m , 1-20# .. AvStrife: -—fl Ct#o leto . . 15 - ; §%sjas8t©ffl»s Številk s —. 20 vlwarfev. — Inserat! ali oznanila se računajo po 40 vin. od 6 redne pettivrsje: pri večkratnih oznanilih vdffe popust. „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. •^rerfniStvo in upravni&ivo: Maribor a©rcSfea utica. 5. Telefon št. 113. I Meodiajsgn političen, list za slovensko ljudstvo, j Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Vazni §?M#pi đ®ŠeIUL® r * vlade* Iz Ljubljane nam poročajo, da j© dež. vlad* v svoj! zadnji .seji storila važae sklep©, med kale rimi bo naše slovensko kmečko ljudstvo posebno pozdravilo prva dva, namreč: 1. Plačevanje osebno-dohodninskega davka se n-stavi. Vlada s® je prepričala, da se. odstavljeni neu ški in neu Carski uradniki naložili kmetom naravnost neverjetno visoke davke, zato je zdsj od redila, da se mora vršiti nova cenitev in se vsa dosedanja osebno dohodninska obdačba razveljavi. Kdor je torej že dobil plačilni nalog, pa 8® davka, ni plačal, naj dotični plačilni nalog shrani, a pl a čati ni treba. Pač pa sahtevano, kar smo Se pq vdarjali v zadnji »Straži«, da se morajo cenilne komisije, kjer se še to dosedaj ni zgodilo, nemu doma preurediti 2. Prehrana Slovenija zagotovljena. Vlada je u krenila in storila vse potrebno, da dobijo slovenske pokrajine dovolj živeža. Uvedla se bo tudi ? kratkem akcija za cenejša živila za ubožne sloje, delavce itd. Seveda je v prvi vrsti dolžnost okraj nih glavarstev, da se za prebrano dovolj pobrigajo. Kolikor smo poučeni, sta v tem oziru posebno delavna mariborsko, in ptujsko okrajno glavarstvi, dočim se n. pr. gornjegrajska ekspozitura ne briga veliko za prt hrano! 3. Vsi odstavljeni uradniki, železničarji, učitelji itd. se izženejo čez mejo. Ta sklep deželne vlade bodo zlasti pozdravili mestni prebivalci, ker vlada povsod silno pomanjkanje stanovanj. Pozdravljamo ga pa tudi mi, ker vemo, kakor hitro bodo izgi nili ti hujskači, se bo naselil po mestih in trgih mir in zadovoljnost. Sploh nam je bilo nerazumljivo, kaj Se iščejo ti ljudje tako dolgo pri nas, ko so vendar brez vsakega dela in službe. Ti sklepi deželne vlade so res nad vse važni in razveseljivi.' Veseli nas, da naša vlada tako energično deluje za dobrobit slovenskega ljudstva. Na dalo! V Beogradu in v pokrajinskih vladah je izbruhnila kriza. Socialistični minister Korač in socialistični poverjeniki v pokrajinskih via dah so demisijoniralf. Današnja vlada se jugo slovanskim demokratom zdi premalo socialistična, demokratična, zato tako buren klic od vseh strani iz socialističnih'krogov, naj nji- LISTEK. V spomin naši dragi Anki KajtnatovL Neznosno me je pretresi» poročilo, da je naj dražja, srčno ljubijo trboveljska učiteljic® in vzgojiteljica zatisnila svoje oči za vedno. Nič manj ni pretresla ta vest vse njene koleginje in tovari šice, katere so ž njo vred študirata v samostanskem učiteljišču j Maribora od 1. 1910- Vem, da je vsaki kot mehi zdrknila solž& i^amerne žalosti po obrazu. Iu kak- iodi ne! Izgubile smo z njo vrstnico, kojo smo imela rade vse, s kojo smo preživelo vesele in tudi marsikatere težke urice. V cvetoči debi življenja, v krasni dobi 24 "let nas je zapustila ter se preselila k svoji preblagi mamici in sestrici, za katerima je toliko hrepenela. Kako je bila pokojna Anka veselega in jeklenega značaja, vemo me, ki smo občevale z njo dan na dan, uro za uro cela štiri leta. Bila je faovi zastopniki pri osrednji vladi in pokrajin skih vladah enostavno odstopijo. Jugoslovanski socialisti dan na dan slišijo zmagoslavno po ročiio svojih rodečih sobratcev iz vseh evrops kih držav io v najnovejšem času iz sosednje Ogrske, kako socialistična ideja podira jezove fn si osvoja celi svet. To jih je upogumilo, da so tudi v Jugoslaviji povzdignili glave in začeli iskati ugodnejših pozicij in postojank, kako bi tudi tukaj prodrli, in se polastili vlade 90 odstotna kmetovska država se zdi na zunaj nepregrialjiva luščina za sicer trde soda lisfcične zobove, a drznosti je treba in če ne gre drugače tudi zvijač in vse se more doseči, kakor jim dokazujejo vzgledi sosednih bratcev iž srečaejših dežel Pred kratkim smo slišali, kako se je v hrvatski socialistični stranki pojavil razdor, da se je razcepila v boljševiško In večinsko strujo kakor v Nemčiji. Na vse načine si je priza deval g. Korač, dft bi razdor potlačil, a ni šlo, kakor javljajo najnovejša poročila iz Beograda. Sedaj jih skuša utölak g. Protič »tein, da bi jim dal dva ministrska sedeža, a če bo šlo je drugo vprašanje, ker ne vemo, kako globoko segajo korenine krize v socialistični stranki. Dozdevno ni beograjski kabinet v to-1 ki krizi, kakor so socialisti sami. Radikalnejši elementi dobivajo tudi v jugoslovanski socialistični stranki vedno več tal, agrarna reforma kakor si jo je zamislil g, Korač, se jim zdi prt nasadajaika, zahtevajo hitrejše in obširnejše socializacije v vseh narodnogospodarskih pa nogah. G, Korač ne more vsled odpora svojih ministrskih tovarišev izvesti želj svojih pristašev, zato odstopa* ' Odstop zastopnikov socialistov pa ni znamenje obupa jugoslovanskih socialistov, bodo li sploh mogli svoja načela uveljaviti v Jugoslaviji, nasprotno njihov enoglasni kile po odstopu njihovih zastopnikov pri vladi je znamenje vere v silnost in moč njihovih idej, katere hočejo udejstviti preko sake nitih potov potom nasilja in proletarske diktaturo. Ne smerne tiščati svojih glav v pesek. Poglejmo resnici v obra e. Zadnje čase se vrši nešteto socia vedno vrla in zsvedna Slovenka, kakor tudi tovarišica, priljubljena pri vseh. Da je bila ona tako ob robu svojega nežnega življenja, mi je bilo neznano. Akoravno sve si do pisovali precej pogosto, mi vendar ni nikdar po sebno tožila, da trpi na hudi bolezni — jetiki, če tudi sem jaz to že davno vedela. Melo se mi je vedno, da jo zbada misel, če bi raznišljevala, da bo morala podfeči kruti jetiki in ji darovati svoje nadebudno življenje. Vedela je sicer dobro, in še predobro, da hodi po tisti stezi, po koji sta hodili njena pokojna mamica in sestrica, pa vendar se je kljub temu junaško tolažila. In sedaj je pri nji ma! Ni je več, da bi donel njen čisti in nežni glasek v blagoglasni pesmi, kot nekdaj po samo stanskem vrtu. Rada je pevala, rade smo pevale z njo tudi me, kajti v petju smo našle tolažbo in veselje. Ohranimo Te, naša draga Anka v najkrasnej šem in najboljšem spomina! Ti pa počivaj sladko v slovenski žemljici pri svoji mami in sestrici. Blag Ti spomin na veke! C V. lističnih shodov ne samo po Kranjskem h Hrvatskem in v Srbiji, temveč tudi po Štajerskem. Socialisti so imeli shode v Celju, Polzeli, Zabukovcih, Velenju, Trbovljah Na vseh shodih se je kazalo njihovo boljševiško razpoloženje. Njihovi klici proti cerkvi duhovnikom in kralju 'jasno kažejo revolucijonarni značaj njihovega pokreta, Njihove delovanje za republiko je naperjeno naravnost proti obstoju sedanje države kot take, ljudstvu hočejo vse pojme zmešati, napraviti nezadovoljnega s se dajno vlado, vodo skaliti, da bo ugodno za njihov ribji lov. Ker spoznajo svojo številno manjšino, so iznašli novo sredstvo, da dobijo tudi številu© premoč. Na vse mogoče načine vabijo v svoj tabor ne samo delavcev — te rekh mirajo že itak a priori za svojo stranko — temveč tudi hlapce, dekle in kar je naj bolj čudno tudi naše kmete. Pod pretvezo malih kmetov jih izigravajo proti večjim kmetom. Ne mislijo na nesmotrenost in brezsmiselnost svojega početja, ko ščuvajo kmeta zoper kmeta, da le gre njihova pšenica v klasje. Da dobijo moč in ljudi zbegajo, jim je glavni cilj, a kakšne posledice bo imelo njihovo da magoštvo, na to sa ne ozirajo. Skrajni čas je, da stopimo pred ljudi z zdravimi načeli in odkrinkamo zlobno početje temnih moči, ki rujejo že itak po vojski 'io tako omajano nravno moč človeštva V vseh krščansko soc jalnih organizacijah se naj razlaga pogubni vpliv brezvestnega boljševizma, kateremu že tuli žali bog med slov. ljudstva, rastejo kremplji. Na javnih shodih se naj po v* darjajo krščansko socialna načela, kakor nas jih je učil dr. Krek, nj h edino izpel ivost in srečonosnost za človeštvo. Yse delo v javnosti pa naj izpopolujuje temeljito podrobno v naših organizacijah, ki naj bodo še za naprej kakor dosedaj glavni stebri naše narodne kulture. Enajsta ura bije. Na delo vsi, ki jim je na srcu narodai blagor. Kriza socialistična v centralni vladi v Beogradu iu pokrajinskih vladah so le pene, ki so vržene na pevršja in kažejo,» da v socialistični stranki sami vre. Krščansko socialni delavci pa na delo. Na vaših ramenih bo slonela kakor vedoo tako tudi sedaj vsa teža dneva, ter novo ustanovljena jugosl. dem. stranka kaže vedno izrazitejše svoj buržoazijski zuačaj in kakor vsa znamenja kažejo ne bo nadkriljevala po svoji razboritosti nič kaj veliko staro liberalno stranko. Zato pa na delo, kdor čuti % ljud stvom in mu je na srcu niegova sreča, Minister Korošec za prehrano Jugoslovanskega prebivalstva» Naš voditelj dr. Korošec je kot ministrski podpredsednik prevzel te dci za sedaj eno a$j-■ važnejših ministrstev, namreč ministrstvo za pre-~ brano. Oskrbeti ima celo Jugoslavijo s potrebnimi živili. O delovanju ministra dr, Korošca poročajo iz Belgrada sledeče: Minister za prehrano dr Ko* Stran 2. roSec je razdelil med bedno in siromašno belgr&j sko prebivalstvo brezplačno večje množine živeža. Novi mini «ter bo energično delal na to, da se odpravi verižna kupčija ter da se odstranijo vse zapreke v prometu. V ta namen bo proglasil estre odredbe. Visoke cene živeža se bodo zni žale na ta način, da bo vlada sama v aproviza-cijah prodajala po znižanih cenah. Vsakdo bo mogel kontrolirati to poslovanje, tako da bomo za svoje potrebe imeli na svoji zemlji dovolj hrane. Nujna potreba pa je, da se odstranijo pro metne ovire* radi katerih rastejo cene živilom. Dne 5 aprila je minister prehrane dr. Koro gec odpotoval v Novi Sad radi prebrane. A Za pravično ureditev valute« Zborovalci Kmečke zveze za celjsko okolico zbrani na svojem zboru dne 19. marca 1919 so sprejeli rezolucijo, da pozivajo v svrho pravične ureditve valute viüdo: 1. da brez odloga ugotovi realne podlage za ureditev valute, ki. se naj na podlagi realnih in stalnih podlag enkrat za vseli j uredi stalno, ker bi sicer vsaka podjetnost bila onemogočena ali vsaj silno otežkočena; 2. da čimprej zaseže vse vojne dobičke in premoženje za enkratno premoženjsko oddajo po čenši pri primerni višini, ter opozarja, da gredo z vsakim zamujenim dnem milijoni zasegljivega premoženja v izgubo; 3. odklanjajo pa že naprej vsako ureditev va !ute s trajno davčno obremenitvijo, ker bi taka na eni strani uničila malega kmeta, obrtnika, uradnika in delavca in pospešila izseljevanje iz Jugosla rijp, na drugi strani pa povzročila odtok domače ga kapitala v tujino in ovirala dotok tujega kapi tala v Jugoslavijo; 4. da ščiti pri ureditvi valute in vojnih posojil na eni strani male varčevalce, kojih eksistenca je na njihove prihranke navezana, zato pa šembolj pritegne premožnejše sloje, na drugi strani pa varuje tudi dolžnike, da ne bi moro a v sled umetnega dviganja valute morali dejansko plačati večkratno vrednost sprejetega posojila ali bili vsaj neupravičeno prikrajšani v primem a sodržavljani, ki so dolgove mogli plačati v manjvredni valuti, med tem ko jih oni vsled vojnega trpljenja niso mogli. Poziv \ povelj eništva-finančnega ministrstva v Ljubljani» glede prenosa čekovnih računov dunajskega poštno-hranilničnega urada na poštni čekovni urad kraljestva SHS v Ljubljani. Poziv velja samo posameznikom (privatnim osebam, trgovskim firmam), ne pa denarnim zahodom (bankam, hranilnicam, zadrugam), katerih čekovni računi pri dunajskem poštnohranilničnem uradu se-ob svojem času preneso po drugi poti. Zasebniki, kateri so v zmislu javnega poziva biv šega poverjeništva za finance Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 21. januarja 1919., št' 400 (glej Uradni list XL z dne 22. januarja 1919.), imovino svojega čekovnega računa prijavili kot inozemsko terjatev pri danajskem pcštnohranilnič-tem uradu in kateri žele prenesti vso svojo imovino s temeljno vlogo vred na poštni čekovni urad kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, se pbzivljejo, naj pošljejo najkesneje do ene 15. aprila 1919. na naslov : Poštni čekovni urad kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljanh 1. ) zadnji kontni izpisek danajskega poštno 1 ranilničnega orada (v vpogled proti vrnitvi) in 2. ) ček danajskega pošinohranilničneg« urada. Ta ček naj se izpolni takole: Kraj in datum ka kor po navadi, namesto zneska pa.naj se zapišeta obakrat (namesto številčno navedenega zneska in namesto v besedah izraženega zneska) bedeli »per saldo« in namesto naslova prejemnikovega naj se zapiše: »V kliringu na račun št, 37.792*87 — fuančno ravnateljstvo v Ljubljani«. Številčni razpredete k ob desnem robu čeka naj se ne pristriže. 8.) Ker s tem - lastnik računa izstopi iz čekovnega prometa danajske poštne hranilnice, naj te vpošljejo, kakor je predpisano, tudi vsi še neporabljeni čeki. Pri tem naj lastnik računa n4 po ____________________S -T. H Al A, '' . ... žabi priložiti pisma, naslovljenega na danajsko I poštno hranilnico, in v njem naj izrečno zahteva povrnitev kolkovine (4 vinarje za vsak neporabljeni • ček), \ Čeki, na ta način zbrani pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, se potem uradno odpošljejo poštnobranilničnemu uradu na Dunaju in čim ta na Dunaja provede prepis na računu bivšega finan čnega ravnateljstva v Ljubljani, oziroma sedanje poverjeništvo ministrstva financ v Ljubljani prejme dotično obvestilo, se bodo imovine posameznih lastnikov dunajskih poštnih čekovnih računov ali pripisale na njih račune pri čekovnem orada v Ljubljani, ako jih že imajo, ali pa se bodo srna trale za vplačilo ob otvoritvi novega čekovnega računa, ako stranka čekovnemu uradu v Ljubljani pravočasno pošlje pristopno izjavo ; sicer se bo izplačevala vsa gotovina po nakaznični poti. Pripisovalo, oziroma izplačevalo se bo na podstavi kontnih izpiskov danajske poštne hranilnice k št. 37.792*87,- strankam pa bo možno ugotoviti na podstavi izpiskov iz lastnih ssldiranih račnnov, ki jih dobe z Danaja, ali se je kaj.pomotoma pripisalo oziroma izplačalo. S čekovno imovino, prenešeno iz danajskega poštnohranilničnega urada na novi čekovni račun poštnega čekovnega urada v Ljubljani (oziroma s prirastkom), sme razpolagati stranka šele mesec dni potem, ko se je vpis izvršil pri čekovnem urada v Ljubljani. Opozarjajo se končno imetniki čekovnih računov pri poštnohranilničnem uradu na Dunaju, da v bodoče tamkajšnje imovine ne morejo uporabljati niti za izplačila v Nemški Avstriji — ker smatra ta država dose tanje račane naših držav Ijanov ža inozemski denar (to je za nežigosane bankovce,, dočim se bo plačevalo v bodoče tamkaj z nemško avstrijsko žigosanimi bankovci) — niti za plačila v naši državi, ker je čekovni pro met s poštnohranilnijSnim uradom na Dunaju ukinjen. V Ljubljani, dne 29. marča 1919. Poverjenik: dr. Savnik s. r. Prijave vojnih posojil. Na moj poziv spodnje štajerskim občinam In okrajnim zastopom zaradi prijave vojnih posojil mnoge korporacije še niso odgovorile. Da bo možno pregledati vso zelo obsežno tvarino in v korist prizadetih storiti potrebne korake, naj oni uradi, ki prijave še niso vposlali, to storijo zanesljivo Vsaj do 20. aprila 1919, in sicer brez ozira na to, ali so svoj čas vojna posojila že prijavili okrajnim glavarstvom ali Narodni vladi. Pri prijavah je treba ločiti vojna posojila, ki jih je občina podpisala na svoj račun, in taka, ki so se podpisala na račun občinskih ali župnih ubožnih zakladov, krajnih šolskih svetov, zadrug, ustanov itd. Pri posojilih, ki so se krila z najetim kreditom, je navesti ostali dolg na vojnem posojila in ev. komunalnem posojila iz zadnjega obračuna. Vojno posejilne listine, ki se nahajajo v inozemstvu n. pr. pri poštno hranilničnem uradu na Dunaju ali pri Anglo avstrijski banki, se morajo v smisla ukaza finančnega ministrstva z dne 1, marca 1919 nemudoma prenesti v domovino. V Celju, dne t. aprila 1919. Dr. Vekoslav Kukovec, predsednik likvidacijske komisije SHS za Štajersko. Tedenske novice. \ Parlamentarke počitnice se bodo začele v petek, dne H. aprila in bodo trajale do četrtka po beli nedelji (do 1. majnika) * Mariborski bogoslovci so praznovali v petek, dne 4. aprila posebno vesel dogodek. Prevzvišen n&dpastfr je prišel v njihovo sredino. ¥ gtnljivem nagovora je na podlagi Jezusovih besed: »Ogenj sem prišel prinest na zemljo in kaj hočem, kakor da se vname« in z vzgledom sv. Izidora navduševal duhovske gojene® h krščanski gorečnosti v blagor vsem vernikom. Za nagovorom se je vršila pri Marijinem oltarja pred podobo presv. Srca Je-i zusovegi posvetitev bogoslovne družine najsvetejšemu Srcu. Po škofovi sv. maši se je z zahvalnico I in z zakramentalnim blagoslovom sklenila vspod .________7. fcpnia 191S.; budna svečanost, ki bo ostala gotovo vsem bogoslovcem v najlepšem spominu. Imenovanje. Naš rojak iz ljutomerskega okraja Jernej Korošak, nadrevident v bivšem železni škem ministerstvu, je prideljen generalnemu rav nateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Začasno mu je poverjeno vodstvo likvidacijske komisije v železniški stroki na Danaja. Odslovljeno nemško učiteljstvo v mariborskem okrajn. V mariborskem okraja je bilo iz šolske službe odpuščeno sledeče nemško učiteljsko osobje: 1. Št. lij v Slov. goricah: Nadučitelj Fortunat Sadu, učitelj Emerik Gordon, učiteljici Angela Sadu in Msrija Meyer. 2, Tezno pri Mariboru: Nadučitelj Ignacij Löschnigg. učiteljica Antonija Hauswirtb in , učitelj Karel Namestnik. 3. Pekre: Nadučitelj Jožef Sernetz in učiteljica Olga Janschek, 4. Kamnica pri Maribora: Nadučitelj Anton Hotbaner. 5. Ho Se: Učitelj Viktor Gatti in učiteljica ročnih del Marija Pfeifer. 6. Sv. Lovrenc nad Mariborom: učiteljica Pavla Jamnik. 7. Sv. Martin pri Vurbekn: Učitelj Feliks Grogi. 8. Selnica ob Dravi: Učiteljica Marija MarČnn. 9. Sladki yrh: Nadučitelj Karel Band nauer in učiteljica Viljemina Hartnagel. 10; Razvanje: Nadučitelj Ernest Jöbst, učiteljici Marija Anetzhuber in Emilija Postružnik, učitelj Ignacij Wertschkonig. 11. Radvanje: šolski vodja Janez Pestitschegg, učiteljice Roza Ledineg, Matilda Onitsch, Marija Suppaneg, Ksenija Stetkiewicz in učiteljica ročnih del Emilija Rupprich. 12. Pobrežje pri Maribora: Ravnatelj Alojzij Seidler, Roza Harter, Katarina (Jatersinger, Frančiška Jugi, Amalija Rojko, Romana Valjavec, Eliza Koss (o mož. Pestitschegg) ih učiteljica ročnih del Karolina Vadnou. 13. Krčevina pri Maribora: Nadučitelj na štirirazrednici Ferdinand Reich. Nadučitelj na nemški petrazred-nici Tomaž Wernitznigg, učiteljici Marija Wernitz-nigg in Frida Hölischl, učitelja Ernest Fallant in Janez Holimann. 14. Studenci pri Maribora: Nadučitelj deške šole Franc Hallecker, učitelja Anton Stiebler in Leopold Omersu, učiteljice Marijana Halle cker, Josipina Stering in Ivana Ulbing, Nadučitelj dekliške šole Karel Mayer, učiteljice Štefanija Sieberer, Elza Pelz, Terezija Juritsch, Hed vika Mravlag in Helena Verderber. Podaljšanje natečajnega roka za učiteljske službe. Vsled ukaza Višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 26. sušca 1919, št. 4418 se podaljša natečajni rok za vsa razpisana učna mesta v slovenjebistriškem šolskem okraju do 15. malega travna 1919, v mariborskem iz svetolenarškem okraja pa do 15. due velikega travna 1919, da bo tudi uč nim močem iz zasedenega ozemlja mogoče, se n deležiti natečaja. Notarji. Za nadaljno izvrševanje notarskih poslov so za Slovensko Štajersko poverjeni sledeči notarji: dr. Josip Barle v Kozjem, Lovro Baš v Celju, Kazimir Bratkovič v Ptuju, Jurij Detiček v Celju, Avgust Drukar v Gornjemgradu, dr. Franc Firbas v Mariboru, Mihael Jezovšek na Vranskem, Ivan Kolenc v Slov. Bistrici, Mihael Korbar v Sevnici, Vekoslav Krajnc v Šmarju pri Jelšah, Hinko Požun v Gornji fladgoni, Franc Strafella v Ptuju in dr. Franc Strelec v Ormožu. Poverilo za nadaljne izvrševanje notarskih poslov se odreče sledečim notarjem: dr. Robert Baum gartner v Rogatca, dr. Kontad Stöklinger v Ma renbergu, dr. Herman Wiesthaler v Mariboru, dr. Adolf Mtavlag v Laškem, Vilibald Swoboda v Konjicah in dr. Hans Winkler v Slovenjgradcu. Zenski protestni shod - mislinjske doline dne 23. marca v Slovenjgradcu je bil sijajen. Telovadnica mestne šole je bila natlačena ljudstva. Shod je otvorila ga. A. Čepin. Nato je govorila gospodična, Milka Duler (Govor priobčimo v »Straži« ali »Go* spodarju« kakor hitro nam bo prostor dopuščal. Uredništvo). Gdč. Scfceligo js povdarjala, s kakšno pravica smemo mi naše ozemlje zahtevati in o ženskih pravicah sploh. Gdč. P. Mithans je zatrjevali, da se strinja popolnoma s predgovornicama in je navzoče Slovenke navduševala za izöbriletalna društva; ga. Gams je slikala trpljenje naših ujetnikov, ga. Marovšek je govorila o delu in vspehu ‘gospodinje za Sasa vojske, ga. M. K&cova pa a sirolelih otrocih. Pri tej priložnosti se je nabrala precej velika svota denarja ža zgradbo sirotišnice v Maribora. \ Zasebni pouk v francoščini je zaradi -pomanj -kanja svetlobe samo z* začetnike in sicer v drž. gimnaziji soba št. 33 v pritličju y pondeljek, sredo in petek od 7—8. zvečer. Ker je teorija zelo važna, so prve are velikega pomena. Udeleženci naj pridejo točno ob določeni uri. Vodstvo. \7, \ , ********* ...im. w,mmm< Klub Čechu v Maribora. Vabijo se elani, da «e udeležijo odhodnice g. inž. V. Brabenca (od } Ha na Čehoslovaško). katera se vrši v Ure k 8. ak rila zvečer v hotelu Union. Otvoritev telefonske centrale v Ormožu. Pri poštam uradu v Ormožu se je otvorila telefonska <~e ltrsla z javno govorilnico v vodu 4237 za kra-ai in medkrajevni telefonski promet. Ob enem je zvezal Ormož telefonično z Ljutomerom v i oveni vodu 4188. Slovenskih postajnih imen Se ne vidimo na kolodvorskih stavbah v St. Juriju ob južni žel., Slov. B strici in Poljčanah. Je li to kriva morda narodna mlačnost dotičnih postajenačelnikov. Vožne olajšave na železnici. Vse dosedajne vozek**. olajšave in legitimacije aktivnih in umirovlje-mh uslužbencev državnih železnic kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov in južne železnice osta mejo v veljavi do dno 30. junija 1919. Častniki in vojaki plačajo do dne 1.aprila 1919 do nove od-K-dbe na privatnih potovanjih polovico voznih pri->t>jbin. Vse druge vozne olajšave, legitimacije in listki za prosto vožnjo katerakoli vrste so z dnem 1 aprilom 1919 razveljavljene. Izplačilo pokojnin in vzgojnin. Od finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru smo sprejeli sledeči dopis: Vsem v Jugoslaviji (Sloveniji) sta- rajočim vpokojencem se bodo prihodnje dni izročale po požtuohranilničnem uradu v Ljtbljani z a c stale in tekoče pokojnine in vzgojnine z vsemi d/aginjskimi dokladami v istem znesku kot dose-d s j. Posebnih prošenj na finančno okrajno ravnate ij v Maribora ali na zastopnika Nemške Avstrije v Ljubljani v tej zadevi ni treba več vlagati, ker s« bodo pokojnine izplačevale brez razlike narod si e pripadnosti. Izplačilo se ja zakasnilo, ker ni ■bilo pravočasno likvidacijskih listin na razpolago. Tihotapstvo z mastjo. Minuli petek' je bilo v Zagrebu zaplenjenih 27 vagonov masti, namenjenih za Budimpešto. Čudimo se, da se Hrvati ne morejo odvaditi tihotapstvu živil v druge države. Namesto, đa bi poslali te stvari v aaše slovenske kraje, pa podpirajo svoje nek danje tlačane — Madžare, So pač gotovo bili udeleženi pri tem „kšeftu“ Židje! Einhauer — slepar. Znani Eichauer, s kojim smo se že svoj čas bavili, je z insarati naznanjal po raznih nemških časopisih, da preskrbi vsakemu, k lor se zglasi pri. njemu in mu vpošlje neko od Skodnino za posredovanje, dnevni zaslužek do §00 K. Te dni smo pa dobili v roke pismo neke gornještajerske' nemške tvrdke, ki je med dragim lađi nasedla Einhauerjevim lažnjivim obljubam ter mu poslala znesek 9 K. Tvrdka sedaj odločno ža Meva, da ji Einhauer vrne izvabljeni denar, vrhu tl ga ga še pa obklada s priimkom »Hochstappler.« Če pripomnimo, da je bil iz Maribora izgnani Ein-bauer velik Nemec pred Bogom in pred ljudmi Irr nekak nemški narodni mučenik, smo označili dovolj, na kako trdni podlagi stoji mariborsko nemštvo. Obrtna organizacija. V Celju se je 13. marca vršil občni zbor čevljarske zadruge, ki obsega me sto in sod. okraj Celjski. Zadruga, ki je bila do s hmal nemška, je preišla v slovenske roke. Načelnikom je bil izvoljen 'Štefan Strašek in podna Čelnikom Martin Kolšek, Na zborovanju je obširno poročal Blaž Zupanc iz Laškega o obrtni organizaciji in delovanje Zveze. Kaj pa delajo drage celjske zadruge, ki so še nemške? Tapetniki in mizarji. Predse dništvo deželne vlade je doznalo, da nameravajo beograjski hote liirji na novo opremiti svoje hotele, v katero svr-ho so dobili od vlade velike podporo. Ker manjka v Beograda obrtnikov,, je priporočati sloven skim obrtnikom osobito tapetnikom in mizarjem, da gredo v Beograd, kjer bi našli obilo dela. Zve za južnoštajerskih obrtnih zadrug v Laškem trgu bi dala o tem natančneje pojasnila. Pilarjem na znanje! V slučaju, da bi želel kateri pilarski pomočnik vstopiti v službo, ali se samostojno etablirati, se nudi ugodna prilika. O • forniti se je na društvo obrtnikov v Kranju, ki daje interesentu natančna pojasnila. Nemškoavstrijska krona zopet manj vredna. —-* Padec kronske vrednosti v Curihu v, Švici in sicer danajske, se je dne 8. t. m. nadaljeval. Vrednost je padla od 18 5 franka ha 17-75 franka. Istočasno pa je tudi praška devika izdatno padla, in sicer za 3 5 franka na 22 frankov. Berlinska deviza je padla za 1 25 franka. Med ententnimi kurzi kaže največje nazadovanje italijanska deviza ki je padla od 66 na 64 5 franka.; _ « , sliäii IShod živinorejcev v Maribora, ki ga je sklical načelnik okrajnega zastopa dr. Leskovar, se je včeraj lepo obnesel. Govorila sta iniener Zidanšek in višji šivinozdravnik Pirnat. Z večino glasov se je določila za okraj marijadvorska pasma. Od vlade se zahteva, naj energično prepreči tihotapljanje naše živine čez Muro. Oddaja krompirja. Okrajno glavarstvo v Mariboru ima na razpolago še večjo množino krompirja. Cena 85—90 vin. kilogram. Kdor ga želi, naj* takoj odda pismeno prijavo na okrajnem gla varstvu II. nadstropje soba šf, 11. Naš rojak dr. Ilešič je imenovan za rednega profesorja na stolici za slove uski jezik na zagrebškem vseučilišču. Vodja francoske komisije v Maribora, general-štabni major g. dr. med. Gaston Reverdy, je bil včeraj dne 6. aprila 1919 gost. našega prevzviše nega nadpastirja dr. Mihaela Napotnik. Obenem z njim so bili povabljeni gospodje zastopniki svetne in cerkvene oblasti, med njimi poverjenik za uk Ja bogočastje dr. Verstovšek ter general Maister. Med obedom je nadpastir pozdravil odličnega francoskega častnika ter dal izraz čustvu veselja nad njegovim obiskom, čustvu dobrega upanja, da bo kmalu sklenjen za vse narode pravičen, stalen nir, in pa čustvu srčne želje, da bi Bog blago slovil njegova prizadevanja v korist dobri stvari® m da bi ga po srečno izvršenih tozadevnih oprav kih zdravega privedel nazaj v njegovo domovino, v Pariz. Za pozdravne besede se je g. major is kr eno zahvalil, zagotavljajoč, da francoski narod čuti z nami ter nam želi mirnega, blagodejnega razvitka in napredka. Na to je pogostite!} pozdravil druge goste, želeč vsem obilnega blagoslova božjega za ajih trudapoino delo vprid našemu ljudstvu. Poverjenik dr. Verstovšek je v odzdravu v imenu vseh gostov nsglašal hvaležno veselje nad tem pomenljivim dnevom, ki bo gotovo mnogo pripomogel k blagoslovljenemu delu za mirno ureditev lepe naše domovine. — Po končani pogostbi se je g. major vidno razveseljen poslovil od odlične dražbe, vsi gostje pa so se razšli z najboljšimi vtisi in z radostnim upanjem, da se bo zastopnik plemenitega francoskega naroda z uspehom potegoval za pravično stvar. Pogreb č. g. Župnika Vida Janžekovič. V ne deljo, dne 6. aprila popoldne se je v Svečini vršil pogreb č. g. župnika Vida Janžekovič. Udeležba ljudstva iž obmejnih krajev je bila ogromna. Kljnb nedelji, ko imajo duhovniki obilo opravil doma, se je vendar udeležilo sprevoda 13 duhovnih sobratov. Slovo v cerkvi je govoril župnik g. Evald Vračko iz Št. lija. Sprevod je vodil jareninski dekan č. g. Čižeik, ki mu je govoril tudi nagrobuico. Domači pevski zbor je zapel ob gomili lalostinko. Domači župljani se kar niso mogli ločiti od groba svojega preljubljenega dušnega pastirja. Obmejni Slovenci smo z rajnim gospodom Vidom mnogo, mnogo izgubili. Bil je tih, miren a zelo vstrajen delavec na n are dnem polju. Tilnika ni npognil pred nasprotniki, ki so ga hoteli zdrobiti, temveč je vstrajai kot junak! Slava spominu obmejnega buditelja! Nove plače za učiteljstvo na ljudskih in meščanskih šokh v Sloveniji. Pri višjem šolskem svetu v Ljubljani sestavljeni oddelek za ureditev učiteljskih plač, v katerem posluje eden računski uradnik in 7 učiteljev je že odmeril nove službe ,u« prejemke za aktivne učitelje in učiteljice, ki so nameščeni na šolah bivše vojvodine Krajske in bivšd grofije Goriške. Deželno knjigovodstvo je dobilo ukaz, da izplača od 1. prosinca 191.9 dospele zneske kar najhitreje, da se pospeši urado vanje, je višji šolski svet tudi knjigovodstva pri-’delil šest učiteljev. Odmerjevanje plač za učiteljstvo koroških in štajerskih šolskih okrajev se je pričelo in bo gotovo do konca aprila. Poljaki so nezadovoljni, ker baje ne dobijo Gdanskega. Ententa sploh ne namerava priznati Poljakom gdanske luke, temveč jim ho ponudila ‘nek drug izhod na morje. Poznanjskega prebivalstva se je lotila radi tega neugodnega razvaja gdanskega vprašanj» veliko razburjenje, Za Poljake je Gdansko toliko kot za Jugoslovane Trst. Nova slovenska trgovina. Znano trgovino Ant. Peer v Štorah pri Celju je kupil zaveden trgovec Autos Naglič v Mislinja. S tem je prišla zopet stara nemška postojanka v slovenske roke. Trgovino priporočamo slovenskemu občinstvu in opozarjamo na današnji tozadevni inser&t. ,£fg Prevoz živil. Prebivalstvo ob meji se ponovno opozarja, da je prevoz živil in gospodarskih potrebščin na vse postaje proge Maribor—-Špilje— Liotomer dovoljen le proti prevoznicam, ki jih izdajajo pristojna okrajna glavarstva Vsa živila in gospodinjske potrebščine (manulaklurno blago, sukanec, milo itd), ki ni krito s takimi prevozni-cami, se zapleni in zapade brez odškodnine, v prid države, Posebej se opozarja, da je uvoz v neutralno ozemlje (tudi v Radgono) istotako prepovedan, kakor uvoz v Nemško Avstrijo. Jugoslovanski mirovni delegatje so bili dne 3. aprila, kakor poročajo iz Pariza, sprejeti od pred sednika Wilsona, Lloyd Georgeja in Ctemeaceana. Italijan Oilando se razgovora z Jugoslovani ni maral udeležiti. — Da največji državniki sveta vabijo Jugoslovane k sebi na razgovor, je velike važnosti. Amerikanci, Angleži in Francozi nas upoštevajo. Naši delegati so gotovo temeljito podučili visoke državnike o naših zafctovah. Poročila iz Pariza zagotavljajo, da se je položaj glede naših mej zelo zboljšal. Kraljica cerkvenega leta — Šmarnice za leto 1919, spisal M. Volčič, Župnik v Brezna, izdala Cirilova tiskarna v Mariboru, so ravnokar izšle. V mični obliki razpravljajo razne Marijine praznike. Obsegajo lepe nauke za Marijine častilce. Ob koncu so pridejane mašne, spovedne in obhajilne molitve in litanije Matere božje. Cena lični knjižici s poštnino vred znaš* K 3 40, Naročajo se v Cirilovi tiskarni' v Maribora. Častilci Marijini, sežite takoj po tej najnovejši knjižici. Nov učni pripomoček za pouk zgodovine je »Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov«, ki jo je spisal Mafija Pirc, profesor v Maribora. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani jo je z odlokom z dne 28. marca 1919, št. 1457 priporočilo kot učni pripomoček srednje in ljudsko-šolski mladini. Cena 1 K, po pošti K 1*20; pri naročbi nad 50 iztisov dobijo gg. učitelji iu uSi teljice 10°/o popusta. Razpošilja ja pisatelj Matija Pirc, profesor v Maribora. . Marija, ial&stns Mati. F&rasIIlJavsala Ek ■»-E#®/Spisal j osip Hohn j en, prolss® fiĐgptallš v, Mariboru,, Mirno lahko trdimo, la tako popslasgs* izvirnega molitvenika še Slovenci do gelaj mfasM, kakor je ta* Pisatelj, neumorni organizator stasa® lega ljudstva, se je v resnici potrudil podati svsfiN srn i/udstvn nekaj dobrega. Knjiga vsebuj» v puraate lelu osem obširnih premišljevanj o žalostni r, kakrSniii dosegaj še ni bilo v slovanski Božji, gl književnosti» Premišljevanjem sledi veliko zlatih’ pobožnosti v last Žalostni Materi in v Samt I& pijenju Jezusovemu, štiri sva maše in zbiri* epi#* ®ih molitev In pobožnosti» ÖB konj® je g. pisatelj Ki Soda! razne molitve v bolezni, za bolnika, aa nsah» JeSe In za rajne« Novo knjigo prav topla m* Gena s poštnino vred K &Ä Šaril» it i Uri* tnvi liskami v Maribora# Shodi Im prireditve. V sredo, dne 9. aprila, v Mariboru ob 8. mi zvečer v veliki dvorani pivovarne Götz sinfo-nični koncert prvega jugoslovanskega umetnika na gosli Zlatko Balokoviča s sodelovanjem vojaške gadbe pod vodstvom kapelnika Ferdo Herzoga. ¥ nedeljo dne 13.aprila: V Dolu pri Hrastnika takoj po prvem sv. opravila v prostorih g. Petra Šentjurc občni zbor kmetijske zadrage. Člani zadruge pridite polnoštevilno, da se sami prepričate o delovanju zadruge! — Po tem občnem zboru se vrši občni zbor slov. kat. izobr. društva. — Pri Sv. Petru na Medvedovem selo po rani maši shod S. K. Z. Govori nadrevizor Vlad. Pušenjak. — PriSv. Štefanu pri Šmarja popoldne po večerničah shod S. K. Z. Govori nadr. Vlad. Pušenjak. — V Ptuju ob 10. uri dopoldne v gornji dvorani Narodnega doma redni ohč. zbor konjerejske zadrage. Vabljeni so vsi konjerejci, tudi nečlani. Na dnevnem redu je med dragim dvoje važnih predavanj. — V Svečini po rani sv. maši v šoli shod SKZ. Govorita urednik Žabot in odvetnik dr. Leskovar. i V poudeljek dne 2L aprila: V Žičah popoldne tb 3. uri v posojiiniških prostorih redni občni zbor hranilnice in posojilnice z običajnim dnevni redom. — Pri Š v. Benediktu v Slov. gor. popoldne ob 3. uri v društveni dvorani gledališka igra »Repcštev.« Nastopita povečani pevski in spo-polnjeni tamburaški zbor s popolnoma novimi komadi. A . v.jjsÄÄapsfflBS»®?- _ Jiäätl - MsSnica wadsiliiva»! Spodnji Dolič in Vitanje: Čs je dopis še tako resničen in zanimiv, brez podpisa gre neusmiljeno v koš! — Žetale pri Rogttcu: Bodemo v kratkem ugodili Vaši želji. — F. K. Ptuj: Hvala za poslano, prosimo v kratkem nadaljevanja. Pozdrav! / 1 IIIMmiiMIIIII HUBI IWIHI im m—ikl ■ MALA MAZNAHUt I M. Kupi se; Kupim vsako množimo suhii in polsuhih samih hukonh, mešanih udih ter mehkih cepljenih meter-skih drv, pošiljate? do konca a-prila t, 1 Ponudbe ca naložene vagone oddajne pestaje je nasloviti na: J. Blatnik, lesna tsgo-vina, Ločiča, p. Vransko pri Celja. 563 Pisalni stroj so kapi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na Anonč-no ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 8/1. 686 *-■- Proda se: m m Vozovi za kmetsko rabo različne teže z vsemi dodatki se poceni prodajo. Tezno pri Maribora št. 8. 686 Trgovina z lesnim« t rodja in lesenih izdelkov, kakor grabelj, senenih vil, cambokov, košov, vsakovrstnih košov, vsakovrstnih korb iz protja, mlinskih ■it, rešet, različnih škafov, čebrov, kakor tudi vse lesene kuhinjske potrebščine. M. Češenj. 858 Sadjevec Tino in Kislo itsilo razpošilja A.Oset, p- Manj- Ponošene ©Meke najraznovrstnejše iz dobrega sukna za moške ii xensk«i Be prodajajo po staj ic zni- žanih cenah v Dravska ul. 15, mosta. tfai ifeorn, prt starem 369 POZOR § = Spalne aobe iz masivnega in trdega ls«a, kakor; kuhinjske oprave lastnega in solidnega izdelka se po ceni prodajajo pri Mizarski zadrugi Grajski trg 3, Maribor, bto Za 5 okenj vse kompletno B žaluzijami vred 1 stena iz slekla, 2 metra visoka in 4 metre Sirčka ter več raznih stvari je na prodaj v Mariboru, Stolna ni. 10. Kovaško orodje z drugim želez-jcm vred je na prodaj pri J Kokot, kovjč V Račah. 831 -I—-II—-f - >-QWJO»T11»^1-r Premogokop se proda za ceno 380.000 K; pojasnila da jo Belinšek, Evgenova cesta S, Maiibor. (81 f Potrebujete čevljev? Zamer jam 1 par močnih moških č«?ljev 11 in 1 par lepih nedeljskih čevljev 43 ze slanino ali mast Ponudbe na Kare! Kcres, Maribor, Lan-gerjeva ulica 21. 682 Kobila je zavoljo pomankauja pro štora na prodaj, domačega plemena visoke rasti, okoli 14 let stara in za vsako domačo delo sposobna. Cena 950 K. Naslov: Ko* njerejec, poštno ležeče, Ormož ob Dravi. 680 Službe; Organist in cerkovnik želi službo spremeniti, ožtnjen, cecilijanec, zmožen voditi večje tamburaške zbore Naalov v upravi. 668 Učenec iz boljše hiše in dobro »olako izobrazbo b« takoj sprejme r veletrgovino in razpešiijalno B. Stermecki Ceije. 654 f...« vsakovrstno perilo, po ka-f**» teropošlj. brezpiač. na dom svetlo-lika JSÄ4S Josip Reich, Ljubljana Tovarna: Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Selenbnrgova ulica 3 Poštna naredila se točno Izvršujejo ter si naročite za poskušajo eden, dva ali več zavitkov pralnega mila £0 ali 30 cdstot. v kosih po ICO ali 200 g 20 odstotkov pralno milo komad K —.40 30 odst. pralno milo K 1.2C 38—40 odst toaletno milo 2 K in K 2 50 istotam najfinejše 66 odst. milo za britje 1 komad E 2.—. Poštni zavitek: 5 kg 20 odstot. pralnega mila Iranko povzetje K 22 70, 5 kg 30 odst. pralnega mila Iranko povzetja K 32-70. Razpošilja tvrdka: Janko Pintar, Spodnja Šiška, Ljubljana. 405 Kobila ukradena ! ? cedeijo, dne 80. sašca je b la kobila » krade na, srednje velikosti 15 in pol pesti visoka, srednje široka, rdeče barve, spredaj na glavi malo belo liso ter na zadnji levi nogi spodaj eno melo belo. Kdor bi o tej tatvini naznanil lastniku, dobi ne grade 600 - 800 K, Rošpoh 52 pri Mariboru. 69? trgubilu sem v petek dne 26. marca od Slavnega trga do kolodvora 16 bankovcev po 100 K, 8 po 20 K v rudečih bukvicah. Naslov : Katarina B&bšek, Mosteč-no 14, Makole. 619 Mo kaj ve? Sc vljudno prosi, ako kedo kaj ?e o mojem edinem slon Alojzija Saboti, kateri je zadnjikrat pisal iz Tirolskega in je bil pri Verköstigungs Anstalt v Bolesnu, se uljudno prosi, da sporoči njegovim staršem Jožefu Saboti v Iljašsrci, Križovci pri Ljutomera. 668 PcJsištvOf s^zlne robe, jedilne in gosposiia sobe, kuhinjska opraia, podložh r