jasno povedati, da 'spoštuje pratvioo nainodtov, ki so ji podvrženi, dirugače fci ti popolnoma upravičeno sumili glede naših namenov. S finsko socijaiistično vlado, — ki je imela vrtnju ' kratko žiivljienje — smo sklenili pogodbo ter napra-: vili gotove 'teritorijaine koncesij^. Proti tej pogodbi sem slišal nemalo šovinističnh oporekanj, kot n. pr.: »Bilo je mnogo dobrih mest za ribji lov in vi ste jih oddali.« Vsled teh oporekanj sem se jaz izrazil: »Ako popraskate kakega komunista, najdete pod rujim ruskega šovimistal« (Skripnik, okrejinski komunist, pritrjuje z vskli-kom: »Prav tako je!«) Sklicuje se na vzgled Finske, pa tudi glede Baškir-cev, moramo, biti za ibo, da sklenemo gospodarsko zvezo zai vsako ceno. To pa moramo doseči s tem, da agitiramo in propagiramo prostovoljno združitev. Baškirci ,gotovo nimajo zaupan;,a do Veli'ko-rusov, kajti Vehkorusi', ki ima^o višjo kulituro, so jo uporabljali enostavno v to, da so s tem 'lažje sleparili Baškiroe. In zaradi tega jje v onih oddaljenih krajih pn Baškircih pravo ime, s 'katerim se označujejo Velškorusi: »zatiralci« in, »sleparji«. Mi moiramo računata s tem ‘položajem in se zoper to bojevati. Ta bolezen se ne da kar bajko hitro odpraviti, tem manje pa potom kakegai odloka. Veliko opreznosti mora imeti /takšen narod kot je Velika Rusi a, ki je .v sosednjih narodih vzbudila proti sebi divje sovraštvo in šele sedaj smo se naučili poboljšati se, to pa z velikimi težaviami za tako malenkost- Mi imamo n. pr. komuniste, ki govore: »Sedaj, ko imamo mi najbol ši sistem Ijudtekih šol, mi itlreba poučevati v drugem jeziku, nego v nuskem!« — Moje mnenje glede teh ljuda j,e, da taki komunisti so enostavni velikoruski šovinisti. Mnogi so prežeti s tem, duhom in naša dolžnost je, da jih izločimo. Evo zakaj tnorajmo reči drugim narodom, da smo mi i n terna ci joualisti do konca in stremimo edinole za prostovoljno združitvijo dekmsev in 'kmetov vseh dežel. To pa nikakor ne izključuje možnosti vojne. Vojna je povsem drugi problem, ki ima1 svoj izvor v karakteristika imperij ali zanal Ako nam Wilsom napove vojno in se 'kot orodja poslužuje malega naroda, rečemo mn v tem sliučaju, da' se bojujemo zoper to njegovo orodje. Nikdar se nismo nasprotho izrazili. Nikdar nismo rekla, ida bi socijalistična republika bila v stanu eksistirati brez vojne sile. Pod gotovimi okoliščinama, postane vojna lahko potrebnau Prav, tisočkrat prav ima sodrug Pjeitakov kadar pravi, da potrebujemo mi edinstva. Da to dosežemo, se moramo bojevati potom propagande in., — uporabljajoč vpliv stranke — z združevanjem posamez- nih strokovnih organizacij. Tudi v 'tem oziru ni mogoče določiti finskega pravila. Vzemimo za primer Nemčijo. Mi sami smo zmagali nad gibanjem strokovnih organizalciij. Nemški sodrugi pa .praivijio: »V vseh naših strokovnih organizacijah so naši voditelji {kolovodje) tako žoiti, da smo si stavili de vizo, končati s strokovnimi organizacijami.« Mi smo pa odgovorili: »Vi imate gotovo vaše posebne probleme in zato imate popolnoma pratv, da: ne .bodete skušali posnemati naše metode, kott sredstva, s katerim bi se morali rešiti ti problemi.« Brez da bi mi proklamlrali samoodlc če vanj a pro-j letarijata, se to samoodlcčevian;,e vrši sedaj na Poljskem. Tukaj imamo Statistiko zadnjih volitev delaiv-j skih iposlancev v Varšavski Sovjet: Socujal-iiizdajalci j (socijal-demokrati) 353; komunisti 297. Ti .rezultati . raalm kažejo, da po našem revolucijonarnem koledarju j ni na1 Poljskem tako daleč več mesec »oktober«, i Lahko računamo, da smo v mesecu avgustu-sep-! tembnu 1919. leta: Pripomniti pa moramo, dia glede , tega ni aobenegia' odloka, vsled katerega bi se mo-| rale vse druge dežele ravnati po boljševiškem revo-lucijonamem .koledarju. •Tudi v slučaju, da bi mi to potom odloka objavili, ne sledi že iz tega, da bi nas mionale druge dežele vbogaiti. (Nadalje moramo še pr poznati, da stoj sedaj večina poljskih delavcev višje nego mi in je 'bolj inteligentna. Če pai vkljub temu ne pride še do zmage, se mora pripisati to socija'1-iizda'alcem. Zastonj je, da se med delavskimi .masami prcklamira razredno razliko; mi mioraimio nadaljevati z našo propagando, ter bomo pnaiv kmalu dosegli 'to, kar namerarvamo. In to tudii vršimo. Medtem pa ni nobenega dvoma, da morama mi pripoznati saancodlcčevanje poljskega naroda, bodisi meščanskega ali nemešSamskega dela. Proletarsko gibanje na Poljskem je že na poti proletarske diktature. Sicer ne z istimi metodami' kot na Ruskem. Moramo pomisliti, dali se oni morebiti ne straši p pred našim povspeševan jem. Poljakom se prigovarja, češ, da .mi Moskovai, ki smo vedno zatirali Poljake, skušamia to zopet storiti z našim šotvi-nizmom, taknait prikritim s krinko .komimizma! Na-robe pa znamo mi, dia z nasiljiem ni mogoče vcepiti komunizma. Nekemu najboljših sodrugov-loomunisitioiv sem rekel: »Vi jo bodete (revolucijo) drugače izvršili nego mi.« »tNe« — je odgovoril. — »Mi jo borno izvršili ravnotako .kot vi, edinole s to naizliko, da jo bomo beljše nego ste jo vi.« Napram takšnemu zgledu ne morem imeti nobenega ugovora. Pcibrehno je, da jim se da možnost izvrSiti njih .skromne želje, to :,e vzpostaviti Sovjetsko vlado, ki bo 'boljša koit ona, katero smo mi ustanovili. Mi ne smemo skušati, da bi iz Moskve odločevali o poteku revoluicijonarne zgodovine.« (Prevedemo iz revije »Comunismo« 1/20.) : bi morala biti tudi v Varšavi. Trocki metu, da je zamudo pripisati’ Franciji, ki z 'Poljsko vred upa, da ! bodo po padcu Varšave vsi zavezniki nastopili z obo-j roženo' silo proti Rusiji. Trocki dostavlja, dia nazu-| meva prav dobro, da se bo Francoska s težkim sr-! cem odpovedala svojim priljubljenim sanjam, zai katere je žrtvovala štiri milijarde, ki’ so 'bole namenjene j vzpostavitvi vsled vojne opustošenih francoskih pokrajin. i :: :• i®i Tuhačevski, najvišji poveljnik rdeče armade, ge- Poijska protiofenziva - Rusi potšs^aiD Poljok^ zojset proti Varšavi - Riasko napreciovi^ie v - Pogajanja v Minsku so zaiaša » i francoska proletarijat za mir z Rusijo neralisim sovjettekih 'čet, ki danes zmagovito zasedajo i Varšavo, je mladenič jedva 27 let star. Rojen je bil ! v bogati plemiški družini ter sprejel svojo vzgojo v 1 na/boij aristokraitičri vo^jafisi šcii v Peltrogradtu. Ko j je počila svetovna vojna, je pravkar končal svoje 1 naiuke. Šel je ma fronio ter se junaško boril. Hudo j ranjenega so zajeli Nemci. V vojnem ujetništvu se je I izkazal kot resen in trezen mladenič. Nikoli ni pil alkoholnih pijač in ni se udeleževal veseljačenja. — Srednje rasti ter sila zamišljen, bil ,je vendar dostopen navdiušenjiu. Odlikovala ga je odločnost, ki se ne straši pred nobeno zapreko. Bil je zgled onega zaklada neebične eneržije, ki jo hrani v sebi mladi ruski narod, malokomu točno poznan. — Dvakrat je Tuhačevski skušal ubežati iz nemškega ujetništva, ali ponesrečil se miu je ubeg. Ko pa je doznal za rusko revolti d, o v marcu leta 1917. poskusi v tretfjač in res se miu posreči ubežati preko Avstrije in Ru-munske na Rusko, kjer je tedej pod Kerenskajem vladala popolna anarhija. — Tuhačevski je vstopil v revioluci mnamo vojsko. Rešiti Rusijo .propasti je biki njegova srčna želja. Kako .je poteklo od 1. 1917. naprej njegovo življenje v Rusiji, ni podrobnejše znano. V rusko-(poljski vojni pa 'ga že srečamio. na čelu rdeče vojske kakor novega Nnpoleonia. — Nekdanji j carski dvorjianič je pcsltial zmagoviti poveljnik irdečih čet. Z bojiiščaJ so zadnje dni prihajale senzaaijonalne vesti, ki jih je buržua-zno časopisje sprejelo z velikanskim veseljem ter raz bobnalo z velikim bobnom in pod mastnimi naslovi. Vesti — poljskega vira — so govorile o veliki protiofenzivi poljske vojske, ki .bo v par dneh zapodila Ruse s 'poljske zemlje. Veliko navdušenje povzročeno vsled teh vesti, pa se je poleglo. Poljaki so pač res dosegli nekaj delnih vspe-hov, ali zdi se, da le proti ruskim prednjim četam, ki so daleč pred rusko glavno vojsko sledile bežeči poljski armadi. Ta ruska glavna vojska stopa sedaj na pozorišče in Poljaki so nekatere delne vspehe že zgubili, medtem ko ruska vojska nadaljuje pohod. Krog Varšave divja že nekaj dni divja borba, od nje je odvisna usoda ruske revolucije. • • • DUNAJ, 19. — Iz Moskve poročajo: Ob železniški progi Varšava—Gdansko smo zasedli Vloclavek. V okolici Novo Geoargijevskega in Varšave nadaljujejo boji z največ,o ij.utostjo in vztrajnostjo. Po prehodu reke Buga smo zavzeli Busk in Zlocov. V teku so ■boji oib Stripi pri Bukaču. Ob Dnjepru nič novega; isto nič ob Črnem Morju. Boji v Krimu. DUNAJ, 19. — Iz Krakov ega poročajo, da se je ruska konjenica približala Lvovu. Prebivalstvo je dobilo nalog izprazniti mesto. VARŠAVA, .19. — Poljsko .poročilo javlja: Operacije, ki so osvobodile severni breg dolenjega teka Nareva ter trdnjave Seraka ob pritoku Buga in Na-reva, 6o vzpostavile naravno obrambeno črto Varšave ob železniški progi proti Gdanskemu. Poljaki so ob svojem napredovanju 'prekoračili Čehanov, 25 Jam južno Miaive. Ta pohod bo, ako vspešno nadaljuje, v kratkem prisilil k umiku boljše viške čete, ki so se približale Plokiju in Torunu. DUNAJ, 19. — Iz Moskve poročajo, da so mirovna pogajanja v Minsku pričela 17. t. m. Načelnik ruske delegaioije Damičevski je izjavil, da je Rusija morala začeti z vojno, ker je Poljska odbila ponovne mirovne .ponudbe sovjetske vlade. Poslednja nima zavojevalnih namenov. Zahteva pa gotova, jamstva ter obljubo s strani poljske ljudovlade, da se odpove nadaljnim zavojevalnim načrtom. Sovjetsko vlado bo pri pogajanjih vodilo čuvstvo solidarnosti s poljskim prale t ari jatom. Ona želi, da se s Polj*Aeo ustanove prijateljski in trajni odnošaji. Jamstvo bo moralo podati poljsko plemstvo. Poljski delavci in kmetje pa se 'bodo prepričali, da so ruski in sovjetski ukrajinski bojevniki njihovi najboljši prijatelji in podlpomiki. DUNAJ, 19. .— Poročilo iz Moskve z dne 18. t m. javlja: Krajevni uspehi Poljaikov pri Varšavi ne spreminjajo splošnega stralegičnega položaja. Vpeljani so že protiukrepi, ki so se dobro cibnesli. Poljaki so predtvčeranjem. podvzeli napad ter napredovali dlo Čehanovega ,ki smio jim ga pa včeraj, vnovič vzeli ter hkrati zajeli 1200 ujetnikov in 72 topov. V bojih severno Novo Gijorgijevskega smo zavzeli Alkone, kraj južno Vladimir - Volinskega. V odseku Tamopola smo dospeli do Zborova. V seii sovjetov je poročal Trocki o vojnem položaju ter izjavil, da je izvamedno ug de«. DUNAJ, 19. — Poljsko poročilo obvešča, da Rusi bombardirajo Varšavo, kjer so poškodovali glavno cerkev in več hiš. Desno krilo Poljaikov je povzelo napad na obmrostje Varšave ter zasedlo Demibev elki in Novominsk. ZORICH, 18. — Raidšjobrzoavka iz Moskve poroča z dmia 17. ob 4 pop.: Na zapadni fronti so napredovale rdeče oeite v smeri proti Lodzu; zasedle so več krajev, uplenile šest tropov .in drugi vojni materija! ZapaJdttO' Radiaova se je vršil boj z nam ugodnim uspehom’, zajeli smo u jetnike. 14. t. m. so se naše čete polastile Sokava v smeri proti Brodi ju, kjer se vrše naim ugodni boji. Istega dne smo zissedili Brodi, Zoble-det in več drugih 'krajev. Na jugozapadini fronti se v smeri proti Tarnopolu razvija 'bitka. (To .poročilo stavla na laž brzojavko iz Pariza, ki poroča' o velikanskih zmagah poljske vojske, ki je zapodila ruske čete v beg, obkolila in ujela štiri divizije rdeče vojske, prebila njeno fronto, zasedla ■pol ducata mest 'ter za vedno osvobodila Varšavo. Nekoliko preveč junaških bojnih činov v dveh dneh, 15. in 16.1) DUNAJ, 18. — Poljsko poročilo zaznamuje vspehe na vsej fronti. Med dimgim so Poljaki zajeli Čekanov ter štiri rdeče divizije na severni fronti. V resnci se ti uspehi reducirajo na sledeče:. Pohod rdečih čet je bil za trenutek obusrtavljen. To ni nič čudnega ,če pomislimo, da so Rusi morali dosedaj slediti sovražnika! na njegovem vratolomnem begu, vsled česar niso mogli pomakniti tako urno naprej zadostnih sil. Naravno je tedaj, da je ruska sprednja fronta na .kakšnem mestu šibkejša, dokler ne dospejo ojačen j a. Poljaki pa so že 'tedne sem pripravili odpor na zadnjih črtah ikrog Varšave. Varljivi uspeh tega odpor« tedaj ne preseneča. Čekanov je od Varšave 70 km oddaljen, ali Rusi so .pri Zegraih jedva 25 km oddar-ljeni od ‘varšavskih premesti j. Varšava ima živila za tri' tedne, scer pa se z njimi dalje preskrbuje. Vojaški krogi v Varšavi ne zaupajo mrnogo v pogaanja v Minsku ter menijo /da se bo bitka pri Varšavi bojevala do zadnjega. VARŠAVA, 18. — Splošen položaj obeh vojsk se j,e zadnje .ure nekoliko spremenil. Poljaki se nahajajo še vedno v zelo ogroženem položaju, ker se je ruska vojska približala do .vnanjih obramb enih utrdeb Varšave. Poljsko poročilo javlja, da se je jedro narodnih čet vrglo v ljuto protiofenzivo ,proti rdeči vojski, ki se je bae umaknila na severni breg Narve. Desno poljsko krilo pa j,e povsem obkoljeno od ruske vojske, ki močno pritiska, da zabrami ubeg Poljakov iz mesta. LONDON, 18. — Iz Varšave poročajo: Bitka pri Varšavi se razvija ugodno za Poljake, ki so iztrgali Rusom trdnjavo Novominsk. MOSKVA, 17. — Trocki izjavlja v »Izvestjjih«, da je težko razumeti, kako da še niso začela mirovna pogajanja'. Rad-ijobrzojavka iz Moskve z dne 17. t. m., s katero se je Rusija izjavila, pripravljena na pega-ian.a. Hiia v Pari«?« mm iz Italije RJiM, 19. — Včeraj zvečer je odpotoval iz Rima minister vnanjih zadev grof Sforza z namenom, da se sestane s predsednikom sveta. Razgovor se bo sukal o istih zadevah, ki so bili predmet .pogovora z Lloyd Georgem in sicer v prvi vrsti stališče v rusko-pcljskem sporu. Jasno je tedaj, da se bo v Lucernu razpravljalo, pustivši vojnim dogodkom vso njihovo važnost, o sklicanju konference, kakor jo predlaga angleška vlada in kateri nasprotuje Francija, ter o načinu iste. Jadransko vprašamje bo, kakor se zdi, izključeno iz razgovora. Kolikor tudi se potrjuje osebno mnenje grofa Storže, ki je pripravljen, da v svrho mira z Jugoslavijo popusti glede vzhodne obali, trdi se, da ne obstojajo nikaka pogajejnia, ki bi imela za predmet ure-diitev Jadrana. Albansko vprašanje je vlada že rešila s tem, da je potegnila! čete iz Valone. To so vesti, lei krožijo v rimskih političnih krogih in ki jih podajamo v pojasnitev buržuazne politike, ker mi smo glede vseh zgoraj označenih vprašanj že izrazili ustmeno in pismeno svoje mnenje 'ter našli svojo rešitev, ki je socijalistična. Rešitev reškega vprašanja? RIM, 18. — »Popolo romano« objavlja sledečo informacijo: Doznavamo, dia je Giolitti poslal včeraj »Consulti« važna sporočila, nanašajoča se na vprašanje Reke in na njeno proglasitev svobodnim in samostojnim državam. Odterava vojasko-sodaega režima. RIM, 19. — »Gazzeta ufficiale« priobčuje danes dekret štev. 1130, s katerim se izjavlja, da je končana premena vseh določb vojaških zakonov, ki od- Jojkovič, minister za agrarno reforma Križman, minister za ustavo Mušicki. — Popoldne so ministri položili .prisego v roke regenta. — Predsednik »Narodnega predstavništva bo radikalec Vukčevič, podpredsednika' demokrata Ribar in jRibnikar. — Predstavništvo bo sklicano 22. t. m., it j. po občinskih volitvah v SrbijJ. Odgovorno sporazumu glede osrednje vlaide se je dlotsegel sporazum tudi s .pokrajinsko vlado v Ljubljani. Predsednik deželne vlaide ostane klerikalec Brejc, notranje zadeve prevzame vseučiliški .profesor Piita-mic ,soci.jalno skrbstvo demokrat Ravnihar, .pravosodje Žerjav. Vladna kriza v Jugoslaviji, ki se je vlekla kakor ostudna pajčevina okoli mesec drti, -p rešena. V končen trači jskem kabinetu so izbrani zastopniki najbolj si nasprotujočih meščanskih in polumeščan-skih strank. Navidez! Ker v klečeplazenju pred en-tentno diplomacij, v izdajanju izjemnih policijskih zakonioiv, kakor je oni o »miru in redu«, v priprav-ljenju najreakcijonarnejše monarhistične ustave, si bodo vsi edini. Zamiimico jje, da sta izstopila dz osrednje vlade dva srbska antagonista Protič in Daivido-vič. Nič manj zanimivo pa je, dal bosta v novi pokrajinski vladi za Slovenijo sedela dva tako velika »nasprotnika« kakor sta Brejc in Žerijav. Kdo bi si to mislil ob pričetku Brejčevega vladanja pred neka1-ko poJ letom, ko' je novi deželni .predsednik dr. Brejc začel odkrivati grehe narodnega gospodarstva prej-šn e Žerjavove vlade. — Samo delavci in kmetje Jugoslavije naj se cepijo po raznih strančicah, in naj se medseboj prepirajo — za slavo in polne žepe svojih ministrov. Dobro, da se takrat niso zapredli v mindsterijialno pajčevino famozni socijal - patrijoti. Imajo lahiko zapet prosto roko. Prometni sporazum med Jugoslavijo in N. Avstrijo. Na prometni konferenci med zastopniki Jugoslavije in ft. Avstrije v Mariboru, ki je končala' v ponedeljek se je v vseh točkah pogajanj dosegel sporazum. Odslej bodo veljale sledeče določbe glede že-lezniško-prometne službe med obema* državama: Iz Jugosavije v N. Avstrijo vozeče vlake spremlja jugoslovensko osobje do Spiij, odnosno do Celovca, vlake iz N. Avstrije v Jugoslavijo pa spremlja nem. avstrijsko osobje do Maribora, odnosno. Dravograda in Podirožčice. Na končnih postajah se ustanovijo ekspoziture, s pravico do napisov v lastnem jeziku in do svojih državnih barv. Službeni jezik na jugo-slovenskem ozemlju je slovenski, na n. avstrijskem nemški. — Na progi M ari bor—išpilje—Radgona'—Ljutomer se uvedejo novi jugo slovenski vlaki, ki >pa ne bodo imeli nai n. avstrijskem ozemlju nobenih postajališč za potnike. Carinska revizija za potnike iz Jugoslavije v N, Avstrijo se bo vršila na progi Ljubljana—Dunaj le v 'Mamiboru. Potemtakem ostaneta .postaja Resnica in Št. Lij za potnike v Nemško Avstrijo zaprti. V trgovski službi se opira sporazum na bernski dogovor iz leta 1914, z malimi spremembami, z ozirom na sedanje razmere. — V poštni službi se uvede zopet zavojni promet. — Predpisi glede carinske varnosti in sanitetne službe ostanejo nespremenjeni. — Določbe sporazuma stopijo v veljavo takoj, ko jih obe vladi potrdita. Pričakuje se, da se zgodi to v teku dveh tednov. Ameriški konzulat v Zagrebu. Na zahtevo Zjjedri-njemih držav se ustanovi v Zagrebu ameriški konzulat, katerega posle prevzame Wilburg Kehlinger, dokler se ne imenuje drug konzul Kongres železničarjev. Dne 8. t. m. se je vršil v 'Belgradu kongres železničarjev, katerega so se udeležili delegati iz vseh pokrajin Jugoslavije. BELGRAD, 19. — Čete albanske vlade so udrle na jugoslovanska tla do Dibre. Ker so bile sovražne čete v premoči, so se jugoslovanski vojaki umaknili iz strategične črte na staro črto ob desnem' bregu Drine. Prebivalstvo je prabežaio. Odposlana so oja-čenja. Akcijski delavski odbori v Angliji LONDON, 17. — Po celi Angliji se je formiral sistem akcijskih delajvskih odborov, ki ima svoijje središče v londonskem odboru. Zgodovinsko važnost tega gibanja ne sme nihče prezreti, afco pojmuje 'tok politike in bok revolucijo-name misli, kr povzroča gibanje intemadjonaln«ga delavskega raizreda. Imenovani sistem akcijskih odborov je bojevna organizacija angležkega delavskega razreda. Njegova naloga je, da pripravi generalni revolucijonarai štrajk proti postavni vladi' Lloyd George-a^ ako bi hotela ista tudi s privoljenjem 'parlamenta začeti intervencijo proti sovjetski Rusiji. Sistem akcijskih odborov trdi, dia delavski razred ne priznava parlamenta in je pripravljen, da zabnana ločajo poostrenje kazni za časa Vone, na h ud odel- delovanja državnega parlamentarnega aparata, siva, ld so podvržena vojaško-sodnemu postopanju j Angleški delavski razred si ne dela nikakih skrbi na suhem in na morju £tli tudi navadnem sodstvu. I radi zaveznikov Anglije. Francija je večinoma od-Finančno stane po premirju. J visna od Angli>, glede^ premoga; akcijski^ delavski Finančno stanje izkazuje v prvih 18 mesecih po sklepu premirja sledečo bilanco: Stroški, skoro vsi efektivni, znašajo 36 milijard in 650 milijonov, dohodki 36 milijard in 509 milijonov lir, od’ katerih pade 16 in pol mili ard na efektivne dohodke, nad 19 milijard in 800 milijonov pa na promet kapitala Tako je bilo nad 150 mil;jonov več izdatkov negoli prejemkov. IZ JUGOSLAVIJE Jugoslooenska ministrsko kriza rečena BELGRAD, 17. — Vladma kriza je rešena na podlagi sporazuma med demcfciaittsko in 'parlamentarno zajednico. Novi kabinet j.e koncentracijski, sestavljen iz vseh prešnjih ministrov, razen dveh: Davidio-viča in Protiča. Namesto DavicJovioa je .prevzel listnico ministrstva notranjih zadev isto tako demokrat Draško vic, Protičevio Rstnioo ministrstva za ustavo ima istotako radikalec Mušicki. Imenik ministrov: Ministrski predsednik Vesnič, minister za zunanje zadeve Trumbič (namestnik Ninčšč), minister vojne Branko Jovanovič, minister za ncitramje zadleve Draškovič, minister za promet Korošec, minister za pošto in brzojav Drinkovič, minister za šume in rude Kovačevič, minister m poljedelstvo Jankovič, minister za zgradbe Jovanovič, minister za zdravstvo Rafajlotvič, minister za sodjailno politiko Kukovec, minister za pravosodje Trifkovič, minister za trgovino Ninčič, minister za prosveto Svetozar Pribioe- odbori bodo pripravili kontrolo .pri razdeljevanju premoga, da bodo zamogli doseči blokado Francije. Ta organizacija angleških proletarskih mas, ki se razvija neposredno na nacijonaini stopnji in z nacionalnim središčem, je pravi sovjetski sistem. Trditi danes, da se radi tega nahaja Anglija v dnevih predstoječe revolucije, 'bilo bi resnično pretirano, kajti voditelji angleških delavcev niso mikati komunisti. Ne smemo zanikati, da ta organizacija sovjetskega tipa, ki je spontano izšla iz angleškega delavskega razreda, ne vsebuje plodJomosnega kvasa za razvoj in da ne nudi masi revtolucijoname vzgoje. jDelavsko gibanje na Angleškem je velike zgodovinske važnosti, čeravno se ne izraža v oboroženem uporu: Anglija je ključ k svetovnemu kapitaHstične-mu sistemu. Vsakoršen sunek, ki ga občuti njena buržuazma država, povzroča' gibanje v stomilijonskem ljudstva sveta. Angleški labouristi so na koogresu druge interoa-djonale, ki se je vršil pred kratkem v Ženevi, zavrgli metodo III. initemacijonale in so se izjavili naje za parlamentarno demokracijo, kakor pa za sovjete. Ti so doma pod pritiskom proletarskih mas organizirali sistem antikonstitudjonalmih in antiparLamen-tamih delavskih odborov in priida.govali revolucajo-narno akcijo mase. Zgodovino «9tvarjajo delavska mase in ne njih voditelji; ti zamorejo ▼ gotovem trenutku izdati mase, toda posrečMo se jim ne bode, da potlačijo zgodovino, ki se razvija proti njihovi volji Angleško Teakcijcnarno časopis;® (No-ribcl: ff-ovo) hvals Francoze, ki so v svoji. .bšstrrra,mresti .priznali vfsi:.© novega carja Rusije, generala W'rangel-a in obžaluje, da se je .pustil L1 oyd George oplašili po Ang! eš kih boljš e vildh. »Marn,ing Post« pravi, da se mora sedaj odločiti, ako bo vladal državo sovjet ali pa parlament in na-d&ljuie: V Angliji ne moreta obstojati dve vladi. Ministrski predsednik ne more voditi državnih poslov, ala© je vedno oviran po delavskih 'Organizacijah. »Dayly Berald« pravi, da Fooh-a žeja po krvi in da francoske upnike žeja po zlatu; oni so pripravljeni žrtvovati vse za svoje egoistične namene, naijsi-bodo to Rusi ali Poljaki, rdeči ali beli. Nove poboje zamore.o zaibramlti le francoski delavci. Delavski razred Velike Britanije j,e pokazal, da je odločen zabra-niti vsako novo ikrvcprelitje in, vsako iabub©ža®,je med delavci. List sklene takole: »Ltoyd George je izjavil, da ne želi Anglija nikake vojne z Rusijo; to kar on zahteva, je neodvisnost Poljske. Parlament odhaja na počitnice, pravi »Berald«, in akcijski odl-bor mora kontrolirati' posle nanoda in kontrolirali Lloyd George-a, kateri slednji je zmožen vsake prevare.« »Star« .pravi: Francija priznava danes W.ranigel-a, ker ji je obljubil, da ho priznal dolgove ramjkega carstva Nikole II., ako se mu posreči odstraniti moskovsko vlado. Mi moramo Rusiji in Franciji jasno povedati, da mi nismo udeleženi pri tem prpoznavanju generala Wrangel-a. zunanjemu ministru v Budimpešto radijobrzojavko, v kateri sporoča, sovjetska vlada je zvedela, da ie začela madžarska vlada proces proti 10 članom prejšnje madžarske vlade delavskih in kmečkih svetov. Ruska vlada postavlja imenoma navedene scdruge pod svojo zaščito. V njih vasrstvo bo interniran h 1000 madžarskih častnikov, ki se nahajajo v Rusiji, kot talca, in Čičerin groza, da bo pripravila .ruska vlada tem častnikom, med katerimi se nahajajo člani madžarskih plemenitaš kih rod'bin, isto usodo, kakršno bo doletela obtožene ljudske komisarje. Vstaja na pirenejskem polotoku MADRID, 18. — Na celem pirenejskem polotoku se nadaljujejo teroristične ‘manifestacije in stavke. Vlada proučuje sredstva, kaiklo1 'bi zatrla sindikalizem. V Barceloni se zveza podjetnikov pripravlja, da vnioi-vič proglasi izpretije. Policija -nadaljuje s preiskovanjem delavskih stanovanj in naznanja, da je zaplenila važne listine o sestavi sindikalistične armade 10.000 mož. V nekem sporu med stavkujočdmi in sa-matenesi so1 bili od slednjih trije ubiti. .(Samatenesi so člani oborožene organizacije industrija!cev in nacijonaldstov.) Gledišča se bodio zaprla. V Šivilji je razdrla bomba del .plinarne, mesto je v itemi. V Far-rolu je bilo zaprtih šest sindikalistov, ki' sio jih dobili z bombami v rokah. Časopisje ostro graja izročitev mlina delavska zadruigi. V Lizboni je narodna zveza kmetov organizirala sovjetski režim' v obsežni pokrajini Alemtejio; vlada je poslala svoje čete, d'a skušajo vzpostaviti red. SiliTiiiS Nevi izvrševalni odbor III. komunisti ča e interna- c“c,nale. Dne 7. t. m. je ibila prva seja novega izvrševanega odbora III. koimmmistične internacijonale, ki je bil 'izvaljen od II. rednega kongresa. Člani novega izvrševalmegsi odbora so: Lewi (Nemčija), Rosme r (Francija), Quelch (Anglija), John Beed (Amerika), Ser ra ti (Italija), Steinhardt (Nemška Avstrija), Friks (Skandinavija), Kablin (Bolgarija), Mil-kič (Jugoslavija), Rudnyansky (Madžarska), Sultan Kada (Bližnji O.rijent), Pak (Daljni Orijenrt), Manxer (Finska), Weinkcp (Holandska). Kandidat Anzon. »Ruska komunistična stranka« je delegirala glasom sklepa kongresa pet članov, ti go: Zinovjev, Buhari®, Radek, Tcanekij, Kobockij. Kandidati: Lenin, Trocki, Bersin, Stalin, Pavlovič, Čičerin. — Zinovjev je bil znova, enoglasno izvoljen predsednikom izvr-ševalnega odbora. V predsedstvo izvrševalnega od-'bora so bi-Li izvoljeni: Zinovjev, Buhari®, Meier, Rud-nyamsky, Kolockij. Tajnikom izvrševalnega odbora se izvoli radi odpotovanja Radieka na fronto, Kobockij. Giolitti — Lloyd George, Italijanski ministrski predsednik Giolitti se sestane koncem tega tedna z angleškm prvim ministrom Lloyd Georgem v Lu-cemu (Švici). Marki Torretta ne gre v Moskvo. Marki Torretta demontira amerikatnsko vest, da 'bi. ion šel v Moskvo, kot italijanski poslanik. Cente Sforza proti povratku Habzburžanov. tipska »Volksizedtung« prarvi, da je na sestanku v Benetkah izjavil ooote Sfcsrza, italijanski minister zunanjih del, češko-slovenskemu ministrskemu .predsedniku Tušarju, da ibi povratek Habsburžanov na ogrski prestol ustvaril .»casus belli«, (vojno stanj«) med Italijo in Ogrsko. Češko-slovenski komunistični legijonarji. 3. polk sibirskih legijcnarjev je šel skozi Brno z napisno tablo: »3. češki komunistični polk.« Vojaška godba je igrala delavsko marseljezo. Drugi došli vlak z legijonarji vmivšimi se dz Rusije je nosil napise: Živel Lenin, živela komunisti črna internacijonala. Dunajska garnizija v pripremi. Ker se je govorilo, da namerujejo Madžari za dan 18. avgusta' prilastiti si Dunaj, da postavijo Karla na prestol', je bila dunajska garnizija v pripremi, popolno vojaško opravljena. * Talci za 10 madžarskih ljudskih komisarjev. Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve čičerin je poslal Manifest tretje interaacijsnaie azijskim narodom Izvrševalni odbor Komunistične Internacijonale sklicuje za 1. september v Baku kongres kmetov in delavcev Perzije, Armenije in Turčije. Kaj predstavlja Komunistična Internacijonala? Komun. Internacijo® ala je miiLijonskai organizacija revolucijonarmih delavcev v Rusiji, Poljski, Nemčiji, Framcji, Angliji in Ameriki, ki so se dvigniti, spod, bujeni po vojnem trušču in tirani odi lakote, da ne bi nič več delali za bogatine e, toda le za same sebe, da se me bojujejo več .proti lastnim sodržavljanom, proti trpečim to garajočim sobratom pač pa da obrnejo orožje proti izsesal ceni v lastno obr.almbo. Ti delavci so spoznali, da im more le ediinstvo, 1« združenje vseh lastnih moči .pomoči do zmage in so pnošlega' leta ustvarili organizacijo., kš so jo nujno potrebovali, v komunistična initernacijoauali, ki je postala kljub preganjan^K s strani kapitalističnih vlad! v .poldrugem, letu svojega obstoja duša osvobodilnega bojal delavcev in revoluoijoniranih kmetov celega svetta. Zakaj sklicuje komunistična internacijonala; kongres perzijskih, armenskih, turških kmetov im delavcev? Kaj jim more dati? Kaj zahteva cd njih? Boreči se delavci in kmetje Evrope in Amerike se obračajo na vas, ker vi, kakor oni sami, zdihujete poidi jarmom svetovnega kapitala, ker site vi primorani, kakor oni sami., da se .borite proti svetovnim izžemialcem in ker bo združitev .perzijskih:, turškh, armen-sk.ih kmetov itn delavcev z veliko armado evropejskega in ameriškega proletarijaita okrepila to armado im pospešila smrt kapitala im tako prinesla svobodo delavcev in kmetov celega sveta. Kmetje in delavci Perzije! Teheranska vlada Ka-djaaiov im njihovega spremstva iz province Kanem vas je ropala in izžemala tekom stoletij! Vsa zemlja, ki je bila po zakonih šerijalta vaša skupna last, so si sluge teheranske vlade vedno bolj in bolj; prilaščali in jo izrabljajo po svoji volji. Nalagajo vam davke, kakor se jiitm zdi, in ko so deželo zaradi slabega gospodarstva tako daleč pripravili, .da ne morejo iz nje z las.trni.mi močmi nič več zadosti izžeti, so prošle-ga leta predali Perzijo angleškim kapitalistom za dva mlijona funtov šterlingiov, da si ti v Perziji vsitvarijo ianm.aido, ki v.as bo še bolj pritiskala kakor do sedaj,, da morejo nabrati davkov za kane in .teheransko vlado. Prodali so angleškim kapitalistom bogate naftone vrelce v južni Perziji in tako pripomogli oropati deželo. Kmetje Mezopotamije! Angleži so proglasili vašo deželo za neodvisno, toda 80.000 angleških vojakov je v vaši deželi, ropajo in požigajo, vas ubijajo in posiljujejo vaše žene. Kmetje Anatclije! Angleška, francoska, italijanska vlada obstreljujejo s topovi Carigrad, Sultana držijo kolt ujetnika in ga silijo, da privoli v razkosanje celo čisto turške zemlje, silijo ga, da izroči tujim kapitalistom deželne finance ,diai bi tako lažje izsesavali turški nared, ki ga j:e .obubožala šestletna vojna in ga postavila ma beraško palico. Zasedli so premogokope v Herakleju, zaprli ®o vaše luke, svoje čete pošiljajo v vašo' deželo' in teptajo vaša polja. Kmetje in delavci Armenije! Desetletja ste bili žrbva intrig inozemskega kapitala, ki je dvigal' trušč proti pokoijem Armencev po Kurdih in vas podžigal v boj proti suita,nu zato, dai dobi za vašo kri vsaki dan nova privoljenja ,move dobičke od krvavega sultana. Medi vojno, vam niso 'obljubili samo meza-visnost, temveč vaše trgovce, vaše učitelje, vaše svečenike naščuvali, da so zahtevali zemljo turških kmetov zaradi tega, da bi med armenskih in turškim ljudstvom divjal večni hoj, ki bi jim donašal večni dobiček. Kajti dokler medi varni in Turki ne zavlada mir, toliko časa bol angleški, francoski in amerikanski kapitalisti držal Turčijo na uzdi, ker se bo bala armenskega upora, in bo lahko izrabljal Armence za topovsko krm,o, preteč jimi s pokoijem toid strani Kurdov. Kmetje Sirije in Arabije! Nezavisniost so, vam obljubili Angleži, 'obljubili so jo vam Francozi in sedaj ®o zasedle njihove čete vašo deželo, sedaj vam narekujejo Angleži in Famcozi sve,e- postave in vi, ki. ste se osvobodili 'turškega sultana in carigrajske vlade, vi ste sedaj sužnji pariške in londonske vlade, ki se od sultanove razlikuje samo v tem., da je močnejša in vas zna še bolje izkoriščati. Vi to razumet« sami. Perzijski kmetje in delavci so se dvignili proti izdajalski teheranski vladi. Kmetje v Mezopotamiji se upirajo angleškim četam iri javijo,o, izgube, ki sla j‘.h pratr-:ti kiiT.ii množicam: pri Bcgfč.O '«. M i, vi ste L’tel ped zastave Romal ,e p oti. tirjemu vprdts. to J a esto-■ceskušate ustanovi,ti ledtn© k,met- in angleški ča>so peli v bojih z Jjr: kmetje v Anali©!!) paše, da se bor * čalsno ču'emo, d« . ske stranko, ki tč sc bolela boriti tudi tedaj, ko bi paše sklenili svr.j mir z eotenSnuui izkoriščevalci. Sirija n« pride de miru ni vi armenski kmetje, k-i vas ententa navzlic vsem obljubam pušča stradati n,a smrt, da bi tako lažje gospodovala nad vami., vi z vsakim dnem bolj razumete, da j® upanje ma rešitev cd strani entenitmih kapitalistov brezumno. Celo vaša meščanska. vlada Ds-šuskistov, ententinih siug, je primorana, obračati -se s prošnjo za mar in pomoč na vlado delavcev im kmetov v 'Rusiji. Kmetje in delavci bližnjega vzhoda! Ako se organizirate, če postavite svojo lastno delavsko til kmetsko vlado, ako se oborožit.e, ako se združite z rdečo rusko d e lovsko In kmečko armado,, bost« lahko kljubovali francoskim, angleškim, amerikanskim kapitalistom, rešili se bodete svoj.:,h pijavk; diana \am bo možnost, da skr,bite za svoje interese v svobodni zvezi delavskih republik sveta, moigli bodete izrabljati bogastva svoje dežele v .svoje 1 ast n c interese in Interese delavnih ljudstev celega sveta, ki bodo plodove svojega dela1 pravičnio izmenjavali in ki si bodo medsebojno pomagali. O vseh teh vprašanjih hočemo govoriti z vam. v B,aku na kongresu. Ne strašite se pred nikakim trudom, dia v kolikor mogoče velikem številu pridete 1. septembra v Baku. Vi romate leto za letom skozi, .puščave k svetim krajem, v katerih spoštujete svoj.© preteklost 'n svojega boga — potujete skozi puščave, potujete črez gore, potujete preko rek, d,a se smiidete, da se pogovorimo, kako bi mogli r-azstrigaf j verige suženjstva, kako bi se mogli bratovsko združiti, da bi živeli, kakoir žive svobodna, enaki ljudje. Prvega septembra se morajo zbrati v Baku tisoči perzijskih, turških, armenskih kmetov in delavcev, miroljubno združenih za veliko osvobodilno posvetovanje ljudstev bližnjega vzhoda. Izvrševalni odbor Komunistične Internacijonale. Moskva, 29. junija 1920. Predsednik: G. Zinovjev, Tajnik: K. Radek. Za osrednji izvrševalni, cidbor 'ruske komunistične stranke: K. Buharin, A. BaiLabanova, V. Vorovski, G. Klinger. Za vseruski 'osrednji odbor strokovnih zvez: A. Lozcvski. Za angleško socialistične' stranko: W. Mac-Lena, Tom Quelch. Za tovarn)',ške komiteje Anglije: Jacques Tanner, G, M. Murphy. Za francosko odposlanstvo, na: kongres Komunistične Internacijonale: Jacques Sadoul, A. Rosmcr, C. Delinieres. Za italijansko odposlanstvo na kongres Komunistične IntamacLomale: D, Seratti, V, Vaccčrca, N. Bombacci, A, Graziadei. Za Komunistično strank© Poljske: J. Marchlewski (Karski). ©gatutisjerea® Optožujemo vladlu kraljesitva Sika, Hrvata i Slo-venaca i sve njene sajučesniike za zločin izdaje zemlje i namoidia. 1. Optcžujemo j,e, što je naizorila sa,obračaj d svojo®! zlo čina čkoirn politikom 'uprppastiila na železnicama preko 100 milijcrrih nairodme dmovine. 2. Opitožu.jemo je, što je bestiidnom politikom iza-zv^ala štrajk železničara i upotrabom nasilnih mera p.rodužila taj štrajk 15 dana d tako saiobračaju i pri-viredi nanesla teške udatrce. Vladia je tek na. zvršeitku štrajka priznala potrebu popravke materijalneg stanja železničara, što je mogla učindfi odmiah ii tako izbeči da do štrajka uop-šte i diodje. 3. Opložu.effiio je, što je bez pitanja naroda usela na' vlast, što je dopustila,, da se več osam godina ne konzultira mišljenje naroda, što ni od kud>a nepozva-na i nedzabirana uzurpirala diržavnu šilu i tu silu lipotrebljavala na stvairanje kaosa, nereda, naduvanih veleizidajničkih procesa, hajdučije, .pljačke i prog on a ■radmoga naroda ove zemlje. 4. Optožujemo je, što je tu hajdučki uzurpiranu vlast upotrebljavala na zaštitu narodne zamuke, na zaštitu svojih partijskih prijatelja i špelculanaita, da pod ©kriljem države ©timaju od seljaka hrar.u, kupuju i suviše jettino cmda, kad se veštačlci zabirami izvoz, .a pincdaidu suviše sku.po cindia, kada se radir njih i sa.mtO njiima izvoz odobri'. 5. Opitožujeano je, što je državnu vlast zloupotreb-Ijavaila pom.ažuči svoje partizane, da do vlače dz ino-strainstva robu pre no štio ona piovnsi cantiie, da .bi je predla v ali po’ novim cenama ©nda, kad ona to povi-šenje carina' objavi; što je na taj način državnim anatarilefioim pomagala lov na milijone i jurišala na narodne džepoVe. 6. Optožujemo je, što j.e u dogovoru sa' svojim par-tdzanima, špekulant,ima namernuo pustila, da se nekoliko vagona robe, dobavljene iz Amerike, .pokvari, da bi se onemogočila prodaja' narodu po jefttiuju ceru od' one, lacjiv traže trgovci. 7. Opt cži jamo je, što je sramniim partizanskim, i k--ter'riškim trzavicama dovela u pitanje narodno jedtoatvc i razvila separatističke tendence. 8. Optožujem© je, što je zločinački upotrabila uzurtpiran.u vlast na pripremu pokclja nad radnom klasom, ko ja prestavlja, na glavniju 'proizvodani snagu u zemlji, : boja na svojim, plečima nosi aamdnu pri-vredu, što ;e'i na taj način zagrozila i enako minirano' privredi u zemlji. 9. Optožujemo je, što je bez pitanja naroda trošila namodrru iroovinu i snagu sin.ova ove zemlje na pomaganje ruskih rea.kcrijonaraca, mračnjaka i kontrarevolucij,onaraca ,na pomoč u novcu i opremi ološu i truležu Rusije, a preliv našega bratgkag ruskog nanoda. 10. Optožiujemo je, što je ispraznila državne kase, u propasti! a mašu valutu, 'ddpustila bez umno raščenje skupoč« i bede u narodu, dovela ogromne mase fi-zičkth i urnmili radrčka varoši i sela u nemogučnost da dtodju do odela, obuče i najnužnijih srestava za život. 11. Optožujemo je, što je sa ranijim vla dama na-bajcila ogromne dtigove na nianodna led! a i tako predala n>ašu zemlju u ruke itudjiaskdm imper:ja!ist:ma. 12. Optožujemo je, što je najzad svim’ tim pobro-ianim i mnegim nepcibrojanim zločinima uč;ffl;la :z-daju prema zemlji i dovela u pitanje samestainost jugoslovenskog naroda, kome .pr je ti opasnost da, p ostane rob i plen tuijlnakih kapitalista d zavojevača; što je svitin tim i mnogim drugim zlo čini m a dopustila, dia ovom zemljam zacar: reakcija, .pljačka i satiranje naro.da, čime je zemlja dovedena pred propast; što je na lai, način dopustila, da zemlja sve više z a,pada u privreidnu 'križu, keja vodi katastrofi. Optožujemo vladtu za sva ta zločinstva, počrnjena pr.otivu naroda, zemlje i srudtbine Juigo-slavije. Opto-žujemo ;.e u ime cijeloga naroda sela i varoši, u ime svih 'potlačeniih, porrobljeniih, izrabljenih, opljačkanih i do bede d.ov.edenih. Optožujemo je i obračamo se celom narodu, svdma poštenim sinovima ove zemlje, svirna fizičktin i .umnim radnioima, kopi grcaju pedi terettina, vojmoima, keji su sinovi ovc,ga nareda, oficarima, kej® vole narod i svoje neoibezdedljiene porodice., žamdarima, koji su -z-abludeii i za jeftine pare kupljeni da vrše dže-latske poslove pretivu naircda. Svim a n,ima se cb.račamo i ,poziviamto> ih, da ovu zločin a eku vladtu narodnih fcrvopija, izdapoa, pljae- za gospodarje 'm. celckupncst. Rešiti bočeano pridelke za eelokiupmiost to ne za veleposestnike! Sodba i-n sklep , pelje kih detla vcev je sitroho logična. Vlada naj ne patvaa-ija ciljev 'borbe,, kajti v takeua slučaju ne -hi bili izgubljeni le pridelki letošnje letine, marveč neizogibna bitka bi trajala v bodečem letu, ker so odločni, dia ne izvršijo' poletnega oranja in jesenske setve. Hoče li vlada, agrarcem ma ljub©, spremeniti bolonjska pr.ovitncij© v puščavo? kaša i špekulaniats, pozovu pred1 sud' i po zasluzi ud®, »Radničke Nevine«, Beograd. osua.e. Antonio Lerenzini: 1111 rr (Nadaljevanje in konec.) Kaj delajo agrerci? Kaj rutkirenejc agnsrci v tej najtežji situaci.ji, ki so jio namenema sami pnovccirali? Kncfcadilske solze pretakajo radi izgube pridelkov in kličejo vlado na pcimoč, da pretskrb‘i ista vse petrebno za mlafev žiita-. Emiisarji agraircev se stalno klatijo ,po antikamerah mitiiisterstev in ,po korildorih »Montecitcirio-a«. »Mlatiti hočemo — pravijo — dajte rtom kr umirjen-!« Vlada bi 'morala, v čmena celokupne ker isti, po zahtevah teh gospodov, postati kolon - krumir, da reši agrarcem oni pridelek, katerega so slednji namenoma! neposredinio' izpostavili nevarnosti, da se pokvari. Istočasno zagovarjajo delavske organizacije, katere vodijo trezne glave, potrebo (države, da se reši žito v ticlosrojoki pr.oiviocijl; toda ne morejo si misliti, dia je vlada, ko je rešila .predelek, dleiežna z lastniki dobička onega žita, .katerega so veleposestniki' po svoji volji, in ,po eistemu svoje taktike postavili, na pot v .pogubto, Drž'av,a aniona) ostati- nepristranska v konfliktih m cd kapliitalom in delom; zanima naj se le za celokupne potrebe. Mlatev in žetev potom države bofdo miogcče fcljtub temu v bolonjski' provineiji, ako se bcido izvršile, ne da se bodo polnile pri tem listnice gespodov. Delavne m.ase, ki so se zoperstavile za-peram, da rešijlo pridelke z obdelovanjem tudi onah od poisesrtnaikiov zapuščenih .pcseis/bev, in vnaprej plačali mezde in dbuige izdatke, .bedo rešile tudi produkte, kateri le po njihovem požrtvovanjai rastejo iz zemlje. Produkcijo se mora rešiti, toda dobiček naj pride v korist celokupnosti. Ohraniti in rešiti produkcijo »e sme pomeniti, na noben način zagotoviti .profit barcncrn bolonjskih posestev. 80.000 onganizinamih v provancapa'!®!' federaciji poljedelskih delavcev Bologne bi1 reagirali ma vladno navedbo, ki' bi podi prit vez o i, dla' se reši pridelke,, za-gcibovila dobiček agirarcem. Izgoverili) so svnjc! parolo1: Mi bomo rešili ,pridelke, toda delež, ki bi pritikai gospodarjem, mera pripasti javnemu blagru! Brez našega posredovanja — pravijo kolonske in delavske masti!)on za vtrčkom jarholmce ter j© pcftnalem srkal in se vetevaim© pomenkoval s ikj:'čm.art)em. Veičer se .je že delal in mrak je gosteje in .gosteje lega! na skahiie in šume v USanjii 'okolkš,. T ediai) je postil1;«®, vstal ter s težav« segel v žejp svojih testoh hlaič. S štirimi bakrenimil ruovei, je plačal svoj raičuin — oj srečni časi! — pertetm je pa svicj pogovor s krčmarjem .skončal -pritočn© takole: »Cujte; tiuj sera še v teh 'krajih, saj sean diosedaj voeaill le pa Kranjskem-. Ali je tod tikali varno?« »Kakor v nebesih«, odvrne krčmar. »O rokovnjačih, tolovajih ...« *.., oš bilo nikoli nač sllšartii. Vsaj nagi ljudje tu v vari so .poštene teikoi, dai bdj ne morejo.« »Nu prav! Imam oamireč preee) denarja na votzu. Sicer bojim, se res prav nobenega ne. Ali...« »Le brez skrbi hodite, pa s« uafcajgrede zopet kaj oglasite ©ri nas.« »O to pa, tol Vince je biio res dlobno.« reče posti.'!,-en in vzanne vajeti v reke. Na vo!z ®3 sedel, ker je pot pffav zai klfamlo zavila v breg. Krnci« za .poeti^ooosn pa sbai ja mahmla dva) m»-žaka, ki ®ta 'poprej tudi sedela v krčmi: Nekaj časa sta kr 3č: &■ še za poštnimi vtozcim, poten* pa staiiiz^inola v gc ičavi. PusKicphai je vštric svojih 'konj vrh ldan oai. Tu postialne za h.itp 'ter si' briše pot s 'čela. Isti trenuitek. ga zgrabijo zabrfcitomial mcične .plesti, in p© kratkem ruviamju je 'ležal zvezan v obcestnem grmovju. Niato vilcmita) 'd!va tolovaja v poštni vaz in edineseta. malo štiriioglialtcl škritajiico v noč. Jedlva bez nekaj ur ,je KI ptostiljion rešen iz neljubega poiložiaja. Oddkdlrtal je ves pciKt v Reko-, kjer je stvar naznanil. Gcsposikia v Reki je že vedela kaj ji je storiti. Saj ni brilo ne vprvdič in tudi ne 'slednjič, kar je .bdi poštni v©z v Reko napadem 3» oplenjen. N rcuindl teden dkti, ,pa so se že vnniifiš jnaz.poslan:! orežnakr. V mali, salmlcttmi hištldl tik pekf Beljačeim so šM tciovaja, dva premogarja), katerih vmanjost se je do pičioe vjj emajla z ©piiscm, postiijoniai. Pnemogarja sta tudii dlobno vedelai, čemu jiu vaJKjc) onažniik-i s seboj. Id zato sta se upria s ■sa.mciknesi' v rokah. Pak je bdi eden prestineljen skozi prsat, iter ,je uzd'afuni’1 zadhp vz>dBh m'ed tern, ko so (drugega ©rožniki zvezali. Poštenjalkovič je priznal svej zllcčim, a izdati mesta, kjer je dienar skril, ni hotel. Talk© fnieumiem dla ml', je dejial. Umrl je v jelči'. Do sem je zgodba .povsem resnična. Kar sedaj sledi, ,pai ne vem, če 'ye tiudli te30 Vehtjetno Idiaisa. mi je and', ki mi je to pripovedoval prav vrh Beljaiča, iza,-trievial, d!ai je gola resmioa, ki se je dogodila mnogo let kaisoeje, itorej že za časa naših očetov. • Pod Beljačetm v Bregih, malo varičo nad Volov-skemi, je živel tedaj Jure, pravo si® gkalovte Libur-nije. Delal je mlacS Jiuir,e Idian ztai dlniem ttcakor črna živin a, zraven pa veselo žvižgal kakor črni; kos. To je, sllednje čase Jure ni žvižgal več. Zaljubil se je bil v lepo Junico, a1 smola pri tej ljubezni je bila, da je bila Juriča bogato dekle, Jure pa 'bajtar. In kakor že poje .pesem dalje, se je tudf v tem. slučaju vse Ju-ričima sorodstva poataivilo tej Ijtubetzmi po robu. Juretovo sicer ®e, nteikaj ker ga kialkcr sšromak mnogo ni itoel, nekaj pa 'ker bi cmlo malo njegovega sorodstva rado stopilo v ožjo dotiko z Juričanim. Kljubu temu in ravno fflaldS tegal pa srtai se Jutne in Juriča kaj rad-a imela. Vse te nepriiika so Juretu zaustavile veselot žvižganje. Eto! To rjie trajalo nekaj mesecev. Nekoč pa je Jure nekoliko glchlje ikcjpal na .edihi svoijii. njivici. In tedaj je ziaidel iz (m.ctikio ©b nekaj pioliuitrMcga. June je za-čutden prestal, pot.em pa je s 'čim večjo' vniemo povzel delo. -čez četrt ure je zletela motika v dirugi kot nji-ve fini Jtuine je veselo prižrižgjal v Brege on niaravsiio-st v hišo Jurfičfnfh sfarišev:, daril mn j.e to bil© ‘ostro ■prepovedano. Ali takrat ni prfžvižgai praznih rek, 'ker pod piaz|diuh© je nesel malo a težko Skrinjic©. In pnevmiHi so škrittjOco ha ntiz© in šbeffi in šteli to našteli ©semisto starih srebrnih dvajsetič. J-eli sta ta) zaklad! zakopala! za dedovih časov ona tolovajska. pnemcgaTjia, -te sirar še ni .goltov©. Da sta se .pia June iln Junica pondSilai čez malo časa, to mora že biti res, ker njunii -otroci s© še danes živi'. n. Aiko z Učke poigfediaš pneti liburnskemui .obrežju se me mcireš dtovolj maičuditi velikemu številu miičnch vasic, ki se miizajio 'krog sive sikaline kjer stoji stari Kastav graid, biser v -blestečem zalclald.u. Ak© pa s kantovske Fo-ntice zreš po. .ckolicii se zopet čudiš ve-kkemiu številu cerkvic to kapelic., 'ki vsepovsod! .oznanjaj© vernost ikbunnskega. ljudstva. Med temi' cerkvicami jie znamecitai iona sv. Antona1, ki Stoji nedaleč Kastavai na jiužnl straini. V diesnio 'sten© cerkvice je vzidana siva, kaj priprosta plošča, .ki' obsega: tri vrstice že preče- nerazločne 'gfegolitske pisave ter letnico 1837. Blizu cerkvice je še dlobno ©hranjen, v skalo vsekan podzemeljski sthidielmec fz davnih časov. D e vet-toitridleset stopnic .pelje z zeuieljskaga površja do vede. OkicMča je piccej pusta. Ta cerikviica je blila jpirleid! teti predmet (pogovora med ti-idesietleitinfm Zvtanieteim to ncikclffec mlajšim Antio-moim. Zvene dn Anton sta (bela domačina, sirnEnakai. Rak K radia' obogatela,. In .pet Id© bogat,stva, se jdimia je dozdkvaSa, da .petee pireloo Arnepilce. Ali kaiko .poj-deš v Amerik© ,če nimaš pnč.eneiga v žepu? In tak© stel Zrviane to Anton ugibala,, kako bi prišla do novcev. »Tedaj povej Anton še enkrat, kaj ti je pravil ranjki clče o tej cenkvtci,« »Tiorej me še ni-si umte-li?« odvrne m|a)jši. »To je verudar enositavn©. Ona staira plošča na cerkvi mojega ipafocmia govori, dla ,je criJi nekje, prav ,pod ®|Oi ah 'blizu kje zakrpam zaklad.« »Jaz pa' tega verjeti; ne mcinean. Če jie tako pisan© na plošči;, bi‘ bili zaikled že kdaj dvignili). Vidiš!« »To pa si pametno povedal, kaj ne?« ugovarja Anton. »Seveda 'bi ga brili dvignili, ako bi- pač brati znali, kar je najpAan© na kamnu. Ali* sl kedlaj opazoval ploščo-? « »Se-m! In res, jaz znam brati-, ali maj kamnu so take čtoe čaire, !d!a nobene me uimeš.« »Vidiš! To pa zaito, ker je napis čarovmoški m ie rnotj oče je -uganrl kaji ipcimeiniiL« »Kaikoi pa ion? Sa) c® s,ptoh mi znal brati.« »To je 'tudi res. Adi če si maipis dcfbirio .pcigjLeda!, potem si ‘cpitzlil v dnugi vrsti neko zuameraje, ki je prav podobno mawdic4 obrnjenim gniojctm vilam. Dvakrat se 'ponavlja to znamenje, enkrat koncem vrečice to to pcirniemi': T« kopaj! Tako mi jie razložil ramsjfei, ©Se.« »Da p.al ni že o® skušal kepati? Hm!« »■Hotel jie, ali mi utegnil, tailco mi’ je sam .pravi!.« »In talko ti meniš, tdiai K poskusila ,midva.« .»Da 'diokller ae stvar še ne razve. Potem nama je piot v Ameriko ridipntla.« »Hm.; če bi pa sveti Anton utegni! hud -postati?« ■»Oče mi je dejal, da bit *se to utegnilo zgoditi pri vsalkeim drngern, le pri onem rte, ki' nesi svetnikovo Sme. Evo in to norim jaz.« »Glej: glej,« die Zvar©, »kako se vse tio ujema. Nu c, pa peskuriva.« <»Še -danes med oekrajsto to .petoočj©- Jaz vzetmetn motiko in toč s rabej, ti pa vrv to motiko. Svetnik ®a»r,,a »e bto brati, saj ne ibov.a pobttalia vsega, le bo-lihto koifccr rabiva za pot v AantetiSoo, satmo tolik©.« »Je že prav. Vrzel bom tudi samekses s seboj.« »Čemu ti -bo?« vpraša -mlapč. »Ak© bii nama htotei pri dielu nagajati hudlcbec.« »Nu prav. Torej danes.« Ncič jie bdla tiha fin mirna brez krušnega svita S kalin e to -grnsiičje naickrcg so sprejemale bajne ob tike. Od Kvsmnera sem prek© ©fickov je pcpšhovai jugrovtoal Tedaj stopa Zvane preti cerkvici sv. Antena. Ne pnijef®,© mu je v srcu, i» ravno strah ta občutek, ai mmago boljšega tudi ni. Zvane se prekriža. Stopil je tff mrsno pesemskega sttaderrea. Hlsidrto n temnr ma je zazijal njegov vfrefi naproti kakor peklenske žrelo. In zdel© se nra je da je nekaj zabobnelo izpc-d zemlje. Veter (ptefcegne, Zvane nadaljuje svojo pot ZcM' se mo, da temne sence skaMjafjo preko peti, to da ©eriovicai nakfe to iraste v temraii noči da ogromne viši »e. Rad oemfovijo ,pa čepi črna' -pošast to ognjeno* oko ftma obrnjen© vanj. Zvoneta mfee razsoidnast, iprime za samokres to izproži Dtfvjti krik raui ridiairi v suho. Ko se Zvane zave ter bolje pogleda, Vidi svojega tovariša) Antona, ka se peleg male leščerhe zvija v boleotoah. Zadel ga je bil v rana©. Zvane je spravil Antona domorv. Zakladov nista vtetč kcipiala, ali kljubu temin sta odpotoval® veandaaie v Amerik©. m. Sedela smo v Dragi, gozdu tik Zvoneče iv Kasta/v* ščtoii, pod visokimi drevesi iln sodček krdaste jarbo-Išce je krcžl ©H trst do ust ter razvodja! jezike Zvo- neoanov, kli ?© se s sve jim župauican vred po -trdem delu tu 'Cidpočirviaili Bili s© zaotodvS H tonefje, sami ■suMtati, zagoreli mod^e, 'ekleffiGh maSc to milih oči. Mararikdb med rajiiml je prišel že diaieč po svetil nat-idko-Ii, kor kar je -prarvi Libunsijec, te potuje rad© s trebuhom za kruffsotm. A kak©r idaleč je teci .pogledal, vrača se vedno .rad domov. In. 'tako so se pomenkovati kakor fizkušeni možje © mar iščem. Slednjič .preide 'p^-Jsvncr ®a zakfode. Kak© ti*® ®«? Vsa Kastav-ščtoia ie pdna ztikjopanlh zakladov to v Rreluki oh nuor-ju sx> cvetelo celo tekmji f. j. družbi; 'ka je v pre- Državni uslužbenci so na včerajšnjem sestanku sklenili, da na odgovor na že pred 6 meseci vloženo spomenico počakajo le še do 26. t. fflt. Po teni dnevu bodo sklepali o korakih, ki naj jih u-krenejo. Mačje zlato. V Trstu so do pred kratkim neki trgovci »trgovali z zlatimi« paličicami po pol kilograma težkimi, ki so bile pa le iz medi ter močno pozlačene. Znali so »voj posel tako imenitno, da so 'več meščanov opeharili za več tisočakov. Ko so ti spoznali goljufijo premetenih ptičkov, že jih ni bilo več. Baje so ubežali v Bologno, kjer so jih, kakor se poroča, tudi že prijeli. Roparski napad. V torek ponoči je bil v starem mestu napaden Rajmund Picot od treh malopridnežev, ki so ■u preiskali žepe ter ga, ker ni imel križanega v njih, pretepli in potem slekli do nagega, nakar so nbežali z njegovimi oblačili. Novopečeni Adam je nato pričel' z debelim glasom ificati na pomoč, in glej, odprla so se okna in iz njih je priletelo par cap, da si je pokril nage ude. O napadu je izvedela kvestura, in je — takrat pa! — stavila ■ne tri ptičke pod ključ, ki.so Peter Divich, Josip Ba-nahič in Josip Garich. Detomor. Ob barkovljanskem obrežju se je našlo telesce novorojenčka, ki je bilo prenešeno v mrtvašnico Zločinsko mater iščejo. • 100.000 ponarejenih češk»slovenskih kron so našli pri nekem Albertu Zottinisu iz Reke. Moža so stavili na varno, sokrivce pa iščejo. pravljalo o prihodnji trgatvi, ki kaže izborno. Določiti se ima, na ka%. način naj se sprejema mošt ozir. grozdje. Zadružnikil Na vas je ležeče, kako naj se vaš pridelek spravi in proda. Zatoraj zanimajte se za vašo zadrugo ter pripravite v zadrugo še novih članov. Naša zadruga je v tem letu pokazala s svojim delom kake koristi donaša združenje. Kmetje! Združite se! Na ta način boste gospodarji vašega dela. Le producent na eni strani in konsument na drugi strani brez posredovalca bosta odločevala o svojem medsebojnem prometu. Torej na svidenje! Zadružnim pozdravom! Kmečka delavska gospodarska zadruga v Dobravljah. Uudski oder Podružnic* »Ljudskega odra« pri sr. Jakobu vabi člane, ki se želijo vpisati pri pevskem zboru ali dramatičnem krožku, da se čimprej vpišejo, da se prej ko mogoče prične s poučevanjem. Vpisovanje se vrši vsak dan od 7. do 10. zvečer v društvenih prostorih, ul. Molin a Vento št. 72, pritličje. Mladinski mm VOJAŠKO SODIŠČE V Bačah (Idrija) se je o priliki praznika sv. Cirila in Metoda vršila procesija, pri kateri so se razvile slovenske trobojnice in se je streljalo z možnarji. Karabinjerji so hoteli sprevod ustaviti, ali radi groženj udeležencev tega niso storili, pač pa so dan na to aretirali kmete Rudolfa Kofola, Ignacija, Cirila in Jožefa Kovačiča, slednjega, ker je sprevod fotografiral baje v propagandne namene. Pred vojaškim sodiščem taje vsi štirje «vojo krivdo. Streljalo se ni na karabinjerje, pač pa po stari navadi iz mornarjev v znak veselja. Slov. trobojnice so se razvile, ker je list »Goriška Straža« pisal v smisln, da je to dovoljeno. Jožef Kovačič se brani z dokazovanjem, da je »prevod footgrafiral, ker je pač fotograf, propagandnih namenov ni imeL Karabinjer maršal potrdi obtožnico ter dostavi, da vlada od onega dne v Idriji razdraženost med ljudstvom. Branitelj, odv. Bologna dokazuje, da je sprevod bil verskega značaja in predlaga oprostitev obtožencev. Sodišče osvobodi Jožefa Kovačiča; druge tri pa obsodi Tsakega na tri mesece zapora, IIcIiiibM presied Zborovanje železničarjev. V torek zvečer se je sestalo potujoče osobje železničarjev iz Trsta, da razpravlja o strokovnih zadevah. Razprava je bila živahna. Slednjič se je sprejela sledeča resolucija: »Potujoče osobje osrednjega kolodvora in onega pri tv. Andreju, združeno dne 17. t. m. na številno obiskanem zborovanju v zeleni dvorani Delavske Zbornice. ko je čulo poročilo sodr. Obertija glede okrožnic komisije kategorije, protestira proti vedenju železniške uprave in vlade, ki sta se že dne 23. aprila dogovorili z lastnimi zastopniki, da bosta nakazali povprečno vsoto obrokov zadnjega četrtletja 1919., a sta ta dogovor prekršili tir nakazali neko odškodnino »nezahtevanega značaja,« samo da bi padla že pred časom predložena zahteva po stalnih prejemkih; protestira proti prekršenju pravilnika, ki določa o-semurni delavnik, določen tudi 23. aprila, strani voditeljev prometne službe, ki neupravičeno kaznujejo ono osobje, ki zahteva, da se ta pravilnik spoštuje; obvešča občinstvo o novi prevari na škodo potujočega osobja ter opozarja, da je ono pripravljeno na ▼sak slučaj, ako se mu ne do vole stalni prejemki in se ne spoštuje pravilnik osemurnega delavnika.« Po razpravi nekaterih drugih točk je zbor slednjič sprejel resolucijo, za katero so glasovali sodnigi v Firenci, dne 4. avgusta 1920. Težaki na akord tržaške luščilnice riža stavkajo, ker ravnateljstvo ni hotelo ugoditi njihovi upravičeni zahtevi po 16% povišku, kar znaša 30 lir za vsak vagon, ki naj se naloži ali razloži. Drugod se to delo bolje plača, le pri luščilnici naj bi težaki trpeli lakoto. Komu na čast in slavo? Stavka lesnih delavcev je končala po dolgem pogajanju med delavci in gospodarji, ki se je završilo v popolno zadovoljstvo delavcev. Včeraj so pričeli delavci z delom. Vsi zaupniki prometnih uslužbencev naj se sestanejo danes ob 20ih v zeleni dvorani Delav. Doma. Stavka majoličnih delavcev nadaljuje. Gospodarji se nočejo ukloniti. Dclavci »Zadruge majoličnih delavcev«. Kmetijski pregled gmgflra delavska gospodarska zadruga ▼ Dobravljah. Vodstvo zadruge sporoča tem potom cenj. članom posebno vinorejcem, da se vrši dne 29. t. m. v zadružnem prostoru v Dobravljah zadružni sestanek ob 3. popoldan. Ker je sestanek velikega pomena za člane, posebno za vinorejce, je dolžnost članov, da se ga številno udeleže. Dosti je že naših članov med naročniki »Dela«, zato ne bomo razpošiljali diugih vabil. Na sestanku se bode raz- Ročna in umska mladica! Ljudstvo v stoja in se zfctfra ©krog rdečega praporja, SMiibdta zmage nad ikrivioo .in nasiljem. Vsa zatirani in zasužnpeni od daiijmje vzhodne Indij e in Kitajske do Angleške in Amerik'e se združujejo za skupni btoj v veliki proletarski oirgaaMc&aiciji, .komunistična ntoter-■Gaccjcnaii. Vstani tuldi ti, prodetairska 'crnilad-ina Juliijske Be-ned(e! Pta vseh deželah, 'po vseh pokrarjiinah. je fco imioistiična omliadlim/ avemit - garda revtc&ucnjomanne -ga prelet arija ta. Ali m tlsj&i imottida tebe isto tako k tk>m jarem 'kapitialreitičnega ciasJ.jai? Aili ne čutiš, roonia miad!iina, na svojih plečih.kapitalističnega biča, alt me vodiš, ksjkicl iiz.seBav&i tvoje mlade sSe mcijtstar, Id miu gairaš pičeno v isdč te'r prejmeš potenn za pla1-čsto — nehat® kletev ,da si nuu p^mai« nacedil ? Ali ne vliidliš, ilnt«dektm?in,a' mlislitea vse podlosti buržu-azijtike šočte, v kiaiteri te ibočejo vzgojiti v vdanega kapčilalistiičnegai hlapca, ki pozabi, omamljen od -ka~ piltafifetočnih -grlošev, na svoje očete in brate, matere in sestre - pnede taroe in p.iciefcairike ter jih potem izsesava rin zatira, iker miu to nese dena>r - Judiaževe srebrnike? IntelčkitluiEtkuu mladina, ali ne čutliš, kakci •til skušajo zatreti v šoli vsak čut solidarnosti, vsako svobodno p-.eslcijamje, Vsak svoboden vpogled v svet, v to gnusno krivično di-užialfcno uredbo? Sola ne skrbi za tvoj napredek, ona te samo zasužnjuje kapitalu, ki te tlači iistcitsklo kakor tvoje tovariše, mladte nočne delavce. Zato paskaitO sama zase; zaito organi-zinaiji se skupaj z ročno nskdliimo v komunistični oanJiafcSiinsfci int emiaetijcm-lii. Intelektualna mladina, ■zavediri} se svojega, pickHca: rodili so1 te proletarski starliSB, izšla si iiz ljudstva, zaito ostani nued nijrim, zato ■pojdi skupno z v bcij preti krivici’, dokler ne zmagaj v poslednji deželi ikicsmiiniizem, s vic bodla, pravita ! Mladi' Krčni in umski dtelavci', šel a ne sSkttfoi za vašo izobrazbo, za: vašo osvoboditev, zato se izobražujte, zalo se borite tza svcbodio saimi skupaj z zatinaniim prdetarijatom, organizirajte se v konui-mstaični ©imlad&nski imtemsicijionalli, ki je izaščitnica in botfiiteljii.oai za pravite omladiine, ki trpi pod tam družiabniim isiistemiomi. Vais tovairiši; angleški, frramciski, nemški, češki, jjugOEflotvenskii in italijanski so njeni člani', se bore 'pod njenim prapor jem za. osvobojenje človeštva, združite se z njiilmi tudi' to mladi delavci Julijske Benečaje brez nazlike natnodncisti! V otrguma-zaoiji je mteč, v solidarnem ‘bojiu je zmaga. Agitirajte .po mesltčh in vaiseh, tovarnah in poljih, da se združimo vsi proletarski sčtoovi in pnoletainske h členke v enotno organizisJc-ii;«1 krcimtanfilstilčnie ©mladine Julijske Beinečt?ie. Z/ad®jii čais je, d!a se sniidemlo vsi skupaj in položimo temelje naSi! origanizaciiji v tej ipokraijčinci, zadhirti 'Sas pe, dla se zdlružiimo s svormi iovačiši v icitaliaiiiineki laoamfflKsttičtni intermaci^onailii'. Pircle tariijiatt vstaja im kije ssnio imi? ZdlružimifO se z njim, brcjiUijimO s|e skupaj z nijrim, izobražujmo se z »jim, da se po skupnem bcijiu ctg«cniemo v svobcdlni 'komuini-stiičma difciBbi! Sclidantiost z ofrteiVcni' že oirganiziinamiimi tovariši drugih dežel im pckinaim, solida.rwoist s pnalietarija-iksm, naša vest zahteva ,idla> ®e žie orgelniiziramo v skupni .bajni re-> icduicri;oin borbe, on« pokreinuše i vede o-ir.ladanski ipvokret. Tekom leta i jeseoii' prošte g. 1919. ratdrila dva om'la-dlnv-ska udnužeci'jia.: vdružerf e st'udeaa‘ta kcmuintsita na zagrebačkom i b«c‘gradskom uniiverz-irtetu. Lsprva bila .je tu i rrekiccmmistiicJdli elenieraatia:, kojii' ®u slučajem i pod poviršELm uptavom dldbe priš'1., ali biiSi s>u brzo izbačeini1. U 'letu i jieseni bila je odiržano par užiih lacmfenesuaijia'. Po pnovme'^ airim nneaUima začeli s>u dia niču studentsko-ciadnliki omiaiitnski kluboivi Do oktobra 1919 bi&oih e 15. 'Dama 10. oktobra spitali su se delegati svij« ko-mimustiičkih klubova 'iiz cele Jugioslavije u Zagcebu. Posle diužeg referisanju .Oi reziultatima koniuni&tiičkcg nada u pcjiediirJkn krcjeviima, s vi su saglasili uinns.tu9ke cmladtnie >u Ji-t'ri-liviji'1, i kciji oe se štairrpaiti' jkiSiciocnn. i čirilricm, u sirpsikjo-lirvat-sfcoin i slcivenskicm narečjiai. I dla cemtoainil olibcir., po fcirooiiinainju jicitrebracg ibnoja oigamiziaciija sazove zemaljski kcagne:s, kici,’! če utvr-dtiti program1, statute i 'pravila i domoili poilirebine za-■kilijiučke za ceoi Ssivez. Time (ie .picložein temelfrna kamen cpštiem ikamiini-eliiakcim omririio-ikcm pokretu u Jugcclanijii. Pokret je ersBSX> u diulbljiinu i šiiciniu: niiaala siu nicva mesna uidiružemijia,, a stanai siu se jačala i šlin se fčo broija čla -novi i šta &C' tiče nVhiove spremo. U oktobru -:zdan .jie »Almiaiaah sjocirjcfiiciivčiks oimdaidfae1«. Ta IkniVi^-i m;e bila još oifncojiefaio liizdcr.ie Savezaj, ali leta .je picama i (izdana tli predinjiih 'Cinviri Vinekih nademrka. Sa 1. decembrom picče1.^ ij.e 'iziliaznV »Cnvema Zastava«, icirgan Saveza. Izla.žiii dvaput me&cčno miai 16 citirana vel’lkog revč-jalnog formata u 6000 ipriimeraka, isprva u Zagrebu a pak ut Biaicgn:idi:i, ,gani-zacijama bio je vrše ras.piiitnog zmaičaja, akcije siu se proivoidiile tok u man,jem Tpsogu. Iz blagajnčikog liiziveštaijla (dlrrg Mlrdtn Vitloo matiiovio) razahire se, da su priihicicii Saiveza u ovo 7 meseici iizno'sili 19.553 60 disnana -(- 400 franakai, a rashcida 17.380’05 c-ir.ama, Pirema no^vomu sitaituitu Savoizia, ukctnV.ii' siu ®vl po krai jnskiš -ciolb^iri', mamiec-zto federal sitičlccg. Savez dio-bija centmiotički k.aciallctar; omgiamizacij je pcstarvljena na purra osnllnaltstičkiu osncivu. Za1 pojedin« županije i okružja može premis potrebiil Cen-ireiaa U.pciava csihamOMi-ti! oblasni' sekretiaii^ijat i ime nicviatš sekretaira, koijč imade pak a.gitaia:ijisko-.prc-paigiridrstičlke dužno«!i.' Satvez je, dalje, član Omla-dinske Komiunasbiike IciSeamateiiioiBaSe, Trme ije od-redjen i odbos Saveza prema komiuaiistitčkicij Partiji vsa- loškem kamiemolonmi sekala tudo 'liibumsko skalovje. Tccej o zakopamiiih zaMadSh so govorili, a govorili so kakor možje, kd so videla) že veličastne ameriške fcsKe. Talk. zvrLklad *e b£8 to je še zakopan v gozdu alkiu Zvoneče.. V Zvenečo pa je bil prod leti žašed neki pop. Kakšne vrgte pi&pa je bil itn odkead, tega zvoneški možje no vedieii več povcdlarti. Pop se jje naistamei v Zvoneti .peC žrpacm, prititoo !pil jadbolioo ter sc pomen-coviai z domačini. Ln čul je o zakladtu. Vedeli so mu tede povedati, kjie leži. Pop im atnrel ^eč miru in pri-jovarjal je možcmi ibodiikanj,, da so se odločili ipoma>-Jati mu piri dviguj cm. jiu zaklada. Kcnec vesi so se zbrali. Brlo jah »e ofcnog osem in •sak je držal — puško v roka. »Kje so pa licpate?« je vprašal pop. »■Lopate? Saj res!« Na lopate m nihče ten vi je bila prva skrb osebna varnost. »Cema vam toldto pa puške?« se je vDKJvsč začudtul ^op. Kpušlt vendiair ne rabimo.« »Jka, pat če se prikaže budobeic?« ugovamja nekdo. »Nisem li jaz 'svečenik?« reče pop. »Da, to jc že res, ampak bolje ja bolje.« menijo flKKfC; »Puške puGiitf! c dkana, saj ne grem« hudiča: lovit In jo lopajie im ceptane po,d:te.« St so po kopalno arodjje., ali ipwšk niso odložili; d V ,p mod njimi. ^ JCaj .pa i>e? Ali wte zaMari naSSž? Goviotnte rai!« Si voeje župiaia. »Kaj je? Nič ml Našli nfemo nač. Kopali maa pre-rej do4ga, Ort gf>cb«k» ^ao smo izikqpa4il. Zadeli smo te o« trdkK« »ffe zaidhdi?« »Jew bii zakfed e.U skoia, oe Vean Is« Mp se zafco-hte čm psafteik s svilUamS ofinifi v jamo. Le&e se je ustrašil, ker je memril, da j>e psček hudloiba, pa je pomeril in ustrelil.« »Ni nes,« ugovarja Lele, »vsi smo hkiraitii! ustrelili v psa.« »iNai, maji bo po tvojem. Potem je balo pal kopanja koneo.« »A pop? « »Pop je pni prvem strelu pobegne! in venomer upa: Ne streljajte; saij sem vam rekel ne streljajte! — Zdaj moia že biti na pd peti v Opaiti jp.« »A psjilček?« »Razmešalo ga je na sto koscev.« »Torej ni bil hudobec?« »Kje neki! M je popov psiček, iktf ga! ije vedno m povsod spremljal. Ampak zakladov ne pojdem več kopat.« »Ej vi jusnaki!« — In Ziaikrobotali so sC možje zvoneSlž, ko so mil to pravili v Dragi ibtezu Zvoneče. In petzmeje so mi pokazali' /tudi jamo, ki so jo pop in njolgciv« spremljevalci izkopala pred leti Jamo je zalila kalna -voda. IV. Vlahi so star rold v Kaistavščini. Celo selo«, Vlahov breg, se ilmeniujie po< nj.ih. In v odiprtem hodniku, ki obda,'a kastaansko farno, cerkev, pričajo stan nagrobni' kamen,ii, da so poleg Smčičev m ^cicev ter drugih, bili Vlahi, že v minulih sjtoletpii visoko čislani.. Evo vam nagrobni -kamen riz ieta 1778., ki km,je ostanke sodnika Mantina Vlaha. Iz te rodovine je b(ii!a. Viso-ka, stoika v pasu, plastičnih deviških neder, bujnih udov, res mladenka, da jo je moralo biiiti umetnikovo oko veselo. A m treniti lidh je pclCtivala neka čudovita resnoibai, sfcow otožnost, m v globini: njemih temnih oči je ležalo neloaj tajiusAvenega, nekaj grenkega. Prijazna z vsakomur bila je vemdiaJr ponosna., Scumojzsovostna. To jo je vz-vanredno odtiikov«lo od drugih pmnic. Kadar je poiegla. soparica poletnega dne in je od morja gor eapihijala osvežujoča sapica t«ia,j je budi ona krenila iz sivega obzad>a kastavsk^ga mesteca, a ni' hiuiiAa na cbičaijc-o šelailriišče, zavila je v stran skozi tesmo .predenestno olico do Srkiičeve fo.rbioe, ki visi kakor lastaviaje gne.z De!a« napisana na podlagi dejstev in ne kar tako iiz zraku vzeta, izhaja iz današnjega dtopisa, ki poroča, da hoče g, komisar sedaj popra-viti zgrešeni korak, dlasi pri tem postopa precej, neodločno in nikakor ne v smislu vlade, ki je vsepovsod v Italija poverila aprcvizacijske .posle zadrugam. Če taka zadruga obstoja pri sv. Antonu, ter uživa splošen ugled dometov občanov, res ne vemo čemu se pro+ivi g. komisar poveriti tej zadrugi, ki itak že občane preskrbuje s kmeteškmti .potrebščinami, tudi apnovnzacijo, mesta da jo izroča obo-gatelim trgovcem? Dopisa v štev. 38. treba pa popraviti v smislu da »kmetiška zadruga« pri sv. Antonu v resnici ni imela nikoli apnovizacttje v roki, pač .pa se je njenemu zastopniku za neko dobo poverila razdelitev aprovi-zacijskega blaga. Opozajrjasno na današnje »Poslano« g. Josipa Del-lassavia v tej zadevi. Opozarjamo pa tudi, da je isti gospod tud* v včerajšnji »Edinosti« priobčil nekaj sličnega kot dopis, kjer pa govori v povsem ■ostrejSi.h izrazih — ali brez podpisa. Prepuščamo našhna dto-pisnakoma, da zadevo nadalje .pte jasnit a. BOVEC. V našem Bovcu začenja biti rmiraj bolj žalostno. Vsak dan se nudi več brezposelnih delavcev, sedaj je menda tudi naš genij začel umirati in odpušča zmiraj več delav- cev! Pa kako in zakaj se vprašamo? Ati ni reč deli"' Kaj že, povsod niso kot porušene hiše! Nikjer ni menda to«, liko dela, kot v našem okraju. Kamor sr pogleda, nič kot podrtija! No, v aristokratskem Bovcu že še gre! Ker so našim magnatom postavili pravcate palače, potem mislijo, da je delo končano!- Poglejmo pa vasi kot Koritnico, Kal; Plužne, čersočo, Dvir! Ni ene hiše ni, da bi stala pokoncu! Pa zakaj? Zato morda ker v teh vaseh ni magnatov! Kaf misli vlada, kaj mislijo oblasti? Ali naj se naš kmet pusti popolnoma od stenic požreti, ali naj še pozimi zmrzuje! Kaj naj počne s pridelki? če ga zebe doma v baraki, naj morda gre k bogatašu v gostilno? Kam nas to privede, če pojde tako naprej! Vprašamo tudi, kdaj se nam misli izplačati odškodnino, ali nikoli? Še prezgodaj bo treba davke plačati! Zato skrbite, da boste hiše popravili in s tem odpravili brezposelnost! Tu bi vlada zadela dve muhi z enim udarcem! Odpravili bi neznosne barake in brezposelnost! Hiše se zidajo, a zida kdor ima denar! Pa teh1 je malo! Malo je kmetov, ali celo nobeden, da bi si v begunstvu pridobil toliko bogatije, da bi mogel sedaj na svoje stroške zidati! Kot čujemo, se misli sedaj prvo cerkev sezidati in nekaj hiš, vsaj nekaj! Ali mi imamo itak že eno cerkev, ki za sedaj zadostuje. . Naši magnati so sc pri zidanju hiš na lastne stroške izkazali pravi narodnjaki, seveda pripomniti moramo, da ne vsi. Prej kriče: »Dajte domačim delavcem deta! Socialistična organizacija hoče z laškimi delavci poplaviti deželo!« — Ati oni sami ne vzamejo na delo domačih de-lavcev, ampak tujce! Celo iz Jugoslavije in Avstrije jih vabijo! Delavci odprite oči, zaslepljeni ste še! Vstopite kot en mož v naše vrste! Nekaterim gospodom pa obljubimo, da jih enkrat obližje omenimo! Na svidenje! SOLKAN, V nedeljo, dne 8. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor podružnice »Ljudski oder« v Solkanu. Sodrug J. Srebrnič je otvoril zborovanje ter pozdravil v imenu matice »Lj. odra« navzoče zborovalce. Shodu je predsedovat sodr. Bol-tar Anton, poročevalec sodr. J. Srebrnič je pereča! o pomenu izobraževalnega dela, kako neobhodno potrebna je izobrazba, posebno ired delavstvom, da se delavstvo potom kulturnega društva povzdigne na višjo sicpzjo, ki odgovarja sedanjim potrebam, da koraka delavstvo vspo-redno z duhom časa, ki potrebuje več izobrazbe in kulturnega delovanja. Nadalje razloži podružnična pravila »Ljudskega odra,« po katerih se mora društvo ravnati, in v smeri istih delovati. Nato sledi volitev odbora in izvoljeni so bili sledeči sodrugi: presednik Boltar Anton, podpredsednik Srebrnič Jožef, zapisnikar Gomišček Štefan, denarničar Škodnik Friderik, knjižničar Hvalič Alojzij, gospodar Komel Alojzij, odborniki Prijon Karol in Sre* bmič Andrej, pregledniki Perko Štefan, Boltar Anton in Komet Alojzij. K društvo je pristopilo dosedaj 125 članov. V svesti smo si, da bo podružnica v kratkem času ena najmočnejših na Goriškem. Zato nam je porok naša mladina, ki vstrajno in neumorno deluje, ter se žrtvuje za povzdi£ in razvoj našega mladega kulturnega društva. PODGORA. Dne 13. avg. 1920 jc sklical tukajšnji politični odbor zaupni sestanek vseh v politični organizaciji vpisanih članov. Sestanka se je udeležilo okrog 200 članov. Na dnevnem redu sestanka je bila glavna točka izvolitev delegata od strani tukajšnje politične sekcije na kongres, ki se vrši 11. in 12. septembra 1920 v Trstu. Predlagan jc bil od sodruga Fabrisa Viljema sodrug Simoneti Marij in sodrug Prinčič Aleksander. Ker se je slučajno sodrug Simoneti Marij nekoliko ponesrečil, je bil izvoljen namestnikom sodrug Prinčič Aleksander. Ker jc pa upanje, da bo do 11. sept. 1920 sodrug Simoneti Marij popolnoma okrevat, je bil od strani tukajšnjega polit, odbora prijavljen tajništvu socijat. zveze sodrug Simoneti Marij, Sprejet je. bil tudi predlog, da se pošlje na tukajšnji ko-misarijat dva zaupnika, da bosta v' imenu podgorskega delavstva predlagala komisrijatu, da se radi krivic od strani tukajšnjega aprovizacijskega odbora stavi odbor pod nadzorstvo tukajšnjega polit, odbora. Izvoljena sta bila od strani večine sodr. Fabris Viljem in sodr. Simoneti Peter. Po končani debati v teh dveh točkah je podal sodr. Simoneti Peter sliko današnjega političnegl življenja ter pozval navzoče naj neumorno delujejo za procvit in napredek socijalistične stranke. Navzoči člani so s pazljivostjo odobravali izvajanja sodr. Simonetija Petra, ter po končanem govoru sklenili, da bodo žrtvovali vse za napredek in izobrazbo podgorske socijalistične omladinc. Nato je predsednik sodr. Prinčič Ale- , ksander zaključil dobro obiskani zaupni sestanek. Obenem objavljamo, da smo nabrali svoto L 110 za družine političnih jetnikov. Podgorskemu delavstvu pa kličemo, te tako naprej po začrtani poti do končne zmage mednarodnega proletarijata. MIREN. Zabeležiti hočemo tudi mi par vrstic iz mirenske občine in o stavbinskih delavcih. Dne 8. avgusta 1920 se je vršil javni shod stavbinskih delavcev, na katerem sta poročala sodrug Štolfa in sodr. Kosič iz Gorice. Sodrug Štolfa nam je poročal o politični in strokovni organizaciji. Sodrug Kosič nam je pa jasno povedal o naših delavskih razmerah in govoril za ustanovo delavske zadruge. Žalibog da imamo še vedno veliko nasprotnikov naše organizacije. 16. t. m. je pa sodrug Kosič poročal na shodu, katerega se je udeležilo še precejšnjo število delavcev o podjetju Gallizia, pri katerem so dclavci delali še do danes po 10 ur dnevno in za nižjo plačo kakor to predpisuje delavna pogodba. S tem si jc polnilo žep s tujim denarjem. Krivda je bila ta, da delavci pri podjetju niso bili organizirani. Danes se pa vidi, da delajo po 8 ur, in da so že večina organizirani, Hvala našim sodrugota iz Gorice. Tisti gospod, ki nam oponaša v 37. št. »Dela,« koliko hi vina itd. sc je popilo, naj premisli, da v občini je danes okrog 300 delavcev brez dela, saj še za drugo potreb-nejše nimajo, ne pa za pijačo; da bi vsak občinar toliko popil, kakor popije on sam, bi to prekoračilo najmanj lOkratno množino. Za naprej prosimo gospoda, da bi malo bolje preračunal za mesec september! Tudi v občinskem uradu so velike zamere radi apro-vizacije, ker sladkor ne delijo potrebnim družinam za stare in bolne, za gostilne imajo po 15 kg na mesec, za družinske člane pa po 10 dkg na osebo. Prišlo jc tudi k nam nekaj perila in pogrinjala za razdelitev med reveže. Kdo je vdobil? Družine, ki nimajo najpotrebnejšega niso dobile nič. Ni se gledalo na sirote in potrebne stare ljudi, temveč bolj na prijateljstva in znanstva. Družine, ki se v barakah pečejo in pozimi zmrzujejo, naj si ogledajo tisti občinski možje, ki jim je poverjena razdelitev. Opozarjamo naše občinske može, da naj uradujejo bolj pravilno, posebno pri razdeljevanju aprovizacije in begunskega oblačila. Dne 15. t. m. nam je naš g. misijonar pridigal, da naši delavci premalo delajo, t. j. 8 ur na dan in zahtevajo povišanje plače. Omenil je tudi, da tukaj nimamo po- ' trebo takih »pridigarjev«, ki »zapeljujejo« ljudi. G. misijonar niti od daleč ne dela 8 ur na dan kakor mi, Iti se celi dan pečemo na solncu, a živi dobro. Zato mu ne gre beseda o osemurnem delavniku in stori dobro, ako molči o takih stvareh. Saj to ni njegov posel. Sicer pa pravi Krist: Vsak delavec je svojega plačila vreden) IDRIJA. Spodnje Idrijska organizacija rudarjev, priredi na :!an 22. avgusta ob 15 -uri pop. v društvenih prostorih zabavni sestanek. — Vspared: 1. Godba- ftambu- raški odsek). 2. 'Petje. 3. Prosta zabatva dn ples. — Ker se ne bo pobirala vstopnina in ne prodajaE šopki, ne bo nikakršnih stroškov. Radi tega se'naproša cenj, občinstvo1 obilne .udeležbe. Odbor. • • * »Vrtnarsko in sadjarsko društvo« v Idriji bo priredilo dne 29. avgusta izlet v Črni Vrh nad Idrijo. Odhod iz Idrije ob 9. dopoldan. Popoldan ob se vrši v prostorih Gasilnega doma društveni gospodarski sestanek. Invalidi pozor! V nedeljo, dne 22. avgusia 1920, ob 9, dop. se vrši ustanovni občni zbor invalidov v prostorih socialističnih organizacij v drugem nadstropju. Dnevni red: 1. Čitanje praviL 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti Ker ima ustanovitev org. invalidov za taiste velik pomen, naj nihče ne manjka. pripravljalni odbor Ivan Likar. URBAN JAKO V: "nnt Gicrvcrirti hočemo o vpilavm, Id' so ga imela velika ! zem^opšsoiai odkritja na caizvoij ikolitiure evropskega j ljudstva* Znan j* čas, kdaj sose ta odkiratifa vinila,, I osoibfibo mtv&dfe po .prositaru šn oaijpamieirnibinejše, j aamreč odkmiltije Amerike. Zgddiiilo se je sledni« 1. \ 1492. Pred tean 4ebxm štte^emio .srednji vek Mase ev-1 tjopeJne a^gonkirvikie, s tem Aefcom pa pričmeimo movi vieik ! Čemu to, An jeti .to u^>narv«6en>a, o item hočemo v krat 'Joeta razpira.vijafti. — J V prvi w«ti sli (ikwmik> biti nai jasnem o bistvu srednjega veka, o nje^Jorvi kulturni m nekiutottri1 in c potvodih, ld go to fouJtthJno povzročiLi dn ustanovili. lin zaito je portireibein najprej kraifcek pogjfed na kujteno srtan^e srednjega veka, Ikaikoir še mam’ prilkaizuje ; pnoti zvršertiku te dobe. Nai cpodtittroaih .grško-rkniske kulture si je ipod vpftvottn i krščanske vere .ustanovilo belo pleme nOvie kutecrtne j naesmere snedni-.eiga veka. Pioti koncu starega veka t so namreč udrla v Evropo miova plemena, Stoječa na ! nfokii stopama tkuMiuire. Ta agodoivitn^ki' dogodek na-aiviitajtmo ofaiVadno »presel/jevatnije narodov«. Goste čete grmamiskfith, slava/nsikiih m dragah .pdeman so posedle prostorna 'bivališča. Evrope. In prva poslkdiica tega pritnodai notviih plemen je boli propad itnhiega rim-sjkwga cesantsbvta, oziimoma »svetavmega« viadairetva. Polagoma je .prišel mir iv gibajoče se ljudske mase, iloi ,90 si koncčlno iabna&e svo'ai se&šča ter sprej ele lor-§ Sansko vero ,2 n,jo .pa tudil del g;ško-mimaike kulture, ter si polagoma uredili* svoje držarvnue maZimiere. Te državne razmere, kakor |t*u)dii .sooiiiaAne razmere i te dobe, 9e v bistiviu katj mialLo razlikujejo od raomer, i M so v&adallie v stairem velkni. Že v zgodnjem sredin,letin veku grečiaim« stanove r.atzin^h pnrviikgdinanicev, ki so 1 jim ib‘W podlrejani drnagi mamij snet&roi stamiavA lastnega plemena, aii pa pripadnika .pod^air.mjijeniili .pieuniem. V pr v vrati zajpaizimo meavobcldmega kaneta, s katerim -s® .je .Sešito oa'hujše rarvmaAo. Kiroeit sam ob sebi in kmertnjslko pileme voboe predstarvl^ial suznfe sred-j n&ega veikia. Mesta so sčcer pričeia 'bcigaderti., ali to ibogastvo &e je sitelkaio le v rolloe nekaterih maieš&atnskih roniavin. i Skuipnacit od bega ni liimielia nmago. Obrit je bdte tedla še v povofiih ter vMenoena v redin)eveSkega miesita. Oake ulice, brez kanaJiizaicitje, stamoivanja brez svetlobe in zinaiku, i pdcia nesnaige, gcibovo niso bnl'a ipriimemai bivališča > 7>a čioTieška ibut^a. Res se dia to inatzlagalbii deloma ttud.i ; iz versikeiga stiaksSa. Kms6an.srtvto je nepioisredno -vpto-vaio na zdirtalvigtvo te dtcube; .glatvno je ibdfa reSitev ' Suše, .telo se je smaitiraio za maJLoviredtno posodo. Zaito cvetie v snediniem veku telesna nesnaga — uma vanje * fe ibiilct redkost — fe maj sie ta nesmaiga izdaja že po ■ zaimia2c.eih caipah ubožni.'ih 'brezpnarvmiih stanov, ali pa maj se stkriva pod bleščečo svilo fflnDVBtiiih sbalnov. : DeLcma se pa mesmaiga mesit in diriuigiii bivaliSč dia razJaigaiU oz itedlan.j.ih varnostnMi »aaraer. Sredlnji’ vek ponuja žalostno sJiiiko boja vseh prorti ■vsem; diriaivnca pioifcs držarvioi, .miasto proti mesbu, stan pffortn sltaiau, grald .prcitii gnaliu; za ma^ničevnejše .povode so se začete menJsebopa klanja. Zaito je v srednjem vekiu .vsalloo le koliiičikaj važno sedišče obeadeaio. Z dlraigum obzidjem so podiatiue' pctbesn prostome meje vsakemu razvoju selišča. Zidava postame tedaj tesna in stremi v vrišimo. Poleg tega so 4jiuidjie ipustnii rimske krasne vodbvctfle brezmiiselno ipropasti, ter zaijemalM vodlo ,iz voidn,altov, izfcopajnih v okuženib Ifleh. Zaito je sredinji vek bogat na _fcužciih Iboiezmih, .kakor so, »črna smrt« in drugih, 'ki so ugdraotbiile nad četrtinto evmop-skeigai ,prebivalstva ter nodile bedo in vensko blaznost, ki se je .pojavljala v itrumaih plesočah in tepež-l kajočili se fanaitiikov. fei ker govorim že o blaznosti, maj še omenim, da je snexin;ii vek smaitmal ibiaiznška za čarovnika, ki je v zvezi1 s budičecn. In knualu so za-piainutele gt rašne grmajdie, kjer so se v biaznem početju zialžigallit ti nesmečni botkwki. Sicer pa"so gnmadie sAužile še dirugače, ker na njih so često 'pekM majdu-hovite.še Ijioddv. Res, da nam sredtaji vek 'kaže tudS' boij ipri^azno ice, če se oojremo na. umetnost« te dolbe. IifcaiijainBkd in nfaozemiskii slikarji in uanetniki splioE, ki so tedaj živefe, so nam .pcdal res mojsterska/ 'cBete sKkarstva, loiipairsitva in stavbarstva.. V obče s« jie pa sfcae aa.micčvnrii, -da se pokiteji. In res evropskim narodom budi »kritajskega aJdiu« ni miamkalo, alko go’.’orjmo v prenesenem pomenu .besede. V sredmjem voku je bil evncipskd kulturni svet popolnoma tečen, od cisbolega ku!ltu:rnega človeštva. Ni nas sneetr ločil resnični ziid., pač pa je slično temu uči.n.kovei mob irnodaneki svet, ki nas je od IJraila dol obdajal v mogoč-om poluikmcgu, ter nas odrezal od ostalega; sveta. Evropa je b-ila n.a ta način obsojena živeti svoje listno notranje življenje, ki pa se je — kakor smo: videli — razvijalo zelo žalostno. Brez duševnega iin gospodarskega napredka, brez pnahnega slovstvenega in umetniškega razvoja je Ewopa.pcstalla močvirje brez svežega dotoka, medlem ko se je .istočasno ktrltora Kitaj-cev, Indov in Arafccov neprimerno razvijsOa. Prvi iiniipulz rešiti se iz teh žalostnih razmer so pcVfcči Porttfgizii, ki so hoteli osvobediti svoje trgovstvo arabskega jenobstva. Večino trgovskega prometa v tedanji .dobi ®C":tmeli> namreč Anabcr v rokah, ki sp zacedli jpredrjeaz-ijske. severno afni^ke in španske p._>kria/jime. Daleč wcter v puščave so tvoinle nji-lw»«e karavane, in bela Ejd.ia iljlibcrih brzih čolnov so blestela po vseh .tedlaj znanib morjih. Vse prirod-Ri»te ke, osefoito itndiijsike, in ai-riške so dospevale v Evrope? le potom au-aibskiih’ prekupčevalcev. Tega I 'jpčavta!s-tv.a se sledn.jič otresejo Portugrzi, ki so ■ iskali pot v Azijo krog Afrike. Isti namen e zašile-, tdr.vaio KoliMnbiovo podjetje. In res — posreči se — etmm obroč je prebil — oces» je odpri — odkrit }e »novi svet« — in s tem odkritjem se odpirajo vrata nove dobe. Kolumbovo podredje zdrami evropeko pnebivvafetvo iz mrtvila. Stjajneimu zgledu sleldie dirugi’. Tngovina dobi povsem drugačne smeri- ita čil e, jpnemetna sredstva se izboljšajo, vse naše življenje se spremeni. Vedno naraščajoče evropsko prebivalstvo si išče novih selišč, naseilbiinie, kotanije nastiaijao. Zem elj -sko površje se jiame evnopejiiziiirati. Evroips,ka kultura pride v dotilko z marod& nizke kultume stopnje, kar je pa za sledn e česta msodepokuo. iNove priinoldteime vsiioipiaijo v evropsko kuhinjo (krompir), nove pritnodaiinie spnejmiemo koit snovi z p s voljo obleko f bombaž). In za izidelo vanje in raz.pe-čav-aJnije teh prinodnin nastane,'o nove obrti. Brez dvoma ima vsako razširjenje pmosbomnega ob-Bom’a svoj vpliv na človeško kulturno. To se da že enostavno opazovati, če primerjaano n. pr. hribovca, ki nikoli, ni še zapustil svojega domačega kota k delavcem, ki e idoč s trebuhom, zal kruhom preblo-dšl pol sveta. Kakor izofaraziujejo in iauiče potovanja pGisamezndka, ker si s šiitrjim iprostonnsm- obzorjem pridobi širj.e (dfuševno obzioir^e, ravmo t£ilka je z narod: n ljudstvi. Pred .odkritjem, Amerike je bila evropskim narodom znatna jedva desetina vsega zemelj-kega površ a in še ta desetina ati bila — kakor smo pravkar čutili — pcivsem dostopna. Zdiaij pa premaga Kolumb emo iteh ovir, mictrslka pot je najdena, Atlantski ocean piemetlm bitti p-liot, s ikaterim je zemlja obiita, ter naspirobno postiaaie most, ki veže stari svet z noviSn. Stoka evncpsketga državnega rln kulturnega življenja se spneanemii miaihioirrua. Zdramdijetnje evropskih narodov .potom Kcluimltovegia čina je veličastna slika v čftoveš'kd zgodovini. Evropa se zaveda saima sebe, posamezne "3kžar/e se iolknepijk> niolbnanije ter se jaimejo širiti v pnostoru. Portugdzom in Spancem isleide Angleži, Holandci, Riusd, iki si ,’iaimejo deliibi mted selboj zafldadle zemlje, ter vstaftavljati’ kolomiijalne dnžafve. Jasno se vidi tu vipliv zemljepisnih odkniitij na potek movodlolbine zgo^ dovme. Evmapa pai ra samo materijalno obogatela .pobom movih odkir'tbiij. Še važnejši in posledic polm je duševni napreWiek, ki dedi takoj dobo velikih odkritij. Z .raz-šiirjenjieim zemiljeipiisneiga cbzor'a pribaija .nov nazorni materija! v veliki izbiri. Nove podnebne prikazni, nove Oblike živalstva! in .nasttimstva, nova ipleimena .in narodi z dnuigačnimB siciaija4nimi in gospodlarskiani ir-az-menami in uredbami' stopajo .pred’ nias. Z velikimi odkiriiitji je stopici ibolikio novega pred Evitopejca, da je maibil auad’ 4 sbclletja, Ida je vse to no vo spoznal, za-.pcpaldel in duševno pred el ai. In s tem prične spdcSna sprememba/ v življenjskih nazorih avnopskeiga ljudstva. Sr-edni vek je ibul gila reven na znanju in idejah,, tako revein, dia sa te neivščine niti ne moireano .predstaivljiaiti. Vse svoje mcik> znanje je srednjeveški člkorvek skušal stlačiti v vedbo dr.ulgačne, nove oblike, tako dia je vsa veda bite zelo sličnai igračkan iu. Srednji vek je bd’1- pač podoben mladeniču, ki je oblekel sterčkovo oblieiko. Mišljenjsko deilo snadnjeigai veka je bilo res ogriom-no, itmtem-ivno, vztrajno, ali’ biik» je tudi neplodno, jaliovo. Ko je nasbcpil modern Iduh in z n tim modennia doba, nistta nadaijevala dieia srednjeveške duševne klullbure. Modenrua doba je prioellai o večini perečih vprašanj naEmišlja.tEi ob točki, k'tar je ostal stari vek; tako aieplodina je bila srednjeveška duševna kultura! Novai zemljepisna icdkritja- niso osvcbicidila le trgovskih polti temveč so oprostila tudi duh, postavila so kulturnega .človeka pned tesnriine im ne namišljene naloge. To miu jie vrinilo iegufaljeino duševnio prožnost, m« v*milo samozavest, ki jo ije izgubil od pogina a/ntike. In. tako zapazimo sedaj, živahno die&ovanje nia lliteiraamem ,pcljiu ter v umiertmostih in vedah. Tako, da je doba odkiriibij izhodna -točka našega sediatajega kiuitumega žianljienja. Če s trgovinsko podfttilčnega vidika preanotrimo .nova- odkriitjiai, pottem zapazimo, da se je evropska trgovina iemancipiraAa arabsko - turškega varuštva. KreniHa je v drugo saner, s tean pai zadete hud udarec sredozemskim* trgovskim ljiudictvl.adaan (Bemed-kiaimi, Genni). Evropsko težišče se zdaj .pomakne proti severoeapaidtu, .preiti Htollaindski in Angliji; zgodovinsko pozorišče se pcmalkme iz Siredozems':ega morja v odprti ocean, ki ga FeHdjjnaind Magalhaies prvi obijadra. Velika odkritja so torej duševno iin maitemijalmo kulturno postavila na nove širše temele. Sprejeli smia dnuigo sliko o zemlji' in svetu. Kosmografija snedi-njega veka. spremiani povsem svelje naz.ore. Druge smeni zadobie vede in umetnosti. Vse dnutgače se ob-likujie pOL''t:lka. Dosedanja zgcdoviaKa držav je kazala vedaio čisto kontrmenitrAen značaji, to .preneha' sedaij; bodoičnost je na anorju. To se prične poilagomia udejstvovati pri vseh narodih, pril katerih se sedaj večinoma zasleduje nekicu kozmopOlitiično potezo v -značajni. Pri vseh slojih sie opaizd stremi 'emje Okoristit! se aili na svoio pest, ali’ pcibom države pri tem neizmernem razširjienjti s-vneto^Tne slike. Ustainiavljarjo se tng»vs!ke Ikompani e, nstanavljajio se koftomiie. Iaidonekbne pcslel^foe veiiiikrh zemljepisnih odkritij so povzročile tudi razne ibcirbe ikiullburmih aiairodov za snreelL.Tejše 'dlržavaie uredbe. Naj le nekelilko namignem na sledečo vez. Ameriške severne kclOnije, po ArgleŠSi lueitatnov-ljemie, st> postale kmalu pribežiališče oniun, ki so jih v Evropi radi verskega prepričam’® preganjali;-. Postala je severna Amerika tako azil verske svobode, in kimialu se je tudi dvignila za svcijo po&tM&nfo svo-bodlo. Amenlkalncem asa pomclč došli' franaoski pro-stovciljoi soi, vmivšd se v dOmiovino, presadili tjakaj vse navdušenje .za svobodo in prispevali so kakor močen vzvod k fraaiooski revoluciji, ki je mati sedanjega scoijrlaiega giibnr.jai Sklepčno mioraimo torej .priznati, da niso filozofi dajali smeri velikim gibanjem aned ljudstvi ;da je tido treba ipovsem drugačnih aiagilbov, da se je pričel? sukati ona sama ob sebi lena masa. Taki nagibi so pač često motnamje nravni, n. pr. oni ki povzročajo verska gibanja; so. pa tudi vnan e. In med temi najimiogcionejše je razširjenje zerneliskega obzorja potom odkritij, ki ostanejo vedaio najvažnejši zgodovinski čini. Žolčni kamni so precej -navadna bolezen; več 1 udi, posebno ženske, ki so imele otroke, trpina nph, kot si pa ljudje mislijo. Dokler se nahajajo kamni 'fali saano en kamen) v žolčnem mehur u, ne .povzroča žclitanice. Žolč ima še vedno priliko se odtakati i'z jeter skozi cevke v črevo. -Če pa kamen zaide v glavno žolčno cevko, ki drži iz žolčnega mehurja m iz jeter in jo zamaši, je posledica žoltenica. Lorej je žoltenioa v takem slučaju dokaz, da je bolnik imel žolčne -kamne že 'dolgo časa iai je odlašal z operacijo. DaRda:nes ne vidimo tolii-ko žolteničnih ljudi, kot smo jih prejšnja leta, ker bolniki, navadno ne čakajo in gredo prej, na operacijo. Resnica je, da operacija na žolčnih kamnih aili na mehurju dandanes ni ipo- sebn nevarna, pač pa je nevarna operacija, kadar zaidejo kamini globoko v -cevke, iz kaiterih jih je celo izvežbanemu operatorju težko izkopati. Tudi se pri operaciji majhni koščki lahko prezrejo., nsled tega so bolniki dvakrat ali trikrat operirani. Zaito ne predolgo odlašati, če so bili diagnoziirani žolčni kamni, posebno nevarna, pač pa je nevarna operacija, kadar le čin in žel odčnih bolezni. Katarna žoltenica se pokaif-e včasih pri otroki h in pri odraslih kot epidemična .bolezen, včasih ipa se pojavi le pri posameznem bolniku. Bolnika boli želodec in v .par dneh postane žolteničen. To traja en mesec do šest tednov, ko žoiltenioa izgine iin se človek počuti dobro1 kot kdaj poprej. Vzrok tej bolezni ne vemo. Pri zdravlreniu svetujemo lahko mlečnato hrano iai alka lije (sedla, .magne-sia etc.) Otrdela, ali sitmjena jetra včasih povzročajo' hudo žoltemico, ki je pogos-toma zvezana z vodenico v trebuhu. Preoibilo zavžiivanje alkohola, .zlasti ma tešč 7,el'odec, je poglavitni vzrok otrdelih jeter. Veliko gostilničarjev umre za to bolezni jo-. -Rak v jetrih ali v jetrnih žolčnih cevkah včasih zabranii žolču reden odtok v čreva in povzroča pogosto jako globoko žc-litienioo. PO S¥i?y Ameriški materij?! za boj proti Rusiji. Združene države so prodale leta 1919 za 140,104.G21'84 dolarjev vojaiega maitenijala, ki je ostal na Francoskem, .osvobojenim« državam v centralni in vzhodni Evropi: (Poljski, Češkoslovaški, Rum'uniji Jugoslaviji, Estoniji, Letoaiiji, .Litvi, Ukrajini in Kclčakovi »ruski vladi«. Tako iporoča- ameriška likvidacijska komisija, katero je imenoval predsednik Wilson, ko je bil še v Parizu, z namenom, da se Amerika iznebi vojnega materijiala na Franocske-m in ga racpeča n.a tak način, da bo r.iajbcije služil Wilsonovi diplomaciji. Materi jal je obstojal iz tenotja, atneliva, razne vojaške obleke in di.ugih stvari. To poročilo je malo znamo ameriški javnosti in tem manj Evropi in nam. Zadela ga je ista usoda, kakor vse diruge dokumente, ki mečejo luč na ameriško diplomacijo lota 1919., da se -je namreč tiskalo v majhnem številu i-zti&ov, tako da ne .pride v javnost. Komisijia poroča, da je v marcu lanskega leta skrbno proučila položaj v centralni in vzhodni Evropi. Največ informacij, ki se nanašajo na politične, trgovske in socijalne razmere v Češkoslovenski, Ukrajini. Pol ski en v dn ugih novih državah, je dia! Herebort Hoover, -ki je bil 'tedaj živilski upravitelj zaveznikov. Na podlagi teli informacij je komisija .potem prodajala mrteri i?! in pri tem se je največ ozirala 'na potrebe političnega in socijalnega stabiliziranja v onih državah., katere je ogncžalta boljše viška revolucija Te države je balo treba 'hitro podpreti z materi alom, da so ondotne vlade imele lažje stališče v .potlačenju notranjih nemirov in za aranžiranjie obrambe proti boljše viški Rusiji. Dalje poroča komisija — in to je zanimivo — d.a so dotične vlade .plačale ameriški vojni materija! z bondi, ki nosijo ifflhresti po pet odstotkov in zapadejo v enem letu, nekateri pa v šestih letih. Združene države so o.rej prejele 140 milijonov dolarjev malo vrednega papirja. Interesantno bi bilo iz videti, da li so bondi, ki zapadejo letos, že plačana. Sledeče države so kupile vojni materija! iz ame riške armadne zaloge v Franci j: Poljska za 59,365.000 dolarjev; Jugoslavija zr 20.464.000 dolarjev; Rumtmija za 13,012.000 dolarjev; Češkcs-loveinska za 19,099.000 .d.clp.rjev; Es bo ni - z- 12.263.000 dolarjev; Litva za 4,414.000; Ukrajina z: 8.500.000 dolarjev; iLebcaiska za 2,557.000 dolarjev Kolčakova vlada za 428.000 dolarjev. Paderewski se vreča k un?e>tnaisH. Paderev/ski star in znani virtuoz na pijsni.no, ,petem predsednik pol, ske republike se vrne k umetnosti. — Pariški list naznanjajo, da 'bo septembra meseca dal v Pariz1 velik koncert. Število žrtev belega teroria na Foškem, Angleš'-: sociijalistični časnikar Phillips ceni v nekem čla.nk-o belem te,rorju število žrtev finske ibole vlade n: 50.000. Zemlja, Površina zemlje znaša 509,950.714'3 km3. Zemlja je oddaljena od .solnea okrog 93,000.000 mil' Zemlja je 'tretji1 planet z ozi-nom na oddaljenost .c- ’ solnca. Prvi je Merkur, drugi jie Venera-, tretji jc z e milja. Lipeki semenj. Tehnični in gradbeni semenj v Lip • sketm (Nemčija) se je pričel dne 15. t. m. ob velik udeležbi nemške industrije, tehnike in stavbinarstvn Število .razstavljclcev znaša okrog 3100 firm, števil; kupcev se ne more še poizvedet1. Inozemski interesent e iz Danske, Švice, Švedije, N. Avstrije in Češke -Slovenske so se znašli v velikem številu. Tudi k Amerike so došli obiskovalci. Strela ki je odkrila oljni vrelec. V Oleanu {Zjedi njene države ameriške) je sredli nevihte (^'atrila.strel" v poslopje,, kjer je zanefla plin prihajajoč «z zem! o Zadaj za tem .poslopjem e namreč neka oljna družb? zvrtala 450 čevljev globoko lukniio, da najide oljo Strela je povzročila vel'k ognjeni plamen. Po ten dogodku so pričeli nadalje vrteti luknjo in km:-.! so naleteli na olje. Zdravnik F. J. Kerns Žullenka ŽoiLtenica ali zlatenica' ni bolezen sama na sobo, pač pa znaik ali simptom bolezni aia jetrih. Veliko bolezni lahko povzroči žoltenica. Pri plhčnioi pogosto naletimo nia bolnike, ki poslt-anejo »rumeni«. Tudi druge akutne bolezni, kakor mrzlica ali malarija, napadejo jetra in povzroče žcltenico. S.koro polovica novorojenih otrok postane ž-olte ničnih; zakaj, nam ni znano. Navadno dobe normalno barvo v par tednih, zalbo te žoltenice ne smatramo za bolezen. Glavni vzroki žoltenice so pa sledeči: 1. Žolčni kamni, 2. katarna žoltenica, 3. Rak na jetrih, 4. Otrdelai jetra, 5. slinovki, 7. Rak v želodcu, ki zaide v jetra, 8. Rak v črevesih. Za štiri vzroke dobimo .pri starejših ljudeh, ki so stari nad 45 let. Za nas sta najbolj važna dva vzroka: žolčni kamni in otrdela- jetra. POSLANO Z .ozirom na dopis, priobčen .v lisitu »Delu« dne 19. t. m. štt. 38., pod; naslovom »Sv. Anton pri Kopru«, izijavljam sledeče: V članku »Sv. Antion .pafl Kopru« je pisec hotel opisati razmere pri tuk. aprovizaciji. To opisujoč je pa zašel v laži in osebna obrekovanja. Med drugimi debelimi lažmi je najpodlejše pri tem dopisniku to, da, dolži podpiranega nepoštenosti pri aprovizaciji. {Isti članek, odst. II., vrsta 26 - 27.) Vsem občanom sveittoantonskim je dobro znano moje pošteno in pravično poslovanje pri aprovizaciji in nihče mi ne more dokazati najmanjše nepoštenosti ali krivičnosti. Zato poživljam S tem dopisnika, da sitopi takoj pred javnost z novim člankom, podpisanim s polnim imenom in naslovom, ter dokaže določno vso mojo nepoštenost pri aprovizaciji. Ako tega ne stori, ga javno imenujem lažnika in obrekovalca. — Toliko samo o tem, o dirugih lažeh, nakopičenih v članku, ni vredno igpvorifti. SV. ANTON, dne 15. avgusta 1920. □ & W £ 9 la S X c Q St M k A 01 □ Dnevno novi dohodi I zri li M. Ferjančič ¥IPAVA Manufakturno blago, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd. Priporoča se slavnemu občinstvu v vipavski dolini Diteyno novi dohodi I 3 e o* -« 0 N JP O 3 8 □ J. Deltosavm, tst 85 Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega !!!! Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. li USTKISA UREDNIŠTVA Podgora. Ime delegata smo naznanili tajništvu. Solkan. Vse potrebno smo izročili matiri *bjud. odra\ Raznim druStvom, podružnicam, skupinam, organi? cijam itd.; Ponovno vas prosimo, da nam vabita na s stanke, zborovanja, predavanja, seje, \ eselice itd dopošljet pravočasno, vsaj teden dni poprej, Uer nam drugače dospei prepozno, tako da je potem nepotrebne zamere prav dovoi Opozarjamo tudi vse gorlimenovane, naj pošljejo dopise, katerih žele, da se objavijo v „Delu‘ na naše uredništv. in one ki so namenjeni .Lavoratoriju1*, direktno na urerl ništvo Lavoratorija*. Sicer se lahko zgodi, da se en dop.~ doposlan v enem prepisu, a namenjen obema listoma \ enem ali drugem ne objavi. J, S. Solkan: Slovenski tajnik »Višjega kulturnega Sveta« pride v ponedeljek v Solkan osebno. Opatija-Šapljane; Glede organizacije in shoda v kratkem kaj več. Zalogo or lo zlotonine ter delavnico ALOJZIJ POVH Telefon 3-29 sodni izvedenec Trst, Piazza G. Gmiffl 3 (ex Bnrrisra) v Dobravljah na Goriškem Ima o zadružni Kleli vet sto ML naMega naravnega VINA po zmernih vsakdanjih cenah. Daje od 56 lit. naprej. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Prostorij v katerih se izročajo boln. spričevala 09 „ 3 . 4> 3® T3 I_ 5 • CLCO o O "O v J ® 05 1^0 O .E "O « - % 55 " ja -3 o « ° J3 •o —5 X! ^ ^ •3 O C rt u. v. 3 S u od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolniške blagajne v via G. Leopardi štv. 6 Specijelna večerna služba za člane vseh mestnih in okoliških okrajev, za konsulte, nasvete i. t. d. zdravniški šef dr. M. Adlerstein. Zobozravniška služba za vse člane blagajne, zdravnik ki sprejema: dr: M. Adlersitem; zobotehnik R. Berca. Kanal: provizorični vojaški zdravnik. Tolmin: dr. Alf, Serjun — Tolmin. Kobarid: dr. Feruccio Baffoni — Kobarid. Bovec: provizorični vojaški zdravnik. Cerkno: dr. Frančišek Sinička — Cerkno. od 9. do 10. v blagajniških ambulatorjih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambulatoriju v viale XXIV. Maggio, v Renčah štv. 34 vsak torek in petek od 16.30 do 17.30 od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn. ambulatoriju, piazza Duomo štv. 3 od 17. do 18. v blagajniških ambulato-rijib od 9. do 10. v bla gajniških ambulato- j rijih via Leopardi 6 V vojaškem ambulatoriju v Kanalu filijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure v ambul. tolminsk. zdravnika od 10 -11. in od 15. do 16. ure V ambulatoriju kobarišk. zdravnika V vojaškem ambulatoriju v Bovcu V ambulatoriju cirkniškega zdravnika Izdaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu. Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam članskih družin je dano na razpolago, da si same izberejo babico. Bolniška blagajna pa prizira trosek ie tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50°,o plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani. Bolniška blagajna ne povrne onih zdravniško-oskrbnih stroškov, ki so jih nare dili člani ali udje njihovih družin pri drugih zdravnikih. Izjema je ie v slučaju, daje šlo za veliko živijensko navarnost.