Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sol* o\a 14. iuliia 1934
MARIBORSKI
Stev, 157 Let6 VII!. (KV.')
<r v.g^nw»rHiiaBPr-—	~	—’T.-wri
Cena 1 Din
VECERNIK
UrodniStvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan °k 1®* ur* / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409
m
•JUTRA
ISvropslcI vaurnostnf paleti
Francoski načrti
Potovanju francoskega zunanjega ministra g. Louisa Bar tli o u ja v London le posvetila vsa evropska politična javnost zelo veliko pozornosti. Listi so napovedovali vse mogoče, celo zelo dale-■iosežno vojaško zvezo med Angljo in Francijo, pa tudi za časa londonskih posvetovanj so bila njihova poročila kaj neenotna. Isto velja za komentarje po obisku. Kaj je torej res. tisto, kar trdijo optimisti, da je bil ta obisk zgodovinsko pomemben dogodek, ali ono. kar zatrjujejo pesimisti, da se ni zgodilo »na zapadli nič novega«? Mislimo, da nimajo prav ne eni ne drugi; kakor ni prav nobenega povoda za poveličevanje uspehov Barthoujevega londonskega obiska, tako tudi ni povoda za popolno odrekanje vsake pozitivne strani. Visokih sanj o sklenitvi trdne- vojaške zveze med Anglijo in Francijo ta obisk ni izpolnil. Anglija je ostala neomajno na svojem starem stališču, da se na kontinentalno politiko, ki bi jo lahko zapletla še kdaj v kak konflikt, podoben svetovni vojni, ne bo vezala. Od tega jo odvračajo bolj kakor njena volja zahteve njenih donii-nionov, ki Evropi niso posebno naklonjeni in naglašajo, kadar je in kadar ni treba, da je veliko-britanski imperij enota zase, ki mora ohraniti popolnoma svobodne roke in skrbeti v prvi vrsti le
L čj S {J,
Edini večji uspeh, ki ga je Barthou dosegel v Londonu, je zato angleški pristanek na francoske načrte glede osnovanja velikih mirovnih paktov. Toda tudi ta pristanek je le načelnega značaja, kajtj Anglija sama k tem paktom ne bo pristopila; dovolila bo le, da jih osnujejo drugi. Kljub temu je pa stavila tudi glede teh paktov neke pogoje, ki bi utegnili postati v danih okolnostih dalekosežrte-ga, morda celo usodnega pomena. Anglija zahteva namreč, da se v vzhodni pakt vključi tudi Nemčija, pakt sam pa mora biti tak, da bo nudil vsem pod-pisanicam absolutno enakopravnost. Kaj naj pomeni to? Nič več in nič manj kakor to. da se mora Nemčiji priznati vse tisto, kar že tako dolgo zahteva, to se pravi tudi pravico do oboroževanja tako, kakor vsaka druga velesila- Čc Francija uresniči ta pakt in ugodi angleškim zahtevam, pomeni na koncu koncev, da se vkloni pred Nemčijo ne da bi dobila za to kakršnokoli angleško garancijo za varnost njenih vzhodnih mej! Za vso to ogromno žrtev bi dobila edinole vzhodni pakt, ki bi res oklenil Nemčijo v neki obroč, a vpraša-
in njihovi izgledi
nje je, koliko časa bi ta pakt ohranil svojo realnost in kaj bi se zgodilo potem, če bi se kdaj razbil?
Glavna naloga Francije je zato sedaj, poizkusiti vse, da se njeni načrti glede velikih varnostnih paktov realizirajo. V mislih ima dva pakta, vzhodnega in sredozemskega. Prvi naj bi po angleški korekturi obsegal Nemčijo, Poljsko, Češko slovaško, baltiške države, Rusijo in Romunijo, drugi pa Francijo, Italijo, Jugoslavijo. Albanijo, Grčijo, Turčijo in Ro-vzhodnemu paktu. Ob strani pa pušča ta načrt Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo. Zakaj, ni povsem jasno. Kakšni so izgledi? Zaenkrat vsaj minimalni! Baltiške države so te dni zborovale v Kaunasu prav zaradi sklenitve medsebojnega pakta, ki naj bi tvoril podlago, odnosno pripravo za veliki vzhodni pakt, a sporazumele se niso. Zunanji ministri so se razšli brez rezultata. Nemčija u-radno še ni spregovorila, a zatrjuje se, da bo sodelovanje- odklonila, ker pač čuti, da bi kljub vsel ugodnostim, k; bi jih pakt nudil, bila stisnjena v kaj neprijeten obroč. Pa tudi Poljska ni preveč navdušena, ne glede na to, da bi bil tudi zadevni sporazum med Varšavo in Prago težavno delo. Še večje težkoče se pa kažejo na jugu glede sredozemskega pakta. Predstavljamo si jih prav lahko, če pomislimo, da bi bilo tu treba vreči v en sam koš države s tako divergentnimi interesi, kakor so Francija, Italija, Jugoslavija itd. Mussolini že- načelno tem pak tom ni naklonjen, javno mnenje v Italiji jim je pa naravnost s o v r a ž n o. Razumljivo je zato, da bi šla Italija s to družbo samo v skrajni sili in — brez iskrenosti. Kaj pa pomeni neiskreno »zavezništvo«, pač ni treba naglašati.
Anglija je ali bo posredovala v Berlinu in Rimu v smislu teh paktov, toda s svo iimi dodatki in verjetno je, da bo šel naposled tudi Barthou zares v Rim, dasi nam Jugoslovanom tako potovanje že zato ne bi bilo simpatično, ker bi dalo Mussoliniju večji pomen in večjo ceno v evropski veliki politiki, kot jo ima. O rezultatu takega obiska je pa vnaprej težko kaj reči. V Italijo je šel tudi Hitler, rezultatov pa ni. Vendar bodo že prihodnji tedni pokazali, ali je ideja teh paktov izvedljiva ali ne. Če se ponesreči, bo treba tudi Francij; iskati novih poti, ki pa ne bodo nove, ker bodo samo vodile na trdni teren zaveznikov v srednji in vzhodni Evropi, v prvi vrsti držav male antante in Rusije!	-r.
Hitler je razočaral
V govoru o 30. iuniiu ni povedal nič novega - Francozi in Argleži nezadovoljni z molkom o nemški zunanji politiki
ja se je izvršila ob najstrožjih varnostnih ukrepih.
PARIZ, 14. julija. Francoska in vsa svetovna javnost je z ogromnim zanimanjem pričakovala Hitlerjev govor.
BERLIN, 14. julija. Sinoči ob 20. uri se je sestal nemški državni zbor na izredni seji, da sprejme poročilo Hitlerja o dogodkih 30. junija. Hitler je govoril dve uri, a ni povedal nič novega. Obrisal je začetek zarote, katero je organiziral 1 Pričakovala je, da ho govoril zlasti tudi že dolgo general Schleicher, kateremu j 0 vprašanjih zunanje politike in ohrazio
žil nemško stališče. Vsega tega ni bile. govoril je le o 30. juniju. Zato je vsa javnost razočarana in se to izraža tudi v komentarjih tiska. »Ord^e« pravi, da pomeni Hitlerjev molk odklonitev vzhodnega pakta. »Matin« men«, da je bil Hitlerjev govor le plaidover pro domo. Bi ie sicer retorična mojstrovina, če pa ga analiziramo, ostanejo ie lepe fraze. »Figam« trdi enako, da ?e Hitler razočaral in se zato ni nič spremenilo.
LONDON, 14. julija, Hitlerjevemu govoru posveča angleški tisk veliko pozornost in podčrtava zlasti to, da je prevzel vso odgovornost za 30. junic V političnih krogih pa so zelo rezervirani, ker so pričakovali, da bo odgovoril siru Simonu zaradi vzhodnega nakta, ki ga je Anglija v Berlinu priporočila. V HlFer-jevem molku vidijo zato odklonitev. Čisto nič sp ne prikriva, da je Hitlerjevo postopanje angleško vlado razočaralo In odtujilo od Nemčije,
se je posrečilo polagoma pridobiti za načrte proti Hitlerju tudi Rohma in nekatere druge voditelje SA. Njihov namen je bil Hitlerja ujeti ali ubiti in potem s pomočjo njegovega imena dobiti v roke vso državno oblast. Hitler je za neke naklepe vede! že davno, a vsi zarotniki so, poklicani na odgovor trdovratno tajili. Med tem so pa bili tudi v zvezi z nekim tujim diplomatom, katerega ime Hitler ni povedal. Za nameravani prevrat 30. ju ija je Hitler izvedel zadnji trenutek in izvedel nagks protiudarec, ki se je popolnoma posrečil. Kot voditelj države in naroda je imel pravico vršiti tudi sodno oblast, ker šlo je za bodočnost Nemčije. Obenem se ie zahvalil vsem, ki so mu ostali zvesti, obljubil preosnovo SA in pozval vse, da se skesano vrnejo na njegovo stran. Nato se ie Goring zahvalil Hitlerju za njegovo junaštvo, parlament je vse odobril in sejo zaključil. Se-
Sovor sira Johna Simama
ANGLIJA IN ITALIJA,ODOBRAVATA VZHODNI PAKT, A SE MIJ NE
BOSTA PRIDRUŽILI.
enakopravnost, če pristopi k paktu, pospešili nemško odobritev francoskih načrtov. (Kot vidimo, je ne pospešuje. OP- nf-)
MacdonaSd odhaja?
LONDON, 14. julija. Predsednik vlade Macdonald, ki se je zadnje dni mudil na severnem Irskem kot gost letalskega ministra lorda Londouder-ryja, se je vkrcal sinoči na ladjo in odpotoval v Kanado. O vzrokih njegovega potovanja v Kanado se širijo razne vesli. Njegovi politični nasprotniki trde, da sc Macdonald, ko mu izteče dopust, nc bo več bavil s politiko, marveč bo zaradi utrujenosti in bolezni podal ostavko kot predsednik vlade in se bo umaknil iz političnega življenja.
LONDON, 14. julija. Sir John Simon je včeraj poročal v zbornici o Rarthoujcvem obisku in dejal, da Anglija pozdravlja po Franciji predlagani vzhodni pakt in se bo zanj zavzela, dasi sama ne bo pristopila k nobenemu takemu paktu. Predlaga pa, da mora biti v pakt brezpogojno vključena tudi popolnoma enakopravna Nemčija iu priporoča Berlinu pristop, pozdravlja tudi prihod Rusije v Društvo narodov. Na Istem stališču stoji tudi Italija, ki pa k paktu ne bo pristopila. Današnji angleški listi odobravajo Simonovo izjavo. »Dally Telegraph« govori o velikem preokretu v politiki Evrope in sveta. Barthoujev obisk v Londonu je spravi! mašinevijo spet v tek. List meni, da mora pripravljenost Franclje, priznati Nemčiji popolno
za evrooske ©aH*
ANGLEŠKE INTERVENCIJE. — IZGLEDI ZA SKLENITEV PAKTOV SO
ZELO MINIMALNI.
LONDON, 14. julija. Diplomatska pomoč, ki jo je angleška vlada obljubila zunanjemu ministru Barthou-ju, je že prišla do izraza v demaršah angleških poslanikov v Berlinu, Rimu in Varšavi. V Rimu je sir Eric Dru-mond obiskal najprej Suvieha, nato pa Mussolinija. Rimski dopisnik »Dai-Iy Teiegrapha« poroča, da se ie pojavilo v rimskih političnih krogih veliko zadovoljstvo zaradi tega, ker je angleška vlada odklonila svoje sodelovanje pri varnostnih paktih, ki jih namerava skleniti Francija. Vzhodni pakt za Italijo sploh ne pride v poštev. Kar se pa tiče sredozemskega pakta, se Mussolini toliko časa ne bo z nikomur pogajal, dokler Anglija vsaj načelno ne pristopi k temu paktu. Med tem pa, ko v Londonu prevladuje mnenje, da je sredozemski sporazum praktično nemogoč, ker pri
njem ne bodo sodelovale niti Anglija niti Italija in niti Grčija, se Francija ne bo odrekla svoji ideji in bo Barthou ob priliki svojega obiska v Rimu okušal pripraviti teren in odstraniti vse zapreke med Francijo in Italijo. Angleški poslanik v Varšavi, Vidam Er-skine, je obiskal poljskega ministra Beeka, ki ie izjavil, da si bn Poljska pridržala popolnoma svobodne roke. V Berlinu pa je po vesteh »News Chronicla« angleški poslanik opozoril v imenu angleške vlade zunanjega ministra Neuratha, da bi pristanek Nemčije na vzhodni sporazum pomenil precejšen korak pri očuvanju evropskega miru, a trdijo, da se nemška vlada drži zelo rezervirano. Vendar je angleški poslanik dosegel, da Nemčija ne odbija več kategorično ideje nakta in je baje pripravljena pogajati se.
DoPfimova trda roka
DUNAJ, 14. julija. Avstrijska vlada je zaradi zadušitve uaroduosocialistič-nega terorja razširila smrtno kazen na vsa dejanja, izvršena s pomočjo eksploziva in poškodovanje prometnih naprav itd. Smrtno kazen lahko izrečejo redna in izredna sodišča. V petih dneh morejo vsi izročili eksploziva brez kazni, pozneje pa bo vsak, pri komur bodo eksploziva našli, brezobzirno kaznovan.
PREPOVED TUJIH LISTOV V NEMČIJI.
BERLIN, 14. julija. Vlada jc prepovedala razpečavanje vseli tujih listov. Tuji listi se sploh ne sinejo nikjer pojaviti in ne sinejo nemški inserenti oglaševati v njih. Le tu in tam je dobiti kak tuji list, toda na izrecno zahtevo kupca, ki pa mora biti tujec.
PROTITDRŠKE DEMONSTRACIJE.
CARIGRAD, 14. julija. Zelo neugodno so vplivale na tukajšnje politične kroge mnoge demonstracije v Grčiji proti Turčiji- Izglcda. da postajajo s tein vse pogodbe med Turčijo in Grčijo iluzorne.
ANDORA MONARHIJA.
BARCFXONA, 14. julija. V Andori jc bil izveden državni udar. Ko so se zjutraj prebivalci republike Andore prebudili, je bil razpuščen generalni svet (parlament) in se jo dosedanji učitelj angleščine in gimnastike Oran-gc proglasil pod imenom Oris L za kralja Andorov.
NESREČA FRANCOSKEGA PARNIKA,
PARIZ, 14. julija. Francoski parnik JVille de Pa poete* se je ponesrečil, Potnike iu mornarje so rešili.
Dnevne vesti
Jladost na itaka in solncu mm -dale NI VE JI
Pred solncenjem morate svoje telo drgniti z Nivea kremo ali Nivea oljem. S tem
zmanjšate nevarnost solnčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože.
NIVEA na itaka m soChcu!
SOMEŠČANI! Od 14. do 16. t. ra. se vrši v Mariboru kongres izvoznikov in producentov sadja iz vse države. Ta kongres, ki bo velikega pomena za naše gospodarstvo, obiščejo odlični predstavniki gospodarskega življenja in gostje iz tujine. V pozdrav udeležencem bo mestna občina na svojih poslopjih izobesila zastave in vabim someščane, da tudi svo je hiše okrase z zastavami. Mestni načelnik; Dr. L i p o 1 d, s. r.
Napredovanje v profesorski službi. V
višjo položajno skupino sta napredovala na tukajšnji realni gimnaziji prof. Ladislav Mlakar in suplentka Anica Kosovelova.
Minister n. r. in generalni tajnik JNS g. dr. Albert Kramer je odšel do konca meseca na dopust in prosi zato, naj se v tem času ne naslavljajo nanj pisma v Beograd.
Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Savostova lekarna pri »Magdaleni« na Kralja Petra trgu.
Smrt upokojenega višjega častnika. Te dni je umrl v celjski bolnišnici upokojeni tehnični mornariški podpolkovnik g. Ivan Žitnik iz Poljčan, kamor je prišel s svojo družino po upokojitvi. Služboval je do prevrata v Ptuju, potem pa do u-pokojitve v Boki Kotorski. Zadnja leta je zelo bolehal. Bil je star 58 let ter zapušča 5 otrok. Pokojnik je bil pri vseli svojih znancih in prijateljih zelo priljubljen ter so ga vsi visoko spoštovali in radi imeli. Blagega pokojnika so pokopali v ponedeljek ob lepi udeležb: občinstva z vsemi vojaškimi častmi na vojaškem! po kopslišču v Celju. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim preostalim pa naše sožalje!
Že koncem tega meseca bo nastopil svoje mesto novoimenovani glavni tajnik Združenja trgovcev v Mariboru, ban čni uradnik g. Franc Skaza. Novi glavni tajnik je diplomiran pravnik in bogat na poslovnih izkušnjah fta področju trgovine. S tem novim mestom si je naš trgovski gremij brez dvoma ustvaril pogoje za nadaljnji uspešni razvoj te važne stanovske organizacije.
Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 234% drž. loter. rente za vojno škodo v zameno v času do 22. junija 1934, se vabijo, da dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno proti priznanici in oddaji u-streznih izvirnih reverzov, in sicer v času od S.—12. ure.
Ogenj. Pred dnevi je izbruhnil požar v stanovanjskem poslopju posestnika Leopolda Vega v Sitešu pri Majšpergu. Požar se je razširil z bliskovito naglico tudi na gospodarsko poslopje in so rešili le živino, med tem ko je vse ostalo zgorelo do tal. Na pomoč so sicer prispeli gasilci, toda zaradi pomanjkanja vode niso stopili v akcijo. Škoda, ki jo je povzročil ogenj, znaša okrog 30.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Požar je nastal zaradi pokvarjenega dimnika.
Tragična usoda otroka. Družino poveljnika pragerske orožniške postaje Djunoviča je doletela tragična usoda. Ko je poveljnikova žena imela opravka v pralnici, je položila svojega dva in pol meseca starega sinčka Dragana v spalnico, kjer je zaspal. Spalnico je zaklenila in odšla z ostalimi otroci v pralnico. Ker pa je pozabila vzeti s seboj vžigalice, je poslala v stanovanje 8-letnega sinčka, ki se mu je pridružil še njegov dveletni bratec Obrad. Starejši sin se je kmalu vrnil in povedal materi, da se je Obrad vlegel k najmlajšemu bratcu in je poleg njega zaspal. V spanju pa se je Obrad tako močno privil Dragančku, da ga je zadušil. Ko je stopil oče v sobo, je bil Draganček že mrtev, Obrad pa je trdno spal.
Letošnja žetev pšenice. Po cenitvi strokovnih kmetijskih referentov bo dala letos v naši banovini pšenica 560.000 meterskih stotov, med tem ko je dala 'nni 633.000 meterskih stotov. Skupno pa bo dala pšenica v naši državi 19 milijonov 800.000 meterskih stotov, med tem ko je lanska žetev znašala nad 26 milijonov stotov. Letošnja žetev ie torej povprečno za 25^n slabša od lansVse.
Razglednice mariborske in vse druge v največji izberi. Trgovci popust! Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11.
Mestni odbor Jadranske straže Mari-
bor poziva svoje članstvo, da se udeleži polnoštevilno obmejnega narodnega tabora pri Sv. Križu jutri 15. t. m.
Moška in ženska podružnica Ciril-Me-todove družbe poživljata vse članstvo, da se v čim večjem številu udeleži narod nega tabora pri Sv. Križu, ki 'bo v nedeljo 15. tm. Odbor.
Vsi v kavarno »Promenado«! V nedeljo 15. VIL igra prvovrstna godba »Triglav-jazz«.
Potovanje z avtokarom v Prevalje, Mežico-Črno za dne 15. 7. ocfpade, ker se je otvoritev kopališča iz tehničnih razlogov preložila.
Dr. JOSIP VRTOVEC, Tattenbachova 2, zopet redno ordinira.
Samo pri »Grmeku« v Studencih {preje Sluga) dobite pristni kraški teran. Vsako nedeljo koncert.
Gostilna Weber, Pobrežje. Jutri, v nedeljo, 15. t. m. vrtni koncert, ples in streljanje za dobitke. Igra železničarska godba. Za dobro kapljico je poskrbljeno.
Družabna potovanja z avtokarom. Grossglockner za tri dni, odhod 15. in 29. julija. Din 350. Maria Zeli za dva dni, odhod 19. in 26. julija. Din 2io. Miinchen, Oberammergau, Salzburg, Tirol za 8 dni, odhod 3. avgusta, pavšalna cena Din 1600. Rogaška Slatina za 1 dan, odhod 22. julija, Din 55. Potovalna pisarna »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cest. 35 Tel. int. 21-22. '
Vajenska in pomočniška razstava. Doslej so se prijavili vajenci in pomočniki, ki bodo razstavili svoja defa ob priliki Mariborskega tedna iz sledečih strok: lončarji in pečarji, ključavničarji, izdelovalci predmetov iz pletene žice, izdelovalcev glasbenih instrumentov, kleparji, kotlarji, mehaniki, urarji, košarji, kolarji, sodarji, mizarji, strugarji, jerme-narji, sedlarji :n torbarji, knjigovezi, bar-varji,	tapetniki,	tapetniki dekoraterji,
izdelovalci prešitih odej, krojači, krojačke, čevljarji, dežnikarji, klobučarji, krznarji, slaščičarji in medičarji, slikarji, modistanje in inštalaterji.
Predobvestilo. Narodna Obrana v Studencih pri Mariboru obvešča vsa cetij. društva in občinstvo na svojo veliko letno veselico, ki jo priredi dne 5. VIII. 1934 v Studenškem gozdu pod pokroviteljstvom g. generala R. Majstra in častnim predsedstvom upravnika delavnic drž. železnice v Mariboru g. A. Joviča. Upoštevajte izrecno socialen namen prireditve in rezervirajte ta dan, da nas polno številno obiščete. Odbor.
Velika gozdna tombola bo jutri v nedeljo v Studencih! Senčnati studenški gozd se pripravlja, da sprejme jutri v nedeljo 15. julija svoje gasilce in njih prijatelje od blizu in daleč v svoje okrilje. V proslavo gasilskega dne bo velika tora bola, kakršne še starodavna drevesa v studenškem gozdu niso videla. Po tomboli pa bo v prijetni senci ob najboljši pijači in jedači veselica brez vsake posebne vstopnine. Da bodo stari itinvla di prišli na svoj račun, za to jamčijo gasilci, preizkušeni in pripravljeni za pomoč svojemu bližnjemu ne samo v žalosti in nesreči, ampak tudi v — veselju. Zato dobrodošli vsi prijatelji!
Mednarodni ženski kongres. V Pariz« je bil te dni mednarodni ženski kongres, ki se ga je udeležilo nad 100 predstavnic 34 držav. Na dnevnem redu so bili vsi problemi, v katerih igrajo ženske glavno vlogo. Sprejetih je bilo več resolucij, v katerih zahtevajo med drugim, naj bi dobile žene mesta tudi v mednarodnih delegacijah, zlasti na konferencah medna rodnega urada dela. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji mednarodni ženski kongres v Bruslju, leta 1936. pa v Beogradu.
Zakon o mestih sprejet. Več dni je bil
osnutek zakona o mestih predmet živahne in stvarne debate skupščine in senata. Včeraj je senat sprejel zakon o mestnih občinah v načelu s 58 proti 4 glasovom, v podrobnostih pa s 57 proti 4 glasovom. Seja je bila nato zaključena in s tem tudi poletno zasedanje senata, ki odhaja na počitnice.
Danes na vrtu restavracije »Union«
koncert! Igra Triglav-jazz!
Prostovoljna gasilska četa v Št. liju v Slov. gor. priredi dne 15. julija t. 1. ob 15. uri na prostoru vrta restavracije Bauman svojo letno veselico, združeno s proslavo gasilskega praznika, h kateri vabi vse prijatelje gasilstva. Odhod vlaka iz Maribora ob 13. uri.
Ljudska veselica Rdečega križa pri Glaviču v Košakih bo jutri popoldne, v slučaju dežja pa 22. t. m. Kegljanje za dobitke se prične že ob 9. uri in bo trajalo do 20. ure.
Izlet ljubljanske in mariborske sekciie automobilskega kluba v Laško in Rimske toplice v nedeljo dne 22. julija 1934 v svrho praznovanja zaščitnika automo-bilistov sv. Krištova. V Laškem na glavnem trgu poleg farne cerkve boblagoslo vitev vozil po monsignorju dr. Krulcu ob 12. uri opoldne. Po slavnosti skupen o-bed na vrtu hotela »Savinja«, okoli 3. ure odhod v Rimske Toplice, kjer bo prilika za kopanje na prostem v novem kopališču. Automobilisti in motociklisti potujejo poljubno, vendar tako. da bodo še pred 12. uro, ko se bo izvršila slovesnost. v Laškem. Udeležbo je treba prijaviti tajništvu sekcije Maribor po možnosti do srede 18. julija z navedbo približnega števila oseb že zaradi priprave skupnega obeda v Laškem.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josesova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo.
Veliki adresar za mesto Maribor, Celje, Ptuj in širšo okolico. Uprava opozarja cenjeno občinstvo, da bodo abonenti telefonov imeli kakor v seznamu prebivalstva, tako tudi v oddelku trgovina, obrt in industrija po abecednem redu in po branžah pri imenih tudi številke telefona, in sicer brezplačno. Uprava: »Tiskovna založba, r. z. z o. z.« Maribor, Gregorčičeva 26. Tel. 29-70.
V ljubljanskem radiu bo pel oktet »Ljubljanskega Zvona« dne 16. in 23. VII. ob 20. uri, in sicer same skladbe iz »Zborov«. Pri tem bo spregovoril tud: Zorko Prelovec nekaj umestnih besed.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 15. tm. Ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika; 9: versko predavanje,predava dr. Rant; 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9.45: plošče; 10: zdravstvo: predava zaščitna sestra ga. Zcijc - Boškovičeva; 10.30: reproducirana orkestralna glasba; 11: prenos iz Št. Vida, otvoritev obrtne razstave; 12: Tijardovič: »Mala Flora-my« (reproducirana opereta); 16: »Pereča agrarna politična vprašanja«; 16.30: »Vesele in resne od nekdaj in danes«, poje Mirko Jelačin; 20: vokalni solistični koncert; 20.45: flavta solo, gospod Čampa s spremljevanjem klavirja; 22: čas. poročila; 22.15: vesele pesmi v reproducirani glasbi. Spored za ponedeljek 16. tm. Ob 12.15: vesele pesmi v reproducirani glasbi; 12.15: glasbene slike iz raznih deežl; 12.45: poročila; 13: čas, instrumentalni reproducirani solistični kon cert; 18: gospodinjska ura; 18.30; »Druga obletnica Jesenkove smrti«; 19: slovenske narodne na ploščah; 19.30: zdrav niška ura: dr. Bogomir Magajna; 20: propagandna ura glasbenega lista »Zbori«; 21: »Slovenija«, propagandno predavanje v češkem jeziku, predava univerzitetni prof. dr. Burian; 21.20: mandoli-nistični kvartet; 22: čas, poročila; 22.15; harmonika solo g. Albert Fonda.____________
Grajski kino. Od danes dalje sijajen velefilm »Cesarica Katarina« z Elizabeto Bergnerjevo v glavni vlogi. Prihodnji spored »Škandal v Budimpešti«.
Kino Union. Od danes, sobote, dalje velika dunajska opereta »Halo Baby!« Martha Eggerth, Hermann Thimmig, Fritz Kampers in Ernst Verebes. Pripravlja se premiera senzacionalnega filma »Mumija«, najbolj napetega filma * .vseh caso_v.
Mariborski teden
od 4. do 15. avgusta 1934
Polovična vožnja za Mariborski teden.
Prometno ministrstvo je odobrilo obisko valcem Mariborskega tedna polovično vožnjo na vseh železnicah v državni eksplataciji v času od 9. do 15. avgusta. Letošnji Mariborski teden bo trajal od 4. do 15. avgusta, in so zaradi tega obiskovalci Mariborskega tedna prikrajšani za celili 5 dni za vozne ugodnosti. Uprava Mariborskega tedna je zaprosila za po daljšanje polovične vožnje tako, da bi veljala ves čas tedna, to ie od 4. do 15. avgusta. Pričakovati je, da bo prometno ministrstvo z ozirom na veliki kulturni in gospodarski pomen Mariborskega tedna ugodilo prošnji uprave in dovolilo polovično vožnjo za ves čas.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, žolčne motnje, zasta-janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo. bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—HIIHBI—■IMIIIIIII ■lllllll— I—IIII I »Ulil
Vlomilca Damiša in Tomažiča še vedno zaslišujejo. Mariborska policija še vedno zaslišuje zloglasna vlomilca in tatova Damiša in njegovega pomagača Tomažiča. Včeraj je prispel iz Avstffte posestnik in mlinar Rumpler iz, Missels-dorfa pri Cmureku, kjer sta Darniš in Tomažič vlomila skozi okno in pokradla razno zlatnino v skupni vrednosti okrog 8.000 Din. Večino ukradenih predmetov je policija našla pri Damišu in mu jih zaplenila. Neznanokje je skril le dragocen fotografski aparat, o katerem noče ničesar vedeti.
Mršava policijska kronika. Na policiji zadnje dni ni bilo važnejših dogodkov. Izgleda, kot da je pasja vročina zadnjih dni polenila tudi kri naših vročekrvnežev in drugih, ki običajno dajejo opravka možem postave. Angelo J. so aretirali radi suma, da je bila nevarna živHe" nju svojega bližnjega, Jakob O. je bil pri veden na policijo zaradi splošnega suma, Ignac K. pa zaradi beračenja. Prijavljeni pa so bili: Z. M. si je zaželela lepih vrtnic in je segla po njih v tuj vrt, K. K. ker je neusmiljeno pretepal konje, K. V. pa ker je kalil nočni mir. Na policijo je prispelo še nekaj prijav zaradi prestopka policijske ure.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljal: 116 prašičev, od katerih so jih prodali 114. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 90—100 Din, 7 do 9 tednov 120—150 Din, 3 do 4 mesece 250 —300 Din, 5 do 7 mesecev 320—380 Din. 8 do 10 mesecev 400—450 Din in leto stari 500—550 Din. Kilogram žive teže so prodajali od 5 do 6 Din, mrtve pa 8.50 do 10 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 18.9 stopinj C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 16.7 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 20 stopinjah 737.8, reduciran na ničlo pr. 735.4; relativna vlaga 92; vreme je oblačno, dežja je padlo 6.8 mm; vremenska napoved napoveduje nagnenje k nevihtam.
Nezvestoba.
Nezvestoba je pri ženi zločin, pri možu pa navada.
Paradoks.
Paradoks bi bil tudi, čc bi r-e za^ai; dnevi Pompejev	<ini.
Obmejni promet na severni meji. V
mesecu juniju se je v primeri s prejšnji-1 1111 meseci obmejni promet na severni meji potrojil. Skupno je namreč preko-rači!<) y juniju severno mejo 23.117 oseb.
ajvečji obmejni promet je bil z Avstrijo in Češkoslovaško, največji tranzitni promet pa z. Italijo. V preteklem mesecu je dopotovalo v našo državo preko severne meje 12,862 oseb, in sicer 2094 Jugoslovanov, 5117 Avstrijcev, 4976 Čelioslova-kov, 705 Nemcev in 385 drugih. Preko Maiibora je dopotovalo 1516 .Jugoslovanov, 3573 Avstrijcev, 4509 Čehoslova-kov, 227 Nemcev in 242 drugih, preko Št. Uja 1742, preko Cmureka 163. preko Dra vograda 151, preko Prevalj 198, preko Radgone 287, preko Hodoša 46, preko Dolnje Lendave pa 33 oseb. V istem času je odpotovalo iz naše države preko severne meje 10.255 oseb, in sicer 2145 Jugoslovanov, 4701 Avstrijcev, 2704 Če-hoslovaki, 315 Nemcev in 390 drugih. Preko Maribora je odpotovalo skupno ''28 oseb, in sicer 1543 Jugoslovanov, '-46 Avstrijcev, 2496 Čehoslovakov, 220 Nemcev in 250 drugih; preko Št. lija je odpotovalo 1364 oseb, preko Cmureka 137, preko Dravograda 194, preko Prevalj 337, preko Radgone 239, preko Hodoša 21, preko Dolnje Lendave pa 35 oseb. V tranzitnem prometu je potovalo v juniju preko Maribora skupno 2994 potnikov, in sicer na progi Maribor-Ra-kek 930, Rakek-.Mar ib or 857, Prevalje Maribor 167, Maribor-Prevalje 260, Pre-valje-Labud 367, Labud-Prevalje pa 413.
Zveza slovanskih mest. Kongres Zveze slovanskih mest, ki .ie bil v Pragi, je kon čan. V zvezo so sprejeta vsa mesta Jugoslavije. Bolgarije, Češkoslovaške in Poljske. Kar se tiče Rusije, pa je zavzela zveza svoje stališče in iskreno želi, da bi se v interesu boljše bodočnosti slovanstva, tudi ruski narod kot največji slovanski narod čimpreje pridružil Zvezi slovanskih mest, ki se je nadela nalogo, delati za izpopolnitev in zboljšanje komunalne politike ter za pacifikacijo sveta s slovansko solidarnostjo in vzajemnostjo.
gelo načeaa Sokolstva
OZIV!
Vsem edinicam! Od 3. do 17. avgusta 1934, bo v Novem Sadu, 1-ldnevni savezni prosvetni tečaj in od 6. do
po možnosti vsi tudi kroje, posebno velja to, za odbornike. Župno načelstvo.
Taborenje mariborske sokolske župe bo tudi letos, in sicer od 7. do 21. avgusta ob Bohinjskem jezeru. Vsi stroški so 17. avgusta pa 11 dnevni tečaj'o lut- Preračunani za osebo na 200 Din. Udele
karstvu. Tečaja sta brezplačna in sta urejena na internatski podlagi. Interesenti za tečaj naj pošljejo svoje prijave v roku 3 dni na ŽPO. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Dodatno k naši okrožnici z dne 22. maja t. 1., javljamo, da se v gori navedena tečaja sprejmejo tudi neab-solventi 3dnevnega župnega prosvet nega tečaja. Zdravo! ŽPO.
Gospodarske vesti
Znižanje uvozne carine. Dopolnilna trgovinska pogodba med našo državo in češkoslovaško republiko z dne 30. marca 1931 določa, da znaša češkoslovaška u-vozna carina na jugoslovanske sveže slive v zabojih in košarah v skupni teži do naiveč 20 kg v času od 15. avgusta do 31. oktobra vsako leto 15 Kč za 100 kg bruto teže. Z ozirom na letošnji zgodnji pridelek pa je zavod za pospeševanje zunanje trgovine posredoval, naj bi ta znižana carina za naše slive veljala že pred 15. avgustom. Češkoslovaška vlada ie upoštevala to željo in dovolila znižanje tarife žc od 20. julija dalje.
Konferenca Delavskih zbornic. V Sarajevu se je pričela predvčerajšnjim zjutraj konferenca vseh Delavskih zbornic naše države. Trajala bo dva dni in bodo na njej razpravljali o proračunu zbornic, o delovnem času prometnega osebja, o obrtnem zakonu, o uredbi strokovnih nadaljevalnih šol ter o zakonu o minimalnih delavskih mezdah. Ljubljansko Delavsko zbornico zastopajo na konferenci trije delegati.
Mednarodna železniška konferenca. V
Hamburgu se je v torek sestala mednarodna železniška konferenca, na kateri so zastopane Nemčija, Danska, Francija, Jugoslavija, Holandska, Italija, Avstrija, Poljska, Češkoslovaška, Španija, Švedska, Švica in Madžarska.
Petelini niso potrebni
Najnovejša parola farmarjev in trgovcev ž jajci je, da mora petelin izginiti s kokošjih farm. Izkušnja je namreč pokazala, da se ne zmanjša produkcija niti ne poslabša kakovost jajc, če na farmi ni Petelina, marveč ,ie prav nasprotno. Jaj-Cy' ki niso oplojena, so v mnogih ozi-r'h boljša od oplojenih. Oplojena jajca s° za shranjevanje zelo neprimerna, ker se Začne razvijati v njih zaplodek že pri teitiperaturi 16 stopinj C. Tudi so oplo--icna jajca manj odporna proti okuženju z raznimi bakterijami in plesnivimi glivicami. Petelin je torej potreben samo za prirejo, v očeh suhega pridobitnika Pa 'c velik škodljivec.
Sokol Maribor Matica. Telovadeče članstvo, ki bo nastopilo jutri pr:	Sv.
Križu na obmejnem taboru, naj se v čim večjem številu zbere jutri zjutraj na letnem telovadišču, od koder bo odhod točno ob 6. Člani in članice bodo nastopile z župnimi prostimi vajami.
Javna zahvala Sokola Maribor II, Pobrežje. Ker se društvo ne more zahvalit; vsEikemu posebej, se uprava iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršen kol: način pripomogli, da je naš okrožni zle.t izpadel v vsakem oziru zadovoljivo. Posebna zahvala gre domačinom, ki so nam darovali pecivo in druge jestvine, dalje vsem voznikom, ki so radevolje storili več brezplačnih voženj. Pra.v vsem še enkrat iskrena hvala in prosimo za naklonjenost še v naprej! Zdravo!
Pokrajinski zlet v Zagrebu. Bratske sokolske edinice pozivamo, da sigurno do 18. t. m. prijavijo svoje udeležence za pokrajinski zlet v Zagrebu. Na poznejše prijave se ne bomo ozirali. Vožnja za telovadce in odbornike društev je brezplačna. Pogoj pa je, da morajo telovadci nastopiti pri prostih vajah, isto velja tudi za odbornike do 26 leta. Potuje se v civilu, s seboj pa morajo imeti
zenci naj se prijavijo potom svojega društva do 25. t. m. župni upravi. Pozivamo posebno starše našega naraščaja, da pošljejo na taborenje svoje otroke (od 12. leta dalje) ter jim na ta način nudijo za cenen denar vesele počitnice.
Dva prednjaška tečaja. Načelstvo Sa-veza SKJ priredi v Ljubljani dva tečaja, in sicer od 12. do 19. avgusta t. 1. tečaj za vodnike naraščaja in dece in od 20. do 25. avgusta tečaj za lahko atletiko. Oba tečaja sta brezplačna, pogoj pa je, da imajo reflektanti že položen župni izpit. Prijave naj se pošljejo potoni društva župni upravi.
prave)
ASPIRIN tablete imajo z ene strani vtisnjen „Bayer-Jev križ	a	z	druge
strani ime ,,Aspirin 0 5”. *
ASPIRIN
Mata tableta z velikim učlnkorn,
V.jt. -Jufjefa« . k. d., ZagreB.
Oglas je'reg. pod S. Br.^ 12.314 od_25.AVl, 1931
Nastop Sokolskega društva v Ljutomeru
Sokolsko društvo v Ljutomeru je dne 8. julija priredilo svoj običajni letni nastop ob lepi udeležbi domačega prebivalstva in članstva sosednih društev ter čet. Na smotreno urejenem telovadišču so nastopili vsi oddelki ter pokazali lepo izvežbanost, kar je zasluga delavnega prednjaškega zbora. Najprej je 50 članov moške in ženske dece nastopilo z župnimi prostimi vajami, nato pa je 25 starejših članov prav dobro pokazalo pokrajinske proste vaje za ta oddelek. Sledile so župne proste vaje moškega in ženskega naraščaja (skupaj 26), nakar so člani (12) iz Štrigove odtelovadili strumno in prav eksaktno svoje pokrajinske proste vaje. Pri orodni telovadbi so nastopile štiri vrste domačega društva, skupaj 28, na drogu, dveh bradljah in konju, posebno prva vrsta na drogu je zelo ugajala, pa tudi ostale vrste niso
mnogo zaostale. Moška in ženska deca (skupaj 56) je nato izvajala razne igre, ki so izpričale veselo stran telovadbe in jih je občinstvo z zanimanjem opazovalo. Na visoki bradlji je nastopila prav dobro izvežbana vrsta domačih telovadcev, čiani in članice pa so (skupaj 84) strumno in skladno izvedli župne proste vaje. Velika, skupina vseh telovadcev domačega društva na petih lestvah je ob sviranju državne himne dostojno zaključila - uspelo javno telovadbo. Poudariti moramo, da je društvo izvedlo svoj nastop samo s svojimi telovadci. Pri prireditvi je svirala marljivo okrožna sokolska godba iz Male Nedelje. Po prireditvi se je na lepem veseličnem prostoru razvila prijetna domača znbava. Uspeh prireditve je v gmotnem kakor moralnem pogledu prav lep.
&I& raz-
v e s e I j u j e kot glavni dobitek
Kjioli si M poiti!
PROIZVOD: ..UNION" ZAGREB.
Huj
Napadalec v ženski obleki. Da se maščuje nad svojim sovražnikom Vinkom Pernatom iz Kozmincev, se je Florijan Miakar, delavec iz Strajne pri Podlehniku, preoblekel v žensko obleko in napadel iz zasede svojega nasprotnika ter ga obdelal s kolom, da je obležal s težkimi poškodbami po vsem telesu. Razen tega mu je raztrgal docela obleko, ki jo je imel Pernat na sebi.
Preiskava o številnih požarih na Dravskem polju je dosedaj dognala, da so bili povečini zaneteni od zlobne roke.
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je
umrla na porodu natakarica Rozina ŠaV-menova, doma iz Breznega pri Dravogradu. Pokojnica je bila stara šele 18 let. Otrok je živ in zdrav.
Nezgoda. V ptujsko bolnišnico so prc-llpljal: 25I$tno Marijo Vaudovo iz Ploja s težko poškodbo na desni nogi, ki jo ji je prizadela huda krava.
Sejem za prašiče v sredo 11. t. m. 'e bil slabo založen in tudi kupčija ;c bila minimalna. Prignali so 157 ščc^:r:rjev, prodali pa 53. Cene za kg žive leze so bile sledeče: Debele C—7, proienki 5-6, plemene 5—5.50 Din. Prasci stari 8 10 tednov so se prodajali po kakovosti od 75—150 Din eden.
33»
Kulturne vesti
Smrt poeta revolucionarne omladine
Te dni je, še ne petdeset let star, umrl v Šibeniku v Dalmaciji dr. Mirko Koroma, pesnik, dramatik in nacionalni borec iz najtežjih dni Jugoslovanov. Rojen v Dalmaciji, po prednikih pa iz bosansko hercegovskega zaledja, je doraščal v tisti predvojni dobi, ko se je s tako naglico in nezaustavljivo silo pričela prebujati ideja osvobojenja in združenja vseh Jugoslovanov v lastni državi. Postal je član in eden voditeljev jugoslovanske revolucionarne omladine. kar je našlo vidnega izraza tud: v njegovem literarnem delu.
Mirko Korolija, ki je izdal svojo prvo pesemsko zbirko' že pred vojno, Je bil Dalmatinec v pravem smislu besede, prežet z impulzi in čuvstvovanji gosposke tradicije, kakor pokojni konte Ivo
Vojnovič. Njegove pesmi. so zato stilno j n:h omladincev
dovršene, a v njih se druži z liriko tudi dinarska epika, odmev starega lieroizm i in novih zanosov. Pozneje je izdal poleg »Pjesama« še »Nove pjesme« :n dve drami v vezani besedi »Zidanje Skadra« in »Jugano, vilo najmladjo«. Poslednjo je prevedel Radivoj Peterlin-Petruška tudi na slovenski jezik.
Po osvobojenju je bil Korolija intendant splitskega ter nato sarajevskega gle dališča. Udejstvoval se je tudi v nacionalističnih gibanjih in je bil nekaj časa predsednik bivše Organizacije jugoslo-vansk:h nacionalistov. A znajti se ni mogel prav nikjer in je v tem doživel vso tragiko svoje razbite generacije. Njegovo ime bo ostalo nedvomno trajno zapisano med imeni srbskohrvatskih leposlovcev in jugoslovanskih revolucionar-
Glednliška predstava Mariborskega tedna. Kakor vsako leto, bo priredilo tudi letos naše gledališče o priliki Mariborskega tedna gledališko predstavo na prostem. Letos bodo igrali Pavla Golie burko »Kulturna prireditev v črni mlaki«, ki so io za časa ljubljanskega velesejma igrali z uspehom tudi v ljubljanskem Tivoliju. Uprizorjena bo nai otroškem igrišču v mestnem parku koncem Tyrševe ulice.
Planinski Vestnik, 7. Julijska številka te naše odlične planinske revije prinaša na uvodnem mestu dr. H. Tume prispevek »Jutro nad Adrijo«, dr. A. Brileja nadaljevanje in konec potopisa »V gorah
zapadne Bolgarije«, dr. H. Tume nadaljevanje zanimivega zemljepisnega, narodopisnega in zgodovinskega spisa »Beneška Slovenija«, dr. R. Ložarja sestavek »Več alpinizma!« M. Lipovška nada 1'jevanje ture »Čez Durmitor na morje«, v Našem kotičku opis »Cerovca pod Bočem« (dr. A. M.), »Planinskih tur na Rabu« (Jos. Wester) in »Planinci — na-Koroško!« Obzor in društvene vesti: »Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije«, »Stanje SPD leta 1933« (tabela), Josip Klovar, Nova jugoslovanska specialna karta in planinci, Ribniški klub SPD, Petnajstletnica mislinjske podružnice, Občni zbor mislinjske podružnice,
le vest: o bližnjem inozemstvu, Obmejna straža in člani SPD in Izlet planincev v Južno Srbijo. Mesečnik urehi.e dr. Tominšek v Mariboru, izhaja pa v Ljubljani.
Čehoslovačko-jugoslovenska revija prinaša v svoji tKjnovejši sjevilki Franka WoIhnana opis: »Jadna Liko, od Like pogineš«. Poglavje je vzeto iz njegove s s nenatisnjene potopisne knjige »Putovtni po Jugoslavii — Slavinsko, Clvorvatsko, Slavonie. Slovenec dr. Oton Berkopec ic napis: 1 češki sestavek »Smetana a Dvorak u Slovincu, Milada Fbederova sestavek »O jihoslvanske žene . prof. Dra-goljub Brankovič sestavek »Narodni školstvi v Jugoslavii«, Jirina Ka raso v A je pa prispevala pesem »Za Belehra-dem«. Zvezek obsega še rubriko Zpravy a poznamky.
Naša pota, <1. Naša revija »Naša pota/, ki post. ja vedno zanimivejša, je v najnovejši številki lepo in bogato ilustrirana. VI. Regally je napisal v njej spis »Naša lepa jugoslovanska zemlja«; S. Slokan opis »Tam, kjer n se dobro vino«, iz življenja J^rlekov, ki so jih 24. juniju 193-1. ob:skali Ljubljančani; D. Ra vi jen je prispeval spis »V dolenjskih Atenah«; VI. Lebedev je zastopan z opisom Bolgarije »V deežli vrtnic in krvi«; dr. R. Andrej-ka je napisal spis »Poljanska in Selška dolina, V. Regally zopet »h kraja, ki ga je Bog ustvaril sedmi dan, Mirko Peva-lek »Smuči v podstrešje, v zameno kopalne hiačice«, K. Vakišek »Tujski promet in narodno gospodarstvo, V. Regallv spet »Tja, kjer sc je pobratil polmesec s križem« itd. Revija pa obsega tudi še razne druge rubrike.
Stran 4
V	M a r i b’ o r u, dne 14. VII. 1934.
!—i—■—■■■——m m—— —ur iiimu -9
Hladek contra Matica
Popravek g.Josipa Hladka Bohinjskega
V številki 152 »Večernika« z dne 9. julija 1934, na strani 3, III. stolpec, ste priobčili med poročilom o občnem zboru Glasbene Matice članek »Hladek contra Matica«.
V smislu člena 26. zakona o tisku Vas vljudno prosim, da blagovolite najkasneje v dveh dneh po sprejemu tega dopisa priobčiti v Vašem cenj. listu sledeči popravek:
Ni res, da je Hladek contra Matica, pač pa je res, da je bil celi nastavniški ^ior šolskega leta 1923-33, in sicer Finžgar Marija, Hladek Josip, Mirk Vasilij, Pahor Karl, Serajnik Fr., Serajnik Liza, Seh\veiger Viktor, Vedral Lidija, Vrabec Fma in Vrabec Ubald — proti tedanjemu centralnemu odboru Glasbene Matice, nikakor pa ne proti Glasbeni Matici sami.
Ni res, da sem spreminjal svoje ime, res pa je, da nosim ime Josip Hladek še iz vojnih časov. Ni res, da sem si dodal Bohinjski sam, res pa je, da ga mi je določilo in izbralo za časa vojne poveljstvo v Sarajevu, in sicer radi tega, ker sva bila pri enem in istem poveljstvu dva vojna kapelnika s popolnoma enakim priimkom in imenom.
Ni res, da sem bil s 1. septembrom 19^5. nameščen pri tukajšnji Glasbeni Matici kot ravnatelj društvene šole, kot dirigent pevskega zbora in orkestra, res pa ie. da sem bil nameščen poleg gori omenjenega tudi kot koncertni ravnatelj, učitelj violine, v slučaju potrebe pa tudi kot učitelj vseh ostalih predmetov.
Ni res, da sem prejemal po nastavitvenem dekretu pogodeno plačo 4000 Din vse do avgusta lanskega leta. Res je le, da sem tako plačo prejemal le do splošnega znižanja plač celokupnemu učiteljstvu, to je do meseca oktobra 1932. Od tedaj naprej pa sem prejemal le 3200 Din do lanskega leta avgusta meseca in to po odbitku na mene odpadajoče zavarovalnine in davkov.
Ni res, da je Matica plačevala zame davke, bolniško blagajno in pokojninsko zavarovanje, res pa je, da se je mem za gori imenovane davke, zavarovalnino in ostale dajatve mesečno odtegovalo od plače, Matica pa je plačala le toliko, kolikor določa zakon.
Ni res, da sem društvenemu odboru sporočil, da je društvena šola razpuščena. temveč res je, da sem dostavil odboru. v roke predsednika, g. dr. Tominška odlok Ministrstva Prosvete P. br. 19071 od 3. julija 1933., s katerim se društvena šola preurejtije, nikakor pa razpušča, o čemer je naša uprava obvestila javnost tudi potom časopisjai
Ni res, da sem prostovoljno odstopil kot ravnatelj te preurejene šole, pač pa je res. da sem bil od Ministrstva Prosvete nastavljen in potrjen za to šolo kot ravnatelj za nadaljnjo dobo treh let in to ravno na temelju zadevno izdanega odloka in šolskih pravil, katera šola vse do takrat ni nikdar posedovala.
Ni res, da sem jaz pokrcnil napad na Matico. O tem sploh ne more biti govora. (Ta trditev je natolcevanje odbora Glasbene Matice in ostalega občinstva.) Pač pa je res. da je pokrenilo akcijo za primerno reorganizacijo glasbene šole, in sicer na predlog prof. Vasilija Mirka celokupno učiteljstvo v zvezi z iniciativo, ki jo je pokrenilo Ministrstvo Prosvete.
Ni res, da bi bil to napad na Glasbeno Matico kot društvo. Res pa je, da je bil in je ta nastop samo samoobramba proti samovoljnemu in nevzdržnemu nastopu takratnega odbora, posebno pa niega predstavnikov napram učiteljskemu zboru.
Ni res, da sem nastopal v Matici kot diktator, res pa je, da kot ravnatelj nisem bil skozi polnih 8 let pozvan od stra ni odbora niti k eni sami. seji, četudi bi po pravilih moral biti pri vsaki seji navzoč.
Ni res. da bi jaz od strani Glasbene V\at:ce prejel le katerokoli posojilo m to skozi vseh 8 let, ki bi bilo drugemu lamenjeno. Pač pa je res, da nisem predel nobenega takega posojila, niti sem si kdaj takega mogel sam vzeti.
Ni res- da bi jaz Matici ne plačal nobenega dolžnega zneska, pač pa ie res. ds sem poiavnal vse dolgove, izvzemsi
zneska Din 2630.—, katerega imam- poravnati z Matico v protiračunu, kojega mi Matica dolguje na petprocentnem čistem donosu koncertov in koncertnih pri reditev, kateri ni bil ves čas mojega služ bovanja niti obračunan, še manj pa izplačan, ter na zaostali protipostavno zadržani plači od meseca septembra 1933. naprej.
Ni res. da sem vztrajno in to ob vsaki priliki zahteval izročitev društvene imovine in celo hotel dvigniti ustanov-nino; res pa je, da je uprava šole v celoti s tremi pismi prosila Matični odbor za sestanek in tozadevni pomenek glede podelitve inventarja, na katera pisma pa uprava od centralnega odbora ni prejela niti odgovora.
Ni res, da je mene pevski zbor kot zborovodjo odslovil, pač pa je res, da sem to dirigentsko mesto sam odložil.
Ni res, da me je Matica po odložitvi dirigentskega mesta v zboru prevzela le kot vodjo šole, pač pa je res, da sem ostal i nadalje vodja orkestra.
Ni res, da je odbor lani kategorično zahteval predložitev usposobljenostnih dokumentov. Res ap je, da tega od mene ni nikdar zahteval, in če bi to zahteval, mu jih bi bil takrat lahko vsak čas predložil, vsaj se sedaj vendar nahajajo pri Ministrstvu Prosvete. Ni torej res, da me je odbor s tem spravil v kako zadrego; res pa je. da me ne more spraviti v zadrego, ker jih posedujem.
Ni res. da sem se zato požuril z ustanovitvijo lastne šole. pač pa je res, da je že v začetku avgusta 1933. dospel ministrski odlok z ukazom, da se ima šola preurediti v naslov »Subvencionirana muzička šola Glasbene Matice, Maribor«.
Ni res, da se je ta odlok od Ministrstva Prosvete izposloval za mojo osebo. ampak je res, da se je izposloval za šolo.
Ni res, da me je predstojništvo mestne policije v Mariboru opozorilo na pravno ne vzdržnost, pač pa je res, da od mestne policije takega ali sličnega opozorila nisem nikoli prejel.
Ni res. da je pri'pošti v Mariboru izplačilo državne podpore v znesku 16.200 Din prišlo v napačne roke. Res pa je. da je poštna direkcija v Mariboru dobila od tukajšnje politične oblasti izrecni nalog, da se imajo vse pošiljke, naslovljene na šolo Glasbene Matice dostavljati in izročiti edino le ravnateljstvu v Krekovi ulici št. 5.
Ni res, da je Prosvetni oddelek banske uprave od mene zahteval, da izročim podporo »pravemu naslovu«. Res pa je, da take zahteve ni nikoli stavil in jo naravno tudi nisem prejel.
Ni res, da je odlok o preureditvi šole Glasbene Matice bil dostavljen mimo dru štva, mimo poklicane oblasti in mimo zatona o društvih — 'privatni osebi. Res pa je, da je bil gori imenovani ministrski odlok dostavljen preko banske uprave, oziroma preko tukajšnjega sreskega načelstva — meni in da je kr. banska uprava isti odlok, naslovljen na odbor Glasbene Matice poslala — tudi meni, katerega pa sem takoj izročil osebno predsedniku g/dr« Tominšku v roke — proti potrdilu.
Ni res, da bi si »kdorkoli« prisvajal ime Glasbena Matica. Res pa je, da je šola prej ko slej obdržala svoje prejšnje ime, katero je potrjeno po pravilih in podkrepljeno z ministrskim odlokom.
Ni res, da so v letošnjem šolskem letu poučevale na delujoči šoli ggc. Marija Finžgar in Liza Serajnik pod vodstvom g. Ubalda Vrabca, res pa je, da sta te dve državni nastavljenki letos poučevali na tej šoli na podlagi ministrskega odloka, na temelju novih šolskih pravil pod mojim vodstvom in sporazumno z menoj in upravo, kljub temu, da je bilo delovanje te šole protipravno in so ravno vr-led tega ‘podale glavnemu odboru Glasbene Matice po g. dr. Tominšku sledečo izjavo:
Maribor, dne 26. sept. 1933.
»Gospodu dr. Tominšku, Maribor,
Izjavljam še enkrat, da pridem poučevat na šolo zgolj z ozirom na škodo, ki jo utrpijo učenci in šola vsled nerednega pouka in to odločno, samo v smislu novih od Ministrstva Prosvete izdanih pravil, z dne 3. julija -1933. P. br. 19071. po katerih priznavam, samo gospoda ravnatelja" Hladeka za svojega ravnatelja. To sem jasno razložila v svojem dopisu z dne 15.. septembra 1933.
Če sem.Vaš dopis z dne 16. septembra razumela pravilno, akceptirate to moje staliffe .»brez prejudica za definitivno pravno« ureditev na to ali ono stran. Ta moj dopis služi za točno in jasno tolmačenje obojestranskega stališča.
Z odličnim spoštovanjem:
Marija Finžgar, 1. r.. Liza Serajnik, 1. r.
Zahvaljujoč se Varn za objavo, beležim z odličnim spoštovanjem udani
Hladek-Bohinjski.
ravnatelj sub. muz. šole Glasbena Matica, Maribor.
Načrtno
poljedelstvo v Češkoslovaški
Spor med zagovorniki
Češkoslovaški kmetijski minister dr
Hodža, šef agrarne stranke, je izdelal zakonski načrt, po katerem naj bi imela vlada pravico regulirati gojitev pšenice, rži, ječmena, ovsa, zelenjadi, sadja, hmelja, lana, lesa, živine in rib. Nadalje regulirati trgovino teh kmetijskih pridelkov, kakor tudi krme, mleka, mleč nih proizvodov, jajc, mesa, svinjske masti i. d. Vlada dobi pooblastilo, da lahko regulira tudi ceno teh pridelkov. Vsa ta regulacija naj bi se izvršila potom obstoječih kmetijskih organizacij. O sposob nostih teh organizacij pa je tudi odvisen uspeh novega zakona. Druga važna naloga novega zakona je določevanje cen kmetijskih pridelkov. Cene bi sc naj, po zakonskem načrtu, določevale s sodelovanjem organizacij producentov, trgovcev in koirzumentov. To bi pomenilo nekakšno karteliziranje češkoslovaškega kmetijstva.
Zelo zanimivo je, kako je bil ta zakonski predlog sprejet od češkoslovaške javnosti. Nas zanima v prvi vrsti, kaj pravijo k temu kmetijske organizacije. Proti temu zakonskemu načrtu se je izreklo n. itt. Združenje kmetovalcev, k: pravi, da načrt, ki ga je izdelala »Češkoslovaška akademija zemljedelska«, regulira v prvi vrsti samo poljsko produkcijo, medtem ko pušča nerešeno vprašanje živinorejske produkcije. Zakonski predlog zahteva predvsem omejitev obdelane površine zfinlje. Po tem načrtu se mora zmanjkati obdelana površina. zasejana z žitom, za 200.000 ha.
in nasprotniki predloga
Po svetovni vojni se je češkoslovaško kmetijstvo zelo hitro dvignilo in napredovalo glede višine in kakovosti pridelka. Pridelki so se dvignili- če vzamemo za primero razdobje 1. 1929/24 in 1. 1928/32, in so znašali po ha pri;
	1. 1919/24 1.	1928/32	večji za:
pšenici	14.7 q	16.3 q	10.8%
rži	13.9(i	17.3 q	24.4 %
ječmenu	14.8 q	18.0 q	21.6%
ovsti	13.4 q	17.1 q	27.6%
sladki pesi	239.7 q	273.5 q	14.1%
itd.
Mlečnost se je dvignila za okrog 20% število svinj	jc naraslo /.a	okrog	27.7%
tovna živina	za okrog 20%.
Medtem ko jc tehnična stran poljedelstva napredovala, so se začele kopičiti zaloge. Ze v letu 1927 so se pojavile prve težkoče pri prodaji kmet. pridelkov. Vendar se še takrat ni mislilo na omejitev pridelovanja žitaric, temveč se jc to pridelovanje z novimi investicijami še dvigalo, dokler ni nastopilo današnje stanje, da jc pridelovanje žita pri današnjih cenah čista izguba. Naraščanje vsakoletne kmetijske produkcije in zalog je pritiskalo	na cene, ki so	iz	leta	v leto
bolj padalc,	istočasno pa	so	se	vsako-
letni kmetijski pridelki dvigali.
Povečana produkcija žita v Čehoslo-vaški ie dosegla to, da pridela danes Čehoslovaška za sebe dovolj pšenice, rži ima'preveč in mora zmanjšati prtvr-šino pod ržjo za 100.000 ha. Tudi ječ-
mena pridela preveč in bodo morali 40.000 ha manj zasejati ječmena; pri ovsu pa za 60.000 ha. Skupno torej 20| tisoč ha. Strokovna komisija meni, na se teh 200.000 ha zaseje s krmilnimi rastlinami in se bo s pravilnim gnojenjen^ pridelalo več in Doljše hrane za živino, kot se je pridelalo dosedaj potoni žita.; Združenje kmetovalcev zastopa mišljenje, če že ni mogoče drugače, potem je bolje imeti nadprodukcijo žita kot pa | drugih pridelkov. To združenje smatra zakonske predpise za neizvedljive in je proti zakonu zaradi tega, ker se jemlje| kmetu svoboda. V novem zakonskem j načrtu vidi prvi korak od individualne-} ga gospodarstva h komunističnemu načinu gospodarjenja« Zanimivo je pri tem, da združenje praktičnih kmetovalcev odklanja predlog šefa politične kmečke stranke in ga fmenuje teoretično delo pri; zeleni mizi. Združenje kmetovalcev j predlaga, naj bi država onih 200.000 ha obdelane zemlje vzela v zakup in jo pu-j stila neobdelano. Država bi .morala plačati najemnino 500—1000 Kč za vsak; ha. To bi znašalo na leto 100 do 200 mi-| lijonov Kč. Na ta način bi prešle žrtve za zmanjšanje krize na ramena celokupnega ljudstva in bi ne obremenjevale samo kmetovalcev, kakor je to primer, če sc sprejme predloženi zakonski načrt kmetijskega ministra.
Kmetovalci torej zavračajo načrtno kmetijsko gospodarstvo. Strokovni kmetijski krogi pa zopet ne soglašajo s kmetovalci. Ti stoje na stališču: Kmetijstvo ne zahteva nič drugega, ko stabilizacijo cen in je pripravljeno doprinesti žrtve glede omejitve obdelane površine, kar bi lahko v gospodarskem pogledu mnogo koristilo. Očito je, da pri takšni akciji ne gre izvedba, sama po sebi in se mora uporabiti sila. To v vsakem primeru. Če se hoče omejiti obdelana zemlja, ali pa, če se hoče centralizirati in podržaviti produkcijska politika. Ni pa mogoče izvršiti koristno akcijo, če se želi gospodarsko življenje ohraniti na svobodnem odločevanju posameznikov. Če se z državnimi ukrepi zajamči kmetijstvu sigurna podlaga za kalkulacijo cen, je s tem dana sigurna podlaga 2a nadaljnjo povzdigo kmetijstva. S tem bo predvsem vzpodbuden mali kmet, ki do danes še ekstenzivno gospodari, da bo začel z intenzivniu delom. »Kmetovalcev kulturni razvoji je vzporeden z višino cen kmetijskih pridelkov«. Načrtno gospodarstvo bo samo po sebi pokazalo mejo. do katere se lahko gre. da se š*3 vendar ohrani privatni gospodarski sistem.
Strokovni krogi stojijo na tein stališču in pravijo, za razlika od organizacij praktičnih kmetovalcev, da se ne sme enostavno zavreči predlog kmetijskega ministra, oziroma predlog, ki ga je i2" delala »Češkoslovaška akademija zern“ ljedclska«, najvišja strakovno-naucna agrarna institucija, ker takšno odklonilno stališče ne more roditi dobrih uspehov. S skupnim delom se lahko ta projekt predela in prilagodi praktičnim potrebam. Kritika mora biti vstvarjajoča. ne samo odklonilna. V Češkoslovaški ni težko rešiti vprašanje tehnične kmetijske produkcije, pač pa vprašanje razdelitve produktov. Poleg tega bo zelo.težko urediti kmetijsko produkcijo v tem smislu, ‘ker bo vsak kmetovalec Stremel za tem, da bo na oni površini zemlje, ki jo bo smel obdelovati, pridelal čim več. V tem primeru se bo moralo v nekaj letih pristopiti k ponovni ureditvi produkcije, sicer bo zopet nastala nad-produkcija.
Pri reševanju današnje krize in urejevanju gospodarskega življenja v smislu načrtnega gospodarstva, moram0 imeti stalno na umu, da lahko nadokna" dimo dobrine, uničene v svetovni vojni, samo z delom, a ne na kakšen drug način! Načrtno gospodarstvo bo rodilo uspeh samo takrat, če lahko, brez mn°*jn denarja, vstvari možnost dela.	11
sc moral narediti najprej načrt *a v a‘ janjc možnosti dela in s tem v ^VCZ.MK1‘ črtno gospodarstvo. Na ta način )i so odstranilo padanje konzuma. oznoms omilil že obstoječi pod-kon/-j1,n’ 1 IC na' stal zaradi brezposelnosti. 1° ]e |,a kakor mnogo važnejše in ^ gospod* stvo koristnejše, kot pa onu-nttv 11 lovania plodne zemlje- Visoki kme ijskt pridelki se bodo prav lahko pro a i. c«
V Mariboru, dne 14. VII. 1934.
Marltiorslči »V e S e> r n i k« Jutra
MARIJ S KALAN:
104
Roman iz prazgodovine človeštva
»V globini duše mi kljuje bolna slutnja. Zdi se mi, da se skrivaš v svoio notranjost kakor školjka v svoje trde pokrovke. Besede slišim, a duše ne vidim, ne vidim srca, ki jih govori.«
»Potem je tembolj potrebno čakanje, da izgine popolnoma tvoja nezaupljivost. Nobenega vzroka nimaš dvomiti v iskrenost mojih besed. Vedi namreč, da hočem biti očetu svojih otrok žena. Morda ne razumeš, kaj mislim. Beseda, ki sem ti jo izgovorila, je nova. Toda oprosti! Hči sem faraona faraonov in ne bi hotela biti samo to, kar so druge. Sicer pa zakaj tudi druge ne bi bile žene? Je ženska ustvarjena samo za to, da je sužnja svojega očeta in potem očeta svojih otrok ali ljubimca svojega? Hči faraona faraonov noče biti sužnja! V svoji samoti sem mislila in domislila. Snovala sem Pojem položaja, ki bi mi pristojal in sem 2a našla, ta pojem je — žena. To je druga polovica dveh, ki sta človeka. Človeka! Razumi! Vsak zase nista celota, ampak šele oba skupaj, in če Je ena polovic potrebna drugi, je potrebna tudi druga rpvi. Cena je enaka. Enaka cena pa je samo v pojmih: mož — žena, ne mož — mati njegovih otrok ali ljubimka!«
»Ne razumem te.«
»Vem. Preveč novo ti je to. In prav zaradi tega je potrebno čakanje, da do-umeš. Kar sem domislila, hočem uresničiti. Zato vedi, da boni tvoja samo tedaj, če doumeš in si voljan sprejeti moje zahteve!«
»Ti staviš zahteve?«
»Da.«
»To je proti sklepu tvojega in mojega očeta.«
»Morda, a je moja odločna zahteva.«
»In če je ne sprejmem?«
»Ne bom tvoja.«
»Prisilijo te lahko.«
»Nikoli in nihče!«
»Motiš se.«
»Ne, ne motim se. Oblast nad menoj imate le .dokler sem živa.. •«
»Ti bi bila pripravljena ...«
»Na vse.«
Abusiris se je zdrznil. Kri mu je nemirno zaplapolala po žilah in silila v možgane. Živci so mu trepetali. Le z največjim naporom je zatrl izbruh divje jeze in ostal navidez miren in vdan. Zavedal se je. da bi mogla vsaka nepremišljenost na mah prekrižati vse načrte, porušiti vse visokoleteče upe. S krotenim, a ven
dar malo tresočim.-se -glasom.-je dejal: -Modra si in ljubim te. Oprosti mi, da sem se vzenimiril. Tvoje besede so mi bile preveč nenavadne, preveč nove. Mimo tega me je priterala do drhtljaja tudi bojazen, da bi se mi odtujilo tvoje j srce, o lepa, najlepša! Najvišji cili živ-' lejnja si mi. najvišja izpolnitev tvojih vročil ljubezenskih sanj.«
»Razumem te,« je odgovorila Ofirija hladno, »zato ne potrebujem obrazložitve in opravičila. Hotela sem ti le govoriti iz srca, tako kakor čutim. V svojem premišljevanju sem doumela velike nove stvari, ki jih hočem uresničiti. Če me resnično ljubiš, ti ne bodo v oviro, spic-jel jih boš in mi še sam pomagal ustvariti tisto, po čemer sem zahrepenela.«
»Ljubim te in uklanjam se tvoji volji, najdražja. Samo do dna moram prej doumet:.«
»Zato je potreben odlog najine združitve.«
»Težko bo čakanje.«
»A tem slajša bo potem izpolnitev.«
»Poizkusil bom zatreti svojo nestrpnost.«
»Samo kdor jo obvlada, najde pravo pot do resnične sreče in postane mož.«
»Za plačilo tvoje nagrade se uklanjam, o bistra!«
»Hvala ti!«
»Pozdravljen! Pojdi in premisli moje besede!«
Stran 5.
»■Pozdravljena,' cvetka dehteče orhideje, biserna kaplja jutrrije rose, najlepša med najlepšimi! Tvoj suženj se klaJ nia- tvoji lepoti.«
Abusiris se je naglo dvighil in izginil. Ofirija je ostala zopet sama, a prejš-nj vedrina je izginila iz njenih rožnih ic. Njene žive oči, ki so bile ves čas pogovora ostro uprte v Abusirisa, so opazile vse. Kakor ga dlani je stala jasno pred njo vsa prava notranjost njenega snubilca. Vedela je, da so bile vse njegove besede zgolj besede, hinavščina, ki naj zakrije njegovo brezobzirnost, nago sebičnost, pred katero se je zdrznila vsa njena čista duša. In če ji je bil prej Abusiris vedno tuj. ji je bil sedaj celo odvraten. Zamrzila ga je kakor mrzlega gada, ki leži pohlevno in nedolžno na tleh, a čaka prav v tej svoji nedolžnosti z brutalnim pohlepom na plen.
»Njegova? Ne!« je vzkliknila na glas, ko, je izginil. »Sedaj čutim še vse bolj živo ogromno razliko .med njim in Asar-hadanom. Tu pohlepna živalska strast, tam nežna in plemenita vdgjjost. Ljubim te, ljubim, moj dragi, sladki!«
Dvignila se je, izročila papiruse s pesmim: sužnji in poklicala komornico.
»Poišči mi mladega faraona iz dežele juitrnjih planjav!« ji je naročila. »Toda bodi previdna! Govoriti moraš z njim tako, da te nihče drugi ne bo slišal. Povej mu, da ga pričakujem v grmovju ob ribniku v parku.«
bodo široki delavski sloji zaslužili več ko za en sam skromen obed na dan. Vsi ukrepi, ki ne bodo lečili svetovne gospodarske krize pri tem koreninskem delu
gospodarskega organizma, ne bodo imeli uspeha, da bi ozdravili pri koreninah bolano in hirajoče drevo gospodarskega življenja.	I'1*- Teržan.
Šport
Teniški furnir Zagreb-Maribor-Gradec
J a
Danes se prične na teniških igriščih 1SSK Maribora v Ljudskem vrtu veliki medmestni teniški turnir Maribor - Zagreb - Gradec. Turnir bo eden največjih v zadnjih letih ne samo v Mariboru, marveč sploh v dravski banovini. Vsa tri mesta pošljejo v boj svoje najboljše igralce. Tako bodo zastopali zagrebške barve državna prvaka jf. Franček Pun-čec in gdč. Hela Kovačeva ter gg. Ku-■kuljevič in Paladav Gradec bodo zastopali dr. Bohm. Rieckhi in Nierhaus, Maribor pa gg. Mešiček, Gašperin. Bergant.
SK Ptuj v Mariboru. Jutri, v nedeljo
15. tm. bo gostovala enajsterica SK Ptu-v Mariboru ter odigrala proti NSSK Mariboru prijateljsko tekmo, ki bo ob 10. na igrišču v Ljudskem vrtu.
SK Rapid v Čakovcu. Mar.borski SK Rapid bo jutri, v nedeljo 15. t. m. gostoval v Čakovcu. Nastopil bo proti L-ako-večkemu SK.
Kolesarska dirka za prvenstvo dravske banovine. Mariborska kolesarska podzveza razpisuje za nedeljo -9. trn. kolesarsko dirko za prvenstvo dravske banovine, ki bo na progi Maribor - Ljuh-Ijana (134 km). Start juniorjev bo ob 7. uri, seniorjev pa ob 7.15 pri mestnem vodovodu; cilj bo v Ljubljani pri gostilni Kačič na Tyrševi cesti 58. Pravico do starta imajo vsi verificirani vozači ljubljanske in mariborske kolesarske podzveze. Prijave sprejema do 25. t.ffl. MKP.
Občni zbor LNP. Jutfi, v nedeljo 15. tm. ho v Ljubljani občni zbor Ljubljanske nogometne podzveze. Klubi maribor skega okrožja. 10 po številu, bodo to-
Voglar. Hitzl. Leyrer, Holzinger in Hal--barth ter dami ga. Voglarjev^ in gdč. Lirzerjeva.
Turnir se prične danes, v soboto 14. t. ni. ob 15. uri. in sicer se bodo srečali zastopniki Zagreba in Maribora. Turnir se bo nadaljeval jutri v nedeljo ob 8.30 s tekmo Zagreb:Gradec, popoldne ob 15. pa s tekmo Maribor :Gradec.. Turnir bo vsekakor zelo zanimiv in nam bo pokazal razmerje sil med teniškimi centri Maribor - Zagreb - Gradec.
PIJTE ZDRAVILNA VINA!
Viška črnina se dobi pri Po-vodniku. Rotovški trg 8. Isto-tam dobite dnevno , sveže morske ribe na različne načine pripravljene. Vsa vina čez ulico cenejša.	2859
MILOSTIVA!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni- Semko, krznarski mojster. Gosposka ulica 37.	1651
TAKOJ PRODAM
po zelo ugodni ceni hišo z velikim vrtom. Sprejmem tudi nekaj hranilnih knjižic. Pobrežje pri Mariboru, Sokolska ulica 10.	2910
Stanovanje
krat zavzeli skupno fronto :n bodo na občnem zboru zastopani po gg. dr. Planinšku. Fišerju in ravnatelju Ošlaku.
Mariborska kolesarska podzveza, služ beno. Redna mesečna seja bo v torek 17. tm. ob 20. v klubskih prostorih. Ker so na dnevnem redu važne točke, naj se vsi odborniki seje zanesljivo udeleže. Predsednik.
Kupim
BRANJARIJO
s stanovanjem oddam. Melje, Erjavčeva 10.	2863
KUPIM
bančno knjižico »Kmetskega hranilnega in posojilnega doma«. Plačam takoj. Ponudbe pod -»32.000* na upravo >Ve-čertiika«.	2849
KUPIM HRANIL. KNJIŽICO
Din 30.000.— za polno plačilo od Hranilnice Narodni dom. Spodnještajerske, Kmetske ali Mestne. Ponudbe na npra-vo pod »Redka prilika«. 2870
ENO ALI DVE GOSPODIČNI
sprejmem na hrano in stanovanje. Vprašati Dravska ulica 15-1., desno.	2864
SPREJMEM OSEBO
na. stanovanje in hrano even. tudi na samo hrano. Mlinska ulica 35 na dvorišča. 2895
SOSTANOVALCA
sprejmem. Vrbanova ul. 6-1. desno.	2898
Pouk
NEMŠČINA
po hitri, lahki, sigurni metodi! Naslov v upravi.	2893
Lokal
LEP LOKAL
na cesto, veliko delavnico in skladišče oddani v najem. Slovenska ulica 26-1.	2899
Posest
Oče in sinček.
»V trebuhu mi kruli,« je rekel štiriletni sinček očetu in ga vprašal, kaj je mama skuhala za večerjo.
»Jezo,« mu odgovori nejevoljno oče.
»Kaj. jezo?«
»Jezo, saj vidiš, da mama že ves dan iezo kuha.«
Moč navade.
Ko je stopil profesor s sivo brado v tramvaj, se je naglo dvignila s sedeža mlada deklica. Profesor je to opazil in jo vprašal, kako se piše. Deklica mu je odgovorila: »Marica, očka.«
KUPIMO
malo posestvo na obroke ali hišo. »Rapid-<. Gosposka 28. 2906
Prodam
SOLNČNO STANOVANJE
2 sobi kuhinja oddam takoj v najem proti povrnitvi stroškov popravila. Tržaška c. 1. 2900
DVE GOSPODIČNI
sprejmem na stanovanje, ev. tudi na hrano. Koroška c. 27, vrata 3.	2909
NOVA ZGRADBA.
soba. kuhinja, hlev, vrt, iik mesta 20.000 Din. Trgovska hiša v mestu, 3 .lokali, 6 stanovanj, vrt 150.000 Din. Krasno vinogradu« .posestvo, 4 orale prima trsja, hiša. 4 sobe popolnoma opremljene 100.000 Din, tudi knjige. Posredovalnica »Rapid« Gosposka ulica 28.	2913
ŠIVALNE STROJE. *
kolesa in otroške vozičke proda po ugodnih cenah Alojz Ussar, Trubarjeva ul. 9-1. 2540
PRODAM HIŠO
z dobrovpeliano gostilno ali dajem isto v najem. Nadaljnje informacije v Orožnovi ulici št. 4, hišnik.	2971
Mali oglasi
Razno
JOS riCHY IN DRUO.
Konces, elektrotehnično po
djetje. Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elcktroln-stalacijskega blaga P° Kon' kurečnih cenaii  ______________
POHIŠTVO,
vložke, tapetništvo in deHoracije, najnovejše vzorce tkanin blaga nudi najceneje r. N o v a k, Maribor, Koroška cesta 8, Vetrinjska ul. 7. 1c-lefon 29-05.
ZLATO.
zlatnike in platino kupuje po najvlšjih dnevnih cenah Mariborska aiinerija zlata. Orož-Q°va ulica 8.
2873
II M. I
Aleksandrova cesta 40
kupuje hranilne knjižice, dri* vrednostne papirje itd. po najugodnejših cenah.
642 I’ ■■■■■■■■■■■*■■■■■■■
SPALNICE
politirane. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po zniiani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila- Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641
POZOR!
Vsi tapetniški izdelki	brez-
konkurenčno znižam.	Perdo
Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 1933
PREDELAVO ŽIMNIC
na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar. Vetrinjska ulica 26.	’934
DOBROIDOČO GOSTILNO
v Mariboru oddam takoi ' najem. Naslov v upravi. 2858
ŠT1RIST ANOV AN.ISKA HIŠA
z vrtom v Mariboru na prodaj. Naslov pove uprava. 2872
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam gospodu. Sodna ul. 25, III. ndstr., vrata 10.	2868
LEPA PRAZNA SOBA
pripravna tudi za pisarno, se odda v najem 1. avgusta t, 1 Vpraša sc v pisarili »Feniks; ekspozitura, Aleksandrova c. št. 28.	1934
SOBA S KUHINJO
se odda za 175 Din mesečno pri postaji Limbuš. 2892
ENODRUŽINSKA HIŠA
nova. takoj na prodaj. Vprašati: Pekarna Bogovič, Tezno, Ptujska cesta.	2876
POLTOVORNI AVTO
dobra znamka in malo porabe bencina. »Buggy«, voz za enega konja s skoro novo pneu-tnatiko ter eleganten dvosedežen športni čoln zelo poceni na prodaj. C., Studenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta št. 60.	2889
VELIKO SOBO
s štedilnikom oddam ceneno mirni stranki takoi ali s 1. avgustom. Naslov v upravi lista.	2901
KUHINJO
oddam eni osebi. Weingerl, Vodnikov trg 3 h.	2911
Posteljno m Sil za malate
VEKA ■ Maribor
2875
Peugeot Puch Waffen Corona Baltia
in še nekaj drugih znam k kakor tudi
Slutbo dobi
UČENCA
za špecerijo sprejme takoj I. Babič, Krčevina 7.	2869
MALA HIŠA
z vrtom je na prodaj. Pobrežje, Stražunska ul. 8,	2890
STAVBIŠČE
za večjo stanovanjsko hišo kupim takoj. Ponudbe pod geslom »B. 52« na upravo tega lista.	2907
NAPRODAJ
stavbne parcele v Košakih, 12 min. od kolodvora. Ugodna lega ob brezprašni cesti. Naslov pove uredništvo. 241*2
UČENKO
sprejme takoj modni klobukov »Elegance«, ksatvdrova cesta 13.
UČENCA
sprejme trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26. 289t
STROJNI INŽENIR AU KEMIK IN SKLADIŠČNIK
z znanjem slovenščine in nemščine se sprejmeta, Mo-tnroil, Maribor, Kralja Petra trg 4.	2908
po znižanih cenah, tudi, proti plačilu na obroke pri
Jusu
Maribor,
Tattenbachova
d.ro.z.
ul. 14
POSOJILNO N. Z. Z 0. P. MARIBOR, NHRODNI001
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
ZAHVALA.
predobremu soprogu,
Vsem, ki ste našemu tragično preminulemu očetu, sinu, bratu itd., gospodu
Ivanu Peterinu
kazn. pazniku — desetarju
izkazali zadnjo čast, pripomogli k tako veličastnemu pogrebu, nas tolažili in sočustvovali z nami, se najprisrčnejše zahvaljujemo!
Posebno zahvalo dolgujemo z.astopnikom okr. sodišča z g. predsednikom dr. 2 i h e r j e m na čelu, č. g. kazniln. kuratu Pavlu Z a v a d 1 a-1 u in ostali čč. duhovščini, gg. zdravnikom javne bolnice za požrtvovalnost, upravi, uradništvu in paznikom-drugom mariborske in lepoglavske moške kaznilnice ter mariborske jetnišnice, gg. upravniku Vrablu, šol. upravitelju Klemenčiču, predsedniku ZKPI pazniku M e š k u in le-poglavskemu pazniku K o 1 a r j u za poslovilne besede, pevskemu društvu »Jadran« in pazniški godbi iz Lepoglave za genJjive žalostinke, organizacijam in posameznikom za prekrasne vence in cvetje.
Maribor, dne 12. julija 1934.
Naznanilo preselitve I
Svojim cenj. odjemalcem in znanjam, da sem preselil svojo
slav. občinstvu vljudno na-
m z mn
iz Aleksandrove c. 13 v Gosposko ulico 1
Ob tej priliki se za dosedaj mi izkazano naklonjenost in zaupanje prav prisrčno zahvaljujem in prosim, da še mi isto blagovoli še nadalje ohraniti. Priporočam se za ceni. obisk in ostajam z odličnim spoštovanjem	2882
i. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ul.1
ŽALUJOČI OSTALI.
• 'V,\V 7 -
'■* , -
-/*• ■'-V?.-. .,•/)? >.tf .	'+■	.•••	>V
' . vi - v" v‘ • .'"/b ' ■	■
Za	kopali priporočamo:
Kopalne obleke, bombažaste, mnogobarvne
Din 48 — 36— Volnene trikoje, hitro sušeče Din 95.— 80.— »Ribana« trikoje, najnovejše modele od
Din 132— dalje Moške kopalne hlače iz volne in bombaža
Din 45— 21.—
Gumi čepice od Din 5.—, gumi čevlje od Din 12.— Plašče, torbice, rute — vse za kopališče! 2886
C. Biidefeldt,	G
Otvoritveno naznanilo !
Dovoljujeva si tem potom vse svoje prijatelje in cenjeno občinstvo vljudno obvestiti, da sva prevzela v Mariboru, Koroška c. 3, gostilno »Pri roži« ter bova postregla vedno z najboljšimi vini, ka-28SS	kor	tudi	s	priznano izborno kuhinjo.
Za obisk se priporočata
Rudolf m Terezija Gračner
Oglašujte
Naš uspeh je naša reklama! ANT. RUD. LEGATOV ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ. MARIBOR.
Začetek dne 9. septembra. — Vpisovanje dnevno od 11. do 12. in od 6. do 1/s7. Slovenska ulica 7. Učni programi brezplačno.	2884
REVIGAL
proti kožnim boleznim
Reg. pri Min. s. p. in nar. z. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno kon. št S407-9-I0
Izdelovalec: lekarnar BRDHISinv HOND Hi Slovenska Bistrita (Dravska dannvsna)
Reg. pod S. br. 6540 od 5 IV. 1934.
Ceneni teden motornih koles
V času od 15. do 25. julija prodam vsa motorna vozila, ki jih imam na skladišču po zelo
znižanih cenah. Rabljena vozila vzamem v račun.
NSU moška in ženska motorna kolesa namesto Din 5.500'— samo Din 4.500* —
PUCH motorna kolesa nova, namesto Din 10.500 samo Din 9000«
NSU -250 ccm kompletno namesto Din 16.500 samo Din 13.500
PUCH tourna motorna kolesa 250 ccm luksuz 1934
Rabljena motorna vozila vedno n skladišču
DUNLOP plašče za avtomobil
in motorna kolesa.
Steyr akumulatorji Din 395 Vsa oprema in ves pribor za motorna kolesa.
2S5
Telefon 2133
R. LOTZ, MARIBOR,
Frančiškanska 13
Opravilna številka IX 4390/32-27
Dražbeni oklic
Dne 5. septembra 1934. ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Grajski marof vi. št. 218 Cenilna vrednost Din 359.888*35 Najmanjši ponudek Din 179.944*50
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
Opravilna številka IX 1 o" 25/3 j- 1<>
Dražbeni oklic
Dne 5. septembra 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga Dolgoše vi. št. 269
Cenilna vrednost Din 43,720*-—
Najmanjši ponudek Din 29.146*55
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na | uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.
dne 26. maja 1934.	___________
Centrala : M A R I B O R
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice
Podružnica:	CELJE
nasproti pošte prei lUZNOSTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na IcnJIžIce In tekoči
račun po najugodneiSent obrestovanju	ae*
Nat)bol) varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s celim
svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: R** P*V0JJ^.A* V Mariboru* Tiska Marlborska tiskarna d. d., predstavnik izaaja	_	h	STANKO DETELA v Mariboru.	_____________