38 didakta junij–julij 2014 Inovacijski projekt
Inovacijski projekti (IP) Zavoda RS 
za šolstvo v sodelovanju z vzgojno-iz-
obraževalnimi zavodi in Ministrstvom 
za izobraževanje, znanost in šport so 
priljubljena in pome(n)mbna oblika 
posodabljanja vzgoje in izobraževanja 
v skladu s Pravilnikom o posodabljanju 
vzgoje in izobraževanja. 
Strokovni delavci svoje ideje pleme-
nitimo s sodobnimi vsebinami raz-
ličnih disciplin in z metodologijo 
raziskovanja. Odkrivamo neposredno 
pri učenju, uvajamo novosti in stalno 
budno spremljamo njihovo vrednost. 
Z »delom na sebi« se strokovni delav-
ci na poti uspešne kariere vzgajamo, 
izobražujemo, bodrimo in krepimo. 
Inoviramo učno okolje z odprtimi obli-
kami pouka, sestavljamo večplastni 
kurikulum, v učnem procesu upošte-
vamo spoznanja pedagoške nevrozna-
nosti, »tečemo« maraton formativnega 
spremljanja in predstavljamo peda-
goške novosti na ravni invencije ter 
inovacije z namenom širjenja izvirnih 
idej v nova učna okolja. 
Več o inovacijskih projektih (IP) lah-
ko preberete na http://www.zrss.si/
default.asp?rub=212 in izveste pri vod-
ji inovacijskih projektov, dr. Nataliji 
Komljanc, na e-naslovu natalija.ko-
mljanc@zrss.si oz. po tel. 01 3005 133.
sodeloVanje V InoVacIjsKeM ProjeKtu Kot sPodbuda Za 
PreMIsleK o lastneM raZVoju / Vesna Jarh, Vrtci občine Žalec
Inovacijski projekt, v katerem sem sodelovala, je predstavljal teoretično premišljene in praktično utemeljene, 
raziskovalno podprte spremembe pri timskem načrtovanju strokovnih delavk v našem vrtcu. Projekt z naslovom 
»Izboljševanje kakovosti pedagoškega dela s planiranim timskim načrtovanjem« ima v svoji vsebini in ciljih na-
men izboljšati načrtovanje strokovnih delavk v vrtcu. Kakovostni obrazci načrtovanja vzgojno-izobraževalnega 
dela naj bi bili rezultat zavestnega, načrtovanega in ustvarjalnega dela posamezne strokovne delavke in tima 
strokovnih delavk v enotah zavoda, za katere se pričakuje, da bodo v procesu izpeljave pripeljale do izboljšav v 
obstoječi praksi na področju načrtovanja pedagoškega dela v našem vrtcu.
Ključne besede: pedagoška izboljšava, timsko načrtovanje, kakovost, spremenjeni obrazci, strokovne delavke, vrtec
uVod
Beseda inovacija pomeni »nov pojav, 
novost, spremembo, prenovitev«. (SSKJ, 
2002: 303). Na področju vzgoje in iz-
obraževanja je inovacija lahko prenos 
uporabe novih znanj in uvajanje novih 
oblik in metod dela, spremenjeno so-
delovanje in povezovanje – vse z na-
menom dviga kakovosti (Likar 2004:  
128).
Razvojno naravnan ali raziskovalni pro-
jekt je razvoj novega ali bistveno izbolj-
šanje obstoječega. Bistveno izboljšanje 
obstoječega pomeni, da gre za kakovost 
v horizontali, izboljšava pa pomeni, da 
obstoječe stvari delamo bolje.
Projekt smo izvajali kot raziskovanje z 
vidika učinkovitosti nadgradnje pristopa 
načrtovanja z aktivnejšo vlogo vsakega 
posameznika pri načrtovanju, spremlja-
nju, izvedbi in evalvaciji. Preko načrto-
vanih akcijskih krogov smo zastavljali 
poti, ki vodijo k rešitvam obstoječih 
problemov in k izboljšanju prakse na 
področju načrtovanja.
MotIVIranost
Motivacija strokovnih delavk za sodelo-
vanje je predpogoj za bistveno izbolj-
šanje obstoječega modela načrtovanja. 
In za uspešno uvajanje sprememb v 
učnem procesu in čimboljšo motiva-
cijo so potrebne spodbude in dodatno 
izobraževanje. Zato je naš inovacijski 
projekt potekal v povezavi z izvedbo 
strokovnih aktivov v vrtcu kot oblika 
internega izobraževanja strokovnih  
delavk.
Strokovna delavka, ki je motivirana za 
izboljšanje obstoječe prakse, v delo vloži 
veliko energije za učinke izboljšanja in 
se čuti bolj odgovorna, zato rezultati 
ne bodo že vnaprej obsojeni na neu-
speh. Strokovna delavka, ki ni notranje 
motivirana, lahko (in v praksi se s tem 
soočamo) izboljševanje sprememb čuti 
kot nepotrebno dodatno delo, ki pre-
kine njeno zgolj rutinsko delovanje, 
zato ne želi sodelovati in se v diskusijo 
sploh ne vključuje. Spremembe, ki naj 
bi jih uvajala, pogosto niso korektno  
izvršene.
Prvo leto poteka inovacijskega projekta 
so bile vsem zaposlenim dane smernice, 
napotki in druge podlage za razumeva-
nje poteka projekta in opogumljanje za 
pobude, ideje, da izboljšamo obstoječe 
načrtovanje in reševanje nalog, ki so bile 
postavljene pred njih. Najustreznejši me-
todološki pristop za spoznanje takšnih 
premikov je kvalitativni pristop.
Uvedli smo redno timsko načrtovanje 
(enkrat mesečno po uro in pol) z name-
nom, da izboljšamo sodelovanje med 
vsemi udeleženci v timu enote. V začet-
ku ni šlo in čedalje bolj smo se zavedale, 
da se je timskega dela potrebno učiti in 
ga razvijati.
tIMsKo delo
»Razvijanje spretnosti timskega dela 
mora postati integralni del učiteljeve 
strokovne kompetentnosti, saj je timsko 
delo realnost, potreba in nuja sodob-
ne šole« (Polak 2005: 45). Ob mesečnih 
spremljanjih nas je strokovno močno 
podpirala tudi pomočnica ravnateljice, 
saj lahko le skupaj uresničujemo naš 

didakta junij–julij 2014 39 Inovacijski projekt
skupni cilj, to je dobro timsko delo, ki bo 
bistveno izboljšalo kakovost načrtovanja. 
Redno timsko načrtovanje je predpogoj 
za učinkovito vzgojiteljevo redno delo. 
PreoblIKoVanje obraZceV
Drugo področje delovanja v projektu 
je povezano z izboljšavo načrtovanih 
dnevnih priprav in izvajanjem procesa 
z namenom, da obstoječe stvari dela-
mo bolje. Preoblikovanje obrazcev je 
zahtevalo poglobljeno delo udeležencev 
projekta. Iskale smo ideje in pobude pri 
vseh zaposlenih. Čeprav je bil odziv in 
nabor pobud, sprememb, idej s strani 
zaposlenih skromen, smo udeleženke s 
pomočjo ravnateljice uspele preoblikova-
ti dosedanje obrazce. Razvile smo kazal-
nik stopnje uravnoteženosti kakovostno 
načrtovanega vzgojno-izobraževalnega 
dela v oddelku (enoten tematski načrt 
v enoti, povezanost dela v oddelku in 
konkretna dnevna priprava za posame-
zni oddelek).
Vsako uvajanje sprememb zahteva po-
stopnost in pri tem je potrebno predvi-
deno spremembo najprej preizkusiti na 
manjšem reprezentativnem vzorcu. Tako 
je projektni tim določil enote, kjer bo 
potekalo poskusno uvajanje prenovlje-
nih obrazcev za načrtovanje, ki zahteva 
preudarno in premišljeno pripravo na 
učni proces. Učni načrt predvideva in 
tudi v praksi temelji na uporabi aktivnih 
učnih metod, ki upoštevajo razvojne spo-
sobnosti otrok in jim omogočajo aktivno 
sodelovanje. Kot članica projektnega 
tima sem tudi sama poskusno načrtovala 
s prenovljenimi obrazci dnevnih priprav.
Ugotovila sem, da je novo načrtovanje 
zahtevnejše, vendar je sama priprava 
kvalitetnejša; prikaže načrtovane posa-
mezne učne vsebine oz. učne situacije in 
konkretizacijo prilagoditve načinov, poti 
za izvedbo načrtovanih vsebin v skupini 
med seboj različnih otrok. Gre za kombi-
niranje učnih oblik in metod, na katere 
vplivajo različni dejavniki: obravnavana 
tema, vsebina, področje, cilji, ki jih želim 
doseči, razvojne značilnosti otrok, samo-
stojnost, izkušnje in predznanje. Največ 
pozornosti sem namenila načrtovanju 
povezav, prehodu iz starega v novi način 
načrtovanja in zagotavljanju možnosti 
izpeljave načrtovanega.
Ključni dejavnik je bila moja usposo-
bljenost, strokovno znanje in izkušnje, 
možnosti, ki jih imam na voljo, moje 
osebnostne lastnosti in druge vrste obre-
menjenosti (stereotipi), ki mi omogočajo 
ali zavirajo spremenjeno načrtovanje in 
izboljšavo na tem področju. Potreben je 
bil premik v mojem razmišljanju, delova-
nju, prevzemanju odgovornosti za svoje 
odločitve in delo. S temi aktivnostmi sem 
zagotovila kakovostno, pozitivno klimo 
pri načrtovanju s sodelavko, prostor in 
sredstva kot bogato učno okolje za otro-
ke in naju kot izziv za nadaljnje delo v 
skupini.
Glede na zahtevnost načrtovanja vzgoj-
no-izobraževalnega procesa me je zani-
malo, kako je v izbranih enotah, ki jih je 
določil projektni tim, dejansko potekalo 
poskusno uvajanje prenovljenih obraz-
cev za načrtovanje. Vse oddane primere 
načrtovanih vsebin za mesec dni je pre-
gledala projektna skupina. Ob pregledu 
oddanega poskusnega načrtovanja so 
bile opažene razlike. Nekateri primeri 
so kazali pripravljenost vzgojiteljic na 
uvajanje določenih sprememb, ki vodijo 
k izboljšanju obstoječega, druge so spre-
jele to kot nujno zlo, po sili razmer (kar 
so nakazovale pripombe), spet drugim 
pa se ni zdelo pomembno, da primer 
sploh oddajo.
Večja kot bo stopnja konsenza glede pri-
čakovanj in ravnanj glede načrtovanja 
med vsemi, ki ga le-to zadeva (vzgoji-
teljicami, pomočnicami vzgojiteljic in 
vodstvom vrtca), večja bo tudi verjetnost, 
da se bo izboljšanje obstoječega načrto-
vanja (kakovost v horizontali) v zavodu 
uspešno uresničevalo. 
Med potekom projekta smo se članice 
projektnega tima zavedale, da se ta pro-
jekt v enem letu ne bo končal, temveč 
da bosta za izvedbo vseh načrtovanih 
akcijskih krogov potrebni najbrž dve 
šolski leti.
Po pregledanem poskusnem načrtovanju 
in predstavitvi internih obrazcev načr-
tovanja smo na zadnjem strokovnem 
aktivu v šolskem letu 2012/13 sprejeli 
dogovor, da vključimo vse zaposlene po-
leg načrtovanja še v izvedbo načrtovanja 
in evalviranja dela (šolsko leto 2013/14).
dosežena raVen noVostI 
InoVacIjsKeGa ProjeKta
Ključni dejavnik, ki je najbolj prispeval 
k uveljavljanju izboljšanja obstoječega 
načrtovanja, je bil najti primeren čas za 
timsko načrtovanje. Po letu dni časovno 
dogovorjenega timskega načrtovanja 
je timsko delo postalo samoumeven in 
integriran del dela strokovnih delavk. 
Izboljšala se je komunikacija, konstruk-
tivna debata (odprt dialog), oblikovala 
in nadgradila se je sodelovalna kultura 
med strokovnimi delavkami.
V svojem osebnem in profesionalnem 
razvoju smo strokovne delavke naredile 
premik, saj smo začutile pomen izobra-
ževanja, samoizobraževanja in ozavestile 
vlogo odraslega v vrtcu.
PoVZeteK MojIh uGotoVIteV
V prvem letu izvedbe inovacijskega pro-
jekta je bila prioritetna aktivnost izbolj-
ševanje kakovosti pedagoškega dela s 
planiranim timskim načrtovanjem (načr-
tovanje izvedbenega kurikula). Ugotovila 
sem, da bi morali v nadaljnem procesu 
več pozornosti posvetiti analizam rezul-
tatov načrtovanih izvedbenih kurikulov 
(ankete, vprašalniki).
Sama sem največ časa namenila pripravi 
izvedbenega kurikula na nivoju oddelka 
(načrtovanju izvedbe dejavnosti).
Delala sem timsko s svojo pomočnico po 
korakih: timsko načrtovan mesečni sklop, 
izvedbeni kurikul (vsebinski sklop dejavno-
sti) z dnevnimi pripravami, medpodročno 
povezovanje. Načrtovanje v prenovljene 
obrazce je zahtevalo veliko usklajevanja in 
dodatnega izobraževanja, kar pri prejšnjih 
obrazcih ni bila ustaljena praksa.
Pogovori, izmenjava idej, udejanjanje 
močnih področij, povzemanje prime-
rov dobre prakse mi sedaj omogočajo 
pestrejši nabor izvedbenih aktivnosti. 
Uvedba prenovljenih obrazcev za načr-
tovanje in izboljšanje načrtovanja je po-
sledično povečala sodelovanje strokovnih 
delavk v oddelku, do kakšne mere se je 
le-to povečalo, pa je seveda odvisno od 
vsake posameznice.
Za preverjanje uspešnosti svojega dela 
izvedem dnevno in mesečno evalvacijo 

40 didakta junij–julij 2014 Inovacijski projekt
– samoevalvacijo. Na osnovi ugotovlje-
nih pomanjkljivosti pripravim predloge 
izboljšav, dobre stvari nadgrajujem. 
ŠolsKo leto 2013/14 – 
IZVajanje noVostI
Vsaka sprememba ima svoje pozitiv-
ne in negativne strani. Tako je tudi v 
našem primeru inoviranja pedagoške 
prakse – da obstoječe stvari delamo 
bolje, z namenom dviga kakovosti na 
področju načrtovanja. Novosti so v za-
četni fazi povzročile nemalo nelagod-
ja in neprijetnosti. Inovacijski projekt 
se nadaljuje kot praktična sodelujoča 
raziskava (razviti kakovostnejši proces 
načrtovanja vzgojno-izobraževalnega 
dela v našem zavodu).
literatura
Cencič, M. (1991). Učitelj – raziskovalec 
svojega razreda. Vzgoja in izobraže-
vanje, letn. 22, št. 5. 20–23.
Cencič, M. (1999). »Raziskovalno pouče-
vanje« mlajših otrok. V: J. Hytonen 
idr. (ur.), Izobraževanje učiteljev za 
prenovljeno šolo: prispevki k projektu 
Tempus S_JEP-11187-96 Respect. Lju-
bljana: Pedagoška fakulteta.
Delors, J. (1996). Učenje: skriti zaklad. Lju-
bljana: Ministrstvo za šolstvo in špor
Komljanc, N. (2005). Spremembe v šoli 
so naraven pojav. Vzgoja, letn. 7, št. 
28. 18–19.
Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport, Zavod 
RS za šolstvo.
Marentič Požarnik, B. (1984). Akcijsko 
raziskovanje – možnost, da postane 
učitelj subjekt pedagoškega razi-
skovanja in svojega izobraževanja. 
Vzgoja in izobraževanje, letn. 15, št. 
8. 8–15.
Marentič Požarnik, B. (1991). Učitelj kot 
raziskovalec lastnega pouka – in po-
bude za akcijsko raziskovanje. Vzgoja 
in izobraževanje, letn. 22, št. 2. 54–56.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. 
(2004). Razvojna psihologija. Ljublja-
na: Znanstveno-raziskovalni inštitut 
Filozofske fakultete.
pedagoškega raziskovanja in svojega iz-
obraževanja. Vzgoja in izobraževanje, 
letn. 15, št. 8–15.
Polak, A. (1999). Aktivnosti za spodbujanje 
in razvijanje timskega dela. Priročnik 
za timsko delo v šoli. Ljubljana: Peda-
goška fakulteta.
Polak, A. (2007). Timsko delo. Ljubljana: 
Modrijan.
Razdevšek Pučko, C. (1991). Sodobni tren-
di v izobraževanju učiteljev. Vzgoja 
in izobraževanje, letn. 22, št. 4. 9–13.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2002). 
Ljubljana: DZS
Zakon o vrtcih. (1996). Ljubljana: Zavod 
RS za šolstvo.
PRILOGA: Načrtovanje dejavnosti v 
prvem starostnem obdobju (iz LDN 
oddelka 2–3 let)
Letni delovni načrti dobijo s konkreti-
zacijo elementov nacionalnega kuriku-
la na osnovi značilnosti oddelka in z 
upoštevanjem skupnih usmeritev vrtca 
značaj zapisanega izvedbenega kurikula 
oddelka.
 GIBANJE
GLOBALNI CILJI DEJAVNOSTI OTROK IZVEDBENE VSEBINE
Omogočanje in spodbujanje gibalne 
dejavnosti otrok.
Razvijanje gibalnih sposobnosti otrok.
Pridobivanje zaupanja v svoje telo in 
gibalne sposobnosti. 
Usvajanje osnovnih gibalnih konceptov. 
Spoznavanje pomena dodelovanja ter 
spoštovanja in upoštevanja različnosti.
Izvaja naravne oblike gibanja v zaprtem 
prostoru, naravi
Se vključuje v dejavnosti, kjer se igra oz. 
upravlja z različnimi predmeti in snovmi 
ki omogočajo gibanje z rokami, dlanmi, 
prsti, nogami, stopali.
Se igra različne elementarne igre 
Ponazarja predmete, živali in pojme, 
ustvarjalno se giba po glasbeni. 
spremljavi.
Se vozi z različnimi otroškimi vozili brez 
pedal.
 Se igra ob vodi in z vodo 
Se igra in giba na snegu.
Hoja, tek, lazenje, plezanje, skoki …
po različnih površinah; pod, čez, skozi 
različna orodja; po različnih delih 
telesa; v različne smeri.
Paličice, kroglice, vrvice … voda, mivka, 
pesek …
Lovljenje,skrivalnice,rajanja …
Izvajanje različnih iger ob vodi in z 
vodo, z in brez rekvizitov, uporaba 
malih bazenčkov, plavajočih figuric …
JEZIK
GLOBALNI CILJI DEJAVNOSTI OTROK IZVEDBENE VSEBINE
Poslušanje, razumevanje in doživljanje 
jezika. 
Doživljanje in spoznavanje temeljnih 
literarnih del za otroke.
Spodbujanje jezikovne zmožnosti 
(besednjak, besedila, komunikacija)
Posluša starosti primerne literarne 
vsebine
Sodeluje v igricah s prsti, v akcijskih 
igricah 
Komunicira z otroki in odraslimi s 
pomočjo očesnega stika in gibov. Tvori 
prve večbesedne stavke, tvori nove 
besede in stavčne vzorce; odziva se na 
pozive; sam začenja pogovor, kadar mu 
to ustreza, uvaja svoje teme.
Posluša preproste zgodbice in se z 
odraslimi pogovarja o predmetih na 
slikah in v okolju.
Pravljice, zgodbice, uganke, pesmice ...
Biba leze, biba gre, bibarije, preprosti 
skupinski in individualni plesi, rajalne 
igre. 
Neverbalna komunikacija ...

didakta junij–julij 2014 41 Inovacijski projekt
UMETNOST (likovna, glasbena, plesna, dramska)
GLOBALNI CILJI DEJAVNOSTI OTROK IZVEDBENE VSEBINE
Doživljanje, spoznavanje in uživanje v 
umetnosti. 
Razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih 
umetniških sposobnosti.
Se igra, rokuje, tipa, opazuje. 
Riše z mehkimi svinčniki, kredami, 
ogljem, prsti.
Slika s …
Gnete ...
Sestavlja, razstavlja.
Opazuje odraslega in sodeluje pri 
izdelovanju.
Posluša, posnema in razlikuje zvoke iz 
narave in okolja. 
 Doživlja in opazuje igranje in petje 
odraslega in starejših otrok. 
Giba se in pleše s celim telesom, 
preizkuša možnost gibanja posameznih 
delov telesa.. 
Animira igrače, lutke in predmete.
Igrače, osebe, predmete, fotografije, 
slike.
Prsti, dlanmi, gobicami, širokimi čopiči
modelira testo, glino, plastelin, mivko.
kocke, lončke
Maske, lutke, voščilnice, darila, 
krašenje igralnice, garderobe.
nastopi otrok iz drugih igralnic
Se igra in posnema živali, ljudi
DRUŽBA
GLOBALNI CILJI DEJAVNOSTI OTROK IZVEDBENE VSEBINE
Spoznavanje samega sebe in drugih 
ljudi. Oblikovanje osnovnih življenjskih 
navad in spoznavanje razlik med 
življenjskimi navadami kultur.
Seznanjanje z varnim in zdravim 
načinom življenja.
V vsakdanjih dejavnostih oblikuje 
zavedanje samega sebe, lastne identitete 
in samospoštovanja; sodeluje v 
dejavnostih, ob katerih se lahko zaveda 
samega sebe.
Sodeluje v krajših skupinskih 
dejavnostih.
Se igra z mlajšimi in starejšimi otroki.
Poimenovanje delov telesa, gledanje v 
ogledalu, odziv na svoje ime
petje znane pesmice, poslušanje 
zgodbice, rajalne in gibalne igre
NARAVA
GLOBALNI CILJI DEJAVNOSTI OTROK IZVEDBENE VSEBINE
Doživljanje in spoznavanje žive in 
nežive narave v njeni raznolikosti.
Spoznavanje svojega telesa ter 
zdravega in varnega načina življenja.
Posnema glasove in gibanje živih bitij, 
predmetov, igrač, strojev.
Posluša zgodbe o naravi. 
Se navaja na negovanje svojega telesa.
Se igra z vodo, s snegom, ledom.
Opazuje spremembe na nebu in 
vremenske pojave.
Sodeluje pri urejanju prostora.
Se giblje: guga, pleza, skače, se spušča 
po toboganu.
Se igra v peskovniku, uporablja igrače za 
igro v mivki. 
Umivanje rok, brisanje nosa, čiščenje 
zob
V vodo meče različne stvari, jih suši
MATEMATIKA
GLOBALNI CILJI DEJAVNOSTI OTROK IZVEDBENE VSEBINE
Spoznava odnos med vzrokom in 
posledico.
Spoznava prostor, njegove meje, 
zunanjost, notranjost.
Otrok klasificira in razvršča.
Napoveduje rezultat (ali bomo 
na sprehodu srečali kakšno žival, 
poznanega človeka, lužo …).
Iz posameznih delov sestavi celoto.
Raziskuje svojo igralnico, vrt vrtca.
Shranjuje igrače v zaboje, škatle, vreče, 
košare.
Razporeja predmete v malo in veliko 
skupin glede na različne lastnosti 
Sprehodi z opazovanjem
Igra z igračami, ki zahtevajo vstavljanje 
predmetov skozi odprtine
Barva, snov, oblika
Dnevna skica:
KAJ NAJ BI OTROK PO 
OBRAVNAVANI VSEBINI 
ZNAL, ZMOGEL
TEMA VSEBINA DEJAVNOST MEDPODROČNA POVEZAVA
Zna se igrati igrice, pri 
katerih štejemo
Oblikovanje 
številskih 
predstav in 
pojmov
Štetje
Rajalne igre v krogu pri katerih 
štejemo
Izštevanke
Ritmično štetje s ploskanjem, 
korakanjem …
Jezik, umetnost – glasba, 
umetnost – ples, narava