TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

3. AVGUST / VELIKI SRPAN 2001, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VI, [TEVILKA 7 (58)

Vsem u~encem, dijakom in
{tudentom `elim prijeten
preostanek po~itnic, v `elji, da
si naberejo novih mo~i za
uspe{en pri~etek novega
{olskega leta.
ŽŽ

upan Ob~ine Destrnik
Franc Puk{i~

PRIJETEN DUPUST!
PONOVNO SE VIDIMO
SEPTEMBRA!

Uredni{tvo Ob~ana

Odli~njakinje v {olskem letu 2000/2001

Kaj prina{a devetletna {ola,
p re b e r i t e v p o g o v o r u z
ravnateljem JVIZ Destr nik T r n o v s k a v a s - Vi t o m a rc i
na 4. in 5. strani

NE POZABITE NA
20. TRADICIONALNI KME^KI
PRAZNIK, KI GA PRIREJA TD
DESTRNIK V NEDELJO,
1 9 . AV G U S T A 2 0 0 1 ,
OB 14. URI
VA B L J E N I !

TURISTI^NO DRU[TVO BO PRAZNOVALO
Turisti~no dru{tvo je bilo
ustanovljeno 16. maja 1981 v
hi{i Otmarja Simoni~a v
Vintarovcih. Ustanovni ~lani
dru{tva so bili Otmar Simoni~,
Franc
Simeonov,
Anton
Kova~ec, Marija Mur{ec, Mijo
Burina, Alojzija Hauptman,
Borut Predan, Janez @ampa,
Janez Hauptman in Ervin Stöger.
@e prvo leto so v pozni jeseni
organizirali kme~ki praznik, ki
je izredno uspel, saj so s
povorko
uspeli
privabiti
gledalce, pa tudi novinarje, ki so
bili zelo presene~eni nad bogatim prikazom `e pozabljenih
kme~kih opravil, pa tudi nad
izginjajo~imi starimi orodji in

darovali ~lani dru{tva. Pod
okriljem tedanjega predsednika
Otmarja Simoni~a je zbiranje
potekalo hitro in so `e naslednje
leto pri~eli z gradnjo.
Potekalo je tako, kakor so bila
sredstva, pija~o in hrano pa so si
morali prinesti sami.
Pridni ~lani dru{tva so vsako
leto organizirali kme~ki praznik,
na katerem ni manjkala povorka, v kateri so sodelovali krajani
tedanje krajevne skupnosti
Destrnik.
Leta so hitro tekla, dom je iz leta
v leto dobival lep{o podobo,
vendar je ostalo {e veliko `elja
in nedokon~anega dela, ki ga je
leta 1992 prevzela nova

predmeti.
Zelo hitro so ~lani ugotovili, da
potrebuje dru{tvo tudi svoje
prostore, zato so leta 1983 `e
pri~eli zbirati finan~na sredstva,
in les za ostre{je, ki so ga

predsednica dru{tva Jo`ica
Horvat. Pridno je nadaljevala
naprej za~rtano delo. V dru{tvu
se je nadaljevalo prirejanje
kme~kega praznika, ob sobotah
in nedeljah pa so ~lanice pridno

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Renata ^u~ek in Sabina
@ampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano
v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med
proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
Telefaks: 02/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

pekle gibanice ter jih prodajale.
Kupci pa so po dobrote prihajali
od blizu in dale~. Pekle so tako
dobro, da ljudje {e sedaj
spra{ujejo, zakaj tega ne
po~nemo {e sedaj, a nam
zakonodaja to prepre~uje.
Vendar ob kme~kih praznikih
na{e pridne kuharice {e vedno
pripravljajo dobrote, vendar
imamo ve~ ljubiteljev, kot je
zmo`nost na{ih pe~i.
@e od prvega dne je bila `elja

novem so kar de`evale, tako
smo se ~lani skupaj s predsednico odlo~ili, da organiziramo
blagoslov konjev in s pomo~jo
lastnikov konj nam je to odli~no
uspelo in blagoslov konj je
postal tradicionalen.
V tem ~asu smo izvajali razli~na
dela v domu in okrog njega,
vendar takrat {e nismo vedeli,
da se pripravlja selitev v zgornje
prostore, ki so bili v surovem
stanju.

predsednice in ~lanov prapor,
da bi bili prepoznavni doma in
drugod. Po treh letih zbiranja
sredstev nam je to uspelo in
dru{tvo je leta 1995 razvilo
dru{tveni prapor, na katerega
smo zelo ponosni. Ideje po

Ob prevzemu predsedni{kega
mesta v dru{tvu leta 1997 mi ni
bilo lepo, saj so bila mnenja o
preselitvi razli~na, `al je takrat
nekaj pridnih ~lanov zapustilo
dru{tvo, saj so bili mnenja, da
bomo ogoljufani in da gre za

Ob~an - 3. avgust 2001

odvzem prostorov.
K sre~i pa je bilo druga~e.
Dobili smo lepe prostore, ki so v
ponos na{emu dru{tvu. Veliko
smo morali postoriti tudi sami,
na pomo~ pa so nam prisko~ili
razli~ni
obrtniki,
ki
so
zara~unali samo material, s tem
pa dokazali, da {e obstaja brezpla~no delo.
Najbolj zaslu`na, da je dom tako
urejen, sta slikopleskar Sre~ko

Arnu{ iz Gomilc ter Majda Graj Umetno kova{tvo Krajnc.
Mnogo je zaslu`nih, vendar
moramo priznati, da brez uresni~enih obljub predstavnikov
ob~ine ne bi {lo, seveda pa tudi
ne brez na{ega ~lana Franca
Fridla, ki je s svojo navzo~nostjo
vsak dan opozarjal, kako `elimo
imeti urejene prostore. Veliko
dela, ki je bilo vlo`enega v dom,
ni okrnilo prireditev dru{tva, saj

Ob~an - 3. avgust 2001

smo se v lanskem letu udele`ili
povorke na Bledu, kjer so na{
del programa izvrstno sprejeli,
saj je izvirno prikazal na{ del
Slovenskih goric.
A s pomo~jo vas, krajani, smo v
lanskem letu pripravili povorko,
ki bo obiskovalce v na{ kraj
pripeljala tudi letos, izvirnost
posameznih udele`encev v
povorki je bila odli~na, zato so
`elje naklju~nih obiskovalcev

tak{ne, da to ponovimo, saj
zagotavljajo, da bodo pripeljali
nove obiskovalce.
Program prireditev {e dopolnjujemo. V zadnjih letih smo za~eli
z rekreacijskim kolesarjenjem,
ki ima vedno ve~ udele`encev.
Da nismo preveliko breme na{i
ob~ini dokazujemo tudi s tem,
da zadnji dve leti skupaj s
stranko SDS organiziramo prvomajske igre, kjer si dobi~ek

delimo. Leto{njega smo namenili nakupu lesa in kovinskega
podno`ja za mize in klopi.
Dru{tvo ima tudi nekaj izvrstnih
kuharic, ki se zadnja leta
dokazujejo s pripravo kosil ob
ob~inskem
prazniku
ter
pripravljajo ve~erje za valetnike
in njihove star{e. Ob skromnih
ostankih denarja nam je v
leto{njem letu uspelo kupiti
kotel za pe~enke.
Prostore turisti~nega dru{tva
dajemo tudi v najem, saj ob
posoji prostorov nudimo komplet posode za 150 ljudi.
Od lanskega leta smo bogatej{i
tudi za dve sekciji – to sta sekcija ljudske pevke in koranti, ki
nas odli~no predstavljajo po
celotni Sloveniji. @elja sekcij pa
je, da bi v bodo~e prestopili tudi
meje in nas predstavili v tujini.
Ob malo ve~ji finan~ni pomo~i
se jim bo ta `elja zagotovo uresni~ila. Pred nekaj dnevi pa smo
postali bogatej{i tudi za za{~itni
znak turisti~nega dru{tva, ki ga
bomo predstavili na 20letnici dru{tva.
Veliko je bilo
storjenega v
teh 20 letih,
kako pa smo
bili uspe{ni in
kak{no te`o
ima na{e 20letno delo pa
presodite
ob~ani sami.
Brez
vas
danes dru{tvo
ne bi bilo to,
kar je, saj ste
nam stali ob
strani,
nam
pomagali pri
organizaciji
kme~kega
praznika, zato
vas prosim, da
nam tudi letos
pomagate pri
organizaciji

povorke, ki mora prese~i vse
dosedanje in dokazati, da ne
samo dru{tvo temve~ cela
ob~ina
`ivi
s
kme~kim
praznikom.
Ob 20-letnici dru{tva se v imenu
vseh treh dosedanjih predsednikov
ter
vseh
~lanov
turisti~nega dru{tva zahvaljujem
za neprecenljivo pomo~ pri
izvedbi dosedanjih povork
vsem ob~anom, donatorjem in
sponzorjem. Hvala.
Naj bo letos to praznovanje za
slehernega ob~ana, ne samo za
~lane turisti~nega dru{tva, saj
bomo tako 19. avgusta na 20.
kme~kem prazniku skupaj
proslavili uspehe dosedanjega
dela.
Pridite, da nazdravimo in se
poveselimo, kot se urbanski
~lovek zna.
Ivan Zorec

3

DEVETLETNA OSNOVNA [OLA
Z novim {olskim letom v JVIZ O[ Destrnik Trnovska vas -Vitomarci pri~nejo z izobra`evanjem po programu 9-letne osnovne {ole.
O samem sistemu 9-letnega {olanja smo
lahko `e veliko prebrali, vendar je prav, da
izvemo, kako se bodo izobra`evali na{i otroci
v {oli. Zato smo na pogovor povabili ravnatelja JVIZ O[ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci,
g. Draga Skurjena in ga prosili, da malo
natan~neje opi{e devetletko in odgovori na
nekaj na{ih vpra{anj.

Kaj prina{a devetletka?
Prenovljeni sitem vzgoje in izobra`evanja v
Sloveniji je z novo {olsko zakonodajo, sprejeto leta 1996, obvezno {olanje podalj{al za eno
leto – uzakonil je devetletno obvezno {olanje,
ki se od 1999/2000 uvaja postopoma, s
{olskim letom 2003/2004 pa bo zajelo vse
otroke.
Devetletna osnovna {ola – devetletka – je
razdeljena na tri obdobja po tri leta, otroci pa
v 1. razred vstopijo leto dni prej. U~enje v
prvem razredu poteka preko igre. Pouk je
integriran, kar pomeni, da u~enci nimajo strogo lo~enih ur, temve~ se ure pouka prepletajo. ^e imajo na primer u~enci tisti dan na
urniku slovenski jezik, matematiko, glasbeno
vzgojo in likovno vzgojo, bo u~itelj npr. za~el
s slovenskim jezikom. Po dvajsetih minutah
bo ugotovil, da je koncentracija u~encev
padla, zato jih bo preusmeril v drugo
dejavnost. Z u~enci bo zapel pesmico in kasneje kaj narisal v zvezek. [ele nato se bo vrnil
k slovenskemu jeziku in dokon~al vsebino za
tisti dan.
Prebrali smo, da sta v prvem razredu dva
u~itelja. Ali to dr`i?
Na~eloma da, vendar obstajajo zakonske
omejitve. V prvem razredu je pri urah pouka
vedno prisoten u~itelj razrednik. ^e je v
posameznem razredu ve~ kot 15 u~encev, se
mu za pol obveze pridru`i {e vzgojitelj oz.
drugi u~itelj. Naj pojasnim: ~e imajo u~enci na
urniku 4 ure, je vzgojiteljica prisotna dve uri.
Na ta na~in je la`e izvajati delo v skupinah ali
nivojih.
U~enci, ki se bodo v{olali s {estimi leti, so
prej obiskovali malo {olo v {oli ali pa kar
v vrtcu, ~e so bili star{i zaposleni. Tam je
bilo zanje poskrbljeno npr. od pol {este
do pol ~etrte popoldan, ko so se star{i
vra~ali domov. Kako bo sedaj?
Pravzaprav enako. Tudi v prvem razredu
devetletke je za otroke poskrbljeno na enak
na~in. Star{i, ki so zaposleni, lahko otroka

4

pripeljejo v jutranje varstvo od pete ure
naprej. Tisti otroci, ki bodo v jutranje varstvo
prihajali zgodaj, bodo ob pol osmih imeli
zajtrk. Ob pol devetih se bo za~el pouk. Ob
pol desetih bodo imeli dopoldansko malico in
po pouku kosilo. Po pouku se u~enci
vklju~ijo v oddelek podalj{anega bivanja, kjer
okoli druge ure popoldan pojedo popoldansko malico. Star{i pridejo po otroka do ~etrte
ure popoldan, ~e otrok ne gre domov s
{olskim prevozom.
Katera je najo~itnej{a razlika med staro
8-letno in novo 9-letno {olo?
9- letna {ola se deli na t. i. triletja. Sedanja {ola
se deli na razredno in predmetno stopnjo.
Prehod iz ene na drugo je za mnoge u~ence
zahteven. V novi {oli bodo tri triletja
omogo~ila postopnej{e in s tem la`je prehajanje iz ni`jih v vi{je razrede. Popolnoma novi
so izbirni predmeti, ki jih u~enci sami izbirajo
v tretjem triletju, se pravi od sedmega razreda
naprej. Delno novi, vendar na{im u~iteljem `e
znani, sta diferenciacija in nivojski pouk. Stvar
se zdi zapletena, vendar v resnici ni tak{en
bavbav.
Kaj je torej diferenciacija v {oli?
Pojem pomeni razlikovanje tudi razdeljevanje
u~encev glede na njihovo znanje in sposobnosti. To hkrati pomeni tudi potek pouka v
skupinah, v katerih so zbrani u~enci s podobnim znanjem ali sposobnostmi. Tako je pouk
lahko bolj po meri posameznega u~enca in ne
ve~ po enakem kopitu za vse.
V novi devetletki se u~enci istega razreda v 8.
in 9. razredu lo~ijo, ko se na razli~no
zahtevnih ravneh pouka u~ijo slovenski jezik,
matematiko in prvi tuji jezik (to je nivojski
pouk).
@e prej se lahko – vendar samo za nekaj ur –
lo~ujejo od 4. do 7. razreda, lo~ijo pa se tudi
pri treh izbirnih predmetih v 7., 8. in 9. razredu, saj se odlo~ajo za razli~ne predmete.
Ob~asno lo~evanje u~encev po njihovem
znanju in nagnjenjih pomaga razrahljati sicer
enotno {olo, ki ji je sodobni ~as vse manj
naklonjen. Enotna {ola za vse je pa~ usmerjena na nekak{no umetno postavljeno
povpre~je, ki je naklonjeno zlasti sredini, in
{olo uniformira. Zdravilo za to pa je po mnenju strokovnjakov ob~asno lo~evanje u~encev
istega razreda, ki so razli~no uspe{ni ali zagnani, denimo za matematiko ali tuj jezik, in
imajo tudi razli~na zanimanja, ki jih lahko uresni~ujejo skozi izbirne predmete.
Kolikor vem, obstaja kar nekaj vrst diferenciacij in nekatere izmed njih strokovnjaki odlo~no odklanjajo. Kako je s tem?
Res obstaja kar nekaj vrst diferenciacij in v
svetu so v {olstvu uporabljene prav vse. Pri
nas, v na{i dr`avi, so se strokovnjaki pedago{ke doktrine odlo~ili, da v devetletko vnesejo t. i. model fleksibilne diferenciacije. Da
bodo bralci vedeli, o ~em govorim, naj
povem, da je zunanja diferenciacija tista, ki
u~ence `e zgodaj, dokon~no in povsem lo~i
tudi na zunaj: npr. usmeri jih v razli~ne {ole ali
jih znotraj {ole dokon~no lo~uje v skupine.
Tak{nemu razlikovanju u~encev stroka pri

nas odlo~no nasprotuje. Notranja diferenciacija je le razli~no delo u~itelja s posamezniki, ki sedijo v istem oddelku. Za u~enca, ki je
bolj sposoben, pripravlja u~itelj dodatne
naloge, z manj sposobnimi ve~ ponavlja, utrjuje snov in i{~e u~encu razumljivej{e poti, da
bi napredoval skupaj z razredom. Ta oblika je
nedvomno najbolj sprejemljiva. A ~e naj
u~itelj z vsakim dela posebej, zahteva to majhno {tevilo u~encev v razredu. Fleksibilna
diferenciacija je tista, ki je prilagodljiva, je
kombinacija prve in druge (zunanje in notranje diferenciacije), s tem da ima notranja diferenciacija ve~ji dele`. U~enci so ve~ino ~asa
skupaj v istem oddelku (¾ vseh ur na teden),
le pri nekaj urah (pri ¼) dolo~enega predmeta
se razidejo in se u~ijo v razli~nih skupinah.
Nato se spet zdru`ijo. Tak na~in devetletka
priporo~a v 4., 5., 6. in 7. razredu O[. Delna
zunanja
diferenciacija v devetletki pa
pomeni, da (samo) pouk materin{~ine,
matematike in prvega tujega jezika vse {olsko
leto poteka v lo~enih skupinah. V njih sedijo
vrstniki s podobnim znanjem in sposobnostmi. Pouk vseh drugih predmetov poteka v
mati~nem oddelku, kjer so skupaj stalni
so{olci. Ta oblika pride na vrsto samo v 8. in
9. razredu O[ in samo pri omenjenih treh
predmetih. V zakonu so zapisane tri skupine
za vsak predmet, vsaka ima druga~e zahteven
pouk, o ~emer je govora pri nivojskem
pouku.
In kaj prina{a nivojski pouk?
Je pouk nekega predmeta na razli~no
zahtevnih ravneh oziroma na razli~nih nivojih. Srednja raven pomeni srednji standard
znanja; pri ni`ji ravni je nekaj zahtev
(strokovnjaki pravijo ciljev in standardov)
odvzetih, toda u~enci morajo dosegati vsaj
dogovorjene minimalne standarde; pri vi{ji
ravni pa je srednji {e nekaj dodanega. U~enci
v tretji - najvi{ji skupini se bodo morali spoprijeti s pribli`no 1/3 ve~ zahtev kot tisti v najmanj zahtevni skupini. V devetletki bodo
lahko u~enci razli~ne ravni obiskovali `e od 4.
razreda naprej – kjer in kadar bodo {ole
zmogle tako organizirati tak pouk (ve~ paralelk – a, b, c). Zakon predvideva, da bodo do
7. razreda razli~ne ravni mogo~e pri
slovenskem jeziku, matematiki in pri prvem
tujem jeziku. Vendar bodo otroci le ¼ vseh ur,
namenjenih takemu predmetu, znanje utrjevali ali nadgrajevali v razli~no zahtevnih
skupinah, ¾ ~asa pa bodo skupaj.
V 8. in 9. razredu se u~enci obvezno lo~ijo pri
slovenskem jeziku, matematiki in prvem
tujem jeziku na osnovi lastne odlo~itve.
U~itelji, ki bodo u~ili na posameznih ravneh,
ne bodo vedno isti (ni nujno).
Kako se bodo u~enci odlo~ali
za
skupino?
Na kako zahtevni ravni se bo `elel u~iti matematiko, slovenski jezik in prvi tuji jezik, se bo
odlo~il u~enec skupaj s star{i. V strokovno
pomo~ bo tu {e svetovanje u~itelja in {olske
svetovalne slu`be. Nekdo, ki ne mara matematike in z njo `e ve~ let bije hud boj, da bi
obstal pri dvojkah in kaki trojki, si gotovo ne

Ob~an - 3. avgust 2001

bo `elel izbrati najzahtevnej{e matemati~ne
skupine. Ker pa se nikoli ne ve, kako se mlad
~lovek razvija, se bo v skladu s svojim uspehom v izbrani ni`ji skupini lahko po vsaki
konferenci selil v vi{jo. In tisti, ki bo ugotovil,
da si je z izbiro preve~ zahtevne skupine
nalo`il prehudo breme, se bo tudi {e pozneje
lahko preselil v manj zahtevno skupino. Temu
preseljevanju bodo botrovale tudi bolj{e ali
slab{e ocene v okviru izbrane skupine.
Ni nujno, da si u~enec izbere za vse tri predmete enak nivo. Temelj pametne odlo~itve za
skupine, ki je v skladu z otrokovimi zmo`nostmi, so seveda ocene, ki jih je pri vsakem od
omenjenih treh predmetov dosegel v ni`jih
razredih.
Kdaj se bo u~enec odlo~il?
Kot pravi pravilnik o organizaciji nivojskega
pouka, bo {ola u~ence in njihove star{e
najpozneje do prve konference v 7. razredu
`e seznanila z nivojskim poukom, ki bo
potekal v 8. razredu; do konca prve konference v 8. razredu pa s skupinami za 9. razred.
U~enci se bodo nato za svojo raven odlo~ali s
premislekom, {ola pa bo njihove odlo~itve
zbirala zadnji teden pouka v 7. (oziroma 8.)
razredu. U~enci se bodo morali za ravni pri
omenjenih treh predmetih odlo~iti najkasneje
do dne, ko dobijo spri~evala 7. (oziroma
pozneje 8.) razreda. Za to bodo kasneje dobili
posebne obrazce Izbira ravni zahtevnosti. Na
njih bodo star{i s podpisom potrdili, da so seznanjeni z odlo~itvijo svojega otroka.
Ali bo u~enec imel mo`nost prehoda iz
enega v drug nivo, ~e bodo za to obstajali
dolo~eni pogoji in ali ocenjevanje v
devetletki ostane enako?
Pri slovenskem jeziku, matematiki in prvem
tujem jeziku bodo u~enci v 8. in 9. razredu
namesto ocen dobivali to~ke – od 1 do 10: na
najni`ji zahtevnostni ravni je zgornja meja
to~k, ki jo bodo predvidoma dosegali u~enci,
do 6, na srednji ravni 7 in 8, na najvi{ji ravni 9
in 10.
Znanje za tolik{no {tevilo to~k pomeni, da je
u~enec izbral pravilno skupino. Vendar pa bo
u~iteljeva naloga, da u~ence v svoji skupini
pripravlja tako, da bodo, ~e je le mogo~e,
sposobni prese~i mejo tako dolo~enih to~k in
pose~i po vi{jih to~kah. U~enec, ki bo ve~krat
v konferenci dosegel 6 to~k in celo ve~, bo
lahko prestopil v srednjo zahtevno skupino.
Tisti, v srednji, ki bo ve~krat dosegal 8, a tudi
9 in 10 to~k, bo lahko v naslednji konferenci
pouk `e obiskoval na najvi{ji zahtevnostni
ravni. ^e bo dosegel premalo to~k za svojo
skupino, bo v njej {e vedno smel ostati;
pametneje pa bo, ~e se bo odlo~il za manj
zahtevno skupino. V 8. razredu se bo lahko
selil tudi na podlagi svojih `elja, v 9. razredu
pa samo na podlagi dose`enih to~k.
U~itelj bo vse leto ocenjeval v omenjenih
to~kah. V to~kah bo zapisana tudi zaklju~na
ocena v redovalnici. Potem pa bodo to~ke
pretvorili v obi~ajne {tevil~ne ocene od 1 do
5, tako da bodo tudi slovenski jezik, matematika in prvi tuji jezik v spri~evalo zapisani z
ocenami od 1 do 5.
Ali se spremeni tudi sistem eksternega
(zunanjega) preverjanja znanja, se pravi

Ob~an - 3. avgust 2001

tistega preverjanja, ki so ga v 8-letni {oli
potrebovali tisti osmo{olci, ki so se
vpisovali na srednje {ole, z omejenim
vpisom?
Konec 9. razreda prinese tudi zaklju~no preverjanje znanja. To poteka iz slovenskega jezika, matematike in tretjega - po izbiri u~enca
izbranega predmeta (vendar ne izmed
izbirnih predmetov, samo izmed obveznih).
Tu se ocenjevanje oziroma zaklju~evanje
ocene nekoliko zaplete. Vendar Zakon o O[
in Pravilnik o ocenjevanju navajata natan~no
re{itev:
Denimo, da Janez opravlja zaklju~no preverjanje znanja iz sloven{~ine, matematike in
kemije. Ker je pri sloven{~ini in matematiki
potekal nivojski pouk, so ga ocenjevali s
to~kami. Ko bo opravil {e preizkus znanja iz
teh dveh predmetov, bo njegov uspeh na
njem prav tako izra`en v to~kah. Zaklju~na
ocena iz matematike in sloven{~ine bo v
to~kah – natan~neje - bo povpre~je to~k,
dose`enih pri predmetu v {oli, in to~k,
dose`enih pri preizkusu znanja. ^e povpre~je
ne bo celo {tevilo, se bo ocena zaokro`ila
navzgor. Potem pa bodo, za potrebe
spri~evala, te to~ke po `e navedeni razpredelnici pretvorili v ocene od 1 do 5.
Pri kemiji, kjer ni bilo nivojskega pouka in
torej ni ocen v to~kah, ampak klasi~ne, od 1
do 5, pa bo Janez po opravljenem zaklju~nem
preverjanju dobil zaklju~no oceno iz kemije
tako, da bo u~itelj izra~unal povpre~je med
oceno, ki jo je u~enec dobil v razredu, in
oceno, ki jo je dobil na preizkusu znanja.
Povpre~je bo `e tako in tako izra`eno v
obi~ajnih ocenah od 1 do 5 in ga torej ne bo
treba pretvarjati. ^e povpre~je obeh ocen ne
bo celo {tevilo, ga bodo prav tako
zaokro`evali v u~en~evo korist, navzgor.
Povejte {e nekaj o izbirnih predmetih.
Sli{ali smo, da so jih u~enci sedanjih
petih razredov, ki bodo v naslednjem
{olskem letu obiskovali 7. razred po programu devetletke, `e izbrali? Kako so jih
izbirali?
Vsak u~enec se v 7., 8. in 9. razredu devetletke
odlo~a za tri izmed izbirnih predmetov, ki jih
ponudi {ola. Ti so nato redni del njegovega
urnika in se tudi ocenjujejo. Izberejo lahko
dva predmeta izmed dru`boslovno-humanisti~nih (med njimi je {ola po zakonu dol`na
ponuditi drugi tuji jezik, verstva in etiko in za
zdaj {e retoriko, vendar {ele v 9. razredu.) in
enega izmed naravoslovno-tehni~nih. Lahko
izbere tudi obratno, ne sme pa izbirati vseh
treh predmetov iste vrste. K vsakemu izbirnemu predmetu hodi po 1 uro na teden. Izjema
je drugi tuji jezik, ki se ga u~i 2 uri na teden, in
to vsa tri leta.
Predmete, ki jih je {ola ponudila in so u~ence
zanimali, so razvrstili po lestvici `elja. ^e se je
zgodilo, da za katerega od predmetov, ki jih
je u~enc izbral, ni bilo dovolj zanimanja, da bi
ga pou~evali, se je priklju~il prvemu naslednjemu predmetu svoje lestvice, za katerega je
bilo dovolj prijavljenih. V naslednjem razredu
pa bodo u~enci izbirali bodisi povsem drug
enoletni predmet ali nadaljevali z novim iz
ve~letnih predmetnih sklopov.
Vsaka, tudi najmanj{a, {ola mora oblikovati
vsaj {tiri skupine za izvajanje {tirih razli~nih

izbirnih predmetov. Samo tri skupine bi
zadostovale le v primeru, ~e bi se po naklju~ju
vsi u~enci odlo~ili izbrati denimo dva ista
dru`boslovno-humanisti~na in dva ista naravoslovno-tehni~na predmeta in obratno.
Kak{ne so dol`nosti {ole pri izbirnih
predmetih?
[ola je po zakonu dol`na ponuditi najmanj tri
razli~ne izbirne predmete iz skupine
dru`boslovno-humanisti~nih predmetov in
najmanj tri iz skupine naravoslovno-tehni~nih
predmetov. Lahko jih ponudi tudi ve~.
Nacionalni svet za prenovo je v ~asu svojega
delovanja zapisal posebno priporo~ilo, naj
{ole posebno skrbno gledajo tudi na ponudbo izbirnih predmetov s podro~ja glasbene,
likovne in tehni~ne vzgoje.
Katere predmete bo {ola ponudila, je veliko
odvisno od u~iteljev, ki jih ima, od mo`nosti,
da se pove`e z u~itelji iz drugih {ol, in seveda
od interesa u~encev. Katere predmete bo
ponudila iz naravoslovno-tehni~nega sklopa,
je stvar vsake {ole posebej in njenih mo`nosti
v skupini dru`boslovno-humanisti~nih predmetov pa mora, kot `e re~eno, obvezno
ponuditi tri predmete: tuji jezik (poleg tistega,
ki se ga otroci `e u~ijo v {oli), verstva in etiko
ter retoriko.
Katere predmete ste ponudili v va{em
JVIZ O[ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci
in katere izmed njih so izbrali u~enci?
Zakon o osnovni {oli je omogo~al, da na{im
43. u~encem in u~enkam v 7. razredu 9-letne
{ole ponudimo {est skupin oz. {est izbirnih
predmetov. Ponudili smo 17 razli~nih predmetov. Statisti~na obdelava anket izbirnih
predmetov, ki so jo izpolnjevali u~enci skupaj
s star{i, je pokazala, da se je v prvi in drugi
`elji za ponujene predmete v anketi odlo~ilo
naslednje {tevilo na{ih u~encev in u~enk:
1. Obdelava gradiv: les = 20 u~encev in u~enk
2. Matemati~na delavnica = 2 u~enca
3. Raziskovanje organizmov v doma~i okolici
= 2 u~enca
4. Na~ini prehranjevanja = 1 u~enka
5. Sodobna prehrana = 0 u~encev
6. Ra~unalni{tvo: urejanje besedil = 25
u~encev in u~enk
7. [port za sprostitev = 5 u~encev in u~enk
8. [port za zdravje = 35 u~encev in u~enk
9. Izbrani {port = 13 u~encev in u~enk
10. [olsko novinarstvo = 12 u~encev in u~enk
11. Literarni klub = 3 u~enci
12. Likovno snovanje = 7 u~encev in u~enk
13. Verstva in etika I = 5 u~encev in u~enk
14. Angle{~ina = 36 u~encev in u~enk
15. Vzgoja za medije: tisk = 4 u~enci in u~enke
16. Vzgoja za medije: radio = 4 u~enci in
u~enke
17. Vzgoja za medije: televizija = 9 u~encev in
u~enk
Tako smo na osnovi dobljenih rezultatov
oblikovali 2 skupini angle{~ine, 2 skupini
{porta za zdravje, 1 skupino ra~unalni{tva
(urejanje besedil) in 1 skupino obdelave
gradiv (les).
(ma)

5

Republika Slovenija
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
POLICIJA
Policijska uprava Maribor
POLICIJSKA POSTAJA PTUJ
Krempljeva ulica 1

POLICIJA SVETUJE
@ELIMO, DA @IVITE VARNO
Napo~il je ~as {olskih po~itnic in letnih
dopustov, ki so ga seveda najbolj veseli
otroci in mladostniki. Policija `eli s svojim
delom, ob Va{i pomo~i, vsem zagotoviti
mirne in varne po~itnice, zato bi vas radi
opozorili na nekatere pojave, na katere prepogosto pozabimo ob vsakodnevnem delu
pa tudi v trenutkih sprostitve in zabave.
Prav v poletnem ~asu policisti zaznavamo
pove~anje deviantnih pojavov predvsem s
podro~ja premo`enjskih deliktov (tatvine,
vlomi) in mno`i~nej{ega zbiranja mladostnikov na njihovih priljubljenih to~kah. Na
`alost se njihovo dru`enje prepogosto
kon~a v alkoholni omami, od koder je samo
korak do nasilnega obna{anja do vrstnikov,
vandalizma …
Policija bo kljub po~itnicam intenzivno
opravljala svoje naloge. Poseben poudarek
bomo namenili preventivni dejavnosti, v
okviru katere bomo s svojo prisotnostjo na
krajih, kjer se bodo zadr`evale ve~je
skupine ljudi, prepre~evali negativne
pojave. Najve~jo pozornost bomo namenili
zatiranju prepovedanih drog, izbruhom
nasilja, pa tudi vandalizmu, ki je v zadnjem
~asu postal skoraj modni trend in je v na{em
okolju pustil kar nekaj vidnih posledic.
Ocenjujemo, da sta alkoholizem in prepovedane droge trenutno najve~ji nevarnosti, ki grozita mladostnikom. Ta problema sta

zelo realna in se jih vsi skupaj, vklju~no s
star{i, premalo zavedamo, saj sta nemalokrat
pogojevalni faktor za druge, te`je oblike
kriminala, ki se iz njiju razvijejo (tatvine,
izsiljevanja, ropi, nasilje nad vrstniki, vandalizem).
@elimo si, da lokalna skupnost, posebej pa
star{i, prevzamete del skrbi in odgovornosti
in naj ne bo nikomur vseeno, kje se v poznih
ve~ernih in no~nih urah zadr`ujejo na{i
otroci in kaj po~nejo.
Utemeljeno pri~akujemo, da bo v ~asu
po~itnic ve~ mladih udele`enih v cestnem
prometu kot kolesarji, vozniki koles z
motorjem in motornih koles, nekateri pa `e
tudi kot vozniki osebnih avtomobilov. Zato
jih opozarjamo tudi na tehni~no izpravnost
vozil, ki jih bodo uporabljali. Posebej pa
apeliramo na vse, da pri uporabi enoslednih
vozil uporabljajo varnostno ~elado. Naj ne
bo odve~ pripomba, da je lahko tudi vo`nja
z rolerji in skiroji na prometnih povr{inah
zelo nevarna, zato naj za vo`njo s temi sredstvi otroci uporabljajo povr{ine, ki prometno
niso tako obremenjene.
Star{i naj v ~asu po~itnic svojim otrokom ne
dovolijo kopanja v neurejenih in
nezavarovanih »~rnih« kopali{~ih (ribniki,
jezera, gramoznice, reke, …), saj le-ta skrivajo pasti, ki pogojujejo razne nesre~e, tudi
s tragi~nimi posledicami.

Pred odhodom na dopust vas `elimo opozoriti na samoza{~itno ravnanje, ki naj ne bo
izjema ampak pravilo, da vas ob vrnitvi
domov ne bo ~akalo kak{no neprijetno presene~enje. Zato poskrbite za tehni~no ali
fizi~no varovanje svojega doma. V ~asu, ko
vas ni doma, naj sosedje popazijo na va{e
premo`enje, pozorni naj bodo na neznane
sumljive osebe, ki bi se zadr`evale v bli`ini
va{ega doma, ter o tem obve{~ajo POLICIJO.
Prakti~ne nasvete in re{itve si lahko ogledate tudi v Sobi za preventivno svetovanje
PU Maribor, Mar~i~eva ul. 1, Maribor in sicer
vsak torek med 10.00 in 12.00 uro in vsak
~etrtek med 15.00 in 17.00 uro. Organizirane
skupine se lahko za obisk najavijo tudi izven
teh terminov.
Zavedamo se, da je na{e delo brez va{e
pomo~i ote`eno, velikokrat pa skoraj
nemogo~e, zato vas pozivamo, da {e naprej
sodelujemo v va{e in na{e zadovoljstvo. Le s
skupnimi mo~mi bomo lahko zagotovili
ugodne varnostne razmere in s tem posredno vplivali na kvaliteto `ivljenja in dela nas
vseh.
Darko NAJVIRT
KOMANDIR POLICIJSKE UPRAVE

STROJNI KRO@EK POSESTNIK
Ormo{ka c. 28
2250 Ptuj

CENIK STORITEV
Po{iljamo vam cenik storitev, ki ga je sprejel UO SK »Dravsko polje«
in UO SK »Posestnik« na izredni seji 30.3.200l v pisarni SK v [ikolah.
ORANJE (izredni pogoji + 10%)
13.000 SIT/ha
KRO@NA BRANA (en hod, IP + 10%)
4.500 SIT/ha
VRTALKASTA BRANA (en hod, IP + 10%)
11.000 SIT/ha
RIPER (30-50 cm, IP + 10%)
11.000 SIT/ha
PREDSETVENIK (en hod)
4.000 SIT/ha
TREOSILNIKI HLEVSKEGA GNOJA
3.500 SIT/uro
PREVOZ GNOJNICE (3500 l)
3.000 SIT/uro
PREVOZ GNOJNICE (6000L)
5.200 SIT/uro
ME[ANJE GNOJEVKE
6.000 SIT/uro
NAKLADANJE GNOJA
3.000 SIT/uro
TRO[ENJE MINERALNIH GNOJIL (no{eni – 500 L) 3.000 SIT/uro
TRO[ENJE MINERALNIH GNOJIL (vo`eni)
4.000 SIT/uro
TRO[ENJE MINERALNIH GNOJIL (tro{enje apna)
4.600 SIT/uro
SETEV SLADKORNE PESE
6.000 SIT/ha
KULTIVIRANJE SLADKORNE PESE
5.200 SIT/ha
SETEV KORUZE (pnevmatska sejalnica)
5.500 SIT/ha
SETEV KORUZE Z DOGNOJEVANJEM
6.000 SIT/ha

6

KULTIVIRANJE KORUZE
[KROPLJENJE
SAJENJE KROMPIRJA
KO[NJA TRAVE
OBRA^ANJE TRAVE
SPRAVILO TRAVE (nakladalna prikolica)
TRAKTORSKI PREVOZI (do 5 T)
TRAKTORSKI PREVOZI (nad 5 T)
TLA^ENJE SILA@E
BALIRANJE TRAVNE SILA@E (okrogle bale)
BALIRANJE ({tirioglate bale)
BALIRANJE ({tirioglate bale s trakom)
SILA@NO KOMBAJNIRANJE TRAVE
KOMBAJNIRANJE @IT
KOMBAJNIRANJE @IT S SE^KO

4.500 SIT/ha
5.200 SIT/ha
17.250 SIT/ha
5.700 SIT/ha
2.800 SIT/ha
4.000 SIT/uro
4.000 SIT/uro
5.000 SIT/uro
3.500 SIT/uro
do 2.000 SIT/bala
50 SIT/bala
55 SIT/bala
19.500 SIT/uro
17.000 SIT/ha
18.000 SIT/ha

VA@NO SPORO^ILO!
Za opravljene ure pi{ite RA^UNE
SK POSESTNIK

Ob~an - 3. avgust 2001

3. avgust 2001

Leto VI, {tevilka 4
VSEBINA
1. ODLOK

5. SKLEP

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega
in srednjero~nega plana ob~ine Destrnik

o na~inu financiranja politi~nih strank v ob~ini Destrnik

6. SKLEP

2. RAZPIS

o imenovanju odgovornega urednika javnega glasila Ob~an

{tipendij za leto 2001/2002

7. SKLEP

3. RAZPIS
za kreditiranje kmetijske proizvodnje ter za dodelitev posojil
ob~anom ob~ine Destrnik za pospe{evanje razvoja kmetijstva, podjetni{tva in drobnega gospodarstva v letu 2001

4. RAZPIS
za dodelitev sredstev za intervencije ohranjanja razvoja kmetijstva v
ob~ini Destrnik za leto 2001

POPRAVEK
V prej{nji {tevilki Uradnega vestnika Ob~ine Destrnik, ki je iz{el 4.
julija 2001, so v naslovu izpadli leto,
{tevilka in datum.
PRAVILNO JE:
Leto VI, {tevilka 3, z dne 4. julij
2001.

1.
Na podlagi 2. ~lena Zakona o planiranju in
urejanju prostora v prehodnem obdobju
(Uradni list RS, {t. 48/90) in 15. ~lena Statuta
Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine
Destrnik {t. 1/99), je Ob~inski svet Ob~ine
Destrnik na 21. seji, dne 20.07.2001, sprejel

ODLOK
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega plana ob~ine Destrnik
1. ~len
Ta odlok dolo~a spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoro~nega plana
ob~ine Ptuj za obdobje od leta 1986-do leta
2000 (Uradni vestnik Ob~in Ormo` in Ptuj,
{t. 11/86), dopolnjenega leta 1988 (Uradni
vestnik ob~in Ormo` in Ptuj, {t. 20/88), 1989
(Uradni vestnik Ob~in Ormo` in Ptuj, {t.
2/90), 1993 (Uradni vestnik Ob~in Ormo` in
Ptuj, {t. 12/93) in 1996 za obmo~je ob~ine
Destrnik-Trnovska vas (Uradni vestnik
Ob~ine Destrnik-Trnovska vas, {t. 2/97) in
srednjero~nega dru`benega plana Ob~ine
Ptuj za obdobje od 1986 do leta 1990
(Uradni vestnik Ob~in Ormo` in Ptuj, {t.
25/86), (Uradni vestnik Ob~in Ormo` in
Ptuj, {t. 25/86), 1987 (Uradni vestnik Ob~in
Ormo` in Ptuj, {t. 12/87), 1991 (Uradni vest-

Ob~an - 3. avgust 2001

o imenovanju uredni{tva javnega glasila Ob~an

8. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
PRAVILNIKA
o pla~ah ob~inskih funkcionarjev in nagradah ~lanov delovnih teles
ob~inskega sveta ter ~lanov drugih ob~inskih organov ter o
povra~ilu stro{kov

nik Ob~in Ormo` in Ptuj, {t. 25/91), 1993
(Uradni vestnik Ob~in Ormo` in Ptuj, {t.
12/93), 1994 (Uradni vestnik Ob~in Ormo`
in Ptuj, {t. 16/94) in 1996 za Ob~ino
Destrnik-Trnovska vas (Uradni vestnik
Ob~ine Destrnik-Trnovska vas, {t. 2/97 in
popravek 4/97), ki se nana{ajo na vse vsebine prostorskega plana za obmo~je ob~ine
Destrnik (v nadaljnjem besedilu: dolgoro~ni plan in srednjero~ni plan za
obmo~je ob~ine Destrnik).
Spremembe in dopolnitve izhajajo iz
razdelitve biv{e ob~ine Ptuj na ob~ino
Destrnik-Trnovska vas in ostale ter nadaljnje
delitve na ob~ino Destrnik in ostale, iz
potrebe dopolnitve dosedanjih temeljev
razvoja in zaradi pobud prebivalcev po
novih povr{inah namenjenih za gradnjo in
kori{~enje naravnih dobrin.
2. ~len
Prostorske sestavine dolgoro~nega plana
ob~ine Ptuj za obdobje 1986-2000 in srednjero~nega dru`benega plana ob~ine Ptuj za
obdobje 1986-1990, za obmo~je ob~ine
Destrnik-Trnovska vas, dopolnjenega v letu
1996, za obmo~je ob~ine Destrnik-Trnovska
vas, se preimenuje v prostorske sestavine dolgoro~nega in srednjero~nega
plana ob~ine Ptuj in Destrnik-Trnovska
vas, za obmo~je ob~ine Destrnik.
3. ~len
Prostorske sestavine dolgoro~nega in srednjero~nega plana ob~ine Ptuj in DestrnikTrnovska vas za obdobje 1986-2000, za
obmo~je ob~ine Destrnik sestavljajo pisni
del in kartografski del v merilu 1: 5.000.
Kartografski del odloka je na vpogled na
sede`u Ob~ine Destrnik, Vintarovci 50,2253
Destrnik.
4. ~len
Dolgoro~ni plan ob~ine Ptuj za obdobje

1986-2000, dopolnjen 1996 za obmo~je
ob~ine Destrnik-Trnovska vas, za obmo~je
ob~ine Destrnik, se spremeni in dopolni
tako, da se glasi:
Dolgoro~ni plan ob~ine Ptuj in
Destrnik-Trnovska vas za obdobje 19862000, za obmo~je ob~ine Destrnik.
1. Usmeritve, zasnova in strategija
razvoja v prostoru
1.1. Usmeritve razvoja v prostoru
1.1. 1. Usmeritve razvoja poselitve in
organizacije dejavnosti v prostoru
Osnovni pogoj za skladnej{i gospodarski
razvoj v prostoru je izoblikovati in izvajati
strategijo razvoja poselitve, ki bo omogo~ala
na eni strani u~inkovito in ekonomsko
upravi~eno omre`je naselij, humane pogoje
`ivljenja v njih, nemoten razvoj in racionalno
organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na
drugi strani pa racionalno rabo neobnovljivih naravnih virov, izbolj{anje in
varovanje okolja ter naravnih in ustvarjalnih
vrednot.
Prostorsko na~rtovanje s ciljem zagotavljanja var~ne in preudarne rabe ter zdravega
usklajenega razvoja celostnega prostora. Pri
tem se posebej upo{teva nevarnost naravnih
katastrof, prepre~uje preveliko ali premajhno rabo ter ohranja oziroma obnavlja naravne `ivljenjske prostore.
Zato sta potrebni celovita spoznava in ocena
potreb po rabi, daljnovidno integralno
na~rtovanje in dolo~itev iz tega izhajajo~ih
ukrepov.
Za zagotovitev skladnega dolgoro~nega
razvoja poselitve in celovitega razvoja v
prostoru moramo upo{tevati predvsem
naslednje usmeritve:
- naselja: Destrnik, Jane`ovski Vrh,
Vintarovci in Zasadi v krogu 1 km od
ob~inskega sredi{~a je treba razvijati kot

7

izrazito centralno naselje, kot sredi{~e
ob~inskega pomena, glavni oskrbnostoritveni center v ob~ini;
- gospodarski razvoj in raba prostora sta
tesno povezana z usmerjanjem poselitve,
gradnjo infrastrukture, razvojem dru`benih
dejavnosti in medob~inskim povezovanjem
razvoja. Stanovanjska graditev bo skladna z
razvojem delovnih mest in nalo`bam v
gospodarsko in dru`beno infrastrukturo.
Trend stihijskega naseljevanja bomo ustavili
z doslednim izvajanjem urbanisti~ne,
zemlji{ke in komunalne politike;
- bolj{o oskrbo vseh obmo~ij je pri sedanji
razpr{eni poselitvi mogo~e zagotoviti z
nadaljnjo krepitvijo zapolnjevanja naselij;
- u~inkovito komunalno in stanovanjsko
gospodarstvo bo mogo~e zagotoviti z ve~jo
koncentracijo dejavnosti in z organiziranim
urejanjem tistih naselij ali delov naselij, ki so
delno komunalno `e opremljena, ali pa
imajo vsestranske dolgoro~ne razvojne
mo`nosti, tako da je upravi~eno usmerjati v
njihovo urejanje tudi ve~je za~etne investicije;
- zahtevna priprava stavbnih zemlji{~, visoka
cena komunalne in energetske oskrbe,
sedanja in bodo~a delovna mesta ter
prometne povezave pogojujejo koncentracijo in {iritev poselitve v dolo~enih vaseh
ob~ine.
Intenzivnej{i razvoj v ob~ini je mogo~ le pod
pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih mo`nosti in omejitev
pravo~asno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in
prometna infrastruktura ter da graditelji
upo{tevajo veljavno dokumentacijo.
Varovanje vodnih virov, kot prednostna
naloga skladnega dolgoro~nega razvoja,
zahteva dosledno upo{tevanje re`imov
varstvenih obmo~ij vodnih virov in stalno
spremljanje mo`nih vplivov {ir{ega
obmo~ja.
Sistemati~no urejanje odvodnjavanja in
~i{~enja odpadnih voda ter prepre~evanje
onesna`evanja vodnih virov z drugimi posegi v prostor je prvi temeljni pogoj in naloga
za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v
ob~ini, drugi pa je skrb za ~istost okolja in
sistemati~no re{evanje problema odpadkov.
Naravno in kulturno dedi{~ino bomo
ohranili le s pravo~asnim vrednotenjem le-te
in z uskladitvijo z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa
vklju~evanja naravne in kulturne dedi{~ine v
dru`beno in gospodarsko `ivljenje.
Pri usmerjanju poselitve je pomembna
racionalna izraba povr{in znotraj ureditvenih obmo~ij naselij ter `e zgrajene
infrastrukture. Z gradnjo v prostoru je treba
ohranjati tip krajine in varovati vedute na
pomembnih obmo~jih naravne in kulturne
dedi{~ine.
1.1.2. Usmeritve za varstvo naravne in
kulturne dedi{~ine
Varstvo narave
S ciljem varovanja in negovanja, po potrebi
pa tudi obnavljanja, narave in krajine, ki naj
trajno zagotavlja sposobnost delovanja ekosistemov, ohranja `ivalstvo in rastlinstvo
vklju~no z nujnim `ivljenjskim okoljem,

8

sposobnost obnavljanja in trajnega ustvarjanja naravnih dobrin ter razli~nost, svojevrstnost in lepoto naravne in krajine v
njuni celoti.
Na podlagi doslej evidentirane naravne in
kulturne dedi{~ine ter nadaljnjih raziskav,
odkritij in dognanj bomo pripravili
strokovne podlage za pripravo odlokov o
razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov ter ustrezne re`ime za
varovanje in razvoj ostale dedi{~ine.
Lokacije najpomembnej{e naravne in kulturne dedi{~ine bomo opremili tako, da bo
dostopna in predstavljena {ir{i javnosti. O
najpomembnej{i dedi{~ini bomo pripravili
tiskano gradivo.
1.2. Zasnova in strategija razvoja v prostoru
1.2.1. Globalna zasnova poselitve in
organizacije dejavnosti v prostoru
Dolgoro~na zasnova organizacije dejavnosti
v prostoru ob~ine Destrnik temelji na
ekonomskih, socialnih in drugih okvirih
razvoja, ki pogojujejo uresni~itev sprejetih
ciljev razvoja.
Ravninski del ob~ine bo prednostno namenjen razvoju kmetijstva (poljedeljstvo),
gri~evnati
del
pa
sadjarstvu
in
vinogradni{tvu.
Organizacija ostalih dejavnosti, stanovanjske
graditve, gradnje infrastrukturnega omre`ja
je vezana na omre`je naselij in gospodarskih
obmo~ij. Manj{e zaokro`itve naselij so
predvidene v naseljih: Destrnik, Jane`ovski
Vrh, Vintarovci, Zasadi.
Razvoj terciarnih dejavnosti (obrt, storitve,
trgovina, turizem) bo najbolj liberalen.
Obrtne delavnice bo mogo~e graditi ob
stanovanjskih objektih z dovolj velikimi
funkcionalnimi povr{inami in z `e zgrajeno
infrastrukturo. Turisti~no dejavnost bomo
prednostno usmerjali in razvijali na
turisti~nih kmetijah, ob vinskih cestah in ob
atraktivnih to~kah ter na povr{inah naravne
in kulturne dedi{~ine.
Kvartarne dejavnosti (upravne slu`be,
dru`bene dejavnosti) bodo organizirane v
centru ob~ine Destrnik (naselja Destrnik,
Jane`ovski Vrh in Vintarovci).
Centralno pokopali{~e ob~ine Destrnik je v
naselju Lo~ki Vrh, kjer so zagotovljene
zadostne povr{ine za {iritev.
[portno rekreacijski centri so predvideni v
Jane`ovskem Vrhu ob {olskem igri{~u in v
Desencih ob gasilskem domu.
1.2.2. Zasnova omre`ja naselij in organizacija dejavnosti.
- Osnovni cilj dolgoro~ne zasnove in hierarhije omre`ja naselij je optimalna povezava naselij z razli~nimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija
dejavnosti
v
prostoru
in
najprimernej{a raba povr{in.
- Vsem naseljem je treba zagotoviti mo`nost
zmerne demografske rasti.
1.2.3. Zasnova namenske rabe prostora.
V kartografskem delu dolgoro~nega plana
so v merilu 1: 5.000 prikazane podrobnej{e
razmejitve, ki jih je treba upo{tevati pri

izdelavi prostorskih izvedbenih aktov:
- kmetijska zemlji{~a,
- varovana obmo~ja, za katera so sprejeti
odloki,
- varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim
namenom, varstveni pasovi vodnih virov,
- varstvena obmo~ja naravnih znamenitosti
in kulturnih spomenikov,
- ureditvena obmo~ja naselij,
- trase in varstvena obmo~ja infrastrukturnih
objektov in naprav in
- povr{ine za vse ostale ureditve in posege v
naseljih, ki so `e podrobneje preverjeni v
prostoru.
V obdobju do leta 2000 glede na predvidene
posege v prostor predvidevamo manj{e
spremembe razmerja med gozdnimi, kmetijskimi,
stavbnimi
in
nerodovitnimi
povr{inami.
- Za planirani dolgoro~ni razvoj poselitve
(naselja in infrastruktura) bo treba urediti 16
ha stavbnih zemlji{~. Del teh povr{in je
mogo~e pridobiti s prenovo in racionalnej{o
ureditvijo sedanjih povr{in naselij.
- Povr{ine namenjene dolgoro~nemu razvoju naselij morajo biti praviloma manj
kvalitetne kmetijske in gozdne povr{ine.
- Pri urejanju in pridobivanju stavbnih
zemlji{~ mora biti temeljno vodilo racionalna raba povr{in znotraj obstoje~ih naselij, s
poudarkom na prenovi stavbnega fonda.
- Preobrazba kmetijskih in gozdnih povr{in
za potrebe po~itni{kih objektov bo na
obmo~ju stavbnih zemlji{~.
- Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva
in gozdarstva je opredelitev obmo~ij
zara{~anja in dolgoro~ne namenske rabe teh
obmo~ij ter uskladitev optimalne strukture
oziroma bilance rabe.
- Agrarne operacije se izvedejo na obmo~ju
pore~ja potoka Rogoznica in v drugih
dolinah manj{ih potokov, v kolikor je
zadosten interes lastnikov zemlji{~.
- Zapu{~anje kmetijske zemlje oziroma
zara{~anje s slabimi gozdovi je treba
prepre~evati s stimulativnimi ukrepi za
ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja
kmetijskih gospodarstev.
- Za vsa degradirana obmo~ja (glinokop,
infrastrukturni koridorji) je treba izdelati in
izvajati sanacijski program in obmo~ja po
zaklju~eni uporabi rekultivirati v gozdne ali
kmetijske povr{ine.
1.3. Urbanisti~na zasnova
1.3.1. Prostorski obseg obmo~ja
Sklenjeno urbanizirano obmo~je ob~ine
Destrnik v katerem bomo usmerjali razvoj
ter urejali prostor na podlagi obveznih izhodi{~ in usmeritev urbanisti~ne zasnove –PUP
– ureditvenih obmo~ij.
1.3.2. Cilji in skupni interesi
Temeljni cilji bodo~ega dru`benogospodarskega razvoja ter s tem povezane organizacije dejavnosti v naseljih so:
- razvoj kvalitetnej{ega urbanega okolja, kar
pomeni sedanjim in bodo~im prebivalcem
zagotoviti ustrezni oskrbni, prometni in
komunalni standard, humano in zdravo
bivalno okolje, bli`ino, dobro dostopnost do
delovnih mest, mo`nosti za razvijanje

Ob~an - 3. avgust 2001

dejavnosti v prostem ~asu itd.;
- sanacijo negativnih vplivov na bivalno in
delovno okolje in naravne vire bomo
pospe{evali z ureditvijo osnovnega prometnega omre`ja, kanalizacije, oskrbe z vodo,
urejanjem vodotokov, varovanjem pred
poplavami, zbiranjem in odva`anjem
odpadkov, prepre~evanjem nekontrolirane
pozidave kvalitetnih kmetijskih zemlji{~ itd.;
- zaustaviti dosedanji trend zara{~anja nekaterih naselij, zagotoviti uravnote`en razvoj
med urbanimi ter obrobnimi, prete`no ruralnimi, naselji in krajino;
- pri usmerjanju poselitve je pomembna
racionalna izraba povr{in znotraj ureditvenih obmo~ij naselij ter `e zgrajene
infrastrukture;
- z novogradnjami v prostoru je treba ohraniti krajine in varovati vedute na pomembnih obmo~jih naravne in kulturne dedi{~ine.

Pri razvoju turizma bomo v najve~ji meri
podpirali tiste programe, ki bodo vklju~evali
lokalne potrebe s ciljem usklajevanja turisti~nih in sprostitvenih dejavnosti z
ekolo{kimi in socialnimi zahtevami ter z
omejevanjem tak{nih, ki {kodijo okolju.
V ta namen bomo razvijali ustrezne poti,
na~in do`ivljanja krajev ter mo`nosti potovanja in bivanja, ki so usklajene z `eljo po
kreativnem in naravnem pre`ivljanju prostega ~asa.
Turisti~no dejavnost bomo prednostno
usmerjali in razvijali na turisti~nih kmetijah,
v vinoto~ih ob vinskih cestah, ob atraktivnih
povr{inah in ob povr{inah naravne in kulturne dedi{~ine.
Storitve za potrebe prehodnih gostov in turistov bo prete`no pokrivala gostinsko turisti~na dejavnost.
DRU@BENE DEJAVNOSTI

1.3.3. Usmeritve in strategija organizacije dejavnosti v prostoru ter raba prostora
Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru bo v prvi vrsti upo{tevano
varovanje dobrin splo{nega pomena,
racionalna izraba prostora in organizacija
dejavnosti v prostoru ter varovanje in
izbolj{evanje okolja s ciljem zagotovitve
enakovrednih pogojev bivanja in dela za
prebivalce.
Bistvene usmeritve za zasnovo prostorske
organizacije dejavnosti in namensko rabo
povr{in ob~ine Destrnik.
- {tevilo prebivalcev v ob~ini Destrnik naj bi
predvidoma leta 2001 doseglo {tevilo 2600;
- za zagotovitev skladnej{ega razvoja urbanih in kmetijskih dejavnosti bomo v naseljih
in delih naselij razvijali kme~ka in kme~ko
delavska gospodarstva;
- ob~ina bo dajala prednost prenovi stavbnega fonda pred posegi na nove povr{ine;
- obstoje~e pokopali{~e v Lo~kem Vrhu ima
predvidene povr{ine za nadaljnjo {iritev.
1.3.4. Zasnova organizacije dejavnosti v
prostoru in namenska raba prostora.
Centralno obmo~je
- sedanje osnovno centralno obmo~je
Destrnika, kot upravni, kulturni, oskrbni in
prometni center z mo`nostjo {iritve v naselja: Destrnik, Jane`ovski Vrh, Vintarovci in
Zasadi;
- v ureditvenih obmo~jih naselij bodo
posamezne dejavnosti za dnevno oskrbo
prebivalcev.
Stanovanjska gradnja
- {e nadalje bo prevladovala gradnja prosto
stoje~ih enodru`inskih hi{.
Obrtne (terciarne dejavnosti)
Trgovina
Destrnik je treba razviti v mo~nej{e
ob~insko nakupovalno sredi{~e.
V drugih obmo~jih bomo z lokacijsko politiko spodbujali razvoj gospodarskih in
negospodarskih dejavnosti.

Gostinstvo in turizem

Ob~an - 3. avgust 2001

Otro{ko varstvo
Ob upo{tevanju ~im bolj{e dostopnosti do
vrtca in ob ~im ve~jem {tevilu vklju~enih
otrok bomo v Destrniku omogo~ili
dejavnost otro{kega varstva v javnem zavodu.
Osnovna {ola
Te`ili bomo k temu, da bodo z obveznim in
raz{irjenim programom zagotovljene razvojne mo`nosti za vse u~ence.
Kultura
Kot dopolnitev obstoje~ih zmogljivosti za
kulturne dejavnosti bomo v najve~ji mo`ni
meri izkoristili obstoje~i stavbni fond.
Zdravstveno varstvo
Ob~ani lahko koristijo osnovno zdravstveno
varstvo v novem zdravstvenem domu, ki
deluje v prenovljenem prizidku v Destrniku.
Socialno skrbstvo
Programe socialnega skrbstva bomo izvajali
preko Centra za socialno delo Ptuj.
Upravne, javne in finan~ne slu`be
V okviru prenove obstoje~ega stanovanjskega fonda bomo zagotavljali potrebne
povr{ine za razvoj teh slu`b.
[PORT IN REKREACIJA
Razen sedanjih {portnih zmogljivosti bomo
urejanje novih povr{in za {port in rekreacijo
usmerili v obmo~ju naselij: Desenci (ob
gasilskem domu) in Jane`ovski Vrh ({iritev
ob {olskem igri{~u).
Zimske {porte bodo razvijali v Drstelji
(Golob), Destrniku (cerkveni hrib).
Zanemarjene pe{poti znotraj naselij in
zaselkov bomo uredili v sprehajalne,
pe{poti zunaj naselij v kolesarske, nekategorizirane, gozdne, poljske in posebej urejene
poti bomo namenili jahalnim. Jahalni {port
se bo razvijal v Jane`ovcih (nekdanja
Poto~nikova kmetija).
Zelene in ureditvene povr{ine bodo urejene
ob javnih in kulturnih objektih, stanovanjskih hi{ah in drugih primernih povr{inah.

KOMUNALNE DEJAVNOSTI
Gospodarjenje z odpadki
S ciljem zagotavljanja zajemanja, predelave
in odstranjevanja odpadkov, ki je prilagojeno potrebam okolja, in s posebnim
upo{tevanjem omejevanja odpadkov, bo
treba {e posebej vztrajno delovati.
Predviden je sistem lo~enega zbiranja
odpadkov in odva`anje na skupno deponijo.
CESTNO OMRE@JE
Nosilec cestnega prometa v obmo~ju ob~ine
je regionalna cesta, ki poteka skozi Placar,
Jane`ovce, Doli~, Gomilce in Svetince (Ptuj Lenart).
Lokalna cesta Jane`ovski Vrh-Zasadi in
Zasadi-Gomilci je predvidena za prekvalifikacijo v regionalno cesto.
Lokalne ceste in javne poti bomo po prioritetni listi vzdr`evanja obnavljali in {irili
skladno z razvojem prometa in potrebami
na njih.
Javne poti, ki niso javno dobro, bomo
postopoma geodetsko odmerili in jih vpisali
v kataster javno dobro – ceste.
Avtobusna postajali{~a
Avtobusna postajali{~a na lokalnih cestah
imajo postajali{~a na cesti{~u. Glede na
pove~an promet in varnost ter mo`nosti
bomo postopoma uredili postajali{~a z izvozom ob cesti. Postajali{~a bomo postopno
opremljali z li~nimi hi{icami za potnike.
Plo~niki
Ob lokalni cesti Jane`ovski Vrh-Zasadi je
predvidena postopna izgradnja enostranskega plo~nika na relaciji »Terglav~nik«
(Jane`ovski Vrh) – {ola – pokopali{~e in
Repi~ - Poli~ v Zasadih. Izgradnja plo~nikov
je nadalje predvidena v strnjenih naseljih ob
prometnih cestah, kjer je frekvenca pe{cev
in otrok velika.
KOMUNALNA OSKRBA IN
GOSPODARSKO UREJANJE

VODNO-

Vodno gospodarstvo
Postopno je treba urediti struge `ivih
vodotokov.
Urediti je treba vodotok potoka Rogoznica s
pritoki zaradi - rednega poplavljanja kmetijskih zemlji{~ ob pore~ju. Po izvedenem
sanacijskem posegu na potoku Rogoznica je
treba za~eti z melioracijskimi deli na kmetijskih zemlji{~ih ob pore~ju potoka
Rogoznica ob so~asni izvedbi komasacijskih
postopkov.
Oskrba z vodo
V ob~ini je zgrajen sistem javnega vodovodnega omre`ja. Dolo~ene odseke bo treba
postopno rekonstruirati. V Svetincih ob
pre~rpali{~u je zgrajen globinski vodnjak.
Predvideti bo treba varovalni pas ob njem in
sprejeti ustrezno varovanje.
Odvajanje odpadnih voda
V ob~ini so zgrajeni prvi metri kanalizacijskega sistema, ki so navezani na ^N pod

9

osnovno {olo. Za obmo~je ob~ine je treba
izdelati projekt izgradnje kanalizacijskega
sistema (ve~ manj{ih ~istilnih naprav), na
podlagi na~rtov pa za~eti z izgradnjo sistemov.
Oskrba z elektri~no energijo
Oskrba z elektri~no energijo je zagotovljena
v vseh naseljih ob~ine. Po programu Elektro
Maribor bodo gradili nove transformatorske
postaje v vaseh in sicer:
- TP Destrnik 2,
- TP Vintarovci 4,
- TP Lo~ki Vrh 2,
- TP Svetinci 2,
- TP Destrnik 3,
- TP Levanjci 2,
- TP Zg. Velovlek 2,
- TP Jir{ovci 3, skupaj s priklju~nimi 20 kV
vodi.
Nadalje je predvidena gradnja povezovalnega daljnovoda 20 kV od TP Jir{ovci do TP
Vintarovci 3.
Postopno se v strnjenih naseljih zra~ni elektro vodi zamenjujejo z zemeljskimi.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se postopno {iri v strjenih
naseljih. Gradnja in vzdr`evanje je podrobneje opredeljeno v odloku.
PTT promet
Po{ta je v Vintarovcih, ATC pa v
Jane`ovskem Vrhu. Vsi zra~ni telekomunikacijski vodi se zamenjujejo z zemeljskimi
kabli.
Oskrba pred visokimi vodami
Prioritetna je regulacija potoka Rogoznica in
pritokov ter ureditev strug vodotokov, ki
ve~krat poplavljajo, v poplavah pa so
ogro`eni stanovanjski in gospodarski objekti.
Strokovno mora biti izveden odvodni jarek
iz glinokopa Jane`ovci.
Pokopali{~e
Predvidena
je
{iritev
pokopali{~a v Lo~kem Vrhu.

obstoje~ega

KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Raba povr{in v odprtem prostoru je prav
tako pomemben in bistveni del usmeritev
razvoja ob~ine. Pri tem je temeljna usmeritev
varstvo najbolj{ih kmetijskih zemlji{~, varstvo vodnih virov, sanacija zaradi eksploatacije gline in drugih posegov v prostor.
Podpirali bomo kmetijstvo s ciljem ohranjanja in pospe{evanja gospodarjenja tradicionalnih krajin ter kraju primernega in
okolju znosnega kmetijstva v splo{nem
interesu.
Pri tem bomo upo{tevali ote`ene gospodarske pogoje v gri~evnatem delu.
Kmetijska zemlji{~a
Kmetijska raba prostora, {e posebej tistega v
obmo~ju razpr{ene gradnje, je v nenehnih
konfliktih z drugimi rabami. V prvi vrsti je
treba varovati kmetijske povr{ine, ki so
razvr{~ene med najbolj{a kmetijska
zemlji{~a in so primerne za intenzivno

10

kmetijsko proizvodnjo.
Za izbolj{anje kmetijskih zemlji{~ predvidevamo naslednje posege:
Osu{evanje – hidromelioracija na lokaciji:
Rogozni{ka dolina.
Manj{e melioracije ob `ivih potokih so
mo`ne na celotnem obmo~ju ob~ine v I. in
II. obmo~ju kmetijskih zemlji{~. Prav tako so
mo`ne agromelioracije na celotnem
obmo~ju ob~ine na I. in II. obmo~ju kmetijskih zemlji{~.
Komasacije
Komasacije so predvidene na obmo~ju
pore~ja potoka Rogoznica. Dopustna je
mo`nost manj{ih komasacij na obmo~ju
celotne ob~ine na I. in II. obmo~ju kmetijskih zemlji{~.
Gozdovi
Z gozdovi bo treba, skladno z zakonodajo o
gozdovih, gospodariti tako, da bo zagotovljeno trajno ohranjevanje in izbolj{anje
gospodarskih in splo{no koristnih funkcij
gozdov. Skladno s sprejetimi smernicami
bodo varovani predvsem gozdovi z varovalno, lesno proizvodno in rekreacijsko funkcijo. Gozdove slab{e kvalitete bo mo`no
namenjati tudi za potrebe bodo~e poselitve.
Dolgoro~no bo treba postopno vzdr`evati
gozdne komunikacije ter z intenzivno nego
izbolj{ati malo donosne gozdove.
SANACIJA GLINOKOPA IN EKSPLOTACIJA GLINE
Sanacija degradiranega obmo~ja je obvezna
za uporabnika in se izvede pred nadaljnjo
eksplotacijo. Po nadaljnji eksplotaciji se
sanacija praviloma izvaja letno. Letna
eksplotacija je praviloma predvidena do
5.000 m3.
5. ~len
Upo{tevana so obvezna izhodi{~a iz dolgoro~nega in srednjero~nega plana Republike
Slovenije za obdobje od 1986-2000, dopolnjenega 1989,1990,1995, in Odloka o spremembah
in
dopolnitvah
sestavin
dolgoro~nega in srednjero~nega dru`benega plana RS (Uradni list RS, {t. 11/99).
6. ~len
Srednjero~ni dru`beni plan ob~ine Ptuj za
obdobje 1986-1990, dopolnjen leta 1996 za
obmo~je ob~ine Destrnik-Trnovska vas, se
spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Srednjero~ni plan ob~ine Ptuj in
Destrnik –Trnovska vas za obdobje
1986-2000, za obmo~je ob~ine Destrnik.
1. Prostorske sestavine dru`benega
plana
1.1. Cilji in usmeritve v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja
Temeljni cilji, ki jih moramo dose~i z
na~rtnim urejanjem prostora in varstvom
okolja, so:
- smotrna organizacija dejavnosti v prostoru
in raba prostora;
- varovanje naravnih virov, naravnih in
ustvarjenih vrednot;

- varovanje in izbolj{anje ~lovekovega okolja, dolgoro~ni plan ob~ine, ki vsebuje
usmeritve za uresni~evanje teh ciljev, je
osnovno vodilo za opredelitev posegov v
prostor in za njegovo urejanje.
(1) Sprejeta zasnova poselitve in izhodi{~e
za usmerjanje novih dejavnosti in {iritev
sedanjih zmogljivosti:
- razvoj naselij bomo usmerjali na povr{ine,
ki so v ta namen opredeljene v dolgoro~nem
planu;
- u~inkovito komunalno in stanovanjsko
gospodarstvo bomo zagotovili z ve~jo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v
naseljih, ki so komunalno prete`no opremljena;
- trend stihijskega poseljevanja v dobro
dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanisti~ne, zemlji{ke in
komunalne politike;
- v naseljih s prete`no kme~kim prebivalstvom bomo razpolo`ljiva stavbna zemlji{~a
prednostno namenjali gradnji za potrebe
kme~kih in polkme~kih gospodarstev.
Pozornost bo namenjena kmetijam
razpr{ene gradnje, da bodo imele mo`nost
nadaljnjega razvoja.
(2) Globalna namenska raba povr{in in
usmeritve za njeno preobrazbo so dolo~ene
z dolgoro~nim planom. Pri vseh posegih v
prostor, ki so vezani na spremembo
namenske rabe zemlji{~, bomo upo{tevali
usklajen razvoj vseh dejavnosti v prostoru,
{e zlasti pa uveljavitev {ir{ih dru`benih
interesov pred lokalnimi in sektorskimi.
- Varovanje vodnih virov je prednostnega
pomena pri namenski rabi povr{in in urejanju prostora.
- U~inkovito gospodarjenje s kmetijskimi
zemlji{~i in z gozdom bo mogo~e ne samo z
uskladitvijo namenske rabe povr{in, temve~
predvsem z uresni~evanjem dolgoro~nih
razvojnih programov in z razvojem sistema
poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega
prostora.
- Sanacija degradiranih obmo~ij je obvezna
za vse uporabnike.
- Naravno in kulturno dedi{~ino moramo
vklju~iti v celovito urejanje prostora. Pri tem
moramo prese~i dana{nji pristop ter povezati interese dru`benega in gospodarskega
razvoja s potrebami po njeni ohranitvi in
vzdr`evanju.
- Naravne razmere s krajinsko pestrostjo in
dedi{~ino moramo bolje izkoristiti pri razvoju turizma ter za rekreacijske potrebe prebivalstva ob~ine in {ir{ega zaledja.
(3) Izbolj{anje in varovanje okolja mora biti
u~inkovita kurativna in preventivna
dejavnost, ki mora biti povezana predvsem z
naslednjimi nalogami:
- primerna razmestitev in izbor proizvodnih
in drugih dejavnosti v prostoru;
- na~rtno vlaganje v ~istilne naprave in
izgradnjo kanalizacijskega omre`ja;
- organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki;
- pravo~asna presoja vplivov posameznih
posegov v prostor.
(4) Na podlagi dolo~il dolgoro~nega plana
bomo sprejeli prostorske izvedbene akte kot
podlago za operativno uresni~evanje dogovorjenih nalog.

Ob~an - 3. avgust 2001

Vse predvidene investicije, ki {e niso
podrobno preverjene v fazi vklju~evanja v
planske akte, bomo preverili ob izdelavi
prostorskih izvedbenih aktov.
Pri urejanju naselij bo v obdobju 1986-2000
poudarek na zapolnitvah in kvalitetnem urejanju prete`no `e pozidanih obmo~ij, zato
moramo naseljem in delom naselij, kjer bo
prevladovala prenova in nadomestna gradnja, posvetiti enako pozornost kot urejanju
novih obmo~ij.
1.2. Prostorska organizacija dejavnosti
in namenska raba prostora v obmo~jih,
kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora.
Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in dolo~ila za
izvajanje nalog v planskem obdobju 19862000 temeljijo na usmeritvah dolgoro~nega
plana.
Gradnja posameznih objektov v ureditvenih
obmo~jih bo opredeljena z dolo~ili PUP.
Obmo~ja z razpr{eno gradnjo so v kartografskem delu plana ozna~ena. Gradnja in
obnova je mogo~a na obstoje~ih stavbnih
zemlji{~ih ali na mejnih parcelah, ~e ni v
nasprotju z omejitvami, ki so prikazane v
kartografskem delu plana.
1.2.1. Stanovanjska gradnja
Stanovanjska gradnja se bo urejala z dolo~ili
PUP.
1.2.2. Obrtna dejavnost
Ob omejenih materialnih mo`nostih je v tem
planskem obdobju prednostnega pomena
pomo~ zasebnim vlagateljem.
1.2.3. Kmetijske povr{ine
U~inkovito gospodarjenje s kmetijskimi
zemlji{~i bo mo`no ne samo z uskladitvijo
namenske rabe povr{in, temve~ predvsem z
uresni~evanjem dolgoro~nih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki
bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora.
1.2.4. Gozdne povr{ine
Gospodarske gozdove bomo izkori{~ali in
urejali na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih na~rtov.
Upo{tevali bomo omejene pogoje gospodarjenja v varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim pomenom, ki so opredeljeni v
dolgoro~nem planu.
1.3. Naloge v zvezi z urejanjem prostora
1.3.1. Usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih aktov
Pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov
bomo upo{tevali naslednje usmeritve:
- podrobno bomo raz~lenili namensko raboskladno s planirano organizacijo dejavnosti
na posameznem obmo~ju; pri tem bomo
zavarovali lokacije za objekte in naprave
{ir{ega dru`benega pomena, ki bodo grajeni
v kasnej{ih fazah;
- izbolj{ali bomo sedanje in uredili nove
prometne ureditve in povezave, ki bodo
omogo~ale varen promet in v najve~ji mo`ni
meri za{~ito okolja pred hrupom;
- zmanj{evali bomo komunalne probleme z

Ob~an - 3. avgust 2001

na~rtovanjem komunalnega omre`ja in
naprav, ki ga bo mogo~e postopoma izgrajevati in izbolj{evati;
- upo{tevali bomo vsa v dolgoro~nem planu
opredeljena varstvena in zavarovalna
obmo~ja ter usmeritve o mo`nih posegih in
ureditvah na teh obmo~jih;
- pri urbanisti~nem na~rtovanju in ureditvah
bomo poleg funkcionalnih vidikov
enakovredno upo{tevali merila za oblikovanje kulturnega in humanega bivalnega ter
delovnega okolja, pri tem bomo urejevalno
pozornost enakovredno posve~ali urbanim
in ruralnim naseljem;
- pri urejanju krajine bomo poleg
funkcionalnih
vidikov
enakovredno
upo{tevali ohranitev zna~ilne krajinske
podobe ter ekolo{kega ravnote`ja;
- za glinokop se izdela rudarski na~rt,
Sanacija se izvaja so~asno z eksplotacijo;
- pri melioracijskih posegih je treba paziti na
kompleksno ovrednotenje s krajinskega in
ekolo{kega vidika. Skladno z ugotovljeno
problematiko se po potrebi izdela na~rt:
- pri urejanju vodotokov je treba uskladiti
akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva
ribi{tva in krajinskega varstva. Prednost naj
ima pove~anje kapacitete re~ne struge;
- oblikovalno pozornost bomo posve~ali
tudi vklju~evanju naselij v kulturno krajino,
predvsem oblikovanju robov naselij
(arhitektonski in krajinski vidik);
- preverili bomo vse oblike ogro`enosti prebivalstva ter materialnih dobrin ter vklju~ili v
prostorsko izvedbene akte dolo~ila v zvezi z
gradnjo, tehni~nimi in obrambno - za{~itnimi ukrepi na obravnavanem obmo~ju.
1.3.3.
Usmeritve
za
urejanje
posameznih obmo~ij
- Odprt prostor in posamezna naselja bomo
urejali skladno z zasnovo posameznih krajinskih sistemov.
- Pospe{evali bomo aktiviranje vseh primarnih proizvodnih potencialov v prostoru,
ter selektivno vna{anje neagrarnih funkcij za
pridobitev novih razvojnih mo`nosti in
kakovosti;
- Razmerje med primarnimi in urbanimi
dejavnostmi bomo razvijali tako na ravni
posameznih naselij kot programskih zasnov
v smeri komplementarnega prepleta
dejavnosti in njihove ekolo{ko skladne vgraditve v krajino.
- Razvoj poselitvenih zasnov, posameznih
naselij in spremljajo~ih dejavnosti bomo
usmerjali skladno z merili posameznega kulturnega krajinskega sistema.
- V obmo~jih, kjer bi {iritev gradbenih
povr{in predstavljala potencialni higienski
ali komunalni problem, ali kjer `e obstoje~e
gradnje predstavljajo tak problem, ni
mogo~e graditi, dokler se stanje ne sanira.
7. ~len
Z dnem, ko za~ne veljati ta odlok, preneha
veljati tekst dolgoro~nega plana 1986-2000
in srednjero~nega plana 1986-1990 ob~ine
Ptuj in ob~ine Destrnik –Trnovska vas, v
delih, ki se ne nana{ajo na obmo~je ob~ine
Destrnik.

8. ~len
Ta odlok za~ne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik.
[tev.: 032-01-6/2001-21R
Datum: 20.07.2001
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, univ. dipl. ing. el.

2.
Na podlagi 15. ~lena Statuta Ob~ine
Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik {t.
1/99) in Pravilnika o {tipendiranju (Uradni
vestnik Ob~ine Destrnik {t. 5/99) Ob~inski
svet Ob~ine Destrnik objavlja

RAZPIS
[TIPENDIJ ZA LETO 2001/2002
1. Redni {tudij:
Razpi{e se {tipendija za Gradbene fakultete
iz naslednjih smeri:
- geodezija - 2. oz. 4. letnik ali
- gradbena fakulteta – 3. oz. 4. letnik
PRIJAVI JE TREBA PRILO@ITI
- dokazila o vpisu v teko~i letnik,
- dokazila o u~nem uspehu zadnjega predhodnega letnika,
- potrdilo o dr`avljanstvu Republike
Slovenije,
- potrdilo o stalnem prebivali{~u.
Rok za prijavo na razpis je 15.09.2001. Vloge
oddajte osebno v upravi Ob~ine Destrnik,
Vintarovci 50,2253 Destrnik ali po{ljite priporo~eno po po{ti.
[tipendije se dodelijo za {olsko leto.
Izbor med prijavljenimi kandidati bo opravil
Odbor za {olstvo, kulturo, socialo in dru{tva
in ga predlagal ob~inskemu svetu. Obvestilo
o izbiri med prijavljenimi kandidati v skladu
s Pravilnikom o {tipendiranju bo kandidatom posredovano v 8 dneh po opravljeni izbiri.
[tev.: 032-01-12/2001-21R
Destrnik, dne 20.07.2001
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s. r.

3.
Ob~ina Destrnik objavlja na podlagi 6. ~lena
Statuta Ob~ine Destrnik, sklepa Ob~inskega
sveta Ob~ine Destrnik z dne 20.07.2001 in v
sodelovanju z banko posojilodajalko naslednji

RAZPIS
za kreditiranje kmetijske proizvodnje
ter za dodelitev posojil ob~anom
ob~ine Destrnik za pospe{evanje
razvoja kmetijstva, podjetni{tva in
drobnega gospodarstva v letu 2001
I. SPLO[NI POGOJI
Lastna
udele`ba:
minimalno
50%
predra~unske vrednosti investicije.
Obrestna mera TOM + 0 %. Doba vra~anja
posojila je najve~ 5 let.
Moratorij za za~etek vra~anja posojila je v

11

dogovoru z banko (najve~ 6 mesecev).
Realna obrestna mera se lahko spremeni
glede na povpra{evanje po kreditih.
Okvirna vi{ina razpisanih sredstev zna{a
18.000.000,00 SIT. V kolikor bo skupna
vi{ina zapro{enih sredstev ve~ja od razpolo`ljivih, bo odbor sorazmerno zmanj{eval
vi{ino odobrenih sredstev ali spremenil
obrestno mero.
Prosilci po{ljejo pro{njo s prilogami v dveh
(2) izvodih priporo~eno po po{ti z oznako
»ZA POSOJILO – KMETIJSTVO« v zaprti
kuverti do 15.09.2001 na naslov: Ob~ina
Destrnik, Vintarovci 50,2253 Destrnik.
II.
KREDITIRANJE
PROIZVODNJE

KMETIJSKE

Za posojilo lahko zaprosijo:
1. ob~ani, ki se ukvarjajo s kmetijsko
proizvodnjo,
2. ob~ani, ki imajo stalno prebivali{~e na
obmo~ju ob~ine Destrnik,
3. kmetija mora biti na obmo~ju ob~ine
Destrnik.
4. Prednost pri dodelitvi posojil imajo
posamezni projekt in razvojni program, ki
zagotavlja:
- zaposlovanje oz. odpiranje novih delovnih
mest,
- samozaposlitev,
- raz{iritev dejavnosti oz. pove~anje
kapacitet.
Krediti so namenjeni za:
- gradnjo hlevov (z vso dokumentacijo),
- vrtnarstvo – za rastlinjake, steklenjake in
opremo,
- nakup novej{e kmetijske mehanizacije,
- nakup kmetijskih zemlji{~,
- ekolo{ko kmetovanje,
- razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
- posodobitev kmetije in kmetijske
proizvodnje.
Vloga za posojilo mora vsebovati:
- ime in priimek vlagatelja,
- naslov vlagatelja,
- seznam prilo`ene dokumentacije,
- opis dejavnosti in predra~unsko vrednost
investicije,
- vi{ino zapro{enega posojila,
- mnenje o smiselnosti nalo`be ter
- dokumentacijo.
Vlogo za podporo investicije mora sestaviti
in podpisati Kmetijska svetovalna slu`ba oz.
rajonski kmetijski pospe{evalec. Prilo`en
mora biti zemlji{koknji`ni izpisek za nepremi~nino (gospodarski objekt novej{ega
datuma).
Za zavarovanje kreditov v ve~jem znesku se
predlo`i cenitev nepremi~nin, ki so predmet
zavarovanja.
Prilo`ena morajo biti tudi dokazila o katastrskem dohodku za leto 2000 in potrdilo o
prodanih tr`nih vi{kih v letu 2000
dru`benim in zasebnim organizacijam
(zadruge, mesarije).
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem (kot izvr{evalec razpisa za Ob~ino
Destrnik) si pridr`uje pravico, da za specifi~ne primere po svoji presoji zahteva {e
dodatno dokumentacijo oziroma dokazila.
Nepopolnih in nepravo~asno prispelih vlog
(ne glede na vrsto prispetja) ne bomo obrav-

12

navali.
III.
DODELITEV
POSOJIL
ZA
POSPE[EVANJE
RAZVOJA
PODJETNI[TVA IN DROBNEGA GOSPODARSTVA
Za posojilo lahko zaprosijo:
1. podjetja v zasebni in me{ani lasti,
2. samostojni podjetniki,
3. ob~ani, ki so pri pristojnem ob~inskem
upravnem organu vlo`ili zahtevo za izdajo
obrtnega dovoljenja, oziroma na pristojnem
sodi{~u priglasitev za vpis v sodni register in
prilo`ili vse predpisane dokumente za
ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja.
4. Sede` obratovalnice oziroma podjetja in
kraj investicije mora biti na obmo~ju ob~ine
Destrnik.
5. Prednost pri dodelitvi sredstev posojila
imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
- zaposlovanje oziroma odpiranje novih
delovnih mest,
- samozaposlitev,
- ekolo{ko varen objekt,
- udele`bo doma~ih oziroma tujih sovlagateljev,
- prodajo na tuja tr`i{~a,
- raz{iritev dejavnosti oziroma pove~anje
kapacitet,
- celostni razvoj pode`elja.
Vloga za posojilo mora vsebovati:
- ime in priimek oziroma naziv firme,
- naslov obratovalnice oziroma podjetnika,
- seznam prilo`ene dokumentacije,
- opis dejavnosti in predra~unsko vrednost
investicije,
- vi{ino zapro{enega posojila.
Prilo`ijo naj {e naslednjo dokumentacijo:
1. poslovni na~rt ali investicijski program za
manj{e projekte. Ta mora vsebovati:
- osnovne podatke o investitorju,
- opis programa z vidika mo`nosti tr`enja,
- opis programa tehnologije, poteka investicije, potreb po kadrih, varstva okolja in
potreb po energiji,
- opis virov financiranja,
- opredelitev predvidenih rezultatov razvojnega programa;
2. obrtno dovoljenje ali potrdilo o vlo`eni
zahtevi za pridobitev obrtnega dovoljenja ter
vpis v sodni register ali potrdilo o priglasitvi
za vpis v sodni register;
3. dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca
(za obrtnike je to dav~na napoved za leto
2000), podatke o poslovanju v letu 2000
(obrazec), za podjetja pa zaklju~ni ra~un za
leto 2000 (bilanco stanja in bilanco poslovne
uspe{nosti) ter podatke o poslovanju v letu
2000,
- predlog zavarovanja posojila (hipotekarno
ali drugo zavarovanje),
- dokaz o namenu posojila: pri gradnji ali
adaptaciji poslovnih prostorov, ~e je nosilec
lastnik;
4. zemlji{koknji`ni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del pri gradnji ali
adaptaciji poslovnih prostorov; ~e je prosilec
najemnik - soglasje lastnika, oziroma priglasitev del na ime lastnika ter najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za obdob-

je vra~anja posojila, vklju~no z moratorijem
za za~etek odpla~evanja posojila.
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem (kot izvr{evalec razpisa za Ob~ino
Destrnik), si pridr`uje pravico, da za specifi~ne primere po svoji presoji zahteva {e
dodatno dokumentacijo oziroma dokazila.
Nepopolnih in nepravo~asno vlo`enih vlog
(ne glede na vrsto prispetja) ne bomo obravnavali.
Oceno programa oziroma upravi~enost
zahtevka iz vloge pripravi Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem v dogovoru z
banko posojilodajalko.
O svoji odlo~itvi bo odbor v roku 8 (osem)
dni od dneva odlo~itve obvestil vse sodelujo~e na razpisu.
[tev.: 032-01-8/2001-21R
Datum: 20.07.2001
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, univ. dipl. ing. el.

4.
Ob~ina Destrnik objavlja na podlagi 6. ~lena
Statuta Ob~ine Destrnik in sklepa
Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik z dne
20.07.2001 naslednji

RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA INTERVENCIJE OHRANJANJA RAZVOJA
KMETIJSTVA V OB^INI DESTRNIK ZA
LETO 2001
1.SPLO[NI POGOJI
I.
Za dodelitev sredstev lahko zaprosijo
pravne in fizi~ne osebe-dr`avljani RS, ki se
ukvarjajo s proizvodnjo hrane in izvajajo
omenjeno dejavnost v ob~ini Destrnik, ter
bodo sredstva investirali v ob~ini Destrnik.
II.
Navodila in informacije v zvezi z razpisom
dobijo prosilci na
Ob~ini Destrnik,
Vintarovci 50, 2253 Destrnik, telefon 02/7520900. Interesenti dvignejo v sprejemni pisarni Ob~ine Destrnik ustrezen obrazec, ga
izpolnijo in dopolnijo s prilogami in v roku
do 15.11.2001 oddajo v zape~ateni ovojnici,
na kateri je naslov vlagatelja in namen, za
katerega je namenjena (razpis govedorejapra{i~ereja 2001).
III.
Zahtevek za dodelitev sredstev za finan~ne
intervencije po tem razpisu naslovijo vlagatelji na naslov:
Ob~ina Destrnik,
Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom
RAZPIS GOVEDOREJA – PRA[I^EREJA
2001.
Vlagatelj s svojim podpisom jam~i za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
Obravnavane bodo samo popolne vloge.
Prepozno dospelih vlog ne bomo obravnavali.
2. VSEBINA RAZPISA
Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj

Ob~an - 3. avgust 2001

kmetijstva v ob~ini Destrnik se zagotovijo v
prora~unu Ob~ine Destrnik za leto 2001, v
obliki sofinanciranja, regresov in premij v
vi{ini 1.700.000,00 SIT.
3. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV
SREDSTEV
A. @IVINOREJA

5.

7.

Na podlagi 26. ~lena Zakona o politi~nih
strankah (Uradni list RS, {t. 62/94,1/99 in
70/00) in 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik
(Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 21. redni
seji, dne 20.07.2001, sprejel

Na osnovi 10. ~lena Odloka o izdajateljstvu
javnega glasila Ob~an, je Ob~inski svet
Ob~ine Destrnik na svoji 21. redni seji, dne
20.07.2001, sprejel

SKLEP

Govedoreja
Osemenjevanje:

o na~inu financiranja politi~nih strank
v ob~ini Destrnik

NAMEN UKREPA:
Izbolj{anje genetskega potenciala goveda s
semenom kvalitetnih bikov. Vi{ina regresa
zna{a 1.000,00 SIT za vsako prvo osemenitev.

I.
Politi~nim strankam, ki so dobile najmanj
50% glasov, potrebnih za izvolitev enega
~lana Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik,
pripadajo sredstva iz prora~una Ob~ine
Destrnik v vi{ini 30,00 SIT na glas volivca, ki
je veljavno glasoval za te stranke. Skupna
letna masa sredstev za financiranje politi~nih
strank ne sme presegati 0,2% sredstev, ki jih
ima ob~ina opredeljena po predpisih, ki urejajo financiranje ob~in, in s katerimi se zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog.

POGOJ: zahtevke vlagajo posamezniki, ki
predlo`ijo popolno dokumentacijo na
osnovi pripustnih listov za krave, v ~asu od
01.11.2000 do 31.10.2001.
B. PRA[I^EREJA
Pra{i~ereja
Umetno osemenjevanje:
NAMEN UKREPA:
Izbolj{anje genetskega potenciala pra{i~ev s
kvalitetnim semenom. Vi{ina
regresa zna{a 1.000,00 SIT za vsako prvo
umetno osemenitev.
POGOJ: zahtevke vlagajo posamezniki, ki
predlo`ijo popolno dokumentacijo na
osnovi pripustnih listov za svinje, v ~asu od
01.11.2000 do 31.10.2001.
Odpravljanje notranjih in zunanjih
zajedalcev pri plemenskih svinjah in
merjascih:
NAMEN UKREPA: izbolj{ati zdravstveno
stanje plemenskih svinj in merjascev.
Prepre~evanje glistavosti in garjavosti plemenskih svinj in merjascev. Znesek regresa je 600,00 SIT po komadu.
POGOJI:
- predlo`eno potrdilo o vpla~ilu,
- zahtevek vlaga prosilec na podlagi
ustrezne dokumentacije za ~as od
01.11.2000 do 31.10.2001.
V kolikor bo skupna vi{ina zapro{enih sredstev ve~ja od razpolo`ljivih, bo sorazmerno
zmanj{an dele` subvencije za posamezne
namene. V kolikor bo vsota zapro{enih
sredstev ni`ja od razpisane, bo sorazmerno
zvi{an dele` subvencije za posamezne
namene, vendar najve~ do vi{ine 50% v
govedoreji, v pra{i~ereji pa najve~ do 20%.
[tev.: 032-01-7/2001-21R
Datum: 20.07.2001
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, univ. dipl.ing.el.

II.
Politi~nim strankam se sredstva dodeljujejo
mese~no iz prora~una Ob~ine Destrnik na
`iro ra~un stranke.
III.
Ta sklep za~ne veljati v osmih dneh po
objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik,
uporabljati se pri~ne s 1.1.2001. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o
na~inu financiranja politi~nih strank {t. 03201/99-04, objavljen v Uradnem vestniku
Ob~ine Destrnik, {t. 3/99.

1.
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik imenuje
uredni{tvo ~asopisa Ob~an, glasila Ob~ine
Destrnik v naslednji sestavi:
Nata{a @i`ek, Gomila 3 - odgovorna urednica,
Milena [irec, Vintarovci 53 - ~lanica,
Renata ^u~ek, Jir{ovci 45 - ~lanica,
Sabina @ampa, Levanjci 20 - ~lanica.
2.
Ta sklep za~ne veljati takoj po sprejemu na
Ob~inskem svetu Ob~ine Destrnik. Sklep se
objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik.
Datum: 20.07.2001
[tev.: 032-01/2001-21R
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, univ.dipl.ing.el.

8.
Na podlagi 15. ~lena Statuta Ob~ine
Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik,
{t. 1/99) ter v skladu s 100.b ~lenom Zakona
o lokalni samoupravi – ZLS – (Uradni list RS,
{t. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 10/98, 74/98,
13/99, 16/99) je Ob~inski svet Ob~ine
Destrnik na svoji 21. redni seji, dne
20.07.2001, sprejel

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA

Destrnik, dne 20.07.2001
[t.: 032-01-11/2001-21R
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc Puk{i~, s. r.

6.
Na osnovi 30. ~lena Zakona o javnih glasilih
(Uradni list RS, {tev. 18/94) in 9. ~lena
Odloka o izdajateljstvu javnega glasila
Ob~an, je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na
svoji 21. redni seji, dne 20.07.2001, sprejel

o pla~ah ob~inskih funkcionarjev in
nagradah ~lanov delovnih teles
ob~inskega sveta ter ~lanov drugih
ob~inskih organov ter o povra~ilu
stro{kov

1.
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik imenuje
Nata{o @i`ek, rojeno 04.11.1974, iz Gomile
3, p. Destrnik, za odgovorno urednico
~asopisa Ob~an, glasila Ob~ine Destrnik.

1. ~len
^rta se drugi odstavek 11. ~lena »Nagrada se
oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer:
- kot sejnina, ki se izpla~a za udele`bo na
seji - 40%,
- kot pla~ilo za izvedbo nadzora po programu dela ali sklepa nadzornega odbora - 60%«
in se nadomesti z novim besedilom:
»Nagrada se oblikuje glede na opravljeno
delo. Izpla~a se kot sejnina in sicer:
- za udele`bo predsednika nadzornega odbora na seji - v vi{ini 15% pla~e `upana in
- za udele`bo ~lana nadzornega odbora na
seji - v vi{ini 4,5% pla~e `upana.

2.
Ta sklep za~ne veljati takoj po sprejemu na
Ob~inskem svetu Ob~ine Destrnik. Sklep se
objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik.

2. ~len
Spremembe in dopolnitve pravilnika
za~nejo veljati z dnem objave v uradnem
glasilu Ob~ine Destrnik.

Datum: 20.07.2001
[tev.: 032-01/2001-21R

[tev.: 032-01-5/2001-21R
Destrnik, 20.07.2001

SKLEP
O IMENOVANJU ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA OB^AN

@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, univ. dipl. ing. el.

Ob~an - 3. avgust 2001

SKLEP
O IMENOVANJU UREDNI[TVA JAVNEGA
GLASILA OB^AN

@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s.r.

13

RAZPIS REPUBLI[KIH IN ZOISOVIH
[TIPENDIJ ZA [OLSKO LETO 2001/2002
Razpis republi{kih in Zoisovih {tipendij za
{olsko leto 2001/02 je iz{el 29.5.2001 v
~asopisu Delo in Ve~er. Pravico do republi{ke
{tipendije lahko uveljavijo kandidati, ki so
dr`avljani Republike Slovenije ali Slovenci
brez slovenskega dr`avljanstva in letni bruto
dohodek njihove dru`ine ne presega 650.497
SIT na dru`inskega ~lana. [tipendisti, ki so lani
prejemali republi{ko {tipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (715.546 SIT).
Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in
knjigarnah) `e sprejemajo na Uradih za delo
(po naslovu stalnega bivali{~a); za upravno
enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova 2 (nad novo
po{to, v drugem nadstropju), za upravno
enoto Ormo`: UD Ormo`, Ptujska cesta 25.
Uradne ure so vsak delovni dan, razen ~etrtka,
od 8.00 do 12.00, v sredo {e od 14.00 do 16.00.
Pred izpolnjevanjem natan~no preberite
navodilo, ki je prilo`eno obrazcu za vlogo!
Vlogo lahko vlo`ijo redno vpisani dijaki in
vajenci ter redno in izredno vpisani {tudenti,
dolo~eni so pogoji glede starosti, glede statusa
(zaposlitev, prijavljenost na zavodu za
zaposlovanje...) in glede prejemanja drugih
{tipendij oz. posojila za {tudij - glej razpis.

Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in
dijake 7.9.200I, za {tudente pa 5.10.2001.
Vloga mora biti vlo`ena do roka. V primeru,
da kak{na priloga {e manjka, se lahko dopolni
tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri
sprejemu vloge). [tudenti naj s seboj prinesejo
indeks na vpogled.
Vloga se ne {teje za zamujeno, ~e je bila
vlo`ena po roku iz opravi~ljivih razlogov, ki so
navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti
vloga z vsemi dokazili vlo`ena v 15. dneh od
nastanka oz. prenehanja razloga.
Izjemoma se lahko vloga vlo`i tudi med letom,
~e pride v dru`ini kandidata do zni`anja
dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v
razpisu. V tem primeru mora biti vloga
vlo`ena v 30 dneh od nastanka razlogov.
Izobra`evalni zavodi lahko do enakih rokov
predlagajo tudi kandidate za Zoisovo {tipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje
intelektualne oz. umetni{ke nadarjenosti.
Intelektualna nadarjenost se preverja s psiholo{kimi preizkusi sposobnosti.
U~enci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj
prav dober uspeh, {tudenti najmanj
povpre~no oceno 8.

Vajenci, dijaki in {tudenti morajo imeti {e javno
priznan uspeh oz. izjemni dose`ek v zadnjih
dveh {olskih letih (kaj se {teje za izjemni
dose`ek, je navedeno v razpisu).
Vse informacije o razpisu, pravilniku o
{tipendiranju in pogojih lahko najdete na
internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje:
WWW. ESS. GOV. SI, v rubriki AKTUALNO,
kjer si lahko naredite tudi okviren izra~un
upravi~enosti do republi{kih {tipendij.
Priporo~amo vam, da vloge oddate ~imprej,
tudi ~e so nepopolne. S tem si boste prihranili
~akanje v vrsti za oddajo vloge (v dneh pred
potekom roka so dolge ~akalne vrste), nam pa
omogo~ite teko~e delo in pravo~asno izpla~ilo
{tipendij upravi~encem.
Manjkajo~e priloge (predvsem potrdila o
vpisu) lahko po{ljete tudi po po{ti ali oddate v
nabiralnik pri vlo`i{~u Obmo~ne slu`be Ptuj,
Vodnikova 2. Na vsako naknadno vlo`eno ali
poslano prilogo napi{ite ime in priimek ter
datum rojstva kandidata za {tipendijo.
Obmo~na slu`ba Ptuj

Sonce - sovra`nik ali prijatelj?
Poletje je tu. Glede na to, da nas strokovnjaki vse
bolj opozarjajo na nevarnosti son~enja, bi rada
naredila kratek pregled vseh pasti, ki nas ~akajo
ob pretiranem son~enju.
V najbolj{em primeru se nam lahko zgodi, da
bomo s tako te`ko prigaranih po~itnic prispeli
zlatorjave polti, ki bo po`ela po`eljive poglede
vseh mimoido~ih. V malo slab{em primeru nas
bo `e prvi dan opeklo in se bomo nato vse
naslednje dni mehur~asti skrivali po hotelskih
sobah, doma pa se bomo lupili kot kak sve`e
nakopan mladi krompir. O zlatorjavi barvi ne bo
ne duha in ne sluha. Zgodba ima lahko {e huj{i
potek. Ob pretiranem son~enju bomo dobili
son~arico ali kasneje v `ivljenju smrtonosnega
ko`nega raka, da o alergijah na sonce, ki so
vedno pogostej{e, sploh ne govorim. Poglejmo,
kaj lahko naredimo, da nam sonce ne bo prete~a
nevarnost temve~ zlat prijatelj od zgoraj.
Strokovnjaki priporo~ajo vsem, ki boste na
morju stopili na sonce prvi~ in {e nimate barvne
podlage, da ste na `go~em soncu najve~ deset
minut, ~as »pra`enja« lahko postopoma
podalj{ujete do 60 min. [ele po dveh do treh tednih ima ko`a tako debelo za{~itno plast in toliko
pigmenta, da se lahko son~ite dlje ~asa. Ker verjamem, da so redki tisti, ki bodo na dopustu ve~
tednov, vam svetujem, da se nanj pripravite `e
doma v solariju. Dovolj bo `e en obisk tedensko
deset tednov. Ne le`ite predolgo v solariju, ko`a
ne sme pordeti. Izogibajte se tistim solarijem, ki
vsebujejo razne UVB tudi UVA `arke. Otrokom
do dvanajstega leta je son~enje z umetno svetlobo odsvetovano, ne priporo~ajo pa tudi rjavenja pod solariji skozi celo leto.
Ko boste pakirali brisa~e, `oge, plavutke in
ostale potrebne ter nepotrebne stvari, nikakor ne
pozabite na kreme z za{~itnim faktorjem, ne
glede na stisko, ki jo imate s prostorom v
kov~ku. Za{~itni faktor izbirajte v skladu s svojo

14

ko`o. Temni tipi potrebujejo najmanj faktor 2 do
4, normalni tipi ko`e 5 do 8, ob~utljive ko`e 9 do
14 in svetlopolti rde~elasci 15 in ve~. Pomembno
je, da si boste kremo namazali vsaj 30 minut pred
za~etkom son~enja, ker potrebujejo za{~itna
sredstva toliko ~asa, da razvijejo svoj u~inek. Po
kopanju morate vse na vodo neodporne kreme
ponovno nanesti na ko`o (to niti ni tako slabo,
~e imate kakega simpati~nega mazalca, ki vam
vtira kremo). Dodatki vitamina E v kremah ne
izbolj{ujejo njihovega u~inka, ~eprav proizvajalci zatrjujejo nasprotno. Tudi le`anje pod
son~nikom ne zadr`i son~nih `arkov popolnoma. Kar petdeset do {estdeset odstotkov sevanja
vas dose`e v senci pod son~nikom. Isto velja, ~e
je nebo obla~no. Ker je ko`a na prsih, zadnjici,
okoli o~i in na ple{i {e posebej ob~utljiva, jo
posku{ajte ~im bolje zavarovati. Star{i naj bodo
posebej pozorni na svoje mal~ke. Ker je njihova
ko`a tanj{a in s tem bolj dovzetna za po{kodbe z
ultravijoli~nim sevanjem in za kasnej{i razvoj
ko`nega raka, naj otroci nujno nosijo klobu~ek
in majico. In {e zadnji, ne najmanj pomemben
nasvet: ~im dlje od sonca med 11. in 15. uro. Saj
veste, takrat je ~as za kosilo in po~itek!
In kaj, ~e vas sonce vseeno ope~e? V la`jih
primerih bo zadostovalo prhanje s hladno vodo,
po telesu se nama`ite s kremo, po posebej
ope~enih delih pa s hladilnimi mazili.
Zadostujejo tudi obkladki z jogurtom ali skuto.
Ker gre ob son~nih opeklinah vedno {e za vnetje, vam lahko zdravnik predpi{e blago kortizonsko mazilo. Naslednje dni se v velikem ovinku
izogibajte soncu in ~e se vam zdi, da vas {e ni
dovolj opeklo in da morate na pla`o, se zavarujte vsaj z majico.
Nekaj bi rada povedala {e o alergijah. Ve~ina
ljudi meni, da gre za alergijo na preparate za
son~enje, vendar gre v bistvu za imunski odziv
na son~no svetlobo, ob tem pa se spremenijo

dolo~ene beljakovine v ko`i, kar pritegne vnetne
celice. Nekatera zdravila, npr antibiotiki, zdravila
za ledvice in mazila proti glivicam, naredijo ko`o
posebej ob~utljivo za son~ne `arke. Bolniki
to`ijo zaradi koprivnice, vro~inskih izpu{~ajev in
srbenja.
^eprav mnogokatera dama sonca ne mara zato,
ker s svojimi ultravioli~nimi `arki pospe{uje nastajanje gub (to je znanstveno dokazano), zna biti
sonce {e bolj hudodelno. Govorim o ko`nem
raku- malignem melanomu, ki ga povzro~a. Gre
za enega najhuj{ih in najhitrej{ih rakov, kar jih
poznamo. Najve~ji dejavnik tveganja za njegov
nastanek so son~ne opekline pri otrocih ali mladostnikih. ^e son~ni `arki okvarijo ro`evinaste
celice, ki so del ko`e, pride do razvoja
basalioma, ki ni nevaren in se ga kirur{ko
odstrani, ob po{kodbah pigmentnih celic pa se
razvije maligni melanom. Vsi tisti, ki so bili
pogosto dele`ni son~nih opeklin, morajo biti {e
posebej pozorni na novo razvita materina znamenja. Sumljivi so vsi made`i, ki so nepravilnih
oblik, nejasno omejeni, razli~nih barv, ve~ji od
pol cm in se spreminjajo. ^e opazite le dve taki
lastnosti, morate nujno k zdravniku, ker se ga da
ob pravo~asnem odkritju izrezati in pozdraviti.
Po vseh teh litanijah vas zanima, ali je z dopusta
dandanes sploh {e mogo~e priti temnorjav.
Odgovor je seveda pritrdilen. Treba je rjaveti z
glavo (ne po njej, ~e imate ple{o), se po~asi
navajati na sonce in ko`i omogo~ati, da bo razvila svoje za{~itne mehanizme.
@elim vam prijetne po~itnice z upanjem, da vas
nisem ~isto prestra{ila in pokvarila dopusta. Ni se
vam treba zakleniti v hotelsko sobo in hoditi ven
le pono~i (verjamem, da bodo nekateri po~eli
prav to), saj vendar veste, da je sonce kljub
vsemu nujno potrebno pri gradnji vitamina D v
ko`i ter pozitivno vpliva na hormonsko raven.
V. [.

Ob~an - 3. avgust 2001

PO^ITNI[KE
DELAVNICE V [OLI
Prvi teden v juliju
so pod vodstvom
u~iteljice Bojane
K o l e n k o
p o t e k a l e
delavnice slikanja
na svilo in steklo. Slikanje na
svilo
~loveka
povsem
prevzame in zapelje.
Tudi tisti, ki niso
umetniki, lahko izdelajo lepe in kakovostne izdelke. Tako je tudi
devet deklet poslikalo veliko rut, rutic in {alov zase in za svoje mame
in nekaj kravat za o~ete. Za veliko umetnikov je slikanje na svilo
na~in izra`anja, saj poslikana svila spominja na skrivnostne akvarele.
Dekleta so odkrivala {iroke palete tehnik in veselje, ki ga ponuja
slikanje na svilo.
Pobarvale so tudi veliko steklenic, kozarcev in skled. Nastajali so
zelo lepi unikatni izdelki. Zaradi zabave ob slikanju nobeni ni bil
problem tudi v po~itnicah vstati malo bolj zgodaj. Vse so `e
spra{evale, kdaj bodo delavnice v naslednjih po~itnicah…
Tekst in foto:
Petra Le{nik

VABILO
na 20. kme~ki praznik in praznovanje
20-letnice dru{tva, ki bo v nedeljo,
19. avgusta 2001

PROGRAM
ob 8.00:

OTVORITEV RAZSTAVE

ob 13.30:

SPREJEM GOSTOV

ob 14.00:

POZDRAV GOSTOV – PREDSEDNIK TD
DESTRNIK
- NAGOVOR @UPANA IN DR@AVNEGA
POSLANCA g. FRANCA PUK[I^A
- NAGOVOR MINISTRA ZA KMETIJSTVO
mag. g. FRANCIJA BUTA
- VELIKA POVORKA S PRIKAZOM @E POZABLJENIH KME^KIH OPRAVIL IN OBRTI ZNA^ILNIH ZA SLOVENSKE GORICE (ve~ kot 30
skupin)

ob 15.30:

KULTURNI PROGRAM IN PODELITEV PRIZNANJ OB 20 – LETNICI DRU[TVA
- PODELITEV OB^INSKEGA PRIZNANJA

ob 16.00:

PREDSTAVITEV IN OTVORITEV ZNAKA TURISTI^NEGA DRU[TVA DESTRNIK
- STRELJANJE Z MO@NARJI

ob 16.30:

ZABAVA Z ANSAMBLOM NAGELJ

ob 17.00:

PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJ UREJENIM
HI[AM, KMETIJAM IN POSLOVNIM OBJEKTOM

Slikanje na svilo
Ko `ivljenje tone v no~,
{e `arek upanja i{~e pot,
ostala pa je bole~ina
in tiha solza ve~nega spomina.

V SPOMIN
EVI LE[NIK
iz Jir{ovc 14
1940-2001

PRISR^NO VABLJENI!
Nismo dovolili, da bi te izgubili,
a usoda hotela je tako,
da to, kar najbolj ljubi{,
za vedno je od{lo.

ZAHVALA
MARIJA LETONJA
iz Lo~kega Vrha 33

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti,
darovali cvetje, sve~e in svete ma{e.
Posebej se zahvaljujemo dru`inama Le{nik in Gracej ter gospodu `upniku za opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi
pogrebnemu zavodu Jan~i~ in gospe Jul~ki za poslovilne
besede.
@alujo~i: mo` Stanko, sin Janko z dru`ino, h~i Marjetka z
dru`ino, sinova Jo`e in Stanko ter h~i Albina

Ob~an - 3. avgust 2001

31.8.1950-16.4.2001
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom
in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje,
sve~e in svete ma{e.
Hvala gospodu `upniku iz Destrnika za lep obred in sveto ma{o,
pevcem za odpete `alostinke, govornici ge. Jul~ki in godbeniku.
Posebej se zahvaljujemo g. Jan~i~u za opravljene storitve.
@alujo~i: Jo`ek, sin [tefan z dru`ino, h~erka Marica z
dru`ino in sin Peter

15

SRE^ANJE LETNIKOV 1951
Sre~ali smo se v soboto, 23. junija 2001, v Gosti{~u Grozl. Veseli smo
bili sre~anja, saj se nekateri po 30 letih skoraj nismo spoznali.
Nekatere je `ivljenjska pot vodila dale~ od doma. Prijetno smo se
zabavali ob spominih na ~as, ki smo ga skupaj pre`iveli v {olskih
klopeh.
Nazdravili smo tudi »Abrahamu«, s katerim se sre~ujemo letos drug
za drugim. 50 let je res lepa zbirka, razli~ni so cvetovi v njej,
ljubezen, delo, sre~a in skrbi pa prepletajo vse na{e dni. Zavrteli smo
se ob zvokih »[tajer dua«.
V imenu vseh, ki smo se udele`ili sre~anja, se zahvaljujem na{im
po`rtvovalnim so{olkam gospem Angelci Koro{ec Fras, Lojziki
Arnu{ Perkovi~ in Alenki Simoni~ Gregorec za prijeten ve~er, ki nam
bo ostal {e dolgo v lepem spominu.
Jo`ica Vogrin Horvat

SPREJEM
ODLI^NJAKOV PRI
@UPANU
Vsako leto znova smo presene~eni, kako hitro mineva ~as. Spet je za
nami {olsko leto, po~itnice se `e nagibajo v drugo polovico. Spet je
od{la generacija osmo{olcev.
@upan je povabil odli~njake, da jim ~estita ob njihovem uspehu.
Povedal jim je nekaj o svojih izku{njah v `ivljenju, pa tudi o tistih, ki
jih je pridobil ob delu v politiki. Pozorno so ga poslu{ali. Najbolj
pomembno se mi je zdelo, da je poudaril, da v `ivljenju nikjer ni
dobrodo{el pragmatizem, zato naj bodo v `ivljenju vedno na~elni.
Mislim, da ~lovek, ki pozna veliko predanost, ki se `rtvuje za vredno stvar, ki v najbolj{em primeru na koncu spozna zmagoslavje ob
pomembnem dose`ku, in v najslab{em primeru, ~e mu vsemu
navkljub ne uspe, ve, da njegovo mesto nikoli ne bo pri bojazljivcih
in mla~ne`ih, ki nikoli ne spoznajo ne zmage in ne poraza.
Podaril jim je tudi pri mladih zelo priljubljene knjige Harryja Potterja
in podelil ob~inska priznanja. Skupaj s svojima razrednikoma in ravnateljem so poklepetali {e ob pici v gosti{~u Grozl.
Mislim, da jim bo ta dogodek ostal v lepem spominu in bo spodbuda za njihovo nadaljnje {olanje in delo. Domov so odli~njakinje
od{le z novim zanosom, kajti ~e s posameznikom ravnate, kot da je
tak, kakr{en bi moral biti in bi tudi lahko bil, bo postal tak, kakr{en
bi moral biti in bi tudi lahko bil.
Tekst in foto:
Petra Le{nik

NOVE ZNAMKE V
SERIJI ZNAMK
SADNE VRSTE NA
SLOVENSKEM

Od 21. julija 2001 je serija znamk Sadne vrste na Slovenskem
bogatej{a za tri znamke z nazivno vrednostjo 50 tolarjev. Na
znamkah je upodobljen so~en sade`, katerega nasadi so raz{irjeni
predvsem v Vipavski dolini, Gori{kih brdih in delih slovenske Istre,
uspeva pa tudi v osrednjem delu Slovenije - breskev.
Prva znamka prikazuje cvet
breskve, ki nas vsako pomlad
znova o~ara s ~udovitimi, srednje
velikimi do velikimi cvetovi
ro`aste ali zvon~aste oblike.
Na naslednji je upodobljen manj
prijeten motiv breskova u{, ki
lahko v breskovih nasadih
povzro~i veliko {kodo.
Tretja nosi motiv so~ne breskve
sorte redhaven, ki je najbolj
raz{irjena sorta breskev v
Sloveniji.
Ve~ o znamkah
lahko preberete na
spletnih
straneh
www.posta.si v
De`eli znamk.
Po{ta Slovenije

16

Ob~an - 3. avgust 2001