< . THE OLDEST AND MOST POfULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec % / ' , PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za jero m narod — za pravico In resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V združenih DRŽAVAH AMERIŠKIH. 5TEV, (No.) 67. CHICAGO, ILL., SREDA 6. APRILA — WEDNESDAY, APRIL 6, 1927. LETNIK XXXVI. rišKe čete v boju s Kitajci. - Turčija proti Italiji. i AMERIŠKI VOJAKI STRELJALI NA KITAJSKE KULIJE, KI SO SE HOTELI POLASTITI PARNIKA. — POULIČNI BOJI V ŠANGHAJU. — IZGREDI PROTI TUJCEM VEDNO HUJŠI. Šanghaj, Kitajsko. — Kitajski težaki, kuliji, so se nameravali polastiti nekega ameriškega parnika. Ameriški mornariški vojaki so s strojnicami napad preprečili in težko ranili tri Kitajce. Japonski vojaki v Ifankovu so tudi bili pri-morani poslužiti se strojnic, da so pregnali kulije, ki so plenili po mestu. Ranili so dve o-sebi. London, Anglija. — Semkaj > prišlo poročilo iz Šangha- KEMAL PAŠA 0 BALKANSKIH RAZMERAH. Turčija bi pomagala Jugoslaviji, če bi jo napadla Italija. — Kemal se zanaša na pomoč Rusije, če bi se zapletla v kakšno vojno. Belgrad, Jugoslavija. — Kemal paša, premier turške republike, je poslal turškemu po-a. da so izgredi proti tujcem j slaniku v Belgradu navodila o Sanghaju in drugod po Ki-J smernicah, katere bi Turčija aiskem vedno hujši. Med zavzela, če bi izbruhnila vojna TUDI REKORD. iMgleškimi mornarji in Kitajci • prišlo parkrat do spopada ■ a ulicah. Angleži so strelja-: s strojnicami. na Balkanu. V dokumentu se med drugim glasi, da nima Turčija izvzemši sovjetske Rusije, nobene zaveznice. Če bi Your message can be sent to thousands and thousands of people of Slovenian nationality through AMERIKANSKI SLOVENEC which is read by more than 50,000 people every day. This is a great advantage to dealers and merchants. Tell people through "AMERIKANSKI SLOVENEC" what you have to sell. Advertise in "AMERIKANSKI SLO. VENEC"! PREISKAVA 0 UMORU AMERIKANGA ¥ MEHIKI. Sanghaj, Kitajsko. — Neko| Turčija bila napadena, bi ji poročilo iz Ilankova se glasi,I pomagala Rusija in obratno.— • hi so Kitajci, katere so vodili' Glede balkanskih razmer pra-.mnnisti, napadli japonske' vi Kemal, da je Italija nevar-uncesije. Japonci so dobili o-1 na miru na Balkanu. Ako bi .(•cnja in napadalce pregnali.! prišlo med Italijo in Jugosla-ainkaj je bilo okrog 2500 ja-' vijo do vojne, bi ostale države jonskih naseljencev. Da ni pri-j morale poseči vmes, kamor bi o e bil tako-i zatem are" sli, da nastopijo za Kitajsko.tiran> iZ-lavi1 Pa da šla boljši časi, če pridejo na površ- žena najbrže sama v smrt. je boljševiški Kantonci. Oni | Med tem so se Pa kopičili za ... _ so pod vplivom sovjetske via- njegovo krivdo dokazi, katerih |g ud y ^ na Barju/so 0pa_ pala Electric kompanije kot testantovski duhovnik, Rev. nJ de v Rusiji, katera jih tudi za-^stmitost je sigurna. Ze zivlje- ^ da leži y jarku bHzu Iloyi_ inženjer. Imel je sitnosti z de- jw. Vriesen, star 75 let, je na| klada z denarjem. Dijaki in,nJe pokojne je dokaz, da je bil ce truplo starega moškega. Te- agenti, ki vršijo hujskaško de- moz zmozen takega dejanja. Usoda žgan jar j a. Janez Jančar, 64 let star "marostar," je bil znan svoje-časno na ljubljanskem Barju kot dober delavec pri rezanju pa kot strasten žganjar. Vedno je imel steklenico žganja pri sebi. Ko ni bilo dela pri rezanju šote ali kakega drugega zaslužka, je beračil, samo da je imel za alkohol. Ko so šli šolarji zjutraj ob pol MAJNARSKE VESTI. Operatorji v državi Illinois, Indiana in Ohio izjavljajo, da ne bodo začeli z obratovanjem, dokler ne bo sklenjena nova mezdna pogodba z linijskimi premogarji, da ne bo prišlo do izgredov. Ni pa tako v Pennsylvaniji, Kentucky in za-p.idni Virginijl, kjer hočejo o-I; era t or j i z neunijskimi delavci nadaljevati z delom. V stražo na francoski meji. Pa tudi, čim bi se Italija spustila/se mislilo, da je postal žrtev v vojno, bi se takoj formirale j roparskega napada, skupine protifašistov v deželi j Neko drugo poročilo iz Me-sami in drugod. Protifašisti, xico City se glasi, da je skupi-nestrpno čakajo te prilike, da | na banditov, ki so pred štiri-| bi strmoglavili diktatorja Mus-j najstimi dnevi napadli osebni solinija. Če bi Bolgari napad-! vlak vozeč iz Laredo proti Me-li Srbijo, bi jih Turčija prije-'xico City, zvezni vojaki izsle-la — qe bi pa Romuni, ki so; dili, vnel se je boj, 26 bandi- Iavci, ni izključeno, da bi ga j predvečer svoje zlate poroke od ne bili njegovi uslužbenci umo- kapj zadet padel po tleh in izdihnil. — Urbana, 111. — Konj je sunil z nogo v trebuh George- rili in truplo prepeljali na me-j sto, kjer je bilo najdeno, da bi zavezniki Italije to storili, bi pa Rusija padla po njih. Romuni so zelo slabi bojevniki, pravi Kemal. Glede na te razmere, je Turčija primorana, da ima pod orožjem najmanj 100-000 mož, ki lahko vsako minuto nastopijo kjer bi bila potreba. — Iz tega je razvidno, da bi Jugoslavija v slučaju toV je padlo v boju. "P O T O P" Pennsylvaniji je 40,000 premo . ga rje v zunaj. Pet sto piketov,! y°Jne 1)lla tako osamljena, to so linijski premogarji, ki se kakor bl to radn videla Italija, držijo v bližini rovov kjer de- ^^^ ______ lajo skebi, je na straži pri Gal- RQP PRI BELEM DNEVU,. latin majni, kjer dela 188 ske-; hov. | Guverner John Hamill, si prizadeva privesti do sporazuma med premogarji in maj-narji v Iowa. Tudi tukaj je to OBUPNO STANJE KRALJA FERDINANDA. ja Mathesa s tako silo, da je Mathes kmalu nato v hudih bolečinah izdihnil. — Manila, P. I. — Neki tu-kajšni domačin je postal hipno blazen, prišel je do orožja in usmrtil osem oseb ter štiri težko ranil, predno se je ljudem posrečilo ga razorožiti in odpeljati na varno. — Willmington, Del. — V bližini mesta na Binstead križišču. kjer ni nikake straže ali varnostne naprave, je osebni vlak zadel v avto in ubil tri o lo med priprostem ljudstvom, [Doživela je tolikega trpljenja so plačani z rublji. V mestih, in gorja, da je bilo zadnje leto kjer so Kantonci prišli do kon-(n.M° življenje prava mučilni-trole in so jih domačini z od-ca. Od moža, katerega je vda-prtimi rokami sprejeli, si želi-j™'in zvesto ljubila, je bila ne-jo nazaj tistih časov, ko so n?> d prestano zaničevana in prete-njimi vladali voditelji severne pana. Končno jo je pred tremi Kitajske. Na stotine trgovcev ^eti zapustil ter se preselil s je bilo primoranih, da so za-svojo priležnico na svoje dru-prli trgovine, zgubili so svoja go posestvo. Tu in tam se je o-imetja, v splošnem, tako pra- glasil pri pravi ženi, ki je go- vi ^misijonar, trgovina je uni- spodarila z otroci na domu, točena. da samo zato, da jo je prete- -o--[pel. Tudi njegova priležnica je često prišla z njim in oba sta Dunaj, Avstrija. — Semkaj je prišlo poročilo iz Bukarešte, da se je romunskemu kralju Ferdinandu bolezen tako poslabšala, da ni več nobenega u-panja, da bi še kdaj ustal iz postelje. Vsak čas pričakujejo smrti. Princ Karol, bivši prestolonaslednik, je še vedno v Par?- PROSPERITETA V ZED. DRŽ. LETA 1925. .'pretepala ubogo ženo. Nazad- ^ _ Leto'n^e je °dvedel otroke, ki so c ji bili edina uteha. Radi zlo- stavljenja žene je bil že opeto-vano kaznovan. Hotel se je poročiti s svojo priležnico, s ktero je imel otroka. Na poti mu je stala žena in sklenil je, da se s kli so hitro povedat to stražniku in šolskemu vodstvu, nakar je bila o tem obveščena tudi policijska direkcija. Na lice mesta je dospela ob pol 9. uri policijska komisija, ki je ugotovila ponesrečenčevo identiteto. Pri Jančarju, ki je bil vdovec in brez otrok, so našli tudi njegovo najzvestejšo tovariši-co— steklenico žganja. Jančar je moral ponoči v pijanosti zgrešiti pot ter je pri tem padel v globok jarek, kjer je žalostno končal/Jančarjevo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. metni ulici v južnem delu me- delo težavno, ker premogarji; sta neke^a trgovskega potnika za nižjo plačo ne morejo dela-1 * .zlatnino. Potisnili so ga v ti; operatorji pa javkajo, da^ njihov avtomobil in ne morejo shajati če se ne po- godijo za nižjo taiezdno lestvico. Pittsburgh Coal kompanija, ki je že pred osemnajstimi meseci odstopila iz vrst unijskih operatorjev in delala z neunijskimi delavci, dela kar naprej. Pravijo, da je zdaj pri PLEN $40,000. Chicago, 111. — Pet banditov je v pondeljek ugrabilo na pro-! _ . , , . _ -„f , , i zu. Francozi so mnenja, da ne bo prišlo v deželi do krize po smrti kralja, kar pa je le malo verjetno. Princ Karol je neprestano v zvezi s svojimi prijatelji, ki bi ga radi spravili na prestol. V pondeljek" je konferiral s svojimi zaupniki v Neuilly na Francoskem. Premier Avarescu še vedno dela na vse pretege, za preprečen je princovega povratka. Washington, D. 1925. je bilo za ameriške in- 1 dustrijce zelo povoljno. Iz to-sebe, četrta je pa zadobila ta- zadevnega urada poročajo, da ko težke poškodbe, da m upa- je bilQ imenovano leto v deže- nja, da bi okrevala. ]j 207 takih, katerih čisti do- — Chicago, 111. — Dva poli- hodki SQ znašali nad x milijbn , , M cista iz Austin policijske po- doiar]ev Toraj eden več, ka- Sll° °Prostl zakonskih spon staje sta usmrtila nevarnega kor pa ]eta 1916> ko gQ aI^eri-iIz-'avil J'e že večkrat P™ti raz- bandita, njegovega tovariša pa gk- izdelovalci municije in o-jn*im osebam, da bo ženo ubil in --- i-*--------^ rožja zakladaH Eyropo g svo nekoč je prosil soseda celo za jimi izdelki. Ni pa izključeno, strup, da zavda zem. da bi ne bilo lansko leto v temi Končno si je zmislil najpri- DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se po služite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poii- prijela, pri katerem so našli čeke in večjo vsoto gotovine. 'P O T O P' z veliko brzino odvozili. Odvzeli so potnikov kovček v katerem je bilo dragocenosti v vrednosti $40,000, nakar so žrtev pahni-i li z avtomobila in neznano-kam pobegnili. tej kompaniji nad 4000 premo-garjev zaposlenih. "P O T O P" oziru še boljše, kar pa ne bo'PravneJsl nacm> da se lznebi znano preje, nego drugo leto..žene, tobenem pa odvrne sum Toraj vendar ni brez podlage sebe. Pozval je zeno v usod- ' trditev, da vlada v deželi pro-,ni noči, da gresta v okolico Ma- X 1 * • Ti speriteta, kakor še nikoli. Le.ribora gledat posestvo, katere- ber, star 30 let, je ustrelil svo- / jo ženo V PREPIRU RADI RADIO: MOŽ USTRELIL ŽENO. St. Louis, Mo. — Fred Hu- ljali po teh-le cenah: 500 Din .......- 9 9.45 1,000 Din $ 18 60 2,500 Din , ... 9 46.25 5.000 Din _________ . 9 02.00 10,000 Din 9183.00 100 lir........ 9 5.20 200 lir ......— ...910.10 500 lir 924.25 1000 lir _____ -947.50 r 30 let Je usrrem svo- ^ da tega blag0stanja ni de. ga bo kupil ter bosta tam žive-, ker sta hotela dODiti }ežen delavec> ki je največ pri- la zopet skupaj in skupaj go- vsak svojo postajo na radio. Sprva sta se prepirala, ko pa pomogel do prosperitete. -o- žena le ni hotela odnehati, daf __ G] slabe" Del° 111 staln0 premajhni. Ta dan se mora po- in več le brez dela- Sllcna kazati slovenski živeli v Chica- industrijska depresija vlada gi, koliko ga ie. Ampak nekaj, tudl P° dru"lh naselbinah, ka-kar more privabiti v našo dvo- kor Je to videtl 12 raznih-poro-rano pa tudi vse bližnje rojake jčiL Pravijo, da so vzrok temu iz Jolieta, North Chicage, S pnbližajoče se predsedmske star. 8o letnico svoje starosti. jna Verdu kamenje> Pri tem se debela goapa> ki tehta gvojih Rojen Ljubljančan je usta- je utrgala velika skala, ki bi ga 100 kilogramov. Stisnjen poleg novil leta 1861. znano trgovino biIa zmečkaIa, da na Ambrožovem, prej Žitnem se ni pravo- nje sedi droben deček. Gospa tako jih ne manjka tudi ne v premogarski organizaciji. Radi- j Waukegana in So. Chicageinivolitve' se bodo vršile p likalni elementi v premogarski organizaciji vsled tega silno kri-|^e oci drugod, pa .bo krasna'hodnje ieto' Vendar zadnja le-tizifajo Lewisa in njegov taktični odbor. Ti so bolj za enotno j jg-ra "Revček'Andrejček." Te'ta vlada kar naprej in naprej jjceK je ■emog, bodo med tem, ko se bodo vršila po-! dramska pr ihko trajajo več mesecev, dobivali premog,'0d blizu in ki ga potrebujejo. Tam kjer ga ne, bodo premog iz neunijskih majn in koncem konca bodo organizi narji tepeni, ker s tem se bo dajalo operatorjem priliuo za za-;kegljišče. Tam doli bo nekaj vlačevanje pri pogajanjih. V splošnem se sodi, da ima ta leva j zanimivega. Tam doli struja med majnarji deloma prav. Trdi se, da se je dal v tem oziru Lewis premotiti. Ako je na tem kaj resnice, se bo kmalu pokazalo, kajti če je resnica to, da se je dal Lewis premotiti, potem se bo stavka vlekla in pogajanje zavlačevalo. . . . . , , . „ . časno umaknil v stran. Vendar i se razgleduje po vozu in opazi trgu, ki .10 ie pol stoletja uspes- • 7 , ■, , ^ , , I , , .. ... . , ,. ' '' . , .. ... . je aei skale zadel na nogo dve mladi gospodični stati v no vodil. Vkljub svoji poklicni - • „ , .... • ry , • , 6 let starega spodinja privede svojo hčerko, dom raznih epidemij ter glede in upokojenega zelezniskega mu jo predstavi in vpraša: Ali naprave ljubljanskega vodovo- kurjača Ivana Kraulanda. ilaj- imate radi otroke, gospod proda, in je v potresni dobi oprav- 111 Je služboval pred ve ,no v fesora no v obilni meri dobrodelnosti ni o\ ter občem blagru. Skoraj 50, let je bil mestni oskrbnik u:' božnih za Poljanski okraj, 26 let član mestnega zdravstvenega sveta. Tudi je z vnemo so-' dopoldne so našli v svoji sobi irl Ijal težaven, večkrat razbur- r^"stu, kjer ima enega sina in J Profesor: Poredne otroke ljv posel ubožnega očeta za hčer. Po prevratu se je naselil imam zelo rad. ne pa pridnih, dva mestna okraja. Za te za- v Mariboru in živel od prihran- j Gospodinja: Kako zanimi-sluge je dobil opetovano las-;kov ter malenkostne pokojni- vo! Zakaj pa to? kava priznanja s strani gg/ne. Celi Maribor ga je dobro I Profesor: Pridni otroci osta-županov Hribarja, dr. Tavčar-! poznal, ker je pobiral v Vciiki nejo dolgo v hiši, poredni pa se ja in dr. Perica. Predvsem pa; kavarni par let dinarsko dav- kmalu odstranijo, je z nenavadno vnemo aktiv-;ščino. Bil je miren in trezen, a j :: no sodeloval skoraj 40 let pri v zadnjem času je večkrat iz-j da si oo sam končal fronto in vztrajajo na svojih argumentih, da je to le voda na jgre nikar ne zamudite. Hnli bo nekaj J syete je kaj lahko dajati dru-j Izyoljen je bn kot dfil t za,ne more živeti Prijatelii do ..........** li se bo bi- Bogati mdustrijci, ki sede Kr& Državni zvezi do- katerih se je obračal v bedi, so r°1,c\. ^ se boiitc čo. In naseli bilijonih, take nasvete Lah- brod Inih zavodov na Dunaiu lse zavzeli zanj in bi bil dobil faradl 1"]ubega mirV hlsl; Ak° Ceinu je turška vera dobra. , , .. i,--,i ^ . , t ~ i Ko je Francoz vprašal Mo-predsedmk' življenje, ker postranske sluz- . ; . . . iu_ i . - . liameda, zakaj je uvedel za L- Vincencijevi družbi, kateri je .iavliai, bil blagajnik in konference, ter pod-! be ne dobi, prihranki so lzcr-centralnega sveta.I pani, od skromne pokojnine pa .ivo.to verniKc irtnogozeimtv je prerok odgovoril: ,'Tudi Ev la huda bitka za srečo dobre mamice pa obetajo za tajko daJeJ° brezplačno revežem, dan pokazati vso svojo kuhinj-1drugače pa je za delavce, Ki (sko sposobnost. Kolačev in po- so odvisni od vsakdanjega za-Da se Lewisa kritizira radi taktike je vzrok to, ker pre-1tic, pa še kaj drugega ne b0|s^uzka' teklost uči, da so bili majnarji še vedno udarjeni, kadarkoli1 manjkalo. Posebni oddelek se' -0- niso imeli enotne fronte. Zgodovina se rada ponavlja in kaj | bo tudi organiziral. Kakšen, j OSTANI ZVEST VERI IN NA- rada se bo ponovila tudi to pot. Dal Bog, da.se ne bi. A kdor j mislite ? Sekali bomo pirhe. To pazno motri vse kretanje premogarskih baronov, si na noben 'mora biti prava domača Veli- način ne more ubraniti zlih utiscv, da je sedanji do skupnosti majnarjev. -o- taktika v ško- Rumunija, italijanska dekla. kanoč. Rojaki, nikar ne prezrite tega dne, še manj pa da bi vas ne bilo zraven. Na Veliko nedeljo popoldne in zvečer vsi v šolsko dvorano, sami in še svoje prijatelje pripeljite seboj. Kaj takega ne bo več med nami; rojaki, pridite vsi! Pasijonska predstava, katero je priredil Rev. Father Do- RODU. Euclid Beach-Cleveland, O. Cenjeni g. urednik! Odmerite tudi meni kot staremu,naročniku priljubljenega lista A. Slov. nekoliko prostora. O delavskih razmerah nimam kaj poročati, so pač take, kakor povsod drugod. Trdo moramo glelati, da si prisluži-j mo za vsakdanji kruh. Jaz že pogodbo in da je s tem pokazal j ^inik s/olskirni otroci je izpadla nadvse sijajno. Prav kras- kamor je večkrat na svoje, službo kontrolarja pri mest-stroške potoval in pospeševalnih avtoomnibusih, a si je kon-blagotvorno organizacijo v čal pred nastopom službe iz V trgovinski zbornici je imel pred številnim odličnim občinstvom rumunski profesor Jorga predavanje, v katerem je govoril za čim tesnejše sodelovanje med Italijo in Rumunijo. V uvodu svojega predavanja je napravil poklon Mussoliniiu, o katerem je rekel, da je takoj obvestil ruskega veleposlanika, da je ratificiral besarabsko svoje stališče. , no so vsi pogodili svoje uloge, Predavatelj je potem rekel, da je pred in pc vojni posetil; kar pokazuje, da je Rev. Fa-skoraj vsako vas v Besarabiji in se uveril, da si želi prebival-1 ther Dominik izvrsten voditelj stvo le en režim: vladavino, ki naj zagotovi mir in delo. Take'za take prireditve. Pokazal je vlade si ne žele le kmetje, ampak tudi družine ruskih funkci-' svojo veliko dramatično umet-jonarjev in intelektualcev, ki so mednarodno orijentirane. nost s to igro. Udeležba je bila Za Rusijo ne pomenja Besarabija le posesti obširnih in srednja. Lahko bi bila sicer rodovitnih pokrajin, ampak most na potu proti jugu, proti Čr-' večja, vendar ker je bila igra nemu morju, tudi z njegove severozapadne strani. Težnje že vprizorjena enkrat v petek proti čim daljši obali ob Črnem morju niso imeli ruski držav-1 večer, so jo nekateri videli že niki le pod carji, ampak jo imajo tudi sedaj pod sovjeti. Ali tedaj. Obenem je med prvim tako tudi nikoli ne pozabim na minula daleč svoji domovini s podporo Državne zveze. Ko je odložil vsled visoke starosti ta mesta, je bil izvo-' ljen za častnega predsednika Vincencijeve družbe. Gosp. Roger je tudi med u-stanovniki in odborniki DruŠ- • tva za varstvo in oskrbo zanemarjenih otrok, ter je za svo-^ je zasluge zabeležen *v častni knjigi tega dobrodelnega društva. Obenem je pokrovitelj mladinskega patronata. obupa nad revščino-življenje. -o- VEST IZ KOROŠKE. SO letnica g. prosta Matije Randla. Dne 2-1. februarja 1927 je obhajal mil. T? ima mož samo eno ženo, ta neprestano nad njim bevska, ako pa je v hiši več žen, se te prepirajo med seboj, a mož ima mir." Ravnatelj kaznilnice obsojenemu knjigovodji: Tukaj morate delati. Kaj se hočete uriti? Krojaštva, čevljarstva ali prost Matija pletarstva? - Knjigovodja: j-vandl v Dobrli vasi 80 letnico.'Ako vam je vseeno, gospod 18 gospodov duhovnikov iz pli-'ravnatelj, bi najraje z blagom berške in dobrolske dekanije'okoli potoval. se je ta dan zbralo k sodaliteti v njegovem gostoljubnem clo-1 mu v Dobrli \~asi. V imenu so- Nova natakarica Barbi a je g. S strani najvišjih cerkvenih dalitete ga je pozdravil g. žup- ZpLipanu z °"lako1 pol,ila s"klliič- i a je seveda planil po Konci, delam po Ameriki od svojega: in svetovnih oblasti se je pri- nik Sekol, v imenu duhovščine / , . . osemnajstega leta. Toliko sem j znala njeg0va dobrodelna de-! g. svetnik Knidlman in *liber- toda v tem ®arba pričela namreč bil star, ko sem prišel' Javnost z visokimi odlikovanji.! Ski g. dekan Hribar. G. župnik SVOJe opravičilo: Mč zato, go-v to novo domovino.. Delal sem Diči ga red Sv. Silvestra, ki mu! Poljanec je kot zastopnik* slo- ,spod Zl!pan' saJ imamo še dosti zosa v kuhinji. Pomagajte, pomagajte!" . -----------------,....... —^------ „-----zastopnik posumah m premogovnikih,' ga je podaril sv. oče Leo XIII.,| venskega ljudstva proslavljal dostikrat v zapuščenih krajih častna priznanja pa so mu do-' g. prosta kot vztrajnega, raz- proc od kakšne naselbi- speIa s strani rimske stolice umnega rodoljuba, ki za svoje. ________, t_________ ne. Spremljala me je pa po- tudi od sv. očetov Benedikta'ljudstvo ni samo delal, ampak vpil trgovski potnik Zajec, ko vsod, koder sem hodil materina XV. in Pija XI. ter prevzviše-j tudi molil in trpel. Tak mož ga je napadel lovski pes. — beseda v slovo: "Sin, Boga ne nih kardinalov in škofov. j zasluži, d-a mu vsa Slovenija "Ali imate divjačino pri sebi4'" pozabi! Tega sem se držal in - 1 -- -- • - - ^...... se bom še dalje do smrti. Kakor ne bom pozabil na Boga, Rumunija nima ničesar proti temu. da bi se Rusija posluževala j odmorom nastopil s svojim Besarabije kot mostu za dosego trgovinskih stikov z narodi ob vorom mi nastopil s svojim go-j to, da sem Slovenec/" Človeka Jelenova mati — Marija Jelen.' Hon. Congressman A. J.jsrce boli, ko se nekateri spaku- Pred tremi leti je obhajala s' i čestita in posnema njegov vpraša lovec, ki je prihitel na Smrtna ko3a. i vzgled. Bog ga ohrani še mno- vpitje. — "Kaj še, saj sem ven- V Galiciji pri Celju je pre-, go let v krogu dragih mu ko- dar le trgovski potnik."— "Cu-na okoli znana1 roških Slovencev! 'dno, ta pes gre sicer ie na div- -o--Ijačino." — "Mogoče pa pes ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"'ve, da se pišem Zajec." ATALA. Fr. R. Chateaubriand. (Dalje.) Naj prvo je stopila h lovcu in mu na tiho nekaj šepetala na uho. Lovec je kmalu zginil. Atala pa me je hitro odvezala — nobene besede mi ni rekla, le namignila mi je, naj ji sledim, šla sva skozi goščo in kmalu sva se približala obrežju reke. "Sedi", mi veli. Nato pa začne s svojo povestjo. Povedala mi je kdo je in od kje in z zanimanjem sem jo poslušal. Bila je to povestnica poštene deve in v srcu se mi je užigala neka tajna ljubezen do nje. "Slišal si mojo povest", je dejala, zdaj pojdi, da te ne dobijo in da ne končaš, kakor je to določil za te naš glavar, ki usmiljenja in odpuščanja ne pozna. "Ne, ne grem," sem odvrnil. Moja vera je udati se v usodo, kakoršna je taka naj bo. Vstala sva in šla sva doli h reki in tam do savani hodila. Nisva se videla iz visokih zaraščenih rož in bila sva varna, da bi naju kdo videl in to celo po noči. Sedela sva med rože. Glava mi je padla na kolena in mislil in mislil, kaj bi storil. Nič, bežal ne bom. Naredil sem sklep, da se vrnem v tabor. Kako nerazumljivi'so ljudje, kadar so v oblasti strasti! Zapustil sem bil plemenitega Lopeza, izpostavil se vsem nevarnostim, da bi bil svoboden. V enem hipu je pogled žene izpremenil vse moje nagnenje, vse sklepe, vse misli! Pozabil sem na svojo domovino, mater, kočo in na strašno smrt, ki me je čakala, postal sem brezbrižen za vse krat postal neke vrste otrok: nezmožen sem bil, da bi se umaknil nesrečam, ki so me čakale, da, skoro bi bilo treba, da bi bili drugi skrbeli za spanje in za hrano. Torej je bilo tudi zastonj, da mi je Ata- vala z menoj po gozdu. Noč je bila krasna. Benij zraka je stresal svoje modre lase, dišeče po vonju smrek, in dihala sva slAbi vonj ambre, ki so jo izdihavali krokodili, skriti pod tamarindami ob rekah. Mesec je la, ko sva dolgo tavala po savani, padla k svetil sredi brezmadežnega ažurnega neba nogam in me prosila, naj jo zapustim. Zatrjeval sem ji, da bi se vrnil v tabor, če bi me ne hotela zopet privezati k deblu mojega drevesa. Morala se je udati v nadi, da me drugič preprosi. Na večer po tistem dnevu, ki je odločil o usodi mojega življenja, sva se ustalila v m njegova bisernomedla svetloba se je spuščala na nedoločene gozdne vrhove. Noben šum se ni slišal, razen neke daljne harmonije, ki je vladala v globini gozdov: reklo bi se lahko, da je duša samote vzdihovala v vsi širni pustinji. Skozi drevje sva zapazila mladega človeka, ki je bil, držeč v roki plamenico, po- neki dolini, ne daleč od Kuskovila, glavnega mesta Siminolov. Ti Indijanci, združeni' dobeh geniju pomladi, ki preleti gozdove, z Muskogulgi, tvorijo z njimi zvezo Krikov, da ožive naravo; to je bil zaljubljenec, ki Hči dežele palm me je prišla obiskat sredi je prišel pred kočo svoje ljubljenke, da bi noči. Peljala me je v velik smrekov gozd izvedel svojo usodo. a™™ i™ ■ um Ai i t, .. in je ponovila svojo prošnjo, da naj bežim. Če deviea plamenico ugasne, sprejme po- " S1 bi ° A.tala' BreJ.mOČi' da bi Ne da bi Ji ^j odgovoril, sem jo prijel za , nujane obete, če se pa zagrne ne da bi io se po\zpel do človeške pameti, sem naen- roko in prisilil to zbegano košuto, da je ta- ugasnila, s tem zavrne snubca. Vojnik se je splazil v senco dreves m je polglasno pel te besede : "Pred jutranjo zarjo pojdem na vrhove gora, da si med hrasti v gozdu poiščem samotno golobico. Okoli vratu sem ji obesil verižico iz porcelanastih školjk; na nji se vidijo tri rdeča zrna za mojo ljubezen, tri vijolična za moj strah in tr> modra za moje upanje. Mila ima oči hermelina in lahne lase riž-nega polja; in njena usta so kakor rdeča školjka okrašena z biseri. O da bi Mila to plamenico ugasnila! U-panje domovine bi viselo na njenih rodovitnih prsih, jaz. bom kadil pipo miru ob sinčkovi zibelki. Pustite me, da pred jutranjo zarjo pridem na vrhove gora, da si med hrasti v gozdu poiščem svojo samotno golobico!" (Dalje.) \ Sreda, 6, aprila 1927 "AMERIKANSKI SLOVENEC" ~ ■ t Zapadna Slovanska COLO. DENVER, NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar. 1208 Berwind ave., Pueblo, '/olo. •Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Lolo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington "Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo. Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakoviclf, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grura, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO- GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 184S West 22nd Street, Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi pcstati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! Hi nalogo točno izvršijo. Kakor vam znano, je bilo na zadnji seji sklenjeno, kdor ne bo redno obiskoval in ne izpolnil pravi datum in podpis, bo kaznovan $1.00, katera vsota gre v društveno blagajno. Sobratje in sosestre! Kakor vam je znano, red mora biti povsod, tako tudi pri društvih. Zatoraj je bilo na zadnji redni seji sklenjeno, da se bo posto- palo po pravilih naše zsz. z vsem tistim, ki ne bodo plačali svojih asesmentov do 25. vsakega meseca. Vpoštevajte to, da ne bo kakšnih nepotrebnih neprilik, ker ne bo tajnikova, temveč vaša krivda. Voščim vesele velikonočne praznike vsem sobratom in so-sestram Amerike in glavnim uradnikom ZSZ. John Stenovec, tajnik dr. 9. Razne zatamivosti. IMENIK IN NASLOVI KRA JEVNIH DRUŠTEV ZA LETO 1926. Z. S. Z. Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver, Colo. — Predsednik Joe Perme, tajnik Tohn Marolt, 663 Elgin Place, blagajnik Frank Tanko. — Vsi v Denverju. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani slovenskih društev. KULTURNO DELO JEZUITSKEGA REDA. Rimska svetovna korespondenca poroča o belgijskem jezuitskem bratu Justinu Gullet, ki^že mnogo let deluje na botanični poizkuševalni postaji v Kisantu, Belgijsko Kongo. — Brat Gillet praktično preiskuje, katere koristne inozemske rastline bi se dale udomačiti v Kongu in katere afriške v Evropi. Za rastlinsko šolo so izsušili neko močvirno zemljišče, na katerem so izvedli posebno umno kanalizacijo, s pomočjo katere je mogoče posamezne var, tajnica Mary Stefancic, 1316 E. 55th St., blagajnica Margaret Vintar, zdravnik M. F. Oman. Seje: vsak dru-gipondeljek v mesecu. Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Predsednik Jerry Benedict, tajnik Mike V. Gerbich, P.O. box dele zemljišča po potrebi bolj 56. blagajnik Mike Dekleva. Seje: - namakati vsako drugo nedeljo v mesecu. , al1 manj namaKa"- Štev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa.—\ Doslej je brat Gillet z neu-Predsednik John Flis. tajnik Frank momim trudom dognal pogoje Vogrin, 239 Bush St., blagajnix Ralph - a j? m - onrvn • Konchnik. Seje se vrše vsako drugo- opevanja V Afriki 2000 ino-nedeljo v mesecu v Ralph Konchni- zemskih rastlin. Preje ni bilo v koyih prostorih ob 2. uri popoldne, i Kongu sploh nobenega sočivja Stev. 32. dr. "Washington," Cleve- . . 0 , . . , , land, O.- Predsednik Anton Medved, ne zelenjave. Sedaj pndeluje- dvorani Dan* tajnik Mike Svete- 1239 E- 175th St., j o tamkaj krompir in mnogo i blagajnik John Bolek. Vsi v Cleve- stročnic, ki SO prava dobrota landu. ODGOVOR KRIČAČU PETER GESHELU, GL. URADNIKU S. N. P. J. Ko sem dobil v roke Prosveto št. 52., katera je izšla dne 3. marca 1927, sem opazil tudi dopis pod rubriko ''Glasovi članov S.N.P.J. in čitateljev Prosvete: "Nerodna agitacija!"— Ne vem, ali se je kaj pokvarilo v gornjem nadstropju že od nekdaj sanjaškemu člankarju Peter Geshelu ali ga pa še sedaj skrbi, kako bo delal, ko bo tajnik Zap. Slov. Zveze. V prvem članku piše, da so be agitatorji Z.S.Z. obregnili ob druge slovenske organizacije, ko so agitirali za Z.S.Z., kar je pa velika iaž! Zapadna Slovanska Zveza ima vso pravico se razširjati in rasli ravno takoK kakor druge slov. organizacije v Ameriki in še bolj, ker Z.S.Z. ima pravila, katera dajejo njenim članom popolno SVOBODO v verskih kakor tudi političnih vprašanjih. Člani Z.S.Z. so lahko člani najsibo katerekoli verske sekte ali pa tudi nobene, to je dano članom na voljo, v političnem gibanju pa ravno tako. Z.S.Z. je BRATSKA organizacija, katera pomaga svojim članom v bolezni in smrti, organizacija, katera plača svojim članom bolniško podporo v bolezni in ob smrti postavnim dedičem svoto, za, katero je bil umrli član zavarovan in to brez krega ali natolcevanja. Nadalje se je omenjeni i lankar obdrgnil ob "Glasilo Z.S.Z." Ne vem, ali je res tako pozabljiv ali pa nima prostora v svoji mali glavi, da^ ne ve, da .le bil on na tisti seji kot glavni nadzornik, ko je Z.S.Z. spremenila svoje Glasilo, ko je pustila Delavsko Slovenijo in vzela A mer. Slovenca, zakaj ni člankar tisti čas deloval za list, ka- teri bi odgovarjal pravilom Z.S.Z.; ali on ni tega storil, ampak je volil za Amer. Slovenca, kakor je bilo videti iz zapisnika, katerega je on sam pisal. Nadalje pravi člankar, da je cenzura pri Z.S.Z.. katero vodi Glasilo in predsednik Z.S.Z., kar pa je laž in tega omenjeni člankar ne more dokazati. Vsak član Z.S.Z. ima pravico pisati v Glasilo, nadalje ima pravico kritizirati, ako ima vzrok za to in ako vidi, da glavni urad ne dela prav, ako je pa namen člana, da bi razdiral Z.S.Z. ali pa r.isal osebnosti in napade in to brez resnične podlage, se takega dopisa ne priobči, in ako misli člankar, da je to cenzura, naj bo. Nadalje piše člankar,*da večina članov Z.S.Z. ne ve o notranjih zadevah svoje organizacije, da ne vedo. zakaj je bil bivši blagajnik zaprt in zakaj je bil na Denverski konvenciji izvoljeni tajnik in blagajnik odstavljen. Za bivšega blagajnika zna člankar in člani Z.S.Z. dobro, zakaj je bil zaprt m bo člankar morebiti slišal še od mene zaradi te zadeve, zato ker je bil tako vesten uradnik, ko je bil nadzornik Z.S.Z. Raise pa tiče drugih dveh uradnikov, smo se pri enem ravnali po pravilih, drugi se je pa odpovedal sam, kar člankar dobro ve. Meni se vidi, da bi bil omenjeni člankar še sedaj član Z.S.Z. in bi tudi agitiral za njo, ako bi bil jaz njega imenoval za tajnika, namesto sobrata Jeršina, kateri je bil izvoljen z nad tri četrtine glasov, ko je pa videl, da ne more priti do tajništva, se je razjezil in zapustil Z.S.Z. in sedaj loči krokodilove solze za njo, but it is too late. Nadalje pravi člankar, da dokler je imela Z.S.Z. svobodomiselno glasilo, je precej napredovala in rastla, sedaj je pa nehala rasti. Jaz pa lahko dokažem, da je lic se vrše vsako tretjo nedeljo v me-Zveza narastla več v teku enega leta odkar ni člankarja več v Z.S.Z., kakor je prej vsa leta, ko je bil on v glavnem odboru in bo napredovala še naprej, akoravno misli bivši glavni nadzornik in še par drugih hujskačev, da bojo Z.S.Z. pokopali, ako bojo pisali v druge liste proti nji in jo blatili. Z.S.Z. ima sedaj uradnike, kateri ne bojo pustili, da bi se delalo, kakor se je delalo prej, dokler je bil člankar še nadzornik. Ako bi imel člankar "backbone," bi ne bil pripustil, da je moral novi odbor pometati in očistiti v uradu, bi bil on, but you did not have a back bone. Srečna je S.N.P.J., ko je tebe dobila v gl. urad, brez tebe bi težko izhajali, but watch yourself, I am a member of S.N.P.J. also. Sedaj se ti pa lepo zahvalim za reklamo v Prosveti, pa še pridi, imam še precej odgovora. Anton Kochevar, predsednik Z.S.Z. -O—;- IZ URADA DR. "NAPREDNIJ Sobratje in sosestre! Op©- Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo.— Predsednik John Merhar, tajnik in bla-gojnik Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Midvale, Utah. — Predsednik Frank Ko-stelec, tajnik Joseph Percich, Box 288, blagajnik Dan Radovich. Seje se vrše -vsakega 10. v mesecu v Radovicha. Štev. 5. dr. Planinski Bratje, Lead-, ^ j o -i • t -o j j -, r i! t- -j- i Stev. 33. cr. Sv. Cirila in rfta^tioT Moitar 330 JM&I Chica^ IU- ~ ****** L~ Jur-'| Tudi sadjereji je odprl brat bl&gzjrik i-rank Zaitz Tr. Seje se vrše J°vec, taimk in blagajnik Peter Vid- Gillet čisto nova pota. PreiZ- Vf^Lead^le1 Coi: " ^ ^ H -ko^rug^sredo fme^cu obkusil je nad 50 različnih vrst Štev.6drZvonColorado Spring3-,- _ . q, . „ q banan in končno izbral naj- Colo. — Predsednik Joe Kapsch, taj- „ Stev" dr- BratJe Slovim, So. boljše, ki po dobroti m rodovit- nik Michael Kapsch, 508 N. Spruce St./ f^^ox XlicK Pa t^ik ™sti domače bonške banane/ blagajnik Frank Klun. Seje se vrše ^onch< box 22' Ai,c,a' Fa" taJnik vsakega 12. v mesecu v MetodaJza tamkajšnje prebivalstvo. Gostilničar se je dal še enkrat pregovoriti, Rubens pa se je takoj podal v sobo ter neumorno delal. Čez osem dni je stopil pred gostilničarja ter rekel: "Gospod, držal sem obljubo, v 3obi boste našli več kot pa znaša moj dolg. Z Bogom !" Ponosno je odšel, gostilničar pa v sobo svojega go- "Vi, gospod," pravi pesnik jezen, "ali nimate prav nobenega pojma, kako se mora človek obnašati , v dostojni družbi ? Kako mi morete sedaj, ko sedim pri zajtreku predložiti račun? Ako imate z menoj kake kupčijske posle, potem: prosim, da mi preje pošljete •po služabniku v sobo vizitko." — krojač je šel iz sobe ter storil, kakor mu je pesnik velel. Baudailaire je skozi monokel pazno motril vizitko ter Širite amer. slovenca HIŠE IN LOTE NA PRODAJ. PRODA POSLOPJE z grocerijo in mesnico. 3 stanovanja. 958 N. Avers Ave._40-s,t,sr FARME NA PRODA J dvorani dru- Ant- KHŠtov- box 734- w- Brownsville, daleč prekašajo. Posrečilo se kva^Zvonln* društva" Triglav SNPJ. i ^.blagajnik Frank Ostanik, box 7, mu je tudi odgojiti jabolka, štev. 7. dr. sv. Rožnegavenca, Den-1 t Izredno korist je prinesel de- nich, Alicia. Pa. — Seja se vrši vsako "^n^J^fc^ "Zr nCdel,'° V ™ °b 2' " P°- ŽeU n'ieg°V nadaUnji "8Peh* k° blagajnica Alarv Peterlin. — Seje P.f AKR. 74 obdelane, do-sel, da je dobil toliko denarja 1,ra zemlja. 3971 Humphrey St., St. za neka i, česar sam ni znal Lou?s' -----37-pdop ... , - • u-i ~ i T delo in služb® ceniti ,tujec pa je bil se bolj . . - ——----- * ?n t . , , . HUL bfc.Kh.EPER pri invalidu, ,->329 vesel, ker je pnsel na tako ce- , s. Artesian Ave. Pros. 6877. č.p.5 nen način v posest takega umotvora. DRAGOCENA ZEMLJA na prodaj 122 akrov v La Salle County; 80 akr. obdelane, sesaika na farmi, rastejo citrus, pripravno za Truck farmo, lahki pogoji. To zemljo za-renta po S12.50 aker. Jno B. Henderson, 807 Central Trust Bldg., San Antonio, Tex.__41-s,t,sr 320 AKR. 200 očiščene, zemlja črna, 2 vrste poslopij, 7 milj do mesta, ?20.00 za aker, takoj £500., letno $200. Evans-Tinney Co., Fremont, Michigan._57-23 120 AKR. blizu Culver, Ind.. na lahke odplč. J. A. Molter, Plymouth, Tnd. 22-čdoč UGLAJENE DRUŽABNE FORME. _V NAJEM SE ODDA PRODA ALI ODDA V XAJEM — vogal na prometnem kraju pripravno za gasolin postajo, icc cream ali soda vodo. kjer gre minit •lik. število ljudi. Lake St. pri Elmhurst; bldgs. J. \Y. Marshall. 1253 Con- wav nid;j-.. Chicago. 111._D-20-ldot POHIŠTVO NA~PRODAJ. piano, avto-knittcr". 4206 38-pdop player matična, tudi "auto Monroe St. Pesnik Charles Baudelaire je bil velik prijatelj dobrih dru- _ žabnih oblik. — Nekega jutra WURLITZER se kar naenkrat pojavi v nje-; govi sobi krojač, kateri je pes-j kritje strehe (roofing). mku, ki je ravno sedel pri zaj-! če pušča streha - 3 popravila ga-treku, molil račun pod nos. : rantirano delo za $4.00, "truck & ser- _ ___j vices" na vse strani v Chicagi. usta- L ' novljeno pred 38 leti, največje toza- » .rlidevno podjetje; delajo organizirani Zastonj nadusljevim delavci. J. J. Dunne Roofing Co., __j* j 3411 Ogden Ave. Lawndale 0114 vai V spomladi. department!. 56-23 dolg. SLOVENCI" ŠT. 9. Z.S.Z. Canon City, Colo. Kakor je vsem čiafiom znano, smo se preselili iz naših starih prostorov, ki so se nahajali v Louis Pierce-vi dvorani, k našemu sobratu Antonu Dre-mel. Zatoraj tem potom opozarjam vse člane, da se bo odslej vršilo zborovanje v novih prostorih in sicer v nedeljo, ki sledi 10. dnevu v mesecu. zarjam vas, da se bo prihodnja redna mesečna seja vršila 10. aprila, ker imamo letos Veliko-noč 17., na kateri dan gotovo ne bi nikdo rad prišel na sejo. Prosim člane in članice, naj o tem opozorijo take člane, ki morebiti ne berejo glasila, ali znajo le angleško, da se bodo udeležili seje omenjeni dan. Tem potom tudi opozarjam vse tiste, ki jih tajnik določi za obiskovanje bolnikov, da svojo Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah. — Predsednik ]ohn Krantz, taj- } nik Frank Ambrose, Box 75, blagajnik Joseph A. Smith. Seje se vrše vsake-ga 5. v mesecu. Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, 0.1 — Predsednik Joseph Tursich, tajnik ' Joseph Grdina. 6121 St. Clair Ave., blag. Cyril Maevr. Seje se vrse vsake-ga_18. v mesecu v Narodnem domu. Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali- , da, Colo. — Predsednik Joe Kocman, tajnik John Hrvat, 619 \\\ 2nd St., blagajnik Anton Gaber. Seje se vrše ; vsako 3. nedeljo v mesecu. Štev. 25. dr. Napredni Slovenci, West Frankfort, 111. — Predsednik John Majdich, tajnik Joe Alich, Box 32, blagajnik Joe Alich. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Joe Alichu na John Majdičevem posestva ob 2. uri popoldan. Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Caira-brock, Pa. — Predsednik Jacob Melle, tajnik Frank Zorman, Box 193, blagajnik Louis Rudolph. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Štev„ 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik Frank Logar, tajnik JohnJurca, box 64, Coke-ton, W. Va., blagajnik John Kloboves. Seje se vrše vsako 1. nedeljo. Štev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, Kans. — Predsednik Anton tSojs, tajnik joe Bohorich, R.F.D. 8, blagajnik Joe Bohorich. Vsi v Pittsburg, Kans. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 29. dr. Sv. Katariae, Cleveland, Ohio. — Predsednica Frances Ponik- NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj ljubljeni mož. Frank Terselich dne 18. marca t. 1. po kratki a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pokojni jr bil rojen 28. marca 1800 na Gornjih Skopicah Dolenjsko. V Ameriko je prišel pred 20 leti. Največ je preživel v Chicago. II!., kjer je tndi preminul. Pogreb se je vršil 21. marca po katoliškem obredu. Pokopali smo ga na "Rcsurrecti >n" pokopališču. Pokojni je spadal k podpornim društvom. Bil je dolgoletni član društva sv. Štefana v Chicago, Illinois. Zahvaljujem se darovalcem rož in vsncev, kakor sledi: Društvu Sv. Štefana, društvu Danica; družbi sv. Mohorja ter Holy Name. Prav lepa hvala O. M. F. Father Aleksandru, ki so ga obiskali na bolniški postelji, za darovanje sv. maš in za spremstvo na zadnji poti. Nadalje lepa hvala moji sestri M. Lu s tik, njenemu možu in braton za pcmoč. Zahvaljujem se tudi bratrancu v Chicagu Mr*. J. Terselich in sopr bratrancu v Cicero, 111.. Mr. J. Terselich in soprogi za tolažbo in trud v bolezni pokojnega, kakor tudi za vence in spremstvo na pokopališče. Hvala tudi sorodnikom Terselich iz La Salle, 111., za poslani venec in spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala tudi za darovane ventre in za pomoč v bolezni sledečim: Botrom Pečnik. Mr. in Mrs. Šonta. Mr. in Mrs. F. Potokar, Mr. Louis Kodelja. Mr. in Mrs. Mladkovich. Mr. in Mrs. Grdovič. Mr. in Mrs. Jalovec, Mr. in Mrs. J. Rudman. Prav lepa hvala tudi vsem tistim, ki so prišli kropit in nas tolažili v britki uri pre-iskušnje. Pokojni zapušča v stari domovini še živega očeta in dve sestri, v Ameriki pa žalujočo ženo in tri nedorastje otrjpke. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Ti pa ljubi mož in oče, počivaj v miru, lahka naj Ti bo ameriška zemlja. \ Žalujoči ostali: TEREZIJA TERSELICH, soproga; ROSIE, KRISTINA in AMALIJA, otroci. Chicago, 111., 30. marca. 1927. Posebna met«da, ki je podelila že tisočim zdravje, ki so imeli naduho in mnogo trpeli. — Takoj pošljite po vzorec, ki je zastonj. Ako vas nadleguje naduha ko je de-1 ževno vreme in vlažno; če vas duši. kadar kašljate in pridete težko do sape, je zadnji čas, da naročite vzorec zdravil od Frontier Asthma Co. Nič ne de, kje živite, če imate zaupanje ali ne v to zdravilo, ki je eno izmed najboljših, pišite po vzorec, ki vas nič ne stane. Tudi če že cclo svoje življenje trpite in ste poskusili vsakovrstna druca zdravila, no da bi dobili olajšanje, poskusite še !<•. Ne obupajte, ker naše zdravilo bo gotovo pozdravilo. Pošljite spodnji kupon. FREE TRIAL COUPON Frontier Asthma Co. . 1239 E. Frontier Bid-, 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to: "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE. 4040 North Kedzie Ave. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place. Chicago, 111 OSEMNAJST LET težke zveste službe svojemu katoliškemu narodu v Ameriki ima za seboj list AVE MARIA Ali ne zasluži tedaj, da ga ima vsaka hiša, kjer se še priznava Bog in Marija? Gotovo! Ali ga imate pri vaši hiši, dragi čita-telj? ....Ako r.e, takoj ga naroči. Stane samo $3.00 na leto. KRASEN DAR slovenskemu narodu dajejo že 12 let slovenski frančiškani v obliki koledarja, ka-koršnega katoličani nobene druge narodnosti nimajo. Koledar 'Ave Maria' za leto 1927 imamo če v zalogi. Naročite ga, dokler ne poide. Z DOBRIM BOŠ SAM DOBER Z dobrim listom bo tudi vaša mladina dobra. Toda saj veste, da slovenskega ne čita. Treba ji dati v roke dobro angleško čtivo. St. Francis Magazine je izvrsten list za slovensko-ameriško mladino. Stariši naročite ga ji. Za njo ga izdajamol Stane $3.00 na leto, ako ga naročite po agentu. Ako ga naročite naravnost od nas stane do božiča samo $2.00 Uprava teh listov ima v zalogi tudi molitvenike in devocijona-lije. Franciscan Fathers lemont, ill. Sreda, 6. aprila 1927 ^SEIHllIIžil!^^^^^^^*^^^^ 1111 miH t^li J1 lliilLtlJHiifl R lii tli tHiliUiLtUii ttH ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. "Ne žalostite se, oče; mislimo na veselje bitke, ne na žalost, ki utegne priti za njo/| "Jaz ne najdem veselja v prelivanju krvi," je odgovoril sveti Egbert. # * -?- Po kratkem spanju sta Godvin in Wulf vstala in dala konjema zobat. Preizkusila sta oklepe, odpeljala konje k studencu, da jih napojita. Wulf, ki je bil izveden v vojski, je tudi prinesel seboj štiri velike mehove za vino, ki jih je pripravil za ta čas, jih Izpolnil s svežo vodo ter privezal dva ob Godvinovo sedlo, dva pa ob svoje. Napolnil je tudi steklenice za vodo pri sedlih, rekoč : "Tako bova vsaj med zadnjimi, ki bodo umrli od žeje." Vrnila sta se v tabor, kjer sta gledala vojsko, ki se je pripravljala na pot. Pravega poguma ni bilo povsod, mnogi so si bili svesti nevarnosti, v katero hite, zlasti ker se je raz-nesel glas o Godvinovi prikazni. Ker brata nista vedela, kje bi se uvrstila, sta se z Eg-bertom, škofom iz Nazareta — ki ni imel orožja ter je jezdil na muli, ker ni hotel zadaj ostati — pridružila veliki četi vitezov, ki so šli za kraljem. Tedaj je prijezdilo petsto templarjev, silovita, hrabra četa, in mojster, ki jim je jezdil na čelu, je ugledal brata ter zavpil kazoč na vinske mehove, ki so jima viseli za sedli: "Kaj pa iščeta ta dva vodonosa tukaj med vitezi, ki zaupajo edino v Boga?" Wulf je hotel odgovoriti, Godvin pa ga je pregovoril, da naj raje molči, rekoč: "Pusti ga, že naj deva družbo, ki bo zadovoljna z nama." Stopili so na stran in se poklonili pred križem, ko so ga nesli mimo akrskega škofa v oklepu. Zatem je prišel Reginald iz Šatilona, Saladinov sovražnik pa povzročitelj vsega tega gorja, ki jih je videl in zavpil': "Gospoda viteza, naj govore karkoli hočejo, jaz vaju poznam kot vrla moža, slišal sem zgodbo o vajinih činih med morivci. Med mojim spremstvom je dovolj prostora za vaju — pojdita z menoj." In šla sta ž njim. Ob času, ko je vojska dospela do Kane, kjer je Jezus vodo izpremenil v vino, je julijsko solnce že silno pripekalo in studenec so tako kmalu izpili, da jih je mnogo ostalo brez vode. Pritiskali so naprej v spodaj ležeče pustinje, ki so se razprostirale med njimi in Tiberijo in ki so jih na levi in desni mejili griči. Kmalu so ugledali oblake prahu, ki so se premikali čez planjavo, v njih pa čete saracenskih konjikov, ki so venomer napadali prednjo stražo pod grofom Raj-mundom in se prav tako venomer umikali, kadar jim je pretila nevarnost. Ti konjiki so tudi obšli celo vojsko in napadali zadnje straže, kjer so korakali templarji in lahkq oborožene čete pa oddelek Reginalda Šati-lonakega, v katerem sta jezdila brata. Od poldneva pa skoraj tja do solnčnega zahoda je dolga nadlegovana vrsta, razdeljena sedaj na oddelke, z naporom prodirala frreko kamenite planjave in solnce je tako silno pripekalo na oklepe, da je nad njimi zrak migljal kakor nad ognjem. Proti veče- t ru so bili ljudje in živali docela izmučeni in utrujeni in vojaki so glasno pozivali svoje častnike, da jih peljejo k vodi. Ali v tistem kraju ni bilo vode nikjer. Zadnja straža je zaostala upehana od neprestanih napadov, ki so jih morali odbijati v pripekajoči vročini, in tako je nastal velik presledek med njo in kraljem, ki je jezdil v sredini. Prihajali so seli, da se podvizajo; a niso mogli dalje in naposled so se utaborili v puščavi blizu Mareskalcija in tja se je moral umakniti tudi Rajmund s svojo sprednjo stražo. Ko sta prijezdila Godvin in Wulf s svojim oddelkom, sta ga videla prihajati z ranjenci in ga slišala prositi kralja, da na vsak pačin prodre dalje do jezera, kjer si lahko pogasijo žejo; in slišala sta kralja odgovoriti, da ne more, ker se vojaki branijo korakati dalje. Obupno je Rajmund sklepal roke, odjezdil nazaj k svojemu oddelku in na glas vpil: . "Gorje! O, Gospod, Bog, gorje! Tvoje kraljestvo je izgubljeno!"' Tisto noč ni nikdo spal; vse je mučila žeja in kdo more spati s suhim grlom? Zdaj tudi Godvina in Wulfa niso več zasmehovali radi vodnih mehov, ki sta jih nosila na konjih. Prihajali pa so k njim odlični veli-kaši ter jih skoraj na kolenih prosili kupice vode. Ko sta napojila svoje konje, sta dala, kar sta mogla, ostala sta le dva mehova, in še od teh je enega prerezal tat, ki se je priplazil v temi ter ga razparal z nožem v nadi, da se napije, ko bo tekla voda po tleh. Po tem dogodku sta pa brata potegnila meče in stražila, pa prisegla, da po-bijeta vsakogar, ki se le dotakne polnega meha. Celo to dolgo noč se je vzdigovalo iznad tabora zmedeno vpitje, iz katerega ni bilo slišati drugega nego: "Vode! Dajte nam vode!" Od zunaj pa so prihajali klici Sara-cenov, ki so klicali Alaha. Pokrajina je bila poraščena z grmičevjem, ki je bilo od poletne suše suho kot trske; to grmičevje so Saraceni zažgali, tako da se je dim valil proti krščanski vojski in jo dušil; ves prostor je bil kakor v peklu. Naposled se je zdanilo in vojska se je razpostavila v bojni red, v katerem sta bili krili naprej pomaknjeni. Na ta način so prodirali dalje. Saraceni jih še niso napadli; dobro so vedeli, da je bilo solnce močnejše od njihovih sulic. Vojska se je z velikim trudom pomikala proti seVernim studencem, kar se je vnel okoli poldneva boj s tem, da jih je obsula tako gosta ploha puščic, da so za nekaj časa zakrile nebo. Temu je sledil napad in protinapad, naskok in odpor, vedno pa se je nad bojni hrup dvigal strahovit -krik po vodi. Godvin in Wulf nista vedela, kaj se je zgodilo, kajti dim in prah sta jima jemala vid. Nastal je ditji bojni metež in vitezi, pri katerih sta bila, so rezali goste saracenske vrste, puščajoč široke sledi mrtvih za seboj. Ko so u-stavili konje in si obrisali pot s čela, so spoznali, da se nahajajo s tisoči drugih na vrhuncu strmega griča, poraščenega s suho travo in grmovjem, ki so ga že zažigali. jUU. 1 ,, ■ . L, 1 TISKARNA -s- AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, aH posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS Ni NOBENO NAROČILO PRE* MALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd 3T., CHICAGO, ILL. * IIL ZA $25.00 . I lahko kupite dobro Viktrolo s celotno opremo (št. j 1-1 glej sliko) in 10 ploščami. Viktrola je namizni j fason, orehove barve, inčev visoka, 12Vž inčev j v širini in 13% globoka. S pošiljatvijo tlobite igle, navodila in vse potrebno. Ko inštrument sprejmete ga postavite, navijete- in zaigrate, pa ! imate najlepšo godbo v hiši. Ob tihih večerih vas kratkočasi,veseli družbi zagode poskočnico, za vsak čas zapoje primerno pesem. Privoščite si to razvedrilo, ki ga gotovo z^- j služite po teži dneva. Stroške za pošiljatev plačamo mi. Plošče si lahko izvolite sami, ali pa nam pišete, j kakšne vrste želite imeti in prepustite nam, da Vam « pošljemo zbirko primernih komadov. Tu navajamo nekatere izmed zanimivih slovenskih in drugih plošč, katere imamo v zalogi: 72427 Domovini — Moj dom petje ......................................................75 77490 Vabilo — Pastirček, moški kvartet______________________________________ .75 72399 Razpodite se meglice — Tam kjer lunica, petje.....................75 67979 Svarjenje — Gorenjska zdravica, petje.....................................75 69317 Veselja dom — Tolažba, moški glas------------------------------------ .75 72207 Ljubca moja. — Otok bleski, moški glas........................ .75 72364 Na Gorenjskem je fletno — Tiček in tička, petje---------- .75 72707 Naprej — Vse mine, petje _____________________________________________________ .75 72206 Ali me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica.........................75 72210 Slepec — Mila lunica, moški glas.......................................... .75 77898 Sveta Lucija — Planinarica, duct .............................................75 77897 Sirota — Strunam, duet .................................................................75 78182 Nove harmonike — Sinklarski paberki ....................................75 78408 Morje adriansko — Cuj Micika, petje in tamburica_____________ .75 77746 U boj! U boj! — Garavuša, kvartet ....................................... .75 77915 Na poskok, polka — Taniska, valček, triogodba...................75 1071 Ave Maria — O Salutaris, latinsko petje .............................. 1.50 j 971 Christ the Lord is risen to-day — Ring out wild bells, Homer ...................................................................................1..50 35768 Aleluja, Chorus — Gloria from 12th Mass................................ 1.25 19967 Palms — Sabat Mater, orgije.................................................... .75 18208 The Rosary — To a wild rose, trio with.bells.................*......75 20266 In a little Spanish Town — There is a Boatman on the Volga, orchestra ............................y............................................75 20500 That's My Hap-Hap-Happiness — Cock-A-Doodle I'm off My Noodle, petje ..........................................,..............................75 20504 At Sundawn — I'll Take Care of Your Cares.........................75 ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CE- } NIK. VAŽNO! — Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. Pri naročilih od 5. plošč ali več plačamo poStnino mi.. Ako pa naročite manj, kakor 5 plošč, pošljite z* vsako ploščo 5c. več za poštnino. JUg. U.S.' Za vse druge inštrumente, katere izdeluje Victor J Talking Mach. Co. pišite nam po pojasnila in cene. Knjigarna Amer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. \ JOS. SNIDER v zvezi z Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Main 7779 South 3296 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. ■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO PISANO POLJE Iff 00000000000000000000000000000000000000 Dr. P. A. Tominec: Prepoved knjig ovira znanost in svobodo. ; (Konec.) Toda rekel boš: "Meni taki listi ne škodujejo, dovolj sem trden v veri." — Tako jih je govorilo že pred teboj na stotine in tisoče, ki so bili morebiti še trdnejši v veri kot si ti. — Ko bereš protiverski ali brezbarven list, se boš prvič in drugič morebiti začudil ali celo zgrozil nad pisavo. Bereš v tretje, pa ti pride na misel: Nekaj že mora biti res, drugače bi ne pisali. Počasni strup je že začel delovati. Zbujati se ti začno dvomi, ki jih sam ne znaš ali tudi ne utegneš rešiti, drugih pa tudi ne vprašaš. Lehko je zbujati dvome. Za to ni treba ne bistroumnosti ne znanja, treba je samo tajiti, samo zani-kovati. Norec vrže v vodo kamen, katerega ne more deset modrijanov izvleči. Na tak način je izgubilo vero že na tisoče in milijone ljudi in večina izmed njih je spočetka mislila, da so tako trdni v veri, da jih ne omaja nobena sila. Že samo ta skušnja, ki je cerkvi dobro znana in jo lehko o-pazuješ dan za dnevom, bi cerkev morala privesti do tega, da zabranjuje slabe knjige in časopise, tudi če to ne bi bila njena dolžnost kot učiteljice vere in nravnosti. In če meni ne veruješ, pojdi na obisk v jetnišnico ali v oddelek za spolno bolne v bolnici in povprašaj ene in druge, kaj so brali. Odgovor boš dobil tak, da ne boš nikdar več dvomil o škodljivosti slabih časopisov in [knjig. Katera ljubeča mati bi si pač upala, če bi zvedela, da kaka jed izmed sto otrok enemu I vendar zada smrt, ponuditi tako jed svojemu otroku? Nobena. Katoliška cerkev je mati vseh vernikov. Ona ve, da ta in ona duševna hrana ne samo e-nemu od sto, ampak devetdese-terim od sto lehko prinese duševno smrt; moreš li od nje pričakovati, da bo zato, da tebi ne bi delala neprijetnosti-s prepovedjo, žrtvovala devetdeset ali še več otrok duševni smrti ? 1 Toda cerkev se le smeši, ko izdaja prepovedi, za katere se nihče ali vsaj večina ljudi ne zmeni, tako si misli ta ali oni. Rad priznavam, da se mnogi prav malo zanimajo za cerkve- ROJAKI, NAROČAJTE IN ŠIRITE NAJSTAREJŠI SLOV. LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC!" ir- Posebne cene za čitatelje Amer. Slovenca PIPE WRENCH 6 in.---10.60 8 in.__ 10 in. _ 12 in.__ 14 in. _1 18 in.____ .67 .75 .90 1.05 1.50 ADJUSTABLE &NG. WRENCH --40.65 - .70 __.85 __1.30 6 in. 8 in. tO in. 12 in. Odvijač za cevi. (Pipe wrench) Odvijač, ki se poljubno uredi (Adj. Ane. Wrench nad 15,000 različnih predmetov v zalogi. A. M. Kapsa GENERAL HARDWARE 2000 Blue Island Ave., Chicago, IIL Ph. Canal 1614 PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku "PARIS" ki odpluje iz New Yorka DNE 23. APRILA 1927 "Paris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na pod lagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku 'Pariš* in sicer 4. junija. 3) Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega kraja; ako ste namenjeni dobiti kaka osebo v to deželo; 4 kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krajem. SLOVENSKA BANKA 455 W. 42nd St., New York, N. Y. no prepoved. Toda iz tega sklepati, da je prepoved odveč, je prav tako nesmiselno, kakor če bi kdo iz tega, ker mnogi ne spoštujejo šeste in sedme bož-j