Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.l*. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 17 Letnik X. Celovec, petek, 9. december 1955 Štev. 49 (711) Znižanje cen še nadalje glavna zahteva Mezdne gibanje, o katerem smo poročali že v zadnji številki, je tud: v tem tednu potekalo’ v ozračju precejšnje napetosti in doseglo višek v triurni stavki tramvajskih uslužbencev na Dunaju. Manjše stavke so bile tudi po raznh obratih, drugod pa so na protestnih zborovanjih izražali solidarnost s stavkajočimi in tako podprli zahtevo sindikatov po izplačilu premostitvene doklade. Vzporedno s temi akcijami so se nadaljevala tudi pogajanja med zastopniki delodajalcev in delojemalcev, ki so doslej v pretežni meri dovedla do sporazumne rešitve. Posebno važno je pri tem dejstvo, da so se končno sporazumeli tudi glede javnih uslužbencev in je finančni minister Kamitz kljub svoječasni grožnj’ z ostavko segel v državno blagajno. Ministrskemu svetu je predložil dopolnilo k finančnemu zakonu in je bilo sklenjeno, da. bodo> izdatki za premostitveno doklado deloma kriti s tem, da bodo do gotove mere zmanjšana sredstvai za investicije. Ker pa je bilo s tem, rešeno vprašanje premostitvene doklade le za državne uslužbence in upokojence, so s shrani socialističnih poslancev podvzel; potrebne korake, dJa: bi dosegli enkratno doklado tudi za, rentnike. Tudi tukaj bi morala dati na. razpolago potrebna, sredstva država in še ni znano, kakšno stališče bo do tega zavzel finančni minister. Uspeh tokratne akcije zveze smdika-tov je vsekakor zadovoljiv. Medtem ko bodo delojemalci v posameznih panogah gospodarstva dobili izplačano premostitveno doklado v višini enotedenskega zaslužka ali pa jim bodo plače in mezde splošno zvišane za' 2 do 4 odstotke (n. pr. v tekstilni industriji), k javnim uslužbencem zagotovljena enkratna doklada v višini 100 šiFngov za neporočene in 300 Kakor smo že zadnjič poročali, se je v francoskih političnih krogih razvnel boj med dvema strujama, ki sta sicer obe: izrazili potrebo po razpisu predčasnih volitev v skupščino, se pa v toliko- razlikujeta, da so na en' strani za predčasne volitve za*o, da bi onemogočili reformo volilnega zakona, medtem ko so se na drugi strani zavzemali za predčasne volitve le pod pogojem, da se prej spremeni volilni zakon. Ta boj je dovedel zadnji teden db tega, da je b'la Faurovi vladi izrečena, nezaupnica in je bila s tem. dana ustavna možnos' za razpust skupščine in s tem tudi za razpis predčasnih volitev, ne da bi poprej izvedli volilno reformo. S tem so si zagotovili prvi uspeh tako na skrajni levici kakor tudi na skrajni desnici, medtem ko bodo imele osrednje stranke tudi pri bodočih volitvah težave vsled volilnega zakona. Nedivomno pomeni ta razvoj pomembno zmago ministrskega predsednika Fau-ra, ki si je kljub nezaupnici zagotovil predsedniški stolček vsaj do izvolitve nove skupščine, morda pa tudi še za naprej, ker bo njegovega največjega tekmeca, Mendes Francea, najbolj oviral prav sedanji volilni zakon. Na tem tudi nič ne spremeni dejstvo, da je strankino vodstvo izključilo Faura iz radikalno-sociali-stične stranke, kajti na drugi strani so ga, ponovno potrdili za predsednika tako imenovanega »Zbiranja repubFkanske levice« in je pričakovati, da si bo na ta način tudi po novih volitvah znal utreti pot do predsedniškega mesta. Po ustavi bi morali nove volitve raz- šilingov za, poročene osebe ter poleg tega 100 šilingov za vsakega otroka. V zvezi s prizadevanji za dosego premostitvene doklade je bilo s socVlistične strani, ki je tudi merodajna v avstrijskih sindikatih, poudarjeno, da zveza sindikatov prvotno ni s remela za enkratno doklado, marveč je vedno zahtevala znža-nje cen. Do akcije za doklado je bila pri- Avstrijskim veleposlanikom v Wa-shingtonu, Londonu, Parizu in Moskvi so bile v torek predane note z enakim besedilom, v katerih vlade ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze potrjujejo sprejem sporočila avstrijske vlade, da je avstrijski parlament z veljavnostjo 5.. novembra uzakonil nevtralnost Avstrije. Vse štiri velesile sporočajo v svojih no‘ah, ds, jemljejo tozadevni avstrijski ustavni zakon na znanje in da Dvajsetčlanska, avstrijska parlamentarna. delegacija se je po štirinajstdnevnem bivanju v Sovjetski zvezi, kjer je bila gost Vrhovnega Sovjeta, te dni vrnila na Dunaj. V sporočilu, ki ga. je izdala, pred povratkom, je delegacija pod vodstvom predsednika zveznega sveta Frischa izrazila prepričanje, da. medsebojni obiski mnogo prispevajo k sporazumevanju med narodi in da je bil ta obisk velikega: pomena za razvoj prijateljskih odnosov med narodi obeh držav. Delegacija, ki je prepotovala več ko 10.000 kilometrov in pisati za 1. januar 1956, ker pa dan Novega leta ne bi bil preveč prikladen, je državni svet odložil volitve za 1 dan in jih določil za 2. januar. Hkrati je bil 2. januar proglašen za državni praznik in iz-gleda, da se v merodajnih krogih bojijo, slabe udeležbe na volitvah, kajti vesti iz Pariza pravijo, da kaže francoska javnost zelo malo zanimanja za volilno borbo1, ki se je medtem tudi že pričela. Poleg tega se pri januarskih volitvah okrog milijon mladih volilcev ne bo moglo poslu-žiti svoje volilne pravice, ker je rok za vpis v volilne spiske prekratek, zaradi česar je združenje mladine, ki je pod vplivom radikalcev, protestiralo proti »vladnim zlorabam« z vol lnirni spiski. Predvolilna, borba, ki je zajela 21 najrazličnejših političnih skup n, se je v bistvu že pričela, čeprav je oficielni začetek določen šele za 13. december. Kakor vse kaže, bo pri teh volitvah v glavnem šlo le za: vprašanje: Faure ali Mendes-France. Žaro je tudi razumljivo, da skušata ta dva rivala pritegniti vsak na svojo stran čim več stiank in strančic ter je pričakovati, da bo prišlo do različnih povezav posamezni političnih skupin. Ni izključeno,, da si bosta konec kancev stala nasproti dva mogočna tabora:, na eni strani desničarske stranke, združene okoli Faura, in na. drugi strani Mendes-France na čelu levice. Izid volitev je popolnoma negotov, kar tiče posamezne osebnost:, medtem, ko glede politične sestave nove skupščine ni pričakovati posebnih sprememb. siljena šele potem, ko so se brez uspeha razbila tozadevna pogajanja in ko na strani podjetnikov ni našla po rebnega, razumevanj’. Nadalje je rečeno, da pomeni dosežena enkratna doklada le začasno rešitev in da stremi zveza sindikatov prej ko slej za zniža njem cen, medtem ko naj bo tokratna akcija resno svarilo za bodočnost. na izraženo željo priznavajo trajno nevtralnost Avstrije. Avstrijsko nevtralnost so v zadnjih tednih potrdile in priznale tudi že naslednje države: Japonska, Švedska, Co-lumbija, Italija, Švica, Madžarska, Finska, Indija, Chile, Honduras, Guatemala, Jugoslaviji im Češkoslovaška.. Na Dunaju pričakujejo, da bodo v doglednem času sledile še druge države in formalno priznale nevtralnost Avstrije. si ogledala mnogo mest, industrijskih obiratov in kmetijskih kolhoznih gospodarstev je b la povsod deležna gostoljubnosti s strani zavopn-kov oblasti in sovjetskega: prebivalstva. Na poslovilnem sprejemu v Kremlju je sovjetski zunanji minister Molotov izjavil, da. so na podlagi avstrijske državne pogodbe upostavljeni stiki med SZ in Avstrijo za obe državi in tudi za vse evropske dežele velikega pomena.. Izrazil je upanje, da bo’ Avstrija, v duhu doslednosti in odkritosrčnosti izvajala, politiko nevtralnosti, za katero se je odločila. Predsednik Vrhovnega Sovjeta maršal Vorošilov je v svojem nagovoru opozoril na važno vlogo, ki jo lahko imajo izmenjave parlamentarnih delegacij za zmanjšanje mednarodne napetosti, ter podčrtal potrebo poglabljanja prijateljstva med obema državama, za kar je treba štor. ti vse, da, bo poslalo čvrsto in trajno. Podpredsednik sovjetske vlr.de Miko-jan je poudaril, da med Avstrijo' in Sovjetsko zvezo trenutno ni nobenih spornih vprašanj in da bo sovjetska vlada natančno izpolnjevala svoje obveznosti do1 Avstrije, ki temeljijo na veljavnih pogodbah in sporazumih. Pri tem pa pričakujemo — je dejal — da bo Avstrija prav tako izpolnjevala sklenjene pogodbe. Treba, je razpršiti ostanke nezaupanja in sumničenja med obema deželama, k čemer naj pripomorejo medsebojni stiki in izmenjava informacij. Na koncu je Miko-jan izrazil upanje, da, bo obisk avstrijske parlamentarne delegacije v SZ znatno prispeval k izpolnitvi te naloge. Koncem zadnjega, tedna je odpotoval predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito s svojim spremstvom na uradni obisk v Etiopijo in od tam v Egipt. S tem vrača lanski obisk cesarja Haile Selassija v Jugoslaviji, hkrati pa se je s tem pdzval povabilu, ki mu ga je izrazil egiptski predsednik Naser ob priložnosti, ko se je Tito vračali z obiska v Indiji in Burmi. Obisk maršala Tita, ki potuje spet z ladjo »Galeb«, bo vsekakor mnogo prispeval k nadaljnjemu razvoju stikov med Jugoslavijo na eni in Etiopijo ter Egiptom Ameriško delavsko gibanje stopa v novo obdobje V Združenih državah Amerike je prišlo minuli ponedeljek do združitve obeh doslej naivečjih sindikalnih zvez — Ameriške federacije dela (AFL) in Kongresa industrijskih organizacij (CIO). V prvi so bili delavci organizirati na s* rokovni, v drugi pa na industrijski podlagi. Z združitv jo obeh Organizacij v združeno AFL-CIO je sedaj pokopan dvajsetletni medsebojni boj, ki je prizadeial v tem obdobju mnogo škode ameriškemu delavskemu gibanju. S spojitvijo so dobili ameriški delavci mogočno skupno organizacijo, ki šteje 15 milronov članov in je poslala s tem za sindikalno organizacijo Sovjetske zveze, ki šte>e 40 mlijo-nov članov, druga najmočnejša delavska organizacija na svetu. V ZDA je sicer še vedno okoli 40 milijonov neorganiziranih delavcev, za katere pa, bo zdtiužena AFL-CIO nedvomno predstavljala pomembno privlačno silo. Vsekakor bo v življenju Amerike odslej bolj čutiti vpliv v združeni organizaciji povezanega delavstva. V industrijskih krogih ie umevno povzročila združitev nervozo, ker bodo mori' delodajalci odslej računati pri kolektivnih pogajanjih s strnjeno organiziranim delavstvom. Pa tudi v političnem življenju Amerike bo združeno delavsko g ba.nje močnejši, ori bodočih volitvah pa morda celo odločilni činitelj. Eden in Eisenhower se bosta posvetovala v Washingtonu V Londonu in v Gettysburgu je bilo uradno sporočeno, da. bosta v januarju prihodnjega le‘a odpotovala na večdnevni obisk v Washington britanski ministrski predsednik Eden in zunanji minister McMillan. Glede razgovorov, ki jih bosta imela z Eisenhowerom, ni objavljenega posebnega dnevnega reda. Vendar pa domnevajo, da se bodO' državniki obeh zapadnih velesil posvetovali o sovjetski politiki po neuspeli ženevski konferenci zlasti v zvezi z zaostritvijo glede Nemčije. Nadalje bodo razpravljali o sovjetski diplomatski ofenzivi na srednjem Vzhodu in v jugovzhodni Aziji. Predmet razprav bo tud' predlog, ki ga je nedavno stavila Sovjetska zveza in po katerem se naj preneha z vsakršnimi poizkusi z vodikova bombo. — O teh vprašanjih bedo razpravljali tudi na sestanku med Bulganinom in Hruščevom tet angleški-rrti državniki, ki bo v aprilu leta 1956. Avstrija bo postala Slanica Evropskega sveta V Parizu so objavili vest, po> kateri so zunanji ministri držav-članic Evropskega sveta, razpravljali o možnostih za sprejem Avstrije v to organizacijo. Poudarjeno je bilo, da bo do tega, prišlo morda že na prvi seji ministrskega odbora Evropskega sveta, ki je predvidena za začetek prihodnjega tedna. na drugi strani, hkrati pa, pomeni tudi konstruktiven prispevek k mednarodnemu sodelovanju in okrepitvi miru v svetu. Zato v političnih krogih tudi splošno poudarjajo važnost tega obiska irt pripisujejo' maršalu Titu in Jugoslaviji pomembno vlogo. V zvezi z obiskom v Egiptu računajo tudi z mož n os jo, da bi maršal Tito ob tej priložnosti obiskal tudi Izrael, kar bi po mnenju gotovih krogov v dalj-nji perspektivi lahko imelo ugodne posledice za razvoj odnosov med Izraelom in arabskim! deželami. V FRANCIJI: Zagovorniki predčasnih volitev so zmagali Tudi štiri velesile priznale nevtralnost Avstrije Sovjetski državniki za čvrsto prijateljstvo z Avstrijo Maršal Tito na uradnem obisku v Etiopiji in Egiptu Videz soglasja ne more prikriti resnice Minulo soboto je bil v Celovcu občni zbor kmeijske zborn ce, ki se je bavil s težavami, ki so nastale pri sestavi zborničnega proračuna za leto 1956, in z aktualnimi agrarnopolitičnimi in socialnopolitičnimi vprašanji. Kot predstavnica kmetijstva in gozdarstva črpa kmetijska zbornica denarna sredstva iz zborničnih doklad, katerih višino in uporabo določi občn: zbor. Poleg tega pa je kmetijski zbornici prepuščeno tudi pospeševanje kme*ijstva. Personalne in stvarne stroške pri pospeševanju kmetijstva in gozdarstva krije na vsakoletni predlog kmetijske zbornice deželna vlada iz svojega proračuna. Za leto 1956 je zbornica za kritje personalnih in stvarnih stroškov pri pospeševanju kmetijstva predlagala 4,523.000 šil. V osnutku deželnega proračuna za leto 1956 pa je v ta namen predv denih le 3,350.000 šil., tako da v tem proračunu zbornice niso pokriti izdatki v znesku 1,173.000 šil. Iz tega razloga občni zbor tudi ni mogel sklepati o viš ni in uporabi zborničnih doklad za leto 1956. V osnutku rega proračuna, ki z zborničnimi dokladami neposredno zadene kmetovalca<, zahtevajo redni izdatki zbornične doklade v všini 125 °/o, izredni izdatki pa nadaljnih 25 °/o. Kakor je bilo na občnem zboru soglasno ugotovljeno, je 150 °/o zborničnih doklad skrajna meja zahtev, ki jo kmet more nositi. Ker pa pri tem še vedno manjka znesek 1,173.000 šil., je občni zbor naslovil na deželni zbor poziv, da v deželnem proračunu nujno zviša postavko za personalne in stvarne izdatke pri pospeševanju kmet’jstva na višino, ki jo je predlagala kmetijska zbornica. Pospeševanje kmetijstva z namenom zboljšavanja in pocenitve proizvodnje je brez dvoma ena najvažnejših skrbi vsake države in dežele. Po drugi strani pa je tudi res, da dajejo ta denar v prvi vrsti državna podjetja ter delavci in nameščenci s svojim mezdnim davkom, ki se jim enostavno odtegne od njihovega zaslužka. Ravno pred kratkim je bilo namreč v parlamentu ugotovljeno, da privatna industrijska in trgovska podjetja zaostajajo pri plačevanju davkov z več sto milijonskimi zneski. Vse to ve tudi merodajna sila v kmetijski zbornici, to je OVP-Bauernbund. Zakaj kljub temu vedno spet usmerja svoje napade prav na tiste, ki so na dvigu proizvodnje domačega kmetijstva najbolj interesirani in od katerih more edino pričakovati znatno pomoč za pospeševanje kmetijstva? To vprašanje se je nepristranskemu opazovalcu vsiljevalo v prvem delu zadnjega občnega zbora. Stvarnega pojasnila za tako zadržanje ni. Kmečki ljudje na vasi na takem zadržanju ponovno lahko spo-znaio, da nosi OVP-Bauembund na Koroškem ogromno krivdo za njihov čedalje slabši položaj in za prenizko javno pomoč. V drugem delu zasedanja se je občni zbor bavil s starostno podporo ter z otroškimi dokladami za kmete ter pri (Poročilo o občnem zboru kmetijske zbornico) tem soglasno zahteval drugim starostnim podporam primerno podporo tudi za kmete ter dodelitev otroške doklade tudi za prvega kmečkega otroka. Nadalje se je odločno zavzel za podaljšanje zakonov o gospodarstvu z mlekom in žitom ter zakona o prometu z živino ter na predlog Kmečko-gospodarske zveze zahteval, da se v zakon za promet z živ no vnese še določilo o dopustni razliki med proizvodno in konzumno ceno za meso. Prav tako je zahteval popravilo uradno določene cene za mleko na višino, ki bo odgovarjala proizvodnim stroškom, ter pri tem poudaril, da mora zvišanje priti tudi res v korist producentu mleka, ne pa kakšnim predelovalnim podjetjem. Svoje nezadovoljstvo je občni zbor izrazil tudi s sedanjim razvojem cen za pitance na Koroškem ter zahteval, da se povprečna cena, ki po dosedanji ureditvi znaša v St. Marxu na Dunaju 12.50 do 13.50 šilingov zviša na 13 do 14 šil. Čim pade ta cena na 13 šil., se mora takoj prepovedati uvoz prašičev, država pa mora poseči vmes s svojimi intervencijskimi nakupi, in sicer ne samo na Dunaju, temveč tudi po zveznih deželah. Končno je občni zbor grajal zadržanje javnih ustarjov pri gradnji in popravilu cest in železniških prog ter električnih, V avditoriju dunajske univerze je priredila Zveza socialističnih študentov predavanje o sklepih kulturnega programa Socalistične s*ranke, na katerem je govoril študentom minister ing. Wald-brunner. Minister je dejal, da je ta kulturni program nastal iz tradicije socialističnega gbanja. Kulturni napredek je pogoj za politično enakopravnost. Demokracija zahteva prosvetno delo, ker more obstati le tedaj, če so državljani zanjo zreli in se zavedajo svoje odgovornosti. Z nepoučenimi ljudmi je težko ohranjevati trajno demokrac jo. Iz tega spoznanja je postala. Socialistična stranka najuspešnejša vzgojna organizacija. Življenje delovnega človeka je lahko mnogo lepše in več vredno, če se mu k temu pripomore. Ta pomoč je današnjemu človeku enako vredna kakor prednikom, ki so se borili za pol tično in socialno enakopravnost. Dejal je, da socialisti nočejo nobene »državne kulture« niti ne zahtevajo zanjo monopola, ker vedo, da se tudi drugi na svoj način prizadevajo da bi človeka kulturno dv'gnili. Nikogar od tega dela ne izključujejo, toda tudi sami se nočejo pustiti izključiti. Nadalje je minister naglasil prizadevanje soc'a lis'ov, da bi v državnem proračunu dosegli večja sredstva za kulturne namene. Za leto 1956 je predvidenih tudi nekoliko več sredstev. Za vse zahtevajo svobodo izobraževanja in raziskavanja. Znanost ni samo stvar učenjakov, temveč zadeva vsega ljudstva. telefonskih, telegrafskih napeljav, ki brezobzirno poškodujejo in uničujejo kmečko zemljo in posevke, ne da bi dali za to primerno odškodnino. Občni zbor je zadolžil zbornico, da ukrene vse, da se taki nedostatki odpravijo.. ☆ Občni zbor kmetijske zbornice minulo soboto je za človeka, ki je z razmerami v kmetijski zbornici manj poznan, po ekal v videzu največjega soglasja v skrbi za olajšanje položaja delovnih kmetov. Tak videz je skušala ustvarjati najmočnejša skupina v zbornici, OVP-jevski »Bauernbund«. Vendar se nobeden izmed bauernbundovskih mandatarjev na tem zasedanju ni mogel oprati madeža, da je šele sedaj podpisal in glasoval za resolucije in predloge, ki sta jih v resnično korist delovnih kme‘ov že pred leti oddali skupini Zveza avstrijskih delovnih kmetov in Kmečka gospodarska zveza. Bauernbund kljub svojim tokratnim poskusom ne bo mogel prepričati koroških malih in srednjih kmetov, da je njegova nenadna skrb za njihovo usodo iskrena in poštena. Preveč očrno kaže njegovo zadržanje v zadnjih letih, da s tem manevrom Bauernbund samo pripravlja in kuje kapital za prihodnje volitve v kmetijsko zbornico, ki bodo jeseni 1956. Sociali stični! kulturni program naj bi bil doprinos k umstvenemu in nravstvenemu podvigu vsega ljudrva. Nahajamo se na razdobju nove zgodovine in izkoriščamo možnosti, ki jih doslej še nikoli nismo imeli. Gospodarsko razstavišče v Ljubljani v prihodnjem letu Letos je gospodarsko razstavišče v Ljubljani zaključila svoj spored z razstavo radia in telekomunikacij. S svojimi razstavami je razstavišče dokazala, da je postalo ustanova, ki pozitivno vpliva na razvoj jugoslovanskega gospodarstva kakor tudi na krepitev trgovinskih zvez doma in v tujini. Za prihodnje leto imajo na gospodarskem razstavišču v načrtu najmanj šest večjih razstav in nekatere z mednarodno udeležbo. Prva bo razstava tekstila in oblačil. V času, ko bo zasedala Zveza mest Jugoslavije, bo stanovanjska razstava. Velika bo razstava povojnih izumov in tehničnega napredka v Jugoslaviji, kjer bodo prvič zbrani vsi izumi in novosti iz vseh področij jugoslovanskega področja. Tudi prihodnje leto bo obrtniški velesejem in 2. mednarodna razstava vin. Napredek kmetijstva bo pokazan na kmetijskem sejmu, na katerem bodo v prikaz številni kmetijski stroji in druga mehanizacija. Znanost in umetnost je zadeva vsega ljudstva Z lužiškimi Srbi V zbirki »Zapiskov s poti po Nemški demokra' ični republiki« je Ljudska pravica objavila pod gornjim naslovom sestavek svojega sodelavca D. Šmicbergerja, v katerem opisuje srečanje z lužiškimi Srbi. Ker bo tudi naše čitatelje zanimalo, kako živi jugoslovanska narodna manjšina v Nemčiji, ponatiskujemo predmetni članek v celoti: Tam, kjer Odra zapusti Nemčijo in postane Nisa obmejna reka, se začenjajo dvojezični krajevni napisi: Guben — Gu-bin, Forst — Boršč, Weisswasser — Bila voda in vse tako naprej dio središča lu-žiŠkih Srbov, do Bautzena — Budišina. Starinsko mesto z ostanki graščinskih stolpov je tonilo v megli, ko sem v kavarni ob magistratu prebiral »Nowo dobo« s podnaslovom »Nowiny serbskeho luda«. Ta večer nsmo nikogar več našli v pisarnah lužiškosrbske organizacije »Domovina«; vratar tudi ni ničesar vedel o našem obisku. Nekomu je telefoniral v materinem jeziku in nas za prihodnje jutro najavil. Vsak začetek razgovora je zadržan. Toda ko smo prebili skoraj ves dan z voditelji lužiškosrbskih organizacij, obiskali dve njihovi šoli in profesionalno kulturno skupino, založbo in uredništvo njihovega časnika, smo se vse bolj zbližali. »To je naš jugoslovanski brat«, so rekli, a menili smo se v nemščini, kajti naša jezika se le toliko razlikujeta, da bi se precej teže sporazumeli. Priznal sem jim, da o njih bore malo vemo, zlasti o njihovem povojnem razvoju. Zato se je razgovor pletel ob zgodovini, gospodarskem položaju, kulturnih pridobitvah in narodnostnem preporodu, kakor imenujejo sedanje obdobje. »Koliko ocenjujete, da je lužiških Srbov?« . Predsednik »Domovine«, Kurt Krenz: »Tega n ti dobro ne vemo. Mnogi naši ljudje imajo še vedno predsodke in nočejo priznati svoje prave narodnosti. To je dediščina nacizma, ko je zatiranje naših ljudi zavzela največji obseg. Sodimo, da nas je 150 do 200 tisoč. Bolj določeno govore tele številke: leta 1945 smo imeli 7 učiteljev, zdaj jih je več kot 500; imamo svoje učiteljišče. Naša profesionalna kulturna skupina ima 40-članski orkester, 80-članski pevski zbor in 24 članov baleta, v glavnem za narodne plese. Naše Narodno gledališče ima od ustanovitve 1948 za seboj 883 predstav po krajih, kjer prebivajo lužiški Srbi.« »S čim se ukvarjajo prebivalci?« Član glavnega odbora »Domovine« Merč n Kašpor: »Lužiški Srbi so povečini mali kmetje, mnogi so šele z agrarno reformo dobili zemljo. Menda je bil med lužiškimi Srbi en sam veleposestnik, ki mu je bila odvzeta zemlja. Naši ljudje so bili kmečki delavci pri nemških junkerjih, zdaj so gospodarji na svoji zemlji. Pri nas je razvita premogovna industrija, ki ima zaradi bogatih ležišč še lepo bodočnost, pa manjša steklarska in tekstilna industrija.« »Kaj bero vaši ljudje v domačem jeziku?« Urednik »Nove dobe« Beno Šolta: »Poleg dnevnika izhajajo razne revije, od mladinskih do literarnih, dva verska li-(Nadaljevanje rta 3. strani) Dunaj. — Avstrija namerava kupiti v Združenih državah Amerike atomski reaktor v vrednosti štirih milijonov dolarjev. Avstrijski fizik, prof. dr. Thirring je v tej zvezi dejal, da je Avstrija zaradi pomanjkanja virov za energijo prisiljena zagotoviti si proizvodnjo energije potom atomskih elektrarn. Kairo. — Britanska in egiptovska vlada sta podpisali pogodbo, ki urejuje način izvedbe ljudskega glasovanja v Sudanu, s katerim bodo Sudanci odločili, ali hočejo samostojno državo ali pa kondominij z Egiptom. Plebiscit bo nadzirala mednarodna konrsija, v kateri bodo predstavniki Švedske, Norveške, Poliske, Švice, Jugoslavije, Indije in Pakistana. Rim. — V Italiji je prejšnji teden 80.000 srednješolsk h in visokošolskih profesorjev s tridnevna stavko podkrepilo svoje zahteve po zvišanju plač. Delno zvišanje, ki ga je italijanska vlada napovedala, označujejo kot nezadovoljivo in ni izključeno, da bo prišlo do ponovne stavke. Berlin. — Na povablo pekinške vlade je odpotovala petčlanska vladna delegacija Vzhodne Nemčije pod vodstvom ministrskega predsednika Grote-wohla na uradni obisk na Kitajsko. Delegacija, v kateri se nahaja tudi vzhodnonemški zunani' minister, bo obiskala tudi Severno Korejo in Mongolijo. Buenos Aires. — Argentinska vlada je razveljavila vse kolektivne delovne pogodbe, ki jih je svoj čas sklenila Splošna zveza dela za svojih 2.400 včlanienh sindikalnih organizacij s približno 4 milijoni članov. Pri sklepanju novih pogodb bodo argentinski delavci verjetno zahtevali vsaj 25-od-sitotno zvišanje mezd in plač, ker so se žvlienjski stroški v zadnjih mesecih občutno zvišali. Atene. — Sovjetski veleposlanik v Atenah Sergejev je obiskal grškega ministra za zunanje zadeve Teotokisa in ga prosil, naj bi Grčija podprla kolektivni sprejem 18 novih držav v Združene narode. Teotokis je obljubil, da bo o tem vprašanju razmišljal in se posvetoval s predstavniki Grčije., Djakarta. — Indonezijska vlada je sklenila, da bo zopet začela z razpravami z Nizozemsko, da bi se tako obe vladi pogovorili o statutu zveze med obema državama, o finančnih vprašanjih in o gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo prav tako obe državi. Bonn. — Zapadnonemške varnostne oblasti poročajo, da je Sovjetska zveza v zadnjih tednih pričela z velikimi pošiljkami sovjetskih MIG-15-reakcijskih letal v Vzhodno Nemčijo in je to namenjeno za vzhodnonemške »nacionalne oborožene sile«. Zaradi tega vlada na zapadu vznemirjenost. Niirnberg. — Število brezposelnih v Nemški zvezni republiki se je v novembru povečalo od 98.782 na 602.977. To so poda'ki, ki jih je objavil urad za posredovanje dela v Nurnbergu. Od doslej zapisan h brezposelnih je 306.308 moških in 296.679 žensk. Bukarešta. — Romunska časopisna agencija sporoča, da je egiptovski predsednik obvestil romunsko vlado, da sprejme njeno povabilo na obisk v Romuniji. V odgovoru eg ptovskega ministrskega predsednika je izraženo mnenje, da bo prispeval ta obisk k razvoju še boljših odnosov in h krepitvi prijateljskih s':kov med obema državama. Datum obiska bodo kmalu določili. Helsinki. — Sovjetska zveza in Finska sta podpisali trgovinski sporazum za zamenjavo blaga v vrednosti 250 milijonov dolarjev. Braunschweig. — V zadnjih dneh so odkrili na železniških progah v Braun-schsveigu več poskusov sabotaže. Neznani ljudje postavljajo na proge umetne ovire ali pa blokirajo kretn ce in signale. Podobne pojave sabotaže so zasledili tudi v Schleswig-Holsteinu. 9. december 1955 »lovtnsK SjpitrfvUe. Štev. 49 (711) Z lužiškimi Srbi (Nadaljevanje z 2. strani) s"a, za evangelčane in katoličane, domače šolske krdige, 1’terama dela domač'h avtoriev :n prevodi. Pred letom 1948 smo izdali pesmi vašega Nazorja in prav bi bilo, da bi se na tem področju spet zbližal’.« »Kako imate zagotovljene narodnostne pravice?« Merčin K' spor: »Saška skupščina je leta 1948 'zdala z-^kon o ohranitvi pravic lužiških Srbov. Naši liudie sodelmejo v oblastnih organ:h. Predsednik Krenz je zvezni poslanec, pole? niega imamo še tri poslance naše narodnosti. V okrain^m odboru Budišin so predsednik :n tri:e člani lužiški Srb:. En-kop-avno so po vseh občinah razdeljene funkcije med pred-stavnike obeh narodnosti.« »Kakšne so naloge vaše organizacije?« Kurt Krenz: »Krep'ti našo mlado državo, ki nam nudi vse možnosti za narodnostni in kulturni razvoi: vzgajati mladino, jo spoznavati z našo literaturo, pesmimi, plesi: še boli dv'gati naxo narodno zavest, ki ie -rnela v prejšnjih desetletjih, zdaj pa ji nihče več ne ovira poleta.« Ni moč oporekati, da ie »Domovina«, ki j' vzhodnonemška vlada za razne oblike dela nudi izd" t no* finančno pomoč, dosegla na teh nodročiih znatne uspehe. Zvečer smo obiskali dve mladinski slo-vestnosn, kier je nemško prebivalstvo složno sedelo za mizami z luž’šk’mi Srbi in ie mladina plesala zd"* i Sorbski kolo, Mlin. Gore mu dre, Freto, zdaj zapela nemško nesem. Pili so dobro domače pivo in jedli narodne pogače s sirom. V tem okoliu se mi ie zdelo, da so izginili stari problemi, o katerih sem bral v letnem poročilu »Domovine«: Svoičas je imela na naše gibanie poseben vpliv češkoslovaška buržoazna. k: je stremela po naš’’h premogovnih ležiščih in propagirala geslo: »Proč od Nemcev«. Sedanii voditelji »Domovine« in mladina ob n’ h si — kot kaže — s preteklostjo ne belijo glave. Prireditve za Mozartovo obletnico Ves kulturni svet se pripravljaš da proslavi obletr ico Mozartovega roritva. ki bo lera 1957. Mozar' je bil genialni avstr’jski komponist, piarnst in dirigent v dobi dunajskega klasicizma. Niegovo glasbo, ki jo pozna, ves sve in io dnevno izvaj'jo pri raznih radijskih in drug’h program h. odlikuje globoka občutenost, tehnična dovršenost, lahka izraznost in mladostni polet. V svojem razmeroma kratkem ž:vl:enju, saj je živel samo 45 let, je ustvaril več kot 600 kompozicij: 22 oper, 45 koncertov, 60 seremd in di-vertissemen'ov, 28 godalnh kvartetov, 40 koncertnih arij, 15 maš, rekviem, veliko število pesmi, sonate in drugo. Ker je Mozart Avstrijec, bodo seveda največje slavnosti na Dunaju. Za počasti- tev Mozarta so začeli tud' s snemanjem filma o Mozartovem življeniu. Na Dunaju so osnovali tudi poseben festivalski biro, ki bo vod:l vse priprave in pr reditve za Mozartov jubilei. Načeluje mu Bernard Pa.umgartner, znani muzikolog, bio-graf. dirigent in predsednik Mozarteuma v Salzburgu. Biro' pripravlia tudi izdajo celokupnega Mozartovega dela, v zamisli pa je tudi načrt, da bi vse Mozartove kompozicije posneli na plošče. Izšla pa je tudi že prva knj ga o Mozartu. :n sicer v založbi Amalthea na Diorju. To je delo Ericha Schenka, izdano pod naslovom »Wolfgang Amadeus Mozart«. Knjiga obsega 823 strani in 206 ilustr'C:j, med niimi tud: večje štev lo barvnih slik. Knjiga predstaviia res izčrpen prikaz Mozartovega življenja in ustvarjanja. Trst ima novo slovensko knjigarno V Trstu so nrnulo soboto odprli novo slovensko knjgarno, ki nosi ime »Tržaška knjigarna«. O voritvi so prisostvovali povabljeni gostje, med njimi generalni konzul FLRJ Mitja Vošnjak s člani konzulata, mnogi tržaški slovenski profesorji in učitelji ter drugi prosvetni in javni delavci, pa rudi več italijanskih meščanov, ki se zanimajo za slovensko založniško dejavnost. »Tržaška knjigama« je urejena in opremljena po načrtih znanega slovenskega arhitekta prof. Eda Mihevca in bo 'rnela na zalogi vse sodobne slovenske knj'ge. lepodovne in strokovne, ter knjige italijanskih pisateliev v slovenskem prevodu. Knjigarna razpolaga rudi s šolskimi knjigami 'n drugimi šolskimi potrebščinami. hkrati pa bo nudila bogato izbiro izdelkov folklorne domače obrti z izraz to' umetniško vrednostjo. Za uvod v svoie poslovanje ie kniigarna pripravila več lepih knjižnih zbirk za mladino. Z otvoritvijo slovenske knjigarne so si tržaški Slovenci ustvarili pomembno kulturno ustanovo, ki so jo že vsa leta pogrešali. Pomagala bo* širiti krog prijate^ liev in ljubi'eljev slovenske knjige v Trstu, nedvomro pa bo kor'stila tudi po-živ tvi in utrditvi kulturmh stikov med sosednjima državama Italijo in Jugoslavijo. Enciklopedija v žepni izdaji Želja po znanju je v današnjem času zelo velika, o tem zgovorno prič jo* številna leksikalna in enciklopedična dela, ki 'zhaja jo vsepovsod po sve u. Nemški založnik Rovohlt hoče tud’ delo' te vrste pr lagoditi sedaniim možnotim in z'hte-vam, zato :e Z'čel >zd'ja i zb rko, ki naj v »žeoni obliki predeči znanie 20. s*o'et-ja.« V okviru žepnih kn’ig, po obliki enakih niegov’ zn'ni zbirki »rororo«, kar pome' š Rowohlt'-Rorat:on-Romane, naj bi odlični znanstveniki različnih srtok razgrinjali brricem današnja dognania in spoznanja. Uredrnk zbirke ie monakov-ski filozof jn vseučiliški prcvfeso- Ernes o Grassi, Vsak zvezek bo imel tudi avtorjev ž’’vl'efniepisi, reg:ster in bibliografi>o. Za vlakih 25 zvezkov bo izšel še poseben register, k' bo družil vse posamezne zvezke v leksikalno celoto. Doslej so izšli štirje zvezki te zbirke: Hans Sedim'yerieva, »Revoluc’ia moderne umetnos i«, ki pomeni bolj polenTko proti moderni umetnosti, zakaj avtor je njen nasprotnik; »Sociologija spolnosti« hamburškega sociologa Helmuta Scheiske-ga, ki raziskme odnose med spo^nos io, moralo in družbo: »Konjunkture in krize« Giinterja Schnoldersa, ekonomist, in »Sanje in niihov pomen«, delo Wernerja Kemperia. Založmk napoveduje, da bodo v naglem zaporedju sledili še nadaljnji zvezki te leksikalne zbirke. Lesičjakove pesmi Napeve izbral in priredil Luka Kramolc. Uvod napisal dr. Janko Kotn k. Založila Mohorjeva družba v Celju leta 1954. V uvodu opisuje dr. Janko Kotnik Le-sičjfkovo razgibano življenje in vsebino njegovih pesmi. Sledi nekaj pripomb Luke Kramolca k Lesičjakov m napevom in misli sedmerih slov. skladateljev o slovenski narodni pesmi. Pesmi same obsegajo 36 strani. V celoti je prirejenih sedem Lesičjakov h nape- Vladimir Klemenčič Avstrijski popis prebivalstva leta 1951 in koroški Slovenci (Ponatis iz »Naših razgledov«) Na Koroškem so bile z ljudskimi štetji vedno zvezane neprijetnosti za slovensko prebivalstvo. Doslej niso pri nobenem popisu ugotavljali prebivalstva po narodnosti, temveč le po občevalnem jeziku, z izjemo popisov leta 1923 in 1934, ko so uvrščali prebivalstva glede na pripadnost h kulturnemu krogu. Rezultati štetij so vedno izzvali številne diskusije med Slovenci in Nemci, saj so oblasti, če je bilo le mogoče, skoraj povsod izbrale le take popisovalce, ki so skušali po določenih navodilih število* slovensko govorečega prebvalstva čimbolj zmanjšati. Številke za slovenski občevalni jezik se od popisa do popisa tako izpreminjajo, da se z naravno rastjo in migracijami prebivalstva ne morejo vskladiri. Po posameznih naseljih so pri enem popisu uvrstili vse prebivalstvo s slovenskim, pri drugem z nemškim, pri tretiem pa, mešano, s slovenskim in nemšk h občevalnim jezikom. Takih zmešnjav je mnogo, zato o verodostojnosti publiciranih rezultatov, kakor je bilo v znanstvenih razpravah na mnogih mestih poudarjeno, ni govora. Pravilno ugoto*v:tev dejanskega števila Slovencev na Koroškem so razen omenjenih dejstev onemogočili tudi kriteriji popisov, ker niso prebivalstva popisovali po narodnost’. Velika število prebival- stva s sklenjenega slovenskega in mešanega ozemlia so popisovalci enostavno uvrstili med prebivalce z nemškim občevalnim jezikom,, pri Slovencih, priseljenih na Severno Koroško, pa pri popisih nikdar niso upoštevali slovenščine, čeprav so jo družine v medsebojnem razgovoru uporabljale, tako da, so rezultati vedno pokazali znatno* manjše število slovensko govorečega prebivalstva od dejanskega ‘stanja., Tudi pri povojnem popisu leta 1951, kljub številrim kr'tikam predvojnih popisov, odnosa do koroških Slovencev niso izpremenili. Proti pričakovanju so uvedli za Slovence žaljiv kriterij, v objavljenih statističnih publikacij pa so Slovence očitno zapostavljali. Prebivalstvo so popisovali po občevalnem jeziku, toda pri tem se niso omejili na slovenski in nemški jezik, temveč so razen nemškega in slovenskega uvedli še »vindišarski« jezik. V kakšnih glavah je ta jezik nastal, v katerem času in od koga je bil. priznan ter v kakšne namene so ga uporabljali, ve vsa avstrijska, in slovenska javnost. To* je pojem, ki ga še v predvojni Avstriji niso priznavali v uradni statistiki. S pojmom »vindišarstva« so nacisti utemeljevali teorijo o slovensko govorečih Nemc:h, ki so jo kasneje razširili na vse predele Slo- venije, ki so jih nacisti okupirali. Zato* je naravnost čudno, da se šest let po zlomu nacizma pri avstrijskem uradnem popisu še vedno opirajo na take teorije, ki jih slovenski in avstrijski znanstveni krogi ne priznavajo. Pri razvrščevanju preb val-stva se pa niso zadovoljili samo s skupinami »slovvenisch, deutsch in vvindisch« (Tabela pod št. I), marveč so upoštevali še kombirirane kategorije, da so tako dosegli še večjo* zmešnjavo*. Doslej je bil uradno priznan le nemški jezik in večina Slovencev nemški jezik tudi obvlada, saj bi sicer v urad h, kjer mnogi uradniki slovenščine ne znajo ali je namerno nočejo uporabljati, s slovenščino ne mogli opraviti ničesar in bi razen pri kmečkh delih težko našli zaposlitev. Zato je navedba kombinirane skupine slovenščine z nemščno za razdobje popisa, ko še določbe državne pogodbe niso bile v veljavi, delno razumljiva in je samo potrdilo neenakopravnosti slovenščine v javnem življenju. Seveda pa pri tem ne bi smeli znanja nemščne istovetiti s pojmom občevalnega jezika, kar so popisovalci oči-vidno tudi delali. Navodila deželne vlade za popisovalce (Karntner Gemeindeblatt, Klagenfurt, 21. Mai 1951) jasno določajo, da je pod občevalnim jezikom razumeti tisti jezik, ki ga človek v dnevnem živ- I. Volkszahliungsengebnisse der Gemeiniden mit zwei-spraohigen Sdhulen 1890—119*51 Beilage zum Somderabdruck aus Nr. 49 der ,KSmt-ner Lamdes-Zeitung“ v o ra 18. Dezeimber 1953 .Entnvurf rum ne-uen Karntmer Schulgesetz" deutsch 428.784 deutsch slovvenisch 8.817 deutsch vviadisch 10..944 slovvenisch deutsch 5.888 vviadisch deutsch 5.330 slovvenisch 7.707 slovvenisch vviadisch 117 vviadisch slovvenisch 38 vviadisch 3.454 sonstige unbekannt 3.885 II. Ergebaisse der Volkszahluag vom <1. Juni 1951 nach Gemeinden Karaten Beartoeiitet und heraoisgegeben vom Osterreichischen Statistisehen Zeatralamt Wie»n 1952, str. 14 deutsch 428.784 deutsch slovvenisch 19.581 slovvenisch deutsch 11.218 slovvenisch 11.316 sonstige unbekannt 3.885 III. Ergebnisse der VolksaShliuag vom 1. Juni 1951 nach Gemeiaden KSrnten Beaifoeibet und herausgegeben vom Osterreichisohen Statisitischen Zentralamt Wien 1952f str. 4—14 deutsch 448.345 sonstige J uTLbekannt ' 26.419 IV. StaWsti9ches Homttnch Mr die Republik Osterreieh Herausgegebem vam Osterreichischen Zentralamt Wien 1952, str. tl*4 deutsch 448.345 * slovvenisch 22.534 Koroško prebivalstvo po občevalnem jeziku ob ljudskem štetju leta 1951 v doslej objavljenih avstrijskih publikacijah vov, pet od "eh za meš"ri in moški zbor. Napevi so prireieni v duhu koroških narodnih pesmi od preprostega š iriglasja pa tja do polno zvenečega sedmeroglas-ja, mestoma celo osmeroglasja. To pa ne sme motiti šibkejših zborov, saj se vsa harmonija razvija naravno, skoraj ljudska, tako ko»' pojeio preprosti Uudje na Koroškem, ki ljub’jo gos o zvenečo akor-diko. Da nekatere pesov, ki prinašajo večje število kitic, ne utrujaio, meniava prireditelj mešan zbor z mo* * * * vkim in ženskim, uvaja soFste posamezno, pa tudi v dvo- in rtoglasiu ob spremljavi zbora. Ob koncu zb rke je natisnjeno besedilo vseh pesmi v celo i. Zbirka bo zelo dobrodošla ljubiteljem narodnih, še posebej koroških pesmi. Veseli je bodo* pevci in tud1: poslušrlci. M. Tomc ljenju največ uporablja, pri tem je skoraj gotovo mišljen jez:k, ki ga govori doma. Popisovalo so pa po strankarskih navodilih uvrstili velik del Slovencev, ki doma uporabljajo izključno samo slovenski jezik, med nemško govoreče prebi- valstvo. Da pa v kompaktnih slovenskih predel h in čisto slovenskih naseliih potvorbe ne bi bde tako očitne in da bi se izognili slovenščini, so povsod veliko šte- vilo prebivalstva uvrst li v kategoriii različnih kombinacij z »vvindsch« (19.883, Tabela pod št. I). Očitna je bila tudi težnja, da bi uvrstili Slovence* v kombinirane kategorije s prednostjo nemščine (deutsch-vvindisch 10.944, deutsch-slovve-nisch 8.617). Pri tem so verjetno avtorji popisa že računali na kasnejše potvarjanje resnice pri tehniki obdelave statističnega gradiva za publiciranje, kjer število v obeh omenjenih kategorijah naštetega prebivalstva enostavno vštejejo med: nemško govoreče prebivalstvo (Tabela pod št. II irJ IV). Če bi b li avtorji publikacij vsaj nekoliko resnicoljubnejši in bi se v popisno gradivo vsaj malo kritična poglobil', bi tega gotovo ne publicirali. Najbrž si sami niso na jasnem z vsebinskimi razlikami med osmimi jezikovnimi skupinami. Na vsem ozemlju od Labuda do Šmohorja je raztresena jezikovna skup na ljudi z oznako »windisch-slo*wenisch« in slovve-nisch-svindisch« s 117 prebivalci. Čeprav sta po vsej zdravi logiki potrebna za razgovor vsaj dva človeka, najdemo v statistiki precej naselij, pri katerih so uvr-stjili v posamezne namišljene jezikovne skupine le po enega prebivalca. (N. pr. v Goričah pri Galiciji pod »deutsch« 16, »deutsch-vvindisch« 1, »vrindisch« 1 in » wi n di sch - deutsch « 8; v Dobrovi južno od Vovbr pod »deutsch« 96, »deutsch-slo-vvenisch« 5, »deutsch-vvindisch« 6, »slo-wenisch« 3, »windisch« 1, »vvindisch-deutsch« 1). (Se nadaljuje) MSEBSMSm Petek, 9. december: Peter F. Sobota, 10. december: La vret. M. B. Nedelja, 11. december: Damaz Ponedeljek, 12. december: Aleks. Torek, 13. december: Lucija Sreda, 14. december: Bertold Četrtek, 15. december: Kristina \b vux£\ 2 audki '■? Letos spet gostovanje pevskih zborov na Štajerskem Zboljšan železniški promet v Zilji Od 5. decembra vozi osebni vlak AK 09 tudi na progi Podklošter-Šmohor kot osebni vlak ter obstoji na vseh kolodvorih in pos*ajah. Prav tako obstoji od tega dne tudi vlak AK 27 na progi Šmo-hor-Koce-Muta na vseh kolodvorih in postajah. S tem je ustreženo večkrat raž enim željam potnikov. tz- Obe pretekli leti zaporedoma so koroški pevski zbori z velikim uspehom gostovali na slovenskem Štajerskem. Na obeh turnejah je pevske zbore vodil pevovodja in sklada'elj Pavle Kernjak. Pevci so se obakrat vrnili s svojega gostovanja z najlepšmi vtisi in trajnimi spomini na lepe dni, ki so jih preživeli med go-stoliubnimi Štajerci. Tud’ letos je Sklad Prežihovega Voran-ca pod predsedstvom tov. Janka Gačnika povabil koroške zbore na turnejo. To pot Smrtna nesreča pri delu Lobnik. — Minuli torek opoldne se je primerila v gozdovih na senčni stran: Lepene zelo tragična delovna nesreča. V teh predelih zaposluje tvrdka Leitgeb svoje lesne delavce s sečnjo lesa in pozimi s spravljanjem hlodov v dolino. Hlode spuščajo po drči s hribov. Delo je nevarno in zahteva silno opreznost. Nesreča nikoli ne počiva in tudi omenjenega dne se je nepričakovano pripetila nezgo-ki je zahtevala življenje pri vseh priljubljenega lesnega mojstra Leopolda. Osojnika, p. d. Peručevega Poldeja iz Lobnika. Poldej je imel nadzorstvo pri spuščanju hlodov v dolino, ki so s silno brzi-no drveli po kakih štiri sto metrov dolgi škem. Med vojno je bil partizan v štabu koroškega odreda ter se je vedno zavedal, zakaj se je aktivno boril v partizanskih akcijah. Pri svojih partizansk h tovariših je bil zelo priljubljen in vsi ga bodo ohranili v trajnem, lepem in častnem spominu. Hudo prizadeti ženi in otrokom izrekamo v njihovi neizrekljivi žalosti naše najgloblje sožalje! so se odločili, da gostujejo podjunski pevski zbori iz Pliberka, Železne Kaple in Št. Vida pod vodstvom pevovodje Zdravka Hartmana. Pevske zbore sestavljajo deloma pevci iz predvojne dobe, deloma pa so izpopolnjeni s številnimi mladimi silami. Turneja je določena za 17. in 18. december. Prvi koncert bo v Radljah (bivšem Marenbergu). Med potom si bodo pevci ogledali v Vuhredu ogromno elektrarno v gradnji, kjer bo čez mesec dni obratovala že prva turbina. Po večernem koncertu v Radljah se odpeljejo v Maribor, kjer bodo prenočevali in si drugi dan dopoldne lahko ogledali mesto. Popoldne pa bo koncert v tipični panonski vasi Hotinji in zvečer v veliki dvorani Ljudske prosvete v Mariboru. Našim pevcem, ki izhajajo iz kmečkih in delavskih vrst, želimo popoln uspeh, ko bodo imeli priložnost, da poklonijo rojakom na Štajerskem kos dragocene kulturne dobrine, izbor vedno lepe slovenske pesmi. Velikovec Letošnji tradicionalni Miklavžev sejem v Velikovcu je bil zaradi izredno ugodnega vremena dobro obiskan. Iz vseh predelov okraja so prišli kmetje in drugi radovedneži na sejem, kjer so se zanimali za cene in času pogojno še precej trgovali. Vendar takšrih sejmov, kot so bili nekdaj v Velikovcu, ni več ter so se ne-ktko preživeli. Tudi tržne srede so zelo zgubile svoj nekdanji pomen, to pa predvsem zaradi tega, ker lahko domači trgovci v vsakem kraju ustrežejo ljudem s potrebnim blagom. Vendar pa je vsakdo, ki že dalje časa ni bil v Velikovcu, lahko opazil, da je to mes‘o precej spremenilo svoje lice. Ve-likovška občina s socialistično večino je v razmeroma kratkem času po vojni v pogledu gradnje in obnove zares precej storila. Predvsem izboljšali in razširili so Kotmara ves Spet poročamo iz naše okolice nekaj drobnih vesti, kjer pa prevladujejo žalostne novice. V zadnjem času smo zane- e s i drči. Pazil je, da se nihče ni približal drči, dokler so delali. Pri tej svoji vestni in odgovorni službi pa je njega samega dohitela usodna nesreča. Opoldne je že bilo, ko je iz drče zdrvel poledenel štiri metre dolg in 18 cm močan hlod. Z velikansko brzino je treščil skozi zrak in v trenutku je nesrečnega Osojnika zadel v glavo s takšno silo, da mu jo je razbil. Prepozni so bili svarilni klici njegovih sodelavcev in ko' so kmalu rta,to prihiteli k njemu, so ga. našli že mrtvega. Smrt je zaradi smrtonosne poškodbe nastopila takoj. Nepričakovana in tragična smrt 53 let starega Poldeja, poštenega in marljivega delavca ter dobrega moža svoji ženi in skrbnega očeta pet m otrokom je vse v vsej okolici globoko pretresla. Svojim sodelavcem je bil drag tovariš, v srcu pa je nosil ideale in prepričanje značajnega našega človeka. Svojo zavest je dejansko izpričava! vse življenje. Peručev Poldej je bil že pred1 vojno razredno zaveden ter se je vedno potegoval za osnovne pravice delovnega ljudstva in bil zavzet za dobrobit slovenskega ljudstva na Koro- Vetrinj V Goričici v občini Vetrinj se je v torek zvečer primerila srtartna prometna nesreča. Šofer poštnega avtobusa je peljal z rednim avtobusom od postajališča pred gostilno Orowitz v Goričici. Ko je Vrata že zaprl, je prihitel še 82-letni gostilničar omenjene gostilne in hotel še v avtobus, da bi se peljal v Celovec. Voznik ni videl, ko se je zapozneli pasant prijel za kljuko pri vratih, avtobus se je že premikal in vozil dalje. Avtobs je gostilničarja vlekel kakih pet metrov naprej, nato pa je stari: mož strmoglavil v cestni jarek. Tam je nezavesten obležal, avtobus pa je vozil dalje. Nekaj minut nato je gostilničarja! našel voznik nekega osebnega avtomobila ter ga sprrav’1 v svoj avto in prepeljal v bolnišnico v Celovec. V bolnišnici pa je nesrečni gostilničar kmalu podlegel za notranjimi poškodbami. Vrba V sobi stanovanjskega poslopja in trgovine Erns’a Koinča v Vrbi je nastal požar, ki bi b i lahko povzročil ogromno škodo. Le takojšnji brezhibni akciji požarne hrambe je pripisati, da je ogenj pravočasno pogasila in tako preprečila nevarnost. sli na pokopališče k trajnemu počitku tri osebe iz naše srede. Dne 14. novembra je umrl Matija Kul- bolezni raku v starosti 42 let. Vsem prizadetim svojcem izrekamo odkrito sožalje! — Nedavno se je poročil Mihi Sablatnik, p. d. Lojzan v Trabesinjah. Za svoio življenjsko družico si je izbral Uranjakovo hčerko. Srčno čestitamo! Skoči jan V Srejah pri Škocijanu se je minuli ponedeljek primerila delovna nesreča. Žagar čas in denav terer, p. d. stari Mali na Ročici. Dosegel je starost 86 let. Dva dni pozneje je preminula Frančiška Pichler, p. d. Oštetarca na Žihpoljah. Smrt jo je dohitela pri Šmoncu v Kotmari vesi. Pokojno so prepeljali na Žihpolje, kjer so jo pokopali na tamošnjem pokopališču. Deset dni pozneje pa je za vedno zatisnila svoje oči Leni Pvašina iz Zvonine. Podlegla je zahrbtni Franc Lušnik je rezal deske. Naenkrat pa se je sprostil gonilni jermen ter treščil žagarju v desno nogo. Udarec je bil tako OBVESTILO Slovenska prosvetna zveza bo v času od 2. do 15. januarja 1956 priredila v hotelu »Korotan« v Sekiri štirinajstdnevni gospodinjski tečaj na katerega vabi gospodinje in dekleta iz vseh predelov našega področja. Interesentke naj se prijavijo najkasneje do 22. decembra 1955 pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, Gasometer-gasse 10, kjer izvejo tudi vse podrobnosti. SPZ Celovec. šolske prostore, da v mnogočem ustrezajo sodobnim učnim in vzgojnim potrebam. Prizadevali so se za odpravo stanovanjske stiske, kar je razvidno tudi iz statistike, da je prebivalo leta 1939 v mestu 2.820 ljudi, danes pa jih živi za okoli 1.000 več. Precej so uredli tudi ulice in ceste ter jih opremili z asfaPom. Na obronkih mesta so nastale stanovanjske naselbine in nova zasebna stanovanja, nove delavnice in trgovine. Na živinskem trgu so zgradili poslopje delovnega urada in protestantsko župnišče. Pomembno za mesto bo tudi upravno poslopje KELAG-a in novi most čez Dravo. z« 7. januar močan, da si je žagar zlomil nogo ter so ga morali prepeljati v bolnišnico za nezgode v Celovec. Razne vesti iz Koroške V okolici Kapruna je snežni plaz zasul 19 pri gradnji elektrarne zaposlenih delavcev. Le štirje izmed njih so ostali pri življenju. Zadnjih pet delavcev so šele v sredo našli mrtve pod snegom. Od petnajstih smrtnih žrtev plazu so štirje Ko- :n 4 mrtve, v Krivi Vrbi bilo 68 oseb poškodovanih Organi prometnega oddelka so na področju deželne žandarmerijske komande za Koroško v svojem postopku proti voznikom motornih vozil, ki so kršili prometni red, izrekli 25 posvaril, naložili 95 kazni ter napravili 43 ovadb. Proti drugim kršiteljem prometnih predpisov so izrekli 15 posvaril, naložili 17 kazni in izvedli 5 ovadb. Remšenik Težka nesreča je doletela minuli ponedeljek ob dveh ponoči družino posestnika Andreja Bočovnika, p, d. Sabodina v Remšeniku. V gospodarskem poslopju je nastal požar in preden so se domači prav zavedli, je bilo vse poslopje v plamenih. Gospodarsko poslopje je pogorelo do temeljnega z: dovja, plameni so uničili vse zaloge krme ter kmerijske stroje, kakor tudi mnogo orodja. Domači so bili sami v borbi proti ognjenemu elementu. Z največjim naporom se jim je vsaj posrečilo, da so preprečili razšriitev ognja na stanovanjsko poslopje. Škoda je velika in nesreča v tem letnem času tem bolj občutna. Prazniška okrasitev ulic v starem Celovcu rošci. Vsa Avstrija globoko sočustvuje s težko prizadetimi družinami ponesrečencev. Pri deželnem delovnem uradu je bilo dne 30. novembra prijavljenih 5.932 brezposelnih delojemalcev, med temi 2,158 moških in 3.774 žensk. V minulem mesecu je število brezposelnih naraslo za 1.796 oseb, med temi za 756 moških in 1.040 žensk. V primeri s st? njem brezposelnih v istem času preteklega leta je število za skupno 986 oseb nižje. Minuli teden se je na Koroškem primerilo 139 prometnih nesreč, pri ka*erih je Trgovci na Starem trgu in Wiener-gasse so že lani pred prazniki lepo okrasili z zelenjem in neštetimi žarnicami obe ulici, letos pa so se jim pridružili tudi trgovci v Kramergasse. Namen dekoracije je v tem, da bi dali temu predelu mesta prazničen in privlačen značaj, da bi privabli čim več publike, ker je tam, kjer se shaja mnogo ljudi, tudi več izgle-dov za trgovinske posle, ker masa v prijetnem vzdušju rajši in več kupuje. Okrasili pa so ta del mesta, ki predstavlja stari Celovec, tud! zaradi tega, da ga storijo bolj privlačnega, kjer obstajajo še zgradbe v starinskem slogu, ki so deloma zaščitene po zakonu o zaščiti spomenikov in pročelj in izložb tudi ne smejo prenavljati, kakor b' ustrezalo modernemu slogu. Nove trgovine izven mestnega centra so seve zgrajene v skladu z napredkom moderne in praktične gradbeno-tehnične kulture. Ta namen in pomen prazniške okrasitve je ob koncu dekorativnih del naglasil tudi komercialni svetnik Vincenc Zwick pri sprejemu celovških novinarjev ter izrazil težnjo, da bi olajšali predpise o zaščiti spomenikov. Pri sprejemu je bil navzoč tudi župan Graf, ki je zamisel trgovcev pozdravil ter jim želel popoln uspeh. Svoje zadovoljstvo in priznalne besede sta izrekla tudi mestni svetnik Ausserwinkler in prezident koroškega velesejma Novak. Zvečer so v slavnostnem aktu privili električni tok in na mah je zažarelo nešteto lučic, razvrščenih na preko 600 metrov dolgih lokih iz girland preko ulic, okrašen’h s številnimi zvezdicami in zvončki. Vsa ta pestrost, ki se ji pridružujejo še okusno in lepo okrašena izložbena okna, nudi na večer zares čarobno sliko ter je lep doprinos k okrasitvi tega mestnega predela. Upajo, da tudi uspeh ne bo izostal ter bo dekoracija privabila mnogo radovednežev in med temi številne kupce, v kolikor bodlo seveda dopuščala denarna sredstva. Za sončno energijo se zelo zanimajo Pred kratkim je bila v ameriškem mestu Phonix prva mednarodna konferenca o sončni energiji., Predvsem zanimiva so bila na tem mednarodnem sesranku mnenja različnih znanstvenikov sveta o možnosti izboljšanja življenjske ravni s pomočjo sončne energije. Strokovnjaki so poročali o tako imenovani sončni hiši, se pravi, o stanovanjskem poslopju, ki je opremi ieno z različnimi napravami za izkorščanje sončne energije; razen tega so razpravljali tudi o tem, kako' je možno po zaslugi sonca priti do novih živil v svetovnem merilu. Sončne peči, ki danes same po sebi niso Vetrni mlin služi človeku V mnogih krajih, predvsem za Nizozemsko so vetrni mlini pokrajinska znar-čilnost. Ljudem tudi mnogo koristijo in sicer jim poganjajo mlinske kamne, od tod tudi izvira 'me vetrni mlin. Vendar pa v novejšem času vetrni mlin ne poga- nič novega več in jih tudi bralci našega L'sta po slikah in opisih iz lista že poznajo, napovedujejo tudi proizvodnio težko topljivih kovin in doslej neznanih litin. Nadalje se napoveduje poenostavljena tehnika pridobivanja sončne energije, in sicer v gospodinjstvih, z raznimi ogledali, pa tudi za destilacijo morske vode, ki bo postala pitna ter za industrijsko predelavo hranljivih alg, imenovanih klorele. Sončni štedilniki imajo zaenkrat; še to pomanjkljivost, da morajo biti postavljeni izven hiše. To bodo skušali odpraviti z raznimi zrcali. Francoski znanstveniki so na primer poročali o spreminjanju morske vode v pitno. Poskuse so delali v Alžiru. Obrazložili so metodo za ogrevanje velikanske množine vode. Po tej metodi bo namreč delovala elektrarna v Ab:džanu. Ta elektrarna bo Izkoriščala razliko v temperaturi vode na gladini in v globinah. Francozi so pokazali tudi si- stem velikih paraboličnih zrcal, ki koncentrirajo sončno energijo na najmanjšem prostoru. Francija ima dve doslej največji sončni peči na svetu. Sovjeti so obrazložili zamisel o »sončni električni centrali«, ki bi bila tako močna, da bi oskrbovala z električno energijo mestece z 20.000 prebivalci. Gre za velik »sončni kotel«, ki zbira sončne žarke z 28 zrcali na tračnicah, tako da se lahko vrtijo za soncem. V združenih državah so sestavili »sončno baterijo«, ki uporablja sončne žarke za proizvodnjo električne energije. Takšno baterijo so uporabili nedavno v državi Georgiji, da je dala potrebni električni tok za telefonsko napeljavo, ker v bližini ni bilo kake električne centrale. Japonci so na konferenci obrazložili uspehe, ki so jih dosegli pri industrijski predelavi posušenih in v prah zmletih morskih alg. Kozmični žarki Vsako živo bitje na zemlji je podvrženo kozmičnim žarkom, ki stalno prihajajo iz vsemirja. Kako nastanejo ti žarki, je še nepojasnjeno, pa čeprav je znanost dala o tem že več teorij, to je, različnih razlag o nastanku žarkov. Kozmični žarki pridejo do nas že zelo oslabljeni, ker pri preboju skozi zračne plasti izgubijo mnogo na svoji moči. Tako nas zrak tudi ščiti pred nevarnostmi teh žarkov. Ti žarki učenjake mikajo, saj smo na pragu dobe, v kateri bodo ljudje prvič poleteli v vsemirje. Mnogi učenjaki so mnenja, da bodo ljudje propadli ravno takrat, ko* bodo* prišli v dot k s kozmičnimi žarki, ki bodo uničili živa tkiva. Živali, ki so1 j'h pred nekaj časa spustili v višino 34.000 m, so se še žive vrnile na zemljo, kar kaže, da so te trditve nekoliko pretirane. Če se tudi pri naslednjih ekspedicijah ne bodo pokazali kvarni vplivi, bo odpadla ena glavnih skrbi za vsemirski polet: kako se ubraniti kozmičnih žarkov. Od česa je odvisna trdnost betona? nja samo mlinskih kamnov in daje ljudem moko, marveč služi vetrni mlin človeku še na drug način: daje mu toploto in svetlobo ter pogonsko s:lo« Na naši sliki vidimo velikanski vetrni mlin, ki so ga zgradili v severni Škotski in mu vde^ lali električni generator, torej za proizvajanje električne energije. Ponekod, kjer primanjkuje vodne sile, si mora. človek pomagati na ta nač.n, da izkoristi druge naravne sile, v tem primeru torej veter. ža dobro volje-----------------, »No, ali je zdravilo kaj pomagalo?« »Da, gospod doktor. Najprej sem z njim pregnal svoj revmatizem, potem so otroci nehali kašljati, nazadnje pa je ostanek porabila moja žena za čiščenje jedilnega pribora.« Čim več dodamo cementa, tem večja je trdnost betona. Skrajno mejo trdnosti doseženo z mešalnim razmerjem enega dela cementa in treh delov peščene primesi. Tud: množina vode prispeva svoje. Razmerje teže vode in teže cementa ime- „Miss sveta” Za novo' »Miss sveta«, to je najlepšo krasotico na svetu, so letos izbrali v Londonu Venezuelko Carmen Sabillago. Podatki o tej izvoljenki so naslednji: stara je 19 let, visoka 174 cm in 54 kg težka. V bokih obsega 86 cm, lase ima rjave in dolge, zlasti pa jo odl kuje živ temperament.. Kot nagrado je dobila lepo vsoto denarja in mnogo privlačnih ponudb. Njene prve skrbi sb bile, kaj naj bi oblekla. Prvi dan po prihodu v Pariz je obredla vse modne salone in pravijo, da ne samo zaradi nakupov, temveč bolj tudi zaradi reklame za modna podjetja. nujemo1 vodno-cementni faktor. Če tega zvišamo, (obdržimo pa iste dodatke in isto mešalno razmerje), pada trdnost betona. Veliko pa je odvisno od kakovosti in lastnosti poedinih sestavnih delov betona (kakovosti cementa, oblike, površinske naprave, od trdnosti zrn grobih dodatkov). V tlačno trdem betonu moramo imeti zrna vseh velikosti, da dobimo čim manj vmesnih votlinic. Votlinice med peskom mora polniti cement, med gramozom pa malta iz cementa in peska. Tudi beton, nanesen v točno izvršene, dovolj trdne, gladke in vododržne opaže ter zgoščen z vibratorjem, kaže po ©trditvi znatno večjo trdnost od onega iz nepravilno zgrajenih opažev, spahan z ročnimi bati. Beton mora biti tudi dobro premešan in popolnoma otrdel. S stroji enakomerno in intenzivno mešan beton, ki otrdi po ponovnem ali daljšem ovlaževanju, kaže znaten porast trdnosti. Preživel je skok iz letala z nadzvočno hitrostjo Že zadnjič smo v našem listu poročali o drznem skoku ameriškega poskusnega pilota Georga F. Smitha, ki je pri velikanski brz ni daleč preko brzine zvoka in pri 10.000 metrov višine zapustil kabino letala in srečno preživel ta dogodek. Vendar pa drzni pilot Smith še nima dosti, čeprav se je moral 6 mesecev zdraviti v bolnišnici. Zopet si je zaželel, da bi letel z letalom, ki leti z brzino 3.000 ki-lomerov na uro. Na sliki AND ga vidimo, ko stoji v pilotski opremi pred letalom tipa F 100 Super Sabre. Produkcija filmov v Nemčiji V Zahodni Nemčiji so od leta 1945 do 1954 izdelali 529 celovečernih filmov, od tega 47 v koprodukciji, in sicer 7 s Francozi, po 3 z Američani, Italijani in Jugoslovani, po 1 pa z Belgijci, Švicarji itd. V petdesetih večjih nemških mes'ih so letos našteli 1.629 kinodvoran z 839.000 sedeži. V teh mestih si ogleda vsak prebivalec povprečno 20 filmov na leto. Cvetke so že odcvetele, Šel je mimo mladi čas. Pesmi ptičke so odpele, ni več pesmi, šel je kras. Dekle me je zapustila, sam sem fantič zdaj ostal. Druge fante bo ljubila« Ljubav večno, kje bom iskal? Šel v pestri gaj šumeči, klical bom pomlad nazaj. Spet bo pesem, cvet rudeči, ljubil bodem kot nekdaj. Josip Podlesnik, Suha S Ivan Potrč: 42 1 NA KMETIH Xrui~U~U~lTTil~i~ ^ a** - -^i Obrnit sem se, takega posmehov)nnja nisem več prenesel« Znašel sem se pred vrati, na pocjah, z grabljami v rokah; postavljal sem jih v blato pred pocjami, ko da ne bi vedel, kam naj jih postavim. Huje ko s temi grabljami je bilo z mano — v hlevu se je smejala Liana, iz izbe si slišal naprej in naprej deklinčino veka-nje, ko da bi ne bilo nikogar v hramu — eh, tako je bilo, ko da se pred milim bogom ne bi imel več kam djati. Hana se mi je zdela grozna. Kaj sem videl na njej? Kaj me je zmotilo? Bilo mi je, da bi zatulil, da bi se razgrizel; a to je bilo tudi vse, kar bi lahko in kar sem lahko storil. Pogledal sem po pocjah, na hram ob moji levi. Vlekel se je v temo ko podolgovata črna klada, ki samo čaka, da se zdaj zdaj zvali name — a jaz, ko da bi korenine pognal: nikamor se nisem mogel odtrgati. Pri hiši skorajda nismo več govorili. Tako' zapeto ni bilo še nikoli. Toplečka je največ prečumela pri deklinci ter po-takala zibel, otrok ni in ni prenehal ve- kati — mislil sem včasih, da se bo preče-snil, tako se je drl. Tunika je molčala bolj ko kdaj koli poprej, vseh se nas je ogibala. Edina, ki je bila glasna in ki je prepevala, je bila Hana, ko da bi bila do kraja srečna, da je tako, kakor je — da je zanosila. Vseeno nisem mogel opaziti, da bi pri hiši kdo kaj vedel; najbolj sem se bal zavoljo Toplečke« Čeprav se je Toplečka mulila, sem si lahko mislil, da tega ne bi prenesla, samo ko bi zvedela. Najhuje pa je bilo, da je bilo Hani vseeno in da bi ji celo prijalo, če bi se razneslo, kako je z nio. Če je bilo vse slepo pri hramu, pa ni bila slepa soseščina. Prve so me povprašale Plojeve. »Južek, joj, kako si priden!« je vzkliknila Plojeva Anica, ko me je zagledala, in se zasmejala prek jarka. Krčil sem jelševje, in toliko da se nisem ustrašil, ko sem jo zaslišal; mogla je biti n,a Gomili pri kom, da je prišla po našem tod mimo. »Priden, maličko,« sem odgovoril in si popravil z rokavom lase nad čelom, da sem jo laže videl. »Spoh si priden,« je ponovila in se vdrugo naglas zasmejala. Začutil sem, nič si nisem mogel pomagati, kako me je oblila kri. Preplašeno, zmešano sem se moral zazijati v njo, kajti dekle je reklo, ko da bi me hotelo potolažiti: »Kaj pa je to takega, Južek, saj ne boš ti, bo že Hanika zibala, jo bodo že mati naučili. .. !« Zahihitnila se je in stekla, na široko je zakrilila z zavitkom, s katerim je prišla od šivilje ali od kod, medtem ko sem jaz samb zijal za njo; na brvi si ni mogla kaj, da ne bi postala in se, ko sem se tako zazijal za njo, še enkrat ponorčevala. »Ali v tretje, Južek, gre samo!« Zagnal sem kramp v izkrčeno grmovje in zaklel. To je bilo vse, kar sem lahko storil — zavoljo te preklete Plojeve dekline, ki se mi je tako na lepem maščevala. Tako sem zvedel, kar je najbrž že cela srenja vedela. Nikamor več se nisem pokazal. Lahko tudi, da je Hana sama vse razglasila — da, nihče drug ko ona sama je to raznesla. Bilo mi je, da bi ne vem kaj storil z njo, a storil nisem ničesar — ženske okoli mene so me začele znova trapiti. Na svetu ni bolj zastanega in bolj za-govednega časa, kakor je zimski; ljudje pretakajo vino in kolinijo, luščijo koruzo in tikvine koščice, prebirajo krompir po kleteh in napravljajo krmo; ves čas so drug na drugem, nikamor se ne morejo potegniti iz hrama; n'kakšne prave 6prav-ke ni, od jutra do noči bi človek kaj mlel po zobeh, zlival pijačo vase, si nabiral maščobe ko prašiček, postaval bi po hiši in zijal za ženskami; kakšne drugačne čpravke skorajda ni. Kak čas smo še mogli ogibati se drug drugega, kujati se in muliti, sčasoma pa se je vse razlezlo; bilo je, ko da bi zimsko dolgočasje napravilo iz nas povsem druge ljudi. Poprej skoraj nisem kadil, zdaj bi vlekel in vlekel; iz vsega, kar sem le našel pri hramu, sem zvijal cigarete, rta veliko potegoval dim vase — in postaval po kuhinji, kjer sita dekleti, Hana in Tunika, pripravljali kuho. Toplečka se je držala pri deklinci, potakala zibelko in venomer kaj šivala in pletla« Na lepem, večkrat kakor je bilo potrebno zavoljo mleka in kaše, je pritekla v prildet in v kuhinjo, pogledala v peč, ko da bi imela ogenj na skrbi, in po kuhinji, ko da bi hotela po vsej sili kaj stakniti, ter si ves čas potegovala ruto na oči in bevskajoče ukazovala in ogovarjala dekleti; kar se je mene tikalo, se je obnašala, ko da me ne bi bilo več pri hramu. Vedno tega nisem prenesel, zlasti ne, če se je predolgo zadrževala v kuhinji; dvignil sem se od tam, kjer sem se pač poslonil, in odšel v hlev ali v kamro. Bal sem se, da bo zdaj zdaj zagnala vrišč zavoljo Hane, da se ji bo posvetilo, toda to se ko zanalašč dolgo dolgo ni zgodilo. Hana doma po vsej priliki ni ničesar izblebetala, med svet pa Toplečka skorajda ni več hod la — srenja, ta pa se nas je ogibala. Kadar koli sem šel to zimo po nedeljah v mesto, vedno sem srečal prvo Toplečko; pred vsemi je hitela od maše. Komaj da mi je 6 _ štev. 49 (711) ZA GOSPODINJO IN DOM 9. december 1955 T Ce otrok ne je, kar mu nudimo... Otroci, ki nočejo jesti, so za m'ter in samega o roka, če'mo ga, trdi ukrep' mu vzamejo voljo do jedi že vnaprej. Tak otrok mo- ra postati lačen. Jed mu ponudimo trikrat na dan. ob običajnem času, vmes pa nobenih sladkarij! Hrana r.aj bo preprosta. Meso, klobase in jajca naj dobivajo otroci do drugega leta le redko in v maihnih količinah. Preprosta hrana je najizdatneiša. Vedeti moramo, da ie vzrok najpogostejših bolezni v preobilni ali premastni hrani. Izrek: »Sto jih umre od preobilne hrane, preden eden umre od gladu« vsebuje precej resn ce. Mnogo pomaga pri otroku dober zgled. Posadimo takšnega majhnega sabo erja k mizi, kier kosi več otrok in doživeli bomo prijetno presenečenje. Če otrok vidi, kako drugi jedo, pa še s tekom, bo pospravil vse, česar bi sam nikoli ne použil. Kako čistimo zarjavela vratiča pri pečeh Najprej z vseh kovinskih delov pri pečeh odstranimo rio s krpo, ki jo pomočimo v petrolei. Ako pa je rja globoko zajedena v kovino, tedaj io s petrolejem namažemo 'n pustimo nekaj ur, nato pa drgnemo s paprjem ali grobo krpo. Tako očiščeno' kovino namažemo s tehničnim vazelinom ali pa z grafitom, ki ga zmešamo z oljem. Kadar želimo obnoviti tu-d barvo, se bomo odločile raje za grafit. Ako' pa hočemo preprečiti samo nadaljevanje rjaven ia kovine, bomo segle po tehničnem vazelinu, na primer pri očiščenem in svetlem štedilnikovem robu. Prav tako kot vratca očistimo lahko tudi vse ostale kovinske dele pri štedilniku. Kako bomo čistile okna Kaj nam nudi sveže jabolko? Letos skoraj ni gospodinjstva brez jabolk. Da pa bomo zrele jabolka ceniti in skrbno paziti nanje tekom zime in jih uporabljati le toliko, kolikor je nujno potrebno, je važno, da vemo, kaj nam jabolko nudi. Sveže jabolko vsebuie vitamine, rudninske snovi, sadne kisline ko‘ vse ko drugo sadje. Vrh rega pa ima še nekatere druge lastnosti. Použito z lupino in pešči-ščem nud' telesu 24-krat več joda, kot pa takrat, ko ga olup’mo in mu izdolbemo peščišče. Tako uživanje jabolk je priporočljivo le ljudem z zdravim želodcem. Jabolka imaio nadalje lastnos% da zastrupljajo razne škodljive snovi, ki se nahajajo v organizmu, zato j h priporoča io posebno ljudem, ki pri poklicnem delu vebko sede. Redno uživanie jabolk preprečuie zobni kamen. Jabolko, užito pred kosilom, vzpodbudi prebavne organe k živahneišemu delovaniu. zvečer zaužito pa prinese mnogm. ljudem mirnejše spanje. Naribana jabolka zdravnik često odredi odraslim in otrokom kot učinkovito domače sredstvo pr’ driskah. Toda to kašo moramo použiti le potem, ko je že ne-kol‘ko porumenela. Druge jedi so tisti dan, ko se zdravimo z naribanimi jabolki, prepovedane. Jabolčni sok ugodno vpliva pri obolenju ledvic, mehurja, srca, nervoze, pri slabokrvnosti, kožnih boleznih, pri gihtu, revmi itd. Čaj iz jabolčnih lupin je domače sredstvo proti kašlju. Važno je, da jabolka vitamine pri kuhanju v veliki meri obdržijo, le vitamin C pade na polovico. Jabolka nas v prvi vrsti oskrbujejo z vitaminom A, nato z vitaminom BI, nazadnje z vitaminom C, ki ga vsebujeio najmanj. Količino iabolk, ki j'h 'mamo letos v našem skladišču, upoštevajmo tudi pri pripravljanju jedi, saj jabolka lahko' pripravimo na mnogo načinov in tako postavko na nrzo vsak dr n nekaj novega 'n dobrega. Vsaka kuharska knjiga vsebuje mnogo receptov, po katerih se lahko ravnamo, poleg tega pa smo tudi na naši strani že imeli objavljenih več dobrih re-cep ov z jabolki. To ni pr jeten posel. Marsikatera ga prav nerada opravi'a, pa vendar se ga je treba od č~sa do1 časa lotiti. Nekoliko si to delo lahko olajšate z razl čnimi pripomočki. Tako boTte najbolj zamazana okenska stekla najprej obrisale z mokro krpo, nakar boste raztopile v vodi nekaj bele krede in v 'o raztop:no pomakale krpo ter z njo brisale stekla. Zatem boste okenska stekla obrisale še s suho krpo. Okna se bodo lepše svetila, če jih boste že čis‘a. zbrisale še s krpo, namočeno v alkohol. Če pa hočete stekla hitro očsttiti, potem dajte v liter vode, ki je malo segreta, malo boraksa in s tem obrišite stekla. Ča- sopisni papir je seveda odlično sredstvo za čiščeme okenskih stekel. Ne verjamete? Najprej stekla obrišite z mokro krpo, nato pa jih brišite s papirjem, dokler se popolnoma ne posuše. Papir lahko namočite tudi v špirit, še zlasti, če so stekla zelo zamazana. Motna okenska stekla pa, je možno dobro očis iti s krpo, namočeno v kis, nakar jih moramo obrisati z jelenov m usnjem. Hrapavo steklo pa boste očistile s solno k slino, razredčeno z vodo v razmerju: osem delov vode in en del solne kisline. Čistiti je treba s ščetko, nakar slekla sperete še s čisto vodo in zbrišete s čisto in suho krpo. ZDRAVSTVENI KOTIČEK Varujmo se ozeblin! Ko postaja vreme hladnejše, bolj vlažno, se predvsem pri ženskah pojavljajo ozebline, zaradi katerih marsikatera vzdihuje in toži. Prvi od vzrokov, ki povzročajo ozebline, je vlažen mraz, medtem ko suh mraz ni tako nevaren. Čas ozeblin je torej konec oktobra, novembra in decembra, in če takrat dobimo ozebline, jih do poletja ne odpravimo več. Bolna mesta se sicer včasih delno pozdravijo, popolnoma ozdravijo pa ne. Drugi vzrok, ki ga moramo iskati v telesu samem, je slaba prekrv tev tistih delov telesa, ki so najbolj oddaljeni od srca, kot so roke in noge. Slabo prekrvitev imajo slabokrvne osebe, včasih jetični ljudje in tudi dekleta v puberteti. Najbolj neprijetne ozebline so na pe- tah in na prstih rok. Včas'h, vendar redkeje, nastanejo ozebline tudi na licih, na ušesih in na nosu. Najhitreje dobijo ozebline na licih majhni otroci. Ozeblina je v začetni fazi le modrika-stordečkasta lisa, ki malo srbi. Kmalu se koža na takem mesitu zdebeli in nas na takem mestu na mrazu srbi, na toplem pa skeli. Pozneje se napravijo na obolelem mestu bulice in bule. To so včasih za oreh debele otekline. Koža je tu manj odporna in se zaradi pritiska obuvala ali drgnjenja zelo rada odere. Odprta mesta so zelo dobra gojišča za klice gnojenke, ki se na taka mesta res tudi kmalu naselijo. Ozeblne tedaj ne srbijo več, ampak zelo skelijo, ker se gnojijo1. Za labilno ožilje oziroma za slabo krvi- tev je izmenična kopel zelo dobra telovadba, Nastanek ozeblin bomo namreč takoj preprečili, če si bomo v teh nevarnih mesech okopali roke in noge vsaj vsak drugi večer izmenoma v vroči in mrzli vodi, ki smo ji dodali nekaj morske soli. Izmenoma kopljemo1 roke in noge tako, da jih damo za eno minuto v vročo vodo1, na to pa za eno nvnuto v mrzlo1 vodo. To ponovimo do petkrat. S takimi kopelmi ozebline lahko popolnoma ozdravijo, seveda pa moramo z zdravljenjem pričeti, čim zjapazimo, da so se ozebline pojavile, predvsem pa je važno, da se še niso odprle. Če so se ozebline že razv’le, jih namažimo z mazilom proti ozeblinam, ki ga je dobiti v vsaki lekarni. Ako pa se nam ozebline že odprejo, pa je potrebna še večja pozornost, posebno če so na mestih, kjer se zaradi stalnega drgnjenja lahko razvije huda zastrupitev krvi. Zastrupitev krvi pa je nevarna in človeka onesposobi za dalj časa za vsakršno delo. Zato: varujmo se ozeblin! kaj odgovorila; nekoč me je vprašala: »Kako je deklinci? Se joče?« — ne vem, zakaj. Še sreča, da me je srečala na samem, ljudje bi govorili in se smejali. Nekaj pred svetki, po*em ko smo vdru-go klali, sem ostal večkrat do pozne noči v kuhinji; najprej sem moral zluščiri več košar koruze, zatem sem pomagal spraviti osušeno meso, moral sem zrezati 'n zmle‘i slanmo. Ob tak'h ptrilikah ni nihče nobene rekel zavoljo pijače in Hana je vsak večer poskrbela, da ie b'la ročka polna. Vzela je posodo, odšla z njo v klet in postavila pifačo predme, ko da bi samo jaz pil pri hiši. Potem je rekla Tuniki: »Žabe mu spraži.« Tunika je vzela celo plahto rdečkastega mesa, ki sem ga večerko izrezal iz speha, ga vrgla v ponvo, še malo in; žabe so se začele glasno cvreti. Ko so bile do črnega zažgane, ko so najbolj naglas cvrčale, jih je postavila predme s kruhom in z nožem. Tako sem jih po‘em počasi rezal in jih počasi, kos za kosom, nosil v usta, j’h zalival ter se oziral po kuhinji. Obe dekleti sta se obračali med škafi in pečjo, se sklanjali nad žmikanjem in se stegovali v peč za drvmi. Bila je zima in obe sta bili košato oblečeni; na skrivaj sem ostajal z očmi na Hani, n;č se ni še videlo; komaj komaj sem si mogel misliti, k^ko bi mi bilo pri duši, če bi se ob priliki, ko sva bila v kuhinji sama, in ko sem jo prebadal od zadaj z očmi, znenada ozrla, zagledala moj strah, obup, se zasmejala in vzkliknila, veselo, kakor je samo ona znala: »Reva, ali ne vidš, da sem se ponorčevala, kaj?« A nič takšnega se ni zgodilo. Pač pa so me iz noči v noč, ko sem tako posedal, boli in bolj mikale noge, ki so se kazale, rdečkaste in bele, ko sta se dekleri sklanjali po kuh nji ter žmikali repo in krompir za svinje; mikale so me podvihane roke — Hanine so bile močne, zalite — okrogli vrat, skuštrani lasje, ki so s:lili izpod nazaj zavezane rute; mikali so me razraščeni boki. To je bila Hana, tako sem jo gledal, lazil z očmi po njej, medtem ko moram povedati, da si njene sestre. Tunike, nisem upal tako pogledati; nič takega ni bilo na njej, vsa je b'k šibka, nekam vase skrita; na tiste drobčka-ne, v jopicah skrite prsi, komaj da je še ostal kak spomin. Neki večer — drežali smo vsi trije pozno v noč — je začela naiprej Tun'ka zde-hati in odšla po stopnicah v hiško spat, in ko se je za njo odpravila še Hana ter me pustila samega — še lahko noč mi ni rekla, niti tega, naj ugasnem luč, ko da bi me sploh ne bilo v kulvnji — sem stisnil pesti in komaj koma j sem se vzdržal, da nisem usekal po mizi. Nesrečen in do konca užaben sem odšel v kamro. Začel sem se razpravljali, tudi sezul sem se že, znenada pa sem se zravnal — docela sem se prebudil iz zaspanosti, tudi jeza je na lepem splahnela — si nataknil znova obuvalo, se za silo oblekel in odlezel potihoma, kolikor se je dalo, iz kamre in v pri-klet. Za trenutek me je bilo sram, ker sem se vdal, potem pa na to nisem več nvslil. Tam, sredi prikleta, sem se porem ustavil. Poslušal sem, če se ne bi Toplečka s čim izdala, ali ničesar rišem zaslišal, še dihanja ne. Tako sem začel potem lesti bliže in bliže proti izbi, začel sem iskati kljuko, ki je znenada nisem in nisem osipal, a ko sem zadel nanjo, sem jo' tudi že izpusitil — v Toplečkini h ški je zavekala deklinca. Obstal sem, negiben, in odšel od vrat šele takrat, ko sem zaslišal pota-kanje zibelke. Kaj, za vraga, me je gnalo k njej? Kaj, za boga m lega, me je oblezlo, da bi šel k njej in se ji začel opravičevati? Kar strah me je postalo, če sem pomislil, kakšnega vraga bi lahko nagnala po vsem tem molčanju v zadnjih tednih. Znova sem se znašel sredi prikleta, znova sem stal sredi tihoče, ki me je v tej hiši, v tem prikletu, že tolikokrat obdala; stal sem in čakal, ko da ne bi vedel, kaj naj storim. Vseeno pa sem dobro vedel, kam sem se namenil — po stopnicah, v zgornjo hiško.. Tja nisem nikoli lazil, ne toliko zavoljo stopnic, ki so strahotno požkripavale, pač pa zavoljo Tunike ne; s Hano sva se vsepovsod dobivala, samo tja, v hiško pod s*reho, me ni bilo'. Tako sem lahko tudi to noč največ zavoljo teh in takih reči obstal v priklonu in potem postaval in postaval, ko da bi tudi zavoljo Hane zbiral korajžo. Potem je potakanje v Toplečkini hiški prenehalo, nastala je vse hujša tihoča, jaz pa sem začel počasi lesu — proti kuhinji in od tam proti stopnicam ter zatem po njih, po' tistem počkri pa vanju, kjer je bil vsak korak tak, ko da. bi čakal na odVe-zo v spovednici. A tudi to je minilo, ne iz izbe in ne iz Toplečkine hiške ni bilo glasu, tudi deklinca ni več zavekala. Znašel sem se pred vrati, pod sueho, obtipal kliuko, počasi počasi pritisnil nanjo in odrinil vrata. Lampa — ne vem, kako da nisem, vse dokler nisem odprl hiške, zagledal nikakšne svetlobe — na mizici ob njuni postelji je še vedno brlela: ko da bi jo pozabili upihniti in da je zdaj' počasi sama ugašala, cilinder je bil že db kraja okajen. Priprl sem dveri in obstal. Ena, bila ie Hana, ki je ležala, obrnjena proti Tuniki — obe sta imeli eno posteljo — se je obrnila proti luči, da je pokazala sestri hrbet. Nasmehnil sem se, da se ne bi prestrašila, ko bi me zagledala, a dekle si je samo potegnilo odejo' nase, nekaj na kratko povedalo in obležalo negibno pod rdečkastim pokrivalom; ni odprlo oči. (Se nadaljuje) 9. december 1955 NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE Jz,glccli prašičereje v letu 1956 Proizvodnja in potrošnja mesa v lotu 1955 Ovčjereja v Evropi nazaduje Če bo spet prišlo do tako močne zaposlitve prebivalstva, kakor je bila letos že od zgodnje pomladi naprej, se bodo vigredni pitanci lažje in ugodnejše prodal:, kakor so se letos. To Še posebej zaradi tega, ker je pričakovati, da je bilo na zimo zaradi padca cene pujskov in pitancev pripuščenih manj svinj kakor v mesecih poprej. V prihodnjem poletju pa je pričakovati tudi nadaljnji porast inozemskega turizma in bodo v hladilnicah shranjeno meso pridržali za poletni čas, ko. ponudba verjetno ne bo krila povpraševanja., Na splošno kmečkim gospodarstvom ne moremo priporočati, da bi v prihodnjih mesecih povečali število praščev. Zaenkrat pa ga tudi ni treba krčiti, če tega ne narekuje pomanjkanje delovne sile. Kar pa tiče rentabilnost reje in pitanja, bo ta tudi v letu 1956 odvisna od proizvodnih stroškov doma pridelane osnovne vzrejne in pitovne krme — krompirja, pese, ječmena in detelje. Blaž Singer pomladi omejila izvoz mesa, so bile zaloge v hladilnicah kmalu izčrpane. Treba je bilo uvoz’ti okoli 8.000 ton mesa. V prvih osmih mesecih je potrošnja mesa v Avstriji znašala okroglo 157.000 ton in ie bila za ca 8 % višja od lanske potrošnje. Za leto 1956 je pr čakovati, da bo proizvod n ia mesai ostala na letošnji višini. Krko bo s proizvodnjo govejega mesa in teletine, bo mogoče presoditi šele takrat, ko bodo znane številke letošnjega splošnega štetja živine dne 3. decembra t. 1. nost ovac predstavlja le še 1 % vrednosti živalske proizvodnje. Tudi v drugih državah Evrope je število ovac močno padlo. Leta 1860 je n. pr. Francija redila še 29.5 milijona ovac, leta 1910 pa samo še 17.1 milijona. V Nemčiji je v istem času število ovac padlo od 28 na 5.8 milijona. Istočasno pa se je njihovo število v ZDA povečalo od 22.5 na 57.2 milijona, v Avstraliji od 20.1 na 92 milijonov in v Novi Zelandiji od 2.8 na 24.3 milijona. V državnem merilu so 3. septembra t. 1. našteli skupno 2,867.242 prašičev ter ugotovili, da je v primerjavi z istim datumom lanskega leta bilo letos število za 8,8 °/o večje. Število pitancev — k' so ali že prodani ali pa bodo šli v kra kem v zakol — je znašalo 739.266. Medtem so skotile takrat breje svinje, katerih so našteli 119.398. Če držijo podatki, da ostane v državnem merilu od enega gnezda živ h in gre v rejo 4 do 5 pujskov, potem je od teh svinj pričakovati kvečiemu 600.000 pujskov, ki so sedaj v reji in ki bodo šli na trg v spomladi (april — junij). Ponudba p tancev bo v prihodnji pomladi nižja kakor je bila lani. Pri septembrskem štetiu so namreč našteli ca 2.900 brejih svinj manj, kakor v istem času pred enim letom. Slovenska kmeSka zveza sporoča: 22. decembra 1955 občni zbor SKZ Po sklepu Pokrajinskega odbora bo v četrtek, dne 22. decembra 1955 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani št. 1 Delavske zborn ce redni letni Pokrajinski občni zbor Slovenske kmečke zveze. Občni zbor bo razpravljal o poročilu Pokrajinskega odbora, ocenil bo gospodarski položaj na vasi ter določil smernice Slovenske kmečke zveze za leto 1956. Delegati dobijo pravočasno osebna va-bia in so naprošeni, da v smislu pravil SKZ svoje predloge in želje na občni zbor sporočijo pismeno najpozneje do 15. decembra pisarni SKZ, Celovec, Wul-fengasse 15. Letos spet kmetijski visokošolski teden v Podravljah V času od 27. do 30. decembra 1955 priredi Pokraj nski odbor SKZ na kmetijski šoli Podravlje svoj letošnji kmetijski visokošolski teden« Predavanja pričnejo vsak dan ob 9. uri dopoldne in se bodo nanašala tako na najvažnejša splošna kmetijska kakor tudi na najaktualnejša, obratnogospodarska, poljedelska in živinorejska vprašanja. Udeleženci dob jo proti plačilu 15 šil. na dan hrano in prenočišče v internatu kmetijske šole. Kmetje in kmečka mladina! Ne zamudite te priložnosti! Izpopolnite svoje gospodarsko znanje. Obiščite ob tej priložnosti našo kmetijsko šolo. (I. nadaljevanje) Šele ko vnovčimo pridelke nove rastline, sd lahko nabavimo one pridelke, ki v naših razmerah najslabše uspevajo. Sedaj lahko skrčimo te posevke na minimum, vendar jiih ne odpravimo popolnoma, da ohranimo prilagojeno sorto za čase, ko si osnovne oskrbe več ne bomo mogli zagotoviti v trgovini. Tako bomo lahko še bolj povečali površino novega posevka in dosegli nove dodatne dohodke, s katerimi lahko nakupimo one nadaljnje pridelke, ki so najmanj rentabilni. Tako bomo postopoma zelo spremenili sestav naših poljščin in naš obrat specializirali. Speci-al začija na njivah pa skriva v siebi nevarnost kopičenja dela v določenih časih, širjenja določene bolezni in krize v letih, ko tista specializirana rastlina odpove. Da se nam delo ne kopiči v ozkem času, uvedemo več sort najbolj rentabiln h rastlini ali pa vrsto različno dozorevajočih vrst podobnih rastbn, ki dajejo najvišje pridelke. Tako lahko razbremenimo konice pri sajenju in izkopavanju krompirja s tem, da sadimo eno rano, eno srednje rano in eno pozno sorto krompirja. Za ves krompir zadošča tako en sam stroj za oskrbovanje in izkopavanje, istočasno pa nam ni treba najemati dodatne delovne sile. Tudi pri žitu, za katerega smo se odločili, lahko uvedemo več različno dozorevajočih sort, vendar tiste, ki najbolje prenesejo naše podnebne in talne razmere. Bolj kočljiv izgleda položaj za prve tri mesece prihodnjega leta. V tem času bodo prišli na trg pitanci, ki so bili pri septembrskem štetju še pujski in tekači. Teh je bilo skupno 1,843.395, kar je 13 % več kot pri lanskem septembrskem štetju. Zato moramo v prvih treh mesecih računati s težavami pri prodaji in z razmeroma nizkimi cenami. Za Koroško je v prvem polletju 1956 pričakovati manj ugoden razvoj. S 139.152 je bilo pri septembrskem štetju 20 °/o več pujskov in tekačev kakor pa pri istem štetju 1954. Število je bilo tudi za 1 % v šje od junijskega števila. Za ta čas bodo morali pristojni krogi v povečani meri skrbeti za prodajo ponujenih pitancev izven dežele. Proti pomladi pa. se bo položaj zboljšal tud' na koroških tržiščih. Sicer je bilo v koroškem merilu pri septembrskem štetju komaj 0,6 % brejih svinj manj kakor lani, toda z ozirom na nižjo ponudbo v državnem merilu je pričakovati, da bo na; Koroškem spomladi ponudba Izenačena s povpraševanjem. Pri krmnih rastlinah moramo upoštevati, da nam ne pride košnja ravno v čas, ko imamo največ sušenja na prirodnih travnikih in košenicah. V kolikor pa smo na travnkih uvedli pašo in košnjo, lahko ta čas brez skrbi sušimo na njivah one krmne rastline, ki dajo največje pridelke. Če kateri koli posevek razširimo, t. j. povečamo njegovo površino, potem moramo vedeti, na račun katere druge rastline ali posevka se je to povečanje izvršilo. Najprej moramo točno ugotoviti, ko-hko^bomo s tem ukrepom pridelali manj prejšnjega in več novega pridelka. Potem moramo ugotoviti, koliko in kdaj bo manj dela radi opustitve prejšnjega in več dela zaradi novega posevka. Končno moramo še izračunati, koliko v obeh primerih potegnemo hranilnih snovi iz zemlje, ali lahko nadomestimo eno rastlino v kolobarju z drugo po svojih bioloških lastnostih in kakšna je razlika v materialnih stroških. Pri teh računih in spremembah moramo poleg naših podnebnih in talnih razmer temeljito poznati tudi zahteve in specifičnosti kmetijskih rastlin, ki bi prišle v poštev za zamenjavo. Celi mreži selekcijskih postaj po svetu se moramo zahvaliti, da imamo danes že tako izbiro sort, ki lahko zadovolji tudi najbolj neugodne lege. Žal so lastnosti in opisi teh sort precej nepopolni in težko dosegljivi, zato težijo kmetijske ustanove in insti- tuti za čim večjim sortnim izborom, ki ga opazujejo v domačih razmerah. V nekaterih državah so taki poskusni (varie-tetni) vrtovi že v vsakem okraju poleg mreže sortnih poskusov, ki lahko zajame le del najboljšega materiala. V priročnikih lahko dobimo naslednje podatke: količina in vrednost semena po ha, vrsta, količina in vrednost gnojila po ha, količina in časovna razporeditev potrebnega dela v nemehan:ziranem, polme-haniziranem in popolnoma mehaniziranem obraitu z navedbo potrebnih strojev in njihove vrednosti. Ker višina pridelka močno koleba, pri računih zaradi zanesljivosti rajši izberemo nižje številke, če pa so nam dosegljivi realni rezultati iz kakih sortnih poskusov v neposredni bližini, lahko uporabimo te številke in izračunamo vrednost glavnega in stranskega pridelka. Posebej moramo upoštevati oddaljenost od tržišča in primernost za trg, občutljivost in kolebljivost pridelka in vpliv na naslednje posevke. Da bomo imeli lažjo primerjavo, si vse te podatke vpišimo v razpredelnico najprej za 10 arov vsake rastline, ki bi po priporočilih kmetijskih strokovnjakov prišla v poštev, potem pa še za odgovarjajočo površino, ki jo nameravamo posejati. Pri vrednosti semena moramo upoštevati tudi lastno seme po tržn; ceni, saj bi v slučaju, da ga ne bi posejali, prav toliko dobili zanj. Pri količini semena upoštevajmo način setve. Če sejemo z roko, posejemo navadno polovico semena preveč« Računajmo vedno s pr znanim, semenom kake žlahtne sorte, ker se nesort-no seme nikoli ne izplača. (Dalje prihodnji() Štev. 49 (711) — 7 PRAVNE ZADEVE V PRIMERIH Kaj je treba vedeti iz novega zakona o socialnem zavarovanju V. Preden preidemo na izboljšanje določbe glede višine vseh rent, glede bolniške odškodnine itd., omenjamo med drugim tudi pomoč tistim, ki iz raznih razlogov ne morejo dobiti več, kakor najmanjšo rento. Tako pomoč bi lahko imenovali nekako ljudsko pokojnino za najbolj revne rentnlke, ki znaša brez stanovanjske doklade v znesku 30 šilingov mesečna 460 šilingov, za vdove 350 šilingov in za popolne sirote 300 šilingov. Najnižja renta je torej zdaj samo en del tega višjega prispevka, h kateremu plača razl ko poseben skrbstveni urad, brez da bi bila potrebna posebna prošnja. Posebno važna so tudi nova določila za primer, da dobiva rentnik poleg rente še dodatne prejemke iz kakšne nove zaposlitve. Doslej se je upokojenemu delavcu ali nameščencu, ki si je s kakšnim lažjim delom dobil dodaten zaslužek, ta dohodek — če gai ni mogel kakor koli zatajiti — vštel v pokojnino ali rento. Posledica tega je bila, da je renta do gotovega zneska »počivala«, to se pravi, da mu je bil znesek, ki ga je rentnik zaslužil s postransko zaposlitvijo, odtegnjlen pri renti. Po novem zakonu se postranski zaslužki rentnikov do 500 šilingov sploh ne bodo več upoštevali. V primeru, da bo upokojeni delavec ali nameščenec zaslužil nad 500 šilingov, pa se bo ugotovilo, če znaša renta skupno s postranskim zaslužkom več kot 1300 šilingov. Samo v tem slučaju bo »počivala« renta za znesek, v kolikor bi renta in postranski zaslušek skupaj presegala vsoto 1300 šilingov. In sicer počiva samo temeljna podlaga, medtem ko se dopolnilni zneski po stopnjevanju službenh ali delovnih let, kakor smo jih že opisali, pri tem ne računajo. Nadaljnja razlika obstoja tudi pri tako imenovani nezgodni renti. Doslej je delavec, ki je utrpel nezgodo in vsled tega dobival nezgodna renta, v slučaju, da si je pridobil pozneje tudi pravico do starostne ali invalidske rente, prejemal poleg nezgodne rente le polovico starostne ali invalidske rente., Po novih določilih bo prejemal obe renti v polnem znesku. Isto velja tudi za rente vdov in sirot, če so umrli rentniki dobivali starostno in nezgodno rento, kakor tudi za rentnike po starejših predpisih. Za to vrsto rentnikov velja zdaj tudi predpis glede 13. rente, ki je zakonito zajamčena vsakemu rentniku in se, kakor vsi drugi dodatki, upošteva tudi pri od-merilni podlagi. Pri nezgodah in tozadevnem zavarovanju so bile možnosti upoštevanja bistveno razširjene. Zdaj ni več treba, da bi se nezgoda pripetila neposredno pri delu, marveč zadostuje za pravico do nezgodne rente že slučaj, da se zavarovanemu pripeti nezgoda na poti k ali od zdravnika. Ker se tudi glede predpisov o socialnem zavarovanju lahko pojavijo različne nepravilnosti in krivice, so razumljivo dane možnosti, po katerih se da nejasna zadeva razč stiti in urediti v zadovoljstvo vseh prizadetih. Toda o tem v prihodnjem nadaljevanju, v katerem se bomo podrobneje spoznali tudi s predpisi o razdelitvi prispevkov za socialno zavarovanje. Na kratko pa že danes lahko navedemo: pri boln škem zavarovanju odpade polovica prispevkov na zavarovanca, druga polovica pa na delodajalca. Pri pokojninskem zavarovanju delavcev plačata zavarovanec in deloda jalec po 6 °/o od-merilne podlage, pri poljedelskih in gozdarskih delavcih se prispevek delodajalca zviša na 7 %, medtem ko ostane prispevek zavarovanca nespremenjen, kakor plačata pri nameščencih enak znesek delodajalec in zavarovanec, in sicer 5,5 % odmerilne podlage. V razliko od tega pa plača pri nezgodnem zavarovanju celotni prispevek delodajalec. Ing. Jože Š p a n r i n g : Povečajmo pridelke na njivah z boljšim razmerjem kmetijskih rastlin! (Predavanje na kmetijskem visokošolskem tednu SKZ v Podravljah) Kakor poroča institut za proučevanje razvoja v gospodarstvu, je avstrijsko kmetijstvo v prvih 8 mesecih letošnjega leta postavilo na trg za 8 #/o več prašičjega mesa kakor lani. V istem času je tržna proizvodnja govejega mesa padla za 9 %, proizvodnja telečjega mesa za 2 %>. Skupna pro'zvocLnja mesa je bila v tem času za 1 %> nižja od lanske. Zaradi izredne gospodarske konjunkture pa je letos povpraševanje po mesu silno naraslo. Kljub temu, da je država že Naša država je pred šestdesetimi leti redila še 742,900 ovac. Leta 1954 pa so jih našteli le še 277.800. Značilno je, da se je v obeh vojnah število ovac povečalo. Tako so 1910 našteli 300.400 ovac, 1923. leta pa 597.400. Leta 1934 so našteli 263.400 in leta 1947 474.400 ovac. Avstrija proizvaja samo 10 % potrebne volne, potrošnja ovčjega mesa znaša na osebo le še 0.27 kg proti 48.28 kg potrošnje drugega mesa. Proizvodna vred- Avstrijsko-jugoslovanski gospodarski razgovori Razgovore med gospodarskimi predstavniki Avstrije in Jugoslavije, ki so se začeli 1. decembra v Beogradu, označujejo beograjski gospodarski krogi kot zelo koristne. O bodoči trgovinski izmenjavi so mnenja, da bo treba v večji meri upoštevati spremenjeno gospodarsko strukturo obeh držav. Sicer bodo kmetijski pridelki zavzemali še vedno važen del jugoslovanskega izvoza v Avstrijo, vendar se bo jugoslovanski izvoz v Avstrijo vse močneje osredotoč i tudi na industrijske izdelke, zlasti na izvoz pol-fabrikatov, ki jih proizvajajo jugoslovanske valjarne in plavži. Glede spremembe, do kamere je pr'šlo v zadnjem času v sestavi avstrijskega iz- voza v Jugoslavijo so v Beogradu mnenja, da ustreza jugoslovanskim potrebam. Jugoslovanskemu trgu so potrebni razni proizvodi avstrijske industrije, posebno še ume na gnoj la, ki so zavzela pomembno mesto v jugoslovanskem uvozu iz Avstrije. Od beograjskih razgovorov, ki potekajo v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja, pričakujejo tudi ured rev raznih tehničnih vprašanj, ki bi v bodoče omogočila večjo prožnos* pri medsebojni blagovni izmen j'vi. Jugoslovanski gospodarski predstavniki polagajo veliko važnost na to, da bi Avstrija liberalizirala postopek pri uvozu jugoslovanskega blaga. Iz parlamenta Parlament je na svoji torkovi seji obravnaval celo vrsto zakonov in predlogov, med katerimi sta posebnega pomena zakona o ukinitvi tako imenovan‘h ljudskih sodišč ter o izročitvi vojnih zločincev. Po sklepu parlamenta bodo ljudska sodišča z 31. decembrom t. 1. prenehala obstojati, prav tako pa zgubi veljavnost zakon, po katerem je bila Avstrija obvezana izročiti avstrijske državljane — vojne zločince državam, v katerih so zagrešili zločine. Na istem zasedanju so OVP-jevski poslanci predlagali sklenitev posebnega ustavnega zakona, s katerim bi predča- sno ukinili razne pravne omeiitve, ki jih zakon o nacionalsoc alistih nalaga bivšim nacistom, ki so še registrirani. Izvoz lesa Avstrija je letos do 30. septembra izvozila 3,958.200 m3 lesa nasproti 4,312.800 v istem času 1954. Delež rezanega lesa od iglavcev re znašal letos 3,593.900 m3, lani pa 3.764.300 m3.. Po hektarju gozdne površine ie bilo letos izvoženih 1.3 m3, v letu 1954 pa 1.41 m3. Glavni vzrok znižanemu izvozu lesa je omejevanje izvoza s strani države v prvi polovici leta. Anglija hoče zmanjšati število diplomatskih zastopnikov Preteklo soboto je angleški parlament razpravljal o predlogu, ki ga je stavil državni podtajnik za zunanje zadeve Robin Turton, v katerem zahteva vidno zmanjšanje zbora v Londonu akreditiranih diplomatskih zastopnikov različnih držav. Za primer je bila, v parlamentu navedena indonez:jska država Laos, ki je šele pred kratkim dobila britanskega zastopnika, Ta država, ki ima samo dva milijona ljudi, kupi tekom enega leta le malo blaga in skupna vrednost tega znaša le 32.000 funtov šterlingov, torej manj kot znašajo stroški za vzdrževanje enega poslaništva. Druga točka predloga pa zadeva pravice poslanikov, veleposlanikov i. pd. Velika Britanija, je rečeno v predlogu, je morala že dostikrat spoznati, da druge države ne nudijo njenim zastopnikom istih pravic in svoboščin, kot jih nudi Anglija v Londonu akreditiranim zastop-n:kom tujih držav. V Londonu so prepričani in upajo, da bodo s svojimi predlogi uspeli in da bo zmanjšanje diplomatskega zbora za vse koristno. Važno pa je seveda poudariti, da bodo na ta način občutno zmanjšani izdatki posameznih držav, kar seveda pomeni veliko razbremenitev. Zelo dragoceno prazniško in novoletno darilo je dobra knjiga Vsakovrstne knjige lahko dobite v knjigarni „Naša knjiga” Celovec, Gasometergasse 10 ZDA se močno zanimajoča Južni tečaj ZDA so cvficelno najavile svoje zanimanje za Južni tečaj. Polarni raziskovalec, konteradmiral Richard Byrd, je bil od predsednika ZDA predlagan, da bi zastopal interese Združenih držav na tem delu sveta. Njegova naloga bo, da bo vsklajal vse ameriške polarne ekspedicije. Poleg tega so bili prav v te svrhe ustanovljeni uradi za polarna vprašanja pri amerškem zunanjem ministrstvu kakor tudi pri obrambnem ministrstvu. Doslej je vlada ZDA s:cer denarno podpirala različne ekspedicije na Južni tečaj, nikoli pa ni stav la nobenih teritorialnih zahtev. Američani prihaiajo dobro pripravljeni na Antarktiko. V triletnem delu je poseben specialni oddelek ameriške vojske pod vodstvom Roberta R. Philippa ustva,-r‘l na eni postaji v GrorJandiji vse tehnične predpostavke za »osvojitev« Južnega teča:a. Na primer je sedaj možno v naikrajšem času doseči z različnimi kemičnimi preparati, da sneg popolnoma otrdi, da, se v teku ene ure lahko poljubna površina, pokr‘ta s snegom, uporablja za letališče, kar ima za letalstvo brez dvoma velik pomen in omogoča pristajanje letalom, kar brez tega preparata se- veda ni bilo mogoče, izjemno seveda letalom, ki imajo priprave za pristajanje na snegu, Z vel kanskimi vrtalnimi pripravami pa je mogoče velikanske ledene gore izdolbsti in tako napraviti pripravne garaže za letala in druge prostore za upravo ipd. Na ta način bodo lahko opustili grad tev različnih poslopij rta površini, ker se je izkazalo za brezpredmetno in nepotrebno. Seveda so postojanke na takih točkah sveta strateškega pomena, posebno v sedanjem času, ko kilometri ne igrajo nobene take vloge. Kar je bilo pred nekaj leti težko dosegljivo, je danes dosegljivo v kratkih trenutkih. Inozemska reklama v kairskih listih Od začetka letošnjega leta se je v kairskih listih močno povečala reklama firm iz Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške, Madžarske in Kitajske. Podjetja iz Vzhodne Nemčije so baje plačale za reklamo v egiptovskih listih vsoto, ki do-seza 130 mil jonov francoskih frankov, Madžarska pa 50 milijonov frankov. Poslovni časi v trgovinah v decembru Na predlog trgovinske zbornice so v sporazumu z zborn co za delavce in nameščence v božičnem in novoletnem času za trgovine določeni naslednji poslovni časi: Dne 11. decembra, to je na srebrno nedeljo, imajo trgovinski obrati v Celovcu, Beljaku in Št. Vidu lahko odprte svoje Torbice in rokavice za božič pri Led ervvare n Marketz & Sereinigg Ceiovec-Klagenfurt, Paradeisergasse 7 O. SCHARK Ceiovec-Klagenfurt, Obstplatz 5 foto-specialna trgovina Moderno božično darilo fotoaparat od 120 šil. naprej Dajemo Vam neobvezno in brezplačno nasvete! Iščem žensko ali moškega za oskrbovanje deset glav živine. — Ponudbe pod »Dobra plača« na upravo lista. ________________ poslovalnice od 14. do 18., ure, v ostalem področju dežele pa od 8. do 12. ure. Mlečni obrati ta dan mleka ne bodo izdajali. V sredo 14. decembra bodo vse trgovine odprte tudi popoldne, v Velikovcu pa v četrtek popoldne. Na zlato nedeljo, dne 18. decembra, so lahko vse trgovine na Koroškem odprte od 9. do 12. ure ter od 14. do 18. uire. Mleka tudi na zlato nedeljo ne bodo prodaiali. V ponedeljek 19. decembra imajo brivci lahko odprto tudi popoldne. Tudi v sredo, 21. decembra, bodo trgovine odprte popoldne, v Velikovcu pa v četrtek popoldne. Dne 24. decembra zaprejo trgovine na debelo ob 12.30 uri, ostale trgovine, pekarski, mesarski in brivski obrati pa ob 16. uri. Na Štefanovo, 26. decemra, imajo trgovine z mlekom odprto od 7. do 9. ure. Na Silvestrovo zaprejo trgovine na debelo ob 14. uri, ostale pa ob 17. uri. Brivski obrati zaprejo na Silvestrovo ob 18. uri. Uslužbencem v obratih, ki bodo v teh časih zaposleni, pripada zakonita nadurna plača. Dunajski pomladanski velesejem Dunajska velesejmska akcijska družba javlja, da bo prihodnji dunajski pomladanski velesejem v tednu od 11. do 18. marca 1956. V okviru velesejma je spet predvidena mednarodna razstava avtomobilov. iinnsDsii PROGRAM RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 20.00, 22 00, 24 00. Sobota, 10. december: 5.50 Kmečka oddaja — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Domači zvoki — 18.00 Iz parlamenta — 18.30 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.) — 19.30 Kaj se je zgodilo v tem tednu — 20.10 Zhajališče Bregenz. Nedelja, 11. december: 6.20 Ljudska glasba — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.20 Kmečka oddaja — 9.10 Godba na pihala — 11.05 Pozdrav iz Predarlske — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Radijski otroški list — 17.45 Igra Herbert Seiter in njegova Combo, poje Eva Busch — 19.00 Športna poročila — 20.00 Slušna igra. Ponedeljek, 12. december: 5.50 Kmečka oddaja — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 14.00 Poročila in objave. Za našo vas (slov.) — 14.30 Knjižni kotiček — 16.20 Znanje za vse — 18.00 Šlagerji — 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Iz znanosti (slov.) — 20.10 Glasba za milijone — 20.50 Citati in razumeti. Torek, 13. december: 5.50 Kmečka oddaja — 8.45 Medicinsko predavanje — 9.00 Pozdrav nate — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Zdravniški vedež. 15 minut z Avseniko- vim kvintetom in moškim kvartetom ,,Fantje na vasi" (slov.) — 16.35 Glasba razveseljuje — 18.15 Iz parlamenta — 18.40 Oddaja za delavce — 19.30 Za vas, gospa! Sreda, 14. december: 5.50 Kmečka oddaja — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 14.00 Poročila in objave. Za ženo in družino (slov.) — 15.30 Otroška ura — 16.50 Kulturne vesti — 18.00 Šlagerji — 18.45 Narodne pesmi (slov.) — 19.30 ABC mode — 20.10 Peljemo se s prometnim uradom. Četrtek, 15. december: 5.50 Kmečka oddaja — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Star adventni običaj (slov.) — 16.20 Znanje za vse — 18.00 Šlagerji — 18.15 Iz parlamenta — 18.30 Govori UNESCO — 18.40 Oddaja za delavce — 20.10 Koroška lovska ura. Petek, 16. december: 5.50 Kmečka oddaja — 6.23 Staro, toda dobro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Od pravljice do pravljice (slov.) — 15.30 Otroška ura — 16.50 Kulturne vesti — 18.15 Iz parlamenta — 18.35 Gospodarski komentar — 18.45 Za delopust poje komorni zbor (slov.) — 19.15 Zgrabi srečo. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00. Sobota, 10. december: 6.35 Francoske popevke — 7.10 Znani pevci pojo zabavne melodije — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Lahek spored izvajajo Pohorski fantje — 12.30 Kmečka univerza — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Želeli ste — poslušajte — 15.15 Igra češka godba — 15.45 Lepe melodije — 18.00 Okno v svet — 18.35 Jezikovni pogovori — 18.50 V valčkovem tempu — 20.00 Veseli večer. Nedelja, 11. december: 6.00 Vedre melodije za nedeljsko jutro — 7.35 Melodije iz glasbenih revij — 8.15 Pisana vrsta slovenskih narodnih melodij — 10.00 Družinski pogovori — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste poslušajte! — 18.05 Melodije in napevi, ki jih radi poslušate — 21.00 Kulturni razgledi. Ponedeljek, 12. december: 6.35 Popularne melodije izvaja Tipel s svojim triom — 7.10 Zabavni zvoki — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Slovenske narodne igrajo: Vokalni kvintet, Štirje fantje, pojeta Koren in Filiplič — 14.35 Želeli ste — poslušajte — 15.15 Klavir v ritmu — 15.45 Pesmi slovenskih partizanov — 16.00 Zdravstveni nasveti — 20.00 Kulturni pregled. Torek, 13. december: 7.10 Vedre melodije — 11.05 Gospodinjski nasveti — 12.00 Slovenske narodne v priredbi Milka Škoberneta in Oskarja Deva — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Želeli ste — poslušajte — 15.30 Utrinki iz literature — 15.45 Lepe melodije — 18.00 Zunanje-poli-tični feljton — 18.30 Športni tednik. Sreda, 14. december: 7.10 Pojeta Mario Lauza in Bing Crosby — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Igra tamburaški orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Orkestralni odlomki iz oper — 13.30 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji ■— 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Utrinki iz literature — 15.45 Mladinski zbori pojo — 16.00 Družinski pogovori — 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. Četrtek, 15. december: 6.35 Operetna in lahka glasba — 7.10 20 minut z zabavnimi ansambli — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Od melodije do melodije — 12.30 Kmečka univerza: Steklina — 12.40 Poje mešani zbor „Slavček“ iz Trbovelj — 14.25 Ljudsko prosvetni obzor ik — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Iz mladinske književnosti — 16.00 Gospodinjski omnibus — 20.00 Mladinska oddaja. Petek, 16. december: 6.35 Priljubljene popevke — 7.10 Mnogo razvedrila ob prijetnih zvokih — 11.05 Gospodinjski nasveti — 12.30 Kmetijski nasveti — 15.45 Poje mešani zbor iz Celja — 18.15 Slovenske narodne pesmi — 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled.