KOROŠKI ČASOPIS 93 Letolll. 22. oktober 1993, cena 120 SIT -------------------------- GLOSA, KARIKATURA -------------------------- NIKOVI AFORIZMI • Imeti moramo močno vojsko in policijo, saj se ljudstvo vse bolj oborožuje z beraškimi palicami. • Dolgujem levo in desno - torej sem sredinsko usmerjen. • Demokracija je, ko lažje prideš na oblast, kot tam ostaneš. • Človek le bežno pomisli na neizbežno. • Z jezikom si lahko nakoplješ več težav kot s krampom. • Pri delanju napak je človek najbolj produktiven. • Srčna kap je najhujši levi udar. • Gredo se igre brez pravil in še zahtevajo, da se držimo pravila igre. 5l-OV,feKy \l/\ č1EEL<=r^> - Teh tukaj, sinko, se skrbno izogibaj, so popolnoma neužitni. KOMENTAR Prva plat: V zadnjem času so se v naši javnosti predvsem v določenih političnih krogih, pojavila ugibanja o morebitni povezanosti poročanja slovenskih (in koroških) medijev z nekaterimi aktualnimi političnimi dogajanji na Koroškem. Očitki letijo na "simpatiziranje" novinarjev s stranko, ki je na volitvah v Državni zbor dobila največ glasov in ki vleče nekatere poteze, s katerimi želi spremeniti oblastno strukturo v eni od naših občin. Takoj velja poudariti, da poznavalci razmer dobro vedo, da temu ni tako. Tistim, ki trosijo okoli te in podobne neumnosti, pa velja povedati, da mlatijo prazno ... Problem je le v tem, da so nepoučeni pripravljeni celo verjeti konstrukcijam posameznikov iz ogrožene oblastno - politične strukture, ki si je s svojimi dosedanjimi (ne)dejanji pač zapravila ugled in skuša na vse kriplje reševati načeto čast. Podpisana in anonimna pisma so te dni romala na nekatera uredništva slovenskih časopisov in dokazovala, kako so se grdi rački (beri: novinarji) sistematično spravili nad njih - podpisane in nepodpisane -ravno v času, ko seje stopnjeval politični pritisk v smeri spremembe občinske vlade. V svojem fantaziranju so šli tako daleč, da očitajo dopisniku osrednjega slovenskega časopisa objavo članka, ki naj bi nastal (reci in piši!) v pisarni ene od političnih strank na Ravnah. Stranka in posamezniki v njej naj bi torej v celoti obvladovali in po svojih merilih usmerjali medije. Kolega novinarje skoraj počil od jeze in občutka ponižanja! Ce sc na razširjenem občinskem sestanku javno poziva, daje potrebno urednike slovenskih občil opozoriti na "enostransko poročanje koroških novinarjev", ima to zagotovo učinek nalivanja olja na ogenj. Povratni udarec sledi prej afi slej, v vsakem primeru pa še bolj pekoč in še bolj udaren. Takt(ič)nost je tudi v tem primeru padla na izpitu.... Druga plat: Res pa je tudi, da so včasih novinarski članki napisani v stilu, kot da edino novinaiji vse vedo. Imajo sicer zavidanja vredne vire informacij, daje človek nemalokrat presenečen nad njihovo natančnostjo in ažurnostjo. Pa vendar: zgodi se, da v mozaiku manjka kamenček, ki ga ne kaže prikrojiti po svoje ali enostavno zasoliti. Vsi skupaj namreč predobro vemo, da prva informacija najbolj globoko zleze pod kožo in da le malo pomagajo morebitni kasnejši preklici. Ali: človek se hitro "oseije", težje opere... Novinaiji sicer pravijo, da dobro poznajo naloge in vloge občinskih vodstvenih struktur in znajo oceniti pravilnost določene občinske politike. Nerodno je le, da so tudi oni ljudje, ki subjektivno doživljajo dogajanja okoli sebe in se potem včasih ta subjektivnost vehementno prodaja kot edina in splošna resnica. Pa ni vedno tako. V konkretni občini obstajajo konkretni problemi s takim velikostnim vplivom, da se lahko tudi dobre poteze zgubijo pod vtisom splošnega slabega stanja. Ne vidijo (in ne predstavljajo) se vsa prizadevanja in žrtvovani čas za reševanje globalnih težav, ki pa zaradi objektivnih okoliščin ne morejo dati takojšnjih rezultatov. (Ne)uspešnost politike pa se lahko ocenjuje le z upoštevanjem vseh okoliščin, v katerih posameznik ali ekipa deluje, in če so okoliščine katastrofalne, za to ne kaže kriviti ljudi, ki niso imeli pristojnosti vplivati nanje. Se manj kaže tedne in mesece vztrajati na stereotipnem prikazovanju razmer na osnovi enkratno spoznane "resnice". Če gre za tako velike pridobitve, kot je dokončanje šole v sedanjih investicijam nenaklonjenih časih, pomeni abstinenca novinaijev najmanj neodgovorno dejanje. Pri razkrivanju nepravilnosti in napak pa le pogumno naprej. Tudi če jih zapiše Črni Peter ali pa gospa z imenom Vrečka Polivinil... Vojo Močnik . -------------------------------------------------------------------------- PREPIH Koroški časopis. Izdaja CZP VORANC d. o. o. Ravne na Koroškem Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: MK Studio, Ravne Tiska: Koroška tiskarna Slovenj Gradec Naslov uredništva: Ravne na Kor.. Čečovje 5, Tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji ^5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. HHMHMVIIIIMIIVIVMiiMIVMVMHMIIMIIIIIMIVMillVIIMIIMMIIV- ....... Pohorski gozdovi ljubljanski univerzi Igrice z vodo na Odmev: odgovor dr.Tasiča Na naslovni strani: Foto: ALBIN KAC V OSPREDJU Na stališča ravenske občine v zvezi s sedežem upravnega okraja seje odzvalo Predsedstvo skupščine občine Slovenj Gradec. Svoj odgovor so posredovali na številne naslove, tudi na Prepih. V nekoliko skrajšani obliki ga objavljamo in pozivamo bralce, da se oglasijo s svojimi mnenji. Predsedstvo Skupščine občine Slovenj Gradec v razširjeni sestavi podpira predlog zakona o območjih upravnih okrajev, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije, in meni, da je Vlada pri pripravi gradiva upoštevala vse relevantne kriterije za določitev sedeža 10. upravnega okraja. Predsedstvo v celoti zavrača argumente Predsedstva Skupščine občine Ravne na : Koroškem in meni, da so navedene ugotovitve in pripombe Predsedstva SO Ravne na Koroškem enostranske, netočne in na določenih mestih žaljive za vse "neavtohtone Korošce". POJASNILO Zakonski osnutek predlaga varianto delitev Slovenije na 11, 19 oz. 25 okrajev. Menimo, da je predložena delitev na 25. okrajev smotrna, saj je prednost takšne rešitve večja prilagoditev lokalnim in tnikroregionalnim potrebam. Vsekakor smo dolžni kritično ovrednotiti gradivo, ki ga je Predsedstvo SO Ravne na Koroškem posredovalo na vse forume v državi, in to iz dveh razlogov: • na eni strani poskuša prepričati vso slovensko javnost o napačni odločitvi Ministrstva za pravosodje, pri tem pa se poslužuje netočne in • zavajajoče argumentacije; • na drugi strani pa tudi zahteva delitev ljudi na območju štirih občin na "avtohtone Korošce" in na manjvredne "Štajerce" v občini Slovenj Gradec (občane Radelj pa prišteva med Korošce, ki so prav tako "Štajerci"). Takšna pisanja niso v prid sožitju ljudi, ki živijo na tem območju in nas spominjajo na že dobro znane scenarije iz polpretekle jugoslovanske zgodovine. Do pred kratkim smo bili prepričani, da so kriteriji za določitev okrajev in sedežev le-teh v domeni strokovnih presoj in analiz. Pisanje Predsedstva SO Ravne na Koroškem pa nasprotuje tem prizadevanjem, zato si v nadaljevanju dovoljujemo izraziti svoje nestrinjanje do "ugotovitev Predsedstva SO Ravne na Koroškem" in v podkrepitev odločitev Ministrstva za pravosodje navesti še dodatne razloge. KOROŠKI OKRAJ Odločitev zakonodajalca, da predvidi okraj za območje štirih občin v vseh treh variantah, je povsem na mestu. Povojni razvoj "koroških občin" je izoblikoval skupni gospodarski, ekološki, socialni in kulturni prostor. Res je. da so med posameznimi območji obstajale razlike, ki so sc kazale ob ponudbi delovnih mest in stopnji infrastrukture opremljenosti, toda geografski položaj, kriteriji oddaljenosti in homogenosti so vzpostavili na posameznih območjih vrsto skupnih institucij za vse štiri "koroške občine". Danes drugačna členitev tega prostora ni mogoča in smotrna, zato "naganjanje neavtohtonih Korošcev" iz koroške regije ne vzdrži strokovnih presoj. Uresničitev takšnih zahtev bi pomenila, da nekaj več kot ena tretjina prebivalcev iz območja "koroških občin" (to so prebivalci iz območij, ki so v času obstoja avstroogerske monarhije spadali pod deželo Koroško, katere pretežni del pa danes spada pod Republiko Avstrijo) zahteva svoj okraj zaradi zgodovinskih razlogov. Zakonodajalec okrajev ni poimenoval po imenih dežel, tudi ne v drugih območjih Slovenije, prav tako niso nekoč deželne meje bile merilo za oblikovanje območij okrajev, zato menimo, da zahteve o imenovanju okraja "koroški okraj" niso utemeljene. SEDEŽ UPRAVNEGA OKRAJA Vprašanje sedeža upravnega okraja se je v zadnjem obdobju popolnoma spolitizirano v razpravah med lokalnimi politiki in se v javnosti kaže kot vprašanje izrednega prestižnega pomena. Je temelj spora med občino Slovenj Gradec in občino Ravne na Koroškem. Ta mu pripisuje takšen pomen, da je pripravljena ogroziti osnovni koncept opredelitve območja štirih "Koroških občin" kot samostojnega upravnega okraja. Z njim pogojuje nadaljni gospodarski razvoj območja občine Ravne na Koroškem in zmotno in emociolano nesprejemljivo prikazuje položaj Slovenj Gradca. Menimo, da je to vprašanje glede na realne podlage precenjeno in glede na realno težo postavljeno v napačni smeri. Bistveno vprašanje predvidene reforme je gotovo opredelitev pristojnosti: na eni strani državne uprave, na drugi strani lokalne samouprave ter odločitev upravnih okrajev. Tu pa je najpomembnejše vprašanje ogranizacije upravnih služb, dostopnost državne uprave za uporabnike - občane, ki se v nobenem primeru ne sme poslabšati. Iz zakona je bilo mogoče razbrati, da bodo upravne službe ostale na sedežih sedanjih občin v obliki izpostave, morda tudi na sedežih predvidenih bodočih občin. Vsi argumenti govorijo v prid predlogu, da je sedež upravnega okraja v Slovenj Gradcu, na tem mestu navajamo še dodatne argumente in prednosti Slovenj Gradca za sedež upravnega okraja: • Odločitev predlagatelja zakona, da določi sedež okraja v Slovenj Gradcu, je gotovo podkrepljena s strokovnimi argumenti (v študiji Regionalni razvoj in regionalizacija Slovenije) • Geografska lega Slovenj Gradca omogoča približno enako oddaljenost do vseh drugih središč. • V Slovenj Gradcu že danes delujejo institucije in dejavnosti regionalnega pomena: V OSPREDJU sodišče, javno tožilstvo, zemljiška knjiga, katasterski okraj, moderna geodetska uprava, uprava /a notranje zadeve, regijsko območje, območna enota PTT. pokrajinski muzej, likovna galerija. splošna bolnišnica, območna enota Zavoda RS za šolstvo in šport, območna banka, zavarovalnice, meteorološka postaja. območna radijska postaja, j podjetje Elektro. Gozdno gospodarstvo. Koroški letalski center itd. Po objavi stališč predsedstev SO Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec vabimo bralce iz vseh štirih koroških občin, da nam posredujejo svoja mnenja o sedežu bodočega ■ upravnega okraja. Vaša stališča, ki naj ne obsegajo več kot 40 tipkanih vrstic, pošljite na naslov Prepiha : Ravne na Koroškem. Cečovje 5. • Trditve, da je Slovenj Gradec v povojnem razvoju s pomočjo lobiranja in botrovanja vplivnih posameznikov pridobil nove funkcije. so več kot žaljive, navedeni argumenti pa neprepričljivi. Slovenj Gradec je eno najsterejših mest na Slovenskem. Mestne pravice je dobilo 1267. Ravne šele leta 1952. Že leta 1313 je v Slovenj Gradcu vzpostavljena sodna oblast, v 13. in 14. stoletju je bila tu kovnica denarja - ena redkih na Slovenskem. 1849. leta. ko je Avstrija uvedla novo upravno ureditev, postane Slovenj Gradec sedež, okrajnega glavarstva in sodstva za sodne okraje Slovenj Gradec. Maremberg in Šoštanj. 1869. leta je ustanovljena okrajna hranilnica, 1896. leta pa bolnišnica, v času od 1919 do 1941 je na sedežu okrajnega glavarstva v Slovenj Gradcu delovalo okrajno načelstvo, okrajno sodišče. davčna in katasterska uprava, meščanska šola in trgovska nadaljevalna šola. Tudi v povojnem obdobju se Ravne ne pojavljajo kot okraj - kot okrajno središče se nekaj časa pojavljajo Prevalje, zatem Dravograd in Slovenj Gradec v času 1949 do 1955. Iz naštetega je mogoče razbrati, da ima Slovenj Gradec bogato zgodovinsko tradicijo na področju izvršne in sodne oblasti in izvajanju funkcij javnega pomena. Tako so odločitve za izvajanje: sodnih, izvršnih in funkcij javne uprave (bančništvo, zdravstvo, geodezija....) plod zgodovinske tradicije in ne "izigranega in prejudiciranega Slovenj Gradca pri planskem razvoju". • Slovenj Gradec ima vseskozi relativno uravnotežen gospodarski razvoj, dokaj urejeno komunalno infrastrukturo in v urbanističnem smislu predstavlja bogato dediščino slovenske kulturne j zgodovine. Je najstarejše mesto v ! koroški regiji, ki je s svojim j gospodarskim in trgovskim 1 razvojem vedno predstavljalo širši prostor. Odveč so očitki, da je po vojni Slovenj Gradec jemal Ravnam identiteto, lahko bi trdili obratno. • S pomočjo državnega interven-cionizma so bile Ravne vseskozi -do pred kratkim v priviligiranem položaju (takšne obravnave so deležne še danes pri sanaciji gospodarstva). Gospodarstvo Slovenj Gradca ni bilo nikoli obravnavano v takem okviru. Zato je narodni dohodek v občini rasel počasneje, vendar stalno. • Slovenj Gradec ni bil nikoli prejudiciran v tako imenovanem planskem gospodarstvu, še posebej ne ob vsestranski podpori pri razvoju težke industrije in energetike med Ravnami in Velenjem. Svoj gospodarski, socialni in kulturni razvoj je gradil s svojimi močmi in možnostmi brez kakršnekoli zunanje pomoči t.i. "lobijev" (dvajset let so občani za razvoj komunalne infrastru- kture plačevali samoprispevek po 2 % stopnji - s tem denarjem tudi obnavljali objekte regionalnega pomena - sodišče, geodetsko upravo, muzej...) • Demografske ogroženosti ne bo reševal sedež okraja, ampak bolj ali manj uspešen razvoj gospodarstva. • Slovenj Gradec je urbano naj-večje mesto v Koroški regiji. Šteje več kot 10.000 prebivalcev. Število prebivalstva narašča hitreje kot v ostalih občinah (v desetih letih je poraslo za 8 %, v celotni regiji le 4,5 %). Biološko gledano je prebivalstvo občine mlado. V skupini do 20 let je preko 30 % populacije ( v ostalih občinah pod 30%). Gospodarstvo je izredno heterogeno z vrsto majhnih podjetij - s širokim proizvodnim programom. Tako se tudi lažje prilagaja sodobnim proizvodnim trendom, kar 20% vseh zaposlenih (v občini je zaposlenih okrog 7.000 in ne le 6.000, kot je navedeno v gradivu) je v drobnem gospodarstvu in obrti. Razvita je trgovina, mesto že danes predstavlja trgovsko središče, to leto pa bo dograjen trgovsko-poslovni center, ki bo to vlogo mestu samo še podkrepil. • Trditev, da bi okraj povzročil večje dnevne migracije in tendenca odhajanja izobražencev iz ostalih občin v Slovenj Gradec, je povsem neutemeljena. Že danes je v Slovenj Gradcu zaposlenih veliko izobražencev, ki dnevno prihajajo na delo, kar pa za občino Ravne gotovo ne velja (v vseh regijskih ustanovah je v Slovenj Gradcu zaposlenih veliko strokovnjakov in vodstvenih delavcev iz sosednjih občin - Slovenj Gradec zasedbe teh mest nikoli ni pogojeval z domicilno pripadnostjo, kar za druga okolja ne moremo trditi). S sedežem okraja se število delovnih mest ne bo bistveno spremenilo. • Železniška postaja ne more biti odločujoči faktor za določitev sedeža okraja, saj nima direktnega vpliva na opravljanje državnih funkcij. • Čustveni motivi in strasti ne morejo biti realni kriteriji za opredelitev območja bodočega okraja in določitev sedeža. Vloga obmejnih občin - sodelovanje s sosednjimi občinami v Avstriji - je in bo zadeva lokalnega in državnega pomena na višji ravni (Ministrstvo za zunanje zadeve), ne pa dislociranih enot državne uprave. • Slovenj Gradec že danes opravlja vrsto poslanstev širšega pomena, poleg kulturnega naj v tem trenutku izpostavimo poslanstvo mesta "Glasnik miru”. • Slovenj Gradec ima zagotovljene prostorske in materialne pogoje za prevzem sedeža upravnega okraja. Na razpolago daje prostore sedanje občinske stavbe, ki izpolnjuje vse kriterije za sodobno učinkovito delo državne uprave, v njej pa imajo že danes sedež nekatere institucije regionalnega pomena (upravna zgradba Železarne ob ropotu industrije gotovo ni primerna za upravno delo, da ne omenjamo drugih negativnih razsežnosti). • Vrsta očitkov v tekstu ne prenese resne presoje, zato na njih na tem mestu ne odgovarjamo. • Stališče Predsedstva SO Ravne na Koroškem prejudicira voljo ostalih občinskih središč, saj brez formalne verifikacije govori v imenu ljudi celotne Dravske doline in trdi, da z njimi soglašajo izvršne oblasti občin Dravograd in Radlje. Naj na koncu opozorimo na problem nevzdržne politizacije vprašanja sedeža okraja, ki so ga politične strukture na Ravnah brez širše podpore in jasnega političnega koncepta dale v širšo javnost. Predlagani način obravnave in zahtev gotovo ne bo v prid konsistentni ureditvi tako področja državne uprave kot področja lokalne samouprave. Namesto da bi vse sile in potenciale usmerili v gospodarsko preobrazbo in odpravljanja lastnih napak ter iskanju bodočih oblik državne uprave in lokalne samouprave, ki bo terjala politično in človeško podporo na terenu, se nekateri raje usmetjajo k podiranju že skupno zgrajenih mostov in teijajo priviligiran položaj. Predsedstvo skupščine občine Slovenj Gradec v razširjeni sestavi se ograjuje od navedenih stališč Predsedstva SO Ravne na Koroškem z opozorilom, da zahtevane rešitve ne vzdržijo strokovne presoje in širše javne podpore. Op. : Zaradi dolžine smo morali tudi Slovenjgradčanom nekatere dele teksta izpustiti. Na predstavitev slovenjgraškega odgovora na ravensko pisanje to bistveno ne vpliva. SPORT Nekako izpeta je že fraza, da denacionalizaci ja, s katero se skušajo poravnati stare krivice, ne sme ustvarjad novih krivic. To je seveda nemogoče, kakor je tudi nemogoče, da bi vsaka denacionalizacija prinesla pozitiven učinek. Za mnoge bo denacionalizacija prava travma: veliko dedičev denacionaliziranega premoženja se bo med sabo skregalo na smrt, neprijetno je tudi za tiste, ki danes uživajo sadove premoženja, ki ga čaka denacionalizacija. Josipdol: v tem kraju pod Pohorjem se po slabih 50 letih vrača Lenarčičeva lastnina V koroški regiji je največja denacionalizacija že bila izpeljana, dasiravno še ne povsem. Gre za vračanje premoženja pokojnemu Milanu Lenarčiču, ki je pred vojno imel v Josipdolu okoli 1200 hektarov pohorskih gozdov, skorajda vse josipdolske "pruhe" in vrsto drugih nepremičnin. V tem času pa je bil z odvzetim premoženjem velik promet, na drugi strani pa njegovo nevestno beleženje in tako se sedaj podatki v zemljiški knjigi in v katastrih ne ujemajo. Razlike so tudi v desetinah hektarih površin. Ob vračanju pa se morajo ujemati do zadnjega kvadratnega metra. O LENARČIČU LE DOBRO Starejši prebivalci Josipdola se dobro spominjajo inženiija Lenarčiča in o njem vedo povedati vse najboljše. Poleg premoženja v katasterski občini Hudi kot in Lehen je Lenarčič, ki je v te kraje prišel okoli leta 1920, imel veliko posest še v Vrhniki. Ida Pok iz Josipdola pravi : Dober človek je bil gospod I,enarčič in ne boste našli v Josipdolu starejšega človeka, ki bi o njem vedel povedati kaj slabega. Zelo radi smo imeli tudi ženo, mislim, da ji je bilo ime Marija, ki smo jo v kraju klicali milostljiva.. Prijazna ženska je bila. Ko so delavci nekoč potožili inženirju Lenarčiču, kako draga sta sladkor in moka in da bi bilo dobro, če hi zaslužili kakšno paro več, je gospod takoj primaknil nekaj dodatka. Imeli so tudi žago, kjer so lahko delavci dobili drva, tudi kakšne deske druge kvalitete nikoli ni bilo težko dohiti." V Josipdolu je tradicija kamnoseštva, ki jo je gojil tudi inženir Lenarčič, mnoge povojne družbene firme pa so jo pripeljale na kant. Znani Josipdolski kamnosek Lojze Kumer je sicer delal v sosednjem kamnolomu, ki je bil v pretežni lasti Zapečnika, vendar so spomini na Lenarčiča še živi. Takole je pripovedoval: "V Josipdolu je bilo pet pruhov, štirje so bili I^enarčičevi, eden pa Za-pečnikov. No, peti pruh dela še danes. Kamnoseki smo bili pred drugo vojno dobro plačani. V Zapečnikovem pruhu smo zaslužili nekaj malega več kot v Lenarčičevem, naša plača pa je bila med 800 in 1000 dinarji, medtem ko so v tovarnah takrat zaslužili po 500 dinarjev. Lenarčič je bil dober človek in sposoben podjetnik. Poglejte: že leta 1923 je iz Josipdola do Podvelke naredil ozkotirno železnico, da je lahko spravljal kamen v dolino. Železnico je trasirai gozdarski inženir Brovet, oče "slavnega" admirala Broveta, ki se je rodil prav v I^enarčičevi vili." Zanimivo je, da so Lenarčičevo dvakrat "lastninili". Najprej je nemški okupator 15. februarja na podlagi dekreta o zaplembi premoženja Lenarčičevo lastnino prepisal v lastništvo dežele Štajerske. To premoženje pa je 23. januatja 1946 odvzela še nova jugoslovanska oblast in ta lastnina je na osnovi odločbe okrožnega sodišča postala obče ljudsko premoženje. Ko so leta Ì948 dokončno razdelili Lenarčičevo premoženje, je bila samo vrednost veleposestva Josipdol z vsemi napravami ocenjena na takrat visokih 15,5 milijona dinarjev. VRAČANJE Sedaj se to obče ljudsko premoženje, s katerimi se je v teh 50 letih precej trgovalo, spreminjalo lastnike in vrednost, vrača prvotnemu lasmiku, pokojnemu inženirju Milanu Lenarčiču. Zadnje dni septembra so v Radljah ob Dravi že imeli prvo obravnavo o vračanju tega premoženja, ki jo je vodila pravnica Maja Brezočnik, izdana pa je bila delna odločba o vračanju premoženja. Pred radeljsko občinsko zgradbo že dolgo ni bilo tako dragocenih jeklenih konjičkov z ljubljansko in drugimi registracijami kot na dan te obravnave, kajti zbralo se je precej kandidatov za to premoženje skupaj z odvetniki, ki v denacionalizaciji vidijo tudi svoj kos pogače. Vloženih zahtevkov je več, a so jih v Radljah ob Dravi združili v en postopek in s tem so soglašali tudi potencialni dediči. Skorajda harmonični so bili dediči pri tem, da je AKTUALNO potrebno vse, kar je le mogoče, vrniti v naravi, manj harmonije pa je bilo takrat, ko bi morali imenovati začasnega upravitelja tega premoženja. Profesor dr. Aleksander Majdič je bil prvi, ki je zbral potrebno dokumentacijo za vračanje Lenarčičevega premoženja in njegov advokat je Majdiča tudi predlagal za začasnega upravitelja, vendar s tem niso vsi soglašali. Skorajda neuslišani pa so bili predlogi Gozdnega gospodarstva Maribor, ki je dosedaj v veliki meri gospodarilo z Lenarčičevim premoženjem in so večkrat predlagali, da bi tiste parcele, kjer potekajo ceste splošnega značaja ( za potrebe turizma) ne vračali v naravi. Bodoči lastniki s tem niso soglašali, pripravljeni so nuditi uslužnosmo pravico. prav tako so zahtevali vrnjen tisti kompleks Pohorja, ki je že od leta 1981 z odlokom zaščiten kot naravni rezervat. Oddahnili pa so si tisti Josipdolčani, ki živijo v dveh "hauzih", ki sta bila svojčas last Lenarčiča, v zadnjih desetletjih pa temeljito obnovljena in ne bosta predmet vračanja. Enako velja tudi za "Brovetovo vilo", o krajevnem športnem igrišču, ki je tudi na Lenarčičevi zemlji, pa se bodo pogovarjali. Potencialni dediči so soglasni, da v Josipdolu mora biti igrišče in so pripravljeni za to dejavnost odstopiti del svoje zemlje. LENARČIČEVO IMETJE V ROKE UNIVERZI? Dnevnik Večer pa je nedavno tudi razkril za mnoge potencialne dediče skorajda senzacionalno in neprijetno novico: inženir Lenarčič je s svojo oporoko zapustil svoje premoženje Univerzi v Ljubljani. Sprva se Univerza na to ni kaj prida odzvala, vendar je na razpravi v Radljah ob Dravi že imela svojega predstavnika in odvetnika in se bo torej potegovala za Lenarčičevo dediščino. Svoje bo seveda moralo povedati sodišče, ki bo na zapuščinski razpravi razdelilo to prem-ženje, ljudje v Josipdolu in okolici pa kljub dejstvu, da bodo to razdelili sodni mlini, po tihem držijo pesti, da bi imetje res prišlo v roke Univerze. Tako si je nenazadnje z oporoko zaželel Milan Lenarčič in od tega bi nekaj imela vsa Slovenija. Lepo premoženje, s katerim bi Univerza gotovo znala gospodariti, bi posredno imelo vpliv tudi za pohorske ljudi in vse Slovence. Seveda, če bi univerza oplajala to premoženje tudi na tak način, da bi študentje imeli boljše pogoje za študij, skupaj s profesorji pa boljše pogoje in možnosti za raziskovalno in znanstveno delo. (pet) Posnetka: Franc Jurač F--r Lenarčičev "haus" v Josipdolu. kjer ne bo prišlo do spremembe lastnika. OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153 oblazinjenega pohištva in ugodni prodajni pogoji! O 20 % popust ob gotovinskem plačilu O trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12 % fiksno obrestno mero V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO Stari trg 304 Regerške košenice 65a (0602) 44 185, 41 144 (068) 21 674 PO KOROŠKI Tciksnc in druQcicne igrice i vodo mi ii iim fonili..................... Voda na Muti ne hi smela hiti nikak problem, ker že nestrokovnjak vidi, da ima kraj vse polno naravnih virov, ki se stekajo iz Pernic, Podlipja; in da tudi Drava, čeprav mnogokrat nerazumljivo umazana, ni daleč. Bi tudi ne smela hiti problem, ker so krajani Mute kar nekaj dolgih let plačevali samoprispevek za izgradnjo vodovodnega omrežja skupaj z vsemi priteklinami, ki spadajo k dohri in zdravi vodi. Tudi hi ne smela hiti problem že zato, ker so domačini kar nekajkrat udarniško kopali jarke in zajetja, pa bazene za vodo... Ne, vsa dejstva govore, da bi na Muti moralo - kljub suši biti vode dovolj! KOROŠKI IITBIP LESNA V NAJ VEČJIH TEŽAVAH Za javnost je bila prav dobrodošla seja območne gospodarske zbornice, na kateri so obravnavali poslovanje v podjetjih, ki so v lasti republiškega Sklada za ravzoj. Dravograjski Imont ježe prodan, v družbi Les je uveden stečaj, po pripovedovanju predstavnikov sklada pa je najtežji položaj v Lesni Slovenj Gradec. Lesna ima 35 milijonov mark dolga, pet milijonov mark izgube, mesečna realizacija pa zaenkrat še ne dosega petih milijonov mark. Milan l ili, predsednik UO v Lesni : "Za stanje v Lesni je ! predvsem odgovoren vodstveni kader, kjer različne struje niso našle skupnega jezika." TEŽAV V M IKONI NE ZMANJKA Delavci Mikona še vedno | stavkajo. Slovenjgraški Pre-I vem je ponudil - in bi sc tudi | s pogodbo zavezal zaposlitve tudi za nedoločen čas ( najkasneje do novega leta v Mislinji), vendar delavci na to niso pristali. Odvečne kapacitete Mikona se bodo morebiti selile v Radlje ob Dravi. JAVORNIŠKA ŠOLA Mesec dni po začetku pouka so na Javorniku vendarle odprli nove šolske prostore, kjer je v mansardi enajst sodobnih učilnic z veliko likovno delavnico, glasbeno učilnico in telovadnico, tu pa je dobila prostor še glasbena šola. naložba je ravenski občinski proračun veljala 87 milijonov SIT, tačas pa se na Ravnah že pogovarjajo o gradnji prizidka k OŠ Prežihov Vorane. In kje je kljub dejstvom, ki govore ZA - problem ? Da bi našli ali pa izluščili odgovor, smo se podali najprej v Tovarno Muta, Kovinska čistilna sredstva, kjer nam je njen direktor gospod Jože Vanzo povedal: "Že pred dvajsetimi leti si je Tovarna zgradila črpališče, ker je voda nujno potrebna v našem proizvodnem procesu. Ob Dravi smo zgradili več dvaindvajset metrov globokih vrtin s premerom okoli osemdeset centimetrov. V te vrtine so v vodo potopljene črpalke, ki (M pomočjo eletrike) črpajo podatalnico. Ker je to industrijska voda, (saj je črpališče grajeno za potrebe gospodarstva'), smo z njo oskrbovali in v prvi vrsti oskrbujemo našo tovarno, Tovarno kmetijske mehanizacije, Livarno Vuzenica, Hypos na Muti ter Armature Muta. Ker pa ni bilo večjih težav s črpanjem in je bilo vode dovolj, smo je okoli 8.000 kubikov lahko dali tudi krajanom Vuzenice ter 4.000 kubikov na Muto. V letošnjem letu so se pojavile nam vsem znane težave s sušo. V petek, 10. septembra, smo ugotovili, da se nam je iz hladilnega sistema začelo kaditi. To pa lahko pomeni samo, da ni dovolj vode. Morali smo zapreti ventile in porabo zmanjšati na minimum. Istočasno smo o tem obvestili Komunalno podjetje v Radljah. Toda gospodje na občini in v Komunalnem podjetju so me hoteli prepričati, da vodo na Muto vsekakor moram dati. To bi pomenilo, da bi z delom morali prenehati mi v tovarni. Pa ne are tu samo za naše podjetje! Okoli tristo ljudi v 0 tovarnah na Muti in v Vuzenici je življensko odvisnih od naše vode!" Mnogi na Muti. ki ne pozna jo dovolj dobro črpališča, kot glavnega krivijo za to, da nimamo vode, VAS. VI ste vodo zaprli - tudi na Komunalnem podjetju pravijo tako. "Da na Komunali pravijo tako, me prav nič ne preseneča! Po dvajsetih letih, od kar smo jim zastonj dajali vodo, smo jim v letošnjem letu izstavili račun za enomesečno dobavo vode pa Muti. In to jih - vidite - boli. Še vedno so vajeni, da bo denar od nekod pritekal na občino. Vse do nedavna je bila krava molznica Tovarna na Muti. Ker pa je gospodarstvo na Muti, vedeti morate, da je 70 'k celotnega radeljskega gospodarstva na Muti, v nezavidljivem položaju in mu preprosto ni moč več kaj vzeti, je edini reden občinski vir plačevanje komunalnih stor-tev. Ker se je na Muti vsa leta največ dajalo v občinsko malho, iz nje pa nismo dobili nič, je zdaj za občino to hud udarec. Po drugi strani razmišljam tudi takole: Prav nam je, vsega hudega vajenim Mučanom! Imeli smo in imamo svoje redstavnike, ki (ali pa ne) odijo na seje. Zakaj jim dovolimo, da dvigujejo roke in se nikolj ne postavijo nam v bran. Še nisem slišal, da bi kateri izmed njih vprašal, kje je denar iz samoprispevka krajanov Mute za vodo na Muti, zakaj smo leta dolgo plačevali samoprispevek ža solo: ta je bila sicer z velikimi mukami končno dograjena, pa menda že sedaj premala.... Prav nam je, ker smo vedno tiho! Ne razumem pa, zakaj nihče ne vpraša, čemu nam Komunala ne da vode?! Saj vendar vsak mesec iz taiste Komunale dobimo položnico za vodarino, odvoz smeti... Vidite, pa je voda šele začetek problemov, ki se odpirajo na Muti. V kratkem se jih bo -ekoloških - odprlo še veliko. Največji bo prav gotovo problem smetišča. Odpadki, mnogi sumljivi, iz polovice Slovenije se deponirajo tu na Muti. Nihče ne skrbi za sanacijo (čeprav je Komunala to dolžna), delno urejamo prostor, kolikor zmoremo, mi v Tovarni. Toda, največ dve leti, pa bo zasičeno z vso mogočo svinjarijo, potem nam bo, razočaranim ljudem na Muti, pozvonil na vrata problem! Kam odpeljati SVOJE smeti? Iskanje novih lokacij je drag m zapleten proces!" Gospod Miroslav Mohorko je eden izmed tistih, ki jim v stranki \ ZELENI Zgornje j Dravske doline ni \ vseeno, kaj se z lepotami ! (naravnimi) Mute in z\ ljudmi dogaja. Na njihovo pobudo so pred nedavnim sklicali zbor krajanov z. eno samo točko: VODA. Gospod Mohorko, občutek imam, da je stranka kar precej pogumna. Mnogi vas ne jemljejo resno, vi kljub vsemu trmasto rinete naprej! "Prav vsakdo, ki je v kozarec natočil penasto, kalno, mnogokrat rjavo vodo, je bil hud, ne samo jaz. In vsakdo je takoj vedel, de je / vodo nekaj hudo narobe. Ko pa je je v začetku septembra zmanjkalo in nam na Muti kljub prošnjam nihče ni povedal prave resnice, pač se je vsakdo izgovarjal, vključno s predsednikom krajevne skupnosti, na tovarno in na gospoda Vanzota, smo začeli dvomiti. Porajalo se je vse polno govoric. Tisti, ki so kopali jarke za cevi, vedo povedati, da so ponekod položene še salonitne, ki so ekološko oporečne. Ko so v lanskem letu začeli s sistemom izgradnje kanalizacije na Muti, so pričeli z delom kar tako - mnogokrat bi lahko rekel - v tri dni, brez celovitih, poudarjam celovitih, vnaprej izdelanih načrtov. Tako so se ti delali velikokrat tik pred pričetki del, nepovezano iz ulice v ulico. Dobil sem občutek, da se dela pač zato, da se nekaj dela in da se nekako porabi denar, ki smo ga (predvsem zaradi glasnosti in trme Zelenih) dobili za odvzete bjvice Bostrice. Če delaš tako nepovezano, ju šment, da ne pride do težav. Če se še ni, se pa lahko ugrezne zemlja, upogne ali se prelomi kaka cev. Prav žalostno je, da smo mi , ravno mi, ki imamo vse okoli polno vodnih virov in bogato podtalnico, brez vode. Pa vsi vemo, da ima veliko večjih mest, (ki imajo krepko nad dvatisoč petsto ljudi, in mnogo manj naravnih virov), vode dan in noč dovolj. Imamo tudi to veliko srečo, da vse manj ljudi pije vodo iz pipe, ker bi drugače bilo veliko več resnejših težav, ki bi nas popeljale do zdravnika. O oporečnosti vode, čeprav smo to na zboru krajevne skupnosti zahtevali, nas niso niti enkrat obvestili. Pa imajo tisti, KI SO TO DOLŽNI STORITI, možnost to narediti preko kabelske televizije, radia, časopisov. Tudi ne vem, kolikokrat je analiza vode bila narejena. Vsi na Muti pa dobro vemo, da imamo bogata zajetja vode! Kot smo ugotovili, so mnoga nevzdrževana, zaraščena. Zanimivo je tudi to, da se je takoj po objavi vabila na zbor krajanov voda pojavila. In da sedaj teče iz pip s tolikšnim pritiskom, kot letos še ni. Čeprav je iz črpališča Tovarne na Muto ne pošiljajo. Tu je torej nekaj hudo narobe! In vnaprej? Na zboru smo se domenili, da voda mora biti. Zdrava voda! Ker nam nihče nima pravice kratiti in jemati te osnovne življenske dobrine, se PO KOROŠKI ob ponovnem izigravanju dobimo na sestanku in vzamemo pravico odločanja tistim, ki so slabo delali. V našem imenu in v našo škodo. Takšnih poslancev in take krajevne skupnosti ne rabimo! Tako so delali lahko samo zato, ker ni bilo nikake kontrole. Sam pa sem prepričan, da na Muti žive za delo pripravljeni ljudje, ki rabijo le koordinatorja ter jasna, resnična obveščanja. Meglo in laži so mnogi prodajali do sedaj...." Da bi iskali in našli še tretjo resnico, smo potrkali na vrata Komunalnega podjetja v Radljah. Gospa direktorica Angelca Helbl mi je zagotovila že po telefonu, da se z mano o vodi na Muti nima kaj, pogovarjati, ker voda tako je in mi bo zato pripravila zapisnik, ki so ga 30.09. poslali inšpekcijskim službam v Dravogradu. Da si bodo (povsem na Muti) ljudje dodali kamenček v mozaik, ga povzemam v celoti: "Naselje Muta se oskrbuje s pitno vodo iz zajetja na Pernicah, Podlipja in črpališča Tovarne Muta. V preteklih mesecih (sušno obdobje) je iz črpališča Tovarne Muta priteklo na Muto 4.000 kubičnih metrov vode na mesec za preskrbo prebivalstva in gospodarstva, to je ena tretjina vse porabljene vode na Muti. Dne 10.09.93 ob 14.40 je vodstvo Tovarne obvestilo Komunalno podjetje, da so razradi zmanjšanja dotoka vode v vodni rezervoar tovarne in velike porabe za proizvodnjo dotok vode na Muto zaprli. Komunalno podjetje je takoj objavilo varčevalne ukrepe in opozorilo uporabnike vode. Objava je bila podana po radiu Radlje, radiu Slovenj Gradec in kabelski televiziji. V oskrbo smo vključili gasilce, ki dnevno pripeljejo okoli 100 kubičnih metrov pitne vode iz vodovoda Radlje. Naj večji problem oskrbe so zgornje etaže stanovanjskih blokov. O ukrepih je bila obveščena Higienska zdravstvena služba. Ò problemu smo obvestili tudi Krajevno skupnost Muta in Izvršni svet občine. Zaradi neugotovljene ga vzroka zmanjšanja količin načrpane vode v črpališču je Izvršni svet občine sklenil, da se nemudoma pristopi k izgradnji dodatnih zajetij iz območja Pernic, ki so bila že opazovana in kontrolirana ob gradnji vodovoda Pernice. Opravili smo pregled vseh zajetij, pregled omrežja pa je izvedel celjski vodovod. Vodo zapiramo v nočnem času med 21. in 6. uro zjutraj. direktorica Angelca Helbl To je torej ta kamenček! Mnogi, ki smo bili dneve in dneve, ne samo noči, brez vode, upravičeno dvomimo vanj. Dvomimo tudi tisti, ki vemo, da Muta na mesec ne porabi samo štiri, temveč najmanj dvanajst tistoč kubikov vode, se vprašujemo, kje je tistih 8.000 kubikov, ki jih Muta porabi in jih dobi od drugod, ne iz tovarne. In takole čisto za konec se lahko vprašamo: Kaj delajo naši ministri, predsedniki, poslanci, če nimamo nobene koristi - prej škodo - od njih? Je njihova edina naloga res prejetje mesečne plače....? Da, z vodo se je na Muti začelo!! In, če ne bo KONTROLE, kje in kako se obrača NAŠ denar, se ne bo končalo pri smetišču../ T.Repnik-Vrhnjak KOROŠKI UTRIP SKUPŠČINSKO ŽIVLJENJE Oktobra se je uspelo sestati slovenjgraški skupščini, ki tako ali tako ne pozna problemov s sklepčnostjo. Obravnavali so stanje gospodarstva v občini v prvem polletju lanskega leta, ki gre na bolje. Spregovorili pa so tudi o stanju primarnega zdravstva v občini. Tudi v drugem poskusu pa Dravograjčanom ni uspelo spraviti pod streho 26. zasedanje, čeprav so sejo v drugo sklicali v dopoldanskih urah. RAZŠIRJENO PREDSEDSTVO Pred oktobrskim zasedanjem občinske skupščine se je na seji sestalo tudi predsedstvo skupščine občine Radlje ob Dravi. Seja je bila namenjena pripravi na skupščino, kjer bodo med drugimi obravnavali odlok o razvoju malega gospodarstva, ponovno preimenovanje osnovnih šol na Ribnici in Breznu, delegati pa bodo dobili na mizo tudi poročilo o uporabi intervencijskih sredstev v gospodarstvu. Občinske kredite je dobilo 55 obrtnikov oziroma podjetnikov. Tx;X:X::;X;X":X:X::::;:x:<:Xv:::;žž::t:ž:vžX;:;:v:xX:X:X::xX:::X:::Xš:'.x'-: ELMONT PRODAN Poleg dravograjskega Imonta, ki je bil v Koržetovem skladu, so te dni prodali tudi proizvodno halo Elmonta rudnika Mežica. Za 800 tisoč mark jo je kupilo podjetje Cablex, kjer bi se naj zaposlili delavci nekdanjega Elmonta, čez leto pa bi bile mogoče dodatne zaposlitve. PO KOROŠKI KOROŠKI UTRIP NA PECI KAKŠNIH 7000 LJEDI Te dni se je končala tudi letna planinska sezona na Peci. Tamkajšnji dom je zaprl vrata, preko zime pa bo ob vikendih dežurstvo v lepo urejenem mladinskem domu. Planinsko društvo Mežica je z letošnjim obiskom zelo zadovoljno, saj se je več kot sedem tisoč planincev vpisalo v knjigo, gotovo pa je še nekaj tisoč takih, ki se ob prihodu na Peco niso vpisali. KAZENSKA OVADBA Z Mikonom pa je povezana tudi kazenska ovadba, ki so jo te dni napisali na UNZ Slovenj Gradec zoper direktorja P. P. Gre za zlorabo pooblastil okrog prodaje skorajda deset tisoč majic. Na UNZ Slovenj Gradec pa tudi pravijo: Ker obstaja sum, da so bila v zvezi s poslovanjem TUS Mikon s strani vodilnih delavcev TUS Mikon in TUS Slovenj Gradec storjena še druga kazniva dejanja, bodo z zbiranjem obvestil še nadaljevali. NOVI SOISM PROSTORI ■ DORRO ZNRMCNJC ZR PRIHODNOST Že nekaj let je prostorska stiska pestila učence ravenskih šol. Na vsaki je po osemsto otrok; na javorniški je imela dvoizmenski pouk celotna nižja stopnja, na Prežihovi ima pouk popoldne po nekaj razredov, najmlajši pa se k pouku podajajo tudi v vsakodnevno življensko nevarnsot, saj je stavba stare trške šole dotrajana. Prav tako je delovala v nemogočih razmerah Glasbena šola Ravne, saj so poučevali v gradu, stari osnovni šoli in v glasbenem domu pihalnega orkestra. Javomiška osnovna in ravenska glasbena šola sta pridobili skupno 2400 m2 učnih Prostorsko stisko ravenskih učencev je vodstvo občine Ravne s predsednikom IS dr. Maticem Tasičem in sekretarjem za družbene dejavnosti inž. Marianom Berložnikom spomladi začelo reševati na osnovni šoli Koroški jeklaiji. kjer je bila rešitev najbližja in najcenejša. Šolo so namreč pred nekaj leti s sredstvi Železarne Ravne dvignili za nadstropje in preìcrili, žal pa je za ureditev učnih prostorov zmanjkalo denarja. Letos so se ravenski občinski možje odločili za najetje posojila. Gradbeno podjetje Gradis Ravne je med počitnicami opravilo vsa gradbena dela - razen predelnih sten, podov in stropov so morali prizidati še nov in stopnišče za glasbeno šolo. Šolsko opremo je izdelalo podjetje LIK Kočevje, telovadnico pa bo Predsednik IS občine Ravne ob otvoritvi bo v prihodnje glas te šole Pihalni orkester ravenskih železarjev, ki ima korenine v ravenski glasbeni šoli, dekliški zbor Karantanija . pod vodstvom Suzane Šmon, šolski otroški pevski zbor in plesni par. Ravnateljica OŠ Koroški jeklarji je v svojem govoru poudatrila, kako pomembna je odločitev občinskega vodstva, da pomaga najmlajšim. Generacija, ki bo imela boljše možnosti /a učenje, bo lahko pozneje svojemu mestu, družbi obilneje vračala, saj bo zakladnica njenega znanja bogatejša. V.d. ravnatelja glasbene šole Avgust Pogorevčnik je izrazil veselje, ker ima njegov kolektiv z učenci po dolgih letih gostaštva končno lastno streho nad glavo in pnmerne učne prostore. Obljubil je, da se opremilo podjetje Edvard novih šolskih prostorov International iz Ljubljane. Na računalnike za računalniško učilnico bodo morali, kakor kaže, še nekaj časa počakati. GALERIJA SLOVENJ GRADEC, Šolska ul. 5 Telefon: (0602) 44-044 prostorov. To pomeni, da bodo odslej vsi učenci javomiškcga šolskega okoliša lahko imeli enoizmenski pouk. Nove učilnice so namenjene učencem nižje stopnje za razredni pouk, na podstrešju pa so tudi likovna, glasbena, računalniška učilnica in manjša telovadnica. Prvič v svoji skoraj štiridesetletni zgodovini je zdaj pod lastno streho tudi ravenska glasbena šola. Dobila je ustrezne prostore za kabinetni instrumentalni pouk in za pouk teorije ter seveda za vodstvo in tajništvo šole. Nove prostore na osnovni šoli Koroški jeklaiji so slavnostno odprli v petek, 8. oktobra. V •kulturnem sporedu so nastopili: po Sloveniji in v svetu še bolj slišal kot doslej, ko odmeva v poustvarjalnosti Arnoldov, Letonjev* Petračev in mnogih drugih. Še posebej domačega pihalnega orkestra, ki se je že trikrat zapisal med svetovne prvake. Nove šolske prostore je učiteljem, učencem in krajanom izročil predsednik IS občine Ravne dr. Matic Tasič, odprla pa jih je sekretarka ministrstva za šolstvo in šport Teja Valenčič, ki je poudarila, da v Ljubljani cenijo prizadevanja Ravenčanov za izboljšanje učnih razmer na svojih šolah, in obljubila, da bodo podprli gradnjo prizidka k Prežihovi šoli. Ta se bo v kratkem začela, na gradnjo pa čaka tudi še pola v Mežici. Mojca Potočnik PREPIHANE CVEKE UJM SC ZAČNC ICMA.m. Nenavaden in čuden je svet v soteski Hude luknje, kjer je prostora le /a cesto, potok Pako in nekdaj tudi železnico, ki je povezovala Korošce s svetom s številnimi predori, vklesanimi dobesedno v živo skalo. Vse to je že od nekdaj vzbujalo grozo in spoštovanje in navpične stene ter mračnost navdajajo človeka z mešanimi občutki. Zato pa je bila toliko bolj nenavadna zamisel Srečka Šušteršiča, ko je spomladi leta 1990 v enem od zapuščenih predorov začel urejati notranjost in jo prilagajati načrtnemu gojenju šampinjonov. Tako sedaj njegova proizvodnja znaša letno preko 40 ton. Trenutno poteka gojenje v dveh celicah v petnajstih metrih dolžine, skoraj šest metrov višine in pet metrov širine. Vse je namreč prilagojeno prostoronosti predora. Gojenje šampinjonov je zahtevno in tvegano hkrati, kajti veliko je najrazličnejših dejavnikov, ki ti lahko v hipu podrejo vse tvoje načrte in upe. Klitje poteka približno 35 dni. Seveda pa potem gobe zahtevajo še ustrezno temperaturo, zračenje, odstotek vlade, zalivanje in še ni lahko naštevali. Tako je na primer temperatura v razvoju klitja in rasti 22 stopinj, ko se gobe pobirajo, pa od 16 do 18 stopinj celzija. Ta čas je izredno kratek, kajti vse skupaj poteka sila intenzivno ter hitro. Srečko s svojimi šampinjoni tako pokriva kar doberšen del Koroške in Štajerske. Znan je po številnih prodajalnah, picerijah, gostinskih lokalih, kajti njegove gobe so kar nekakšna posebnost in ljudje so se nanje preprosto navadili. Ob koncu pogovora so se za nama zaprla težka vrata predora, kjer je v njegovi notranjosti vse tako drugačno in neobičajno. Tam vlada svet mračnosti in teme, vlage, posebnih temperatur, kjer na tako nenavaden način uspevajo šampinjoni, in čisto tako nehote se mi je zdelo, kot da je ta svet le njihov in Srečkov. man jc trko mocnr kot NJ€N NAJŠIBKCJŠI D€L_ Z Miranom Dularjem smo se pogovarjali. Osem let je že gospodar Koroške ribiške družine, podobno je Miran Duler: 'Skrb za čiste in bogate vode bil tudi njegov oče, in zato nič čudnega, da tudi Miran sledi njegovim korakom. V družini, kjer je skoraj 500 ribičev, ima še štiri pomočnike - gospodarje. Sicer pa je v ribiški družini sila pestra in razvejana dejavnost. V prvi vrsti skrbijo za čiste vode in okolje, imajo vzrejo rib v lastnih vzrejnih potokih, poudarek j dajajo uspešnemu ulovu, dobro je organizirana čuvajska služba in z njo še športno - tekmovalna dejavnost. Vsak poseg v vodi m ob njej naredi globoko rano in —1 ravno zaradi tega je treba jemati sode- lovanje s podjetji, ki urejajo struge rek in potokov, sila resno in previdno, kajti to je občutljivo področje. Prav pa bi bilo, kot je omenil Miran, da bi bilo resnično čim manj posegov v naše reke in potoke. Letos so kupili 100.000 potočnih postrvi kot avtohtone ribe naših voda. V prihodnje načrtujejo za gojitvene potoke še Dovžanko pri Mislinji ter Legenski in Trbonjski potok. Seveda pa je posebno poglavje koroških voda lipan, ki je bil najbolj prizadet pri poginu pred trinajstimi leti v reki Mislinji od Slovenj Gradca naprej. Z intenzivnim gojenjem v reki Suhadolnici pa je bil trud vseh ribičev, tudi z velikimi finančnimi stroški, končno poplačan, tako da je odslej ta riba spet prisotna v naših vodah. Poudariti je potrebno tudi zavest industrije in samih ljudi, ki so se končno začeli zavedati in dojemati, da postaja s praznimi in onesnaženimi vodami takšno tudi njihovo življenje. Sogovornik je omenil tudi rezervate ali gojitvene potoke. Ribe v njih so namenjene za nepred-. vidljive katastrofe in pogine. V zvezi s tem ne smemo pozabiti edinstvenega Kuharjevega parka v Slovenj Gradcu, kjer ljudje trumoma prihajajo in opazujejo življenje v reki Suhadolnici, iger je prav tako rezervat. Ta reka je namreč bila pred mehanskimi in ostalimi posegi v njeno nedrje ena najbolj produktivnih rek v Zvez ribiških družin Maribor po prirastu rib, saj jo je omenjal celo Valvazor v svojih popotnih zapisih. Veliko je bilo še izrečenega o tem in onem z gospodarjenju z vodami na Koroškem in Miran si bo kot strokovnjak za ribji živelj še v prihodnje prizadeval, da bodo vode čiste ter v njih življenje. S praznimi vodami bi bila hladna tudi naša vsakdanjost. Silvo Jaš DRUŽABNA KRONIKA IN PREPIHANE ČVEKE Polettii spomin BRANČVRNIŠKA DEKIARACI|A Brančumiška deklaracija je menda še posebej ra/veselila V. Močnika, ki z njo dokazuje, da pri doseganju ciljev izbira sredstev ni pomemebna. Medijsko proglašeni glavni ideolog gibanja "Koroški okraj bo na Koroškem", ki se sicer pusti plačevati za Revit, je tako le prišel do pisnega dokumenta, ki pravi, da oblasti na Ravnah, Dravogradu in Radljah pašejo skupaj. .družabna kronika PA $A| TO NI 1E, Gorazd Fale, generalni direktor koncema treh, je I govoril tudi o svojih uspešnih firmah in svetile so se mu oči, dokler ga sindikalistka iz Mikona ni opomnila, da so uspešne zato, ker tamkajšnji direktorji njega ne spustijo zraven. In res seveda je, da doslej iz koncema še nismo slišali o čem drugem kot o Mikonu in Uteksu, uspešne firme vedo o sebi povedati kaj tudi same. I 1 LASTNINSKA RVSKA RULETA Urednik Prepiha ne more iz svoje kože, saj mu spomin na vroče ravensko poletje, ob črnolasih in vitkih missicah, nikakor ne more /bledeti! ETMIGMATIKt IZ MIKONA Čeprav je popolnoma jasno, da bodo končali s firmo vred v stečaju, se delavci Mikona oziroma Mikon Tradea nočejo vpisati med delavce Tus Preventa, ki zasut z naročili delavce nujno rabi. Kdo jim obljublja gradove v oblakih in še kaj, je tako postalo vprašanje prve vrste celo za svobodnega sindikalista Franja Miklavca. Nikakor ne more razumeti, da delavci bolj veijamejo skrivnostnemu NN kot njemu, ki jim stoji ob strani z vsem srcem. Morda bo bolje, ko se bo tudi njemu posvetilo, da se tolarji svetijo lepše kot besede. To zdaj ve celo že še bolj znani neodvisni sindikalist Miroslav Garb, zdaj desna roka svojega kolege Andra. Friderik Rus, simbol turistično gostinske uspešnosti zadnjega desetletja \ Mežiški dolini, se je namenil /lastniniti objekte, kjer je doslej uradoval kot direktor. Ponekod mu manjka še zemlja, na kateri kaj stoji, zato je postavil ravenski Izvršni svet pred hudo dilemo. Že na Poljani sc je namreč pokazalo, da lokali, kjer on ni več direktor, nenadoma dobro poslujejo in Vilka Čemovška zdaj hudo mika, da bi mu dovolil lastniniti še hotel v Črni. Črnci, ki so hotel gradili udarniško, sicer mislijo, daje Rus bolj malo lastnik tistega, kar misli lastniniti, predvsem pa mislijo, da bi lahko na Ravnali že enkrat nehali raz(pro)dajati premoženje bodoče črnske občine. Černovšek je /tiradi svojih rusofilnih nastopov v rodni Črni že razglašen za izdajalca. mmrnmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm MflM-smMwr Mirko Khtnik, ki je pred meseci na prs i in zadnji tiskovni konferenci \ Dravogradu lobiral za naklonjeno pisanje o Trgovsko poslovnem centru v izgradnji in kjer se je zvedelo za dvajseti začetek te znane izgradnje, je zdaj dal vedeti, da so za vsak začetek konca veleumnega zapravljanja denarja za nerazvite, krivci znani. Dravograjčani vedo povedati, da se ve tudi za krivce koncev konca. Mirko Kotnik je tudi edini, ki se veseli novih volitev. Odločil se je, da ho odkupil TIH.’ v izgradnji in do konca svojih produktivnih dni reklamiral zasebno iniciativo. TI'C pa bo dobil novo ime - /.AI.UBOKOT. ** i I I ■g Sij m. v V režiji obeh krajevno pristojnih ; zavarovalnic v mestu Ravne so že začeli i zbirati podpise za zatiranje zamisli o : kakršnikoli obvoznici, ki bi zredčila promet skozi staro mestno jedro. Gre jim za denar, ki se sam po sebi zbira na račun nežnih ; srečanj trdih materialov na premalem : prostoru. Seveda so uradni podatki o; prometu na cesti, po kateri odteka intelektualni potencial z železarskih Raven, na voljo samo v Slovenj Gradcu. Skozi Trg na Ravnah namreč teče promet, ki je na drugem mestu po gostoti na Koroškem. Prvi so se na protestni list menda podpisali ravenski policisti, ki jih je promet motil samo, ko so se šli štrajk. PODTIAZITEV Komunalno podjetje Slovenj Gradec je zvišalo najemnino za grobove za celih 580(!) odstotkov. Obrazložitev: Ravnajo se po tržnih ^Koroško - štejersko^ p o z i r a n j c zakonitostih. ŠEFOVE TEŽAVE Organizacija v zdravstvenem domu Slovenj Gradec in v Mislinji je že dolgo "na psu", ker si jo pač direktor (znan bolj kot “jager") razlaga po svoje in pravi, da so 'Idi" pač razvajeni, ker hočejo k zdravniku. Zdaj ne vemo, ali hodimo k zdravniku, ker hočemo biti zdravi ali zato, da motimo organizacijo šefu? In ker si šef dela norce iz skupščine Slovenj Gradec in njenih poslancev, se je temu pndružila tudi poslanka, K.K., ki predlaga, da naj skupščina sprejme sklep: "Do nadaljnega ne sme nihče oboleti, ker ima pač šef težave z organizacijo". No, vseh hecov pa bo marca prihodnje leto konec, ker šefu poteče mandat in bodo poslanci konstruktivno odločli, kako naprej?! ZDRAVA MARIJA - Marjan, kaj mi je narediti? Ti si jo lepo odnesel, mene pa kar potiskajo iz tega fotelja. Prosim te za nasvet! - Dragi moj, dve Zdravi Mariji in vse bo še v redu. Odšel boš brez problemov. Prišel pa bo čas, ko se bomo spet zavihteli na položaje-in takrat jih ne zapustimo več. fotografi med občinstvom naleteli ^dve prijazni dekleti. NA DEBELO IN DROBNO d.o.o. IRG 4 julija 8, 62370 DRAVOGRAD AMBA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Ponudba vseh vrst eradbeneea materiala od NOVO! temelja pa do vselitve: RADIATORJI K1G in □ modulami blok 6/1 KJU K.UKADO C betonski kvadri Cene so konkurenčne O apno □ cement O armaturne mreže SPORT SHOP AMBA □ Schiedel dimniki RADLJE O siporex Trgovina s celo paleto \ I Da valit IH valit športnih izdelkov za vse □ vse vrste izolacijskega letne čase. materiala Tel/fax 0602 / 73-034 □ keramične in terazzo ploščice, itd. VABLJENI! S ) SB JELOVICA,p, rM)p Uis, ffiieva 5S, klm/m -241 r fo* *J64/632-26!\^/ KOK KUR ENGNEOCENE okna senčila 'vrata montažne stene I gotovinski popust stanovanjske hiše gotovinski popust ililMfe« Kl»I m KM««© s®.©®© šiif prodajna mesta ravni; na koroškem Hotel Merx - Čečovje 5 Tel.: 0602 - 20- 175 AMD RAVNE ŠPORTNO SEKCIJO in GENERALNI SPONZOR ^W PRIREJATA SOBOTA, 30. 10. 1993 ob 13.00 ari tronlng ob IZ.00 ari IVARtKO JEZERO. KOTLJE, RAVNE • Si« € veliko vrst izbranih vin >■ sprejema rezervacije in naročila ob različnih priložnostih (poroke, obletnice, sedmine,...), v posebnem prostoru "kmečki sobi" Odprto vsak dan od 7. do 22. ure, razen ob nedeljah. SIMfOMIII MV . uutuMii 2 mm DII PKIIKIJKH Prevalje so postale v zadnjih dveh letih, odkar imajo v farni cerkvi koncertne orgle, prizorišče pomembnih umetniških dogodkov. Od 8. junija 1991, ko je bil posvetitveni koncert, se je v prevaljskem svetišču zvrstilo 19 glasbenih prireditev in konec oktobra bo na sporedu dvajseta - nastopil bo najboljši slovenski komorni zbor AVE iz Ljubljane. Težko je reči, kateri od umetnikov in skupin, ki so doslej nastopili v tej cerkvi, je bil najsodobnejši, saj so poslušalcem na Prevaljah igrali organisti Bergant, Strmčnik in Romovš, trobentač Arnold in (Jrčar, violinist Lorenz, nastopili so instrumentalni sestavi, kot (iodalni kvartet Petrač, Slovenski pihalni kvintet. Kvartet Saxovhonik, Slovenski baročni trio s pevko in pevski zbori - ob domačih so gostovali Škofjeloški mešani zbor. Ljubljanski madrigalisti. Mešani zbor Rož, Cantilena. Toda najmogočnejši je bil gotovo nastop Simfonikov RTV' Ljubljana pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Ta veliki 80 članski orkester je v soboto, 9. oktobra, v prevaljski cerkvi odigral dve simfoniji: Lojzeta laibiča Simfonijo z orglami ( večer pred tem je bila njena krstna izvedba v Cankarjevem domu)in Beethovnovo Simfonijo št.5 v c-molu. Tokrat je bilo prvič, da je koroško občinstvo lahko slišalo novo skladbo kakega avtorja takoj po premieri. In če je avtor rojak, je praznik še toliko večji. Čeprav je Lcbičeva Simfonija z orglami moderno delo, so ga poslušalci toplo sprejeli in nagradili z bučnim aplavzom. Pri predstavitvi sta se dobro odrezali tako orkester kot mojster za ondami prof. Tone Potočniki Občina Ravne na Koroškem se je skladatelju Lebiču, rojaku s Prevalj, dopisnemu članu SAZU, za njegovo umetniško delo zahvalila z najvišjim priznanjem za kulturo - z zlato plaketo Prežihovega Voranca, ki mu jo je na koncertu izročil ravenski župan Adi Cigler. Priznanje so utemeljili z naslednjimi besedami: "Slovensko glasbo od nekdaj pesti usoda, da si vse do danes ni ustvarila nacionalne skladateljske šole po zgledu drugih, tradicionalno pomembnih narodov. Vsakokrat je bila odvisna od samim sebi prepuščenih talentov, ki so s trmasto ustvarjalno močjo presegli nespodbudne okoliščine. Najmočnejša taka osebnost v sodobni slovenski glasbi je današnji slavljenec, Lojze Lebič. Korošec je od glave do peta, obenem zgled svetovljansko naravnanega umetnika, ki zna z intuicijo lastnega ustvarjalnega ho- tenja odčitati topos sedanjega trenutka v svetu in na domačih tleh. Čez dm in stm skladateljskega poklica ga vodi priostren čut za zakon narave in svojski odnos do fenomena preteklih civilizacij. Sledovi od tod izvirajoče dvojnosti imajo v Lebičevi KULTURA------------------ glasbi zrcalno sliko, oplojeno z vrsto drugih vsebinskih vzporednic in nasprotij. V skupnem učinku sevajo prodorno skladateljsko energijo, prežeto z odlikami visoke humanistične inteligence. Lebič se z mojstrovanjem glasbenih umetnin že dobrih trideset let zoperstavlja človeški poniglavosti vseh vrst, lažnemu sprenevedanu in potovoijenim vrednotam v umetnosti, družbi in politiki. Strogost moralnih kriterijev je kajpak najprej odmerii samemu sebi. Polovičarsko izpeljanih zvočnih idej ne pozna, še manj nedorečenega sporočila v čudežni dialektiki absolutnega sozvočja med prvinami in celoto. Neustavljivo ga vlečejo še neodkrite možnosti glasbenega govora - vse do ravni, ki je zabrisala ustvarjalno ločnico med umetniškim in znanstvenim načinom mišljenja. V skladu s tem Lebič ne ponavlja ne tujih ne lastnih oblikovnih postopkov. Vselej v novi luči domišlja in kleše samosvoje zvočne svetove, naj gre za veliko simfonično zamisel, za idejo komorne glasbe, kantate, za en sam instrument ali za zborovski utrinek in solistično pesem. Za Lebičevim skrajno senzibilnim načinom tonske artikulacije je čutiti nesporne kali koroškega etničnega duha in širše slovenske nacionalne biti. In končno.Malo komu med domačimi in tujimi skladatelji je uspelo, da bi bil dosegel tolikšno povratno recepcijo s strani občinstva. Z drugimi besedami, da bi bil postal klasik sodobne glasbe še za življenja." Če organizatorju prevaljskih koncertov Jožku Kertu še ne bo zmanjkalo energije, gospodarstvenikom pa ne posluha za denarno podporo, se lahko ljubitelji glasbene umetnosti nadejajo še lepe koncertne prihodnosti na Prevaljah. M.Potočnik frmz pMm Vse poti ^ vodijo s farE Ste morda gledali film o dveh tipih iz domnevne države Praževice, ki morata razviti dami Evropi nenehno dokazovati svojo identiteto, svojo prisotnost v tem ignorantskem , vasezagledanem svetu? Namreč - film je prav pisan za slovensko dušo.Kajti tudi mi moramo svojo liliputansko čast nenehno reševati, se gospe dobrikati in prilizovati, da bi nas sploh blagovolila spoznati in pnznati. Kjerkoli sem že potoval, skorajda nikjer ne vedo, kdo oz, kje smo Slovenci in Slovenija. Pa ne gre za kakšne afriške eksotične države, temveč za prostor v pravokotniku Amsterdam- Barcelona-Bukarešta-Krakov. Ponavadi me vpraševato zamenju|ejo s Slovakom, pa s Slavoncem, z Rusom ali celo Srbom. In zdaj že počasi verjamem, da je to pač moja usoda, saj pravzaprav že celo življenje ljudem razlagamo, odkod prihajam in kje sem doma. Začetek zgodbe sega v moja rosna leta, ko sem si zlomil roko in sem moral na zdravljenje v bolnišnico v Črno na Koroškem (Se je še spominjate, tovanši?) Ko me je administratorka povprašala, odkod sem, sem jo pogumno poučil, da prihajam s Fare. Spominjam se, kako sem bil nemalo začuden, ko vpraševalka ni vedela za mojo slavno Faro. Verjetno se je takrat začela moja travma, saj sem spoznal, da niti jaz niti moja rojstna vas nisva v središču sveta. Toda dobro, Fara je le najlepši del Prevalj. A groza, kasneje na študiju v Ljubljani so me na moj odgovor, da pnhajam s Prevalj, ponavadi lociral v Prevoje pri Domžalah ali pa kar nekam na Štajersko. No priznati pa moram, da so v zadnjem letu Prevalje postale dokaj popularne: "Ah, s Prevalj ste....tam, kjer je raj za Bosance!" 0 tistih nočnih dogodkih je menda poročala celo ameriška televizijska mreža CNN. Če nadaljujem zgodbo, podobno zanimivo je bilo tudi za čas mojega služenja v jugoslovanski armadi v Doboju. Ob tem, da so me imenovali kar Janez (t.j. Slovenec), so me ob dodatni razlagi, da izviram iz Koroške, velikokrat prav prisrčno in začudeno povprašali: “Jeli, a zašlo ne služiš vojske u svojoj državi Austnji?!"(Sic!) Tako je to, dagi moji, kar pripravite se na dolgotrajno dokazovanje vaše identitete, kadar boste krenili s Fare, ki se lahko za spremembo imenuje tudi Ljubljana. Resda smo že v Evropi, ampak v smislu Praževice. In če pošteno zaključim, po svoje, hvala bogu, da je tako. REPORTAŽA Til MCSTI ■ TllJi STATOVI Boston je netipično ameriško mesto, saj s svojim puritanskim pridihom bolj spominja na angleško konzervativno hrezmadežnost kot pa na ameriško "divjost", Washingotn D.C. je pač prestolnica in je že zato vredna ogleda, New York City pa je, verjamete ali ne, svet v malem. NEW YORK GRENW1CH VILLAGE Štirinajstdnevno potepanje študentov politologije po vzhodni obali ZDA je bilo strnjeno v obisk treh že omenjenih mest. Namen ekskurzije je bil, da bi se študentje v praksi seznanili z mednarodnimi institucijami in njihovim delovanjem. Vendar so se profesorji ušteli, ker niso računali, da študentje nismo tam samo /tiradi množice univerz, ki jih premore Boston, vključno z znamenitim Harvardom, kjer, mimogrede, znaša letna šolnina dobrih 25 zelenih tisočakov, ali zaradi vseh ekonomsko monetarnih institucij, ki stojijo v ameriški prestolnici ali zaradi Združenih narodov v NY, ampak tudi in mogoče predvsem zaradi tega, da spoznamo ameriški način življenja. ZDA imajo skoraj enako površino kot celotna Evropa in približno trikrat manj prebivalcev. Štejejo se za najbolj demokratično in najbolj bogato državo na svetu, kar seveda sploh ni res. Prvič zato, ker še danes ni jasno, kaj je to demokracija - definicij pojma je toliko kot je njihovih avtoijev - drugič pa zato, ker je Japonska bogatejša. Pa vendar vsak človek v ZDA teži k enemu samemu cilju, k uresničenju ameriškega sna -zaslužiti več kot zaslužijo njegovi starši. Možnost, ki jih daje ameriška družba za uresničitev tega cilja, so neskončne. Tega se zavedajo ljudje na vseh koncih sveta in zato še vedno, čeprav težje kot včasih, prihajajo v obljubljeno deželo. New York City je eno izmed mest, kjer naj bi se začela pot k uspehu, čeprav to uspe le malo komu. To je mesto, kjer nisi tujec, ker so tujci vsi, ali drugače rečeno, v NY so vsi doma, ker tam ni doma nihče. NY ima 16 milijonov prebivalcev, znano pa je, da je v resnici ta številka večja za nekaj milijonov. Predvsem zaradi velikega števila bre-domcev (t.i. homeless people) ali po naše klošarjev in neprijavljenih priseljencev iz Azije, Afrike in Latinske Amerike. Mesto je razdeljeno na pet občin. Najpomembnejši je Manhattan, kjer živijo tisti, ki kaj veljajo, in kjer se dogaja verjetno največ stvari na svetu. Na njegovem južnem delu je naj večje poslovno središče sveta (Wall Street), tam je tudi Centralni park, Broadway in palača Organizacije Združenih narodov. Zato je v NY preko 180 političnih predstavništev in skoraj prav toliko gospodarskih. poslušate živo glasbo, od jazza do bluesa ali rocka, popivate lahko v pivnicah, kjer vam točijo nekaj sto vrst piva praktično z vsega sveta ali pa si ogledate najbolj ( pa tudi malo manj) 'odštekane' gledališke predstave, kar se jih da narediti. O nočnem življenju v NY je težko govoriti, ker traja praktično ves dan. Res je, da je zvečer odprtih še več lokalov, v katerih lahko ljudje zadovoljijo vse svoje potrebe, vendar zato podnevi ni nič manj živahno. Eden najbolj zanimivih predelov mesta je Grenwich village, ki je poln fantastičnih zgodb, m kjer so doma boemi. V lokalih lahko Washington, D.C., prestolnica ZDA, je nekaj povsem drugega kot NY. Leži ob reki Potomac med zveznima državama Maryland in Virginio. V samem mestu prebiva manj kot milijon ljudi, delo pa daje skoraj trem • milijonom, ki se vsak dan pripeljejo v prestolnico. Zaradi majhnega števila prebivalcev je BOSTON REPORTAŽA Washington, gledano v odstotkih, najbolj nevarno mesto v ZDA glede kriminala. Mesto je politično in upravno središče ZDA in njegov kratek opis bi bil takšen: Bela hiša. kjer prebiva in uraduje predsednik ZDA, in ki si jo lahko ogleda (z izjemo najintimnejših prostorov) prav vsak, ki si to zaželi. Capito! hill, kjer je Kongres, po naše je to parlament, s Predstavniškim domom in Senatom, in pa kup parkov, zelenic ter spomenikov najzaslužnejšim možem ameriške zgodovine. Tu so še muzeji, inštituti, znameniti Pentagon in grozd mednarodnih finančnih institucij (Svetovalna banka, Mednarodni denarni sklad itd.) Ravno v času našega obiska v Washingtonu so odprli Muzej holokavsta nad Židi med drugo svetovno vojno. Priti v Muzej je bilo praktično nemogoče, saj je bilo vstopnico potrebno kupiti že mesec dni prej. Zato pa ni bilo potrebno imeti WASHINGTON THE MALI CAPITOL HILL ZBOR HOMO & BISEKSUALCEV nobene vstopnice za pohod homo in biseksualcev, ki so prav takrat korakali po ameriški prestolnici, da bi opozorili nase in na pravice, ki jih nimajo, jim pa pripadajo. Tudi to kaže na (ne)demo-kratičnost ZDA. O Bostonu ne gre izgubljati besed. Mesto je za razliko od NY, ki je gospodarsko in politično središče sveta, in Washingtona, ki je upravni center ameriške federacije, nekakšno univerzitetno središče, čeprav je takih mest v ZDA več. Boston, ki ima približno toliko prebivalcev kot Slovenija, ima tudi skoraj toliko študentov kot Ljubljana prebivalcev. ZDA so multinacionalna skupnost, ki se razprostira na gromozanskih površinah, in je ne moremo gledati kot enotno tvorbo. In ravno ta različnost ZDA tudi najbolj bogati. Bernard Pesjak Fksknrziio so omooočili IUENA . ŽELEZARNA RAVNE. TIP Otiški vrh. TUS - Sloveni Gradec. NOŽI d.o.o .. GORENJE VELENJE in RACIONALLES S G P K 0 G R A D DRAVOGRAD P 0 D J E T J E 1 GE M 0 I IŠKI V R H Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej ‘še z: — IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo — ukrivimo in polagamo betonsko železo in mreže — vse vrste betonskih mešanic — KO—TLAK plošče — betonski zidaki in druga betonska galanterija — separirani agregati — kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji SE PRIPOROČAMO (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE (Sy lek d.d. DpIbOjsra tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517 lokTamrais RokomeT UIČNIIGCR IN PnOVOKflCIJ Športna srenja Koroške, še posebej pa Slovenj Gradca, neutrudno analizira in išče rešitev za boljše igre slovenjgraških rokometašev. Po uvrstitvi Nove opreme v drugo kolo evropskega pokala mest so nastopile slabe igre v državnem prvenstvu. Navijači, kibici in zavistneži so s tem dobili novo kost za glodanje, saj bi jim bržkone bilo že prav dolgčas, če bi Nova oprema beležila serijo zmag. Fraza "v nesreči spoznaš prijatelja" se sliši v primeru slovenjgraških rokometašev in njihovih pristašev oziroma nasprotnikov prav osladno in še bolj obrabljeno kot v resnici je. Toda spet drži ! Ko je šel vlak navzdol (pa ne čisto dol, kot si nekateri želijo), so se oglasili "generali"., ki vselej preveč solijo pamet. Bilo je govora o podkupovanju tekem Nove opreme z ukrajinskim SKA Lvovm in tudi s škofjeloškim Šeširjem. Ja, gospodje, Koroška je ekonomsko tako bogata dežela in slovenjegraški rokometaši imajo toliko denarja, da se lahko z njim razmetavajo, kakor jih je volja. Se razume, ljudje hočejo kruha in iger. Slednjih so bili v slovenjgraški športni dvorani vedno deležni v skoramnejši ali ŠPORT prav bogati obliki, toda Korošcem manjka kruha. Zato morajo, potem ko so obdelali vse politike, občinaije, direktorje in splošno birokracijo, pljuvati še po športni časti delavcev in igralcev rokometnega kluba Nova oprema. Vrli gostobesedniki, ki obvladajo nakupe rokometnih prvenstvenih točk, naj raje vprašajo Doberška, Mavriča, Levca in ostale igralce, kakšne so noči in razpoloženje, ko ti igra ne gre od rok in ko zbiraš nove in nove motive za igro. Pametnjakoviči, ki so z mislimi še vedno v jugo nogometni ligi, naj vprašajo predsednika kluba Beliša, kako je zbirati denar nasploh, še posebej pa ob slabih rezultatih. In morda bodo dojeli. Športno je, da glasno in jasno rečemo, da nekdo igra pod zahtevano ravnijo in bo zato na naslednji tekmi sedel na klopi. Ker je enostavno preslab. Jaz imam obraz, da to odkrito napišem. Po treh kolih državnega prvenstva bi poslal na klop Levca in Boštjana Doberška, ki bi ju zamenjal z Mihajlom in Barlom. Štriglu bi "podaril" še kakšen kredit, sicer pa bi namesto njega postavil v ekipo Porija. In verjemite, mladi bi "umirali" na igrišču, samo da v očeh navijačev ne bi izpadli "šmin-keiji”. Tako se reče bobu bob, seveda pa je vse skupaj precej poenostavljeno. In vsete, kaj je še športno? To, da so po katastrofalni igri in rezultatu v Litiji navijači Orli takoj po tekmi dobesedno tolažili moštvo in vodstvo ekipe, ki je bilo na tleh. Sicer lahko ta tekst izgubi na ostrini, če so •slovenjgraški rokometaši zmagovalci srečanja z Omnikom Rudarjem v Trbovljah. S tem bi tudi sami najbolje odgovorili na nezrele provokacije. Tako in tako pa se bo našel "model", ki bo rekel, da je bila tekma kupljena ali pa - prodana. □ (c OSMIČ BORISOV TCK V nedeljo, 17. oktobra, se je v Mežici spet zbrala množica tekačev. Priključili so se več kot tisoč tistim, ki so prejšnja leta tekli na Borisovih tekih. Tek je v spomin Bonsu Keršbaumerju, ki nas je zapustil pred enajstimi leti, star komaj trintrideset let. Ostal nam je v spominu kot vsestranski špormik in kot pionir rekreativnega gibanja za zdravo življenje v Mežici. Spomnimo pa se ga tudi kot resnično dobrega tovariša, naklonjenega vsakemu poštenemu človeku, ne glede na to, od kod je in kaj je. Nesebično se je razdajal tudi mladim, saj jih je uvajal v lepote smučarskega teka in jim dajal nogometno znanje. Boris, ali "Dugi" za prijatelje, je bil uspešen v vseh športih, katerih seje lotil. Igralec in trener nogometa je bil v Mežici in na Ravnah. Bil je odbojkar pri OK Mežica, alpski smučar in smučarski tekač. Rad je hodil v planine, igral košarko, plaval in tekal na dolge proge. Že prvo leto akcije je osvojil lovoriko "Kaveljc". Turistično društvo in Tekaška sekcija Mežica že osem let organizirata spominski tek v sedemnajstih disciplina. Tekmovalne proge potekajo v Mežici in po hribih nad Mežico, kjer je tudi Boris najraje tekal. Pokale najboljšim sta tudi letos podelila Borisova starša, mama Jerčka in oče Lipi. Poglejmo, kdo so bili zmagovalci: pionirke na 1000 m pionuji na 1000 m pionirke na 2000 m pionirji na 2000 m 10 km: moški do 30 let moški 30 do 40 let moški 40 do 50 let moški nad 50 let ženske do 40 let ženske nad 40 let 21 km: moški do 30 let moški 30 do 40 let moški 40 do 50 let moški 50 do 60 let moški nad 60 let ženske do 40 let ženske nad 40 let Maja Ivartnik, Mežica Marko Sebolič, Rimske toplice Mojca Meglič, Radenci Danilo Huber,Radenci Geza Grabar, Radenci Tomaž Robič, Prevalje Niko Poberžnik,Dravograd Viljem Blatnik, Mežica Jana Pugelj, Velenje Hedvika Blatnik. Mežica Jože Čeh, Radenci Brane Skoberne, Celje Korel Vrhnjak, Radenci Albin Struna, Velenje Alojz Gologranc, Ravne Ljubica Dolovski, Velenje Heda Kotar, Trbovlje Prihodnje leto bo Borisov tek že septembra. Pridružite se! MULI OGL0S Ali začenjate s podjetniško dejavnostjo in potrebujete usluge s področja knjigovodstva in računovodstva? Nudimo vam vestne usluge po zmerni ceni. Število podjetij je omejeno. Vaše potrebe in ponudbe pisno sporočite na uredništvo Prepiha pod šifro : RAČUNOVODSTVO AKTUALNO fllPINISTICNft SEZONA Prevaljski plezalci in alpinisti so bili tudi to poletje kar precej aktivni. V domačem plezalnem vrtcu Topla so junija navrtali sedem novih smeri, med njimi tudi smer "Knedl", ki jo je doslej preplezal le Brane Vezonik. Gre za kratko, vendar težko smer in predlaga oceno 1X-. Smer z naj višjo doslej doseženo oceno, kar so jo splezali koroški plezalci, je na plezalnem taboru v Arcu ob Gardskem jezeru v Italiji spezal Brane Vezonik. Gre za smer "MID KILLER", ocenjeno IX+/X-, ki poteka po gladki, navpični plošči. Dobro sta se odrezala tudi David Čreslovnik in Metod Horjak, ki sta v Arcu med drugim "na pogled" splezala smeri : "JOE FALCHETO” in "MEGLIO COSI", obe z oceno V1I+/VHI-. V času plezalnega tabora, ki je trajal deset dni, so ponovili osemdeset smeri. V mesecu avgustu je Brane Vezonik dosegel pomemben uspeh s prvo ponovitvijo "ASTERlX-a", dolgo nepreplezano smer v Topli. Dobila je oceno IX. Omembe vredna je tudi 700 m dolga prvenstvena smer v steni Velike babe v Kamniških alpah, ki sojo splezali Stanko Mihev, Iztok Mihev in Franc Pušnik. Poimenovali so jo "AMFITEATER", z oceno V/IV/III. V Triglavu sta Bojan Merc in Fidi Motaln preplezala "NEMŠKO SMER" (1II/1V), Jernej Merc in Edi Krebs pa smer "SKALAŠKA Z LADJO" (IV/V+). Na Peci pri Končnikovem vrhu na avstrijski stranki so Stanko in Iztok Mihev ter Ivan Cigale splezali prvenstveno smer " DVA STRICA, DVA NEČAKA", pri Kordeževi glavi pa pravtako pvrvenstveno "EN ŠODER, ENA RAMPA, EN GAMS". Smeri sta ocenjeni od II do IV. stopnje. Skozi vse poletje je bilo precej obiskov tudi v znanem slovenskem plezališču Liboje. Smeri "ZLATA STREHA" (VIII+), NAROBE SVET (IX/IX) in "KOLOMON" (1X-) sta splezala Dani Vezonik in Sašo Prosenjak (Sloveti) Gradec). Slednji je ponovil še "OBRAZ" VII1+/IX- in "STARI ČASI" VIII- kar jc preplezal tudi Brane Vezonik, poleg smeri "NOVI ČASI” (VIII+/IX-) in "SREBRNA STREHA" (VIII+/IX-). Zala Žaže je preplezala smeri "BAMBUS" in "SUPER ZAJEDA" ( obe z oceno VII+/VIII-), David Čreslovnik pa "ZMAJČKOV BUTIK" (VIII-). Na osnovni šoli Prežihovega Voranca že od lanskega leta poteka krožek prostega plezanja Rezultati vzgoje so se pokazali že to poletje. Vse boljši postaja tudi mladi plezalec Iztok Mihev, ki je v poletnih mesecih v Libojah preplezal smer "ZAJEDA" (VII). M.H. KMN Uspo dii ovni prvok med veterani Na finalnem turnirju za slovenski revialni pokal v malem nogometu je med veterani - to so igralci nad 32 let starosti - zmagala ekipa kluba malega nogometa Lispo z Raven. Tako so igralci Lispa k drugemu mestu v letu 1991 in tretjemu mestu v lanskem letu pridali še laskavi naslov najboljše ekipe v Sloveniji. Finalni turnir je bil letos v Voličini v Slovenskih goricah, nastopile pa so le tri ekipe od sicer šestih, ki so se uvrstile na zaključno tekmovanje. Ekipa Lispa je oba tekmeca, Partizan Zgornja Velka in Iv PAF Slovenske gorice, premagala z rezultatom 2:1. Po turniiju so najboljšim ekipam podelili pokale, posebej pa nagradili najboljše nogometaše. Za igralca leta so že tretjič zapored razglasili Janka Bezjaka iz ekipe PAF, prvi vratar je Darko Mesarič, najboljši strelec z 9 zadetki pa Zoran Ivanič, oba iz ekipe Lispo. Nogometaši Lispa so nastopili v naslednj postavi : Darko Mesarič, Slavko Robič, Vlado Grum, Zoran Ivanič, Rado Batušič, Branko Merdženovič, Marjan Medvos, Marjan Kozlar, Ciril Krajcer in Anton Čagran. O NAPADU NA POLICIJSKO PATROLO V zvezi s prispevkom v prejšnji številki Prepiha o napadu skupine izgrednikov na policijsko patrolo v Dobji vasi, je prav, da zadevo pojasnimo tudi z druge plati. Dne 21. septembra smo v bifeju "Garaža" v Dobji vasi proslavljali rojstvo otroka, kjer smo res popili nekaj alkohola. Ko je policijska patrola ustavila enega izmed nas, je pri alkotestu res pokazalo 1,2 promila alkohola, zato je ta zahteval, da ga odpeljejo na odvzem krvi. Ker policaji tega niso hoteli, je voznik vzel ključe policijskega vozila in dejal: "Če me ne peljete na odvzem krvi, se tudi sami ne boste peljali." Poklicali so pomoč. Medtem se je na kraju zbralo precej ljudi, ki so bili priče dogajanju. V prepričanju, da se bomo vendar le lahko pogovorili, smo skupaj počakali še na druge policaje, toda doživeli smo nasprotno. Voznika so vklenili v lisice. Ko pa se je eden od policajev pognal proti meni, sem v naglici potegnil roko iz žepa in ga pri tem nehote udaril. Solzilec mi je razpršil naravnost v oči in po obrazu. Ko sem ves v solzah stekel proč, je za menoj spustil psa, ki pa je bil brez oprsnika z oznako, da je policijski. Eden izmed prisotnih je zaradi razpršenega solzilca padel celo v nezavest. Po vsem, kar se je zgodilo takrat in še po tem, se lahko samo vprašamo, kako daleč segajo pooblastila ravenskih policajev? Ali je to "napad na policijsko patrolo"? Ali smo zaradi tega " izgredniki"? H.R. (naslov v uredništvu) ODBOJKARJI IŠD SAMORASTNIKA RAVNC ŠCSTI NA CVROPSKCM PRVENSTVU Ekipa Invalidskega športnega društva Samorastnik Ravne se |e tudi letos udeležila evropskega klubskega prvenstva v sedeči odbojki, ki |e bila v Roosendaalu na Nizozemskem. Potem ko so odbo|kar|i Samorastnika na lanskem prvenstvu Evrope, ki je bilo na Ravnah, osvojili 5. mesto med 10. ekipami, so letos ponovnih lanskoletni uspeh. Med 12 ekipami so bili na Nizozemskem šesti, potem ko so imeli v prvih tekmah kar precej smole, sai so naleteli na odlične ekipe, kot so Norveški Knstiansad, ki ie kasneie osvoiil naslov evropskega prvaka m Nemški Bayer 04, ki je bil tretji. Naša ekipa, je v svoji skupim premagala FOX team iz Anglije, Zagrebške Hrabre in Glmten iz Švedske, vse z rezultatom 3:0, izgubila pa profi Knsfiansadu iz Norveške s 3:0 in Bayerju 04 iz Leverkusna s 3:1. Tretji dan prvenstva so se odbojkarji Samorastnika pomerili s finsko ekipo ESI team iz Lappeenrante in izgubili srečanje v boju za 5. mesto s 3:1. Ravenčani so na prvenstvu nastopali v naslednji postavi Kragelnik, Homan, Motoh, Zupančič, Podgoršek, Ozmec, A. Urnaut, Banfi, Keis van der Kolk, Medvos in Samec. Ekipo je vodil trener Adi Urnaut Od 21. do 25 . oktobra pa ravenska ekipa nastopa kot reprezentanca Slovenije v Barceloni, na turnirju, ki ga prirejajo v okviru srečanja dežel evropske gospodarske skupnosti. Na turnirju nastopa šest ekip, našo reprezentanco pa sta poleg prej naštetih igralcev okrepila še Ljubljančan Jože Kovačič in Marjan Nemec iz Murske Sobote. I. Mlakar ODMEVI HNAflUŠCNf) KRCDIBILNOST11 komentar k članku novinarja g. Mira Petka v Prepihu st. 16 z dne 8.10.1993 Prizadevanje za okraj na Ravnah ni manever, ki bi skušal odvrniti pozornosti od kakšnih notranjih proDlemov znotraj občinske izvršilne oblasti, kajti le-ta še vedno kot celota deluje dokaj enotno, so pa pogledi na strategijo razvoja in na katere operativne odločttve seveda različni, saj skuša izvršni svet na podlagi različnosti mnenj priti do optimalnih odločitev. Prizadevanje za okraj je v tem trenutku gotovo nujnost in potreba, če nočemo tudi v bodoče stagnirati oz. nazadovati kot popolno obrobje Slovenije Ta izvršni svet se nikoli ni bal preverjanja zaupanja poslancev m občanov Mežiške doline, saj je bil njegov moto ves čas narediti čimveč koristnega v zadovoljstvo občanov. Jasno je. da glede geografske razvejanosti in problemov posameznih krajevnih skupnosti nismo mogli v treh in pol letih odpraviti vseh problemov, saj so le-ti tudi nastajali precej časa. Če bodo poslanci ugotovili, da delo v okviru možnosti ni bilo dovolj dobro opravljeno, ga bomo prepustili ekipi, ki bo uspešnejša. Glede na trenutne politične trende in zahteve pa se kljub temu pojavlja vprašanje objektivnosti kritik LDS tega izvršnega sveta, saj ima v tem izvršnem svetu podpredsednika in hkrati sekretarja za gospodarstvo, ki je v vodenju politike drobnega gospodarstva , komunalno cetotnega gospodarstva, nadzora nad poslovanjem in delovanjem Komunalnega podjetja Prevalje popolnoma samostojen in mu izvršni svet ni nikdar pri njegovih idejah m predlogih vezal rok za uspešno delovanje sekretariata. Mesto predsednika izvršnega sveta je le v krmiljenju delovanja posameznih sekretariatov ter v sodelovanju pri posameznih projektih. Prav zaradi takšnega projektno timskega dela je bil v izvršnem svetu imenovan projektni svet, ki bi pripravil in tudi operativno peljal kratkoročni m srednjeročni razvoj Mežiške doline. Prav na tem svetu so bili tudi imenovani nosilci posameznih projektov Izmed teh je bil predsednik izvršnega sveta imenovan za vodjo projekta ogrevanja v Mežiški dolini ter za vodenje projekta Peca. Projektni svet je s tem seznanil tudi svetovalno skupino za ocenitev razvojnega programa občine, na podlagi teh odločitev smo posamezniki prevzeli delo na posameznih projektih Projekt investicije Pece na slovenski strani gotovo ni bil kakšna eksibicija, pač pa plod dSIgotrajmh pogajanj, ki se še vedno nadaljujejo, le da je tokrat subjekt pogajanj na naši strani svet Krajevne skupnosti Črna. Ko bodo pogajanja zaključena, bo projekt Peca predstavljen skupščini občine, predstavljen pa bi bil tudi v primeru, da bi ostal subjekt pogajanj Izvršni svet Skupščine občine Ravne na Koroškem Projekt Peca se je ponovno začel oživljati v jesenskem delu leta 1992 na sestanku v Globasnici, na katerem sem bil poleg županov Bistrice, Pliberka, Globasnice, Dobrle vasi m Železne kaple prisoten tudi sam Na tem sestanku smo se dogovorili o aktivnostih posameznikov pri vladi v Sloveniji m deželni vladi v Celovcu ter zvezni na Dunaju. Osnova dopisa, ki smo ga takrat pripravili, je bila želja po operativnem aktwiranju izgradnje slovensko-avstnjsko smučarskega centra na Peci. V tem času so se pojavili podjetniki iz Avstrije in Nemčije, ki so bili zainteresirani za izgradnjo slovenskega dela Pece ter tudi za investicije na avstrijski strani. Za pravne posle pri pogovorih s tujci ter za ščitenje interesov občine je bil z naše strani angažiran odvetnik g. Senčar iz Maribora Prav tako je bil v sodelovanjuu s sekretariatom za varstvo okolja in urejanje prostora skupščine občine Ravne na Koroškem pripravljen dopis v zvezi z izgradnjo slovenskega dela Pece in poslan na štiri ministrstva: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve m na Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. V tem dopisu smo ministrstva seznanili z idejami oz. aktivnostmi na naši strani, z analizo obstoječega stanja na naši in avstrijski strani ter z željami potencialnih investitorjev. V aprilu je bil sestanek slovenskega dela mešane slovensko avstrijske komisije za obmejno sodelovanje, na katerem sem seznanil komisijo in predstavnike posameznih ministrstev z aktivnostmi na slovenski strani Pece ter tudi z infrastrukturnimi problemi tega okolja (mejni prehod Luže, povezava Črna Šentvid. Koprivna - Luče) Z aktivnostmi na slovenski strani Pece je bil seznanjen tudi oddelek za planiranje Ministrstva za varstvo okolja, kjer sva s sekretarjem za varstvo okolja g. Ninom Godcem predstavila dogajanja v zvezi s Peco Z aktivnostmi je bil večkrat seznanjen tudi prej omenjeni projektni svet. Ves čas je bil z naše strani glede Pece popolnoma jasen koncept pri pogajanjih. Izgradnja slovenskega dela smučišča od zgoraj navzdol m sicer v dveh tazah V prvi tazi izgradnja vlečnic na območju 100 ha zemljišč v višini od 1900 - 2100 m nadomorske višine (v letu 1994). Izgradnja druge laze - po strokovni odločitvi do Podpece (kjer je možnost izgradnje infrastrukturnih objektov, prenočitvenih zmogljivosti za katere so bili tujci tudi zainteresiram), ali do Luž. Končno odločitev o tem bi prevzeli posamezni subjekti, ki so za razvoj in izgradnp Pece najbolj zainteresiram (občina Črna, Mežica...). Jasno je, da je v veliki meri odvisno od tega tudi ponovno aktiviranje mejnega prehoda Luže. Na podlagi teh pogajanj je z naše strani g Senčar pripravljal akte o ustanovitvi mešanega podjetja, s sedežem v Črni, katerega 20 % lastnik bi bila v prvi fazi Občina Ravne (kasneje Črna) in v katerega naj bi po predlogu šla občina z 20 ha zemljišč na Peci, ter pisma o namerah, ki je za podpisnike enako obvezujoče kot pogodba. Ostalih 80 ha bi mešano podjetje vzelo v doogoročni najem od zasebnikov (Končnik Fajmut). Predlog da bi šla občina v mešano firmo z zemljiščem je bil dan zato. ker v občim m bilo subjekta, ki bi vložil v podjetje denar Ker pa je g, Senčar na seji izvršnega sveta izjavil, da je on pravzaprav uradni predstavnik tujcev m ker je bil do predlogov nekaterih prisotnih na seji izvršnega sveta zelo odbijajoč in agresiven sem ne glede na pozitivno mnenje izvršnega sveta predal ustanovitvene akte in pismo o namerah v revizijo odvetniških pisarn Cafuta v Mariboru ter s tem seznanil tudi državnega sekretarja v Ministrstvu za notranje zadeve g Šterna Ker je bilo v aktih precej pravnih in vsebinskih nepravilnosti, teh aktov nisem podpisal, pač pa so tujci medtem pristali na nadaljnja pogajanja in to s krajevno skupnostjo Črna. ki bo o poteku pogajanj skupščino tudi seznanila. Ideje o plinifikaciji celotne doline vključno s Črno, so izšle iz ekološke obremenjenosti predvsem zgornjega dela doline (Črna, Mežica) in po pooatkih Komunalnega podjetja Prevalje in grožnje po razpadu toplovodnega sistema na Ravnah Poleg teh dveh dejstev je tu še cena ogrevanja, pri kalen je preveč vmesnih členov (Komunalno podjetje Prevalje, Stanovanjsko podjetje. Energetika), zaradi katerih je cena precej višja kot bi tula, če bi sistem obvladovalo eno samo podjetje Celotna investicijska vrednost plinifikacije je bila ocenjena okvirno na 25 mio DEM in zaradi tolike vrednosti smo prišli do ideje o koncesiji. Na podlagi več objavljenih odlokov o načinu podelitve koncesije za plinifikacijo v Uradnem listu RS m na podlagi več razgovorov s predstavniki občin, kjer so odloke že sprejeli in tudi že podpisali pogodbo o podelitvi koncesije za plin. smo prišli do potencialnega koncesionarja - podjetje Slovenski plinovodi - s katerim so potekali razgovori o možnosti priprave optimalnega odloka o plinifikacij za Mežiško dolino. Razgovori o plinifikaciji Mežiške doline so ves čas potekali javno ob pomoči Komunalnega podjetja Prevalje (g Blatnik, g. Medved), Stanovanjskega podjetja Ravne na Koroškem (g. Gerdej) ter ob pomoči dovetmške pisarne Cafuta iz Maribora V te razprave niso bili vključeni predstavniki Energetike Železarne Ravne, zaradi takrat še apriornega zavračanja tega predloga oz zaradiže prej navedenih dejstev. Na ta način smo želeli čim prej priti do objave odloka v Uradnem listu, na podlagi katerega bi se javili potencilm koncesionarji m seveda tudi do izbire za občane Mežiške doline najoptimalnejšega koncesionarja, ki bi izvedel plinifikacijo cele doline najpozneje v štirih letih (tudi v Črni in Žerjavu) Omogočal pa bi hkrati tudi najcenejše m ekološko najbolj saprejemljivo ogrevanje občanov. Bistven problem, ki ga je skupščina na prejšnjem zasedanju izpostavila, je bilo, kako tehnično rešiti ogrevanje Javornika, Čečovja in centra Raven Te rešitve smo želeli dobiti v ponudbi potencialnih koncesionarjev s čimer pa se delegati v skupščini niso strinjali Študijo teh rešitev sedaj pripravlja na podlagi razpisa izbrana najugodnejša institucija (SIRD Ravne) ob pomoči vseh subjektov, ki so pri ogrevanju v Mežiški dolini prisotni. Problem ceste v zaselek Pod Gonjami je bil že ves čas gradnje prisoten na nekaj sejan izvršnega sveta, predvsem zaradi zeio slabe makadamske izvedbe in ogromno pranu, ki je onemogočal normalno življenje tamkaj živečih občanov. Na podlagi zadnje pisne zahteve je izvršni svet obravnaval zahtevo občanov po asfaltiranju ceste ki povezuje Gonje I in Gonje II Kljub temu, da to ni bilo v letošnjem proračunu, je izvršni svet sprejel sklep o asfaltiranju ceste Takrat s strani sekretariata za gospodarstvo m nihče opozoril članov izvršnega sveta, dato ne bi bilo možno izvesti že v tem obdobju. Na podlagi tega sklepa je bil v KCG v sekretariatu za gospodarstvo opravljen popis del in na podlagi tega izveden razpis del. Dela so bila razpisana za celotni odsek ceste, ki v delu povezuje Gonje I in Gonje II ter o odseku občinske ceste proti viaduktu. Na podlagi razpisa je bi! komisijkso izbran najugodnejši izvajalec del - Stavbenik Prevalje. Osnovni pogoj je bil, da izvajalec dei ponudi blagovni kredit do pomladi leta 1994 Ker pa v KCG m bila natančne določena meja, do katere bo investicija financirana iz občinskega proračuna, je bila podpisana pogodba za celotni odsek hkrati pa je bilo z izvajalcem dogovorjeno, oa bodo del ceste, ki ne bo financiran iz občinskega proračuna, graditelji financirali sami. Izvršni svet je že večkrat sprejel sklep o izgradnji ali sanaciji neplaniranih del v komunalni infrastrukturi, ki jo potem v rebalansu predlaga v sprejem skupščini. Tako smo letos izvedli že nekaj takšnih nenačrtovanih del ( ureditev kanalizacije Kotlje l, rešitev problema vodooskrbe v Kotljah, povezovalni cevovod v Črni. ..) Kar se tiče kazenskih ovadb, pa g novinar vserjetno ve, da kazenska ovadba še ne pomeni krivde Glede tenis igrišč je potrebno povedati, da so o izgradnji ten igrišč odločni davno pred mojim prihodom na izvršni svet skupščine občine m ne v moji prisotnosti in da so v času mojega prihoda na to tunkcijo bila glavna gradbena dela že izvršena. Glede zaposlovanja na občinski upravi pa samo tole zaposlovali smo na podlagi potreb m strokovnih odločitev kolegija in nikdar na podlagi kakršnihkoli vezi oz. znanstev. Glede osebne uspešnosti pa bi rekel, da sem osebno zelo vesel uspeha kogarkoli na kateremkoli področju Nekateri pač niso tega mnenja in takrat ko nekateri v načelu delajo, študirajo, se drugi zabavajo pijejo Temu primerni pa so tudi osebni uspehi. Na koncu pa še tole tudi pri uspehih bi bhko bil novinar vsaj tako analitičen m natančen kot pri neuspehih po njegovem menju, za katere sem osebno pripnčan, da se bode izkazali kot zelo uspešne poteze (plinifikacija Peca....). Pa lep pozdrav vsem bralcem. dr. Matic Tasič PISMA, ODMEVI G KAM? EV ZAKAJ? Ni mi sicer v navadi in potrebi, da bi pisal v rubrike "Pisma bralcev", v kakršne se običajno uvrščajo takšni dopisi oziroma razmišljanja. 'Poda ko je človek enkrat razočaran in užaljen, se pač odloči tudi za to: .in ko bom bral te vrstice, objavljene v javnem glasilu, se bom počutil nekoliko bolje, saj bom to razočaranje uspel prenesti na širok krog bralcev .ostala pa bo užaljenost, ki se je ne da prenesti na nikogar, ki se je ne da opravičili z. ničemer. In kaj me muči ( ?), bi povprašali. Dve stvari, ki sla se zgodili skoraj hkrati in ki sla tako rekoč identični, čeprav sla prostorsko kar daleč vsaka k sebi. Ena zadeva mojo mladost in druga moja zrela leta. Saj če bi se zgodila samo ena. bi še potisnil pokrov nazaj na prekipevajoči lonec, ker pa sla se zgodili obe. je lonec enostavno razneslo. Saj vem. da ga je razneslo zastonj, saj vendar gremo v podjetniške čase. ki nam morajo zagotoviti preživetje...cena za to pa je seveda žal drugotno vprašanje! Odraščal sem na Ravnah in tam preživel in doživel veliko lepih in nepozabnih doživetij. Velik// njih je bilo vezanih na "našo kavarno". Le ta nam je pomenila nekaj več. bili smo upravičen// ponosni, da jo imamo, saj smo se z njo enačili z meščani. Taborniška zaprisega, prvi mladinski ples. planinska predavanja z diapozitivi, prijetni in zaupni pogovori. pionirska tribuna, sprejem športnikov, mednarodna posvetovanja, silves-tovanja, seje skupščin in še mnogo, mnogo lega. Skratka, vse kar se je pomembnega zgodilo, se je zgodilo v kavarni in takšna mi je ostala v spominu. Potem pa kar naenkrat kol strela z. jasnega, da te kap... iz kavarne so naredili nekakšen diskont, menda celo skladišče. Poizkušam bili napreden v duhu časa. na liniji ravzoja,... razmišljam in razmišljam, a kljub vsemu mi vse ne gre skupaj. Ne gre mi skupaj, da se zopet gremo male revolucije, da rušimo in uničujemo nekaj starega, če v zameno za to še nismo izgradili novega. Res sem odmaknjen z Raven, a kljub temu uvidevam ( nu/rda pa ravne/ zato), da na Ravnah nimajo ustrezne zamenjave za kavarno. Sejna soba železarne? Da. Bivši Titov dom? Da. Oba imata svoje prednosti, a nobeden ne nu/re v celoti nadomestili stare kavarne. Res je že bila nekoliko zastarela in oguljena, a bila je eden simbolov Raven. Vrli Ravenčani, veliko ste izgubili v zadnjih nekaj letih, predvsem zaradi slabega ekonomskega stanja in je v tem delno opravičila. Ni pa nikakšmega opravičila za prostovoljno spremembo kavarne v trgovino. Pa krivda za to zanesljvo ni na strani sedanjega upravljalca. ki je pač samo izkoristil nesposobnost krajevnih veljakov. Ce pa seveda pri vsem tem ni nobene krivde ali nesposobnosti in le jaz ne razumem globokoumne in dolgoročne politike, se seveda vsem Ravenčanom in še posebej krajevnim funkcionarjem globoko opravičujem. Sicer je pa meni. ki nisem več Ravenčan, popolnoma vseeno, ali imajo na Ravnah ustrezen prireditveni prostor ali ne; . jaz sem le zaradi nostalgije po dorbrih starih časih, ki sem jih preživel v kavami, užaljen, da je sedaj v njej špecerijski diskont. Potem pa sem se pred leti zaradi službe preselil v Črno. Ob vsem drugem delu sem angažiral veliko svojega znanja, moči in časa, da smo zgradili kulturni dr/m: za tradicijo čmjanske kulture nad vse upravičen in potreben objekt. Vrsto let smo ga z veseljem, ponosom in nad vse korsistno upc/rabljali. Postal je, kot je pač v malih krajih običajno, središče vsega kulturnega, družabnega in zabavnega dogajanja. Kar veliko število krajanov in drugih obiskovalcev je v njem preživelo veliko lepih in bogatih trenulk//v. Ko smo se ob minulem turističnem tednu odpravljal na tradicionalen ponedeljkov literarni večer, sem bil prepričan, da bom zopet bogatejši za bogato doživetje. Ambienl našega kulturnega doma in Jerica Mrzel sta bila garancija za to. NemaU/ sem bil presenečen, da v kulturni d//m nismo vstopali pri glavnem vhodu, temveč pri stranskem, pri tistem ob odru. Težko pričakovani večer se je začel. Jerca Mrzel je povzela umetniško besedo. Pa je vstopil (pri stranskem vhodu ob odru) zamudnik in jo zmotil; nato se je to še nekajkrat ponovilo. Vsi smo refleksno vedno pogledali priti vhodu, umetnica je bila zmotena. Sprva mi je bilo neprijetno potem pa me je postajalo vedno bolj sram. Kateri brihtnež je zaprl glavni vhod in spuščal ljudi skozi stranskega? Žal mi je bil odgovor še prehitro jasen. Ne da se je kdo zmotil pri odpiranju vhodov, temveč je bil glavni vhod enostavno blokiran, trajno zaprt. V avli kulturnega doma so namreč naredili bife -gostilno ( kot da jih ni v Črni le dovolj!) in tako kulturnemu domu vzeli normalno komunikacijo. S to potezo so kulturni dom in njegovo kulturno uporabo eno-stavjo uničili. V takšni situaciji to ni več kulturni dom, lahko je le še ena gostilna več v Črni. Enostavno ne morem dojeti, da se je kaj takšnega lahko zgodilo,. Pa kakor za izgubo ravenske kavarne ne obsojam sedanjega uporabnika, tako ne obsojam za uničenje kulturnega doma podjetnega gostilničarja, temveč vse krajevne funkcionarje, ki so zanesljivo vedeli, kaj se pripravlja in kaj se je Zgodilo. Z vsemi silami in sredstvi bi morali to preprečiti, ne glede na lastništvo. Ali pa ne? In jaz zopet marsičesa več ne razumem! Ne razumem tega, da se več ne moremo iti romantike in m/stalgije, da je kulturno doživljanje popolnoma drugotnega pomena in da je svet duhovnosti v vsem potrebno podrediti materialnim dobrinam. Pomembno je, da se vse olastnini, da izgine družbena lastnina in da vse dobi svojega konkretnega lastnika. Le ta pa potem s svojo lastnino počne, kar mu je volja. Sicer pa res, s svojo kavarno ali avlo kulturnega doma pa res lahko počne kar želi, saj je resnično njegova. Vse to pisanje čisto nič ne zadeva sedanjih lastnikov oz uporabnikov, temveč tiste, ki so dovolili, da je do tega prišlo. Mogoče je greh sedanjega uporabnika kavarne le ta, da je pač Mežičan in mu je zato do Raven nekoliko manj mar; lastnik avle kulturnega doma pa sploh ni in nikoli ni bil Črnjan in mu je tako za Črno seveda precej vseeno. In tako bomo vstopali v tako Željeno Evropo in v bližajoče se 21. stoletje.... s trgovinami in gostilnami! ( Jaz bom v tem primeru rajši en korak zadaj). Marijan Lačen Črna na Koroškem D SLOVENEC BARBAR SLOVENCU Pred kratkim smo bili priča zasedanju Državnemu zboru Slovenije. Vsakdo, ki je potek zasedanja zasledoval, je bil priča, da se je zataknilo že kar na začetku. Nit uspešnega delovanja je retrgal gospod Jelinčič, ko je podal svoje mnenje o pravici do državljanstva Slovenije glede na tiste Neslovence, ki živijo pri nas. Če tako okvirno na hitro opišem njegov predlog, je dejal, naj bi v Sloveniji živeli le Slovenci, ki imajo svoje korenine daleč nazaj v Zgodovini. Državni zbor je imel drugo mnenje, ki pa je vredno temeljitega razmisleka, če se ga sploh hoče razumeti. To njihovo mnenje pravi predvsem, da naj bi bil vsak Neslovenec, ki je živel pri nas, bil redno zaposlen in imel stalno bivališče,opravičen do državljanstva Slovenije. Hitro je ta predlog zadel v nov problem, ker se je hitro izkazalo, da 170 tisoč teh Neslovencev, ki živijo pri nas, dobivajo s tem dvojno državljanstvo, ker pač po plebiscitu tu Živijo. Da bi se čimprej rešil ta problem, jim je bil dan rok dve leti, da se odločijo le za eno državljanstvo, ker dveh ni mogoče imeti. Vsi prav dobro vemo, za katerega se bodo odločili. Za predlog gospoda Jelinčiča pravijo, da je preveč barbarski, da bi se izvedel. Brezposelni Slovenci v Sloveniji pa Državni zbor sprašujejo nekaj drugega. "MAR NI BARBARSTVO TUDI TO, DA SE NIHČE NE ZMENI ZA 140 TISOČ BREZPOSELNIH SLOVENCEV V SLOVENIJI IN ZA VSE TISTE, KI ŠE BODO OSTALI BREZ ZAPOSLITVE???? Zlatko Škrubej Šmartno Slovenj Gradec GLOSIRANA ČRNA KRONIKA AIKOHOINC PIJAČC Ob pisanju tokratne črne kronike na Koroškem je bilo pričakovati dvoje: ali bolj prazne policijske zapisnike ali pa pretirano povečanje kaznivih dejanj. Zakaj? Tokrat zajemam namreč obdobje, v katerem so štrajkali policisti. No, takoj moram reči, da se to pri mojem brskanju ni preveč poznalo. Policijski zapisniki so običajni, pa tudi neke večje kriminalitete ni bilo opaziti. Skratka povsem običajno obdobje. Kako bo poslej, ko so policisti zaradi delno neuspelega štrajka zagrozili z doslednim izvajanjem svojega dela, pa še ne moremo vedeti. Kakorkoli že: nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha, pravi celo ljudski pregovor. Ljudje pa so že od nekdaj bili pametni! No, ena značilnost, ki pa se žal vleče že nekaj zadnjih mesecev, pa je le bila: naraščanje prometnih nezgod z najhujšimi posledicami. Število mrtvih v letošnjem letu je na Koroškem naraslo že krepko preko 30 in ne mine teden, da bi ne imeli nove smrtne žrtve. Tudi tistega večera, ko sem zbiral gradivo za tole kroniko - bilo |e minulo soboto v bol| poznih urah - mi je dežurni na OKC povedal, da so policisti pravkar spet obravnavali prometno nesrečo s smrtnim izidom na Prevaljah. Ko se |e nekoliko kasneje vrnila tudi policijska patrola, sem izvedel, da je bil voznik precej vinjen, v krvi je imel več kot dve promili alkohola - in da je kratko in malo spregledal peško, ki je hodila ob robu ceste. Značilna je izjava voznika, ki je -bojda - policistom izjavil, da bi peško verjetno spregledal, tudi če ne bi nič pil! To kaže, kako malo je pn nas pnsotna preventiva in seznanjanje ljudi z vplivom alkohola na sposobnost upravljanja z motornim vozilom. Tudi sam sem lahko že večkrat opazil, da so mnogi koroški vozniki prepričani, da vinjeni bolje in bolj pazljivo vozijo. Tako teonja kot praksa pa seveda kažeta drugače. Za ilustracijo samo ena izmed ugotovitev tujih statistikov: že okoli tri promile (nula tri -kot rečemo običajno) - kar je manj kot še dovoljuje naš zakon - alkohola v krvi zožijo naše vidno polje za okoli tretjino. To praktično pomeni, kot da bi si s pitjem alkohola počasi nadeli plašmce. In ko gremo na vožnjo z večjo količino alkohola, vidimo le še naravnost ,ob strani pa praktično ničesar več. Da ne omenim zmanjšanje reakcijskega časa in drugo. Semkaj sodi še ena izmed značilnosti minulega obdobja: povečano število pobegov s kraja nesreče. To je dejanje, ki ga gre zares težko razumeti, če že ne zaradi drugega, pa predvsem iz moralnega vidika. Pustiti človeka poškodovanega brez pomoči je - vsaj zame - milo rečeno sramotno dejanje. Ker gre v večini primerov verjetno za alkohol, bi veljalo razmisliti vsaj o tem: če smo že toliko "korajžni", da se ga napijemo in sedemo za volan, pokažimo svoje "junaštvo" tudi tako, da pogledamo vsem posledicam v obraz! * JE nDIRE&TOR,? VENDARLE UDARIL Vedreje zasukani del kronike bi pričel z vrnitvijo v svojo zadnjo kroniko. Za osvežitev spomina: pisal sem o pnmeru poziva iz Ljubljane, v katerem se je nekdo z bolj otroškim glasom predstavil kot direktor komunalnega podjetja Ljubljana in napovedal večjo zastrupitev vodovoda na območju Mežice in Prevalj. No, sedaj se lahko - seveda bolj v šali -vprašamo, če omenjeni direktor svoje "grožnje" vendaile ni mislil resno. Dne 14. oktobra je namreč NN s kamnom razbil obešanko na vodovodnem zajetju Noviručmk v Mežici in zaprl glavni ventil. Komunalci so potem skupaj z ustreznimi zdravstvenimi ustanovami, bazen očistili m sprali ter ga ponovno priklučili na omrežje. Ta pnmer kaže, kakšno moč imajo "direktorji" pravzaprav tudi še danes! Če seveda ne gre za dejanje kakšnega "odstavljenega poslovodnega organa". "Impenj vrača udarce", bi to komentiral moj prijatelj Miran. "Sicer pa, v časih NNNP (nič nas ne sme presenetiti - op. pisca) se kaj takšnega zagotovo ne bi pomerilo", bi Miran najbrž sklenil svoj zajedlivi komentar. Če se bo D.N. znal primerno zagovarjati - to pa bo seveda odvisno od tega, koliko časa se bo lahko še izobraževal - bo kadija morebiti nekoliko popustljiv do njega. D.N. je namreč utemeljeno osumljen, da je od 2.9. do 8.10. na škodo Mladinske knjige Ravne odnesel več učbenikov, ne da bi jih plačal. Kako velika je bila njegova želja po znanju, lepo priča podatek, da je tant pri svojem "učenju" kar dobro napredoval. Že 8.10. naj bi namreč iz Papirnice na Čečovnju odnesel nekaj računalniških j disket Ja, želja po znanju je lahko zares velika in neustavljiva! « MUHASTE ŽENSKE Kako muhaste so lahko ženske - zlasti glede mode - lepo priča podatek, da je neznana storilka iz trgovine Borovo v Dravogradu brez plačila odnesla usnjeno žensko jakno. Vendar jo je že po nekaj metrih spet odvrgla. Bržčas je kar tako “v hodu", kot so rekli v časih realsocializma, ugotovila, da ji ta model pač ni všeč. Zdaj lahko njen "obisk" pričakujemo v kakšnem boljšem modnem butiku na Koroškem. NN je 13. oktobra izpred Kava bara Califomija na Ravnah odtuil moped, last D.V. z Raven. Stan lastnik globoko upa, da se “novi” ni odpeljal v Californijo (tisto ta pravo - op. pisca) m da mu ga bodo policaji ( če ne bodo spet štrajkali ■ op. mojega pnjatelja Srečka) kmalu popeljali nazaj. Kaže, da nepndipravi zadnje čase na Koroškem vlamljajo in kradejo pogosto zgolj iz zabave. Malo prej sem omenil odvrženo žensko jakno, nekaj podobnega pa je storil tudi NN v Mežici. Neupravičeno je namreč vstopil v zaprt avtobus Koratura in iz njega odnesel dva gasilna aparata. Že po 800 metnh pa ju je spet odvrgel. Morda pa je aparatoma potekel "rok trajanja"!? Pričujoča glosa ni reklama, čeprav bi lahko tako tudi izzvenela. Efekt je zares efekten. D.S. iz Slovenj Gradca je skupaj s sostorilcem "s premagovanjem ovir" (ni športna panoga, namreč pobrano iz policijskega zapisnika - op. pisca) na nezakonit način vstopil v kuhinjo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Odnesel je tri litre alkoholnih pijač in enako količino bučnega olja. Vse se je dogajalo 10.10. okoli 2,30 zjutraj. Pn vračanju tega nočnega "šihta" pa je D.S. padel v roke delavcev podjetja Efekt, ki tega dne niso štrajkali. To pomeni, da je pn nas vedno nekdo efekten. Pa še to: D.S. je bojda uradno in in v ožjem krogu povedal, da se je v bolniško kuhino napotil samo po alkohol, olje pa je vzel, da bi - po starem receptu skupnega uživanja - ne postal tako hitro pijan. ® UKRADEL PASTIRJA Če koroški kmetje ne bi tako hitro sledili razvoju tehničnih novosti, bi B.V. iz Vuzenice ne imel za 25.000 tolarjev škode. NN mu je namreč od 3.do5. oktobra ukradel električnega pastirja. V časih Bevka in Voranca se mu kaj takega ne bi moglo primeriti. Pravega pastirca mu nekdo ne bi mogel kar tako "suniti", še zlasti, če bi šlo za Petra Klepca, ki je svojo literarno pot prav tako pričel kot navaden (ne elektnčen) pastir! Kaže, da nekdo zadnje čase Tovarno ivernih plošč v Otiškrm vrhu pn Dravogadu zamenjuje s samopostrežnico elektromotorjev. Petega oktobra je namreč NN iz pnročnega skladišča te tovarne odnesel dva povsem nova elektromotorja z embalažo in garancijskima listoma vred. Že dan kasneje pa sta prav tako iz te tovarne izginila dva starejša elektromotorja nemške izdelave. No, morda pa pravi "kupec" z motorjema ni bil zadovoljen m se je raje vrnil k stan dobri nemški klasiki in zanesljivosti. Lahko bi vrnil vsaj nova motoija. T.l. Uršlja gora nas združuje... S G P K O G R A D D R A V O G R A D GRADBEN O PODJETJE STAVBENIK ——--d. o o -- P R E L J E ®§|§ fif! mmm m liMPtil» mjBm im mmmšm M itórowcijw mm. t iluti luX^ to je_______________ ŠPORTNA REVIJA ■KIPA IZHAJA VSAKO SREDO IN.JO LAHKO KUPITE TUDI V VASEM KIOSKU! > zavarovalnica triglav d.o.o. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62381 ) Slovenj Gradec, Vorančev trg 2, Tel.• 0602/41 842, Fax: 41 840 PREDSTAVNIŠTVA Radlje ob Dravi, Mariboska 8, Tel.: 0602 / 73 024, fax: 73 026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12, Tel.: 0602 / 23 658, Fax: 23 769 Hodimo vam vse vrste zavarovanj ter takojšnjo poravnavo nastaSh škod mmo umomit OBISKALI VAS BODO TUDI NAŠI ZASTOPNIKI MESARIJA LEČNIK tr. = LEIMK havm:/koh. r" %c^ Po ugodnih cenah vam nudimo i/delke i/ lastne proi/vodnje, kot so: ♦ HRENOVKE ♦ POSEBNA Z ZELENJAVO ♦ TIROLSKA ♦ ŠUNKARCA ♦ STROJANSKA KLOBASA ♦ GOZDARSKA PAŠTETA ♦ FINA PAŠTETA in trajni suhi izdelki Delovni čas: Ponedeljek od 7.30 do 14.30 od torka do petka od 7.30 do 18. 30 ob sobotah od 7.30 do 12.30 Dodatne informacije dobite na tel.: 0602 / 23 - 319 SE PRIPOROČAMO! mA [TRGOVSK^ODJETJE^ SLOVENJ GRADEC GRADBENI SERVIS Slovenj Gradec ŽELEZNINAR Mislinja Izjemno ugodne cene za: - tervol - apno - cement - armaturne mreže Akcijska prodaja dimnikov Možen nakup na potrQézjds 11 v Sv OBRT SERVIS SLOVENJ GRADEC DOODBO stenske polloe motorne ž&go H 61 . kopalne kaJl - LTŽ koth s& oantrtdno DURUN TAKI na pltn ali ofye ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JVTRI radio alfa ^ wu PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa don REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62380 SLOVENJ GRADEC, p.p. 92 telefon: 0602 41-630 telefax: 0602 41-244 radio alfa dso PROPAGANDNA AGENCIJA Efenkova 61 63320 VELENJE telefon: 063 851-788 telefax: 063 851-788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO KOROTAN TP Korota n Ravne ì\udùnc ^Oiutv icicli cika U\ fui li chi; stekla, porcelana, ter lep asortiman namiznih plastificiranih in bombažnih prtov, ter foto albume Za učence srednjih šol nudimo veliko izbiro tehničnih kalkulatorjev. Med drugim nudimo tudi kuhinjske serviete, toaletni papir, ročne ure moške in ženske. Vse našteto blago vam nudimo po nizkih in konkurenčnih cenah. o KEMOCOLOR Stara ulica 1 Ravne TEL/FAX 0602 / 23 298 m Iaj M > > > 1 FS .v i i 10! ca ko r ca k © SK PRIPOROČAMO! ca tri BARVE. LAKI. ČISTILA BAVAI,rr, VAI IT, EMI t ZIJA JI TOL. JITOI. BARVE. BRILJANT. Rl STIKAL AVIOI AKI COI.OMIX MEŠALNI r..M,\JL. V sodelovanju z AVTOTEHNO nudimo izredno znižanje ob 40. letnici in veliko nagradno žrebanje ob nakupu. Nakup na leto dni. IS 63 - 51 VT 1644 OEM j PM 55-40 TV 914DEM SMS 2022 pom. stroi 1464 DEM KGS 3700 hl/zamrzovalniK 1358 DEM FAX CANON 1260 DEM! SONY STOLP 1230 DEM šfudi< Studio za oblikovanje in propagando Dobja vas 121,62390 Ravne Tel.: 20 342