Krizič kot kriza
Dragi Dogovori! Tako, pa smo preskočili tudl v novo leto. Skok je bil dolg, a tudi težaven. Lahko bi rekli: re-korden. Rekordov, če sodimo po vremenu, niti letos ne bo manjkalo. Na vseh širjavah, na vseh dolžinah, v vseh di-sciplinah. Tudi pri meni. Naj takoj povem enega. Od prve-ga prvega, torej od novega le-ta, si pri meni, torej pri nas doma, kadar kaj potrebuje-mo, pa nimamo, rečemo drug drugemu: »Pusti to. Zdaj je Krizič kot kriza.« To je naše geslo. Moram vara povedati, da smo to geslo v moji hiši ta mesec rekordno upprab-ljali. Moja sotekmovalka (mi-slim na_ svojo ženičko) se do-bro drži v tem tekmovanju. Bolje kakar nogometna re-prezentanca. Res, raje bi vi-del, ko bi bila vratar Marič. Tedaj  bi Imel dohodke nad
poldrugi (stari) railijon, pa bi labko po njeni zaslugi spre-menil geslo iz Kriziča kot kri-za v Dobrotiča kot dobrota. Ali še bolje: ko bi moja so-tekmovalka bila članica re-prezentance, potem bi si lah-ko po 13. februarju izmislil tudi novo geslo, ki bi se gla-silo Bravič kakor bravo. Ven-dar moja sotekmovalka to ni, zato ostaja geslo Krizič kot kriza. To geslo pa smo pri-lepili na: sladkor, na kavo, na časnike, na kinematograf, na telsvizijo (samo ob delav-nikih in do 19. ure ob nede-ljah), na tekstil, na avtomo-bil (uf, tu smo nalepili tri gesla). Bojim se, da bomo tega Kriziča nalepili še na stanovanja, kajti tudi stano-vanjska najemnina se zvišu-je, da ne govorimo o topli vodl, o gretju itd. Ja, ja, strinjam  se, imain
stanovanjski standard. Toda, dragi Dogovori, ne pozabite, sem hišnik. »Prisilili« so me, da stanujem s toplo vod.o in centralnim gretjem ljubljan-ske toplarne. Pa, ali tudi ve-ste, kaj to pomeni: dva ko-raka naprej, enega nazaj, ali, dva dni toplo, en dan mrzlo. Ce pa bi kuril sam, bi imel v 2 dneh za 3 dni toplo. Zato tudi tja prišel Krizič in uga-nja razne vragoJije. Sicer pa moram reči, da so koraki Kriziča kot krize zaznavni tu-di v naši krajevni skupnosti. Res da manj kakor v moji ku-hinji, shrambi, denarnici, da ne govorim o hranilni knjiži-ci, vsaj kar se mene tiče Tu moram postaviti klicaj! Mo-ram se vprašati, kdo varčuje? Ta bržčas nima v gosteh Kri-ziča kot krizo. Ta ima denar. To, kar sem dejal o krajev-ni   skupnosti,   se   nanaša   na
našega komunalnega inšpek-torja. Ni ga več. Nič se ne čuje o njem, četudi še živi. Pri nas, dragi Dogovori, pa jetuditjaprišel Krizičinuga-ulici, in to ne kot kriza, am-pak kot blato, odpadki, ciga-retni ogorki, vžigalice, papir in  kot druga umazanija.
Prosim vas, ne prekinjajte me. Vem, da se je to dogaja-lo tudi prej, zato sem tudi dejal Krizič kot blato. Vpra-šujete, ali je Krizič še kam prodrl? Ne vem, vendar slu-tim, da pritiska na vsa vrata. To je velik ignoram, lzsilje valec, kakršnega doslej še ni-smo srečali. Baraba, povsod vtika svoj nos, nikjer se ne ustavi. Tako sem pred dne-vi srečal predsednika našega hišnega sveta. Zdravo, Vene, ml pravi, kako ti kaj gre v novem letu 1974? Odgovorim mu samo z rameni. Dobro, ko bi ne bilo tega Kriziča kot krize. In pa meni: tudi meni je tako. še slabše. Tl imaš enega, jaz pa še in še, brez števila. Prvi je domač, kakor tvoj. Vsak dan, zdaj za mizo, zdaj v vsakem kotičku.
Odvrnem: pretiravaš, pred-sednik. Ni tako velik. On pa meni: Ni, vendar ga vldiš in čutiš. Potem mi reče: Poleg domačega je tu tudi hišni. Vsak dan se pojavi v obliki Pepice iz petega nadstropja in mi pravi: Predsednik, hlad-no je. Spet je počil radiator. Mar ne? Potem v oblikl babe Jože, kl nič ne govori, samo piha kakor kača, pa v obliki striea Janeta. Tudi ta se ne krega, ampak samo vrti gla-vo gor in dol, vendar vse ra-zumem, kakor da mi govori: Seveda, sistem je kriv, krivi smo mi, ker prenašamo tebe in tebi podobne. Pa ne samo, da se ta Krizič pojavlja kot kriza ali kot blato, ampak tudi kot zavora; kot stop in kot nalepnica, kakor praviš ti, Vene.
Tako, dragi Dogovori, to je moj raport, vi pa, če ste tisto, kar bi morali biti, spre-menite tega Kriziča kot krizo v Dobriča kot dobroto. Do-tlej pa vas najlepše pozdravlja
vaš hišnik Vene Horvat